79033


lilili





GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO BELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE.
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAV2
13. JANUAR 1966 — LETO II. — ŠT. 1 (19) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
IZVRŠI \E MLOGE-PLOD SKUPNEGA DELA
Iz vseh krajev velenjske občine s o se 28. decembra zbrali delegati na konferenco občinske organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Poleg številnih domačih gostov je bil na konferenci tudi sekretar CK ZKS tovariš Albert Jakopič - Kajtimir.
Poročilo o delu občinske organizacije SZDL, v katerem je bila zajeta njena aktivnost od januarja 1963 do decembra 1965, so dobili delegati že več dni pred konferenco. Na konferenci pa je govoril o aktualnih nalogah samoupravnih organov v delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih služb velenjske občine predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Franc Pristovšek. Izvolili so tudi 25-članski občinski odbor, 3-članski nadzorni odbor in deset delegatov za bližnji VI. kongres SZDL Slovenije.
ZA OBDOBJE, O KATEREM SO ČLANI SZDL OBČINE VELENJE PODALI NA KONFERENCI OBRAČUN NJIHOVEGA DELA, JE ZLASTI ZNAČILNO, DA SE JE V NJEM SPREJEMALA IN UVELJAVLJALA NAŠA NOVA USTAVA. TA USTAVA GOVORI V SVOJIH UVODNIH DOLOČILIH O SOCIALISTIČNI ZVEZI IN JI DAJE ZNAČAJ ŠIROKE JAVNE TRIBUNE. ZATO JE SZDL, KOT NAJŠIRŠA ORGANIZACIJA DELOVNIH LJUDI, DOSEGLA V VELENJSKI OBČINI ŠIROK RAZMAH. V CIM VEČJI MERI JE SKUŠALA S SVOJIM DELOM URESNIČITI NAČELA NAŠEGA SOCIALISTIČNEGA SISTEMA. PRI RAZVOJU KOMUNALNEGA SISTEMA, OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH SVETOV, KRAJEVNIH SKUPNOSTI, RAZNIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ JE SODELOVALO CELOTNO ČLANSTVO SOCIALISTIČNE ZVEZE IN JE TAKO POSTALA SZDL SESTAVNI DEL NEPOSREDNE SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE.	V
V pretekli mandatni dobi je bilo v občinskem odboru 25 članov, ki so na sejah obravnavali predvsem naslednja važnejša družbeno ekonomska vprašanja: smernice občinskega družbenega plana, priprave za volitve odbornikov in poslancev v predstavniške organe, analizo občinske konference SZDL, realizacija proizvodnega plana za prvo četrt-
letje 1963, analiza volitev v občinsko skupščino, izpolnjevanje družbenega plana, priprave za 7-letni perspektivni plan, naloga SZDL pri informiranju občanov, analiza zborov občanov, ko so obravnavali družbeni plan, davčna politika pri obdavčevanju višinskih kmetov, varstvo, vzgoja in prehrana šolskih in predšolskih otrok, spremembe in dopolnitve os-
nutka občinskega statuta, štipendiranje v občini, aktualni gospodarsko politični problemi pri izvrševanju družbenega plana in najnovejši u-krepi ZlS-a, problemi članov ZB NOV, ustanavljanje krajevnih skupnosti, položaj družbenih služb in njihovo financiranje, ocena konferenc krajevnih organizacij SZDL, priprave za Izredne konference SZDL, aktualne naloge Socialistične zv«ze pri izvajanju ukrepov gospodarske reforme, problemi kmetijske proizvodnje v občini in priprave na letošnjo občinsko konferenco in republiški kongres SZDL.
Poleg opisanega je občinski odbor SZDL reševal na plenumih tudi organizacijska in kadrovska vprašanja pri delu celotne občinske organizacije Socialistične zveze. Po potrebi so sklicali tudi posvetovanja posebej s sektorji in posebej s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Občinski odbor je priredil dva seminarja za člane novoizvoljenih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na občinski konferenci SZDL je bil tudi sekretar CK ZKS Albert Jakopič — Kajtimir (prvi z leve)
URADNI VESTNIK
občine Velenje bo redna priloga ŠR?
Vse odloke in druge predpise, ki jih je sprejela občinska skupščina, so doslej objavljali v Uradnem vestniku Celje.
Na zadnji seji pa je občinska skupščina Velenje sklenila, da bodo objavljali v bodoče odloke in druge javne predpise v posebni in redni prilogi lista šaleški rudar. Uradni vestnik občine Velenje, kot se bo imenovalo novo uradno glasilo, bodo dobili vsi stalni individualni naročniki šaleškega rudarja brezplačno. Zato se bo lahko s predpisi občinske skupščine Velenje seznanil skoraj vsak občan, saj tiskamo Šaleški rudar v 6.700 izvodih. Odločitev naše občinske skupščine pa je pomembna tudi zavoljo tega, ker se bo utrjevala pravna zavest občanov in se bodo na ta način lahko dosledneje izpolnjevali občinski predpisi.
Vsem delovnim in drugim organizacijam na območju občine priporočamo, da se naročijo na Uradni vestnik občine Velenje. Letna naročnina za leto 1966 je 36 novih dinarjev.
SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
Novi odloki
i
29. decembra sta se zbora občinske skupščine sestala na zadnjo sejo v preteklem letu. Na tej seji so odborniki občinske skupščine obravnavali vrsto pomembnih gospodarskih vprašanj, dokončno sprejeli vse predpise za izvedbo reforme na področju stanovanjskega gospodarstva in odločali še o nekaterih drugih problemih.
Med najpomembnejšimi odločitvami te seje je vsekakor postavitev Tovarne pohištvenega okovja in gumbov iz plastičnih mas »Galanterija« Šoštanj pod prisilno upravo, ki bo trajala, dokler se gospodarski položaj ne izboljša, nadalje za eno leto. Ko bo postala odločba o postavitvi te prisilne uprave pravnomočna, prenehajo organi upravljanja podjetja s svojim delom, direktor pa se razreši svojih dolžnosti. Prisilno upravo v podjetju ob izvajal Ivan Atel-šek, direktor tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju, ki ga je občinska skupščina istočasno z uvedbo prisilne uprave, imenovala za prisilnega upravitelja tega pod-jetja.
Že na eni izmed prejšnjih sej
je občinska skupščina sprejela odlok o načinu ugotavljanja nove vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini, na tej seji pa je sprejela še dodatne predpise, 'ki bodo omogočili prehod na nove stanarine in postopno vključitev poslovnih odnosov tudi na področju stanovanjskega gospodarstva. Predpisi, ki jih je občinska skupščina sprejela so:
# Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš v družbeni lastnini s katerim je določeno, da znaša amortizacija za zidane zgradbe iz opeke ali kakega drugega trdnega ma-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delegati so na konferenci razpravljali o šolstvu, varstvu otrok, kmetijstvu, mladinskih klubih in delu mladine, trgovini, delu krajevnih skupnosti in KO SZDL ter o perspektivnih gospodarskih nalogah.
PRIDITE NA JAVNO ŽREBANJE V DELAVSKI KLUB
BERITE OBVESTILO NA 8. STRANI
IG. I.
1900
kako Štipendiramo novi odloki
Komisija za štipendije pri občinski skupščini je pred nedavnim analizirala politiko štipendiranja v velenjski občini. V občini štipendira 17 delovnih organizacij, 14 pa ne.
Nobenega ne štipendirajo v »Galanteriji« Šoštanj, Kleparstvo-vodo-vod Šoštanj, Lekarna Šoštanj in Velenje, TP »Zarja« Šoštanj, TP »Merkur« Šoštanj, GP »Sloga« Šoštanj, hotel »Kajiuhov dom« Šoštanj, hotel »Paka« Velenje, »Chrom-me-tal« Velenje, Mizarstvo Velenje in Rudarski šolski center.
Število štipendistov se je povečalo pri kmetijski zadrugi Šoštanj. Ta delovna organizacija je upoštevala predlog občinske skupščine in daje štipendije pridnim otrokom članov kolektiva in kooperantov, ne glede na vrsto študija in potreb po kadru. Več štipendistov imajo tudi termoelektrarna Šoštanj, »Vegrad« Velenje in projektivni biro Velenje. Občutno manj pa štipendirajo v tovarni usnja, EKK, TGO »Gorenje« Velenje in občinski skupščini.
Vseh štipendistov je 252. Kar 68 odstotkov vseh štipendistov je iz naše občine, ostali pa so izven nje.
Vzrokov za to je več. Včasih ni domačih kandidatov za nekatere vrste študija, ali pa nimajo dovolj, dobrih učnih uspehpv. Dodeljuje' ^a se štipendija tudi brez razpisov in so večkrat vmes »veze«.
Število štipendij na višjih in visokih šolah je v primerjavi z letom 1964 padlo, naraslo pa je število na srednjih in nižjih šolah. Nekateri štipenditorji podeljujejo štipendije tudi iz socialnih vidikov. V močnem porastu so štipendije za ekonomsko srednjo šolo in administrativno šo-
lo, čeprav ugotavljamo, da je teh že dovolj. Opaža se tudi padec štipendij za_ rudarsko -stroko, porast pa je pri gradbeništvu. Izgleda, da rudarstvo ni privlačno glede na pogoje dela.
Iz pregleda je tudi razvidno, da so najnižje štipendije pri »Oljki« Šmartno ob Paki, izdelovalnici gu-miranega papirja in komunalni banki Velenje. Te delovne organizacije podeljujejo štipendije le za srednje šole. Pri ostalih delovnih organizacijah, ki štipendirajo tudi za visoke in višje šole, pa so najnižje štipendije v zdravstvenem domu Velenje, kmetijski zadrugi Šoštanj, »Gorenje« Velenje in »Vegrad« Velenje, najvišje pa pri zavodu za zaposlovanje delavcev Velenje in lesnoidustrijskem kombinatu Šoštanj.
Indeks povečanja štipendij v občini je 1 : 8, kar pa je še vedno premalo, saj je znano, da porabijo študentje največ denarja za artikle, katerim je cena najbolj porasla.
Socialni sestav študentov na splošno ni zadovoljiv. Slika je sledeča:
—	od delaivcev	34,2 %
—	uslužbencev	26,6 %
—	upokojencev	17 %
—	kmetov	10,3 %
—	obrtnikov	0,8%
—	otroci brez staršev	1,6%
—	se sami vzdržujejo	6,3 %
—	ni podatkov	3,2 %
S
V letu 1965 je končalo šolanje 54 štipendistov. Od tega:
—	na visokih šolah /	8
—	višjih šolah	6
—	srednjih	33
—	nižjih	7
Pri štipenditorjih so se zaposlili:
—	z visoko izobrazbo 2 = 25 %
—	višjo	4 = 66,6 %
—	srednjo	21 = 63,6 %
—	nižjo	6 = 85,7 % to je Skupaj 33 ali 61 %.
S študijem v letu 1964/65 je prenehalo 15 štipendistov, 19 štipendistov pa nima pogojev za nadaljnji vpis. Le-teh je sorazmerno največ na visokih šolah, zato bo potrebno pri izbiri štipendistov bolj paziti na njihove učne uspehe.
V šolskem letu 1965 je 14 delovnih organizacij dodelilo 67 novih štipendij in sicer:
—	za visoke šole	23
—	višje	—
—	srednje	32
—	nižje	12 Skupna sredstva za izobraževanje
so se v občini zvišala za 37 odstotkov ali 21 milijonov dinarjev.
60 izrednim slušateljem se dodeljuje pomoč pri študiju, od tega največ občinska skupščina (30) in RLV (12).
Komisija za štipendije je po proučitvi te analize poslala delovnim organizacijam v občini priporočilo o nadaljnji usmeritvi štipendiranja v občini.
OBVESTILO Avto-moto društvo šaleške doline Velenje obvešča, da prične s REDNIM ŠOFERSKIM TEČAJEM v ponedeljek, dne 17. januarja 1966 ob 17. uri v šoli rudarskega šolskega centra.
Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Celjski cesti 4, vsak dan od 13. do 17. ure.

Izvršene naloge ■ plod skupnega dela
(Nadaljevanje s 1. strani)
vodstev krajevnih organizacij in razgovore o otroškem varstvu, splošnem, strokovnem in družbeno ekonomskem izobraževanju odraslih, krajevnih skupnostih, klubskem življenju, organizirani pa sta bili tudi dve javni tribuni v Šoštanju in Velenju.
B. Zavolovšek predlaga kandidate za novi ObO
ČLANI NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA SZDL
Majda Koren — Šoštanj, Alojzi Rajter — Velenje, Ljuban Na-I raks — šoštanj, Franc Pristovšekf — Velenje, Franc Korun — Vele- ? nje, Milan šterban — Velenje, Mira Preložnik —■ Velenje, Stane Jamnikar — Velenje, Majda Ga-beršek — Velenje, Slavko Zabu-kovnik — Šalek, Peter Krapež — Velenje, Avgust Vohar — šoštanj, Jože Rogel — Topolšica, Viktor Avberšek — Paka, Miran Topolovec — šoštanj, Karel Na-potnik — Šmartno ob Paki, Karel Hladin — Pesje, Jože Volk — Velenje, Izidor Flori j an — šoštanj, Franc Anželak — Zavod-nje, Stane Tajnšek — Šentilj, Marjana Pepelnik — Družmirje, Stane Ravljen — Velenje, Franc Ojsteršek — Velenje, Metka Švajger — Velenje.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni:
Slavko Brglez — Velenje, Vinko Zabret — šoštanj in Dana Va-lenčak — Velenje.
V	poročilu je napisano, da udeležba na sejah ni bila najboljša. Delni vzrok menjave nekaterih članov med mandatno dobo je v slabi udeležbi s strani zamenjanih članov. Dalo občinskega odbora SZDL bi bilo lahko bolj kontinuirano in tudi uspešnejše, če bi člani redno prihajali na seje. CIani občinskega odbora pa so bili tudi primerno povezani s krajevnimi organizacijami.
Na plenumih je občinski odbor vedno sprejel določene sklepe in stališča ter jih posredoval organom družbeno politične skupnosti in krajevnim odborom SZDL. Vendar pa pri izvajanju vseh sklepov in stališč ni bjl dosleden, tako, da marsikateri skldp ni bil realiziran.
Zaradi sistematičnega dela in boljšega analiziranja problemov so pri občinskem odboru delale tri komisije: organizacijsko kadrovska komisija, komisija za idejno vzgojna in politična vprašanja in komisija za društveno dejavnost. Vse komisije so uspešno delale.
V	velenjski občini je 19 krajevnih odborov SZDL. Iz razčlembe dela teh odborov je razvidno, da so ti delali in obravnavali najvažnejša vprašanja in probleme, ki so se pojavljali na območju posameznih krajevnih odborov.
Krajevni odbori so se temeljito pripravili na letne konference. Imeli so predkonferenčne sestanke na katerih so se pogovarjali o sestavljanju poročil, pripravili pa so tudi predlog kandidatne liste in osnutek programa za nadaljnje delo. Povsod so nadzorni odbori pred letnimi konferencami pregledali finančno in ostalo poslovanje. Uredili so kartoteko članstva, pobrali članarino in določen odstotek odvedli občinskemu odboru SZDL.
V	nove odbore krajevnih organizacij SZDL so na letnih konferencah izvolili 214 članov. Od tega je bjlo na novo izvoljenih 140 odbornikov ali 65,4%, 62 mladincev do 25 leta ali 28,9 %, 53 žena ali 24,7 % in 38 članov ZKS ali 17,7%.
V	organizacijo Socialistične zveze je od skupnega števila volivcev 14.167 včlanjenih 11.586 občanov ali 86,8 odstotkov.
Organizacija SZDL v naši občini skrbi, da bi imeli krajevni odbori svoje prostore, v katerih bi bilo organizirano tudi klubsko življenje. Ti prostori pa naj bi služili tudi drugim krajevnim organizacijam in društvom ter vsem občanom za zadovoljevanje družbenih potreb. Razen v Ravnih, Cirkovcih in Skorno-Florjanu imajo vsi ostali krajevni odbori svoje prostore. V zadnjem času so dogradili dom družbenih organizacij v Topolšici. Gradijo pa e-nak dom tudi v Skalah.
Socialistična zveza je informira-
nosti občanov posvetila veliko skrb. Na željo številnih občanov, ki so na zborah volivcev izrazili potrebo po lokalnem informiranju, je občinski odbor SZDL začel izdajati 1. maja 1965 lastno glasilo »šaleški rudar«. List izhaja vsak drugi četrtek in je hkrati tudi glasilo nekaterih delovnih organizacij, ki na najetih straneh informirajo svoje člane in širšo javnost o njihovih dogodkih. S tem konceptom lokalni časopis velenjske občine dejansko uresničuje tista ustavna določila, ki govorijo o javnosti dela družbenih in samoupravnih organov. Na ta način se utrip splošnega družbenega življenja najtesneje povezuje in dopolnjuje s samoupravnostjo v delovnih organizacijah in samoupravnostjo širše družbene skupnosti.
