PoSf.nTna plačana v gotovini ŽIVLJENJE IN SVET . - ' , / ! 1 Éli i ШШШ ШшМ! * gS» S i; ^ ШШШШ..ШШ t * ..... » ^f - 1 i ™1 ^ , 4M? - Ј?Ч ч шшЗш ШШШШ -S НшШ. - - ^Plfi *-'3 1 OL'jubl^ANA З 2 Štev. 8. 21. februarja. Knjiga 11, tIVLJENJE Ш SVET — îlustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga» Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—. Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir. polletno 16 «r. celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke ČEŠKOSLOVAŠKA тезеСпо 6 Kron. AVSTRIJA, mesečno 1 šiling Amerika in ostalo inozemstvo letno 1 Vfc dolarja. Uredništvo in uprava v LJubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan P o d r ž a j. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tlskarnarja Pran Jezeršek. Vsi v LJubljani. Rokopisi in korespondenca za uredništvo naj se pošiljajo na nrednikov naslov: Ljubljana 1, predal 171. VSEBINA St. 8: Gordon Laws: V laboratoriju umetno vzrejenih bakterij. — Na sledi za pračlovekom. — Jurij Washington. — Tudi kava preživlja krizo. — Na zapuščenem otoku St. Kildi. — Za postno kuhinjo. — Najprvo varnost, potem razorožitev. — Dr. Iv. Lah: Na romunski Mami (nadaljevanje). — Po Volgi navzdol. — Posebnosti Japonskega značaja. — Harold M. Stms: Pomoč ameriških železnic poljedelcem. — Bela Rusija. — Kako se razpelje kokošja družina. — Letalo nad kitajskim zidom. — Foto amater. — âah. — Guatemala. — Karikatura. — Ženska bodočnosti? — Francija za svojo varnost. — Humor. Ženska bodočnosti? V Parizu sem srečal žensko bodočnosti. Lepa je. bogata, neodvisna in mlada Srce ima. a obvlada ga hladen razum. Ve. kaj hoče, in skuša z vso energijo doseči svoj cilj. Pravkar si želi lepega, uglednega moža iz stare plemenite družine. Hoče ga dobiti. Zaradi tega bo v — še neustanovljenem — gospodinjstvu ona nosila hiače. seveda le v prenešenem pogledu. V nekem smislu lahko to raz- mémo tudi dobesedno, ker nosi doma vedno pižamske hlače. Veliko število modernih žensk dela isto. Dodatl moram Se: ta mlada dama se je sama povzpele do svojega položaja Ne da bi jo imenoval, hočem le izdati, da je filmska zvezdnica, ena izmed hollywood-skih kraljic____ Vem. vse to zveni eksotično in neobičajno. a vendar ni niti tako eksotično, niti tako neobičajno kakor b' kdo mislil. Ta mlada ženska je le posebno izrazit primer modemesa mladeea dekleta ki za-čenla Izpreminjati medsebojne odnošaje spolov. Dandanašnji se mnoga žensk udejstvuje v poslovnem življenju in nemalo j1b je postalo — predstolnic moških Ženske sedijo ob sodniških mizah sed'io med porotniki In odločalo, ali gre obtoženec v Ječo aH na morišče. Kakor moški vodijo tudi ženske dirkalne vozove ln se u^el^žuielo tekem kjer gre za nove svetovrf rekorde. Tekmujejo z mo-Skimi na univerzah za dinlome in doktorske naslove m si Izvofujejo .sta ln neredko višja odllkovnnja. Tn оогитпо m'ndo dekle — Angležinja — je letela iz Anglije v Avstralijo odondod v Tokio in od tod nazaj v Anglijo. Kljub temu ln kljub senzacionalnim iz-premembam ne živijo ženske ob istih pogojih kakor moški. Skušajo napredovati na začeti poti. borijo se, silijo in se pehajo, a moški so še vedno gospodarji položaja. A počakajmo. Revolucija se je šele začela, počakajmo, da bo končana »Feministi« bodo izjavili, da je goepod-stvo moža omejeno predvsem na dom. da sta preskrba z življenjskimi potrebščinami in vzgoja njegova privilegija Doslej je imel deček vse, dekle pa nobenih razvojnih možnosti. V tisočih domov pa sedaj skrbijo energične matere, da imajo nfb hčere iste razvojne možnosti kakor njih sinovi Denar za vzgojo se deli. če pošljejo mladeniča na univerzo, pošljelo tla tudi mlado dekle če izobrazijo mladeniča za določen poklic, ali ga pošljejo na svetovno potovanle. da razširi svole duhovno obzorje, potem delajo isto z mladim dekletom, njegovo sestro. In to ne škodi niti njeni vnanjosti. niti njeni privlačnosti — ta višja vzgoja seda-njeea mladega dekleta. Nedavno tega sem bil v uradu ženske, ki izvršuje poklic arhitekta Nosila je pri delu svileno pižamo Frivolno* Nikakor ne. pravi Fr. Erjavec (A Рокбг-nega Prirodopis živalstva) vsv Petra riba«? Ta riba kruli, kadar se uiame na trnek, ima črne pege. ki po narodnem pripovedovanju potekalo od prstov sv. Petra, ko je ta iz nje pobral novec O talcih stvareh te pouči V Cerič »Vodič kroz gornie Primorie« (B-ikar 1423). Svoje dmi so ž< posamezne no vrne (Or-ji*na. Narodni dnevnik 19 I 28) opozarjale gostilničarje na domače imenstvo. Vendar ie 'am tolmačil nekdo n. pT ora-do (ali dorado) z »ovrata«, pri Ceridu »lovrata«: vse te oblike so iz romanskega aurata. zadnja s členom Za romho daie naz'v »bnturec« ki ga ne naidem v nobenem slovarju. Po nreprrwti etimologiji pri1«eoieno bi b;lo rohec Kako м >e j pirnfto — gla meč. ako ni tiskarskega škrata vmes? Splošno se guatto istoveti s »VipeP«. Kdor bi se na hitro in pregledno želel poučiti o pravih izrazih, na i bi vzel v roke knjžico »Ribe« navodilo za okusno pripravo rb m zbirke 'eceptov sestavil V(dovič) 1926. V naslednjem navedem r abecednem redu fonetično pisane tuje nazive za ribe, rake. mekužce v oklepaju za njimi pa naše domače. Astlca, Hummer) = jastog; (barbon) =s bradačica: (bnanoin) = luben; (oevolo) — irorski lipan; (dentral) = zobatec; (gran-cevola) = morski pajek; (g-anco, K6ab-be) = rakovioa; (kalamaro) = hobôtni-ca; (langusta) = varoa; (ovada, ovirata) = zlatobrôv ali podlânica; (rombo) = karoenica ali robec: (sampjero) = kovač; (sepja) = sipa; (sfolja) = morski list ali navadni jezik; (skarnpo) = merski rak; (torvino) = tun. Pri nekem Tolmoncu sem zasledil omehčano izreko: tunj, kakor piše tudi dr L. Poljamec v Prirodopisu živalstva 1929. Ti nazivi niso vselej prvotno slovanski, niti romanski, marveč pogosto grški, ôe ne sega njih vir še kam dalje. Tako je ital. âstaoo ali astiza kakor naš jastog iz grškega: astakôs ali asfa-chés. Riba črn ca ali sipa, ital. seppia. je v Homerovi domovini sepla. Galamajo sega nazadnje '« helenski kâlamos. rombo na rhômbos. soombro pa na skAmbros; oevolo ni nič drugega ko kefalé (glava); tonnino nič drugega ko thvnnos, triglia pa tripla: ital. oongro ali gron.go (morska jegulja) j« zopet grški gongrios itd. N. K. Gringroireova nagrada P. Gringoire (1475—1544) je bil francoski pesnik, ki ga ie ovekovečil V Hugo v romanu »Notre - Dame de Paris«, nedavno poslovenjen. Ista oseba je dala naslov dvoinl knjižni nagradi v Parizu 1) za naibolišo zbirko povesti in novel. 