Majda Vrhovnik-Lojzka
Po koničani prvd svetovmi vojnti, ko je razpadlo nefcdaj močno avstroogrsko cesarstvo, je z Dunaja odšlo preoej urad-ništva. Eden takšnih je bil tudi Franc VrhovBik. Zaželel si je živeti med rojaki in sodelovati pri urejanju razmer v ncvi. državi, kraljevini Srbov, Hrva tov in Slcrvencev. Prišel je v Ljuibljano in si poiskal pri-merno službo. Leta 1916 se mu je še na Dunaju rodii sin Vla-dimir, v Ljubljand pa 1922 hči Majda. Kot je bilo v navadi pri takšnih družinah, je oče oba poslal po končani osnovni šoli v giimnazijio. VJadimir je patem, ko je končal gimnazijo, odšel k vojakom in postal re-zervni podporoonik, Majda pa se je vpisala na medicinisiko faikulteto v Ljubljanl, da bi foila nekoč zdrarvnica.
Veljala je za bistro defele, aičrila se je z lahkoto. Ne samo tistega, kar je bilo predpdsano z učnimi načrti za Sole v lcra-ljevlni Jugoslaviji, ampak tudi
marsičesa drugega, kar je bilo včasih celo prepovedano. Zato
je kmalu spoenala, kako kri-vačen je kapitalistični družbeni red. Kot za mmoge druge njej podobne ji je bilo treba nare-diti le še korak in že se je zmašda v vrstah tistih, ki jim besed ni bito dovolj, ampak so hoteli tudi dejanja
Tako so jo še kot gimmassijko sprejeli v Zvezo komtmistične iruladine Jugoslavije, na univer-za pa je 1940 postala članica komunistične partije Slovenije, stara komaj asemnajst let. To je bilo v tristih časih za tako mladega človeka veliko prizna-nje za njegovo požrfrvovalnost to delovno vnemo. še posebno, feer je v Evropi že divjala dru-ga svetovna vojoa. Jugoslavija je bila sicer zaenkrat še nev-tralna, toda vse je kazalo, da ne bo več dolgo.
Naslednjega leta, enainštdri-desetega, so se zvrstili usodni doigodiki, ki jih večina naših Ijudi poana, če prek osebnih doživetij, vsaj iz zgodovinsikih učtoendikov. Kot članica KP je Majda sodelovala pri orga-niziranju demonstracij proti pristopu   Juigoslavije  k trojne-
mu paktu in pcri zfoiranju pro stoTOlljcev. Fotem ko so itali-janske čete zasedle Ljubljano in ko so se začele priprave na ustanovitev Protiimperialistič-ne, kasneje OSTObodilne fron te, pa je postala kurirka cen" tralnega komiteja.
To je pomenilo novo prizma, nje njenl i^aiajdljivosti. Dolž nost kurirke najvišjega politič • nega in v prvem razdobju tudl vojaškega voidstva osvoibodil-nega gibanja je bila namreč sila odgovorna in tudi nevama naloga. Sovražnik je dabro ve-del, kdo so zanj najbolj ne-varni nasprotniki, zato se je na vse kriplje trudil, da bi jih patovdl. Kurirlca bi laliko ne-hote izdala tovariše, če ne bi opazila morebitnih zasledoval-cev. Ko bi jo prijell, policija niti najmanj ne bi oklevala, da tudi z najhujštm mučenjem pride   do   ustreznih   podat1-*'
Majda je bila ža takšno na-logo kot nalašč. Pogumna in izjnajdljiva, prebrisana in od-ločna. Kdo bi tadi mogel ,po-misJiti, da prikupno in uglaje-no dekle iz »boljše« družine dela nekaj prepovedanega in celo smrtno nevamega. Povrh celo proti koristim družbene sikupine, ki ji pripada.
Velikokrat je bila policija sila presenečena, ko je odikrila, da so takšni ljudje za OF. Si-cer je bil to odraz množično-sti osvobodilnega boja in pra-vilnega razmerja komunistov do vseh, ki so bili pripravlJCTii sodelovati v boju. Ena isaned takšnih družin so bili tudi Vr-hovnikovi starši. Ooe in matd sta vedela, kaj počne Majda, kasneje pa tudi Vladimir. Ta je bil banovinski tiradnik in član tamkajšnjega matičnega odbora OF že poleti J941, pro-ti koncu leta pa so ga sprejeli za kandidata za eiana KP.