Do konca leta je izšlo 18 številk šaleškega rudarja v skupni nakladi 119.000 izvodov, vsaka številka pa izide v 6.500 izvodih.
Poleg šaleškega rudarja, ki samo nadomestuje dnevni tisk in konkretneje obvešča o dogajanjih v komuni, pa so občani naročeni tudi na naslednje časopise: Delo (1145), Večer (979), Ljubljanski dnevnik (142), Borba in Politika (16), Kmečki glas (882), Delavska enotnost (554), Mladina (169), Celjski tednik (1282), Komunist (272), Tedenska tribuna (1383), Naša žena (1846), Tovariš (481), Nedeljski dnevnik (1231), Delo — sobotna izdaja (982), in TV-15 (917).
Zelo razširjena je v naši občini tudi mreža radijskih sprejemnikov, saj pride na 3 prebivalce 1 sprejemnik in na 22 prebivalcev 1 televizor.
Angela Vutkovič je govorila o sodelovanju z gospodarskimi organizacijami
(Nadaljevanje s 1. strani)
teriala in armiranega betona, na podlagi povprečne dobe trajanja 100 let — 1 %, za montažne stavbe iz mešane konstrukcije na podlagi 80 letne povprečne dobe trajanja 1,25% in za montažne stavbe iz lahkih materialov 2%, ker znaša povprečna doba trajanja teh stavb 50 let.
Amortizacijo bo podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini uporabljalo za novogradnje stanovanjskih hiš, namesto takih hiš, ki so že dotrajale, za večja popravila in za odplačevanje anuitet za posojila, ki so bila najeta za stanovanjsko izgradnjo.
#	Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev od sta-, narin za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Po tem odloku bodo v skladu z zveznimi predpisi nosili vse stroške tekočega vzdrževanja stanovanj nosilci stanovanjske pravice, stroške investicijskega vzdrževanja stanovanjsko podjetje, stroške tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš lin skupnih prostorov in naprav pa stanovanjska hiša, ki lahlko Hudi to nalogo s pogodbo prenese na stanovanjsko podjetje.
O Odlok o najvišji stanarini za stanovanja in najvišji najemnini za poslovne prostore, ki jih upravlja organizacija za upravljanje stanovanjskih hiš. Po item odloku znaša najvišja stanarina 3,5 % vrednosti stanovanja letno, s tem da v letu 1966 plačuje nosilec stanovanjske pravice stanarino v višini 2%, stanarina v višini 1,5% vrednosti stanovanja pa bodo subvencionirale delovne orgnizacije, kar je urejeno s posebnim odlokom.
•	Odtok o višini sredstev, _ki jih morajo delovne organizacije iz svojih skladov skupne porabe odvajati za subvencioniranje stanann. Od 1 1 1966 dalje se stanovanjski prispevek v višini 4% brutto osebnih dohodkov ne plačuje več v obcinsKe in republiške kreditne sklade za zidanje stanovanjskih hiš, pac pa pa se ta sredstva odvajajo v lastne sklade skupne porabe. 36 % teh sredstev se bo v letu 1966 odvajalo stanovanjskemu podjetju za ze poprej omenjeno subvencioniranje stanarin, ostanek pa bodo lahko delovne organizacije uporabile za -radnjo stanovanj, za dajanje posojil za gradnjo stanovanjskih hiš svojim delavcem, lahko pa jih bodo združevale 'tudi pri banki, če jih za stanovanjsko izgradnjo trenutno ne bodo potrebovale. Odstotek, ki se odvaja za subvencioniranje stanarin, se bo vsako leto zmanjševali, dokler se ne bo leta 1970 subvencioniranje odpravilo in prenesla celotna stanarina na nosilce stanovanjske pravice.
V zvezi s stanovanjsko reformo je občinska skupščina sprejela priporočilo vsem delovnim organizacijam v občini, -naj ne ustanavljajo svojih lastnih podjetij za upravlja; nje stanovanjskih hiš, pac pa naj svoje stanovanjske hiše vnesejo v sklad stanovanjskih hiš podjetju za upravljanje stanovanjskih his Velenje, ki ga je nedavno ustanovila občinska skupščina. Tako priporočilo je občinska skupščina sprejela zaradi tega, ker se da stanovanjsko gospodarstvo v občini racionalno organizirati le tedaj, če z vsemi stanovanjskimi hišama v !<*užbeni lastnini upravlja samo ena gospodarska organizacija. Le v primeru, če bi obstajalo v občini samo eno stanovanjsko podjetje, bi bili najmanjši stroški upravljanja stanovanjskih hiš, podjetje bi lahko uspešno upravljalo investicijsko vzdrževanje zlasti starih stanovanjskih hiš, delno pa bi lahko gradilo nova stanovanja zlasti za tiste občane, ki si svojega stanovanjskega problema ne morejo rešiti s pomočjo delovnih organizacij (upokojence, invalide in podobno). Občinska skupščina je prepričana, da bodo vse delovne organizacije, v občini poprej navedeno priporočilo občinske Skupščine upoštevale in vnesle vsa svoja stanovanja v sklad stanovanjskih hiš poprej omenjenega podjetja, ki je že z dosedanjim delom prikazalo, da bo uspešno gospodarilo. Popolnoma razumljivo je, da bo pravica oddajanja stanovanj v uporabo ostala še naprej tistim delavnim organizacijam, ki so stanovanja zgradila.
Občinska Skupščina je sprejela tudi nov odlok o občinskem promet-
nem davku, ker so z 31. 12. 1965 prenehali veljati občinski predpisi o tem davku. Občinski prometni davek se bo plačeval za določene storitve in na maloblagovni premet v trgovini v dosedanji višini, le za alkoholne pijače so predpisane nekoliko višje davčne stopnje, kot so veljale do konca lanskega let*a.
Občinska skupščina bo 20% davka na promet z alkoholnimi pijačami odstopila turističnim društvom za pospeševanje turizma, tako da se bodo s tem zagotovila znatna sredstva za tovrstno dejavnost, ki je v občini zelo potrebna.
Odborniki občinske skupščine so sprejeli v soglasju s Skupščino občine Mozirje in občinskimi skupščinami na Koroškem odlok o ustanovitvi Skupnosti za zaposlovanje Velenje, ki bo na svoji prvi seji ustanovila iZavod za zaposifovanje s .sedežem v Velenju. Prav tako je soglašala, da se za območje omenjenih občin ustanovi posebna komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev in posebna komunalna skupnost socialnega zavarovanja kmetov s sedežem v Ravnah na Koroškem, ker sedanja skupnost socialnega zavarovanja delavcev v Velenju ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje delo po določbah novega zakona, ki ureja pogoje za ustanavljanje teh skupnosti.
V razpravi so odborniki občinske skupščine nadalje ugotovili, da načrt in program rudnika lignita Velenje za prehod na 42 umi delovni teden, zagotavlja, da bo v tem podjetje v krajšem delovnem tednu dosežen namanj enak obseg proizvodnje, kot je bil dosežen dosedaj in da bo v krajšem delovnem tednu zagotovljen na delavca enak neto produk in najmanj enak realni osebni dohodek, kot je bil dosežen pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna. Zaradi teh razlogov je občinska skupščina mnenja, da so dani pogoji za prehod te delavne organizacije na 42 urni delovni teden.
Odborniki občinske skupščine so na tej seji obravnavali tudi informacijo o poteku sprejemanja statutov delovnih organizacij v občini in informacijo o višini letošnje odmere prispevkov in davkov občanov ter sklenili, da se bodo v bodoče vsi pravni predpisi občinske skupščine in njenih svetov objavljali v Uradnem vestniku občine Vedenje, ki bo po potrebi izhajal kot posebna priloga lista »šaleški rudar«. Prav tako je bil v načelu sprejet sklep, da se v občini Velenje uvede s 1. aprilom 1966 plačevanje prispevka za uporabo mestnih zemljišč in da se občinskemu cestnemu skladu dodelijo iz obvezne proračunske rezerve sredstva v višini 14,000.000 dinarjev za vzdrževanje cest III. in IV. reda.
Občinska skupščina je na lastno željo razrešila Zrnič Laza dolžnosti načelnika oddelka za narodno obrambo občinske skupščine in na to mesto imenovala tovariša Janeza Bernota, dosedaj referenta za vojaške zadeve v tem oddelku. Novi načelnik je svoje dolžnosti sprejel s 1. 1. 1966.
lllllllllllllllllilllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII|IIIINtllir.l
RESNIČNA ANEKDOTA
IZ LETA 1942
Iz celjskega okraja so jih prepeljali v mariborske zapore. Nemci so tu vsak dan streljali talce. Vsak dan so odmevali streli na dvorišču kaznilnice.
Med jetnicami je vladal upravičen strah, kajti nobeden ni vedel, kdaj bo prišel na vrsto. To je bilo neprestano čakanje na smrt. Ob vsakem streljanju so se spraševali, koliko dni jih bodo še pustili živeti.
Nemci so v zaporu prevzeli tudi nekaj paznic še iz stare Jugoslavije. Med temi je bila tudi paznica, ki je bila zelo sovražno razpoložena do Hitlerja. Zato jo je pozneje gesta-po strpal v zapor. Ta je hodila od celice do celice in takole tolažila jetnice:
»Oh, kako se mi smilite! Ko bi vas le že enkrat vse postre-lili, da bi bilo konec tega trpljenja!«
Pri vsej resnosti položaja, so se ji jetnice prisrčno smejale.	V. V.
IIIHIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Aktualne naloge smaoupravnih organov v delovnih organizacijah gospodarstva in družbenih služb velenjske občine
Današnja konferenca je v času, ki je politično izredno živ in dinamičen. Na celotnem področju našega družbenega življenja stavlja - pred nas nove zahteve, zahteve, ki marsikdaj niso lahke, ki pa- so logična posledica teženj in želja naših ljudi. V mislih imam predvsem našo gospodarsko reformo in globok proces sprememb, ki jih stavlja pred nas ne samo v novih predpisih in v novem gospodarskem instru-■ mentariju, ampak predvsem v našem mišljenju in pojmovanju in v naši praksi. Ali drugače: stavlja jih tudi v naši odgovornosti, ki jo imamo kot najširša in najbolj množična družbeno-politična organizacija, da na takšno mišljenje in prakso vplivamo v smeri naprednih rešitev.
Zato mi dovolite, da svoje izvajanje na tej konferenci začnem z gospodarstvom in da skušam podati nekatere misli ob aktualnih .gospo-darskih problemih in nalogah, ki jih stavlja gospodarska reforma pred samoupravne organe naših delovnih organizacij.
Živimo v občini, kjer se je v povojnem času kot sad našega socialističnega razvoja ustvaril. močan industrijski potencial in kjer so na mnogih | področjih doseženi dobri rezultati, na katere smo lahko ponosni. Iz zaostalega področja, kjer je bila gospodarski temelj razbita hribovska kmečka proizvodnja s tako nizko produktivnostjo dela, da ni zadostovala za preživljanje ljudi, ki so v njej sodelovali — in ki se je zaradi tega dopolnjevala z nekaj slabo razvitega in neakumula-tivnega rudarstva in nekaj predelovalne industrije z nizkimi mezdami, tako nizkimi, d(i niso zadostovale za samostojno življenje industrijskega delavca, ampak ga spet navezovale na dopolnilno delo na zemlji — je nastalo razvito industrijsko področje, ki ustvarja narodni dohodek nad našim republiškim povprečjem. Številke, da bomo v letošnjem letu dosegli skoraj 700 tisoč dinarjev narodnegaHohod-ka na prebivalca in da so se osebni dohodki v mesecih po uveljavitvi gospodarske reforme povzpeli na okrog 79 tisoč dinarjev povprečno na zaposlenega, so gotovo dokaz pozitivnih rezultatov našega dosedanjega gospodarskega razvoja. Podatki, da je danes na našem področju razmerje med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom 86 :14 v korist nekmečkega prebivalstva, sam za sebe govori o revolucionarni spremembi v socialno ekonomski strukturi našega prebivalstva.
Nedvomno je danes naša občina v gospodarskem pogledu industrijsko razvito področje, njegova osnova pa je bogati sloj lignita v šaleški dolini. Na tem bogatem ležišču šaleškega premogovnega sloja se je razvil največji slovenski rudnik, ki je znan že vrsto let poleg hitrega naraščanja v količini proizvodnje tudi po visokih rezultatih v produktivnosti dela; kot predelava tega premoga je nastala v Šoštanju termoelektrarna, ki je zaradi ustrezne tehnologije ena najbolj rentabilnih v državi; začela se je razvijati nova predelovalna industrija, ki vse bolj pomembno sodeluje v gospodarskem življenju občine in ki je predvsem v primeru »Gorenja« z uspelo kooperacijsko zasnovo z italijansko tvrdko in nag-
Poročilo predsednika občinskega odbora
SZDL Velenje
Franca
Pristovškd
Um povečanjem proizvodnje postala že pomemben faktor tudi v republiškem merilu. Na drugi strani se je znatno izpopolnila mreža trgovin, šol, zdravstvenih in kulturnih ustanov ipd., ki jih naš občan potrebuje v vsakdanjem življenju. Izgradili smo precejšnje število stanovanj in gotovo največji uspeh dosegli v uspešni zasnovi novega mesta Velenja. Ne mislim tu na njegovo urbanistično |in arhitektonsko podobo — mislim predvsem na uspelo zamisel, da naj bo stanovanje našega proizvajalca zasnovano tako, da mu daje široko materialno podlago za uveljavljanje njegove osebnosti ter ga integnira v pestro
in raznoliko mestno skupnost, ki z širšim razponom potreb, pa tudi s svojo notranjo estetsko urejenostjo spodbuja k vse večjim storitvam na delovnem mestu, pa tudi k vse večjemu izpopolnjevanju osebnosti.
Oprostite mi ta majhen izlet v naštevanje uspehov, morda v zadnjem času, ko postajamo do svojega dela vse bolj kritični, že kar neobičajnim. Storil sem ga z name-
šno .ukrepanje, posebno ker se bomo srečevali v največji meri s tržiščem, ki je bolj razvito od našega, pa bo edino jamstvo za uspeh le popolna naslonitev na načela moderne proizvodnje, istočasno pa vse večja iniciativa, strokovnost in požrtvovalnost naših delovnih ljudi, ki so nosilci tega procesa. To pa .■omeni, da moramo utrjevanje in spoznavanje teh modernih proizvod-
JŽfc/'It€ i \	
1'lfe'Jf i	
	; .; ; .
	
	'. . V
	HHi
Mi ' i§§	
	
1- m i -	
nom, >-a vendarle ne bi pozabili — kar včasih skoraj radi storimo — da naše današnje probleme načenjamo s kvaliteto višje stopnje v razvoju proizvajalnih sil ter na podlagi rezultatov, ki so jasen in viden napredek v naših materialnih naporih. In končno: da te nove probleme načenja in rešuje človek, ki je 15-letnem razvoju našega samoupravljanja pokazal, da je sposoben aktivno reševati mnoge probleme in mu lahko v polni meri zaupamo, ko mii v vse večjem obsegu predajamo v vse bolj samostojno odločanje sredstva za gospodarjenje in za razširjeno reprodukcijo.
DELOVNI LJUDJE ZAINTERESIRANO SPREMLJAJO DANAŠNJE GOSPODARSKE PROCESE
Ukrepi, ki jih danes- s skupnim imenom imenujemo gospodarska reforma, pomenijo realizacijo načel, ki jih je postavila že naša nova ustava, še posebej pa sklepiov VIII. kongresa ZKJ, ki so odločno zastavili krepitev in poglabljanje našega samoupravljanja kot osnovo naše perspektivne politike. V teh ukrepih zlasti mi, kot družb eno-politična organizacija, ne moremo gledati zgolj sistematskih sprememb in izpopolnitev. Vsak sistem, pa naj bo še tako popoln, sloni na ljudeh in njegov uspeh je v končnem merilu odvisen od aktivnosti tistih, ki ga izvajajo. Novi ukrepi pomenijo predvsem, da smo vlogo samoupravljanja tako okrepili, da je odgovornost samoupravnih organov podana za celoten kompleks gospodarskih razmerij, v katere stopajo njihove delovne organizacije.. Ali drugače: da ta odgovornost delovnih organizacij in njihovih samoupravnih organov ni podana le pred nekim etatiz.iranim ali poletatizira-nim gospodarsko-oblastvenim mehanizmom, ki z občasnim prikroje-vanjem gospodarskih instrumentov lahko v bistveni meri administrativno določa pogoje gospodarjenja in s tem vpliva na to, da položaj posamezne \delovne organizacije ali celo posamezne panoge ni odvisen od ekonomskih rezultatov dela — -mpak da se ta odgovornost sreču->'' vse bolj neposredno z gospodarskimi zakonitostmi trga in to ne le z gospodarskimi zakonitostmi domačega trga, ampak v nadaljevanju -rncesa, ki smo £a s to reformo za-
nedvomno vse bolj z ekonomskimi zakonitostmi zunanjega tržišča, kjer nam ostane za razreševanje gospodarskih težav le še logika ekonomskega ukrepanja. Za tak-
Franca Pristovška so ponovno izbrali
za predsednika občinskega odbora SZDL t občine Velenje
nih načel postaviti v ospredje naše politične akcije.