2) za časnikarsko poročanje Prva se za pravkar preteklo dobo ni podelila, ker ni bilo prikladnih rokopisov. Drugo nagrado ie prejel Marr Chado-urne, ki je 1930 prejel -»prix Fpmina«. Chadournp sp јр potegoval 7.a naslov Francoza. ki je največ potoval Med vojno ie bil p'iot v aviiatiki. premirje ga ie zadelo v Tarentu Odplul ie v Oceanijo, prebil tri leta po Južn h morjih v Talutiju. otokih Markzah. na katerih je poslal upravitelj. Obiskal ie Sev Ameriko, ratt»m Afriko, ki jo je prebredpl križpm kražpm. ko je potegnil »Rlumpnthalovo« nagrado, ie odrinil v Az:jo križaril r>o KošinSini. Kambodžu, Siamu. Tonkinti. Laosu. Iz ^angbaia kier je ustanovil obzornik, krene na mejo Tibeta. v rviïSavo Oobi V Franclio «p jp vrnil preko Japonske 'n nizozemskp Tndiie ^a Baliin ip 7vpdp| da Ip n!P"nv roman »CprMe de la Fnlip« odlikovan Doma je pot'pi ori-oWil svnio ankptn »Vr»nie v mladi Kita|-eki«. En sncpič njegov razpravlja o maorekih šegah in običajih (Marchurchu) Prevel ie Conradovo »Pustolovščino« ter objavil »Vas-co« in »La L'bération« kjer so oosneta njegova izkustva iz Oceanije. — nk. Najprvo varnost — potem razorožitev >raj (od leve proti des- » • : Nov tip bojnega av- v ameriški vojski. л ima tri može poke (četrti je očividno i lotoma zraven), dve ojni puški in vozi 70 na uro. — Na krovu eriške matične ladje iratoga« (glej žis, |iga 11, str. 136). — iizkušanje najmoder-|šega brzostrelnega to- || v ameriški vojski. pori izstrelki (14 pal- | r) morejo preleteti do | angleških milj. — Spo- <« J (levo) : Baterija zvoč- | h filmskih aparatov je I »ekovečila« otvoritve- I t sejo sedanje razoro- I kvene konference v že- | rvl. — (Desno:) Sproži-Iv topa na bojni ladji. | Dr. Iv. Lah Na romunski Marni (Iz »Knjige spominov«) (Nadaljevanje) C| eh Travniček, ki je sedel poleg mene, me je prijel za roko. »Kaj vam je?« _ Zdrznil sem se... Ah, mi še ne znamo za domovino umirati... V nas ni krvi Obiličev, mi nismo Principi. Mi smo pomehkuženi otroci tuje kulture. Ne, mi nismo junaki. »Bojevnik druge vrste«. Sramoval sem se svoje neodločnosti, malodušnosti, sebičnosti. Se danes me ob tem spominu spreleti čudno čuvstvo, kakor velik očitek, da ni- sem izpolnil dolžnosti. Vem, nič bi se ne bilo izpremenilo .. Vojna bi se bila nadaljevala. Na planjavi pod Fokšani bi bil neznan grob... Mackensen je odhajal s svojim spremstvom, čutil sem, da še ves trepetam. Sklonil sem se nad puško in najrajši bi se bil razjokal. Ne, mi nismo junaki, mi smo strahopetci, ki зе branimo samo takrat, kadar smo napadeni. Tako nas je vzgojila zgodovina. Zato nismo znali ceniti junaštva atentatorjev na tu.ie tirane. In tudi, ko smo slavili junaštvo drugih, smo se skrivali za plašč svoje svete sebičnosti. »Kdor očeta ali mater bolj ljubi ko mene. ni mene vreden,« je rekel Krist. Tako govori domovina v velikih trenutkih ... In koliko nas je. ki je nismo vredni! In koliko jih je, ki niso zmožni žrtve! Ta- krat sem se začutil med njimi. »Morebiti pride trenutek, ko bom lahko storil kaj večjega,« sem se tolažil. »Jutri! Pojutrišnjem! Kdo ve, kaka prilika se ponudi.« A to so bili samo izgovori. Res je: bolj ko smo se bližali fronti, bolj so se družili okoli mene šarži in drugi. Vedeli so, da znam ruski in da so Rusi na fronti. Vsi so mislili, kako bi prišli na drugo stran... Bili so Dunajčani, a bili so lačni... Zdaj so vedeli vsi, da smo samo privesek velike Mackensenove armade. In tudi so vedeli, da nemški vojaki jedo dobro in da mi stradamo. A vse to je bilo brez pomena za veliki trenutek, ki je šel mimo. Občutil sem ga sam v vsej globokosti in s preziranjem gledal na kulturnega človeka ki je stal sredi te vçlike armade v robski uniformi avstrijskega vojaka in ni znal kot rob žrtvovati življenja za svobodo tolikih drugih. In če ne za svobodo, vsaj za čast... Zdelo se mi je. da sem postavil samega sebe pred sodišče... »Kako si izpolnil svojo prisego in dolžnost?« je vprašala domovina. Vse solzne so bile njene oči. »Ali še veš. kako si prisegal v dunajskih kasarnah, da boš izdal sovražnika na suhem, na morju, povsod, ob vsaki priliki... In zdaj je prišla ta prilika ... Kako si prestal svojo preizkušnjo?...« Žalostno sem povesil oči pred njo. Sramota je ležala na moji duši... Da, mi še ne znamo za domovino umirati, ie reke! Neruda ... »Hotel sem ti rešiti svoje življenje, hotel sem te videti ko boš svobodna. Hotel sem ti služiti...« »In ti misliš, da se bo rodila svoboda brez žrtev? Kdor zame izgubi življenie, ga pridobi. In kaj mi pomaga tvoje življenje, če ni svobode' In kie bi bila svoboda, če bi vsi mislili nase9« Sonce je obsijalo ravnino. Videlo se je, da bo vroč dan Čete so stopale v vrste. Dobili smo zajtrk. S težkim srcem sem jedel menažo. ki jo ie poprej okusil Mackensen Rekli so. da morebiti danes ne dobimo ničesar več gorkega, zato so porcije tako obilne ... Takoj po menaži je bil odhod. Marši-rali smo skozi Fokšane. Mesto je bilo polno vojaštva. Iz bolnic so se čuli pre- tresljivi vzkliki ranjencev. Nemški oficirji so hiteli sem in tja. Stopili smo na široko izvoženo prašno cesto. Dolge kolone voz in avtomobilov so se pomikale po nji. Prah je pokril vso pokrajino naokrog. Na polju je bilo še nekaj lazaretov. Stopali smo poleg voz in konj. Prah nam je legal na potne obraze in oči. Usta so iskala sve- žega zraka. Sonce je pripekalo. Po štiri-urni hoji smo se ustavili. Tu je bila pred par dnevi bitka. Še se poznajo sledovi po tleh, kamor so padale granate. Tu in tam še leži razbito orožje, odeje, šotor, polomljen voz ... Mrliče in ranjence