Proti koncu leta 1941 je na-stala »centralna tehnika« kot važno delovno področje. Vod-stvo se je dobiro zavedalo po-mena tiska za obveščenost Ijudstva, organiziralo je več tiskann, ozdroma »tehnik«, ka-kor smo jim rekli zaradi taj-nostii. Ena izmed tistih, ki so vzdrževali zveze med »central-no tehniko« in CK, je bila todi Majda. Zato so jo spomladi 1942, ko se je vodstvo osvobo-dilnega gibanja iz Ljubljane preselilo na Oisvobojeno ozem-lje in zato kot kuririca ni bila več potrebna, določili za delo v vodstvu  »centrakie tehnike«.
Pri tem delu je preživela več kot lefco dmi. Veokrat je za las ušla aretaciji, saj je v Ljiib-ljani zaradi belogardistdčnega izdajstva postajalo vedno bottj nevarno. Posebno na jesen 1942 je bilo  hudo.
Ob italijansiki kapituladji je odšel k partizanom Majdiai brat. Tudi zanjo je postajalo vedno bolj nevarno, saj so za njeno delo vedela mnogi, po-vrh pa je imela brata parti-zana.    Doroobranska     policija
pod neraškim vodstvom je bila zaradi poenavanja razmer in zvez z delom meščanov zelo uspešna in prizadevna. Zato je vodstvo sklenilo jeseni 1943 Majdo poslati k partizanom. Odpeljala se je z vlakom prota Primorski, ker na Dolenjsko ni bilo več mogoče.
Na Primorskem je nadalje-vala z delom v propagaindnem aparatu. Izkuanje iz Ljutoljane t©r splošna razgledaiiost so ji precej pomagale, da se je wio-vlč rskazala. Povrh je tudi do-bro anala nemško, nekaj iz šole, nekaj pa od dama, kjer so včasih govorili v tem je-zaku. Zato jo je CK sredi 1944, ko se je razmahnila vistaja na Koroškem,  siklenil  poslati  tja.
Postala je 61an oblasfcnega komiteja KPS za Koroško, kot taka je odgovarjala za agita-cijo in propagando. Nekako mitnogrede se je ukvarjala tudi z organizadjsikimi zadeva-mi in obveščevalniiml naloga-mi. Proti konou 1944 je stoven-sko osvoibodilno gibanje naAre-zovalo vedno teanejše stike z avstrijskimi protifašisti, da bi
jih spodibuddlo in jim poma-galo arganizirati vstajo po slo-venskih in jiugosloivan'skili zgle-dih. Zabo je Majda pogosto 0'dhajala s hribov v Celovec in Beljaik ter se tam dlje časa za-drževala.
Februarja 1945 so jo v Ce-1'0'vou aretirali gestapoivci, očit-no zaradii izdaje. Kljub pona-rejenim dokumentom so vedeli, kdo je in ka,j pofene. Začell so jo zasliševati in ker ni hotela govoriti, so jo tudi mučili. Ce-lo aadnje dni aprila, ko je bilo več kot očitoo, da so nacistični Nemčiji dnevi šteti, niso odne-hald. Nacistd in prdstaši me-šdanskih strank so se znašli v svojem sovraštvu do sloven-sikega osvobodilnega gibainja skupaj, obenem pa so računali, da bi to utegnllo ugajati tudi zahodnim  državam.
V tem času so se že začela poigajanja med partizani in po veljnikom kriminalne polioije v Celovcu. Med dnigitn so par. tizani zahtevali, naj podicija iapusti politične jetaiiike. Nekaj so jih res, žal pa med njimi nd bilo Majde.
Neke inoči so jo namreč c>d-peljaLi, kot da jo vodijo na zaslišanje. Ni se več vmila. Kasneje se je zvedelo, da so jo odpeljala iz mesta tn jo na Kalvariji ponoči ustrelili. Groto si je morala izkopati sama. Dolgo je veljalo, da se je to zgodilo 4. maja 1945, nofvejšd podatki pa govore že o 2- maj.u. Vsekakor so gestapovci zustre-litvijo pohdteli, da bi kaj pri-krili, ali da bi se enostavno masčevali nad Majdo zaradd njeme upomoisti.
Ko je Majda tiste nočd ko-pala svoj grob v karošlco zem-ljo, ni mogla vedeti, da je te-den dni prej bldzu Opčin nad Trstom padel tudi brat Vladi-mir, kapetan JA, 61an opera-tivnega oddelka 9. koonpusa.
Tako sta po usodmem na-ključju v krafckem časovnern razmaku sedmih dni umrla brat in sestra, vsak na meji alovenskega prostora in v oko-lici dveh mest, izgulbljemih za-radd imperialističnili koristi velesil v dveh svetovnoh voj-nah.
Mile Pavlin