| OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ_________
de< _______
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
■ v ■ v
trzic
KAKO V LETU 1983?
V.___________________________________________
Svetovna gospodarska kriza ne obeta nič dobrega. Pogoji poslovanja nam v celoti še niso poznani, vemo pa, da ne bodo ugodnejši. Kakšno bo leto 1983? Na vprašanje skuša odgovoriti predsednik KPO Franc Grašič.
Zaostrene razmere gospodarjenja tako doma kot v svetu, se v prihodnjem letu ne bodo bistveno spremenile, ostrina teh bo še bolj tanka. Na domačem planu bo v pogledu razpolaganja z devizami imelo prednost odplačilo dolgov, delež za lastno reprodukcijo bo okoli 50 %. Z ozirom na našo odvisnost oskrbe proizvodnje od razpolaganja z devizami nam je polovičen delež ob polovični usmeritvi proizvodnje v izvoz na konvertibilna področja premajhen, potrebujemo dve tretjini za lastne potrebe in potrebe repro-verige, ki nas oskrbuje. Dobri izgledi so odvisni predvsem od povečanega konvertibilnega izvoza in zmanjšanju porabe deviz ob polnem teku proizvodnje v prihodnjem letu. Tem ciljem in nalogam bodo podrejeni vsi ostali.
Za letošnje leto so nam poznani devetmesečni podatki poslovanja na podlagi katerih ugotavljamo ugoden potek proizvodnje in menjave s konvertibilnim področjem, zaostajanje prodaje na domačem trgu, visoka rast cen osnovnih materialov ter zaostajanje pri doseganju dohodka v primerjavi z načrtovanim. Vzroki za nedoseganje načrtov na nekaterih področjih so pogojeni z razmerami gospodarjenja, delno pa tudi zaradi neizpolnjevanja vseh nalog, ki smo jih opredelili v letnem po-
slovnem sporazumu, posebej še v dopolnitvah, ki so jih narekovale spremembe predpisov, predvsem sprejetje »malega deviznega zakona«.
Naš položaj v prihodnjem letu bo odvisen predvsem od nas samih, od naših sposobnosti. Vsi in vsak bo moral dati vse od sebe, več kot doslej, posebej velja to za odgovorne naloge na področju oskrbe, priprave proizvodnje in nenazadnje vseh, da naš proizvodni artikel prodamo na zunanjih tržiščih.
Izredno pomembno bo medsebojno sodelovanje med službami, posebno na področju oskrbe, da se bodo s skupnimi močmi reševale nastale situacije v letu 1983. Razmere v letošnjem letu nas še posebej zavezujejo in vzpodbujajo, da gremo to pot naprej, istočasno pa so in morajo biti eden od motivov za kvalitetno delo na vseh področjih. Ne moremo namreč, mimo pravil dobrega gospodarjenja, Id zahtevajo dobro kvaliteto, predvsem pa čim manjše stroške poslovanja.
Prihodnje leto je za našo delovno organizacijo tudi jubilejno. Praznovali bomo 80-letnico. Ta dogodek nas še posebej zavezuje, da si smelo postavimo cilje. Praznovanje naj bo v znamenju delovnih uspehov in prispevka k stabilizaciji našega gospodarstva.
Članom delovnega kolektiva, upokojencem, štipendistom in našim prijateljem želim, da bi bilo leto 1983, leto uspehov, miru in medsebojnega razumevanja.
V letu 1983 želimo veliko
delovnih uspehov, zdravja, zadovoljstva
in osebne sreče!
--------------------------------s.
PRESKRBA Z ŽIVILI
V naši kuhinji pripravljamo okrog 1400 — 1500 obrokov oziroma malic na dan. Za tolikšno število obrokov je treba vsak dan zagotoviti večje količine ustreznih živil, kot so meso, zelenjava, kruh in podobno. Ker je na trgu še posebno v zadnjem času močno pomanjkanje nekaterih živil in je dobava le-teh neredna, se v obratu družbene prehrane domala vsakodnevno srečujemo z vprašanjem, kako zagotoviti zadostne količine potrebnih artiklov. Omeniti pa velja, da do pomanjkljive preskrbe prihaja kljub temu, da smo z nekaterimi proizvajalci sklenili samoupravni sporazum o dobavi in ceni živil. Cene so kljub dogovorom zelo različne, nemalokrat pa so prisotna prizadevanja za zvišanje odkupnih cen, za kritje izgub proizvajalcem in podobno.
Naši glavni dobavitelji so: Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Živila, ABC, Droga, Žito, Gorenjska kmetijska zadruga. Največje težave imamo pri nabavi oziroma oskrbi s svežim mesom in vsemi vrstami mesnih izdelkov, tako v pogledu količine, kakor tudi kakovosti. Težave pri dobavi so delno pogojene tudi zato, ker nimamo potrebnih skladišč in hladilnic, ter moramo vse blago nabavljati vsak dan sproti. Dobavitelj KŽK je zahteval, da smo podpisali sporazum o pokrivanju 70 odstotne razlike v ceni med določeno in dejansko odkupno ceno
_____________________________________________________________y
prašičev in govedi. Po izračunih dobavitelja so trenutne negativne razlike naslednje: za svinjsko meso 44,81 dinarjev in goveje 5,56 dinarjev za kilogram mesa. S tem dodatkom nas stane kilogram svinjskega mesa 237,96 dinarjev (polovica s kostmi) za govedino pa nam zaračunavajo 297,00 dinarjev.