so že pospravili... Počivali smo na valovitem terenu ob cesti. Vojaki so iztaknili zapuščene ruske zakope. Še so bili v njih nahrbtniki, perilo, kruh... Preskrbeli so se z vsem. Tudi kruh so pojedli. Zvečer smo ležali v zatišju malega obronka. Pred nami je streljala težka pruska artil.jerija. Po cesti ie pri-vozil voiak z iskrim konjem, ž-ž-ž— enk—! Pok! Prah! Granata se je zarila v cesto, kon.ia je vrglo v zrak, še se je vzpel in obležalo ie vse kakor živa slika vo.ine kraj ceste. Rekli so, da artilje-ri.ia strelja na mesto Panciu ki ga nameravamo zavzeti. Ako ga zavzamemo, bo dovoljeno, da v njem plenimo ... Zemlja se je tresla pod streli ogromnih tonov ... Ubogo mesto Panciu ' Kako boš izgledalo, ko pridemo vate?... Drasri dan popoldne se je razvila velika bitka po vsei dolini Ležali smo pripravljeni nar kilometrov za prvo črto, ki je na=kaknvaia zakope. Razločno so se vHplp v dimu rakete vseh barv. ki so švieale v zrak in daiale znake. Zra-konlovi so brneli nad nokraiino. Stiskali зто se ob drevje in grmičevje, ki je nas pokrivalo s svojo senco. Kaj bi bila ta senca, če bi nas sovražnik izsledil ! ... Romuni so se dobro držali. Bitka je trajala vse do poznega večera, ko je streljanje poipni4lo. Kai se je zgodilo' Kdo ve' Pravili so, da so se Romuni umaknili. Vse obzorje pred na- mi je pokrival dim, ki se je valil od gor do gor. V daljavi so grmeli topovi. Ponoči smo šli čez reko Putno. Ozek za silo narejen most se je svetil med drevjem. Pod njim je šumela voda. Držali smo se za roke in drug za drugim prehajali. Zbirali smo se v jasi sredi gozda. Pruski kuharji so kuhali menažo. Naši vojaki so se jim približali in prosili hrane. Kuhar jim je dajal, kar mu je ostalo od večerje. Kmalu mu je pošlo. V teh dneh je le redko prišla kuhinja za nami. Navadno nas je dohitela zvečer in smo dobili zajtrk, obed in večerjo vse obenem. Snedli smo vse in nismo bili siti. Bila je sama voda, malo mesa in korenja. Pruska menaža je bila dobra. Srečni, ki so jo dobili. Drugi so žvečili travo in iskali sadja po drevju. Edina tolažba v teh gladnih dneh je bila cigareta. Srečen, kdor jo je imel. Vse okoli nas se je izpremenilo. Zdelo se nam je, da tavamo po čudnih potih vedno bliže neskončnemu grmenju, ki se je ponavljalo vse dni in noči, in da nazaj ni nobene poti več. Zjutraj smo se ustavili na neki njivi. Nad nami je bil grič s cerkvico. Bil je cesarjev dan — 17. avgusta. (Dalje) D. Staschus: Krpanje mreža Po Volgi navzdol r al ruske emigracije, ki je pred \ I dobrim desetletjem pljusknil \J preko obrežja Rusije in se raz-У lil po vsem svetu, je raznesel med narode tudi prastaro burlaško pesem o matuški Volgi.* V domišljiji ljudstev bo živela Volga odsiej kot širna reka, po kateri plovejo kozaške ladje, vozeč vrle molojce od pohoda do pohoda, od enega smelega razbojniškega podjetja do drugega. To pojmovanje se je ukoreninilo in ne bo ga mogoče zatreti niti tedaj, ko o vsej romantiki, ki se tako globoko dojmi ljudskih src, ne bo niti glasu več. Neusmiljeni speh modernega časa in kruto presnavljanje življenja v sodobni Rusiji, je že davno pomel z burlaki, zadnjimi ostanki prastare volške plovbe. Nič več se ne čuje ob njenih bregovih zategnjeni »ej uhnem« vlačilcev ladij, ki si s pesmijo krajšajo obupno monotonijo in ž njenim ritmom izvle-čejo zadnje sile iz krepkih pleč, izmučenih po težkem tlačanskem delu. Na * Glej Fridtjof Nansen: Po Volgi navzgor, žis, knjiga 10. str. 259 in 288. mesto silnih pleč je stopil stroj, ki ga burlaška pesem spominja med hrope-njem mož, sklonjenih pod težkim jarmom. Na Volgi je nastopilo carstvo stroja. Nič manj ko 3500 km je dolg tek Volge od izvira do izliva v Kaspijsko morje. Matuška Volga ni samo največji veletok Evrope, marveč je tudi najboljša prometna žila, ki veže ruske pokrajine in kaže ruskemu narodu pot na sončni jugovzhod. Plovna je po svojem večjem delu, plovni pa so tudi nje dotoki Oka, Mologa, Šeksna in druge. Ta rečna mreža veže Ljeningrad, Moskvo in severno Rusijo z obalami Perzije. Komaj se osvobodi reka zimskih spon in komaj odplavajo ledene skale na jug, kjer jih toplota raztaja, zamrgoli po Volgi na stotine čolnov, ladij, parnikov in splavov. Zlasti slednji pohite, da ob času visoke vode spravijo na trg ogromne množine lesa, ki so se nakopičile ob pritokih Volge v teku dolge ruske zime. Od Astrahana na sever že plovejo lesu nasproti parni vlačilci enotnega tipa, ki vlečejo vsak po 7500 ton petroleja in nafte. Tri milijone tega Zgoraj: splavljanje lesa po Volgi: Spodaj: plavajoče cisterne za prevažanje petroleja «as»»«» J. Wohlfart: V MISLIH . kamenega olja, izvirajočega v Bakuju, prevozijo vlačilci letno v Nižnij Novgorod, Rybinsk in Perm. Umirjeni veletok vali svoje vodne mase preko samarskih in saratovskih žitnih polj, ob njenih bregovih pa štrle v zrak obsežna hranilišča za žito. Od časa do časa pristane pri njih ladja, napolni svoj ogromen trebuh iz skladišč ter odpluje na sever ali na jug, kjer čakajo dragocenega tovora že tisoči in tisoči. Središče te ogromne ruske žitni-ce so nekdaj tvorile nemške kolonije, združene danes v samostojno republiko Nemcev Povolžja. Kakor kos Nemčije je ležal nekdaj ta otok sredi ruskega morja, danes pa tožijo, da je nekdanja slava zašla za vse večne čase. Kolekti-vizacija je dala novo gospodarsko osnovo, ki je tisoči Nemcev niso prenesli. Razselili so se, na njih mesto pa je prišel ruski živelj, ki s svojo asimilativno silo zmagovito razkraja nemški značaj kraja. Večji del nasekanih debel ne pride do Volge. 