i«. 21* umu um« rtntnu um mmm* nm v rrstu, v četrtek 17« stpMmora ms. Posamezna ftevlika 20 cent« Letni k l Irhafa, izveemši pondetjek, vsak dan z Att&ketfa i*. 20. 1. nadstropje. Dopis pUsud sc ne sprejemalo, rokopi *»rof. F. Peric. ' a.«t»'k tiskarn maša za mesec L 7.—, 3 mcaece Za inozemstvo mesečno 5 lir več. ulica sv. Fran Cilk« dniStva in uprave št. II -57. DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikovem po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se poiiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, u liv t sv. Frančiška AsiSkega fitev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Preskr&lMle Trato z mlekom in nnSe mtehirsfto Tržaška občina namerava potom posebnih odredb prepovedati prodajanje mleka na drobno v mestu in potom posebne organizacije preurediti celotno dobavljanje mleka za Trst. Mestni zdravstveni in tržni urad je namreč prišel do spoznanja, daje mleko, ki ga donašajo kmetovalci v man j šili količinah, v toliki meri pokvarjeno, izprijeno, okuženo in krščeno z vodo, ki [e navadno še umazana, da je v tem dejstvu iskati vzroke mnogim boleznim med odjemalci. Dosedanje strofo nadzorovanje in kaznovanje ponarejevalcev mleka pred sodni j o ni — po poročilu občinskega oblastva — imelo nikakega uspeha, ker da vsakdanje preiskave dokazujejo, koliko nepristnega mleka prihaja v Trst. Po cenitvi tržnega urada se oslepari mestno prebivalstvo za nič manj nego 10 milijonov lir na leto s pribivanjem vode k mleku, katero se potern prodaja kot pristno. A ta prilita voda je navadno še nesnažna in okužena. Iz navedenih razlogov smatra tržni urad tižaski, da se mora popolnoma prepovedati dovažanje mleka, v kolikor ne jamči za pristnost že izvor mleka samega. Prepovedalo bi se torej — po načrtu občinske uprave — vsako dovažanje mleka na drobno in d—lievalo bi se le dovažanje mleka v velik: « količinah in iz takih krajev, kjer se zbira zdravo in dobro mleko pod strokovnim nadzorstvom ter dovaža v mesto na tak način, da ostane nepokvarjeno. Taka uredba glede dobave mloka se aačne izvajati s 1. januarja 192-6. v Milanu in temu primeru misli slediti čim prej tudi tržaška občina. Mestni odbor je na svoji pondeljkovi seji poveril posebni komisiji proučitev in izvršitev tega načrtav tako da je zelo verjetno, da izidejo v kratkem tozadevne oblastne odredbe. S prepovedjo prodajanja mleka na drobno v našem mestu — prepoved, ki je zelo verjetna na podlagi gornjih uradnih poročil — bodo predvsem zadeti okoličanski, kraški in bližnji istrski mlekarji. Gotovo polovica vsega mleka prihaja v Trst iz rok naših malih kmetovalcev. Če pomislimo, da je zanje mleko glavni vir dohodkov, bo nova uredba silno občuten gospodarski udarec za omenjene kraje. Zato ne dvomimo, da bodo gornji načrti občinske uprave povzročili veliko skrb in utemeljeno vznemiri eni e med našimi kmetovalci. Ako bo občina vztrajala pri tem sklepu, ki je kakor vse kaže, resno zamišljen, potem morajo tudi naši kmetovalci in vsi gospodarski krogi sploh že sedaj računati z možnostjo novega položaja in posvetiti vprašanju vso pozornost, da se najde pravočasno primeren izhod. Za danes le opozarjamo na to važno gospodarsko vprašanje, ne da bi hoteli staviti že sedaj konkretnih predlogov. Vendar ni dvoma, da se bodo mogli prilagoditi naši kmetovalci novim zahtevam tržaškega trga le s pc-mc£jo zadrug in zadružne organizacije, katera se je povsod v mlekarstvu izvrstno obnesla, kjer je bila pod strokov-njaškim nadzorstvom. Ali je nameravana preuredba zalaganja z mlekom v resnici utemeljena z zadostnimi razlogi zdravstvene in moralne narave, c tem ne moremo izreči nikake končne sodbe, ker nimamo na razpolago zadostnih podatkov. Zelo verjetno in gotovo je, da je med mnogimi pošten'mi proda-j j alci mleka tudi precej nepoštenih. Ti so, oni. ki so pripravili to važno trgovino naj sT b glas, s čimer opravičuje sedaj tržaška občina svoje ukrepe. Seveda so krivi slabemu zdravstvenemu stanju l|zaškega mesta še mnogi druči razlogi, o katerih pa daner. ne kaže govoriti. Dejstvo je, da osta-r.omo pri \prašanju mleka, da je treb* tudi to važno gospodarsko vprašanje rešiti na način; da se spravijo življenjski interesi m šcanov in naših kmetovalcev v tak sklad, da ne nastane za naše ljudstvo pre-občutna gospodarska škoda. Da je mleko naših kmetovalcev — okoliško in kraško mleko — dobro, to se splošno priznava. Gre torej le za način do-\ažanja in razpečavanja. V tem pogledu se da in se mora najti izhod. Glavna težkoča je v iem, da so naši mlekarji še vedno nenaklonjeni organizaciji na gospodarskem polju držeč se gesla «vsak zase* in ne meneč se za dejstvo, da je tudi prava gospodarska moč le v skupnosti in v organizaciji. Zboroinje niritfalh milih v Ženevi [ SMtantk cankova * Ra«H<«m ŽENEVA, 16. Na inicijativo raznih na-i Namen Cankov* ja potovaaja v Ženevo rodnih manjšinskih skupin, med temi tudi | BEOGRAD, 16. (Izv.) Is Ženeve poroča-slovanskih, se bo vršik> dne 15. oktobra j j0| da se je bolgarski ministrski predsednik v Ženevi zborovanje zastopnikov vseh or- Cankov sestal s Stjepanom Radićem. Se-ganizi raniti narodnih skupin evropskih stanek je bii političnega značaja. Bolgarski držav. Razpravljalo se bo le o načelnem • zunanji minister bo izdal o tem sestanku vprašanju, kako bi ise na javnopravni posebno poročilo. podJagi doseglo mirno sodelovanje narod- -nostnžh manjfcin z večinami. Te konference se bo udeležilo približno 30 narodnostnih skupin raznih držav Evrope. tasMflrskfl iluii Avstrije Izjave delegatov nasledstvenih držav ŽENEVA, 15. Pododbor gospodarskega komiteja, ki mu je poverjena proučitev obnove avstrijskega gospodarstva, bo iz- popc-irijv n z delegatom Nemčije in zastopniki drugih držav, predvsem nasledsfrvenih držav. Pritegnjena bosta tudi eksperta Rist in Lavton. Po prvih pripravah se» sestane ta pododbor bržkone v jeseni k posvetovanju, da poroča Društvu narodov in stavi ob tej priliki že godove predloge. V drugi komisiji Društva narodov je včeraj popoldne francoski delegat Loucher napovedal, da bo danes dopoldne stavit na zborovanju Društva narodov prijavljeni predlog francoske vlade o takojšnji proučitvi gospodarskera položaja vi Madžarski in v sesednMi državah. Komisija se je bavila nato- na podlagi, poročila avstrijskega zunanjega mfeiistra dr. Mat a je in generalnega komisarja dr. Zim-mermanroa z gospodarskim in finančnim j, pol ožajem A vs t rije. J Italijanski delegat Scialoja je izrazi mnenje, dat ima možnost zopeine uvedb« kontrole za Avstrijo to prednost, da b< lažje dobila posojila na daljši rok. Iz po ročil pa je poleg tega razvidno, da je go 'spodarski položaj Avstrije 2a»d©«tn<* zatva rovan ki da je avstrijski proračun popolnoma stabiliziran. _ / Čehoslovaški delegat Veverka je čestital avstrijski delegaciji k uspehu, kakor tudi Društvu narodov, ki ima sedaj samo še preiskati, s kakimi posebnimi sredstvi se mone nadaljevati gospodarski razvoj Avstrije. Francoski de-egat Plaisant je izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo v kratkem kontrola nad Avstrijo popolnoma ukinjena, kakor >e napovedal ministrski predsednik Pain-leve. Izrazil je upanje, da zaupanje v tvstrijsko vlado upravičeno in da bo znal; ikremti potrebne koraka za notranjo kon trolo v popolni neodvisnosti. Ju gosio venski delegat Avramović je omenil zaključitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo ter izjavil, da bo njegova vlada postopala napram Avstriji vedno po načelu, živeti in dati živeti. Nato je bila soglasno sprejeta resolucfaf, ki jo je predložil poročevalec Miche'iet (Norveška). Pri utemeljevanju resolucije je naglašal, da je potrebno se izogniti nenadni odpravi kontrole, da se ne povzroči nobeno vznemirjenje med upniki Avstrije. Zato se je v popolnem soglasju z avstrijsko vlado sklenilo, afropnjema ukiniti kontrolo. .Seje Društva narodov se bodo nadaljevale prihodnji teden ŽENEVA, 16. Na današnji seji Društva narodov so govorili romunski delegat minister Duca, haits-k* delegat Doret, kan a d ski delegat Hervitt Dc*>tock in končno >ki delegat Vanez. Nato je predsednik zaključil razpravo o delovanju sveta in tajni štva Društva narodov. Seje Društva narodov se bodo nadaljevale prihodnji teden; medtem pa pripravljajo gradivo posamezne komisije. Nova pogajanja glede solunske cone ŽENEVA, 16. Iz krogov francoske delegacije se izve, da se je Grčija definitivna odpovedala načrtu o varnostnem paktu /ned balkanskimi državami. Grčija se je namreč sporazumela z Jugoslavijo za neposredna pogajanja glede solunskega pristanišča. Sporazum med Romunijo in Bolgarijo PARIZ, 16. «Matin» poroča iz Sofije, in sicer iz dobro poučenih krogov, da se je po dolgotrajnih težavnih pogajanjih dosegel med romunskim poslanikom v Sofiji in bolgarsko vlado sporazum o definitivni rešitvi vseh tekočih opornih zadev med obema državama. Po tem sporazumu bo Romunija dvigniLa sekvestre nad bolgarskimi posestvi v Romuniji in dobi za to odškodnino i 250 milijonov levov, ki se bodo plačali v treh Letih. Dalje bo plačala Bolgarija 70 milijonov ter s tem pridobila pravico, da se informira za gotove predmete, ki so bili tekom vojne odneseni v Romunijo. Nadalje bo