Stroški prehrane iz leta v leto naraščajo, vendar tako velikega porasta izdatkov, kot jih beležimo v zadnjem letu še ni bilo. Družbeni dogovor o izdatkih za prehrano delavcev, ki so materialni stroški, dovoljujejo regresiranje prehrane največ do 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki za preteklo leto, za delavce, ki ne delajo v materialni proizvodnji, lahko prehrano regresirajo z 800 dinarjev mesečno iz sklada skupne porabe. Razliko med regresom in ceno obroka pa mora kriti koristnik malice. V zaostrenih gospodarskih razmerah bomo prisiljeni varčevati na vseh področjih. Tudi pri družbeni prehrani bo potrebno večje varčevanje, vendar ne pri kakovosti malic, ampak z racionalnejšo porabo živil oziroma pripravljalnih obrokov.
Pri vseh koristnikih družbene prehrane pa bo moralo prevladati spoznanje, da malica ni in ne more biti celodnevna prehrana posameznika.
Pavel Perdan
SREČANJE PRIJATELJEV
Aktiv prostovoljnih dajalcev krvi tozda Budučnost ima že nekaj let prijateljske in tovariške vezi s prostovoljnimi krvodajalci poklicne gasilske enote z Reke. Redno se tudi obiskujejo. To pot so bili gostitelji Ludbrežani, ki so s toplino in poznano gostoljubnostjo sprejeli svoje prijatelje.
Da bi se gostje počutili kar najbolje, so priskočili na pomoč tudi člani taborniške organizacije — IZVIDNIKI, ki so s svojo mladostjo in majhnimi pozornostmi kaj hitro »osvojili« goste.
Program že tradicionalnega srečanja je bil pester. Gostje so obiskali partizansko bolnico v gozdu Gabrinovec nedaleč od Ludbrega, zdravilišče Varaždinske toplice in znano Varaždinsko pokopališče, eno najlepših v Evropi.
Mladi taborniki so dokazali, da se da tudi s skromnimi sredstvi pripraviti prijetno srečanje. Za goste so pripravili kulturno-zabavni program. Novo sprejeti člani — izvidniki, so ob tej priliki svečano zaprisegli, rumene rutice — simbol organizacije, pa so j im zavezali prijatelji z Reke.
V skupnem kolu Jugoslavija so se prijateljske vezi še utrdile in sklenile nove.
SEMINAR ZA VODSTVENE DELAVCE
V Budučnosti poteka takoimenovani »mini« seminar za vodstvene delavce. Magister Stjepan Ozimec, psiholog iz Varaždina, skuša približati slušateljem nova spoznanja o vodenju v samoupravni proizvodnji. Podoben seminar je bil organiziran že v začetku letošnjega leta z zelo ugodnim odzivom. Namen takega seminarja je, da se vodstveni delavci seznanijo z osnovnimi zakonitostmi obnašanja in humanih odnosov na delovnem mestu.
ODMEVI
V 8. številki Čevljarja smo objavili reklamni oglas, ki nam ga je poslala poslovodkinja iz poslovalnice Litija in vam zastavili vprašanje katerega leta je omenjeni oglas izšel.
Pisala nam je naša upokojenka iz poslovalnice Celje I. FRANCKA KASTELIC in postavila oglas v sezono 1938/39.
OGLAS JE IZŠEL V REVIJI ŽENA IN DOM LETA 1932.
Vabimo vse upokojene sodelavce Peka, da nam opišejo kakšno zanimivo stvar, ki je morda zašlo že v pozabo.
Urednica
e-----------------------------------------------n
UPOKOJILI SO SE
V novembru se je poslovil in odšel v zasluženi pokoj IVAN LAUSEGAR iz montažnega oddelka 523.
Želimo mu trdnega zdravja in lepih spominov na Peko.
8R0J 21 • GODINA III
LUDBREG, 26. studena 1982.
CIJENA 7 Din
Primjer iz »Budućnosti«
STEDNJA
Štednja. Riječ koju u posljed-nje vrijeme često čuiemo, ali koju, ako nismo baš prisiljeni, ne primjenjujemo tako često u praksi, odavno se več udomačila medu radnicima Tvornice obuće »Budučnost«.
Ne štede »šoštari« samo ko-žu i Ijepilo. Štede sve. A kada svatko od tisuču i trista radnika da svoj doprinos štednji, tada rezultati, vrijedni pažnje, zaista ne mogu izostati.
Sredinom lipnja mjeseca ove godine u »Budućnosti« je doni-jet Program štednje električne energije, plina i vode, a isto-vremeno je formirana i Komisija za energetiku s jednim zadat-kom da se brine o sprovodenju mjera štednje u praksi, i rezultati nisu izostali. Kada su ovih dang u »Budučnosti« sumirali rezultate šestomjesečnog spro-
vođenja Programa štednje električne energije, plina i vode, do-šlo se do podataka koji poka-zuju da su postignute znatne uštede. Naime, u posljednjih šest mjeseci utrošeno je 29.000 kilovat-sati električne energije manje nego u istóm razdoblju proSlè godine, utrošeno je i 5.178 kubičnih metara vode manje, dok je posebno velika ušte-da plina. U posljednjih šest mjeseci utrošeno je čak 21.482 kubična metra plina, manje, nego u istom lanjskom razdoblju.