2e na mestu se predela v devetnajstih žagah, kjer je zaposlenih več ko 20 00П Hudi Manili del na Hnvaiaio Kerženj, Vetluga, Kokšaga, Jajva itd. osrednji vodni žili Volgi in ta del je namenjen industriji Povolžja ter izvozu v Zakaspijski kraj in Perzijo. Vendar so splavi kljub temu dolgi po par sto metrov, na njih pa so postavljene majhne hišice, kjer posadka prebiva po cele tedne med dolgo vožnjo. Težko si je predstavljati silne množine lesa, ako ni človek videl ruskih gozdov in mogočnih skladanic, ki čakajo na odpremo. Vse ogromno podjetje vodi državni trust Severoles v Arhangeljsku, ki ima v to svrho celo brodovje na Volgi in Dvini. Potovanje od Nižnjega, kjer stavijo sovjeti objekte za svojo avtomobilno industrijo in obsegajo samo poslopja ploščino velikega novega mesta v železu in betonu, pa do Astrahana traja pet dni. Od Zigulskih gora pri Samari teče reka po brezbrežni stepi in nudi vožnja do obupnosti enoličen pogled. Pojem neskončnosti dobi svojo vsebino in širina reke spominja mestoma na morje. Široko se razmahne reka v ravnini in nas ponese v nekdanji Caricyn, ki je v novem režimu dobil svoje ime Stalingrad, po diktatorju vesoljne Rusije, Kavkazcu Stalinu. Slika se na mah menja. Namestu zelenih polj se prikaže na obzorju gozd tovarniških dimnikov: Industrijsko središče moderne Rusije. 42 kilometrov ob Volgi se vleče novo, kakor iz zemlje zraslo mesto delavnic in tovarn. Traktor stroj, tovarna za traktorje, Barikada, tovarna za orožje in municijo, Rdeči Oktober, strojne tovarne in druga velikanska podjetja se vrste drugo za drugim ter med oglušujočim truščem pošiljajo goste oblake dima v jasno nebo. Tu mogočno utripa žila industrializacije in človek se ne more dovolj načuditi energiji naroda, ki je v par letih izvršil vsa ta imponujoča dela. Trušč ponehava in naša ladja mirno drsi po vodi. Na obeh bregovih zopet deviška ravan, domovina paganskih Kalmikov in muslimanskih Kirgizov, kočevnikov, živečih pod šotori in prehajajoč s svojimi čredami iz kraja v kraj za boljšo pašo. Kakšno nasnrotje med stalingrajsko moderno tehniko in primitivno omiko teh ljudstev! V dalii, se že kaže Astrahan, vratni Azije. ; kier se vrši živahna izmenjava blara. nHrtpikov in i^Helkov severa in juga. 'vzhoda in zahoda Naš narnik ne gre da^e. kajti tu izginia sladko vodovje Volge v grenkoslanem Kaspijskem morju. (C —R. K.) Posebnosti Japonskega admji čas x je že mnogo piea'o o Japoncih, a vendar še zdaleka ne vemo vsega o tem velikem narodu. Na Daljnem vzhodu ee reč» ie po-бавл preobrežajo. dogodki pa rode neprič:fcovene zapletene posledice Nikoli se ne sme pozabiti kako drugače« od našega je orientalski značaj in prav takrat, ko čkmf; misilii. da ga ie doumel je nedvomno najbolj v zmoti' Neka urediitev k- ee vidi normalna, ie dostikrat le konnrromiie in soglasje ee razkrije lro6i levi. Znamke se lepijo zadaj na pismo in naslov se ne piše »Gospod Jan-ežič« marveč »Janežič gospod«. V trgovskih fakturah se naiprvo napišejo cene. potlej pride šele seznam blaga. Japonec zajaše konja od desne »tram, v hlevu ga pa priveže tako da je obrnjen z repom protii 9tenl Vrata ee ne oopra jo marveč od&unejo Japonec se koplje zvečer in ne zjutraj vedno pa se pred kTpanjem umije. Napitnace se izre^ai-o pred pojedino. Žalna barva je bela. Obleka se ne obeša v omare, ampak razgrne po vodoravni podlogi Sličnih navad bi se dalo navesti še lepo število. Kdor hoče pravilno razumeti ироп-ske probleme, se mora najprvo potruditi, da bo vsaj za silo razumel Orient Rusom ee to naj'aglje posreôi Japonska nima rp.iogo prijateljev. Države ji ne zaupajo «n se boje njenega imperializma Naj si imajo Japonci tudi toliko napak kot drugi narodi, iimaio pa tudi dokaj dobrih lastm-eti Ta narod predstavlja na Daljnem vzhodu silo in red. doči/m je Kitajska vzor anarh je. Japonci so neupogljivo, žilavo in delavno ljudstvo. Kitajci se vedno pomiluiejc ako pa Japonsko opustoši potres, se ljudstvo IDILIČNA JAPONSKA: V tafooj epet pogumno vrže na obnova Tce-ao jim je na otočju, izseljevati »e pa ne (morejo, kakor bi hoteli. Anglosaške zemlje od Kalifornije do Avstralije so za Japvomce popolnoma zaprte. Edina rešitev za Ja- nem parku s krmilno hišico za ptice pevke ponsko je skrajna tn-dustmiailiizeaije, za kaa* pa so spet pogoij močma tržišča. Ce ei tvrav redoči no teržlki pobožaj Japoncev, nam ne o te-'ko razumeti njih trmastega zadinžar nja v Mamdižurijri. MADAME BUTTERFLY riše lepake. (Japonska dekleta pripravljajo volilne lepake). H a r o 1 d M. S i m s Pomoč ameriških železnic poljedelcem O priliki stavljenja v promet prvega jugoslovenskega vlaka s poljedelsko razstavo priobčuje-mo članek o ameriških razstavnih vlakih, ki nam ga je blagovolil dati na razpolago g. Ha-rold M. Sims, Exekutive Assistant železniške družbe Great Northern Railway v Saint Pau-lu, Minnesota. omagati farmerju tako, da si potem lahko sam pomaga, to je poljedelska znanost, ki so jo razvile železniške družbe severozahoda Zedinjenih držav. V zadnjih desetih letih jih je to veljalo dvajset milijonov dolarjev, toda to šolo je posečalo 800.000 do 1,000.000 ljudi. Ta šola, ali bolje rečeno te šole so na kolesih v obliki posebnih vlakov, katerih ima vsak svoje ime, na primer: »Kravji in kdibor in v deželi je 100 beloruskih osnovnih šoi ter 1 državna gimnazija. Belorusi so tipičen kmečki narod — S5% je med njimi kmečkih in »gozdnih« ljudi — pa imajo vendarle svojo staro kulturo; njihovo narečje je bilo prvo rusko narečje, v katerem se je začelo pismenstvo: Helo-rušč na ie bila jezik, v katerem so stani litovski knezi objavljali svn-e zakonike in svoje kronike iin na začetku XVI sroletja so Belorusi dobili prevod Sv pisma Por.ne-je sta belorUščino izpodrinila poljščmj in ruščina, dokler pred kakšnimi tridesetimi leti belorusko slovstvo ni snet oživelo V Be 'orui ki republiki je b-eloruščinia državni jezik. Po svoji stari kulturni tradicija po bogastvu svoje zemlje in po lepoti felo-roskega liu^ega značaja je ta narod brez dvoma vreden, da bi mu sijale mi Više zvezde. Fri Kako se razpelje kokošja družina Kokljo stavijo mnogi za vzgled dobre matere, češ kako zbira svoje piščance kakor otroke okrog sebe. Vsak je pa že opa-- zoval, da traja ta lepa vzajemnost v mladi kokošji družini le nekaj tednov, nakar prestane vsaka vez med kokljo in piščancu. Nemec C. H. BrUckner je preiska! družinsko življenje koklje s piščeti. Za svoja opazovanja si je izbral najrazličnejše družine: različne