Ob konferencah krajevnih organizacij SZDL pred to občinsko konferenco, so na več mestih naši člani zahtevali čimbolj popolno sliko o tem, kakšni so dosedanji rezultati gospodarske reforme na našem področju. To kaže na živ interes s katerim spremljajo naši delovni ljudje današnje gospodarske procese, saj se zavedajo, da je od njihove uspešnosti odvisen porast njihovega življenjskega standarda.
Občinski odbor je za te krajevne konference pripravil krajšo informacijo, ki pa je seveda bila nepo-oolna, saj je razdobje dveh ali treh lesecev prekratko, da bi lahko na njem gradili kakršnekoli trajnejše >sfiodarske ocene. Vendar pa nam mnogi • rezultati že zdaj potrjujejo, da so novi ukrepi pozitivno vplivali a gospodarsko gibanje in da so v mnogih smereh že nakazana tista
izhodišča, ko se bo v skladu s politiko intenzivnega gospodarjenja lahko začel tudi intenzivnejši proces stabilne gospodarske rasti. Količinski porast proizvodnje bo, kot-:.až.e, dosegel okrog 8 odstotkov napram lanskemu letu, vendar moramo pri tem priznati, da bazira v ežni meri na rezultatih prvega olletja in da je bilo v drugem polnil zlasti v nekaterih delovnih organizacijah — tako iz objektivnih i tudi subjektivnih vzrokov, ki jih je reforma morda le še bolj odprla — opazno zmanjšanje, tako da se v občinskem povprečju ohranja le lanskoletna raven. Orijentacija na -ovečanje proizvodnje pa mora biti seveda že vnaprej važno vodilo pri spodarski politiki delovnih organizacij. Pri tem pa je potrebno proizvodne rezultate stalno soočiti s finančnimi, ker se je pri večjem številu delovnih organizacij, delno v)d vplivom novih cen in spremenjene notranje strukture t^ohodka, dohodek znižal zaradi povečane udeležbe porabljenih sredstev in v metih primerih celo ni zadoščal za kritje osebnih dohodkov, medtem ko pa se je pri manjšem številu de-, lovnih organizacij napram prvemu polletju celo znatno dvignil. Omenjam le pavšalne podatke brez podrobnejšega komentarja, saj bi kompleksno obravnavanje te problematike terjalo drugačne, bolj poglobljene analize, kar pa ni naloga današnje konference, ampak bo to tovo predmet obravnav v občinski skupščini, predvsem pa bo moralo biti predmet obravnav v samoupravnih organih delovnih organi-icij. Kajti bazna izhodišča so nam danes poznana in pot od tu lahko vodi le še navzgor. Omenil pa bi še nekatere podatke. Produktivnost dela se je povečala za okrog 6 odstotkov, v zaposlovanju se kažejo v drugem polletju pozitivni znaki umirjenega zmanjševanja — ne da bi se pri tem število nezaposlenih kaj bistveno povečalo, ter se pri tem kaže tudi pozitiven premik k večjemu zaposlovanju v terciarnih dejavnostih. Gotovo je največji uspeh v letošnjih gospodarskih rezultatih občuten porast izvoza, ki kqž# )mpram. lanskemu letu kar 80 odstotkov povečanja. Če bi pri tem še omenil, da je bil v tem obdobju^ dosežen vsaj zadovoljiv porast osebnih dohodkov, da so hranilne vloge zopet v porastu, potrošniški krediti pa napram lanskemu letu znatno zmanjšani itd., lahko v celoti ven-darle ugotovimo, da že po tem kratkem razdobju lahko govorimo o uspešnih rezultatih novih ukrepov in tudi v tej zvezi odločno postavimo zahtevo, da se naj smer, ki smo jo z reformo zastavili, nadaljuje brez popuščanj in dosledno, kajti le tako lahko pričakujemo ' njen končni uspeh.
SAMOUPRAVNI ORGANI V NEKATERIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH NAŠE ORČINE STOJE PRED RESNIMI NALOGAMI
Seveda pa bi bilo iluzorno pričakovati, da se bodo rezultati gospodarske reforme enako odražali v vseli delovnih organizacijah. To bi bilo v nasprotju s samo vsebino ukrepov, saj stavljajo ravno ekonomske rezultate dela vsake posamezne organizacije za merilo, njenih uspehov pač v skladu z doseženo stopnjo njene produktivnosti, izkoristka proizvodnih kapacitet in rentabilnosti vloženih sredstev, ustreznosti tehnološkega postopka in organizacije dela, poznavanje tržišča tako v pogledu plasmana proizvodov kot nabave potrebnega materiala za proizvodnjo itd. Omenil bi v tej zvezi predvsem dve delovni organizaciji, ki srečujeta z resnimi težavami, to sta tovarna usnja Šoštanj in »Galanterija« Šoštanj. Položaj tovarne usnja Šoštanj nam je poznan, saj je bila že od lanskega leta predmet mnogih obravnav. Nekateri sanacijski ukrepi, ki so bili v tem razdobju storjeni s strani samoupravnih organov te delovne organizacije v prvem polletju letošnjega leta, so bili nedvomno pozitivni. Zmanjšanje zaposlenih skoraj za polovico in s tem zmanjšanje obsega poslovanja, odstop nekaterih odvečnih osnovnih sredstev, delni rezultati v izboljšanju kvalitete izdelkov so sicer ustvarili v prvem polletju pozitiven rezultat. V drugem polletju pa se slika zaradi premajhnega koriščenja kapacitet, povezanega s težavami pri uvozu surovih kož, bistveno spreminja in vse bolj stavlja pred samoupravne organe te delovne organi-
zacije zahteve, da brez sentimentalnosti gredo v odločno preusmeritev proizvodnje v tisti smeri, ki jim lahko zagotavlja dejansko rentabilnost proizvodnje. Morda je značilen podatek, da se kljub že pol leta trajajočemu razpisu ni še nihče prijavil za direktorja te delovne organizacije; ali nam ne zastavlja to vprašanje, ki presega" okvire naših občinskih meja, ali se naši mladi strokovnjaki, ki večkrat tožijo, da ne najdejo odgovornih delovnih mest, morda bojijo odgovornosti? Gotovo se nam v tej delovni organizaciji danes kopiči vrsta težav, ki izhajajo iz bivše izrazite ekstenzivne usmerjenosti, nerentabilnih investicijskih vlaganj in premajhnega posluha za zahteve sodobnega tehnološkega procesa, istočasno pa še objektivne težave zaradi splošnega položaja usnjarske panoge pri nas. Pred samoupravnimi organi te delovne organizacije bo nedvomno resna naloga, da odločno in brez odlašanja poiščejo najustreznejšo in trajno rešitev za svoj kolektiv.
Bolj presenetljiv je slab rezultat, ki je nastopil predvsem v drugem polletju v »Galanteriji« Šoštanj. Ne vemo, če bi bilo prav, če bi v tej zvezi krivili reformo, saj je, kolikor mi je znano položaj nekaterih dru-"ih delovnih organizacij v isti panogi celo zelo ugoden. Zdi se mi pa, da je tu gospodarska reforma nastopila kot tisti selektivni moment, ki je odkril in tudi finančno prikazal mnoge slabosti dosedanjega dela. Izdelki te tovarne so nedvomno takšni, ki bi lahko našli svoj plas-
man na tržišču, seveda pa ne smemo pričakovati, da bo tržišče samo prišlo v tovqrno, kot je bil to marsikdaj slučaj v dosedanjem obdob-!, ampak se bo potrebno za tržišče boriti. Sedanja razvojna stopnja te tovarne tudi odločno zahteva bolj industrijsko organizacijo in tehnologijo dela in odločen obračun z vsemi pojavi obrtniške mentalitete. Zapiranje vase in odklanjanje strokovnjakov kar je bil v tej delovni organizaciji kar očiten primer, v zvezi s tem pa večkrat vse preveč poudarjeno odklanjanje sodobnih proizvodnih zahtev je po naši oceni gotovo poglavitni vzrok za današnje stanje in pred samoupravne organe stavlja odločno zahtevo, da se odločno spoprime s svojo lastno notranjo problematiko in ne pričakuje rešitev od zunaj, kot smo bili v dosedanji praksi tako pogosto vajeni. Sad premalo strokovnega poglabljanja v proizvodno in tržno problematiko so potem tudi nepremišljene investicijske odločitve, ki čeprav manjšega obsega lahko bistveno omajajo položaj neke delovne organizacije. Odvaditi se moramo miselnosti, da je naloga delovnih organizacij, da proizvajajo in morda še delijo ustvarjena sredstva, nekdo drugi pa jim je dolžan dobavljati surovine, kredite, ter skrbeti za kadre in plasman, po potrebi pa še uravnavati cene in instrumente tako, da bo v skladu z doseženo razvojno stopnjo pač še nekako šlo. Premagati to miselnost in najti potem ustrezne notranje rešitve je v tej situaciji osnovna naloga samo-ravnih organov »Galanterije« in "Uho v a odgovornost pred svojim ' nlektivom in pred družbeno skupnostjo.
KAPACITETE VELENJSKEGA RUDNIKA SMO PERSPEKTIVNO POVEČALI
Ko sem že omenil investicije pa bi se rad dotaknil problema, ki se dotika bistvenih vprašanj glede nadaljnjega razvoja naše doline. Velika nahajališča lignita v šaleški dolini so nedvomno eden največjih energetskih potencialov Slovenije, nedvomno pa njen največji termoenergetski potencial. Dejstvo je, da gre tu za lignit, ki ima pač nižjo kalorično vrednost in da je klasični prevoz lignita, ki vsebuje skoraj 50 odstotkov balasta, perspektivno vse bolj nerentabilen. Dejstvo je na drugi strani, da je kljub jamski proizvodnji in ne najlažjim naravnim prilikam proizvodnja lignita v velenjskem rudniku zaradi visokih rezuttatov v produktivnosti dela visoko rentabilna. Letos bo proizvodnja rudnika dosegla skoraj 3 in pol milijona ton proizvodnje, z lastnimi vlaganji v ponovno aktiviranje šaleške jame pa bi se ta proizvodnja v naslednjih letih dvignila na okrog 4 milijone 700 tisoč ton. Pri tem gre za' reševanje energetske situacije v Sloveniji in sploh v državi, ki je iz raznih razlogov zelo deficitarna. Že od vsega začetka se je pri povečanju kapacitet velenjskega rudnika izhajalo iz per-spektive, da je treba predelati na kraju samem v čim večji količini V druge višje oblike energije —
Delegat Peter Krapež iz Velenja je na konferenci razpravljal o družbenih službah — posebej o šolstvu.
elektriko in plin, ki se da cenejše trans por tirati do potrošnikov. V smislu takšnega koncepta je že bila izgrajena termoelektrarna Šoštanj, v smislu takšnega koncepta je bila pripravljena in začeta izgradnja eriergo-kemičnega kombinata ter zasnovana izgradnja druge termoelektrarne v Šoštanju. Sredstva za izgradnjo EKK so bila odobrena in oprema naročena; v zvezi s težavami pri investicijskih sredstvih ter zaradi splošnega zmanjševanja investicijske potrošnje danes ta izgradnja zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev stoji, nejasne pa so tudi perspektive za izgradnjo druge termoelektrarne.
IlilL
■ML lil
Vzgoja in varstvo otrok, je bila tema diskutantke Elfride Ambrožič
Ni namen naše današnje konference, ko to omenjamo, da bi pritiskali politično na takojšnjo odobritev potrebnih investicijskih sredstev. To je stvar delovnih organizacij ter banke, ki so pri tem ■ ngažirani ter organov, ki so se za to izgradnjo zavzeli. Gotovo pa nas prebivalce tega področja zanimajo nekatera načelna stališča in Komentarji, ki se v tej zvezi pojav-iajo. Ne moremo se strinjati s posameznimi mnenji in stališči, ki odrekajo brez argumentov in analiz vsakršno rentabilnost in ekonomsko upravičenost investicije, ki slonijo na predelavi velejskega lignita,, Obravnavanje 'S11 takšnih "Stališč pbsega nedvomno v življenjske interese naših občanov ter v same temelje njihove gospodarske bodočnosti. Prepričani smo, da lahko le ustrezna in tehnološko sodobna predelava lignita na kraju samem zagotovi v perspektivi racionalno uporabo šaleškega energetskega bo-gdstva, ki bo lahko konkurenčno drugim virom energije, ravno tako i smo prepričani, da je racionalno oriščanje tako pomembnega naravnega bogastva v interesu našega nacionalnega in državnega gospodarstva. Globoko nas prizadenejo razna neproučena mnenja o »predragi':■ jamski proizvodnji premoga« ali o j>nujnosti opuščanja premoga kot
vira energije« saj so v očitnem in kar kričečem nasprotju z vsemi dosedanjimi in današnjimi rezultati dela, pa tudi perspektivnimi tendencami razvoja energetike v naši državi. Prehod razširjene reprodukcije in vseh investicijskih odločitev na delovne organizacije, kar je eno od temeljnih načel naše gospodarske reforme in ki ga odobravamo in 'pozdravljamo, ustvarja seveda v sedanjem startnem obdobju mno-e težave, ki so povezane z še ne-izgrajenim sistemom bančništva in z nezadostnimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Pričakujemo, da bo dokončna izgraditev bančnega in kreditnega sistema, uresničila načelo, da banke same na podlagi temeljitih ekonomskih proučevanj tako z graditelji kot potrošniki samostojno in ekonomsko odgovornostjo brez adminstrativnih vplivov odločajo o rentabilnosti in ustreznosti investicij. Takšne temeljite in vsestransko proučene analize, brez vpliva začetnih težav sistema, naj bi bile edina podlaga za tako pomembne odločitve.
Že sam tako nakazan koncept na področju razvoja energetike v naši dolini pa nas navezuje na drugo splošno važno načelo, ki bi moralo vsem samoupravnim organom delovnih organizacij biti eno zelo važnih navodil pri vodenju gospodar-darske politike. Mislim na nujnost integracijskih in kooperacijskih procesov v gospodarstvu. Današnji in razvojni interesi tako RLV kot termoelektrarne Šoštanj in EKK so tako skupni in temeljijo na tem, da se izkopani premog ob najcenejših proizvodnih storitvah in na najbolj racionalni način dostavljanja potrošnikom, da morajo nujno te delovne organizacije najti čimbolj tesne oblike ne samo sodelovanja, ampak prav delovne povezanosti. Gotovo ostane še naprej ena najbolj odgovornih samoupravnih organov rudnika in elektrarne, da najdejo ustrezne rešitve na tem področju. Integracijski procesi se danes na našem področju javljajo tudi v drugih panogah, tako v gradbeništvu, trgovini, lesni industriji itd. Doseči moramo, da se bodo samoupravni organi z vso odgovornostjo posvetili proučevanju takšnih razvojnih teženj ter da bodo izbrali takšno obliko integracije ali kooperacije, ki bo predvsem lahko zagotovila produktivnejšo proizvodnjo, specializacijo in racionalnejše izkoriščanje obstoječega produkcijskega potenciala. Tudi kooperacij šktt ' Sodelovanja Z inozemskimi partnerji so pri tem zelo pomemb-na; uspeli primer »Gorenja« nam je za to dokaz. Večkrat vplivajo na uspešnost integracijskih in kooperacij skih procesov razna malenkostna osebna stališča, lokalistična ali poklicna zaverovanost itd. Takšne vplive bodo morali organi odločno odpraviti, večkrat pa se odločneje sprijazniti z dejstvom, da pomeni v okviru poslovnih sodelovanj opuščanje nerentabilne proizvodnje, prenosi premalo izkoriščenih produkcijskih sredstev tistemu, ki jih potrebuje, skupno osvajanje tehnologije itd. tiste poti, ki lahko privedejo do čim večjih proizvodnih rezultatov.