Uštede su nedvojbeno rezultat prije svega u dobroj praktičnoj primjeni mjera štednje utvrdenih Programom štednje Radne pro-storije ne . zagrijavaju se iznad 18 stupnjeva, zatim vrši se konstantna provjera' i izolacija svih otvora na proizvodnim pogoni-ma i poslovnim prostorijama,
kako bi se spriječilo nepotrebno gubljenje topline. Nadalje, smanjen je nočni pojedinačni rad na najmanju moguču mjeru, smanjeno je osvjetljenje u hod-nicima i nekim prostorijama na minimurp, a redovito se vrši is-ključivanje Strojeva i rasvjete za vrijeme redovnih dnevnih odmora. Predvidene su i još mnoge druge, naoko sitne ■ stvari, koje su doprinijele da se uštede znatne količine električne e-nergije, plina i vode.
Kolika su na taj način ušte-den.a novčana sredstva i nije potrebno posebno iznositi, jer sigurno je jedno: u sadašnjoj ekonomskoj situaciji uštede se ne moraju izražavati velikim nov-čanim iznosima da bi bile vri-jedne pažnje. Sve što se uštedi vrijedi najmanje dvostruko.
r DRUGI ^ v O NAS j
Stabilizacijska prizadevanja so rodila prve sadove, bi lahko rekli za članek, ki ga je objavil Ludbreški list. Program varčevanja so izdelali izredno skrbno, zajeli so vsa področja. Kot vidimo, tudi majhne, nepomembne stvari veliko pripomorejo v skupnem rezultatu.
USPOSABLJANJE
DELEGATOV
V Tržiču in Ludbregu je potekalo usposabljanje delegatov izvoljenih v tretji delegatski mandat spomladi letos.
Delegati bodo tako lažje opravljali svoje delegatsko poslanstvo in odgovorne naloge pri reševanju problemov našega vsakdanjika.
r		\
	DELAVNIK PO STAREM	
v			J
Zbori delavcev so v dneh 24. in 25. novembra razpravljali o priporočilu republiškega Izvršnega sveta in republiškega Komiteja za delo o premiku začetka delovnega časa. Delovni čas naj bi bil prilagojen potrebam boljšega izkoriščanja delovnega časa, varčevanja z energijo, boljše izrabe delovnih sredstev in zagotovitve odvijanja delovnega procesa v času dnevne svetlobe.
Razprave na zborih so bile živahne kot nikoli doslej, pokazale pa so, da bi problemi, ki bi s tem v zvezi nastali privarčevano izničili na drugih področjih. V Tržiču vsaj trenutno ni pogojev za različne začetke delavnika. Potrebno bi bilo več prevozov z manjšo zasedenostjo, prihranka na energiji bi tudi ne bilo, povečali bi se stroški otroškega varstva in še mnogo drugih stvari.
Tema je bila izredno vroča, povzročila je mnogo »hude krvi«. Delavci so jo odločno zavrnili, posebno še zato, ker ima pobuda veliko več slabših kot pozitivnih posledic. »Nismo proti takim ukrepom, ki bi zboljšali trenutno situacijo v gospodarstvu, s tako spremembo pa ne bo rešen prav noben problem,« so dejali na primer v šivalnici 512.
Vsekakor pa je res, da je bil pristop k akciji slab in je povzročil več Škode kot koristi.
Tokrat smo bili odločno proti. Verjetno pa bomo o tem še razpravljali, če ne prej pa spomladi, ko bomo premaknili uro. Bomo takrat začenjali po zdajšnem času ob petih? O tem se bomo morali še temeljito pogovoriti.
Kegljačice tozda OBUTEV so v tekmovanju v počastitev dneva republike 29. novembra tretjič slavile zmago in si pri-kegljale prehodni pokal v trajno last.
ČESTITAMO!
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici.
POSLUŠALI SMO UMETNIŠKO BESEDO
V četrtek, 11. novembra 1982, sta našo šolo obiskala novinar Marjan Remic in gledališki igralec in režiser Jože Logar.
Najprej nam je svoje novinarsko delo predstavil Marjan Remic. Pripovedoval je o svojem delu, potovanjih in povedal nekaj zanimivih prigod, ki jih je sam doživel. Nato smo ga spraševali o njegovem novinarskem delu in pestrem življenju. Na vsa vprašanja je zanimivo odgovarjal, nazadnje pa se nam je zahvalil za povabilo in potrpežljivo poslušanje in povedal, da je zelo vesel, da smo svoje predstave o novinarstvu še poglobili. Zatem se nam je z lepo slovensko besedo predstavil Jože Logar. Slišimo ga vsakih štirinajst dni v oddaji za pionirje »Izvolite, vstopite prosim«, na radiu Tržič. Govoril nam je o lepoti govorjene slovenske besede, povedal nam je kako je treba recitirati pesmi in brati prozo.