številčnosti in pasme pod različnimi vnanjimi okoliščinami in pri različnem krmljenju. Poizkusi so dognali, da tvori koklja s piščeti posebno skupnost, ki je kaj različna od ostalih kokošjih združenj. V svoji družinici ima koklja prav poseben delokrog: ona je središče pozornosti in daje piščetom smernice za njihovo dejanje in nehanje. Ona je vir toplote in zaščitnica proti mrazu, odkriva piščetom hrano in jih svari pred neužitnimi hrani podobnimi predmeti in je vedno na straži pred pticami roparicami in tujimi kokošmi, ki hočejo krasti piščetom hrano. Nikakor pa ne moremo govoriti o kakem vzgojnem delovanju koklje, saj zavisi ves razvoj piščeta od dozorevanja njegovih prirojenih lastnosti in od izkustva. Skupnost koklj:ne dru "sine ima tri razdobja Najprej so piščeta povsem osredotočena in navezana na kokljo potem se začne ta navezanost rahljati in doseže po kakšnih desetih dneh tretje razdobje, ko se kokljina družina razide po okolici. To razkropljenje pa še ni končni razid družine. kajti neka skupnost še vedno ostane, ki se javlja v mnogh prilikah, na pr. pri klicu koklje, pri sončnih in peščenih ko-pel'h ori -ipd! uri nevarnosti in na skupnem prenočevališču. Družino razpusti vedno koklja, saj je ona gonilni del in tudi sama ukine razmerje, ki je vezalo njena piščeta na njo. Tudi telesno že močno razviti piščanci ne kažejo nobene potrebe po razdružitvi, temveč vztrajajo pri tem izrazitem razkropljenem razmerju živetno (fiziološko» stanje koklje le edina podlaga za nastanek in obstoj te družine Ko se to izpremeni, propade tudi dosedanja družabna tvorba. Prenehanje družire se pokaže tako. da prične koklia nenadoma in krepko piščeta s kljuvanjem odganjati da se od njih odstrani, se pridruži ostali kokošji jati. prične kokodajskati in javi prvo jajce. Tako postane koklja spet kokoš Vzrok razpeljanja pišečje družine je odbojni princip koklje povzročen po njenem preobloženju. Kr s? Izčrpajo živetne zaloge kokanja preneha tudi pripravljenost koklie kar se kaže tudi v izrazitem ugodju za skupnost s piščeti Pokaže se pre-obln^pnost ohrab'1enp matere čijp čut se obrne naravnost v sovražnost, s Čimer se dokumentira duševna prenasičenost v doslej znosljivem stanju Da se ti dogodljaji res tako odigravajo, potrjujejo male pišečje družinice (1—2 piščet), pri katerih bivša koklja trpi teh par piščet še vedno pri sebi. Tu pač ne moremo govoriti o onemoglosti koklje in s tem zvezani duševni prenasičenosti Zanimivo je, da piščeta s kraja ne razumejo, zakaj jih koklja kljuva. šele boleče izkustvo j:£ v nekaj dneh pouči, da se morajo uživeti v novo stanje Zato se piščeta združijr v lastno združbo in postavijo s tem mejnik družabnega razvoja kokošje družine Razhod koklje in piščet je trajen in je povsem izključen povrat v stare odnošaje. Razpeljanje pišečje družine slom na odbojnem principu, kakor ga opažamo tudi pri drugih živalskih vrstah, na pr. pri sokolih in mačkah dočim se spet pri drugih mladičih kaže princip osamosvojitve od staršev Princip odbitja, kakor ga kaže pišečja družba, se nesporno javlja tudi v nekih slojih človeške družbe Tudi kot motiv v pravljicah (Janko in Metka) ga najdemo. ZNAMK E P Rl POVE DU7E70 Letalo nad Kitajskim zidom Kitajska vlada nam kaže na svojih znamkah iz leta 1921 dvojt velikih nasprotij: moderno poštno letalo plove nad Velikim zidom, ostankom prastare kitajske kulture. Neki častihlepni kitajski cesar je ukazal zmešat) trupla umorjenih podanikov med stavbni material za Veliki zid S tem dejstvom si je ogrormr zid pridobil žalostno slavo, da je bilo zanj prelite več človeške krvi kak^r za kakršnokoli drugo stavbo v svetovni zgodovini. Vsak tretji mož večmilijonskega kitajskega naroda je bil prisiljen pomagati prt zidavi 2400 km dolge obmejne utrdbe na kitajski severni meji. Tako ie ravna pred več ko 2000 leti kitajski cesar Shi Hvang Ti s svojimi pod-ložniki Zato imenuipio Kitalci ta zid tU« di »najdaljše pokopališče sveta«. FOTO AMATER Razvijalci za drobno zrno so v dobi malih negativov in velikih povečav neobhodno potrebni vsakemu resnemu amaterju, ki se hoče specializirati na malo kamero. Običajni razvijalci te vrste so sestavljeni z boraksom namestu drsgih alkalij Drž se jih pa nedostaiek da zahtevajo kompliciranejše procedure pri sestavljanju. kolikor se dobe v cevkah, katerih vsebina se raztopi v določeni količini vode. pa so predragi in delujejo po navadi tudi pretrdo. Zelo dober in preprost drobnozrni razvijalec. obenem poceni, so začeli v zadnjem c<-su uporabljati v ljubljanskem Foto-klubu po receptu klubovega člana inž. Michielija. Sestava ie naslednja: Prekuhana voda do vohuna 1000 on1 10 g metola. 80 do 120 g kristaliziranega natrijevega sul-fita in 20 g kristaliziranega boraksa. Trde snovi se raztopijo po vrsti. To je normalna sestava, ki deluje hitro in jasno, vendar ne trdo. Po potrebi se del raztopine razredči še z enakim delom vode (n. pr. za premalo osvetljene negative). Inž. Michieli pripravlja ta čas nov drobnozrni razvijalec, ki bo po priliki še boljši K. Fiksir je tako poceni snov, da n,i vredno zaradi prevel.kega štedenja ž njim ogiraiatri trpež-nost svojih negativov V litru normalne, okisane raztopine (za plošče* m Filme 2U0 g fiksirnega natrona ta 20 g nepreperelega natrijevega bisulfita ali kalijevega metabi-sulfita, za razvijalne pamrj» eventualno polovična množina fiksirnega natrona) ne bi smeli fiksirati več nego 50 negativov ali pozitivov v formatu 9 x 12. 