Iz velenjske občine bodo odšli na VI. kongres SZDL Slovenije: Marija Ušen, Rudi Ba-jec, Krista Vab, Franc Borovnik, Rafael Kovač, Tone Poljanšek, Tone MOčilnik, Franc Pristovšek in Milan šierban.
tijskega pridelovanja na lastnih površinah kot vse bolj široke in poglobljene kooperacije z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. V vseh praktičnih ukrepih bi morali izhajati iz načela, da moramo celotno kmetijsko površino in dejavnost v naši občini v čim večji rrveri vključiti v tržno proizvodnjo in jo intenzivirati, iz tega vidika pa pristopati tako k povečanju zemljišč družbenega sektorja kot k proizvodni kooperaciji in mehanizaciji zasebnih proizvajalcev. Poudarjam,
da naj bi bila to proizvodna kooperacija in ne samo kooperacija v odkupu. V njej bi je morali v večji meri kazati napori kmetijskih strokovnjakov pa tudi določena pripravljenost k riziku s strani kmetijske zadruge, pri razvijanju skupnih proizvodnih programov,-seveda na enakopravni, pogodbeni osnovi. Mnenja smo, da ležijo v takšni zasnovi tudi rezerve za izboljšanje osebnega standarda kmetijskih proizvajalcev naše občine.
LE STROKOVNI KADRI IN USPOBOLJENI DELAVCI BODO USPEŠNO REŠEVALI GOSPODARSKE NALOGE
Ob takšnem okvirnem in delnem prikazu gospodarskih nalog, ki jih bodo reševali naši samoupravni organi, pa ne moremo tfiimo dveh okoliščin, ki se mi zdita za poglobljeno delo samoupravnih organov izrednega pomena.
Prvič je to pristop h kadrovski problematiki, orientacija k temu, da bomo le s strokovnimi in sposobnimi delavci uspešno reševali nakazane, pa tudi druge probleme. V lanskem letu je bil na našem področju viden zelo pozitiven premik v štipendiranju, letošnji podatki pa so manj ugodni. Bilo je tudi nekaj pimerov, da štipendisti po končanem šolanju niso dobili zaposlitve. Marsikje imamo še opraviti Z miselnostjo, da strokovnjaki niso potrebni. Da lahko takšna miselnost privede postopno gospodarsko organizacijo ob sodelovanju drugih faktorjev, ki pa se bi jim bilo ob strokovni iniciativi proizvajalcev večkrat možno izogniti — nam govorijo spredaj omenjeni primeri nekaterih gospodarskih organizacij. Seveda pa ne moremo mimo ugotovitve, da samoupravne organe posebno v manjših in slabše stoječih delovnih organizacijah večkrat obbrezhrabri okolnost, da na njihove razpise ni nobenega od? živa. O tem pač prihajamo na problem »province« saj marsikje či-tamo, da so se v večjih podjetjih tnožnosti za zaposlitev strokovnjakov precej zaostrile. Gotovo pa je v takšnih primerih potrebna tudi večja iniciativnost organov delovne organizacije, saj ne morejo več pričakovati, da jim bo kadrovsko politiko krojil nekdo od zunaj. Najosnovnejše je, da si samoupravni organi zastavijo čimbolj jasen per-
spektivni program kodrovanja in da ga v raznih oblikah, preko štipendiranja, dodatnega izobraževanja in razpisov izvršujejo dosledno v skladu s spoznanjem, da lahko le večja delovna in strokovna sposobnost zagotavlja trajnejše in večje delovne uspehe.
Drugič gre za izvajanje in poglabljanje notranjih sistemov delitve v ,smeri vse popolnejšega uveljavljanja načela delitve po delu. Odločneje moramo nadaljevati v smeri izpopolnjevanja osnov in meril za delitev dohodka, tako med delovnimi enotami kot samimi proizvajalci. Uveljavljanje načela delitve po delu, tako med posameznimi delovnimi organizacijami kot med samimi proizvajalci, seveda nujno ustvarja razlike, ki so pozitivne in stimulativne, če ležijo na čimbolj objektivnih in delovnih rezultatih, sicer pa nam še vedno prerade ustvarjajo politične probleme. Vendar moramo miselnost, da je uravni-lovka kakorkoli politično opravičljiva, odločno odpraviti. Pretrgati moramo tudi z miselnostjo, da lahko gradimo naše gospodarske perspektive na nizkih zaslužkih zaposlenih, saj je to v očitnem nasprotju z napori za intenziviranje gospodarstva, za katerega smo se odločili, pa tudi z življenjskimi interesi naših delovnih ljudi. Posebej bi omenil problem nagrajevanja strokovnjakov, ki so večkrat kar iz-dvojeni iz splošnih meril delitve, ki veljajo v delovni organizaciji za druge delavce in so plačani fiksno.
Vse te okoliščine pa bomo lahko izvršili le, če bomo čimbolj intenzivirali delo naših samoupravnih organov v smeri poglobljenega poznavanja problematike in kvalitetnega ter odgovornega odločanja.
TRGOVINI POISKATI TRAJNEJŠI VIR RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE
Kratko bi se dotaknil še nekaterih drugih področij, ki so tesno povezana z neposrednimi življenjskimi interesi naših prebivalcev. Naj-ej bi se dotaknil trgovine. Trgovina in njeno poslovanje je večkrat predmet tako upravičenih, včasih pa tudi neupravičenih kritik naših ljudi. Posebno v obdobju neposredno po gospodarski reformi je bila trgovina pred močno kritiko javnosti, saj so mnogi videli v njej včasih kar edinega povzročitelja povišanih cen. Pri tem moramo vendarle priznati, da glede discipline izvajanja reformnih ukrepov lahko damo trgovini v našem področju priznanje. Gotovo so bolj upravičene tiste kritike, ki se nanašajo na samo založenost' trgovine in sam način pristopa k poslovanju s potrošniki.- Gotovo ne moremo pričakovati, da bomo z administrativnimi maržami lahko trajno reševali problem oblikovanja cen na drobno, saj končno moramo priznati, da te marže niso tako visoke, da bi omogočile trgovini nek trajnejši vir razširjene reprodukcije. Od cca 3,5 milijarde prometa bo npr. trgovinskim delovnim organizacijam ostala le 1 promila (ca 35 do 40 milijonov) sredstev za razširjeno reprodukcijo. Bolj odločno pa se bomo morali zavzemati za to, da• prodre ekonomska zavest bolj določno do upravljavcev v teh delovnih organizacijah. Zdi se mi, da se tam še večkrat srečujemo s staro »distributersko« mentaliteto, ki se premalo ukvarja z ekonomsko
nujnostjo da leži v znižanju stroškov, ne samo režija, ampak predvsem tudi manipuliranje na relaciji proizvajalec—potrošnik ter v povečanem prometu povezanim z večjim, čeprav včasih rizičhim asor-timanom blaga še velika rezerva za dohodek trgovine in skladnejše oblikovanje cen. Bolj bi se morali zamisliti ob podatku, da bo po oceni letos, približno dve milijardi dinarjev s strani naših občanov potrošenih izven našega območja. Pogodbeno urejena dobava, čimbolj neposredno od proizvajalca, izboljšanje sladiščenja in ustrezne tehnične možnosti prevoza bi lahko gotovo bolj zadovoljivo rešite tudi večkrat zelo pomanjkljivo prodajo sadja in zelenjave. Integracijske težnje v trgovini bodo nedvomno pozitivne, če se bodo izrazile v takšnih oblikah, ki bodo upoštevale sodobna ekonomska načela trgovanja, specializacijo prodajaln z večjim asortimanom blaga in borbo za znižanje stroškov in temeljite na spoznanju, da leži v povečanem pro-_ metu, to pa se pravi tudi v borbi za kupca, nadaljnji napredek te panoge.
Gotovo bo potrebno izboljšati stanje tudi v obrti, saj usluge, ki jih lahko dobijo naši občani iz te dejavnosti, gotovo niso zadovoljive. V kmetijstvu pa smo mnenja, da se z reformnimi ukrepi vloga kmetijske zadruge — kateri se je letos pridružilo tudi kmetijsko gospodarstvo, mora ojačati, tako v smeri čimvečjega intenziviranja kme-
VZPOREDNO REŠEVATI TUDI NEREŠENA VPRAŠANJA DRUŽBENIH SLUŽB
Drugi obširni kompleks se pojavlja na področju družbenih služb in društvenih dejavnosti. Jasno je, da problematika gospodarsko tako razgibanega področja, ki se je nad-
v prečno razvijalo, zahteva svoje adekvatne čimbolj ustrezne rešitve tudi na tem področju.
Ce bi začeli pri šolstvu, lahko ugotovimo, da je bilo preteklo mandatno razdobje nedvomno na področju šolstva zelo živo in razgibano. Vprašanje šolskih prostorov je bilo v preteklem razbdobju relativno uspešno reševano in so bila ob znatnem razumevanju gospodarskih organizacij znatna investicijska sredstva uporabljena v te namene. Izgrajeni sta bili dve sodobni osnovni šoli in rudarski šolski center v Velenju, v Šoštanju se je izvršila adaptacija ene in je v teku adaptacija druge osnovne šole, prav tako pa so bile nove šole izgrajene v Smartnem ob Paki, Belih vodah Paki in Skalah, temeljito pa adaptirane v Zavodnji in Plešivcu, sedaj pa je v teku adaptacija v Pes-jem. Takšna materialna vlaganja so izhajala iz spoznanja, da je razvoj gospodarstva nujno tesno povezan s sorazmernimi vlaganji.
S sprejetjem nove ustave se je pričel intenzivnejši proces samoupravljanja, ki naj bi uresničil načelo, da se šole v materialnem pogledu čimbolj osvobodijo proračunske odvisnosti in samostojno prevzamejo svoje obveznosti po predloženem programu, ki naj bi bil tudi osno-
va za njihovo financiranje. Ob splošnem pomanjkanju sredstev, pa tudi večkrat nejasnih in neizdelanih kriterijev ti napori niso vedno dosegli najusreznejših rešitev, mnenja pa sem, da vendarle predstavljajo odločilen in pozitiven premik in postajajo dobra osnova za nadaljnje razvijanje v tej smeri. Najbolj pereče je bilo vprašanje delitve osebnih dohodkov, tako zaradi neizdelanih meril za nagrajevanje po delu kot zaradi premajhnih materialnih sredstev, zaradi katerih so osebni dohodki v prosveti včasih precej zaostajali. V lanskem letu se je materialna osnova znatno premaknila v prid prosvetnim organizacijam. Ne bi bilo prav, če bi to okolnost kritizirali in postavljali zahteve, da je potrebno v tej smeri, iti nazaj, saj se mi zdi, da posamezne kritike, ki se čujejo v tej smeri, še vedno izhajajo iz stare prakse, da je bilo kar samo ob sebi umevno, da so na tem področju osebni dohodki zaostajali. Mnenja pa sem, da moramo k stvari pristopiti iz druge strani. Povečana materialna osnova mora biti jasen napotek za večjo kvaliteto pedagoškega deta, za večje angažiranje prosvetnih delavcev v raznih družbenih dejavnostih in v hitrejšem in smelejšem urejanju notranjih in zunanjih samoupravnih, razmerij. To pa je predvsem naloga samih prosvetnih delavcev.
Strokovno šolstvo in šolstvo II. stopnje odpira pred našo občino ta-
ko probleme lastnega razvoja kot povezovanja z drugimi občinami. Zelo uspešno se je razvil rudarski šolski center kjer se nad 800 mladih fantov usposablja za rudarski-poklic. To nedvomno kaže na pozitiven interes rudnika, ki je ustanovitelj tega centra za vzgajanje lastnih novih kadrov. Zanimivo je, a ta šola kljub ugodnim materialnim pogojem posluje na principu samofinanciranja. V njenem okviru se tudj že dolgo vrši pouk rudarske srednje tehniške šole. Letos je začela v Velenju s svojim delom gimnazija; prvi vpis je poka-al, da so bile bojazni, da za to šolo ne bo dovolj interesentov — odveč. Gotovo je takšna usmeritev v začetni razvoj šolstva II. stopnje postala nujna in v skladu z in-eresi naših prebivalcev.
Istočasno pa bo treba gledati tuli na to, da se razvijejo tisti oddelki srednjega strokovnega šolstva, ki so za industrijo tega področja najbolj tipični in potrebni. Seveda je poleg tega potrebno, da naprej tesno sodelujemo v pogledu drugostopenjskega šolstva s sosednjimi občinami, predvsem Celjem, Slovenj Gradcem, ter iščemo ustrezne skupne rešitve. Upamo, da bo novi zakon o financiranju izobraževanja postavil tudi bolj trajne in realne temelje za financiranje tega šolstva, ki je bilo doslej večkrat povezano z znatnimi težavami.
Vendar tudi novi zakon ne bo rešil vprašanja investicijskih sredstev za potrebne nove prostore šol in ustanov otroškiega varstva, ki so velike saj ponekod že grozi v šolah tretja izmena. Zato bo tudi naprej potrebna akcija pri delovnih organizacijah v naši dolini in pri tem pričakujemo široko podporo vseh članov Socialistične zveze, ker se nam bo sicer vsako zaostajanje lahko hitro maščevalo.
Ko sem že omenil otroško varstvo, bi se kratko zaustavil kar pri njem. Tudi tu bi lahko začeli pri potrebah, ki sA povezane z manjkajočimi investicijskimi sredstvi, ial je letos iz objektivnih razlogov odpadla predvidena izgradnja sodobnega otroškega vrtca v Velenju, izvršena pa je bila adaptacija te ustanove v Šoštanju. Toda ne bi bilo prav, da bi se zaustavili pri tej problematiki zgolj na pomanjkanju sredstev, čeprav seveda ostane vprašanje investicijskih sredstev ena prvenstvenih nalog, ki jo bomo morali v bližnji prihodnosti reševati, predvsem tudi ob vetji pomoči tistih delovnih organizacij, ki zaposlujejo žene, saj bo urejeno otroško varstvo nedvomno vplivalo tudi na določen delovni rezultat. Toda ne bi bilo prav, če bi videti ves problem le v tem. V okviru danih možnosti moramo poiskati vse oblike, da v čim večji meri nudimo predšolski mladini ne samo Varstvo, ampak tudi ustrezno '.ojo in razvedrilo. Odločno sem mnenja, da je ta problem kompleksen in da nas vse preveč poudarjene institucionalne delitve na šolske in predšolske otroke in akademski prepiri, kdo je odgovoren za varstvo in vzgojo te ali one sku->e, ne vodijo nikamor. Nasprotno bi morali s skupnim interesom vseh, ki sd na tem področju aktivni, tako otroško varstvenih ustanov kot šol, društva prijateljev mladine, pa tudi kulturnih in telesno vzgojnih društev in društvi LT iskati čimbolj pestre oblike v katerih bi zajeli dejavnost naših otrok. V tem oziru pozdravljamo ustanovitev pionirskih klubov. Prvi je bil lanskem letu na pobudo velejske »Svobode« odprt v Velenju, drugi na pobudo društva prijateljev mladine v Šoštanju pa je tik pred otvoritvijo. S pohvalo pa bi omenili še uspešno akcijo prijateljev ■"nladine za letovanje otrok.
Kratko bi se dotaknili še problematike v zdravstvu. Tu lahko z veseljem uvodoma ugotovimo, da nam ni potrebno tožiti o investicijskih potrebah, saj je osnovna zdravstvena mreža kar zadovoljivo urejena. Gotovo pomenijo znaten napredek tudi specialistične ordinacije, ki odpravljajo potrebe po mnogih vožnjah pacientov v druge kraje. Mnenja pa smo, da bo ena glavnih družbenih nalog zdravstvenih delavcev v prihodnjem obdobju v tem, da se resno spoprimejo s problemom naraščanja stroškov v zdravstvenem varstvu. Tudi delovne organizacije se bodo morale v večji meri zavedati, da vsaka neopravičena boleznina družbo mnogo stane in da je vsaka sentimentalnost v tem pogledu napačna. Gotovo je značilen podatek, da je naša skup nost socialnega zavarovanja svoj primanjkljaj, ki znaša v polletju okrog 100 milijonov dinarjev, do konca leta skoraj izravnala in to ■retežno zaradi tega, ker se je za okrog 1 odstotek znižal povprečni stalež bolanih v občini.