plačala Še 43 milijonov levov kot odškodnino kmetskim posestnikom v Bolgariji, ki jih je oškodovala vlada Stambolij-skega. Konvencijo bosta podpisala v Ženevi Duca in minister Kalfov. Mlritje tiinil ziitf hi Kreti ki so zalagale Abd E1 Krim z orožjem in strelivom PIREJ, 16. (Izv.) Na Kreti so odkrili velike imimcijake zaloge, ki so zalagale ri-fanskega vojvodo Abd E1 Krima. Dognano je, da so iz navedenih zalog za časa vojne dobivale orožje in strelivo tudi nemške čete, ki so se borile v Sprednji Aziji Ker se vršijo nadaljnje preiskave, se držijo imena Lastnikov zalog tajao. Danes se sestane Kalfov z Nkičičem. Cankov ho skušal v Ženevi pripraviti teren za finančno sanacijo Bolgarije in za zbližan je zapadnih velesil tn Jugoslavije z bolgarsko državo. Knucvska tfmifcav Peti Ama v ti prira&r kralju nanluften oprsjem BEOGRAD, 16. (Izv.) Kralj in kraljica sta včeraj ob 3. popoldne odšla iz Skopija m nadaljevala potovanje Peć, kamor sta pri-speia danes predpol*ae. Tisoč glava množica, med katerimi večina Arnavtov, je priredila kraljevski dvcjici zelo svečan sprejem. Danes ob 7,40 predpoldne so odpotovali v Črno goro minister Gjuričić, Vukičić in Trifkovi-č. Pridružili so se jim številni poslanci vladnih strank. V Beogradu je ostal le prometni minister Rado je v ić in tako je nastopila v prestolici splošna politična stagnacija. tlterin pride v VarSavo VARŠAVA, 16. Listi javljajo, da prispe Cičerin dne 20. t. m, v Varšavo. Tukajšnji politični krogi pripisujejo obisku, ki bo uradnega značaja, veliko važnost. Krvavi spopad« med policijo in krščanskimi narodnjaki v Romuniji BUKAREŠT, 16. Tekom zborovanja narodne krščanske stranke v Bacesti j^fpri- Maroško bojsšče Uspcino prodiranj« Francozov FEZ, 15. Poročilo o vojaških operacijah pravi: Francoske čete taunatskega odseka so zasedle postojanke pri vasici Mezranc. Dve koloni sta prodrli do naselbin, ki ležijo vzhodno od Ued Sabelle. Sovražnik je zbežal neredu proti severu. Francoske izgube so neznatne. Letalci so bombard'-rali rifanske strelske jarke v bližini Kiba-ne. Zdi se, da je ta kraj zelo utrjen. Izgon komunistov iz Francije PARIZ, 16. Policija je izvršila več hišnih preiskav pri inozemskih komunistih, ki b -vajo v Franciji. Izgnala je iz francoskega ozemlja 10 Italijanov, 2 Kitajca in 1 Španca. Vsi so člani komunistične stranke. šlo do krvavera spopada med zborovalci in policijo. En kmet je bii smrtno ranjen. Agencija Bradov demantira vesti, da so se p priliki navedenega zborovanja vršili protižidovski izgredi. Razpad komunistične stranke v Nemčiji BERLIN, 16. Na zborovanju nemške so-ei jalno demokratske stranke v Heidelbergu je imel strankin predsednik Wels govor, v katerem je povdarjal, da ima socijalna demokracija v Nemčiji najlepše izglede za pridobitev množic, dočim je komunistična stranka v neizogibnem razpadu. — Zborovanja se je udeležilo le majhno število inozemskih socijalnih demokratov. Francoska in angleška socijalna demokracija je po- Nflpad na Italijanskega diplomata na Luksemburškim KmfereiK« za Hnvta za teta* mn BEOGRAD, 16. (Izv.) Diie 12. oktobra se Sestane «v Haagu konferenca za madaarod-.ho zasebno pravo. Je to prva večja konferenca po vojna, ki bo proučevala najaktualnejše probleme mednarodnega zasebnega grava. Na predvojnih pravnih Jconfereacali rbija ni bila zastopana. Za haaško konfe irenco pa, ki se bo vršila v oktobru, je .'Jugoslavija že prejela povabilo. Jugoslo vensko državo bo zastopal na kooferetic: profesor mednarodnega prava dr. Nike Perič. Nove železnice BEOGRAD, 16. V zadrjem času zanima gospodarske kroge vprašanje železniških prog. Nadaljujejo se zgradbe novih železnic Štip-Kočane, Niš-Prokupije, v najkrajšem času se imajo pričeti dela na progi Beo-grad-Obrenovac z normakio traso in ozkim tirom. V zvezi s to ozkotirno zvezo 3eo grada z morjem se ima izvritti predor na Ivan-planini, — Proga NU-Prokuplje se bo nadaljevala proti Merdar'm in započela s© bodo tudi dela na pfogi Kragujevac-Kraljevo-Raška. Gospodarski krogi ;so mnenja, da bi bilo potrebno resno misliti na zgradbo unske proge. Ta proga na bosansko-hrvatskem ozemlju bi b&a največjega pomena za vekodne kraje jagoslo-venske države. Znatn® pa bi tudi skrčila oddaljenost Beograda od morja. Neva oroga bi pomen jal a za Beograd za 200 km krajio pot, ker bi znašala oddaljenost iz Beograda do Splita samo 680 km, med tem ko je sedanja proga Beograd-SpHt dol^a 870 km. Beograd bi bil v tem slučaju enako oddaljen od SpKta, Sušaka in Soluna. Gospodarski krogi so mnenja, da se mora to upoštevati pri sklepanju- eventualnega novega investicijskega posojila, v čegar program bi poleg jadranske proge na Kotor morala priti tudi unska proga. Vprašanje zaposlitve tujih delavcev v Jugoslaviji BEOGRAD, 16. Z ozirom na protest češkega, francoskega in italijanskega podanika v vprašanju izgona deJavcev, ki so tuji državljani, kar s« je sicer vršfHo na osndvi uredbe o zaščiti delavcev, so na me-rodajnem mestu sklenili, da se vrši 38. im. konferenca delegatov ministrstev socialne poMtike, zunanjih del, trgovine in industrije, šum in rudnikov, notranjih del, nadalje centralnega tajništva delavskih zbornic in zdravila zborovanje le pismeno. Poljski socijalni demokrat Diamand je naglašal. da hočejo poljski delavci živeti v mirnih odno-šajih z Nemčijo. Nemčija prejela povabilo za konferenco _ zižm^apk mšaistrov BERLIN, 16. Britanski odpravnik poslov A-adisOn je danes v imen'? svofe vlade izročil zunanjemu ministru Stresemannu povabilo na konferenco znmanfih minisirov, ki bo razpravljala o garancijskem paktu. BERLIN, 16. Wolffov dopisni urad javlja, da je v Eschu na Luksemburške m neki neznanec izstrelil par revolver k;.h stre1- «" proti uradniku italijanske delegacije. Napad se ni obnesel. Domnevajo, da gre za komunističen atentat. Rus*! tirNšrt! lisičjo Italijo ODESA, 16. Torpedovki sovjet ke crnomorske mornarice «Petrovski in so danes odpiule v Italijo, da \ mojo obisk italijanskih torpedovk ki so poselile nedavno Leningrad. Bekfij prti slavenstva nsF&rtansKgin (Priobčuje Miroslav Premrou). Kakor znano, so se Sloveni naselili po celi Dalmaciji in Panoniji kakor tudi po Istri in po Furlanskem, kjer so se ohranili še do današnjega dne. Vendar pa so po Furlanskem izgubili mnogo tal ter se umaknili do gora, kjer je življenje težko in trdo, ter je zaradi tega tudi svet bolj nevabljiv, zlasti za narod, ki ljubi udobnejše kulturno življenje. Prisotnost Slovenov v navedenih pokrajinah ni bila znana le bližnjim sosedom, ampak je dospelo to dejstvo celo do španskih Moriskov že 1. 965. Tega leta je namreč prišel na dvor nemškega cesarja Otona II. IbiTahim - Ibn - lacitb, po-slanik irabskega kneza v Španiji, prepotoval »srednjo Evropo ter se živo zanimal za >rep«feovane in njim sosedne dežele. O «rsem, kar je slišal in videl, je napisal arabsko poročilo, katero je de Goeje prevel na lizozemski jezik, We*iberg pa na nem-čmo. Ta prevod je izš»el v «Memoires>> >etro£rajske akademije 1. 189S. VIII. Ser. *si?cr.-fi}c?sof. razreda zv. III. št, 4. V tem >oročilu c*p*i3'j.je Ibraliim tudi Jadransko norje, o katerem so v tistih Časih domnevali, da leži od zahoda proti vzhodu. Ibra-Lkn piše, da žive na; obeh obalah tega ofcirja Sloveni. Po tem poročilu ni dvoma, La je Furlanska bila — recimo kratko — lovenska dežela, kar se tudi vjema s tem, ;ar nam poroča bavarski letopise ^.ventin. Le-ta piše v svojih bavarskih JialSi, da so Sloveni naseljeni doli do )g!ejskega polja f«usque in Aquileiensem Agrum»... knjiga III ). Aventin je dovršil svoje anale 1. 1524. Tudi furlanski zgcdovlnopisec, Mar-kaiaton N>co2etti, ki je bii notar v Čedadu ter j? umrl leta 1596., piše v svojem rokopisnem delu: «Costumi e leggi antiche dei Foriani sotto i patriarchi -, da je bila slovenščina mnogo bolj v rabi po vaseh nego li furlanščina, ki ^e bila tedaj neolikana in ni»rw~U<»fn**ia in navadno tri jezike: nemški, slovenski in italijanski). Ako so v Gorici še I. 1567. govorili doma in navadno tudi slovenski, smemo domnevati, da so v prejšnjih stoletjih še bolj govorili slovenski, ko je bila slovenščina spoštovana, doma i v cerkvi in na dvoru: in ako je to bilo v Gt>rici, smem>» sklepati, da ni bilo drugače tudi na Furlanskem v tistih časih, tc je pred 1. 1420., ko je Furlanska padla v roke beneške republike. Zategavoljo smemo nadalje verjeti trditvi, da se je v furlanskem parlamentu za časa patrijarhov govorilo tudi slovenski, dasi to ne gre v glavo prof. dr. Traversi Eduardu. Le ta pi.'e v slojem: «Das friaulische Parlament bi. zur Unter-driickung des Patriarchates ven Aqu'?eja durch Venedig im J. 1420. I. \Vien ^lina str, 52.: Koliko more biti vredna ta dr. Traver-sa-tova trditev, lahko preceni vsakdo na podlagi prej navedenih dokumentacij Sicer pa se to dr. Traversa-tovo delce označuje najboljše, ako povemo, kar piše o njem vseučiliški profesor P. S. Leicht v svoiem «Par!amento friulano. B ilogna 1917» na str, 11. V opombi piše Leicht: «devo confessare che mi pose in una s;n-golare incertezza il libro del dott. E. Tra-versa - Das friaulische Parlament...'