23 negativov ali pozitivov v formatu 13 x 18 itd. Fiksirna procedura ne bi smela trajati manj nego četrt ure, ker se šele po preteku tega časa stvon v plasti neka sol. ki se v vodi kmalu raztopi kar pomeni г drugimi besedami, da bo sledeče izpiranje v vodi hitreje in sigumeje spravilo iz plasti vsak škodljivi preostanek fiksirne kopeli Tista sol pa se stvori najlažje v sveži, koneli. Da bi se fiksaža izvršila v kolikor mogoče sveži raztopini, obenem pa da se Lo- D£rrK PRED OKNOM, fotografija ki Je pri Kodakovem natečaju prejela prvo nagrade ta Zedinjeae države pel izrabi v vsej svoji izdatnosti, priporočajo metodo dvojne f.iksaže. Ta obstoji v tem. da se negativ ali poz'tiv položi naj-prvo v nekaj rabljeno kopel, doklej ne izgine vsa nereducirana bromosrebma snov, ki daje negativom belkasto barvo To traja približno 5 minut, pri močneje izrab- Fotografija, ki je donesla celo imetje Pri zadnjem Kodakovem natečaju za najboljšo fotoamatersko sliko je prejela prvo svetovno nagrado 10.000 dolarjev slika manchesterskega risarja Powella, ki predstavlja njegovo zaročenko na obrežni pečini v sončnem zahodu, že prej je ta foto- ljeni kopeli več. Potem se negativ ali papir položi za 10 mrnut v svežo kopel. Ko ' je prva kopel že močno izrabljena, jo zli-jemp proč in nadomestimo z drugo, manj izrabljeno, to pa nadomestimo spet s svežim fiksirjem. K. K. ljudje, ki so pretipavali vprašanje, da-li je Powellovo delo med ostalimi 282 prvenstvenimi slikami iz vsega sveta, med katerimi so v ožjem tekmovanju izbirali najboljšo sliko, res najboljša in najlepša. Splošna sodba je to zanikala, kajti delo je morda tehnično dovršeno, motivično in umetniško pa nikakor ne vzdrži konkurence z mnogimi drugih, v tem tekmovanju predlože- grafija dosegla prvo nagrado 1000 funtov šterlirigov v ožjem tekmovanju za Angleško. Skupaj je preje) Powell torej okroglo tri četrt milijona dinarjev — cena, ki je ni doslej dosegla še nobena fotografija Ni čuda, da so se ob tej priliki oglasili nih slik, n. pr. že s fotografijo, ki je prejela v Jugoslaviji prvo nagrado. Za primerjavo objavljamo tudi krasni otroški prizorček, ki je prejel v Zedinjenih državah prvo nagrado. Kongres proti podganam Oktobra meseca je zboroval v Parizu • kongres za pobijanje podganje zalege. Kolike važnosti je bil kongres se vidi iz tega, da je poslalo nanj svoje zastopnike 52 držav Sklenjene je bih, naj se osnuje mednarodna liga za borbe proti podganam. Vsako mesto in vsaka vas redi armado podgan, ki je mnogo večja od števila prebivalstva. In podgane se neverjetno naglo množe. v treh letih ima lahko ena sama dvojica do 200.000 potomcev in vse to hoče žreti in živeti, če računamo na eno podgano le. 200 gramov žita na dan, potlej lahko naračunamo. da mora človek obdelovati tisoče juter zemlje samo za prehrano te zalege. Pa tudi sicer povzročajo podgane neizmerno škodo, zlasti še kot raznašalke vsakovrstnih nalezljivih bolezni, ki jih ne bo mogoče temeljito omejiti, ne da b st zatrl zarod teh glodalcev. Samoobrana že sili človeka, da začne neizprosen boj tem škodljivcem, a uspeha se je nadejati zgolj 0d skupnega smotre-nega delovanja vseh držav. K Problem 5 Ljudevit Herskovič 1. Nagrada Iiustracijske založbe Fodor. abcdefgh a h c _d___e_i g h Mat v 2 potezah. Francoska igra Igrana na simultanski produ k- Za 17----Tf8 : f7 bi prišlo 18. Sc3 : d5+ !, e6 : d5 19. Dh5—g5+ in črni izgubi kraljico. 18. Tdl : d5! Krasna žrtev stolpa. Črni ne sme uničiti stolpa. 18----e6 : d5 ? 19. S:d5+, Ke6. 20. Sf4+, Ke7, 21. e6, Sf6, 22. De5 s smrtno grožnjo Sg6X ... 18. ... Dd8—a5 19. Dh5—g5 + Ke7 : f7 20. Thl—h7 Tf8—g8 21. Tdl—d4! Da5 : c5 Beli je ravno na to čakal. Sedaj prično udarci. 22. Td4 : d7! + Ta končna žrtev izzove zelo eleganten mat. 22. ... Lc8 : d7 23. Lc3—e4 Dc5—b4 Za 23. ... De7 pride 24. Sd6 + , Kf8, 25. Df4-|- z uničenjem. 24. Se4—d6+ Kf7—f8 Beli napove mat v dveh potezah. Rešitev problema 4 Da se omogoči uspešen šah, je treba obe v šesti vrsti stoječi figuri izločiti. To se doseže s sijajno igro dvakrat. v Rejkjaviku (I s 1 a n d) (3. Sc2 x Dr. Aljehin Črni: Asgeiersson 1. Dc • a6 1. e2—e4 e7—e6 2. Db8—a7!! grozi Dc5X 2. d2—d4 d7—d5 2. ... Te6—b6 3. Sbl—c3 Sg8—f6 3. Ld5—c6 X 4. Lcl—g5 Lf8—e7 b) 1. Te6 : h6 5. Lg5 : f6 Le7—f6 2. e4—e5 grozi Te4 x 6. Sgl—f3 0—0 2. Dc6—g6 7. Lfl—d3 Tf8—e8 3. Ld5—еб X 8. e4—e5 c7—c5 c) 1. b5 : c4 9. h2—h4 Lf8—e7 2. Sel—c2 + Črni vsekako podcenjuje učinek na h7 grozeče žrtve tekača, sicer bi to lahko preprečil s h7—h6. 10. Ld3 : h7-f Kg8 : h7 11. Sf3—g5+ Le7 : g5 P'' 11----Kg6 pride katastrofa: 12. Ddl—d3+ f7—fo 13. e5 : f6 e. p. + Kg6 : f6 14. Dd3—f3+ ' Kf6—g6 15. h4—h5+! Kg6 : g5 16. Df3—g3+ Kg5—f5 17. Dg3—g6 + Kf5—f4 18. Sc3—e2X 12. h4 : g5+ Kh7—g8 13. Ddl--h5 Ke8—f8 14. 0—0—0 a7—a6 15. g5—g6 Kf8—e7 16. g6 : П Te8—f8 17. d4 : c5 Sb8—d7 Za to čudovito umetnijo je dobil Wilner naslov problemskega mojstra Sovjetske Unije za leto 1929. Popravi: V članku »Mercure de France« o nas čitaj pravilno na str. 181: Maks Pleteršnik (ne France). ШЦ BMINUTE ■ POTOVAN7A Guatemala Malokatero potovanje je tako zanimivo kakor vožnja vzdolž zapadne obale Mehike m Srednje Amerike. Zanimiva je tudi vožnja čez Panamski prekop in potlej z drugo ladjo ob obali proti jugu In povsod tod je vredno obiskati posamezna pristanišča in napraviti tudi kratke izlete v notranjost dežele. Več:na ladij se ustavlja v pristaniščih za nekaj dni tako, da potniku ne primanjkuje časa za slične zanimive ekspedic je Tudi jaz sam upam, da se m' bo še katerikrat nud'la pril ka obiskati zlasti svojevrstno republiko Gua-temalo. kter spadajo revolucijr po bon-tonu in južno ameriški tradiciji že kar na dnevni red. Guatemala se koplje zlasti gori v višavju v žarkih trop čnih barvah Čim višje se vzpenja človek po gorskih cestah rem čisteiži vn boli rezek postaja zrak Seveda pa potnik ne more potovati peš kakor domačim marveč si rajši kupi sedež v udobnem avtobusu ali v zasebnem vozu ki jih je dovoli na razpolago Zaradi tega se nikomur n' treba bati da bi se morda preveč utrudil na pot' od mesta Guatemale do Ant-uue Antigua ie namreč bivše glavno mesto te republike in si je še vedno ohranilo dokaj svoiega starega sijaja navzlic skraini nemarnosti ;n brezbrižnosti, k je ie deležna od sedmiega preb'valstva, рд od vsakovrstnih nrirndnih katasfo' V Antigu' živ' mešanica španskih in ind'ian-skih elementov navzlic temu pa mesto še močno snominia na fevdalno Španijo za časa niene oblasti nad vsem neizmernim južno-auieriškim kontinentom. Dandanašnji je prebivalstvo Guatemale