PoStnina plačana v gotovini Iehaj a v ponedeljek in pei.uk ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inosemstvo 20 Din Račun pri poStnem Čekovnem zavodu Št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in nprava: Celje. Strossmayerjeva ulica št 1 ggj pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Kokopisi se iprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dcpoldne. — Predpiai glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po moinostL Štev. 9. Celje, petek 2. februarja 1934. Leto XVI. Novi proračun okoliške občine Pxisperek za regulacijo Savinje — 94% oböinska doklada — Za sodelo- ranje celjske mestne in okoliške občine v skupnih zadevah CELJE, 1. februarja. Okoliški občinski svet je imel si- nofti od 18.15 do 21.30 proračunsko sejo, ki so se je udeležili vsi občinski odborniki in tudi sreski načelnik g. dr. Vidmar, ki ga je župan g. Vinko Kukovec v začetku seje prisrčno po- zdravil. Sledila je obširna, a stvarna raz- prava o proračunu občine Celja-oko- lice za 1. 1934/35, o katerem je po- drobno poročal finančni referent obč. odb. Fr. Wltavsky. V teku debate je občinski «vet zvišal podporo gasil- skim četam v okoliški občini od 20.000 na 40.000 Din, vnesel v prora- čun priapevek 1.000 Din za občinski kmetijßki odbor in znižal pristojbino za zaklana goveda nad 1 letom od 20 na 15 Din. Občina bo ponovno pro- sila bansko upravo, da uvi-sti cesto Babno—Medlog—Lopata med bano- vinake ceste II. reda, sreski cestni odbor pa naj odslej sam skrbi za i&kropljenje banovinskih cest. V pro- račun je vnešen tudi prvi letni pri- spevek okoliške občine za regulacijo Savinje in pritokov v znesku 90.000 Din, ssnesek 60.000 Din za dovršitev regulacije Koprivnice in 75.000 Din za ceste. , Novi občiuski proračun izkazuje" 2,015.127 Din potrebščin in ravno to- liko dohodkov. Osebne potrebSčine znašajo 318.500 Din, materijalne po- trebačine pa 1,096.627 Din. Materijal- ne potrebščine tvorijo naslednja po- glavja: obče upraviio oblastvo 42.450 Din, oscbna in imovinska varnosl 198.000 pip, narodna prosveta 752.650 Din, fmarj.čna stroka 300 Din, grad- bena stroka 292.000 Din, kmetijstvo 13.800 DiriV^narodno zdravje 116.000 Din, sociamo skrbstvo 225.000 Din, trgovina, iriciüstrija, obit in turizem 11.500 Din, občins-ko gospodarstvo 37.000 Din, nepričakovani izdatki 7.921 Din. Dohodki so naslednji: 94% občin- ska doklada (lani 80%) na vse dr- žavne neposredne davke 1,579.200 di- nar jev, obCinske trošarine 293.677 Din, občinske takse 48.000 Din, davek na luksuzna vozila 5.000 Din, dohod- ki od posestev 38.600 Din, razni do- hodki 50.650 Din. Zvišanje občinske doklade na drž. neposredne davko od 80 na 94% se je izkazalo kot nujno potrebno, ker so se bremena občine zaradi raznih zakonskih predpisov in uredb zviäala, razen tega pa je bilo potrebno vnesti v proračun po- stavko 90.000 Din kot prispevek za regulacijo Savinje in pritokov. V razpravo in debato o novem pro- računu so posegli sreski načelnik g. dr. Vidmar, župan g. Kukovec, pod- župan g. Hrastnik, finančtii referent g. Wltavsky ter obč. odb. Mihelčič, Gologranc, Jezernik, Šuperger, Glin- šek, Cetiiia, Gorucan, Špeglič in Dro- ienik. Proracun je bil nato sprejet v nekoliko izpremenjeni obliki. Za člana sreskega odbora za javna dela je bjl kotzawtopnik okoliške ob- čine izvoljen g. Kukovec, za člana meddruštvenega odbora vseh celjskih karitativnih druätev, ki se siiuje Ha iniciativo krajevne protitubrekulozne lige v Celju, pa finančni referent g. Fr. Wltavsky. Pravilnik Dnevnega zavetišča v Olju je bil odobren. Oko- liška obftina bo predlagala mestni občini. naj oba občinska odbora iz- volita v/. svoje srede nekaj članov v sku]>ni gospodarski odsek, ki naj bi obravnaval vpir/asaiija, ki se tičejo obeli občin. S tern bi bilo omogočeno složno in uspesrio15 s^äelovanje obeh občin. Clani tega odseka naj bi bili izvoljeni na pnhodnji seji občinske- ga sveta. Lesni trgovci so zborovali MOZ1KJK, 31. januarja. V. dvorani Sokolskega doma v Mo- zirju se je vržil v torek 30. januarja od 10. do 14.30 zbor vseh v sekciji lesnih ti'govcev pri Zdmženju trgov- cev za srezo Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju včlanjenih trgovcev. Udeležba članov iz gornje- grajskega sreza je bila dobra, dočim člani iz celjskega sreza žalibog niso pokazali za stvar potrebnega zanima- nja, četudi je sekcija preskrbela za- uje udoben prevoz iz Celja v Mozirje in nazaj z mestnim avtobusom. Zboru jc predsedoval predsednik sekcije g. Matija Miklavžina, ki je pozdravil vse udeležence, zlasti pa na- lodnega poslanca za celjski srez g Ivana Pi-ekorška in predsednika osrednje sekcije lesnih trgovcev dravske banovine v Ljubljani gosp. Skrbca. Predsednik