. (Hie-sto lavoro e ricalcato sul mic studio 11 Parlamento della Patria del Friuli. Udine 1902/3.» (Moram priznati, da me je postavila v posebno negotovost knjiga dr. E. T. To deJo je stopilo v stopinje moje studije «H Parlamento...*). Torej Leicht dolži dr. Traversa — plagiatstva! Ako je bilo slovenstvo za časa patrijarhov oglejskih, torej pred 1. 1420., razširjeno po Furlanskem, ga je izpodrival po tem letu vpliv beneške republike, tako da so ga z ravnine furlanske hitro izpodrinili, zlasti z naseljevanjem tujerodni!) elementov. Radi tega je mogel znani analist beneški Marin Sanuto zapisati 1. 1483., ko je prišel na svojem potovanju v Čedad: n stado, (izven vrat čedajskih je voda z imenom Rosimian, gre v Nadižo, katera, kakor pravijo, deli Italijo m Slovenijo; torej sem bil celo na kraju Italije) (ef. Itine-rario di Marin Sanuto per la terraferma veneziana nell'anno 1483. Padova 1847., str. 139). Danes pričajo o nekdanjem slovenstvu v furlanski ravnini — topografska imena in pa besede slovenske, ki so prešle v furlanski besedni zaklad. O Ie-teh so pisali: furlanski učenjak Pirona v svojem: Voca- Saonompr sa odprtem occAnu NAjPOLI, 16. Poveljnik parnika jConte Ver-de , k {e včeraj priplul v tukažnje pristani-ffe iz Amerike, je javil pristaniški oblasti, da 1« med vožnjo lizg niil s krova neki potnik, ki brc*dvonu2o skočil v morje s samomorilnim nairenofn. Med potniki, ki so se ukrcali na parmk v New-Yorku, je bil tudi ugleden ita-UjaRstt. zdravnik Vincenzo Virdone, star 50 , TVnA h Iranske bolnišnice v Brook-!ynu. V irdone ,e bil namenjen v Na poli, da bi Ta zVčnl bo^ Z m specijalistu za z >cne boiezn,. Z nj:m je potovala tudi nego va ^cna. Tekom potovanja je Virdor.e nekega večera pncel tožit,, da ga hudo boli glava Na nasvet r ^ove zene je zavžil neko sredstvo proti glavobolu -n legel v postelj v svoH Kab:ni in zaspal Ko se je naslednie jutro me-*ova žena nrebtr^ ?a, ni našla moža več na po-stelji. Na nočni omarici je našla njegovo list-yco 2 večjim zneskom denarja :n nekatere druge predmete. Gospa je vsa vznemirjena šla ■skat moža na krov, a ker ga ni naiia, je javila zadevo poveljniku. Mornar'1 so preiskali ce o zaprta skladiiča na parniku, toda Virđo-fftw mso našli nik>r. Oči Vidno je bolnik ponoči radi močnega odpada svoje bolezni skočil s ićcetr* v most, ae da ki kdo to trrovsko-ofcrtoiške zbornice. Na tem jss stanku bodo skušali najti način spremembe pravilnika. Spor med dr. Stranskim in dr. Kramarom PRAOA, 16. Senator dr. Adolf Stransky, ki je z več uglednimi člani izstopil iz narodne demokratske stranke, je objavil na dr. Kramara odprto pismo, v katerem navaja vzroke svojega izstopa iz stranke. Kot •glavni vzrok navaja njegovo (samovoljno postopanje v vodstvu stranke. Očita mu. da mu je služil kot edino sredstvo za strankino agitacijo in propagando osebni kult, radi česar je tako daleč prišlo, da je narod pač poznal dr. Kramara, ne pa dr. Kramar naroda. Nadalje očita dr. Stransky dr. Kramaru njegove napade na predsednika dr. Masaryka in njegovo nehvaležnost napram zaslužnim »strakinim pristašem kakor na pr. napram dr. Englišu. Arabci napadajo potnike ▼ Siriji BERLIN, 16. Iz Bagdada poročajo, da je 11 avtomobilov s 60 potnikš, med katerimi ata bila tudi ameriški finančni strokovnjak Pershing ter ravnatelj češke petrolejske družbe, napadlo na poti iz Damaska v Bagdad 100 Bediunov na konjih, in sicer kakih 90 milj vzhodno od Damaska. Napad so Beduini izvršili kljub temu, da ao avtomo-bilno karavano spremljali 2 francoska tanka s strojnimi puškami in drv« tovorna avtomobila z arabskimi vojaki. Priilo je do ogorčenega boja, po katerem so Beduini pobegnili. Ranjena sta bala francoski letalski poročnik in poveljnik francoskega oddelka. Zadnji je baje kmalu nato vairt Potniki so se fagoti vrnili v Damask. via italiana 1884, str. 28. in Le vicinie 1887 str. 30 ter Manzano: Annali del Friuli II., str. 111). Giovanni Francesco Palladio degli Olivi je spisal: Historia della provincia del Friuli, ks je izšla v Vidmu 1. 1660, V II. zvezku beremo: 11 linguaggio schiavo nelle ville, per Tordinario si praticava, e I^dioma forogiiiliese nel Le ci tta h aveva 1'uso. (Slovenščino so navadno rabili po vaseh, po mestih pa furlanščinc). Znani Jeronim Megiser trdi v svojih Annales Carinthiae [Letopis Koroške), ki so izšli v Lipsiji 1. 1612., da je <*die Scla-vomsehe eder Windlsche Sprach eine... -aus den Furnembsten..., welche we:t und; breit in E^uropa und Asia gangbar alsnem-lich in Dalmatien... Kharndten, Crayn, Isterreich, FriauL..». (Slovanski jezik je eden najplemenitejših, ki je daleč okoli v rabi v Evropi in v Aziji, kakor v Dalmaciji... na Koroškem, Kranjskem, v Istri, na Furlanskem...). Da je bilo mišljenje o slovenstvu Furlanske precej splošno, nam priča tudi Fra Angela Rocca, ki je bil prefekt "vatikanskega arhiva, spis: De dia-lectis hoc est de vairiis linguarum gene-ribus, ki je uvrščen v II. zvezku njegovih zbranih del (opera omnia), obelodanjenih v Rimu L 1719. Na str. 319 sL našteva narode, ki govore ilirski (slovenski) jezik in med drugimi so všteti tudi «Forojulien-ses, vulgo Furlani, a Foro Julio Italiae re-gione, in qua sunt Aquileia, Utinum, Cividal« ac Tergestum.* Potem navaja i «Ia-pides vel Forojulienses... Istri» itd. Vse to znat «ut a muHiscriptoribus accepi et a non paucis dietorum locorum incoiis audivi* (kakor sem doznal od mnogih pisateljev in slišal od nemalo prebivalcev navedenih kraievl. Na strani 324. pa dostavlja, da se n »tDlNOSt* V Trstu, dne 17. septembra 1925. kulario- frkilano. Venezia. 1871; potem: Kugo Sckuchardt v Slavo-Deutsches itnd iSlavo-Itaiienisches. Graz 1885, natialje: Karol Štrekelj: Zur Keaotnis de«r slavi-sch«fi Elemente tm friaaKschen Wort-schalze v Jagićevem Arcbiv Š&r slav. Phi-vtol. 1890. XL1 — z dostavkom H. Schu-chardta isto tam XIII. 157; — ter dodatek jstrek^ev v istem Archivu XXXI. 203; — De Ha Bona Guis. D o menico v svojem «Ca- lendario per 1'anno 1849» — Gorizia. Tisk. PaternoIH; — Koštial L: Slav. Lehnw3rter tm FrianAjscben v Jagfeevem Archivu XXXIV. 292. Kar se pa tiče toponomastike — ta pa čaka nabiralcev i razlagalcev. Tako smo se iz teh kratkih potez prepričali, da je slovenstvo preprefalo furlansko deželo tudi tam, kjer so danes «naši le grofcovi». DNEVNE VESTI Henccrtl BflMjslttM ztan Ob sklepu svojega večdnevnega tečaja je Učiteljski zbor cktl glavni koncert v soboto 12. t. m. v dvorani Trgovskega doma v Gorici. V dvoaraiii je bito najbolj izbrano občinstvo iz Gorice in bližnjih krajev. Obisk je bil lep (vsi sedeži oddani, le stojišča manj), slavnostno razpoloženje, kakor le ob redkih prilikah. Zbor je nastopil z novim sporedom, od katerega je izpustil Sukove narodne pesmi in jih nadomestih z Biljano. Četudi je ta dvorana nesrečna za akustiko in se bo treba sprijazniti z mislijo, da se v bodočnosti nastopi v kateri drugi boljši, vendar je pokazal ta izredne skrbni nastop, da se je Učiteljski zbor povzpel ne le na nekdanjo stopnjo, temveč še više in da se tudi zaveda, kako visoko se s požrtvovalnostjo vsakega pevca in celotne Zveze še lahke, povzpne. To je bil za1 zbor sijajen večer in o njem se je slišala sodba: «Tako se ni še pelo v Gorici...» Zasluga za to gre /v veliki meri zborovemu pevovodji Srečku Kumarju, brez njega bi bil Zbor propadel in v zahvalo je bil ta večer zanj pravi trrumf. Vsako novo pesem so sprejeli poslušalci še z večjim navdušenjem, kot prejšnjo. Nekatere je zbor na splošno željo ponovil. Nepozabne bodo gotovo prelepa guslarj2va pesem < MLrjano», potem «Vragova- reve-sta in «Kre>ovale tri devojke >, drugim so bile silno všeč < Prekmurske narodne pesmi (na pr. Dil, dil, duda), ali pa Adamičeve narcine «Kaj pa delajo ptički...« in .Po vocK plava...» V nedeljo je Zbor ponovil koncert pred nah^to potno dvorano v Dornbergu s popolnim uspehe m: Med poslušalci tudi nešte-vilno pevovodij in orgajiistov z dežele in najboljšega domačega občinstva in iz Gorice., ^ Zvezi, ki je gmotno pomogla k temu pa naša globoka hvaležnost, kajti zaveda se, da je tu-di pesem luč..., ki (kakor pravi (Ciciban) jasna hodi med narodi, dušo k duši tajfto vodi. prav tiste dni poročali o veliki vročini v južni Italiji. Pač pa imajo zlasti okoli Rima veliko sv#o, vse je Sežano, rjavo. Spremljalo je romarje vedno lepo vrema, samo v Loretu je začelo nekaj rositi. Tudi sirotki za romarje niso bili veliki, na da« priMotoo 10 predvojnih kron: za železnico, hrano, prenočišče, za tramvaj v Rimu do raznih bezdik m to v II. razredu. Koncem, naj še omenim, da je misiioaaka razstava, ki se nahaja v prostorih Vatikanske palače, nekaj velikanskega in to vezete v o si ogledajo romali brezplačno. Gotovo je vsak ipomai? ponesel domov najbolje vtise! , 1 , - " 1. i« 1 lin .fclfc 1^1 1 ■ II vFOVK VRB IZ 9MVSHI 9ffVf ▼ SpKtu. Te dni je bil aretiran v Splitu komunistični kurir, neki slovenski dtjak. Poiicj^a je poleg njega aretirala še 10 oseb. Obsežen obteiilni matec^al jpc izročen državnemu p:avdniitvu. Policija je izvedela, da je bil iz notranjoeti dr tave poslan agftacijski materijal v Spbt, da pride v razpravo pemoetom « komunističnega tedna«. Nato je pričela s poizvedovanjem, katerega posledica so omenjene aretacije. — 1906 letaeca farvatskegn kraljestva in aiovnnaktt