pretežno indijansko. Večina poslopij spo-t inja na špansko arhitekturo ko je bila aa višku sijaja. V Antigu.i je mnogo razvalin krasnih cerkva, palač in tudi šol Na glavnem trgu kraljuie s'ara palača s čudovito lepo izrezljan mi vrati, mimo katerih je šlo že najmanj 20(1 let zgodovine. V mnogih že napol razpadlih starih poslopjih pa vlada tudi še zdaj pestro življenje. Med razvalinami nekdaj natlep'e ce-kve Recoleccon je n. pr trg. kamor prinašajo vsi bližnji in daljni poljedelci žito in druge pridelke V tej tržnici se nudijo včasi pretresljivi prizori Tako se neštetokrat pripeti da neizprosni davčni uradniki siromašnim Indijancem pobero ves deriar. ki so ga izkupili za svojo robo. Dost krat pa jih iztisnejo že takoj pri prihodu v mesto, tako da se morajo siromaki praznih rok vrn ti na svoje borne domove Kdor je imel priliko kdaj videti te metode, se doma nikoli več ne bo mogel pritoževati nad neznosnim davčnim bremenom. KARIKATURA Razorožitvena konferenca Nepomemben incident: japonska bomba Sodobno izterjevanje davkov Nekega dne sem sedel v sijajno opravljeni sobi bančnega predsednika Vstopila je njegova osebna tajnica s šopom papirjev. Lepa jt baa kot Joaii Crawfordova. Nosila je elegantno belo krilo ravno tako elegantne bluzr, modeme nizke čevlje In ôopek parmskih vijolic na rami. Ko je odšla, sem jo omenil predsedniku. Smehljal se je: ^Ukradel« jo je z veliko plačo prijatelju akcionarju. v^eč je opravila kot vsak tajnik, ki ga je doslej poznal. Možje bodo odslej morali bit- tovariši in prijatelji svojih žen, ako jih bodo hoteli obdržati, in ne le tovariši, ampak tudi ljubčki. To je pa vloga, ki Je večina zakon-skih mož danes ne igra nasproti svojim ženam vsaj polovica ne. Ko bodo ženske v bližnji bodočnosti dosegle svoje pravice, se ne bo moškim godilo več tako lepo in čudovito, kot takrat, ko 90 bili Se priznanj »močnejši« spol. -— Peter Chalmers. (Opomba uredništva: Tega sestavka nismo priobčili zato. ker bi se strinjali a piščevlmi Izvajanji, ampak da pokažemo, da nazori, kakršni so zgoraj obrazloženi, niso samo popolnoma napačni, ampak tudi perverzni). Francija za svojo varnost Po pariških ulicah se zadnje čase vidijo lepaki, ki pozivajo vlado na previdno rešitev razorožitvenega vprašanja. Slika lepaka, ki jo prinašamo, predstavlja oni težki trenutek iz svetovne vojne, ko so bile patrulje bližajoče se nemške vojske prodrle že do Cpmpiègnea, v neposredni bližini Pariza, in ko je le odločilni nemški poraz na Marni preprečil padec francoske prestolnice Na zemljevidu severnovzhodne Francije so nazorno naslikane prodirajoče nemške čete. Veliki napis pod sliko se glasi v prevodu: »Francija, ki je v 100 letih doživela štiri tuje zasedbe, se ne sme razorožiti, dokler nI zajamčena njena varnost.« Omenjene štiri zasedbe so: 1813 po bitki pri Upskem, 1815 po bitki pri VVaterlooju. 1871 po bitki pri Sédanu in 1914 ob začetku svetovni yojne. Zadnji dve poplavi Francije je »vršila Nemčija aama. Bo«f0#ie. iba»x * a tj »Ali bo mama še dolgo v trgovini?« »Vsak čas se oo vrnila — sa.i so pravkar vzeli zadnji klobuk iz razstavnega okna!« Velikodušnost »Torej kai mi bo» dal. striček?« — »Nasvet. da se odpovej vsem nepotrebnim stroškom!« »Zakaj pa zmerom meži, kadar poje?« »Ker je tako občutljiva, da ne more gledati ljudi.« »Kakšno spretnost ima v rokah! Nedvomno je bila prej strojepiska!« »Trikrat sem čital vaš roman.« »Me veseli« >— — pa še nisem razumel, za kaj £re.-s »Elza povej mi vendar, ali imam rjave ali črne čevlje?« Bedakova osveta Profesor je utihnil. Pogled na Romihov obraz, ki se je tresel v gnevn, mu je vzel besedo. Romihu je zdrknila desnica z mize: — Neumno, bedasto, idiotsko! je povzdignil glas in zakrilil z roko predse. Profesor si je zapalil cigareto. Čutil je, da je najbolje, ako pusti govoriti prijatelja, pa naj že govori karkoli. Moglo bi se zgoditi, da izrazi trenutno nespametno misel, da izreče besedo, ki bi še bolj omajala njegovo zaupanje. Opazil je bil njegovo živčno pobitosit, trudno odsekanost njegovih misli in prisiljeno, zgolj vnanjo prijaznost. Sam je bil rekel, da ga je iskal, da si je zaželel prijateljske besede in pomoči, toda baš ko je bil pričakoval, da mu razodene svojo bol, v trenutkih, ko je že z gotovostjo mislil, da bo zahteval od njega točnih pojasnil o svoji ženi — prav tedaj so bile njegove besede za-dirkljive in so pričale o temnih slutnjah — — Bolna razdvojenost duha mu je sijala iz oči, ko je hotel biti ironičen na račun svoje žene. že v vsem začetku, ko se je bil dal prepoznati, je pričakoval, da bo hotel pred vsem zvedeti za njeno stanovanje. Imel je pripravljen odgovor, ki ga je bil že skoraj pozabil, ko ga je nenadno vprašal, kje je zdaj. Prihod znanca s policije ga je trenutno rešil iz zadrege--Tako je sedel s cigareto med ustnicami ter čakal. Tudi Romih je molčal. Sedel je nepremično, le prsti desnice, ki je počivala na zapestju stisnjene levice, so spet nemirno tipkali po mizi. Oči je imel zaprte in videlo se je, d^ je zadrževal sapo. — Oprosti, prijatelj! je zdajci spregovoril Romih in segel v brado. Včasi jeze človeka malenkosti, ki niso vredne, da bi pljunil nanje, in vendar ga vznemirjajo in mu kradejo čas. — Prav za prav je vse življenje le niz smešnih malenkosti, je pripomnil profesor, ki je vedel, da meni prijatelj s svojimi besedami nekaj, kar je moralo biti v zvezi s policijskim uradnikom. — Res, marsikaj je smešnega in nepomembnega, toda bilo bi napak soditi življenje po nevšečnih epizodah, je govoril mirneje Romih in si prižgal cigareto. — Tudi jaz sem mislil tako, če sem sploh kdaj mislil o tem. — In zdaj? — Zdaj — zdaj prav za prav tudi ne mislim, to se pravi ne razmišljam. — Jaz sem mnogo razmišljal — > — In si ostal idealist? — Da, optimist in upam, da mi ne bo žal. — Kdor ostane zvest samemu sebi, pa naj bo življenje okoli njega še tako polno razočaranj, pa naj je bil doživel vse polome, ki so možni v življenju, ta bo sicer trpel, ne bo pa obžaloval nečesa, kar se je zgodilo izven