ANTON INGOLIČ
Črni labirinti
ROMAN V NADALJEVANJIH
23
Plašno, se je ozrla proti odprtim vratom. Zunaj je še bilo svetlo. Z zbeganim pogledom je začela brati napis prek dolge, nizke zgradbe na oni strani: A nt oni o Mamelli. Na levi pred imenom je bil naslikan motocikel, na desni pa za priimkom avtomobil.
»Ali prodajo tamle čez cesto tudi stare avtomobile?«
»Za vsako-, ceno jih dobite, lepa gospa, ampak rajši imam nov motocikel kot star avto...«
To so bile zadnje besede, ki so ji še ostale v spominu, drugo so/ bili le raztrgani, nedokončani stavki, kriki in vzdihi. Šumelo ji je v glavi in udarjalo v sencih, toda ni mogla, ni smela drugega kot mirno sedeti nasproti Klepu, ki je pravkar povečerjal, potem pa vzel denarnico in začel jemati iz nje bankovce po petdeset, dvajset in deset frankov.
»Toliko je, kakor sem računal. Še pet, največ šest mesecev in greva. Pisal bom materi. Spodobi se, da je spet napišem. Ne, Ančka?« Klepove oči so bile trudne, toda v njih je žarel srečen plamenček, obraz mu je bil sivobled, toda tudi v obrazu je tlela komaj zaznavna rdečica. Bolj kot obraz so pili živi prsti, ki so božali bankovce.
»Kar piši!«
Ne zveni njen glas čud-
no? Ni preveč podoben tistemu glasu, s katerim je dejala: »Kar pojdiva!« To je bilo v Carbeaivcu, komaj pred nekaj urami.
Klep se je dvignil, stopil h kredenci, vzel iz predala materino peto pismo, tisto, ki ga je že tolikokrat prebral na glas in še večkrat potihoma, potem pa vzel še pisemski papir, ovitek, črnilo in peresnik. S pravo pobožnostjo se je spravil k pisanju.
»Kar pojdiva!« je ponovila in vstala. Slednjič se je dvignil tudi Jožef. »Boste mogli voziti, bojim se ovinkov,« je rekla.
»Vse bom uredil, da boste varni, popolnoma varni,« je odgovoril s skorajda posmehljivim izrazom na svojih zardelih licih.
Pravzaprav je nekaj neprijetnega v njegovem smehljaju in govorjenju, tudi v očeh. Pri belem dnevu in pred vsemi očmi jo slači s svojimi pogledi in pri tem se posmehljivo smehlja. Poklical je kavar-narja in segel v žep po denarnico. Ko je plačal, sta odšla.
»Motor je na cesti, ne zgoraj v nadstropju!« ga je opozorila na pol v šali na pol zares, ko se je nameril proti stopnicam, ki so vodile v nadstropje. »Mislite, da se bova peljala v Le Brieux?«
Stisnil jo je za roko, da jo je zabolelo, in jo potegnil po stopnicah za seboj.
24
Klep je še enkrat prebral materino pismo, čeprav ga je gotovo že znal na pamet. Ančki je bilo dovolj in bolj mučno med Klepovim težkim dihanjem in pokašlja-vanjem poslušati Jozefove vroče besede.
»Gospa Anetta, tedne in tedne sem čakal na tole uro, včasih mi je bilo,-da bi se zagnal s stokilometr-sko hitrostjo v ograjo, ki sm jo zagledal pred seboj, včasih, da bi se odpeljal kam na jug in se ne bi več vrnil. A vselej sem si dejal: ne more biti tako trdo-srčna, mora vedeti, da ne morem živeti brez nje...«
Klep si je pripravil papir, namtpčil peresnik v črnilnik in začel pisati. Še Ančka je videla, s kakšno težavo je vlekel peresnik in kako so črke krevljaste.
»Eh,« je zavzdihnil, »roka se mi trese. To je gotovo od žganja, ki mi ga je prinesla neka stara ženska.« Dvignil je pogled k Ančki. »Ančka, ali ne bi ti pisala?«
»Jaz?!« se je oglasila Ančka iz Carbeauxa.
»Grdo pišem, mati ne bi znali prebrati, ti pa imaš lepo, čitljivo pisavo.«
Potisnil je pred njo papir. Vzela ga je, tudi peresnik, čeprav ni mogla razumeti, kako naj po vsem, kar se je zgodilo v Car-beauxu, piše pismo Klepo-vi materi.
»Kaj naj pišem?« je * vprašala Klepa. »Kaj vendar
hočete gospod Jožef?« se je v spominu branila Jožefa, obenem pa pustila svojo roko v njegovi in tesno ob njem stopala po ozkih stopnicah navzgor. »Ali ne veste, gospa Anetta, da mi brez vas ni več živeti?« Ko sta stopila v sobo, jo je objel in začel poljubljati, da ji je zastajal dih in ji je kri v žilah burno zaplala.
»Piši, takole piši: Kakor sem Vam, ljuba mati, že zadnjič pisal, sva se z Ančko odločila.« Ančina desnica je pisala, samo desnica, kajti sicer je bila še vedno v polmračni sobici nad kavarniškim prostorom. Jožefa se ni več branila. Prav tedaj, ko je legla k njemu, je spodaj začelo strahovito ropotati. Menda se je prestrašila, kajti Jožef je rekel pomirjujoče: »Nič ni, gospa Anetta, ta prekleti Mamelli popravlja star nemški Ad-ler. Dobil ga je za~ petdeset tisočakov, a prodal ga bo kakemu norcu za nekaj stotisočev. Ne marajte zato, presladka gospa Anetta.« »Odločila sva se, da prideva. Samo še pet mesecev, največ šest. Hitro bodo minili. Gotovo ste že pospravili z njiv, s Štef-kom se na večer grejeta za pečjo. Tudi nama z Ančko je toplo, premoga imava ...« »Umrl bom od ljubezni, umrl, presladka!« Bil je nenasiten. »Vsak dan se bova ljubila, šele zdaj
25
vem, kaj se pravi ljubiti.« Potem se je izgubila v omamo kakšne že dolgo ni doživela. Toda spodaj se je spet oglasilo hreščanje avtomobila in takoj nato se je pokazala sključena Klepova postava, kako za-saja lopato v premog in jo s trudom dviga. Obrnila se je od Jožefa, a že sa segle po njej njegove roke. »Gospa Anetta, presladka ... »Klep nasproti njej pa je nadaljeval: »Tudi vi, ljuba mati, ne boste več trpeli mraza...«
Klepa je zgrabilo v pljučih. Precej časa je minilo, preden sejeizkašljal. Ančka je nepremično sedela na drugi strani mize s peres-nikom v rokah. Pred njo je ležalo pismo z nekaj stavki. Prvi dve besedi sta bili napisani z veliko okorno Klepovo, ostale z majhno čitljivo, vendar ne tako lepo pisavo, kakršno je navadno pisala Ančkina desnica. »Kam se vam mudi, Anetta? Kam? Domov vendar! Možu moram pripraviti večerjo.« »Kako? Ljubiva se, vi pa mislite na moževo večerjo.« Ovil ji je roke okoli pasu in spet sta se ljubila. Potem se je vendar oprostila njegovih rok, se dvignila in se naglo oblekla. Ko se je Klep do kraja izkašljal, je dvignil pogled k Ančki. »Kaj sva že napisala? Preberi!«
Izgovarjala je besede, ki jih je napisala, misli pa so ji bile še vedno v so-
bici, pod katero se je vsak čas oglasilo oglušujoče kovinsko hreščanje. »Kakšna neumnost, hoditi zdaj domov! Res ne vem, če me ne bo spodneslo na prvem ovinku. Pijan sem od žganja in ljubezni, gospa Anetta. Se ne bojite, da se znaj-deva na gmajni ali ob telegrafskem drogu? No, no, razumem vas, prihodnjič bova uredila drugače«. Sprva med vožnjo ni nič videla, mimo zasolzenih oči so ji bežale le temnejše in svetlejše lise in gmote. Šele čez čas je v snopu jarke luči začela razločevati kolesarje, drevesa, telegrafske drogove in onkraj njih gmajno s črnim grmovjem. Nelagodno, naravnost zoprno ji je bilo.	v
»Tole, mislim, bi še napisala: Stopite dol v To-polo in povejte, da pridem. Naj prihranijo zame kakšno lažje delo. Dovolj trdo sem delal tu na Francoskem.
Pomladi bo enaindvajset let. Tudi vi ne boste več toliko delali. Z Ančko se večkrat meniva o domačiji, tudi o tem sva se že menila, da bova Štefka vzela za svojega.«
Ančka je dvignila glavo.
»Kdaj sva se menila o tem?«
»Sam ne vem, če sva se že menila, mislim pa, da bova tako napravila. Svojih otrok nimava...«
»Seveda, posvojila ga bova ...« je rekla Ančka, ne
26
da bi se jasno zavedala smisla svojih besed.
»To bo mater tako razveselilo, kakor jih je v prejšnjem pismo sporočilo, da prideva. Mati si zaslužijo, da jim vsakokrat sporočiva kaj novega. No, napiši še kaj o Štefku, ki bo najin sin...«
Ančka je počasi pisala dalje, čeprav je med njene lepo oblikovane črke sililo brnenje Jozefovega motorja in so se v snopu luči začele kazati prve rudarske zgradbe in naprave Le Brieauxa. In potem: stiski Jozefovih rok, njegovo ro-tenje, da se morata videti že jutri, da jo bo čakal tam, kjer navadno, da... Napisala je celo več, kot je Klep pričakoval, samo da ji ne bi bilo treba dvigniti pogleda h Klepu, ki je smehljaje sledil vsakemu gibu njene desnice.
»Lepo si napisala. In zdaj še pozdrave!«
»Napisala je še, da oba prav lepo pozdravljata mater in Štefka in jima kli-četa nasvidenje.
»Daj, naj preberem!«
Klep je po glasno bral pismo, Ančka pa je vzela ovitek in napisala naslov.
Jutri jo bo Jožef spet odpeljal v Carbeaux v kavarno nasproti mehanični delavnici in garaži? Ne, ne! Nikamor ne bo šla! Jutri je nedelja, Stanko bo kakor vse nedelje, preležal in prespal, samo toliko bo vstal, da se bo najedel,
grlicam očistil gajbico, ju nakrmil in dal vode pa morda stopil na prag, da pogleda po vremenu. Nikamor ne bo mogla, tudi noče, bilo je prvič in zadnjič, šivala bo, sicer pa bosta popoldne gotovo prišli Marjeta in Polona, morda celo mati ali brat iz Buttarda. Stanko po opravljenem šihtu spodaj v jami odhaja na popoldansko delo, ona naj pa? Ne, ne! Konec, konec!
»Daj pismo, da ga vtaknem v ovitek!«
Kako gleda njene roke! Se jim mar pozna, da so se krčevito držale za ročaj Jozefovega motocikla?
»Čuj, Stanko,« je rekla iznenada, »v Cabreauxu je neki Italijan, ki prodaja stare avtomobile. Piše se menda Mamelli. Da, da Mamelli.«
»Mamelli?« je 'pomislil Klep. »To sem že slišal.«
»Antonio Mamelli.«
»Pred vojno sem delal z nekim Mamellijem. Menda je bil tudi Antonio. Ni dolgo vzdržal v jami, na lepem ga je zmanjkalo, nekaj mesecev pozneje je odprl branjerijo pri železniški postaji.«
»Mislim, da bom našel nekaj primernega v Le Brieuxu. Najprej bom vprašal pri znancih, domačinih, vendar je prav, da si mi povedala. Človek se ne sme zaleteti.« Pogledal jo je s tako hvaležnostjo, da jo je zabolelo v
27
srcu. »če boš še kaj zvedela, povej! Najti morava nekaj dobrega in cenenega.« ,
Vstala je in segla po pismu, ki je ležalo pred njo.
»Odnesem ga na pošto, da bo šlo še nocoj dalje.«
»Odnesi ga!« je Klep smehljaje privolil. »Danes je bilo res nekoliko preveč dela, in še hiteti je bilo treba, ker so ljudje tako neučakani.«
S pismom v roki je stopila iz hiše. Ulica je bila tiha in prazna, le na vsakih sto, dve sto korakov je brlela nad cesto električna svetilka in tu in tam se je svetilo razsvetljeno okno. Še bolj kot prej med pisanjem so se v njej mešale Jozefove in Klepove besede, prve so bile vabljive, da jo je ob spominu nanje stresla sladka mrzlica, druge mirne, vendar v srce segajoče. Še si je govorila, da naslednji dan ne bo šla na sestanek z Jožefom, ne naslednji in ne noben drug dan, toda obenem je bolj in bolj pu-tila, kako je brez moči zoper to, kar se ji je ponudilo po puščobnih in dolgih nočeh brez blagodejnega spanca.	'
Po poroki je Ančka vstajala zelo zgodaj, da je Klepu pravočasno pripravila zajtrk. »Zakaj si vsala, lezi spet, lezi!« jo je Klep podil nazaj v posteljo. »Si mar ne morem skuhati kave, odrezati kruha in pri-
praviti južine?« Jutro za jutrom sta se ljubeznivo prepirala, dokler je slednjič le ni prepričal, da ji ni treba tako zgodaj v kuhinjo. Vendar je bedela ves čas, kar se je pripravljal na odhod, in še nekaj časa potem, ko so se njegovi koraki že izgubili izpred hiše. Peklo jo je, češ da bi vendarle morala vstati in mu pripraviti zajtrk pa južino. Polagoma je ta mučni občutek splahnel, slednjič sploh ni več slišala, kdaj je vstal in se odpravil z doma. Zbudila se je šele z dnem. Kljub temu je bil dan dolg. Ure so se vlekle sila počasi. Kolikokrat se je ozrla skozi kuhinjsko okno na dvorišče ali skozi eno izmed obeh oken v sobi na ulico ali pa stopila ven na prag. Seveda: spet meglen pust vetroven dan, kakor je bil včerajšnji, bo jutrišnji in tudi pojutrišnji. Samo kdaj pa kdaj se zaslišijo izpred hiše stopinje, večinoma ženske, ali otroške, kajti možje in fantje so v jami, tisti, ki nimajo dopoldanski šiht, pa spe. Zato se otroci ne smejo poditi po ulici, ne smejo se glasno igrati, in če se, takoj pride zaskrbljena žena in jih umiri ali prepodi. V tem tesnem stanovanju pa iz dneva v dan eno in isto delo: pospravljanje, razmišljanje o jedilniku tega dne, istem mesarju in peku na koncu ulice.
ODGOVOR
PRIZADETIM POTNIKOM
Tovariš urednik!
V vašem časopisu ste v rubriki »Rekli so« objavili krajši nepodpisani članek, ki govori o tem kako vozim. Ker sam članek terja odgovor sem sklenil napisati nekaj vrstic.
Že samo dejstvo, da avtor članka ni imel toliko hrabrosti, da bi članek podpisal, pač pa se je skril pod »prizadete potnike« nekaj pomeni. Ker si upam čisto točno "povedati kdo so »prizadeti potniki«, saj jih poznam kot stare godrnjače že več let, bi hotel še jaz nekaj napisati o njih.
Zanimivo je, da so ravno »prizadeti potniki« najbolj nedisciplinira-
ni potniki, ki sicer vstopijo skozi zadnja vrata (koliko neprizadetih vstopa kar na prednjih) pa največkrat »pozabijo« plačati vozovnico, preslišijo sprevodni kova opozorila naj se pomikajo naprej k prednjim vratom in naj se pripravijlo za izstop, se zadržujejo na zadnji ploščadi in s tem ovirajo drugim, da vstopijo, ko pa pridejo do svojega cilja izka-čejo kar pri zadnjih vratih in spet ovirajo vstopajoče.
Ravno takšno ravnanje »prizadetih« je največkrat vzrok, da namesto v 15 minutah, kolikor je določeno po voznem redu, pridemo iz Velenja v Šoštanj v pol ure. Kaj lahko na podlagi preprostega izračuna ugotovimo, da smo na 6 kilometrov
dolgi poti iz Velenja do Šoštanja imeli 5 km/h komercialne hitrosti. Če bodo tole čitali nekdanji fijaker-ji se bodo verjetno nasmehnili. Po drugi strani sem pa že večkrat videl, da rayno »prizadeti« kažejo svoje ure, zmajejo z glavami ali celo žugajo, ko se približujemo postajališču in imam zamudo. Če je kateri, potem je prav posebno lokalni avtobus dolžan voziti točno po voznem redu, ker ima v Šoštanju zvezo z vlaki in ostalimi avtobusi. Tega se dobro zavedam. Zavedali pa se naj bi tudi »prizadeti potniki« in s svojim ravnanjem pripomogli, da bi bilo manj zamud in nevšečnosti. Tu je še mnogo drugih težav (cesta v Topolšico, ki sploh ni primerna za taikšen avtobus), ki pa jih ne bom več navajal.