društva v Zagrebu. Slovanska društva v Zagrebu so sklenila, da prirede koncem tega leta skupno pno »lavo 1000 letnice hrvatskega kraljestva. Na proslavo bodo pozvali najveljavnejše prvake vseh slovanskih nacionalnih pekretov. Prosk va se otvori s svečano akademijo, na kateri bodo govorili zastopniki vseh slovanskih narodov. — Sneg je zapadel pretekle dni zelo nizko na Pohorja, doMariborske koče. Na Veliki Kapi ga je zapadlo do 4 cm visoko. — Zveza jugoslavenskih mest. Na seji glavnega odbora «Zveze vojvodinskih me3t» v Novem Sad?u. se je razpravljalo med drugim tudi o vprašanju ustanovitve «Z veze jugoslo venskih mest». Odb or je sklenil naprositi beograjskega župana, da stori v tem smisski potrebne korake. — Policijska šola v Sarajevu, V Sarajevu so otvorili 4 razredno policijsko šolo za usposobljanje policijskih stražnikov. V šolo se je vpisalo pokoli 60 kandidatov, med katerimi jih je mnogo, ki so dovršili 2—3 razrede srednje šole. — Postno-brzojavni muzej v Beogradu. Zveza jugosl o venskih poštno - brzojavnih uslužbencev je osnovala v Beogradu Glavni poštno-brzejavna muzej. Ministrstva pošte in brzojava je ugocfelo prošnji Zveze, da se od vseh vrst brzojavnih in telefonskih aparatov ter ostalih poštno-brzejav-nib predmetov po en eksemplar izroči omenjenemu muzeju. — Odkritje spomenika skladatelju pesmi «Hej Slo vani». V nedeljo je brl na slavnosten način odkrit v Chižnu na Češkem spomenik skladatelju znane slovanske himne «Hej Slovani*, Samuelu Tomašku. V drugem polčasu začne igra postajati napeta, ker si hoče «Obzor» na vsak način pridobiti ravnovesje. Sledijo kombiniran: nevarni kateri je bila spravljena okrogla svotica 4800 lir. Policija, kateri je Aloi prijavil tiifumn in fol-/.; r>r< Ani« — .. '___ T ,• izpadi od obeh stramr, katere pa odbije izvrst- tatvmo< >e Počela poizvedovati na obramba obeh čet. Nakrat oživi do tedaj * zaman; ptiček se je pač pre- nekoliko mrtva napadalna vrsta «Obzora», r™?. skr1™- rredsnočnjim pa sta dva katera napada div;e in grozeče V tem napra- policijska agenta slučajno naletela v uliU vi igralec «Obzora» neubranljiv strel V*dobro J Cavana na mladeniča, katerega zunanjost zavarovana vrata 'Sparte» te izenači s tem se je čudovito ujemala z osebnim popisom, igro 1—1. Nato se spusti četa Obzora« v ne-! ki ga je Aloi podal o zlikovcu na kvesturi. varne izpade ter popolnoma nadvlada položaj Uverjena, da se ne motita, sta agenta pova- ter ga obvladuje do konca igre. Od tu se je posebno iakaza*! vratar w.S>. V nedeljo 20. t. m. se bo odigrala na igrišču «Ob-zora-> zanimiva tekma med omenjenima četama. katere sta naši športni publiki dobro znani. Tekma pričae točno ob 16- uri. — M. D. «Pros*eta» Opčine ovganiz ra za dne 20. t m. ob 4.30 tek na 5 km. Tekmovati smej® tiani Športnega Udruženja, kateri so udruženi za lahko atletiko. — Darila so naslednja: 1) vermeilasta svetinja; 2} velika srebrna svetinja; 3) spominske bronaste svetinje. Maksimalni čas je določen na 5 minut po pr-vodošlem. Vpisnina znaša 3 L. Vpisuje se t uro pred odhodom v gostilni Fabčič. — Proga \e sledeča: Opčine — Trebče ter obratno. Odhod pri gostilni Fabč;č, cilj istotam. Morebitne reklamacije naj se oddajo društvu najkasneje eno uro po prihodu. Če se najde, da kateri izmed tekačev ni udružen za lahko atletiko, zgubi pravico do udeležbe pri teku odnosno darilo Nadejamo se, da nas tega dne poselijo naši atiet: v obilnem številu in da boco gledali da čim častnejše zastopajo svoje barve. — T. K. Iz tržaškega ilvllanla — Ztfkovčev dan obračuna. Nedavno smo poročali o veliki žepni tatvini, katere je bil žrtev dr. Alojz Aloi. Kakor znano, mu je neznan zi&ovec izmaknil listnico, v bila mladeniča na policijski komisarijat v ulict Sanitii. kjer se je kmalu izkazalo, da sta ujela pravega ptička. Aretiranec, ki je bil spoznan za 24-letnega Josipa Giacome-lija iz Vidma, je sprva trdovratno trdil, da sploh ni nikoli videl Aloia, še manj pa da bi ga bil okradel; ko so pa pri preiskavi našli pri njem ukradeno listnico, ki seveda ni bila več tako dobro založena s tisočaki kakor prej, se je mladenič deloma priznal svojo krivdo, rekoč, da je listnico našel, pa da se ni. *spomnil», da bi jo nesel na kve-sturo. Bil je seveda pridržan v zaporu. — Vsakdanja žrtev avtomobila. Včeraj popoldne je neki javni avto podrl v ulic? 3. Piccoiomini 4-letnej>a Alfreda Graziani. ki je pii igri pred hišo, kjer stanuje, tekal preko ceste. Ker je šofer takoj ustavil avto, je Graziani zadobii le šte\ilne praske po nr>^ah in obrazu, ozdravljive v 6 dneh. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom. — Tatovi v likainici. Tržaški zlikovci so res neumorni. Kjer le morejo, bodisi v trgovini ali v zasebnem stanovanju, v kleti ali v podstrešju, se pridno udejstvujejo. žali-bc.g prepogosioma z uspehom. Pred^inoč-niim so počastili s svojim nezaželjenim obiskom likainiško delavnico Hermine Cu-gnia v ulici Commerciale št. 15 in jo popolnoma očistili*. Pobrali so veliko množino raznovrstnega perila, last raznih odjemalcev, vrednega kakih 7000 lir. Last-1 niča likainice je prijavila tatvino na poli- «9 Nai glas" loietrt Mskw leti m Matukm ■flMSttn (Izpiti v jesenskem roku) a) Sprejemni izpiti v I. nižji in I. višji tečaj, sposobnostni izpiti v posamezne razrede ter vsi ponavljalni izpiti se pričnejo v petek 2. oktobra ob 9. uri zjutraj. b) Dodatni izpiti iz italijanščine, zgodovine, zemljepisja in pedagogike onih učiteljev, ki posedujejo zrelostno izpričevalo, dobljeno na kakšnem inozemskem učiteljišču še do konca šolskega leta 1921-22., se vršijo to jesen zadnjikrat in se pričnejo 2. oktobra ob 9. uri zjutraj. c) Ponavljalni izpiti za učiteljske mature (abilitazione — magistrale) se, pričnejo v četrtek 1. oktobra ob 9. uri zjutraj. Opomba: Za vse sprejemne, sposobnost-ne in dodatne izpite [aj in b)l se morajo čimprej vložiti prošnje na kolkcvanem papirju za 2 L s predpisanimi prilogami. Vpisovanje se prične 21. septembra in se zaključi 15. oktobra. Dijaki, ki so posečali zavoid v preteklem šolskem letu, naznanijo svoj vpis ravnateljstvu na nekolkovanem papirju. Oni pa, ki se letos nanovo vpišejo, morajo naznaniti svoj vpis na kclkovanem papirju 2 L. Za mladoletne podpisujejo vse prošnje stariši ali pa njih zakoniti namestniki. — Ra vnateljstvo. — VPISOVANJE v tukajšnjo srbsko šolo in otroški vrtec se bo vršilo camo na oder, da mogočno zadoni naša pesem jubezni. hrepenenja, požrtvovalnega truda in krepkega dela na zeml,i, ki v prebujenem življenju kliče na delo vse svoje sinove in hčere, da prično premišljeno in vztrajno orati njene brazde in v nje dobro seme sejati. Poslušajte naš g!as!» Program najčistejšega idealizma, trdne volje do živl;en;a, neomajne vere v bodočnost našega nkroda, odločne in složne požrtvovalnosti za dobrebit in napredek našega ljudstva ift neomajno zveste ljubezni do svojega rodu! Mladina, ki je prežeta s takimi vzvišenimi stremljenja, je ponos vsakega naroda. Naj ohrani vse naše dijaštvo takemu vzvišenemu idealizmu, ki mora biti idealizem nas vseh, trajno in dosledno zvestobo. Priporočamo najtopleje nali jflvnorfi »Hal glas . Podpirajmo plenesite pob#de našega trzask. skot dr. rogar m poreski sk.01 ar. Pederzolli. Slovenskih in hrvatskih duhovnikov je bil( okoli dvajset. Moške so v Rimu oastan li po zasebnih stanovanjih, ženske pa v romarsk h zavodih. Hrano so imeli večinoma skupno v me'in-arodnem romarskem zavodu blizu cerkve sv. Petra. Dne 4. in 5. t. m so romarji obiskali štiri poglavitne bazilike, namreč latera»sko. sv. Petra, Marije Vel ke in sv. Pavla izven Rima, da opravijo predpisane molitve za sv. leto in dosego popolnih odpustkov. Pred cerkvijo so se romarji uvrstili v procesijo, za križem sta šla oba škofa, duhovščinia, možje in žene Nekak poseben del procesije so tvorili Slovenci in Hrvati s tržaško Marijino družbo, ki so peli '.n molili v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku. Romarji "so vstopili v cerkev skozi tako imenovana «sveta vrata». Po cerkvah so hodili romarji v procesijah iz različnih dežel ter molili in prepevali v svojem ježku. V nedeljo 6. t. m. ob 8. uri so romarji prisostvovali papeževi tihi maši, ki jo je opravil nad glavnim oltarjem v cerkvi sv. Petra. Papeža so prinesli v cerlcev in tisočera množica ga j burno pozdravljala. Med mašo so peli du&ovniki, ki jih j bilo okoli glavnega oltarja gotovo okoli tisoč, razne pesmi. V c rkvi je bilo od 40.000 do 50.000 Hudi. Kaj^i prve dni sepi tnhra je došdo v Rim, kakor so pravili, okoli 60. 000 romarj v iz raznih delov sveta; iz Amer ke, Anglije, Francoske, Švice, Nemčije, iz raznih delov Italije itd., med temi romarji j bilo okoli 15.000 tako zvanih «skav-tov», došlih tudi iz raznih kra;ev. V ponedeljek so romarji skupno obiskali katakombe sv. Dominka in sv. Kalista. V prvih katakombah so maševali tržaški škol in skoraj vsi duhovniki. V torek ob 2 pop. je papež sprejel romarje v avdi ene:. V tako imenovana v svoj prfct enajstmetrovko, katero izstreli ob splošnem odobravanju. Sel« v zadnji minuti se posreči «Sparti», da .*or-nerja zaznam« je prvo totfco v svt»; pri A Zoga gre v sredo, a takoj nato prekine Igro žvižg Isfrav se iMsgisitsodnika- II. V veliki predsobi v I. nadstropju je razstavljen krasno nagačen medved, ki ga je v trnovskem gozdu pred 31 leti ustrelil orožniški stražmojste Podmenik. Ta zver je bila pred vojsko last goriškega deželnega muze a, zdaj pa se nahaja v prirodopisnem kabinetu goriškega učiteljišča. To je zadnji kosmatinec iz bližane goriške, ki se ;e vsaj v koži ohranil. Zadnji lov na medvede na Goriškem se je vršil spomladi 1895. Takrat so bili izsleUili staro medvedko z dvema mladičema. Nič man) kot 140 več ali manj hrabrih «lovcev» ;'e oddalo nešteto strelov, a zveri ni n.hče smrtno zadel, obstreiili so jih samo, pa so dolgo časa hirale in poginile v gozdu, kjer so jih poleti našli drvarji... Spomin na ta lov hrani še danes g. nadučitelj Cibej v Lokavcu, ki se je — ako se ne motim — tudi udeležil onega znamenitega lova Ta spomin je lep — hlačni jermen nekega Dunajčana, ki je v strahu pred medvedko splezal na drevo. Jako zanimiva in bogata je zbirka kneza Schonburg-Waldenburg v dvorani št. 4, dasi ni popolna, ker knez ni maral poslati vseh trofej, ker pričakuje ta mesec visokega gosta !pesn ka Gabriele D'Annunzio) na svoje obsežno lovišče kakor tudi ital prestolonaslednika princa Humberta, pa hoče še njima pokazati, kaj in kako se je lovilo v naših krajih Med drugim je tu razstavljenih 20 parov jelen e v ega rogovja z močnimi debli in lepo zajetimi vejami. Pravemu lovcu n ljubitelju narave utriplje srce, ko zagleda lepo, dobro zadeto fotogratro (poleg nje še v povečani obliki), divjega petelina, ko v prvi pomladi brusi na smrekovi veji in kliče kokoši na veselo svatbo. Lepo razvrščenih je tudi okoli sto parov srnjakovih rogov, sicer pa brez posebne zanimivosti za poznavatel a, ker so, kakor sem gori omenil, najlepši kosi ostali doma. V mali sobici št. 3 je zbirka strokovnih lovskih) knjig brez velike literarne vrednosti, ker je pač ta vrsta književnosti v Italiji še nepopolna. Tcda o lem pozne;'e enkrat v posebnem članku. Dvorana št. 5 vsebuje trofeje lovskih klubov v Puli in na Reki. Prvi ima nekaj lep h redkih ekseroplarjev z brionskih otokov, k>r se nudi lovcu bogat odsirel raznih ptičev-selivcev. Pohvalno moramo omeniti, da so vsi ti preparati umetn:$ko in naravno naga-čeni in vrhutega lepo ohranjeni. Pogrešamo pa bogate zbirke tržaškega lovskega društva, ki razpolaga z obiln:mi denarnim: sredstvi in ima v zakupu obsežna lovišča na Krasu, med temi tudi ono okoli dobrdobskega jezerca, kjer so zlasti pred vojsko postreljali mnogo raznovrstti h, redkih ptičev. To lovsko društvo ima za svo.e sestanke prostrano sobo v Zvabovi gostilni v Dutovijani, kjer se lovci še danes shajajo pri veselih «zadn.ih pogonih*. Ta soba je okrašena s trofejami in z umetniško izdelanimi lovskimi karikaturami. Prav škoda je, da te zbirke ni videti na goriški razstavil Kakor slišimo, sta Trst in Videm že takoj od začetka nasprotovala svoj- pastorki Gorici tudi v tem pogledu... V naslednji dvorani so zbirke osobja državnih gozdnih upraviteljstev v Jul. Krajini. Prav zanimive so zbirke gg Venčeslava Spri-nara in njegovih sinov Henrika in Oskarja. Vsi trije lovci so pravi umetniki v izdelovanju raznih predmetov iz rogovja m zobov divjačine (noži, obešala itd.). V dvorani it. 7 je goriška državna gozdna uprava pod vodstvom g. inž. R. Villanija dala napraviti model gozda in loviiča po Sredi zasneženega gozda se nahajajo raza* vrste jasli in seniltov za preskrbovale jelenov in srn, ko ne morejo najti hrane po* snegom, nadalje so tam sobsča :n nw- lišča, zavetišča pred in Obenem so postavljene razne^ vrste pasti in volčje jame £» lov škodljivejhvjsfme. čaka-l šča na visokih lestvah za odstrel itd Učinkovita ie ta dvorana radi razsvetljave: Vrata in okna so zastrta, razsvetljuje *> pa električna luč. da se ti zdi, da vidiš gozd v vsej njegovi krasoti v bajni lun:n; luči zimske noči. V ozadju so visoke planine v snegu, sneg pokriva lovsko kočo, debeli sneg pokriva tlo, senike in strehe jasli; ed:nole goste smreke ne pokazuje jo sledu starke sme... Ali so pozabili na to anomalijo, ali pa je juini veter popihnil n otresel belo odejo, a to samo z drevja? Za starinoslovca je nad vse zanimiva dvorana št. S, kjer je gospod Della Schiava, naš kraški rojak, razstavil bogato zbirko predmetov iz neolitske dobe. Med temi akame-n nami je dobro ohranjen jelenov rog, 92 cm visok in pa še en srn akov rog, 29 cm visok. Lepa je tudi zbirka lovskega orožja od stare, dolge puške na kremen pa do moderne dvo-cevke. Dvorani št. 9 in 10 sta namenjeni izdelkom z obrtne stroke z lovskimi motivi. Med temi imata naša Goričana Ant. Breščak in Go^ mišček vsak po čedno opremo za lovsko sobo, L. Braunitzer pa razne dekorativne predmete v visokem relijefu. Zdaj pa, prijatelj moj, ko stopiš v enajsto dvorano, glavo svojo odkrij, ker tu je svetišče Diane. Knez Wlndischgraetz je tu razstavil svojo bogato zbirko lovskih trofej, kakor so mogoče le na starih, fevdalnih posestvih, kjer se je lov vedno smotreno gojil. Krasne, velike in dobro ohranjene kože me-dvedov-orjakov, volkov, srn in divjih mačk in drugih zveri so na sredi dvorane, a vrh n ah stoji mlad, nagačen medved na straži. Na levi strani je obešeno lovsko orožje, tam visijo stari, dragoceni lovski rogi, ki so naznanjali začetek pogona in na koncu trobili veseli «nalal? >. Med jelen.im rogovjem sta dva šest-najsteraka z izredno močnimi debli in vejami-Med številnim rogovi srnjakov opazimo mnogo krasnih, lepo za elih kosov raznih oblik. Nad staro, dragoceno skrinjo sta obešena dva kosa, kakršnih ni biio morda deset ne v celi bivši Avstriji Levi je čudovito lepo razvit deveterak, z gostimi grintami od venca do vrha posut. Ni znamenit radi visokosti rogov — 28 cm — ampak radi omenjenega dejstva, da ima na levem deblu 5, na desnem pa 4 roglje. Na cel razstavi nisem našel ne enega sedmeraka, ampak samo šesterake, kar je sicer 'rioramalno. Proti tatvini in požaru je ia izredno zanimivi kos zavarovan za dvatisoč l?r! Desni kos je 31 cm visok šesterak, lepe ravne oblike, tako da iznaša razdalja obeh debel na vrhu le 5 cm, ves posut z gostimi grintami (ali morda lepše: z gostim biserjem. nemški ;geperlt»). Zavarovan c le za borih pet sto lir. Oba srnjaka sta b la odstreljena 1, 1865. Znano je, da so knez Wind schgraetz-ova lovišča še danes bogata na divjačini in da redi v svojih prostranih gozdovih še danes okoli 20 medvedov, katerih odstrel je strogo prepovedan, da se v naš h krajih stric medved ne zatre in ne iztre-bi popo'noma ln£ R. Villani je razstavil svojo zasebno zbirko v naslednji dvorani št. 12, ki je znamenita zlasti radi tehnično-pravilnega pozna-menovan a raznih oblik srnjakovih rogov, kar ie za Italijana nekaj čisto novega. Njegova knjiga, ki jo je izdal o tej priliki pod naslovom Gergo venatorio» pomeni za italijansko tehniko lovskh izraizov isto, kar za Nemce njihova Jagd-Kunstsprache». — njegovih, navodilih > slikar Casanego nf \\ jelene, srn« in fazane v momentu oJ^rt a. Te slike nam predečujejo kretnje <*d *ro«'e ali od š ber zadetih živali, tako da more lovec takoj vedeti, v kateri dc{ telesa je zadel svo: plen. - Jelenovo ro*ov,c. odvrženo m najdeno v gozdu pa n ma prav mkakega Po- mvad^ranr^V°l3 i® r"sU4vl^no lovsko orožje, kjei: so goriska trgovca V Bcu.-bi* in Vvdbe^'i & Co-» Angelin -Benardon T^ta jQ Lorenzotti Pietro iz Brescie razstavili trideset pašk! Udeležba je tedaj s'no klavrna. Zanimiv je edinole prerez lovske puške in sestavnih delov dvocevke tvrdke Lo-renzotti. Vemo sicer, da je ptrškarska industrija v Italiji šele v povojih; radi sitnosti na uisjah pa se nemške in jugoslovenske pu-škarne n so mogle ali pa niso hotele "delt*-Siti. Morda je ta del razstave tudi radi lega tako reven, ker je istočasno lovska razstava v Zagrebu Značilno je. da nismo opaz il m.d orožjem ni ene trocevke, ki je danes za lov na srnjake, gamze, lisice itd. uajmoderne^se orožje, zlasti za onega, ki si ne more nabaviti za vsako vrst lova posebnega oroz)a. V dvorani št 14 ie izlozena obleka, čevl^ razni lovski predmeti, tedaj stvari, ki jih vidimo v vsaki taki trgovini, pa se ne bodemo dalie mudili pri tem. x: * riL... V sosedni dvorani je idnjska cipkarsfca. šola razstavila mnogo krasnih izdelkov z lov- V Trstu, dae 17. septembra 1925. __ «gDJMOfff»__jjj skinr motiv?. Umetnost idriiskih čip.karic jc pa že tako povsod znana, da je ni potrebno 4e posebej hvaliti S tem: izde&i se ne h>o rejo meriti oni, k so jih razstavile Uršulinke m odbor gor šk h gospa, a hvalevredno \e da so se te posletiive tudi udeležile razsiave V vsakem oziru jc znam^niia zbirka odličnega prirodoslovca in lovca gosp Antona Bianchi-ja rz Ajdovščine. Ta zbirka je nekaj čisto posebnega in ima tem večjo vrednost, ker je g. Bianchi vse razstavljene trofeje odstrelil sam in j*h umetniško na-gatil. Kar se seli in živi ob Vipavi, po ajdovskem poljoi. na Šturski gori, po trnovskem gozdu je v tej zbirki v izvrstno ohranjenih preparatih zastopano: divji petelin, divja kokoš, Ieščarka, jv-rebica, prepelica, skalni jereb, vse vrste divjih rac in drugih močviraikov, golobje, roparice kd. Znamenita je ta zbirka tudi radi tega, ker vsi ti preparati nosi;o poleg latinskih tudi izvirno slovenske zootehnične izraze. — V rsti dvorani je na eni steni zasebna zbirka 4£osp natfučitelja E. Ć'beja iz Lukavca, ki se isto tako odlikuje po izvirnosti in lepoti trofej. V dvorani št. 17 so goriški lovci razstavili svojo zb rko, ki pa ni jako obsežna, kar je pač umljivo, ako upoštevamo, da nihče ne da najlepših trofej v društveno sobo, ampak *;'h obdrži zase. Krasen je diorama — pogled na triglavsko pogorje — ki ga je naslikal in postavil Goričan g. E. De F ori. Slikovito so postavljene nekatere živali med pogorje. V poslednii dvorani je zbirka poediniH razstavl!alcev, med njimi so ludi vrli črno-vrški lovci. To so v kratko povedano, zanimivosti te prve lovske razstave na itai. oze»?it Prihodnjič povemo še kaj o razstavljeni ž vi divjačini, o streljan u na golobe, ki se je vrš lo preteklo nedeljo, o razstavi lovskih psov dne 15 t. m. in še marsikaj drugega. — Nova obrtna šola v Gorici. Le Los bosta otvorjena I. n II, razred deške obrtne šole za dnevni pouk, ki e razdeljena v dva oddelka: I za mehanike, II. za mizarje. Sprejemajo se *vsi dečki, ki so dopolnili 13. lelo starosti n k: so dovršili III razred meščanske ali kake druge enakovredne šole. Drugi, ki nimajo te predizobrazbe, bodo mora'i položiti sprejemni izpit. Doba učenja traja tri leta. Tedenski učni urnik je razdeljen na 24 ur teoretičnega ,pouka in 24 ur praktičnega dela v delavnicah, ki so priključene zavedu. Šoln'na znaša 30 lir letno, toda ubožne ši rin pridni gojenci je bodo lahko oproščeni. Vpisovanje se bo vršilo do 18. oktobra t 1. Vse tozadevne natančnejše informacije daje ravnateljstvo šole v Gorici, \S~jl Croce št. 3, in sicer vsak delavnik od 9.—12, in 16.-19. ure. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GORICI. — Sveto pri Koumu. Ag.lno društvo ' Draga - v Svetem je ponovno pokazalo svojo silo in voljo za kulturno delo v svojem kratkem življenju. Preteklo nedeljo 13. tm smo imeli priliko videti požrtvovalnost *-Draganov:> in dali so nam priložnost, da jih sodimo po niih delu. Ker je t že drugi nastop, zato naj mi bo dovoljeno, da podam na tem mestu strožjo kritiko, kot je bičajna pri podeželsk h priredit- j vah Prireditelji naj ne smatrajo tega kot iz-! raz nezadovoljstva n omalovaževan a, marveč' kot pouk in blagohoten nasvet. Sicer se v podrobnosti re bom spuščal, mi bi bilo preobširno. Veseloigra v dveh dejanih? jc mnogo težavnejša nego! • Županova M cka > zato, ker pri prvi more' biti tempo igre hiter in. živahen Dialogi se v j splošnem morajo vrstiti zaporedoma, ne sme pa pri em trpeti izgovorjava posebno pa če se igra na odprtem. In v Svetem so igrali na odprtem, a smola povrhu še ni ta, da je bil veter ki ie odnašal glasove v nasprotno smer. Zalo ne zasluži o igralke in igralci pri «Go-spej Korduli» nič man;še pohvale kakor oni pri Županovi Micki*. Koinenski Pevski zbor* jc nastopil z pesni ;o: N?ša zvezda >, ki pa n.i bila na višku,1 ugajala je pa zelo druga pesem tj. ^Milada», ne Mila:da ■ J Med pavzami je .gral domači godbeni zbor na pihala. Tudi ta nas je presenetil posebno z enim komadom, za kar je žel od strani pri-; šotnih pohvalo. Po prireditvi je bal ples v zabavo prirediteljem Uspeh prireditve je bil moralno prav dober. Upam da tudi gmotno ni zaostajal za tem. Pri prireditvi, kakor tudi po tej ni prišlo do nikakega i%c denia, * nasprotno, bili smo vsi prav dobro razpoloženi. Društvu Dragan kličemo: Le po tej poti naprej in ne ustraši se zaprep! Upam, da v ! kratkem stopiš ponovno na plan, da pozabimo par uric vsakdanje skrbi; vam mladina in po-I zrtvovalaim igralcem in igralkam pa bodi ta ; prireditev v spodbudo SkuSnja vas je zaen-ikrat poučila, ker ste spoznali, kaj je vse po-; trebao za take nastope. Ne zabite na suflerja j in izbirajte ga istodobno z razdeljevanjem vlog. da bo dana tudi njemu možnost se iz-ipopolnitij S-—a. i- Is trfaik« pokrajine — Iz Nafcrešfaie; Tukajšnje mladinsko društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m. v dvoran« gostilne Tence veselico s sledečim sporedom: 1. Simon Gregorčič: «Sam», deklamacija. 2. Štefko in Matko», veseloigra v 3 dejanjih. 3. Stara Fana«, dvospev. 4. < Kaznovani šalp-vec . igra v 1. dejanju. 5. «Mlatiči», četvero-spev. Začetek ob 4. uri popoldne. — Vstopnina:! Lir 1.—, — I. m. sedeži 2— L., IV. itd. po! 1 liro. i Prostovol ni darovi se hvaležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vljudno vabi — Mladina, |-___- Vesti is Istre JeJšane, Dne 8 t. m. je priredilo naše mar-1 ljivo društvo Sloga vrtno veselico, ki je prav dobro uspela v moralnem kakor tudi v malerijalnem oziru. Na sporedu je bila Nu-1 čičeva igra ^Navaden človek», ki je bila zelo srečno zbrana in ji je občinstvo sledilo z ve-1 likim zanimanjem. Igralci, katerih je večina; nastopila prvič na odru. so častno rešili svojo nalogo. Sledile so tri koncertne točke izvajane po tamburaškem zboru, ki so zelo.uga-; jale. Lepa slika se je nudila gledalcu, ker so i vse tamburašice nastopile v narodu h nošah, | j Med posameznimi točkami in pri prosti z>aba-! vi so udarjali pri'dno tamburaši iz Pasjaka.' Mnogo truda in požrtvovalnosti je stala ta veselica naša dekleta in mladeniče; naj jim bo v zadoščenje lepi uspeh in zavest, da v polni meri vrše svojo dolžnost. Znanost hi nmetnost 0 sluhu In vonju žuželk Prijetni so pozni poletni večeri na deželi. Neznosna vroč na dneva pojenjuie, večerne vetrove pa, ki bi bili morda že prehladni, ogreva izžarjajoče kamenje, ki ne more kakor zelenje ohraniti v sebi nabrane solnčne toplote. Ptičje petje se ne sliši v tem času in pesniki bi rekli, "da je večer «tih», toda... «Črk, črk, črk; ćrip, čr;p>, črip cik, cik, c k», in tako dalje vse polno brnečih. glasov prihaja k nam od pol^a in travnikov. Tako prepevajo različne žuželke, ki so tekom dneva dremale. Velika zelena kobilica, skrita med zelenjem trtnih listov, drgne z dnom vrhnjega levega pokrivala kril ob dno desnega pokrivala. S tem proizvaja pesem ljubezni tihi samici, ki se skriva kdove kje v bližini. Na poseben nač n sta sestavljeni pokrivali, ki proizvajata svoj značilni glas. Z močnim povečalom bomo opazili na levem pokrivalu nekoliko izbočeno žilo, ki je posuta z drobcenimi zobčki. Na desnem pokrivalu bomo pa našli okroglo, steklenasto pego, ki je obdana tudi z izobo-čenimi žil cami. Ob te žilice drgnejo zobčki levega pokrivala in povzročajo tresenje mrc-n c na sredi in to tresenje je vir cvačečega glasu. Druge kobil ce imajo na velikih nogah (ki so namen ene za skakanje) take zobčk« in s temi drgnejo potem ob žilice ob mrenici. Glasbeni inštrument čričkov je sestavljen približno tako kot pri zeleni kobil'ci. Razlika je le ta, da se nahaja na prvem ali sprednjem krilu in da so zobčki po obliki podobni črkam U. Škržati, ki prepevajo po* dnevu sredi naj;-hujše vročine n nimajo za serenaae nikakega smisla, imajo svoi glasbeni aparat skrit na spodnji strani zadka. Glasbeno mrenico posvoji volii lahko napnejo ali puste ohlapno in z brz m napenjanjem in popuščanjem .te mrenice povzročajo svoj brneči glas, ki je tako močan, da ga slišimo kilometer daleč. Vse žuželke seveda nima o glasbenih aparatov in le malo j'h je med milijoni poznanih, ki bi mogle napravljati kak izrazit zvok Toda če so že tu žuželke, ki «godejo=t morajo brez dvoma imeti kak organ, s katerim to godbo tudi sliši'o. Dokazano je bilo, da mnogotere žuželke moškega spola, ki proizvajajo svoje značilne glasove, vzbujajo pri samcih nekako zanimanje, nekak nemir z njimi. Na vsak način moraio imeti samice nekje ušesa, s katerimi slišijo. V prejšnjih letih so tisti, ki so se zanimali za življenje v naravi in ga proučevali, mislili, s' da se ušesa nahajajo na jffavi fn da so to j najbrž tipalke. Danes je pa postalo znano, r da so ušesa labko. tudi kje dmgje na telesu > in da nima glava izključne pravice do njth. - Črički in zelene kobilice jih imajo x>aprimer ; na svojih prvih nogah. Druge kobilice jih imajo - na strani prvega obročka zadka. Take skišai-r ne mrenice so izrazito vidne in se najdejo i pri vseh žuželkah, ki proizvajaj« glasove.1 -! Glasovi saascev pa so za nje glasba, podobna i ljubezenski pesmi, s katero as bodisi pri k upu- j i jejo samici ali jo pa vabijo k sebi. i Toda mnogo večji del je šstžalk, kakor že r rečeno, ki ne morejo naprav$ati nikakih gla- > sov in tudi ne slišijo glasov. Mravlje spadajo -jna printer k tem- Te vtate i Mirih si pomagaj* i z vonjem. Vsak pozna broH« gtooberje, ki jih! -1 najdemo pod crklilni živalmi, kj«r asar- - j ljivo kopljejo in vrtajp v zemljo toliko časa, | i da jih spravijo »pod rušo*. Gmbarji zavobaje1 i; mrtvo žival na zelo velike Isto vefja . za modrobarvne hrošče ftvsaijt. Neki broič smatra za najboljšo simfcicc na svatu posebno , vrsto gob, ki rastejo samo pod zemfo. Za človekovo oko aH vonj ni nofcakega znamenja na površju zemije, po katerem bi spozaaii, kje ravno rastejo te gobe- Omenjeni hroSč ptt pri-i leti po zraku kdove {.d kod. pa se nenadoma . spusti na tla in se zavr'a v zemljo. Ko brska-] no z njim najdemo spodnj take gobe, ki ni-, majo za človokov nos nikakega duha. Kakšen je organ vonja pri žuželkah, je zelo . težavno povedati. Na spiolbo se sodi samo, da se nahaja nekje na tipalkah in da se tam . nahaja tudi organ okuaa — vsaj pri nekate-,1 rih. Obadva organa sta si tako zelo podobna, , da iu je zelo težko ločiti, -pravik) pa velja vsekakor, da je, če najdemo tak organ v usti-h ali v neposredni bližini njih, gotovo | organ okusa. Najvažnejše in najnavadnejše žuželke, ki; jih privabi vonj, so metulji in muhe. Francoz Fabre, eden najboljših naravoslovcev, je opa-■ zoval neko vrsto ponoćnih metuljčkov (vešč),! ki so v njegovem kraju zelo številni. Njihovo j znanstveno ;rae je «gastropacha quercus». ' i Tretji dan potem, ko se je samica tega metuljčka ločila iz stania bube, je šesdeset sam-cev frkalo okoli okna, kjer jo je Fabre imel , zaprto v mali žionali kletki. Ko je kletko od-j daljil od okna š4iri ali pet metrov, je vse ostalo pr: starem, samci so jo še vedno občutili. | Fabre je dvomil, da bi bil duh samice, ki u polju v vrem90.— ; BukareMt od 10.75 do 11.25 Psaf^ od 72/23 do 73.-: Odrska od 0.033 j do: «1*3645; Dn»aj od 3 — do 350.— ; Zagreb od 43 5# do 44.— VALUTE: Trst; 15. sept. Avstrijske kro»«s od 0.0336 fe 0.03&6; dinarji od 43.— 2.— do <>»* —; hm* Ste tog od 118.50 do 119.25 B«nač^jskc ob vernice 71.50. Z tir i « h, 16 se(£embra. Italija 2L111/*; l^>_•_1312 BABICA, diplomirana, sprejema noseče na dom. M-adonnina 10/11. 1313 SOBA; poln? vrata, naročena L 4500— se proda radi pomaciikanja s'.anovanja za L 3000- Via dell'Istr a, 72, Gostilna. 1314 0- Z&MZSRAVKIŠK1 AHBULAR&Ri J Trst, Via Sette fontane it. 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 662 Ljudske cene. 1____* Velika skladišča - POHIŠTVA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na debelo Na drobno R. CAMPONOVO Tej. 793 - Viale XX Settembre 33 TRST JAKOB BEVC urarna in zlatavna Trst, Campo S. Giacomo 9 ZlalO kupuje v vsaki množini po najvišjih cen^h Krone plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. <6o0) Tvrdka GIUSEPPE SPECHAR TRST, Via S. Caterlna it 7 (Plazza Mazzini} naznanja svojim odjemakrem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah. Specijaliteta angleškega In čežkega blaga Velika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov fantazija Soralemalo se naročila no meri 45 Ljubljanska posojilnica — «— registrovana zadruga z omejeno zaveze Ljubljana, Mestni trg štev. 6 Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun Sm obrestuje najugodneje s Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu (to) P O D L I S T E K_ V. J. KRIŽANOVSKA: 0*2> Hoi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. Naslednjega dne se je resno lotil svojih opravkov. S pomočjo slarega in udanega mu oskrbnika je kmalu odkril zlorabe, krivce je odslovil in vse je bilo y.opet v najlepšem redu. Tudi ni pozabil vljudnostnega dolga, zato se je odpeljal z Valerijo v Pavlovsk k Bakulinovim. obedoval je pri Anatoliju in posetil nekatere sorodnike. Slučaj je nanese!, da se je srečal tudi z nekaterimi znanc\ in ker je «svet^ vedno prizanesljiv uapram mlljonarjem, so »ljubeznivi* ljudje popolnoma pozabili na svofe neblagohotne obdolžitve in vzdevke, s katerimi so obsipavali barona pred niež°vrm odhodom v Indijo. Najhujši kričači so postali slajši od meda, bili so v sedmih nebesih, ko *e zopet videli «dragega« Pavla Borisoviča, in priiii so k njemu brez najmanjše zadrege, k akor da se ni nič zgodilo. V globini svoje duše je baron čutil odpor proti njim, vendar pa j« dobrodušno sprejemal goste in tudi Valerija je morala isto storiti. V svojo zabavo je baron priredil laboratorij in knjižnico, kjer je porazmestil vse dragocene knjige, ki jih je prinesel s seboj in ki mu jih je daroval gospod Žerald. Na zunaj je zadobilo vse običajni videz, kakor je bilo pred njegovim odhodom, izv.iinji posečanje in sprejemanje, zakaj mladi par ni prirejal domačih večerov in je malo zahajal v družbo; sprejemala sta mnogoštevilne obiske samo črez dan. Stik z družbo in njenimi nerednimi navadami je bil baronu zoprn, zakaj vzbujal je v njem prejšnjega človeka in mu je nujal široko polje vaditi svojo sposobnost v pobijanju «človeške zveri*. To je bila naloga, ki mu jo je naložil gospod Žerald. Baron pa ni niti od daleč sumil, da je privabljala goste v njegovo hišo koprneča radovednost in da so ne njegov račun šle okrog najbolj neverjetne govorice. Povzročitelj teh govoric je bil mornar, ki se je vozil z njim na isti ladji. Slučajno je srečat barona in se spomnil na zagonetni dognitrlr ob času nevihte. Tajno je pripovedoval, da je RoterfiM mofečen čarodej, ki je pomiril strašni vihar in z magičnimi silami podelil ladji neverjetno brzino. Te čudovite povesti so napravile vefik vtis m nekateri slu^ji^o^a^Cve^lto da je baron čarovnik. Tako je rešil smrti vnuka svojega hlapca, katerega je ugriznil stekel pes, in ozdravil je hromca. Bogve na kakšen način so prišle te ozdravitve na tiho radovednežev, ki so jih s svojo domišljijo še dopolnili in obdali Pavla Borisoviča z najneverjet-ne j širni legendami. Sfcer pa se on ni zanimal za tuje ljudi. Njegovo domače življenje fr. je povsem zaposlovalo. Vedno močneje se je navezoval na sina, katerega je popolnoma pridobil zase, ker mu je pripovedoval čudovite pravljiee in se igral z njim. Istočasno ga je znal tako podvreči avoji volji, da ga je porednež brez ugovora siušal. Z Valerijo pa ni baron našel ie pravega tona. Bila da še vedno v napetih medsebojnih odnosa jih, a odkar je žena spoznala, da more oa brati njene misli, m je Vilii Izostala se je možu in ni iskala njegove m v njegovi navzočnosti si je prizadevala inhlili aamo na lmvadne re«. Včasih je Pavla Borisoviča jezilo to bodaato« neiskreno razmerje. Tako rad bi ji bil prvi razodel skrivnosti pridobljenega zamaja, toda ni priiel do tega. Tedaj je prvič spoznal, H^r frfo? mora biti delo skromnih misijonarjev, ki nimajo kakor pn zlate fuptne« kjer bi se mogli skriti. In vendar se žrtvujejo s popolnim samozataje van jem zavedni in nehvaležni množici, kateri oznanjajo večne resnice in prejemajo za svoj Ur ud žalitve, sasmeh«K Valerija pa je od svoje strani čakala izraze ljubezni, prebujenja prejšnjih strasti in ni prav nič cenila njegovega potrpljenja z njo. Niti od daleč se ji ni pozdevalo, koliko je stala Pavla ta potrpežljivost; on pa je vedel, da mu je baš pri ženi začeli svoje poslanstvo sprave in dobrohotnosti, katero mu jo je naložil gospod Žerald. Takšen je bil položaj, ko je Valerija nekoč prejela pismo od polkovnika Baktilina, ki ji je sporočil, da si je njegova žena spahnila nogo, da leži in prosi Ivščenko, naj jo obišče, S pismom v roki je Valerija pritekla v kabinet k možu, mu povedala, kaj se je zgodilo, ter ga vprašala, če more oditi h kumici za dva alt tri dni — Borisa ne vzamem s seboj, zakaj je prehlajen, toda ti boš pazil nanj, kaj ne? — je dostavila. Baron je ugodil ženi ter rekel, da pride ponjo in pozdravi Lariso Arkadjevno, ko mu žena sporoči svoj' povratek. Naslednjega dne po polnoči- je baron sedel y kabinetu in urejeval ter numerira! liste rokopisa, kc je nenadoma zaatiial nekakšno zvonjenje zvončka 9 spremi je van jem čudne godbe. Ti zvoki so prihajali iz stenske omarice. Začudeno je hitro stopil k omarici, odprl tajne durce m spravil aparat v delovanje. T Trata, dne 17. septembra oViaka \ jame brzo dvigajoči se zračni tok in ,o odnese v vii no. Tam se zgosti in deloma zmrzne in ko doseže višino od dva do tri tisoč nelrov. zmrzne kapljica popolnoma in nab ra na svojem površju snežene kristale. Ko se /rnce reši dvigajočega toka, pada na /ur.?n? strani s!ednip£a pro*i zemlji, dokler pridc v okrožje tekočih kapi ic Tu se na njem nab rajo vodni h api, k vsled mrzlo te jedra zmrznejo na njem sproti. Ako se zgodi, da pade seda; na tla, je te velikosti zrnje le neškodliva sodra, a prepogostoma se pa zgod , d t taka zrnca pograbi drugi zračni tok, ki grt- kvišku, proces se ponovi in zrno je debe:e,še za eno prej oinen-enih .plasti. Po šte-v !u plasti bi potemtakem mogli sklepati, koliko poti jc zrno napravilo navzgor in navzdol, preden je pa'dlo na zemljo. Zračni navpični toki so vedno pred nevihtnimi oblaki in nikoli za njimi To dejstvo zopet p->jasn u;e, zakaj se težka toča vsuje najprej sulia, zakaj začne padali dež pozneje in zakaj ni toče nikoli po nalivu. F. M* — «Vedež» za leto 1926. Te dni je izšel V zeVj čedni žepni obliki znani in splošno priljubljeni narodni Štokin koledar «Ve-dež 1926 , ki je dosegel s tem letom svojo dsset'etn'ico. Poleg koledarja najdemo v njem zelo zanimiv, na devetih straneh pisani sestavek drja. Dioniza Godine «0 kolkih in davkih*. Koristen je nadalje pregled poštni!! pristojbin 'm skrbno pripravljen saznam sejmov Julijske Krajine. Zelo hvalevreden je tudi kažipot po Trstu, kjer ne najde naš v Trst prihajajoči človek samo naslovov državnih, občinskih in drugih privatnih uradov, ampak tudi naslove konzulatov tujih držav. Dodan mu je tudi itažipot po Gorici. Ferdo Kleinmayr je posvetil našemu pokojnemu zas!užnemu narodnemu in kulturnemu delavcu J. Štoki, ki je ustanovil znano knjigarno J. Stoka v Trstu, daljši «lanek. Je v njem še mnogo zanimivih sestavkov, ki zanimajo ob vsaki priliki. Na koncu je pridodan obsežen beležnik, ki bo vsakemu prav prišel. Priporočamo našemu občinstvu, naj pridno sega po tem koristnem žepnem koledarju, ki je potreben že samo radi dr. Godinovega sestavka «0 kolkih in davkih*. Dobi se lahko v vseh knjigarnah in tudi v založništvu knjigarne J. Stoka v Trstu. — '^Ljubljanski Zv«n». Izšli sta združeni 8. in 9. številka ^Ljubljanskega Zvona» z naslednjo vsebino: 1) J. Kelemraa: Oblika pesniškega umotvora. 2) Juš Kozak: Šentpeter. 3) Louis de Camoes - A. Debeljak: Sonetje ljubezni. 4} di". Ivan Prijatelj: Dostojevskij. 5) Tine Debeljak: Ljubavna. 6) Aischvlos - Fran Bradač: Agameumon. 7) I. A. Kryk>v-B. Vdovič: Labod, ščuka ia rak. 8) A. Debeljak: Luis de Camoes. 9) Angelo Cerkvenik: V vrtincu* 10) Jernej Jereb: Suženj demona. 11) Anton Novačan; Maitre bourreau. 12) Giovanni Papini-Karlo Kocjančič: Walt Wiihman, 13) Književna poročila. 14) Kronika. — Pevska vadnica, teoretično-praktična-vežbanka za pevske zbore. I. del: Enoglasne. Prirdil in Zvezi slovenskih pevskih zborov » posvetil France M a r o 11. Izdal in zal ožil c Pevski zbor Glasbene Matice« v Ljubljani 1925. Prav dobra in zelo praktična vežbanka, ki bo dobro došla vsem pevskim zborom, ki se hočejo dvigniti nad povprečnost navadnih pevskih zborov. Novejša slovenska glasba ima nove smernice, nove naloge in nove izraze. Po starem načinu petja po posluhu ne pridemo nikamor naprej. Nove skladbe zahtevajo novo šolo. Dober pevec mora "gladko brati note in zadeti tudi težje intervale, mora si izvežbati ritmični čut, da bo kos svoji nalogi — izražanju čustva; ki je smoter res umetniškega muzikalnega izvajanja. Knjiga je tako le razdeljena: a) Ritmične vaje. b) Intonacijska vaje (din-tenika). c) Diktat. Zraven še: Osnovna načela in metodična navodila o tehniki petja. Snov- pričujočera prvega dela obsega 28 tednov in zahteva tedensko tri po pol ure, ki se pa daio združiti v poldrugo učno uro! na teden (kakor pri Zboru Glasbene Matico v Ljubljani). Prve pol ure ritmične vaje, druge pol ure intonacijske vaje in tretje pol ure diktat. Knjiga obsega 180 strani v velikem formatu. Cena ni navedena. Pevsko vadnico prav toplo priporočamo. — Dr, Fr. Zbsšrik: Žrtve. Povest. Pro-sveti in zabavi 10. zjv. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Str. 180. Cena broširani knjigi Din 24, vezani v celo platno 34, poštnina Din 2 več. «T'skovna zadruga« v Ljubljani razpošilja pravkar 10. zvezek leposlovne zbirke «Presveti in zabavi«, ki obsega dr. ZbaŠni-kevo povest «Žrtye». Dejanje svoje vele-zanimive povesti je zajel pisatelj iz resničnega življenja v Sloveniji, ko je bila moč slovenske ljudske stranke na vrhuncu in ko je bilo politično življenje nafbolj divje in sirovo. Kot leposlovec je objektivno stigma-tiziral izrodke v takratnem slovenskem političnem življenju in pokazal njih zle posledice. Povest «Žrtve» ima torej resnično zgodovinsko ozadje, a pisatelj se ne omejuje le na gole zunanje dogodke, nego gleda kidi v duše oseb. ki nastopajo bodisi kot napadalci bodisi kot napadalci bodisi kot njih žrtve. Glaivne osebe so bojevit župnik in župan na eni ter pošten mizar in njegova nai v no pobožna hči Manica na drugi strani. Spričo tragedije, ki jo doživita oče in hči, ki sta naslikana z veliko ljubeznijo in v vseh duševnih borbah, je vse drugo dejanje skoraj postranskega pomena. Povest «Žrtve* je pisana jako spretno ter v prav lepem slogu in jeziku. Obderaana fcevljarniea L« REBEZ 576 Trs«, sam* v »lici CartHKd M Moško, žensko In otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. nm nmittii M h trna U MM. Odlikovana destilacija F. Žagar — Trst Via S. Franeesco 18, tel. 33-72 ima z zalogi: Ietrki tropinovec Slivovec Brin je veo Rum „Jamajka" in „Kuba" ter vse drage likerje Istrska in vipavska vina po zmernih cenah. (641) Gospodarstvo. Stanovanjska kriza Znano je, da je v vseh državah, ki so se udeležile svetovne vojne, nastala takoj po vojni huda stanovanjska kriza. Glavni vzrok te krize tiči pač ▼ 'dejstvu, da se je z vstopom teh držav v vojno ustavilo v»e zidanj« stano-j vanjskih hiš, prebivalstvo pa je kljid> temu; naraščalo; žrtve svetovne vo£oe ne prihajajo; v tem oziru skoro niti v poštev, ako morda izvzamemo Francijo, ki je zgukila 1,500.000 ljudi. Francha je namreč žrtvovala 1,500,000 ljudi in njeno prebivalstvo je danes skoro sta-,bilno ali vsaj ne rasie, kakor prebivalstvo v drugih državah. Drugi vzrok stanovanjske kri-j ze v večjih mestih pa je takozvani ■ urban;- j zeni», to je vedno bolj naraščajoče prihajanje, prebivalstva z dežele v mesto. To gibanje je naras lo posebno po vojni. Človek, ki je v vojni tol:ko trpel, išče danes večje zabave, hoče nadomestiti to kar je med vo.no zamudil Vzroki «urbanizma» tičijo dalje tudi v gospodarskih razmerah. Moderna industrija je otvorila že cela delavska središča, ki so že prava mesta Umevno je, da si skušajo vse prizadete države na vse načine zmanjkati to krizo. Kajti v nekaterih državah je kriza tako velika, da ne gre več za vprašanje večje ali manjše ko-mo-nosti nekaterih družin, ampak za vprašanje obstoa celih slojev, posebno delavskega :n uradniškega. S stanovanjsko krizo se ogroža glavni življenjski steber naroda, ki je ravno družina. Tako je francoski ministrski pred-sedn k Painleve nedavno izrazil, da je za Franci o vprašanje usianovi-tve družine, domačega ognjišča ravno tako važno kakor vprašanje miru. Države so posegle po različnih sredstvih, da vsaj zmanjšajo stanovanjsko krizo. Eno izmed teh je tvorila odredba, da ostanejo vse najemninske poredbe zpred vojne nadalje v veljavi;. Vlada je dovolila le gotov povišek, ki pa se jc v gotovih državah od leta do leta tako višal, da je ta odredba skoro zgubila vsako praktično vrednost. Najemnine so danes tako visoke, da vlada danes tudi tu prava svobodna kon-' kurenca. Najemn k, ki ne zmore visoke na- ( jemnine, mora odstopiti stanovanje drugemu, ki je premožnejši. Ta sistem se *e uvedel tudi! v Italiji, podobnega srečamo v Franciji Toda oni, ki imajo danes sploh stanovanje, so pri vsem tem še srečni v primeri z on'mi, ki moraj-o stanovanje šele iskati. Treba jo odpravnine. Za stanovanja s par sobami moraš plačat: v Trstu od 5 do 10 tisoč lir *buone usclte*! Za večja stanovan a te vrste seveda ne zadostujejo. Kako naj plača nižji uradnik, kako naj plača delavec te ogromna vsote? < __ m ___ _ ...... _ ... m Kako naj si ustvari svoje lastno oHb? JUL9JZU HVH, PlSZZfl 601119111 2 vadno mu ne preostaja drugega kakor, da nay- w me pri kaki /rurini več'o sobo z uporabo ku- j fM*VO ftSCsSf^OPJG D8 L. MERMOUA L specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici no Travnika Jt 5, H. od 9-12 in od 3-5 (67) e! plačuje hine. In za. io mora plačati več kakar plača ta družna za vse stanovanje! Pravijo, da bodo te odpravn'ne izgini'e same ob sefci, ko se dogradi dovolj hiš, tako da bo dovolj stanovanj ! na razpolafo. Res se sedaj v Trstu grad: pre-! cejšnjc število hiš, a vsa stanovanja v teh no-! vih hišah so že davno oddana Poleg te.ga so! to povečini luksusne stavbe, v katere bodo imeli vhod le gospodje, ki razpo'.aga;o z j ogromnimi zneski. Tudi stanovanja v novih priprostih hišah so tako draga, da oni, ki išče stanovanje, raiše plača visoko odpravnino, da tako pride do stanovanja, za katero se plačuje najemnina na podlagi stare najemninske pogodbe. Iz vsega tega je razvidno, da je danes v stanovanjskem vprašanu prava svobodna konkurenca, da so lorej posredovanja države prišla skoro ob vsako veljavo S.cer pa zastopa ta vlada stališče, da bo edino sistem svobodne konkurence vzpodbudil kapitaliste, 'da bodo naložili svoje kapitale v stavbe in tako zmanjšali stanovanjsko krizo. Stiska, v kateri se nahaja vse revnejše prebivalstvo radi pomanjkanja stanovan", pa Je pokazala, da se ;e prebod v popolno svobodno konkurenco izvršil prenaglo. Zan:mivo je, da se v Franc ji pripravlja zakon, .ki odreja, da se obn.ovi'io vse najemninske pogodbe, ki so bile n bodo sklenjene 'do 1. januarja 1926.. za dobo 5 let. Vse kaže, da je francoski sistem veliko bolj socijalcn i Pazite na naslov! Pravimo Vam samo to: Pred no kupite , Pohištvo ostelle si nojKile izbero pri ~ M. STEINER V!fl Celil IS iB 17 Vil Gemii 15 ID 17 Ako kvarijo mi obrez mozoSčkf madeži „Uprite fcaviii" trgovina A-**. GORICA — Corso Venfi 32^ Posebnost: Veika zaioj* raznih čevljev za športi .—------------- Narodna lite zdnftia s HullosvezBlca GORICA — Via C. Fsvetli 9, Moa tojisaraa združena s papirnico GORICA — Via G. Cardncci 7. trdnke efeiis bule tvori eezemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z antifelidično vodo < Trst - Oio Cflprln štev. 5 pri So. Jakobu - Trst O) o O C == a vi o > C8 S 2 2 C8 O C -fc* ® -T e« O bc c a> TJ Js o S M -O ca ca CJ B ta a U O JO -3 o) ta -as i/I u! "S VJ u% ^eT« ^ S » Slovenci! Kupujte samo pri Forcessinu! Mojstrsko popravlja pušk« in šivalne stroje Saunig Ignacij GORICA — N* Kormi 13 ^pr{ Kme ki banki). Mariji CoSobig krojačnica za ženske in otroke TRST — Campo S. Giacomo S (Hiša Del. koii£. društva). MOIAR JOSIP Gostilna , GORICA — Via Monache iU KAREL SOS«i goatilna «A1 buon Arrivo»» ] TRST — V»a Ghega 9 } v bližini centralnega kolodvora« — Gostilna PRINtrf prenočišča j GORICA — Vie N. S*«ro 1%