Sam nam je prebral nekaj pesmi, ena od njih je bila Povodni mož, in odlomke iz Hlapca Jerneja. Za zaključek nam je recitiral Prešernovo Zdravljico.
Njegove razlage smo bili vsi veseli. Prepričana sem, da je bilo srečanje z Marjanom Remicem in Jožem Logarjem vsem všeč in nam tudi koristilo, saj smo slišali veliko izkušenj novinarja in gledališkega igralca.
Ribič Bojana, 6. c
na	/		>1	N
	VLAK		
	l		J			J
Vlak sopiha in drvi skozi mesta in vasi.
Po tirih rjavih drsi, v daljne kraje hiti.
Na vlaku polno je ljudi, vsem v daljavo se mudi, tam čaka mnogo je stvari, ki vsakogar razveseli.
Beti Božnar, 5. b
MOJE SANJE
Neke noči sem sanjal, da sem šel nabirat gobe. Bilo je takole:
Šel sem globoko v gozd in hitro nabral polno vrečo gob. Potem pa sem nenadoma zagledal velikana. Hitro sem stekel in se skril za grm. Izgubil sem vrečko z gobami. Vzel je vrečko in se čudil, kaj je to. Potem, ko je odšel, je vrečko odvrgel. Jaz pa sem hitro odšel proti domu. Toda zopet sva se srečala. Prišel je do mene, me vzel v roke in nekaj brundal. Potem me je položil nazaj na tla, zamahnil z roko in odšel naprej.
Kmalu za tem je prišla v sobo mama in me zbudila za v šolo.
Peter Fajfar, 4. a
----------------------------------------v
SPREMLJAMO DOGODKE
v________________________________________
19.	decembra 1922 se je rodil partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh. V svojih revolucionarnih pesmih je izpovedoval trpljenje slovenskega ljudstva, ki se je dvignilo v boju proti okupatorju, spremenjeno življenje v nekdaj idiličnih vaseh, smrt talcev, ljubezen do domovine in vero v končno zmago nad okupatorjem. Kajuhove pesmi so dvigale moralo partizanskih borcev; zbirka njegovih pesmi je bila razmnožena med nemško ofenzivo na Notranjskem novembra 1943, v tisku pa jo je glavni štab izdal leta 1944, dva meseca po Kajuhovi smrti, ki je padel pri Žlebniku nad Šoštanjem 22. februarja 1944. Knjižico pesmi, ki je izšla v 1000 izvodih, je uredil Mile Klopčič.
20.	decembra 1898 sta zakonca Curie odkrila nov element — radij.
21.	decembra 1375 je umrl slavni italijanski pripovednik in humanist Giovani Boccaccio, star 62 let. Njegovo najpomembnejše delo je Dekameron, zbirka 100 večinoma novel.
22.	decembra 1941 so v kamnolomu Tomišelj pri Ljubljani Italijani ustrelili narodnega heroja Ljuba Šercerja in pet borcev Krimskega odreda.
28.	decembra 1945 je bila ustanovljena Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
29.	decembra 1949 je bil v tovarni Prvoborac v Solinu pri Splitu izvoljen prvidelavski svet Jugoslavije.
31.decembra 1943 se je zahodno od Kijeva sesula nemška fronta.
1.	januarja 1926 je v Ljubljani začela izhajati »Delavska politika«, glasilo Socialistične stranke Jugoslavije za Slovenijo. Urejal jo je Rudolf Golouh.
4.	januarja 1967 je v avtomobilski nesreči blizu Sremske Mitroviče v 53. letu starosti umrl revolucionar in politični delavec, narodni heroj Boris Kraigher. Član KPJ je postal že leta 1934, ko je bil star 20 let, istega leta je bil obsojen na dveinpol-letno ječo v Sremski Mitroviči. Po povratku je do leta 1939 izvrševal različne pomembne funkcije v KPJ. Takrat je postal član CK KP Slovenije. Junija 1942 so ga Italijani pod tujim imenom odpeljali v Gonars, od koder je organiziral pobeg skupine komunistov. Septembra 1944 je postal sekretar PK KPS za Slovensko Primorje. Po osvoboditvi je bil predsednik Izvršnega sveta Slovenije (1953 — 63) in podpredsednik ZIS, odgovoren za gospodarstvo (1963 — 67).
6.	januarja 1942 so v Mariboru Nemci ustrelili 10 talcev. To je bila prva skupina od 866 talcev, ki so jih v tem letu streljali na Štajerskem.
,. .. 7. januarja 1943 je umrl jugoslovanski elektrotehnik in fizik Nikola Tesla. Prijavil je nad tisoč patentov in izumov na vse“ področjih elektrotehnike. Odkril je trifazni sistem za prenos električne energije, konstruiral je indukcijski motor-vrtilno magnetno polje, generator in transformator za tokove visokih frekvenc. Njegova je cela vrsta odkritij v radijski tehniki in ga lahko štejemo za pionirja te znanosti.
8.	januarja 1944 je britanski premier Winston Churchill sporočil maršalu Titu, da njegova vlada ne bo več podpirala četnikov, ampak samo narodnoosvobodilno vojsko.
/--------------------------------- N
ŠPORT REKREACIJA ŠPORT
TUDI NAŠ SODELAVEC ŠPORTNI SODNIK
Zadnje dni oktobra je v domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici, opravilo izpit za mednarodnega sodnika v sankanju 21 kandidatov iz slovenskih sankaških centrov. Med njimi so bili tudi trije Tržičani in sicer, Česen Milan starejši, Česen Milan mlajši, ter naš sodelavec iz mehanične delavnice Albert Perko.
Predsednik izpitne komisije in izpraševalec obenem, je bil predsednik športne komisije pri mednarodni' sankaški zvezi »FIL« in obenem predsednik sankaške, ter BOB zveze Ceho-slovaške Dr. Miroslav Križ. Ob podelitvi je pohvalil organizacijo tečaja, ter odlično znanje kandidatov, saj je večina prejela več kot 40 točk od 50 možn ih.
Ko se je sankaška zveza Slovenije odločila za ta tečaj, je morala najprej prevesti mednarodni pravilnik v slovenščino, obenem pa domači sankaški zvezi ne bo treba najemati tujih sodnikov na mednarodnih tekmovanjih pri nas.
Upamo, da bodo novi sodniki prišli tudi v evidenco za Olimpijske igre v Sarajevu, saj bi s tem v času stabilizacije veliko prispevali k zmanjšanju stroškov.
Pri odbojki smo dosegli tudi več uspehov. Prvo leto smo bili prvi v II. TRIM ligi, naslednje leto smo igrali v I. A ligi. Lansko leto smo bili tretji zopet v II. ligi, letos pa se še ne ve. Začeli smo z zmago proti Pihalnemu orkestru. Več ali manj so v ekipi igrali Uzar Jani, Prešeren Karl, Perko Peter, Jeruc Zdravko, Verč Stojan, Valjavec Marjan, Ive Anton, Uršič Franc, zadnje leto pa nam je pomagal še Jazbec Dušan iz oddelka 522. Letos pa je Verč Stojan prestopil k Pihalnemu orkestru, in ker sta trenutno dva igralca bolna, nam je sedaj priskočila na pomoč študentka VŠTK Kodrič Karmen, tako da imamo sedaj v ekipi še dekle. Toliko o odbojki.
Ker pa bo kmalu zima, se že sedaj pomalem pripravljamo na smučanje. Ker smo prejšnja leta vedno dvomili v poštenost štoparic, smo sklenili, da sami napravimo časomerilno napravo. Ta projekt sta izpeljala Ive Anton in pa Iztok Ahačič. Vložila sta ogromno truda in sedaj se lahko pohvalimo, da imamo »tazares-no« merilno napravo, s katero lahko do stotinke natančno merimo čas. Vsak mesec v zimskem času bomo kot po navadi izvedli veleslalom za pokal ŽARNICE.
To je samo izsek aktivne rekreacije poleti in pozimi Elektro delavnice, v kateri sodelujemo skoraj vsi stari in mladi. Šport in igre nas povezujejo tako, da se tudi to potem veliko pozna v medsebojnih odnosih v Elektro delavnici med delovnim časom. To pa je velik plus za počutje in pa premagovanje delovnih obveznosti na delovnem mestu.
NAMIZNI TENIS
Za praznik republike »29. NOVEMBER« sta osnovni organizaciji zveze sindikatov v TOZD Orodjarna ter TOZD Poli-uretan organizirali za svoje delavce tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu. Tekmovanje se je odvijalo v prostorih osnovne šole »Kokrški odred« v Križah, zahvala za dobro organizacijo pa gre tovarišu Janezu Muziku, kateri je brezhibno in brez težav izvedel organizacijo tekmovanja, za oba TOZD.
Tekmovanja seje udeležilo 12 tekmovalcev iz Orodjarne ter 9 iz Poliuretana. Najbolj zanimivi sta bili obe finalni igri med Muzikom in Valjavcem, ter Kovačem in Berlogarjem, kateri sta se končali z tesnimi izidi za zmagovalca.
KEGLJANJE
Osnovni organizaciji zveze sindikatov v TOZD Poliuretan ter razvojno pripravljalnem sektorju so pripravili tekmovanje posameznikov v kegljanju, v počastitev dneva republike »29. NOVEMBRA«.
Dobro pripravljeni tekmovanji sta se odvijali na avtomatskem kegljišču gostilne »RIHTAR« v Zvirčah. Skoda je le, da se tekmovanja ni udeležilo večje število delavk, upamo pa, da bo drugič bolje.
Končna razvrstitev je sledeča:
Uvrstitev ostalih pa je sledeča:
ORODJARNA:
1.	JANEZ MUZIK
2.	MARJAN VALJAVEC
3.	FRIDERIK ZUPAN
4.	BOJAN ŽUNKO
5.	MATEVŽ JENKOLE MARKO BAHUN VLADO KODER FRANCI NEMANIČ ZVONE LEBAN STANKO SOVA JANEZ KAVAR ROBERT ŠPILAR
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
POLIURETAN:
1.	PETER KOVAČ
2.	SLAVKO BERLOGAR
3.	STANE MOZETIČ
4.	ŠTEFAN KODOROVIC
5.	JANEZ TAVŽELJ
6.	ŠTEFAN RAVBER
7.	SABIDCORAGIC
8.	ROBI ZORE
9.	PETER URBANC
REKREACIJA V ELEKTRO DELAVNICI
J
POLIURETAN:
I.	AHAClC ADA
moški:
1.	TEROPŠlCJOŽA
2.	ROŠIĆ SMAJO
3.	LEONTICMATO
4.	ALIČ JANEZ
5.	MUŠIC MARJAN
6.	FISTER MIRO
7.	ŽAKELJ DARKO
8.	MEDIC SILVO
9.	MARJANOVIČ CVETO 10. URBANC PETER
II.	KOKOLJ MILAN
12.	KOREN JOŽE
13.	KADIVNIK LUDVIK
RPS:
1.	SOVA METKA
2.	AHAClC POLONA
3.	BERTALANIC DRAGI
4.	DOLClC MILENA
Že nekaj let, praviloma štiri leta, obstaja v Elektro delavnici nekakšna oblika rekreacije v popoldanskem času. Med letom je v glavnem nogomet, sedaj na jesen pa igramo odbojko, pozimi pa normalno, smučamo, tekmujemo v veleslalomu.
V odbojki nastopamo ob pomoči sindikata v občinski drugi trim ligi. Najboljše pri vsem tem je to, da se vsak teden enkrat na večer dobimo stari in mladi in s skupnimi močmi skušamo premagati nasprotnika, to se nam večkrat posreči, včasih pa tudi ne. Obenem smo skupaj, se razgibamo, pa se tudi kaj pomenimo. Veže nas prijateljstvo in to pozitivno vpliva tudi na počutje in razumevanje med delovnim časom.
moški:
1.	PERKO LUDVIK
2.	POGAČNIK JOŽE
3.	JERMAN ZDENE
4.	STOJANOVIČ MIROSLAV
5.	ŠPEHAR VILI
6.	MARIN JOŽE
7.	ALJANČIČ MARJAN
8.	MARŠIC ZDRAVKO
9.	VRHOVNIK BOJAN 10. KLEMENČIČ JOŽE
116 kegljev
194 kegljev 191 kegljev 183 kegljev 181 kegljev 177 kegljev 169 kegljev 169 kegljev 166 kegljev 163 kegljev 156 kegljev 150 kegljev 141 kegljev 141 kegljev
103 keglje 81 kegljev 59 kegljev 48 kegljev
190 kegljev 188 kegljev 186 kegljev 178 kegljev 176 kegljev 171 kegljev 169 kegljev 168 kegljev 165 kegljev 161 kegljev
PISnEUA POUUPBA V TR50UAN0U
ČIŠČEUTE Z VODO
FRAHCOSKI PE5H1KV .16. STOL, .PIERRE PE.
ÜÄ5Ä
TOVARUA
murne.
.APARATOV
MESTO IN REkAV CSSR
„BLATO"
JABOLKO
UAŽA
PEVKA
(EIRA)
IBSEUOVA
DRAMA
ATIUE
MOČVIRHI
[TRAVUIKI
DOM IQRE IU DELA REKAMA DAllVM
IT. MESTO VARR1JZZIH
USPE5UO
1983
TOVORUIK
ARUOLD
OHDRAV-
JJEMJE
'KORALUI
OTOKI
DIAGOHAL-MA ČRTA
FRAUEOSKÌ
IZDELOVALK
KLAVIRJE'
OBROK ivtOPPLflflLAlg
VELIK ZALIV OB ’.R. MORJU
SRBSKO ŽEU. IME
VPITJE,
KRIK
ALTA
TKACEVA
AKAUT-
PAL3SE
ZDRAVkilV ZA U5E5UE BOLE Zlil
ODVOPUI
JAREK
$
VOiMT IZRAZ ZA MERILEC HA PUŠKI
POVHVIUOf
1ZWRIPQ8A
IT. PEVKA 'ORUEELA1
O
IVAU (koroSkl ,
DEL
OBLEKE
;
3ü5im
MER1ŠO
UDAV
LADTEDELW
iSKAHAPRAVA
1LETALEC
B®
REVIJA
GAMAŠA
UOVI
SAD
AZIJSKO
GOVEDO
SPISEK
UAPAK
ITAKOUCU
RU3IQE
5RECU0
ZELI
PEKO!
GL. MESTO FR. PEPAR!
MATA COTE P‘0R
D
U
IME
MAKEPOH,
PEVKE
5PIROVE
WÌIM
SRI PREMIER
IME POLITIK#
Ijastrijai
AUDRE
JEMEC
GMTBOG
SMRTI
HACE3E-H05T, M BASAUOST
PRITR-
PILUICA
MESTO V C5SR, BLIZU
reke m
HÄ5KLA
RME.TIST
(ATI)
DEL
OBRAZA
ISTAREJSI
UEM.AVTOI
EoKO
JA"
GORA V GRČIJI, SEVERER OD LARISE
O
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 95 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec iz sploäiega sektorja MILOŠ KAPLAN. Razdelil pa jih je takole:
80din - KOKOL MILAN - PUR 60din - LIJA ROZMAN - 200 40din - FIKSLROBERT - 561 20din - PAVEL GROS - 600 20din - MIKOLIČ BOŽIDARA - 512
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo Čevljarja do vključno 30. decembra 1982. Križank ne pošiljajte v kuvertah.
ZAHVALE
Ob izgubi drage mame
KAROLINE SEBANC
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem tozda PUR, obračunovalkam in oddelku 900 za izrečena sožalja in denarno pomoč
žalujoča Cvetka Ferlič z družino
Ob smrti mojega dragega mo ža
JANEZA STARETA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz montažnih oddelkov 522 in 523 za denarno pomoč ter izrečena sožalja.
Še enkrat iskrena hvala!
žena Marija z otrokoma
Ob smrti najine mame
ŠAFARIČ CECILIJE
se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz kontrole kvalitete 900 za denarno pomoč in izrečena sožalja.	hčerki Makuc Anica in Kokalj Joži
Ob smrti drage mame
FRANČIŠKE PERKO
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem oddelka 512/3 za denarno pomoč in izrečena sožalja.
žalujoča hčerka Francka z družino
Ob nenadomestljivi izgubi moje drage mame IVANE PERKO
se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 521 za darovani venec, denarno pomoč, za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
sin Dušan
Vsem sodelavkam in sodelavcem v oddelku 523 se iskreno in najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo ob odhodu v pokoj.
Vsem svojim sodelavcem želim predvsem zdravja in dobrega medsebojnega razumevanja ter dobre delovne uspehe.
Ivan Lausegar
PRIŠLI
VTOVARNO
Blažič Mojca, Slatnar Joško, Škantar Damjana, Primožič Gabrijela, Sedminek Marija, Blažič Barbka, Garibovič Vesna, Berglez Tomaž, Blaznik Marinka, Kapidžič Edin, Mlekuž Irena, Tadl Roman, Meglič Franc, Kerec Zorka, Dobrin Robert
V MREŽO
Kamnik Ljubljana I Rijeka I Karlovac I Niš II Split III Valjevo II Banja Luka I
B.	Luka II Bitola
IZ TOVARNE
Koder Bojan, Perko Marija, Bežan Angela, Knaflič Milena, Sedej Stanko, Viher Franc, Škaper Silvestra, Carman Ivan, Zrim Marija, Papier Darja
IZ BUDUČNOSTI
Posavec Ruža, Mlinarič Katarina, Lončar Josip, Rak Ivan, Oreški Ružiča
IZ MREŽE
Karlovac I	Koprenica Željka
Sodelavkam in sodelavcem v oddelku 512/3 in 510 ter sindikalni organizaciji se zahvaljujem za denarno pomoč ob nesreči, komi je voda uničila stanovanjsko opremo.
Zofka Govekar
N ahtigal Špela Zaplatil Majda Grgurič Mira Požar Božica Petrovič Dragan Borzič Anica Isidorovič Milan Arežina Dara
Kukolj Petra, Stankovič Radojka Jovanovska Meri
ODŠLI
Sindikalni organizaciji se iskreno pomoč ob elementarni nesreči.
zahvaljujem za denarno Berta Klemenčič
LITERARNI KOTIČEK
TRENUTEK
Šuti .. .
Ne spominji nista!
Ne kvari sreču teško stečenu.
Govori tiše ...
Ne pitaj kako sam, j er ti nikad neču re& istinu!
Sklopi oči!
Ne gledaj u moje.
Tamo više nema suza jer su presahle.
Zagrli me j a če!
Opij moju dušu.
Ublaži boli što su ostale.
A sada idi!
Ne okreči se više!
Pusti neka rane posve zacijele ...
Martinkovič N ada delavka »Budučnosti«
DOMAČE ŽIVALI
Ljubitelji živali so praviloma dobrosrčni in ljubeznivi ljudje, razen kadar se zaradi svojih pernatih ali dlakavih prijateljev ne zapletejo v spore s sosedi; poštar z raztrganimi hlačami je prišel že v pregovor kot živ dokaz za to, da domače živali ne prinašajo samo veselja.
Kdor ima v najemnem stanovanju psa, mora pač poskrbeti, da njegovo lajanje ali zavijanje ne budi, recimo otroka za tanko steno v sosednjem stanovanju. Kdor ima mačko, ne sme pozabiti, da lahko še tako skrbno negovana mačka na sosedovem vrtu požre škorca ali kosa.
V glavnem urejajo te zadeve predpisi, vendar ne povsem. V nekaterih evropskih državah mačke ne smejo biti brez nadzorstva na javnih prostorih in vrtovih med 15. marcem in
31.	avgustom Ta predpis ni nastal iz sovraštva do mačk, temveč iz ljubezni do ptičev in drugih živali.
Mačka, tudi domača, je še zmerom zver, to ve, kdor je kdaj videl ptičke, ki so jih raztrgale potepuške mačke.
Mimo tega morajo rejci živali pač računati da ni vsakdo vesel, če mu razigran bernardinec skoči v naročje, če ga papiga veselo klune za uho ali če se mu ljubeča mačka zapodi s kremplji po obleki navzgor. Zato morajo poskrbeti, da njihovi ljubljenčki niso drugim v nadlego. Ne nadlegovati soljudi je temeljno pravilo lepega vedenja. Pri presoji kdaj njegov ljubljenček nadleguje druge, pa se ljubitelj živali ne sme zanašati samo na svoje mnenje, marveč mora upoštevati poglede drugih ljudi.
Po drugi strani pa nalaga domača žival lastniku tudi obveznost, da ji omogoči okoliščine v katerih lahko sprošča svoje naravne živalske nagone. Marsikdo ne pomisli, da je kruto ravnanje z živaljo tudi to, če je zaprta v betonski stolpnici. Pes mora tekati, muca si mora v naravnem okolju brusiti krempeljce. Kdor nima pravih možnosti za to, si naj rajši ne omisli živali in tako prihrani težave živali, sebi in drugim.
Ob odhodu iz delovne sredine, montažnega oddelka 523, se sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za darilo in lepe besede slovesa.
Spomin na dni preživete med delavci bo vedno lep.
Angela Bežan
(naši petdesetletnik?)
VIDIC EVA — blagajnik v poslovalnici Ljubljana rv.
ISKRENO ČESTITAMO
KEGLJANJE
Izvršni odbor sindikata tozd OBUTEV je v počastitev dneva republike 29. novembra pripravil tekmovanje v kegljanju za moške in ženske ekipe na kegljišču v Zvirčah.
Rezultati šobili naslednji:
Ženske:	
1. 522 oddelek	188 kegljev
2. 510 oddelek	174 kegljev
3. 512 oddelek	170 kegljev
Moški:	
1. 524 oddelek	237 kegljev
2. 510 oddelek	200 kegljev
3. 529 oddelek	198 kegljev
4. 521 oddelek	186 kegljev
5. 523 oddelek	183 kegljev
VI VPRAŠUJETE, Ml ODGOVARJAMO
...........................................................—/
Odbor za obveščanje je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da v Čevljarju uvedemo novo, stalno rubriko VI VPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO.
Za kaj pravzaprav gre. Toliko obetavni INFORMATIVNI DAN se ni obnesel. Vaših vprašanj je bilo tako malo, da ga ne kaže več ponavljati. »Bomo poskusili drugače,« srno si rekli. Pred vami je nova rubrika. Vi boste vpraševali, mi bomo odgovarjali. Danes nam je prav prišlo pismo Svetomirja Trifunoviča, drugič bo na vrsti kdo drug. Torej, vse kar vas zanima lahko vprašate. Vprašanja lahko pošljete v uredništvo pismeno ali po telefonu na številko 217, podobno kot pri INFORMATIVNEM DNEVU. Seveda se boste morali pod vprašanje podpisati, telefonsko pa predstaviti. V kolikor ne boste želeli, da se vaše ime pojavi v časopisu, bomo podpis zadržali v uredništvu.
KOLEKTIVU FABRIKE »PEKO« TRŽIČ
Kako če se uskoro navräti 80 godina od osnivanja fabrike »Peko« koju čete verovatno i proslaviti u 1983. godini, to sam se setio kako je osnivač »Peka« Petar Kozina razradjivao osnivanje fabrike obuče. Išao je po večim gradovima Srbije pa ga je put naveo i u Valjevo, to je moglo biti negde 1924. ili 1925. godine, ne sečam se tačno. Sečam se da je onda bila najmasovnija proizvodnja cokula koje su potkovane sa gvozdenim pulijama i bilo je još nekih proizvoda za ondašnje vreme.
Interesuje me da li imate neke podatke kako je Petar Kozina nudio svoje proizvode i širio polje rada po Srbiji u vreme osnivanja fabrike. Ukoliko posedujete neke podatke molim vas da mi odgovorite preko našeg lista ( Čevljar).
Želim iskoristiti ovu priliku da kolektivu čestitam 80. godišnjicu uspeäiog rada i napretka fabrike, da i dalje sa
velikim napretkom i još boljim uspehom ide u nove pobede. Od srca vam želim vaš bivši saradnik i drugarski vas pozdravlja
Trifunovič Svetomir, penzioner
TOVARIŠ TRIFUNOVIČ!
Zastavili ste nam vprašanje, na katerega izredno težko odgovorimo. Pisanih podatkov o tem, kako je ustanovitelj Peka Peter Kozina iskal nova tržišča,nimamo.
Do prve svetovne vojne je tovarna delala v okviru avstro-ogrske monarhije. Čevlji so se prodajali na področjih severno od Slovenije. Po letu 1918 pa se je v okviru novoformirane Jugoslavije spremenil tudi trg. Treba je bilo iskati nova tržišča. Verjetno je potoval in sklepal pogodbe lastnik sam. Že leta 1925 je bila v Beogradu odprta prva prodajalna Peko, kateri so sledile poslovalnice Novi Sad, Subotica, Kragujevac, Kosovska Mitrovica, Niš, Sremska Mitrovica, Kikinda, Vršac, Zemun.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3300 izvodov v slovenskem in 1700 izvodov v srbohrvaškem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.