Na koncu bi samo še enkrat povedal »prizadetim potnikom«, da samo zato začnem premikati avtobus, ker bi rad, da bi hitreje izstopali. Gre se mi za vsako sekundo ne pa
iz neznanja ali lagodnosti kakor so oni mislili.
Janko Vihar, Pes je 11, Velenje
Pripis:
Prav imate tovariš Vihar, tudi nedisciplinirane potnike prevažate na lokalnem avtobusu. Ne držijo se reda in delajo težave. Toda naši »nekateri prizadeti potniki« ne sodijo med nje.
Na koncu vašega odgovora celo
noval) sestavek v rubriki »Rekli so ...«, ni vseeno, da morajo mnogi starejši ljudje in bolniki z mavče-vo obvezo izstopati iz premikajočega avtobusa! Ali je morda vam, tovariš Vihar? Končno ste le vi kot voznik avtobusa odgovorni za mo-rebitnejiesreče, ki se rade dogode. Zato ne zamerite našemu dobronamernemu opozorilu! Nekateri prizadeti potniki, med njimi se skriva tudi moje ime in priimek, želimo
tribuna vaših mnenj
sami priznate kar so rekli »nekateri prizadeti potniki«, ko pravite: »Zato začnem premikati avtobus, ker bi rad, da bi hitreje izstopali«. Meni in »nekateri^ prizadetim potnikom«, v imenu katerih sem napisal (res da jih nisem imensko podpisal, temveč sem jih samo skupno ime-
od vas samo lepšo vožnjo ter previdnejše in dosledno ustavljanje na postajališčih. To pa gotovo ni prevelika zahteva, najmanj pa žalitev ali obrekovanje vredno pravde, kot vi mislite v pismu poslanem našemu uredništvu.
Urednik ŠR
Iz Napotnihove
Spoštovani bralci! Odločili smo se, da bomo iz bogate zakladnice likovnih del Napotnikove galerije redno predstavili po enega slovenskega likovnega ustvarjalca z željo, da bi tako čimoolje spoznali umetnost in umetnike.
Ker smo pred mesecem praznovali obletnico rojstva našega rojaka, velikega slovenskega kiparja IVANA NAPOTNIKA vara bomo za začetek najprej predstavili njega in njegova dela.
Na Štajerski strani Urši je gore leži med Kotljami in Belimi vodami svet, ki ga tako lepo opisuje naš ljudski pisatelj Prežihov Vo-ranc. Na prisojni strani hribovitega pobočja leži majhna vasica Zavod-nje, ki je med zadnjo vojno postala znana tudi po tem, da je tukaj. bil začasno pokopan šoštanj ski mladi partizanski pesnik Karel Destov-nik-Kajuh.
Strnjene vasice skorajda ni, saj stoji skoraj vsaka kmetija sama zase med planinskimi pašniki in sadnim drevjem. V tako skritem in samotnem okolju stoji tudi# domačija pri »Zdovcu«, kjer se je 12. decembra 1888 rodil slovenski kipar Ivan Napotnik.
Po otroških igrah na paši in prvih naukih v ondotni šoli so mladega Zdovčevega Janeza po zaslugi učitelja Smolnikarja dali na ljubljansko umetno-obrtno šolo, kjer se je učil rezbairstva in kiparstva pri profesorju Francu Repiču. Na dunajski umetnostni akademiji sta mu v splošnem oddelku bila učitelja kipar Bitterlich in Miiller. V specialni šoli Edvarda Hellmerja N.: Nimfa: darilo sostanjskemu pa je dobil Napotnik odločilno po- županu dr. Mayerju ob priliki otvo-budo za svoje nadaljnje delo. Če- "tve vodovoda v Šoštanju, prav je ta kipar, tvorec velikih dunajskih spomenikov (Goetheja, Mo- n; leseni kočici, do stropa napolnjeni z osnutki in nedokončanimi kipi je preživel dolga leta do okupacije, ko se je preselil v svojo hišico v Šoštanju, kjer je živel in neumorno delal vse do svoje smrti.
Za vedno mi bodo ostale v spominu besede, kf je imel zapisane na notranji strani vrat svojega skromnega ateljeja pri Šumrovih v Šoštanju: »Umetnost ni poklic marveč počasna oblika samomora«. Še bolj značilen pa je morda ta-le napis: »Strah je začetek vseh slabo sti«. Da, Napotnik je bil skromen 'vse p&veg s&foffl£n trtnetnik, kl"§8« nikoli ni pehal za slavo in imetjem. Včasih je bil tudi malce skrivnosten in šegav. Ko je nekoč prišel v Ljubljano so ga ljubitelji njegove umetnosti radovedno spraševali: ja, mojster kaj pa kaj delate? — misleč pri tem na kakšno novo delo. Napotnik pa je v šali odvrnil: »ja sedaj pa seno sušimo«.
Napotnik se nikdar ni lovil za enodnevnimi modnimi muhami. Zato se je tudi zavaroval vseh puhlih manir. Sam človek iz ljudstva, ki je živel vselej z njim, je tudi v svojem delu preprost in iskren, zaradi svojega dojemanja in upodabljanja vselej zanimiv. Njegova umetnost je dokaz zdravja in radostne afirmacije življenja. V lesni skuplturi ga pri nas doslej še nihče ni dosegel. Za njegovo delo na polju slovenske kiparske umetnosti pa ga je odli-— „ . ,-.... IT-„ . koval tudi predsednik SFRJ maršal nega značaja, ker je bil Hellmer iz- Tk mestaa občma šoštanj pa ga razit stilist, medtem ko je njegov . ofc) njegovi 70-Ietnici prograsila mladi ucenec ostal kot dosleden re- * ega častnega občana. V. K. alist vselej blizu narave in krepko	. .
povezan z njo. Leto dni pa ga je na akademiji uvajal v lesno plastiko tudi znani kipar Franc Železny.
Po končanih akademskih študijah je bil Napotnik več let v službi pri raznih dunajskih kiparjih in arhitektih, kjer je samostojno delal različna naročila. Med drugimi tudi več figur v novem delu dunajskega cesarskega dvorca na Heldenplatzu.
Z Dunaja je odšel v Budimpešto kjer je sodeloval pri delih za spomenik znanemu rfiadžarskemu revolucionarju in politiku Kossuthu (1802-1894), ki stoji pred budimpe-štanskim parlamentom.
Mted prvo svetovno vojno je moral k vojakom, kjer je med boji v južnotirolskih gorah dobil strel v nogo. Rana na nogi mu je pustila hude posledice, tako da ga je to pravzaprav mučilo vse življenje. Morda se je ravno zaradi tega kmalu po vojni za stalno naselil v domači Zavodnji. Tam daleč od mesta, celo daleč od najbližjih sosedo»v se je začela doba njegovega samotar-jenja, doba tihega vztrajnega dela in notranjega zorenja. Tam v majh-
.......'rtaftii
Tone Repnik: perorisba na razstavi v Šoštanju OB RAZSTAVI TONETA REPNIKA V ŠOŠTANJU
SLIKAR SVETLEČIH OČI
Da, slikarja svetlečih oči so ga imenovali kolegi, ko sem se z njimi razgovarjal o delih Toneta Repnika, ki razstavlja v Šoštanju. Repnik je star 30 let, preprost kmečki fant ali bolje rečeno mladi mož in oče, ki mora skrbeti za 7-člansko družino. Osebno sem ga spoznal šele pred meseci, ko je obiskal Napot-nikovo galerijo. Kmalu nato pa sem mu na povabilo vrnil Obisk v Vu-zenici, kjer je Repnik doma. Pričakal me je na železniški postaji in me v sončnem dopoldnevu popeljal skozi Vuzenico do stare razpokane graščine, kjer je doma. Že pri vhodu sem razmišljal naj vstopim ali ne, kajti razpokano zidovje, obra-ščeno z grčavo starodavno trto, se mi je zdelo kakor po potresu. Po vijugastih in strmih stopnicah sem se povzpel v prvo nadstropje, ki je bilo tudi znotraj vso razpokano. V mali kuhinji me je pozdravilo 6 otrok, ki so vsak za podeoj večji od drugega in pa mlada postavna rdečelična žena. Otroci so se, kakor je pač to na deželi navada, stiskali drug poleg drugega in nekako z nezaupanjem gledali v nepoznanega tiujca.
Ko sem se ozrl po malem prostoru sem na vseh štirih stenah za-
gledal z risalnimi žebljički pippete risbe oziroma skice, ki služijo" slikarju namesto modelov pri izvedbi v olju. Kuhinja je hkrati slikarjev atelje od koder je čudovit razgled po Vuzenici in dalje na srebrni trak Drave ob kateri so posedali nedeljski ribiči. Mojo pozornost je pritegnila mala stenska omarica v kateri so bili lepo razporejeni različni novci vseh velikosti. Da, uganili ste, slikar Repnik je tudi zbiralec in numizmatik. Po krajšem razgovoru sem vstopil še v spalnico, ki skorajda ni večja od kuhinje. Tudi tu je vse polno starinskih predmetov po omarah in stenah. Posebno zani-'miv je ves črn in črviv star gotski kipec od katerega se Repnik skorajda ne bi ločil. Na omarah je nekaj lepih kozarcev iz starih pohorskih glažuit, pa nekaj etnografskih predmetov in po stenah starinske sulice in sablje. V kotu ima zložene svoje slike in počasi sem jih jemal in ogledoval, kajti namen mojega obiska je bil narediti izbor za razstavo v Šoštanju. Izredno zanimiv ;e Repnikov slikarski svet, kompozicije so čudovite, barve pa sivkasto vijoličaste, da, pretežno žalostne in težke, kakor je težko življenje mladega kovača in slikarja izpod zele-
nega Pohorja. Le zakaj je usoda tako neizprosna, 'da se mlademu Rep-niku, ki je že v osnovni šoli silno rad risal in sanjal o slikarstvu, ni izpolnila želja, da bi se lahko slikarsko izobrazil. Tudi on je bil član številne družine in doma so se le s težavo prebijali skozi življenje, Oče, preprost gozdni delavec, je dal mladega Toneta v uk za čevljarja. Toda, ko se je fant izučil zanj ni bilo več dela in zaposlil se je v tovarni poljedelskega orodja, kjer je še danes. Toda ne, Tone ni samo kovač in fužinar, Tone je tudi slikar in ljubitelj umetnosti. Intenzivneje slika že nekako štiri leta in v tem času je nastalo nešteto risb in Skic ter preko 80 olj večjih formatov. Najraje slika svoje okolje, delavce iz tovarne poljedelskega orodja in okoliške kmete pri njihovem defei in zabavah. Zadnje čase je upodobil tudi nekaj vaških in pustnih običajev. Ker ima kot slikar naivec povsem svojski način slikanja, kar čestokrat izpade tudi groteskno, domačini pravijo, da to pač niso oni Vuzeničani. Toda ravno zaradi takšnega načina slikarskega podajanja svojega okolja je postal interesan-ten za ljubitelje nekaterih likovnih ekstravagamtnosti.
Pozornost je vzbudil že na prvi republiški razstavi amaterjev iz Slovenije leta 1963. v likovnem salonu v Celju. Zatem je razstavljal še v Slovenj Gradcu, Mariboru, Velenju in sedaj v Šoštanju. Povsod kjer so se pojavila njegova dela so bila deležna neštetih povsem različnih .sodb in kritik, ki so si bile vedno edine v tem, da je Repnikova osebnost prijetna osvežitev v krogu na-ivcev Jaki j a in Tisnikarja. Iz njegovih slik skremženih ali bolje povedano trpečih obrazov delavcev, kmetov in kmetic veje povsem svoj-ska barvna harmonija iz katere se izdvajajo velike svetleče oči. Te oči, ki so na vseh podobah enake pa sestavljajo velik mozaik ustvarjenih del. Naslikal je rojstvo, naslikal, je smrt, vmes pa veliko »ohceti« in . še marsikaj drugega. Ker mu življenje ni naklonjeno z lepe plati si je v prenekateri perorisbi kar nekako po Smrekarjevo privoščil to ali ono nepravilnost iz svojega okolja. Po težkem fizičnem delu v tovarni, kjer s kladivom oblikuje poljedelsko orodje, se popoldne, če ni preveč izmučen, posveti oblikovanju ljudi z barvo in čopičem, kar za njega nikakor ni zabava, saj jemlje slikarstvo zelo zelo resno.
V. K.

/J/y/ \ \/Ju \ I	v I Islsl \ 1


Občinski ljudski odbor šoštanj je na skupni seji obeh zborov dne 12. decembra 1958 sklenil: NAPOTNIK IVAN, AKADEMSKI KIPAR, doma iz Zavoduje nad Šoštanjem se imenuje za: častnega občana občine šoštanj.
Na sliki: M. Gaspari — diploma za častnega občana.
drosti na dvorišču univerze, Johanna Straussa) močno vplival na Napot nika, je bil ta vpliv le bolj formal
MLADI SO...
KDO JE Z NJIMI...
V
KJE JE NJIHOVA BODOČNOST...?
N.: Ženski portret -v Šoštanju.
iz 'zbirke
Tri srečanja; trije fantje! To niso ptički brez gnezda. Ne vedo, kaj je huliganstvo. Ne vedo, kako ljubiti starše, ker sami tega niso deležni. Ne vedo, kod jih bo vodila pot. Radi bi nekaj dosegli. Ta »nekaj« pa je pri vseh nas tako različen. In včasih nam nekaj v narekovaju pomeni ljudi, največkrat mladino. Posamezne primere ocenjujemo in posplošujemo. Končno nas postaja strah pred in za novo generacijo.
Postajamo bogati, kaj vse smo dosegli. Vse težave smo premagovali in uspeli. Hočemo naprej. Postavljamo isi nove naloge in nove cilje. Ob tem bi rad izrazil željo: Pojdimo naprej, ob sebi ne pozabimo na človeka, in kadar je to mladina, bodimo z njo in ona naj bo z nami.
Morebiti mi bo s tem sestavkom vsaj delno uspelo opozoriti na razpotje hotenj, želja, prepričanj in ocen med odraslimi j>n nekaterimi mladimi ljudmi.	>
Za vsakega človeka smo dolžni storiti vse in kadar nam uspe le enega odtujenega vrniti na srečno potživljenja, smo storili mnogo, postali smo bogatejši.
Dolg je ta uvod, a še vedno pomanjkljiv, kajti naš smoter o človeku je bogata zgodovina ustvarjanja, je resnica današnjega življenja in nikoli dokončan register želja za prihodnost.
Opisal bom tri primere odnosov med starši in otroci. Dva primera sta iz naše občine in en primer od drugod.
Nisem poklican, da bi raziskoval take in podobne primere, zato ne morem jamčiti za poizvedbe teh mladih ljudi. Resnica je le, da so fantje povedali to, kar čutijo._Gotovo je, da bodo starši ob prebiranju članka našli samega sebe, ali pa spoznali ljudi po primeru. Moj naimen ni žaliti osebnosti kogar koli, saj staršev niti ne poznam. Prav tako to
niso edini primeri. Kako srečni bi bili, če bi bilo talko malo vzgojnih problemov in potem bi tudi tega članka ne pisal.
Imena otrok so izmišljena.
Sestavek bo dosegel svoj namen, če primerov ne boste iskali po soseski, ker mislite, da iso drugod hujši kakor doma. Morebiti res; redke so družine, kjer bi tudi otrok ne imel svoj prav, a je včasih zaradi neprijetnega razpoloženja v družini grenko zavrnjen.
Kolikokrat sem razmišljal o Ivanu. Fantu teče dvanajsto leto. Enkrat je v šoli zaostal. Sam pravi, da se težko uči. Koliko prekrškov je nanizanih po datumih v njegovi šolski evidenci. Rad se pretepa, grob je. Pri neki družini je vzel pišče, ga odložil pri sosedovih in povzročil spor. Sošolke zadržuje na poti domov, ko se vračajo iz šole. Ukradel je kozarec vložene solate. Zakaj? Mama je potrebovala kozarec, a ga ni nesel domov. Sošolcu je vzel smuči in tovarišico prosil, da ga pusti domov, ker mora po nujnih opravkih. V resnici se je šel smučat. V šolo je prinesel kavelj. Zakaj? »Da bom tega sošolca obesil, ker mi nagaja.« V šoli je součencu zamenjal obutev, ker je bila njegova strgana.
Mnenje šole: Ivan je sposoben biti boljši, se boljše učiti in ni slab, bojimo se le za vzgojo, kajti dom ...
Da, dom, kje je in čigav?
Bil je zakon. Družina je živela na domačiji. Trije otroci živijo iz tega zakona. Ivan je najstarejši. Družina je doživela brodolom in mati se je poročila drugič. Oče je na posestvu. Mati je v novem zakonu rodila dva otroka. Družina je številna. Oče je delavec. Njegovi prejemki ne zadoščajo za oSkrbo vseh članov družine. Nekdo mora biti pri hrani prikrajšan. Odveč so otroci iz prvega zakona. Oni so krivi težkega družinskega stanja? Siba in strah morata
krotiti njegove življenjske potrebe. Ivan je starejši, sposoben je misliti (dobro in slabo), pomagati si mora. Pobegnil je. Pri stari materi je našel vsaj najnujnejše.
Da, Ivan, in o tebi vedo povedati ljudje toliko slabega — zlega.
Ob srečanju ni bil Ivan niti malo presenečen. Vse najhujše je sposoben prenesti. Le ob vsaki moji kretnji z roko, je mehanično umaknil glavo in me uščinil s prosečim pogledom. Kako iskreno sva se pogovarjala. Prav ničesar, kar je žakri-. vil -ni skušal prikriti. Rad bi pomagal svojima mlajšima bratcema, ki ju ... (po priimku imenovani očim) tako tepe, a si nista sposobna pomagati. Oh, ko bi čimprej dorastel, da bi se lahko... (očimu) maščeval.
V	pogovoru je povedal tudi to, da mu je mama naročila zamenjati strgano obutev za boljšo in da je kavelj nosil v šolo zato, da bi se branil, kajti součenci so mu bili obljubili, da ga bod$/natepli. Bežal ne bi pred njimi, branil bi se.
Ivan je sam med tolikimi ljudmi. Strah ga je. Pri stari mami je našel zatočišče in tu je zadovoljen. Domov bi se ne vrnil več, le kako bi pomagal mlajšima, ki se prav tako včasih zatečeta sem k stari materi po košček kruha ali pred tepežem.
V	pogovoru ni niti enkrat omenil besedice oče, očim ali stari oče. Vse je imenoval po priimkih. Mamo pa ima rad, ker je tudi ona tepena.
Najino slovo je bilo prisrčno z obljubo, da se bova še srečala.
V	dragi družini je lS-Ietni sin Igor.
Doma imajo svojo hišo in vrt. Oče in mati sta zaposlena, sta izredno skrbna in posebej oče je sam s seboj ponosen. Ker je v življenju marsikaj zamudil, zato poskuša vsaj nekaj tega nadoknaditi. Sedaj se šola in bi s tem dobil priznane sposobnosti, ki jih že itak ima. Pri delu je
nazaj k prirodi!
TA ZAHTEVA VELIKEGA FRANCOSKEGA MISLECA JEANA JACQUESA ROUSSEANA (1712—1778) JE BIL MOTO LETNE SKUPŠČINE OBČINSKE ZVEZE TABORNIKOV VELENJA, KI JE BILA KONEC MESECA DECEMBRA 1965 V ŠOŠTANJU. ZBRALI SO SE DELEGATI TABORNIŠKEGA ODREDA »PUSTEGA GRADU« IZ ŠOŠTANJA, TABORNIŠKEGA ODREDA »MLADIH RUDARJEV« IZ VELENJA, TABORNIKI ODREDA »KAJUH« IZ ŠMARTNA OB PAKI IN TABORNIKI ODREDA »TOPLEGA VRELCA« IZ TOPOLŠICE. SKUPŠČINE SO SE UDELEŽILI TUDI PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE VELENJE TOVARIŠ PETER KRAPE2 IN VEČ UČITELJEV H. OSNOVNE ŠOLE ŠOŠTANJ TER ZASTOPNIK KOLEKTIVA TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ TOVARIŠ MAKS MEDVED.
zveza niso bila velika, saj so lahko krili le izdatke za pisarniško poslovanje, vendar pa so se nekateri požrtvovalni taborniki usposabljali samoiniciativno v različnih tečajih za vodnike, načelnike in taborovod-je, ki jih je prirejala bivša okrajna taborniška zveza v Celju. Ko so se usposobljeni vodniki vrnili domov so na novo začeli organizirati taborniško življenje v šaleški dolini. Krajši tečaji in propagandni tabori v Šoštanju so privabljali vedno več mladincev in mladink, ki so ob lan-
skoletnem »Dnevu športa« v slavnostni povorki bili že skoraj vsi v lepih taborniških krojih. Že par let nazaj pa se taborniki iz šaleške doline vsako poletje pojavljajo v različnih predelih naše prelepe domovine, ki je polna čudovitih jezer, idiličnih gorskih predelov in dolin in nazadnje še Jadransko morje, po katerem hrepeni sleherni mladi Ju-' goslovan. Dvakrat so taborili v Lescah pri Bledu, enkrat v Župančičevi Vinici, trikrat na otroku Hvaru in letos poleti ob prekrasnem Bohinj-
Na taborjenju — namizni tenis
skem jezeru. Povsod, kjerkoli so se pojavili mladi taborniki »Pustega gradu«, »Toplega vrelca« in »Kaju-hovega odreda«, so se takoj priljubili domačinom in jim po tradicij onalni taborniški navadi pomagali pri njihovem vsakdanjem delu. V Bohinju so se spoznali s taborniki iz Brežic in Ljubljane. V isvoje okrilje pa so sprejeli tudi goste iz bratske Cehoslovaške republike. Vsled odlično organiziranega in urejenega taibora ob Bohinjskem jezeru je mlade tabornike obiskala tudi ekipa RTV Ljubljana.
V teh taborih se je usposobilo mnogo mladih tabornikov, iki morajo poznati najrazličnejše veščine za življenje v prirodi, poleg tega pa so skoraj vsi opraivili tudi različne stopnje taborniških izpitov. Spoznali so kako zelo je potrebno sprostiti se v prirodi, jo občudovati, še posebno pa čuvati, saj takih naravnih lepot kot jih ima Slovenija ni daleč naokoli.
Občinska taborniška zveza razpolaga s 35 šotori, 25 slamarjcami, 3 plinskimi kuhalniki in montažno kuhinjo, ter nekaj literature in orodja, ki so ga poklonili posamezniki. Večji del opreme pa je last posameznih enot oziroma odredov.
Iz poročila je bilo razvidno, da je le s trdim sodelovanjem odredovih uprav uspelo organizirati tako kvalitetna taborjenja. Seveda tudi tukaj ni šlo brez pomoči, saj jim je za taborjenje v Bohinju predvsem pomagala izdatna pomoč kolektiva termoelektrarne Šoštanj. Dobili so tudi dotacijo od občinske skupščine Velenje in od sklada za društveno dejavnost pri občinskem odboru SZDL. Posamezni odredi pa so si del finančnih sredstev priskrbeli sami, saj so organizirali razne delovne akcije, zbirali so odpadni material in čestokrat pomagali tudi posameznim kmetovalcem. V ostalih mesecih, ko niso billi na taborjenju, na so naredili več iSzletov na goro Oljiko, Paški Kozjak, Bele vode in Smrekovec.
Brez opreme je šele lani ustanovljeni odred »Mladih rudarjev« iz Velenja. Težave pa so se začele tudi v Šoštanju, kajti od 1. .januarja 1966 dalje bi morali za taborniško sobo v stavbi bivše občine plačevati letno 180.000 dinarjev, česar pa občinska taborniška zveza ne bo zmogla.
Po poročilu se je med mladimi taborniki razvila živahna razprava — škoda le, da se niso razprave udeležili tudi delegati iz Velenja,
M W - ■ -
Taborniki streljajo z loki
katerim bodo morali tovariši k občinske zveze še bolj pomagati, da bodo lahko kos začetnim težavam.
K besedi se je priglasil tudi podpredsednik občinske skupščine Velenje tovariš Peter Krapež, ki je v imenu občinske skupščine pozdravil zbor tabornikov in med drugim dejal: »Taborniška organizacija, ki zbira okoli sebe velik del mladine in otrok, jih uči spoznavati najrazličnejših veščin, ljubiti živali, pomagati sočloveku in predvsem spoznavati in ljubiti domovino, ni pomembna samo zaradi tega, ampak predvsem zato, ker je taka organizacija mladini in družbi potrebna, da telesno in duševno krepi mladi rod, ki je steber bodoče generacije. Glede situacije v zvezi s taborniškimi prostori pa je predlagal, da naj se taborniška zveza obrne na eno izmed šoštanj skih osnovnih šol, ki bo verjetno ustregla njihovim željam, da se od časa do čaisa v zimskih mesecih sestanejo tudi v toplih prostorih, kjer se bodo lahko teoretično pripravljali za poletna taborjenja. Delno pomoč pa jim je tudi še vnaprej obljubil tovariš Medved kot zastopnik termoelektrarne šoš^nj.
V novi odbor so izvolili sledeče tovarišice in tovariše: v upravni odbor — Antona De Costa, Eriko Cverlin in Marjetko Krapež, v nad-
zorni odbor — Dušana De Costa, Maksa Mediveda in Sočičevo.
Pred zaključkom zbora so sprejeli še sklep, da se bodo v letu 1966 udeležili pohoda ob žici okupirane Ljublajne, jubilejnega tabora ob 15-letnici zveze tabornikov Slovenije in zveznega zleta tabornikov Jugoslavije na Fruški gori.
V. K.

vedno uspeval in je bil deležen obilnih priznanj. Vse to mu je pomagalo, da se je odtrgal od okolice in postal velikodušen.
Za kar je bil on sam prikrajšan, se zavzema, da doseže pri sinu Igorju. Do 7. razreda je Igor v šoli odlično uspeval. Le kako bi se moglo zgoditi, da ne bi dobil povsod odlične ocene. Ko je obiskoval 6. razred, se je Igorju rodila sestrica. Bila je nepričakovana (neplanirana), zato je vnesla v- družinsko blagostanje precej skrbi. Starši so se večkrat posvetovali glede novega okolja. Igorja so duševno pripravili na novo družinsko stanje, sam pa je pri njih obdržal priznano veljavo.
Kmalu je oče postal preponosen na lepo hčerko in Igor je doživel največje zlo. Kako se je to zgodilo, ne ve. Ve le, da bi moral več delati, da zanj ni bilo več lepe besede, da se je vse spremenilo. 7. razred je izdelal z dobrim uspehom. Tokrat je oče začel dvomiti v svoje prvotne ideale, da bi Igor bil zdravnik ali inženir. Nič več ni omenjal, da je pripravljen prihranke uporabiti za šolanje sina.
Igor je v šoli nazadoval. V 8. razredu ni ve3el tega, kar se je naučil v 6. razredu. Kam z njim? V gimnaziji ne bo uspeval. Poslužiti so se morali poznanstva v strokovni šoli, da je bil sprejet. Doma je Igor zmogel še toliko, da so se sosedje sprli in da jc prišlo do sodišča. Takrat še Igor ni bil kriv ničesar, ker bi starši izgubili na ugledu. Vso odgovornost in krivdo je treba iskati pri drugih.
V strokovni šoli se je Igor ponovno znašel (živel je pri sorodnikih), postal je zgovornejši. Tudi organizacijske sposobnosti je kazal, samo da bi se uveljavil. Nekateri vedo povedati, da se je z drugimi učenci dogovoril, za pripravo izdelka, da bi si tako pridobil boljšo oceno. Sam čuti pri nekaterih predavateljih prezir, strožji so do njega, ker je zaradi poznanstva prišel v to šolo. Součen-ci ga imajo radi, ker mnogo govori. Včasih sili v ospredje, navidezno se zavzema za dobro součencev. Tu se pojavljajo njegove pomanjkljivosti, kajti ne misli mnogo, pač pa samovoljno vztraja pri svojih sklepih.
Igor je v prvem letniku in prva redovalna konfereriča je za njiirf. Iz enega predmeta je dobil nezadostno
oceno, nekaj ocen ima zadostnih. Sam ima občutek, da je pri nekaterih predmetih po krivici dobil slabšo oceno kot jo je zaslužil.	i
Pri sebi je sklenil: učil se bom; vem, da bo sošolcem, ki po milosti dobijo dobre ocene, v drugem letniku pri drugih predavateljih težko.
Oče ga ne obiskuje več, ko je zvedel za njegove ocene, so postali njuni odnosi hladni. Fant je postal zamišljen, nič več ni v njem ponosa in samozavesti. Odtujil se je svojim prijateljem in družbo si išče pri mlajših.
Kdo more prodreti v njegov svet duševnosti?
Kdo more čutiti, kako ga je prizadela očetova grožnja, da ne bo smel domov, če bo ob polletju imel enake ocene kakor jih je imel ob konferenci in da ga ne bo priznal za svojega otroka.
Naj se zgodi kakorkoli, gotovo pa večina ljudi, ki so zanj odgovorni, nosi neouteno odgovornost, da fant drsi zaradi očetovega ponosa navzdol. Ali bi se mogli čuditi, če Igor dobi ob polletju še slabše ocene?
Kje si bo iskal družbo, kam se bo zatekel? Ali ga niso ljudje potisnili na pot, ki bi jo tudi on moral sovražiti?
Tretjega fanta sem poimenoval z Iztokom/ Povedal mi je, da mu je 17 let. Kako lepo je znal pripovedovati, kako ubrane so bile njegove misli. Skoraj tri ure njegovega pripovedovanja mi je na mah minilo. Jaz sem imel od časa do časa le priložnost globoko vdihniti in po sebi sem čutil srh groze.
Ne vem, čigava je bila obtožba. Izredno sem si želel, da bi imel magnetofon in da bi mogel staršem posredovati izpoved mladega človeka, ki ga mnogi ocenjujejo z najkrutej-šimi obtožbami.
Ne vem, če bom sposoben zbrati spomin in povedati večino tega, kar mi je Iztok zaupal. Zavedal sem se, da je fant prehodil življenjsko pot, ki bi sodila na ameriški divji zahod. Ce je le polovico poizvedbe resnične, je več kot dovolj, da si ustvarimo neprijetno oceno družinskega Okolja, iz katerega je Iztoka vodila pot do doma v internat v istem kraju, v prehodni mladinski dom, v bolnico za duševno bolne in končno pred sodišče. Dogodek sem pripove-
doval neki materi, ki je priznala, da bere v podlistkih neke tuje revije podobne dogodivščine in da je bila prepričana, da se to ne godi v resnici, pač pa so to pravljice. Sedaj verjame.
Verjetno bo Iztok prebiral ta sestavek v »šaleškem rudarju«, prosim ga, naj mi ne zameri, če odlomkov iz njegovega življenja ne bom sposoben tako sočno povedati, 'kakor to zmore on sam.
Iztok mi je zaupal, da je doma v nekem mestu, da ima vplivne in ugledne sorodnike, da je njgov oče delavec, da ima mlajšega brata — maminega ljubljenca in da njega (Iztoka) mama ne mara. Ko je obiskoval osnovno šolo, starši niso zmogli denarja, da bi mu kupili potrebne učbenike. Knjige si je ispo-sojal. Po končanem 4. razredu si je med počitnicami prislužil denarja in si za 5. razred kupil vse potrebno in tudi knjige. Starši so temu nasprotovali in knjige strgali. Spominja se, da se je nekoč pripeljala teta na obisk. Avtomobil ima in on jo spoštuje. K sprejemu je mama poklicala tudi njega in ga predstavila: »To je naša baraba.« Kako hudo mu je bilo. Preostalo mu je le, da se je umaknil ih odšel od doma. Kolikšno sramoto je preživel s takšno predstavo. še sedaj ga boli in tega ne bo nikoli pozabil.
Mame sploh ne more razumeti. Včasih ne ve, da je Iztok sposoben misliti in sklepati. Ob neki priliki mu je rekla; da on sploh ni njihov, da so ga pri njih pustili vojaki. Kako nerazumljivo je to zanj, kajti ob drugi priliki mu je rekla, da je škoda, zaikaj ga ni takoj ob rojstvu zadavila. Zakaj neki mora biti tako? Pravi, da je živčna, pa vendarle včasih povsem mirna. Najhuje je to, da ga mati kaznuje in mu ne da jesti. Zgodilo se je tudi, da ga je zaprla na stranišče, ali celo, da ni smel doma spati. I?tak zatrjuje, da si je s sosednimi strankami dober, le starši so z vsemi sprti. Tudi on bi moral vse sovražiti in včasih mu mana naroča, da bi moral mlajše pretepati, ker nagajajo njej ali bratu, sicer ne dobi jesti.
Iztok kadi. Po potrebi prosi starše za denar, da bi mu ga posodili. Morebiti ne ve, da starši nimajo dovolj denarja za dnevne potrebe, ve le to,
da ga doma ne dobi, da mu ga sosedje raje posodijo in po tem sodi, da so sosedje boljši od staršev.
Žal mi je, ker mi Iztok ni povedal, kaj vse je on storil napak in zakaj je moral v prehodni mladinski dom. Povedal mi je koliko in kaj je delal v tem prehodnem domu. Zaupali so mu tam, dobil je svojo vrednost, zato je rad delal, rad je imel svoje prestojnike in spoštoval jih je. Vodstvo tega prehodnega doma je gotovo spoznalo, da se z Iztokom da delati, saj so ga po treh mesecih spustili domov. Da, vrnil se je. A kam? V isto okolje, kjer je prej zaslužil pogoje za mladinski prehodni dom.
Samo še to: Iztoka so spravili kot duševno bolnega v Vojnik. Kako se je to zgodilo, ne ve. Napotnico zanj je od zdravnika prinesla mama. Branil se je iti v tako bolnico, saj tudi sedaj ne ve, zakaj je bil teden dni tam. Sram ga je bilo, da bi ga bili vodili miličniki, zato jim je pobegnil in sam odšel v Vojnik. Ne more pozabiti, kako je bil osamljen, zapostavljen. Hrana pač ni vse, hudo mu je bilo, ker je imel povsod občutek, da ga imajo vsi za bolnega. Vdihnil je in nadaljeval: kako težko je preprostemu človeku, ki ni sposoben študiranih ljudi prepričati, da je zdrav in da ne spada tja. Koliko je bil Iztok potreben te preizkušnje nam pove to, da je vendarle bil po enem tednu poslan domov, da pe dobiva nobenih zdravil in da živi dalje kot prej. Njemu se zdi, da ga nekdo preganja, da je vsem ljudem odveč, da mu vsi hočemo slabo. V precej velikem kraju pozna le tri ljudi, ki jim zaupa. V njih je spoznal dober namen, četudi so mu povedali, kaj je v življenju delal napak. Tudi njegovi vrstniki ga radi poslušajo in jim potoži kadar mu je hudo.
Ura je bila okrog 9. zvečer, ko se je odpravljal domov. Bil je dobre volje in mi je na vprašanje, kaj mu bodo rekli doma in da ne želim, da bi bil zaradi najinega razgovora kre-gan, odgovoril, da po navadi pride domov do devete ure. Za tokrat pa se bo zgovoril, da je bil V kinu.
Prevzet sem bil nad njegovim pripovedovanjem. Iz obzirnosti ga nisem povpraševal po dejanjih, ki jih je zakrivil in iki so pripomogla k ta-
kim odnosom v družini. Prepričan sem, da se bova še srečala. Iztok ve kaj dela, ve kaj je prav, zna biti vljuden, zna ceniti in spoštovati. Srečen sem, iker ne vem, kako je sposoben biti slab ali kako zmore sovražiti. Človeku, ki mu želim pomagati, gledam v lepo stran njegovega obraza, potem bom uspešnejši; ali če hočem slabo, vidim samo temno tran povečane resnice. Taki smo po navadi ljudje med seboj.
O Iztoku govorijo mnogi ljudje. Kaj vse je zakrivil? Slišal sem ploš-ne in pikre pripombe. Morebiti je resnično zakrivil težja kazniva dejanja, toda rastel je in doraščal med ljudmi in okolje dokaj močno vpliva na človeka — posebno mladega.
Opisal sem tri različne primere vzgojno močno prizadete mladine. Družine so različne in tudi starost je različna ter socialno stanje povsod drugačno. Ni moj namen kazati na starše, da so edino oni krivi posebnega stanja. Brez dvoma, v danih primerih nosijo glavno breme odgovornosti. Toda tudi družba si lasti pravico in dolžnosti vzgoje. Kako pestra bi postala razprava o odgovornosti vzgoje, a vedno smo sposobni sebe izključiti pri povzročiteljih slabih navad. Kdo vse je bil kriv in kako krute obsodbe smo pripravljeni izreči. Poglejmo življenju v obraz. Priznajmo kar smo storili dobrega in kaj slabega. Ne želim, da bi s tem sestavkom sprožil plaz neodgovornega ocenjevanja, želim le to, da se sprijaznimo z resnico in od tod nadaljujemo pot. Prevzami-mo nase del odgovornosti, ki smo jo dajali ulici, za vse pa naj velja resničen slovenski vzgojni pregovor: »Besede mičejo, vzgledi vlečejo!«
Stane Žula
Miiii(iiiiiiii(tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiftitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)iiinii( tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin
I TRADICIONALNI
rudarski družabni večer
16. II. 1966 OB 20. URI V HOTELU PAKA
BOGAT PROGRAM
nTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiii^
KONFERENCA KOMUNISTOV
PRI KMETIJSKI ZADRUGI
Decembra so komunisti kmetijske zadruge Šoštanj ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju. Gospodarska reforma je zadrugo zajela ravno v času, ko je močno povečala lastno proizvodnjo s priključitvijo glavner ga dela kmetijskega gospodarstva Velenje. Kljub kratkemu času in skoraj brez posebnih priprav in če upoštevamo, da je proizvodnja že tekla, je bila priključitev izvedena brez večjih zastojev. Zavedati se moramo, da je uspeh gospodarske reforme odvisen od vsakega posameznika, od vsakega podjetja in u-stanove.
Kljub temu, da je lansko leto produktivnost poraistla se s tem ne smemo zadovoljiti, kajti dviganje produktivnosti naj bo naš stalni cilj.
Največ so na konferenci diskuti-rali o kmetijski proizvodnji nasploh in še posebno o lastni in kooperacij ski proizvodnji zadruge v novih pogojih. Za povečanje lastne živinorejske proizvodnje t. j. proizvodnje mleka in pitane živine se bodo posluževali vseh ukrepov od izibolišanja krme do selekcije živine. Večjo skrb bodo posvetili obstoječi sadjarski proizvodnji pri zadrugi in kolikor bodo uspeli predvsem v zvezi z zaščito tudi privatno kmečko proizvodnjo. Boljša preskrba potrošnika z zelenjavo je predvsem naloga trgovske mreže, ki bi morala biti bolj elastična v tem pogledu. Kmetijska zadruga je pripravljena organizirati proizvod-
PREKLIC
Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 158. Franc Debeljaik, Jenkova 1, Velenje.
njo drobne zelenjave pri privatnem proizvajalcu, toda za odkup pa naj bi se trgovina direktno vezala s proizvajalcem in mu tudi garantirala ceno.
' Takšno vsebino imajo tudi sklepi razširjenega plenuma SZDL, kjer se je obravnavalo kmetijsko vprašanje šaleške dc>line. Kot je razvidno iz razprave so se komunisti strinjala s sklepi plenuma.
Vzdušje na konferenci je bilo močno razgibano, nakazanih je bilo veliko problemov, nekaj tudi rešenih, naloga komunistov pa je, da tudi za ostale najdejo rešitve. Ugotovljeno je bilo, da. je organiziranih premalo sestankov s celotnim kolektivom, kajti vsak član delovnega kolektiva naj bi bil seznanjen z vsemi važnejšimi dogodki ali ukrepi v podjetju. S priključitvijo Kmetijskega gospodarstva Velenje so nastali problemi v zvezi s stanovanji, kajti nekateri delavci na posestvu nimajo urejenih stanovanj, zato naj bi v tem letu temu posvetih večjo pozornost.
Delitev po delu naj zajema vsakega posameznika pri delovni organizaciji, tudi strokovni kader.
Vodilo in naloga komunistov naj bo poleg vestnega opravljanja službenih dolžnosti tudi pripravlje-•ost za družbeno politično delo in izgrajevanje zavesti.	K. M.
MALI OGLASI
IŠČEMO upokojenko za čuvanje otroka An opravljanje gospodinjskih del v Velenju. — Naslov v uredništvu.
. . t
Trgovsko podjetje na veliko in malo »BAZEN« Velenje
razpisuje prosto delovno mesto
* '
DAKTILOGRAFKE IN STENOGRAFKE
ki bo hkrati opravljala delo kadrovske evidence
Pogoj:
—	administrativna šola s primerno praksp,
—	kandidatke bodo morale opraviti preizkus znanja iz strojepisja in stenografije.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe s podatki o dosedanji zaposlitvi in o splošni ter strokovni izobrazbi sprejema splošna služba podjetja 8 dni po objavi.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in starega očeta
FECfc MARTINA
rudarskega upokojenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, zlasti dr. Jerinu za njegov trud med njegovo boleznijo.
Posebej se zahvaljujemo društvu upokojencev za izčrpni govor ob odprtem grobu in pevskemu zboru, vsem in vsakemu iskrena hvala.
Žalujoči: žena Rozalija
in otroci z družinami

\ a. 11 • z nv r rf 12 t* w -m lAiibdJvi HUJJAK
glasilo socialistične zveze delovnega LJUDSTVA OBČINE VELENJE
Lastnik in izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan šterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi ževart — List izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kllšeji: Celjski
tisk Celje.
SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI — SKLEPI
PROIZVODNJE ŽIVINOREJA
V zadnji številki šaleškega rudarja smo poročali o stališčih skupnega plenumu občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL, ki so jih zavzeli do kmetijske proizvodnje in njenega nadaljnjega pospešenega razsoja v občini. Na plenumu so zadolžili komisijo za ekonomsko politične odnose, in strokovnjake kmetijske zadruge Šoštanj, da pripravijo sklepe. Te sklepe v celoti objavljamo!
1. Družbenega sektorja kmetijstva (od strokovnih nasvetov do finanč-je po površini le dobrih 17 odstot- nega aranžmaja), ki pa morata ba-kov, po blagovni proizvodnji morda. zirati na obojestranski ekonomski komaj nekaj nad 25 odstotkov. Ta zainteresiranosti kmetijskega proiz-
površina oziroma proizvodnja mora biti baza in torej najbolje organizirana, s čimer dosežemo dvoje:
a)	zanesljivo osnovo, kjer lahko eliminiramo vplive individualnih hotenj;
b)	bazo, ki po obsegu predstavlja malo posest, ki mora ob dobri organizaciji in jasnih ciljih predstavljati vzorno gospodarstvo, kjer bo privatni kmetijski proizvajalec dobil praktično potrdilo za ustrezne napredne oblike kmetovanja.
Za dosego teh ciljev pa je potrebno: oblikovati komplekse zemljišč v družbeni proizvodnji v vseh možnih oblikah (zamenjava, zakup, nakup) in v celoti izvajati agrotehnične ukrepe, ki so primerni za naše področje (od analize zemlje do uporabe priznanih semen, gnojil, tehnike obdelave in zaščite).
Glavna smer proizvodnje naj bo živinoreja, ki ji moramo podrediti vse ostale panoge kmetijske proizvodnje.
2. Zasebni sektor je po svoji površini močan potencial, ki pa v družbeni proizvodnji ne pomeni tistega, kar bi lahko, če bi bil dobro organiziran. Osnovna naloga je torej socializacija proizvodnje. Konkretna naloga je: 82,4 odstotka kmetijskih površin v zasebni lasti je treba polno aktivirati in na teh površinah doseči maksimalni možni obseg blagovne tržne proizvodnje.
To aktivizacijo površin bomo dosegli s kooperacijo in specializacijo
KINO
KINO »SVOBODA«
Dne 13. in 14. januarja »KJE JE GENERAL« poljski Mm Dne 15. in 16 januarja »KAPETAN OGENJ« italijanski barvni CS film Dne 16. januarja — matineja »BURATINOVI DOŽIVLJAJI« sovjetski ibarvni CS film Dne 18. in 19. januarja	i
»PRI ČRNEM KONJIČKU« avstrijski barv.ni film Dne 20. in 21. januarja »NEZNANA VOJNA« francoski dokumentarni film Dne 22. in 23. januarja »KOMANCEROSI« ameriški barvmi CS film Dne 25. in 26. januarja »ZAKONSKE NEZGODE« poiljsikii barvni film Dne 25. in 26. januarja »JAHAČ IZ VIRGIŠKIH PLANIN«
sovjetski barvni film — matineja za mladino in odrasle Dne 27. in 28. januarja »PREVERJENO, MIN NI« jugoslovanski film
FILMSKO GLEDALIŠČE Dne 17. januarja
»SULEJMAN VELIČASTNI« ital.iajnskii barvmii CS film
vajalca in kmetijske zadruge.
Kooperacijo je potrebno razširiti predvsem v živinoreji.
Kmetijska zadruga naj v nekaj primerih v privatni proizvodnji organizira specializacijo proizvodnje.
3.	Davčna politika v kmetijstvu naše občine naj bo usmerjena tako, da bo zainteresirala privatne proizvajalce za kmetijske intvesticije v svoje gospodarstvo in strokovno izobraževanje.
4.	Nagrajevanje kmetijskih strokovnjakov pri kmetijski zadrugi je potrebno vezati na proizvodne rezultate v lastni proizvodnji in v kooperaciji.
5.	Strokovnjaki pri kmetijski zadrugi in društvu inženirjev in tehnikov morajo imeti za svojo stalno nalogo izobraževanje kmetijskih proizvajalcev in popularizacijo doseženih rezultatov v kmetijski proizvodnji. Pri tem se naj poslužujejo vseh možnih oblik, ki so se uveljavile v naši praksi. Zlasti je potrebno izkoristiti glasilo občinskega odbora SZDL »šaleški rudar«.
6.	Pomanjkanje delovne sile in izkoriščanje vseh kmetijskih površin ob upoštevanju pravočasne ter učinkovite zaščite, obdelave in pravočasnega pospravljanja pridelkov, zahteva določeno mehanizacijo, predvsem škropilnice in kosilnice za zasebni sektor.
Ugotovljeno je, da ta mehanizacija ni na razpolago, zato je potrebno najti ustrezne in čimprejšnje rešitve.
7.	Za dosego napredka v živinoreji naj zadruga še nadalje izvaja akcijo za uvedbo plemenske čistopa-semske sivorjave živine, prav tako pa naj zadruga ponovno uvede molzne kontrole za rodovniško živino v privatnem sektorju.
8.	Upoštevajoč klimatske in tržne razmere so možnosti za povečano proizvodnjo vrtnin. Naloga strokovnih služb pri kmetijski zadrugi je, da te možnosti v polni meri izkoristijo. Trgovska mreža naj bi se za prevzem te proizvodnje pogodbeno vezala direktno s proizvajalcem, v kolikor le-ta nima namena sam te proizvode plasirati na trgu.
9.	Posebna skrb strokovnih služb naj bo, glede na naravne pogoje, obnova in intenzifikacija sadjarske proizvodnje.
10.	Naloga kmetijske zadruge je, da na podlagi navedenih sklepov izdela kratkoročne in dolgoročne programe, ki bodo zagotovili doseganje take proizvodnje, ki ustreza našim pogojem in današnji stopnji kmetijske dejavnosti.
PRIDITE IVA ŽREBANJE
Nagradna križanka, ki smo jo objavili v 18. številki ŠR, je imela manjšo tiskovno napako, tesnim in vztrajnim reševalcem tiskovna napaka ni delala resnejših težav pri reševanju. Vsem reševalcem se za neljubo napako opravičujemo.
Da pa ne bi bili prikrajšani oni reševalci, ki sami niso mogli razvozljati tiskovno napako, zato podaljšujemo rok za dostavo rešenih križank do sobote, 15. januarja do 12. ure.
Tiskovna napaka v križanki je: opis BLAŽILO (zadnja vodoravna vrsta likov) je v petem zaporednem liku od leve proti desni. Prosimo, popravite sami napako in nam še pridno pošiljajte rešene križanke do sobote opoldne. Nekaj novoletnih številk šaleškega rudarja imamo še v našem uredništvu.
V	nedeljo, 16. januarja ob 10. uri pa bomo v delavskem klubu javno izžrebali med pravilnimi rešitvami tri nagrade. Poleg tega pa bomo za udeležence žrebanja pripravili majhno presenečenje. Vsi, ki bodo prišli na javno žrebanje v delavski klub, bodo pri vhodu dobili žrebni listek. Na koncu uradnega žrebanja bomo te žrebne listke zavrteli v bobnu. Izžrebani lastniki pa bodo dobili eno izmed nagrad, ki so jih prispevali: gostinsko podjetje hotel »Paka«, turistično društvo Velenje, rudnik lignita Velenje, TGO »Gorenje«, delayski klub. Mladinska knjiga Velenje, TP »Velma« in trgovsko podjetje na veliko in malo »Bazen« Velenje.
V	nedeljo nasvidenje na javnem žrebanju v delavskem klubu!
Največja letošnja skakalna prireditev
v VELENJU
DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO
NA 45-METRSKI SKAKALNICI
6. II. 1966 ob 14