njega in preko njega, življenje je dostikrat krivično in kdor ni sanjač, ne bo spregledal njegovega pravega obraza. Profesor se je zavedal, da govori nekaj, kar je v bistvu v opreki z njegovo prvo trditvijo, toda zdelo se mu je, da mora pritrditi prijatelju, ki je ohranil Ivan P o d r i s j navzlic vsem razočaranjem in mukam svoj idealistični nazor. Romih se je ob zadnjih prijateljevih besedah obrnil k njemu in rekel: — Vidim, da si po duši še zmerom stari Robert in da tudi tebi življenje ni prizaneslo. — Kje je danes človek, ki bi mu bilo življenje prizaneslo? Ni ga. Na vsak korak, povsod, če hočeš ali nočeš, vidiš ljudi, ki so bili, in one, ki morda še bodo. •— Misliš na mladino? — Vsi ti obrazi, še mlečni in mladeniško dozoreli, ki jih gledam dan za dnevom, nosijo na sebi pečat vojne pošasti. Ne mislim fiziološko, dasi bi se dalo razpravljati tudi o tem. V splošnem: z njih obrazov odseva poleg nejasne odločnosti, ki je menda izraz našega časa, pomanjkanje volje po duhovnem doživljanju. — Črno gledaš, prijatelj! Tvoji nazori so pač profesorski. — O tem ne moreš soditi ti, ki si komaj očistil prah zemlje, kjer si videl življenje mladine, kakršne si mi ne želimo. — Ali naj smatram te besede za pojasnilo ali za očitek ? — Za pojasnilo. Vsaj tako mislim. — No, potem bova govorila tudi o tem. — Prepričan sem, da boš mojega mnenja. — Morda. Mnenja lahko, toda dogme ne poznam! je odrezal Romih prijazni ton svoje govorice, nekoliko pomolčal in z očmi, uprtimi v prijateljeve, vprašal: — Ali zahajaš redno sem? — Skoraj vsak večer. Romih se je začudeno nasmehnil. — Pa ne zaradi vina, čeprav je izvrstna kapljica. — Včasi nisi pil. — Zaradi družbe prihajam, je otrnil profesor ogorek cigarete, kakor da mu ni všeč prijateljeva opazka. — Torej si samec? — Menda. — In se ne misliš-- — Oženiti? Saj nisem ob pamet! — Takole posedati po krčmah se mi ne zdi prijetno. — Je že tako. — Ali ni bolje, lepše, koristnejše, imeti svoj dom? — Kakor kdo more in hoče. — Jaz bi ne mogel. ■— In vendar si moral. Romihu so nabreknile žile. Iz oči mu je odsevala jezna misel. In kakor da bi čutil na sebi ogenj prijateljevih začudenih oči, se je zdajci obrnil stran in molčal. Bedakova osveta ___________________________________ ___________- 27 Profesorju je bilo žal, da ga je spet nehote vznemiril z nepremišljeno besedo, vendar ni hotel prekiniti molka. Romih je globoko zadihal, se obrnil k njemu in rekel: — Da, moral sem! Toda odslej bo drugače! Njegov glas je bil navzlic odločni besedi mehak. Profesorju je bilo hudo. Povesil je zbegane oči, natočil obema vina in dejal skoraj malomarno: — Vse zavisi od tebe. — Kako praviš? se je vzravnal Romih. — Vse je odvisno od tvoje volje-- — Od moje volje? Volja vendar ni nič nasproti ljubezni. Kjer ni te, j9 zaman vsaka volja. — Jaz pa menim, da je volja sestavni del srečnega ali vsaj znosljivega življenja. — Življenja da, ampak ne ljubezni! Profesor je umolknil. — No, ah ni tako? Profesor je napravil globok požirek in rekel: — Saj nima pomena, da bi govorila o tem. Zame je pač vseeno. Jaz ostanem samec, ti pa glej, da stopiš čim prej na svoje mesto. Bodi uverjen, da bom iskreno vesel tvoje sreče. •— In če-- — Vidiš, kaj sem rekel? Vse je odvisno od tebe. — Ne mislim tako, se je iznenada zamislil Romih. — Nikar se ne vznemirjaj, Ferdo! Meni se kar zdi, da vem, kaj te muči in preganja. — Da, nekaj me muči in če hočeš tudi preganja. Zato sem te iskal in zdaj mi moraš pomagati. — Srčno rad, če le morem. — Moreš, moreš in moraš! — Dovoli, da povem najprvo jaz, kaj mislim. — Govori, prijatelj! — Biti živ in veljati za mrtveca, res ni zmerom prijetno, ni pa obupno. Čemu neki? Jaz na primer bi bil naravnost zadovoljen, če bi mogel na tak lep način izginiti s površja-- — Ti se šališ. — Nikakor. Seveda, če bi me takšna smrt preskrbela z gmotnimi dobrinami, da bi mogel živeti brez skrbi za ta nesrečni vsakdanji kruh. — Veruj mi, Robert, da bi govoril drugače, če bi bil v moji koži. — Ne vem. Na vsak način pa bi delal drugače. / -— Kaj misliš? Kako? Kaj na bi bil storil do tega trenutka? Ivan P o d r ž a j — Prijatelj! je skoraj zaklical profesor. Ne bodi vendar tako tragičen! — No, kaj bi storil ti? Profesor je segel po kozarcu ter se zasmejal: — Kaj bi storil jaz? živel bi inkognito. Ostal bi mrtvec--dokler--- — Dokler? — Dokler bi se mi ljubilo, f— Prosim te, ne šali se! 1— Torej brez šale, je izpraznil profesor kozarec in nadaljeval: In če bi imel še brado, kot jo imaš ti, sploh če bi bil uverjen, kakor si lahko uverjen ti, da me ne more prepoznati nihče, pa tudi ne lastna žena, ki me ima za mrtvega, potem bi živel samo zato, da uživam v opazovanju njenega življenja. — In to praviš, da ni šala? — Pij, prijatelj, in bodi pameten! Ni dobro, biti preveč resen. Zlasti ne tedaj, če ni treba. Romih je res izpraznil čašo in rekel: — Vidim, da si nepoboljšljiv. — Tudi jaz sem imel resne, skoraj obupne trenutke v življenju, pa sem si vedno pomagal-- — Že, že, ampak nismo vsi enaki. Šala in humor sta mi tuja. — Res je, da ni vsak za humor, toda zakaj bi zato človek obupaval, če ne more mahoma z glavo skozi zid! — Govoriva resno. Noč je že in jaz ne vem, kaj naj storim. — Povabil bi te k sebi, pa nimam ležišča. Kje si se nastanil? — Nikjer! je zamahnil Romih nejevoljno z roko. — Nekje si vendar spal? — Ah! Profesor je poklical natakarico in jo vprašal, če je soba v podstrešju prazna. — Nikar, Robert! se je vmešal Romih. — Za vas, gospod profesor? se je nasmehnila natakarica. — Za tega gospoda, mojega prijatelja. Natakarica se je ozrla po Romihu in dejala: — Soba je prazna, toda-- — Gospod ni izbirčen. Nekaj dni ostane tu. Ko je natakarica odšla, je rekel profesor: — Tu boš za silo spravljen. Mislim, da ti je prav. — Hvala, je dejal Romih, kakor da se to ne tiče njega. — Nihče te ne bo preganjal, še policija ne. — Saj res! Obljubi mi, da me ne izdaš svojemu policijskemu prijatelju! — Bodi brez skrbi! Romih se je za hip zamislil, potem pa je rekel: