Kmečka (rgovina GospodaFski sporazura Naši novi notranji ureditvi se posveča vsa pažnja. Toda nid manj važna ni gospodarska nreditev, za katero se pa morajo brigati gospodarski krogl IzkuSnje uče, da noben gospodarski stan ni tako močan, da bi mogel aam kaj gotovega ukreniti ali pa uspešno delovati. Zato je potrebno, da se tudi razni gospodarski stanovi, oziroma organizacije, ki posamezne stanovc predstavIjajo, dogOTorijo in posvetujejo, kako bi se dalo na gcspodarskem po-Iju skupno delovati v korist jsploSnosti. Brez dvoma bi ae s tem olajšalo goBpodarskim stanovom življenje in delovanje, ker bi padle ovire, ki onemogočajo danes gospodarstvu večji razmah. Kakor se politiki dogovarjajo za ureditev političnega življenja, tako bi se morali gospodarski ljudje dogovarjati za ureditev našega bodočega gospodarskega življenja. Tak gospodaraki sporazum, posebno kar se tiče gospodarstva med posameznimi pokrajinami, bo po uvedbi samouprav bolj potreben kot kdaj poprej, kajti treba bo urediti gospodarako dopolnjevanje med posameznimi pokrajinami. Nobena pokrajina v državi nima vsega Itar rabi in ravno radi tega je gospodarski dogovor v svrho gospodarskega dopobijevanja prvenstveno potreben. Z izvajanjem sporazuma bo nastalo mnogo novih gospodarskih. problemov, katere bo možno reMti Ie, če bo med gospodarskimi ljudmi in stanovi složno naziranje v rešitvi teh vprašanj. Doslej je bilo vae gospodarstvo prepuščeno veCinoma zgolj naključju. Z novo notranjo ureditvijo države to ne bo več mogoče. Zato je treba misliti na ureditev gospodarskih vprašanj najprej v vsaki pokrajini posebej im končno med posameznimi pokrajinami. Le na ta način bomo itneli od nove notranje ureditve države tiste koristi, katere pričaJcujemo. Brez gospodarskega sporazuma bomo pa ostali le na pol poti. Kako se postopa z našimi jajci v tujini? Iz Slovenije izvažamo velike množine jajc v Nemčijo in zapadno Evropo. V Nemčiji n. pr. vsako jajce, preden gre v promet, preavetlijo, sortirajo in žigosajo. V najnižji razred D spadajo jajca, ki tehtajo 50 gramov, v razred C s 55 g, v razred B s 60 g, v razred A s 65 grami. Jajca, ki niso sveža, ae ialočijo. Za popolnoma sveža se ssmatrajo ona jajca, katerih prazni prostor je v sredini visok največ 5 mm, ona jajca, v katerih je srednji zračni prostor višji kot 10 mm, pa ne smejo v promet. Na sliCen način, kakor v Nemčiji, se postopa z našimi jajci v Švici, Franciji, Belgiji in vaeh drugih državah, kamor izvažamo jajca. Iz opiaanega je razvidno, kakšni strogi kontroli so podvržena naša jajca na tržiščih po drugih državah. Radi tega moramo paziti, da bomo spravljali v promet res neoporeCna jajca, posebno ker se moramo na svetovnih tržiščih. boriti z dansko in holandsko konkurenco, ki na kakovost jajc polaga največjo pažnjo. Gospodraske zanimivosti Borba za romunski petrolej. Po nemško-romunski trgovaki pogodbi, ki je za Nemčijo zelo ugodna, ker je Nemčija a tem postala glavni činitelj romunskega gospodaratva, še ni končana borba za romunski petrolej. Glavni petrolejski vrelci v Romuniji ao namreč še vedno v rokah Francazov, Angležev in Holandcev. Možnost izkoriščanja novih petrolejskih vrelcev, do katerih ima Nemčija po novi pogodbi z Romunijo pravico, ao prav malenkostne. Nemčiji, ki v priineru vojne rabi okrog 15 milijonov ton petroleja, je onemogočena tudi uporaba mehiškega petroleja, kjer so jo izrinile Združene države Severnc Amerikc in Anglija. Radi tega ao Nemci toliko pritiskali na Romunijo, da si zagotove vsaj romunaki petrolej, kar so jim pa Angleži in Francozi spet preprečili s tem, ko so poaeat romunskih petrolejskih vrelcev, ki so v njihovih rokah, zaščitili z jamstvom romunskih mej. Odtod tako velika nervoznost Nemčije in z njo vred Italije. Fodeljevanje seraenja. S podeljovanjem semen, cementa itd. od strani oblastev se godi navadno tako, da tisti, ki kaj ima, še dobi, kdor pa nič nima, rrid nc dobi. Ni pa to samo pri nas. Iato se god'. tudi na IlrvaSkem, kjer se je letos podeljeval holandski krompir za seme, poeebno po nekaterib. krajih LLke. Tamkajšnji prcbivalci ao se nad takim postopanjem pritožili, ne ve ae pa, kakšen bo uspeh pritožbe. Dotok zlata v Ameriko se je v marcu dvignil od 15 milijonov doiarjev na 75 milijonov dolar- jev. Zlato spravljajo iz Evrope v Ameriko razni petifiniki, predvsem judje, katerim poatajajo v raznih evropskih . državah tla pod nogami zelo vroča. Cene goveje živine BSki. Cene plemenskih bikov na plemenskem aejmu v Pakraški Poljani na Hrvaškem so bile zelo visoke. Prodajalo se je »na čez« ter so se posamezni biki prodajali od 4000 do 8000 dln. Sejem je priredila živinorejska aelekcijska organizacija v Pakracu. — Biki za klanje so se pa prodajali povprečno 3—4 din kg žive vage. Voli. Debeli v Mariboru največ 4.50 din kg, v št. Jurju pri Celju 5.5Q din, v Ljubljani 5 din. Prav taka je bila cena volom tudi po drugih sejmili. Poldebeli voli so se prodajali 3.50—4.50 din kg žive vage. Krave, prvovrstne (debele, plemenske) v Mariboru do 4.50 din kg in prav tako po dnigih sejmih, izjemno v Kranju, kjcp so dosegle 5 diru Krave za klobaaarje so pa imele ceno 2.50—4 din kg žive vage. Telice. Maribor do 5 din kg, v Kranju pa do 5.50 din. Najnižja cena je bila 3.50—4 din kg. Teleta. Mafibor 5—6 din, Ljubljana 6—7 din, Kranj 6.50—7 din kg žive teže. Svinje in drobnlca Plemenske. Na sejmu v Mariboru ni bistvene raziike od zadnjega poroCUa. V Litiji so bili mladi pujski, 6 tednov stari, po 150 din glava, v Kranju 7—« tednov stari 180—220 din. Pršutarji. Dolenij Logatec 7 din, Ljubljana 7.50 do 8 din, Kranj 7.50 din kg žive vage. Debele svinj« (špeh&rji). Dolenji Logatec in Kranj 8 din, Ljubljana domači 8—8.50 din, aremaki 9—9.50 din kg- žive vage. Drobnica. Ovce 3.25 kg, koze 3.25 din kg, kokoš 12 din kg, raca 12 din kg, gos 12 din kg žive teže. Osiali prodiikti Cene ostalim življenjskim: potrebščinam se od zadnjič niso bistveno spremenile. V porastu je cena Icrmi, kar je vzrok spomladanska suša. Fb. trgih in sejmižčih se prodaja zelo veliko aemefia. Seme korenja se prodaja po 32 din kj», seme krmske pese 9 din kg, seme detelje pa pp 12 din kilogram. Sejmi 8. maj: Florjanov sejem v Brežicah in črni;, živinski in kramarski v črenaovcih in pri Sv. Nikolaju v Polju; svinjski v Sredižču — 8. maj: tržni dan s svinjanu v Dolnji Lendavi; ssvinjski v Ormožu; živinaki v Ljutomeru, Mariboru in Dravogradu — 10. maj: svinjeki v Gelju in Trbovljah — 11. maj: tržni dan s aviajami v Tucnišču — 12. maj: svinjski v Mariboru; živinski ia kramarski v Lembergu, na Plaraini (okraj šmarjs prl Jelaah), v Slovenjgradcu in Teharj-u — 13. maj: avinjski v Brežicah, Ceiju ia Trbovljah.