je prikazal zboroval- cem moralo danaSnje lesne trgovine in nanizal vrsto vprašanj, ki breme- nijo razvoj lesne stroke, posebno pa jeJ orisal posledice brezglavegca go- spodarjenja z narodnim preinože- njem — našimi gozdovi — po osebah, ki v svojem proiitarstvu uničujejo eksistenco tovarišev in producentov. Z vso resnostjo je predsednik opo- zarjal zborovalce, da je nastopil Kkrajni čas spametovanja in da je rešitev eksistence lasne stroke samo v složnem delu, ki ga narekujejo strokovne organizacije. O internem delu sekcije je poročal tajnik g. Veble, ki je zborovalcern raz- ložil tehnične težkoče zasledovanja šušmarjev — največjega zla za losno stroko — s čimer si je sekcija nagro- inadila delo, ki je sicer koristno, ven- dar pa silno zamudno. Poleg siste- matičnega zasledovanja šušmarjev (sekcija beleži preko 600 ovadb) na- §teva tajnikovo poročilo, da se je sek- cija udeležila vseh konferenc, zboro- vanj in sestankov, ki so jih sklicale posestrimske organizacije, zbornica in osrednja sekcija, ter je tarn ak- tivno sodelovala pri reševanju vpra- šanj zunanje trgovinske politike, ta- rifnih in finančnih vprašanj in pri sestavi načrtov za sanacijo najkoč- Ijivejšega vprašanja, to je za mobi- li/.ruijo denarnih sredstev na podlagi samopomoči. Pvedsednik osrednje sekcije gosp. Skrbec je z rutino poznavalca tržnih prilik na svetovnih tržiščih z niate- inatično natančnostjo i'esuiniral za- kljuCke, ki kot produkti naše trgo- vinske politike niso razveseljivi za dksistenco na.še najvažnejšo eksport- ne panogo. Odločilui čiuitelji naj se pobrigajo za očuvanje narodovega premožcnja v tisti meri, kakor dela- j jo to s polnim razumevanjcm vlado soseilnjih držav. Glavno vrzcl v za- j)ostavljanju našega blaga na ino- zemskih tržiščih tvori nerazumeva- nje za sistematično delo v organiza- ciji, razdvojenost v vrstah lesnega tr- govstva in pomanjkanje vrhovne or- ganizacije, zastopnice vse naše nacio- nalne lesne trgovine, ki bi s potreb- nimi pooblastili zastopala interese naše lesne trgovine in produkcije pri i vseh pojrajaiijih na svetovnih. konfe- rencah predstavnikov lesne stroke. Nazorno je g. Škrbec zborovalcem ob- razložil delo naših konkurenc v Av- striji, Čehoslovaški, Poljski, Romu- niji, Rusiji in v zadnjem času celo Japonski, ki nam odjedajo sistema- tieno tig za trgom. Razen tega dela občutno konkurenco našim lesnim trgoveem država sama s svojimi podjetji v Bosni. V živahni in stvarni razpravi se je razmotrivalo vprai5anje finančne sa- niopomoči za naš izvoz. Načrt, ki ga je sekcija razposlala vsem članom, je naletel na razumevanje, toda po- kazala se je neka rezerviranost spri- čo nekaterih določil, ki zborovalcem niso bila docela jasna. Pomisleki, ki so bili iznešeni, dokazujejo, da po- trebuje naert gotove izpopolnitve. Zlasti jo bila izražena nujna potreba organizacije konzumnih področij in tesne povezanosti z näcionalno lesno industrijo, kar bi moralo v načrtu priti jasno do izraza. Sklenjeno je bi- lo, da bodo člani v posameznlh okrož- jih načrt äe ©nkrat točno proučili; nato bo sklicanai širša konferenca de- legatov iz posameznih okrožij, ki bo- do o načrtu definitivno razpravljali. Narodni poslanec g. Ivan Prekor- šck je zboru čestital k vseskozi stvar- nemu in objektivnemu obravnavanju vseh iznešenih vprašanj, zlasti za- misli o samopomoči pri iinanciranju lesnega eksporta, ki zasluži vso paž- njo s strani vlade. Apeliral je na zbo- rovalce, naj se čvrsto oklenejo orga- nizacije, ki je poklicana, da v stro- kovnih vprašanjih olajša delo zastop- nikom naroda, da v pai-lamentu pra- vilno branijo interese gospodarstve- nikov. Glavne zaliteve, ki jih je zbor za- ključil, so: Neusmiljeno kaznovanje šužmarjev. Kontrola vseh splavarjev po finančnih in policijskih organih, ali imajo splavai'ji vse obrtnice in dioige listine v redu. Kapetanija v Sis'ku se naj o tern sklepu obvesti in naprosi, da uvede točno kontrolo splavarjev. Protest proti krivičnemu odmerjanju pridobninskega in pro- metnega davka. Davčne uprave naj pozivajo k zaslisanju eksperte, ki jih določi združenjo. Železniške nesreče in njih omejitev Banska uprava je v sporazura«» z direkcijo drž. železnic v Ljublijläni izdal razglas, v katea;em "navaja raz- ne predpiste, s kaAoBJarro naj bi so omejile nesreče na ^eteamcah, zlasti na železniških pretttÄÜi. V lazglasu navaja banska uprava, da so v veči- ni primerov zakrivili take nesreče zasebniki sami, ki so proti predpi- som neupravičeno ail nepazljivo pre- vozili ali prekoračili prehod in ho- dili pb progi, ali pa se vedli protiza- konito na vožnji in na železnici. Da- Ije ugotavlja razglas, da jneče šolskn. mladina dostikrat na vozeče vlake različnc predmete, polaga kamenje na tirnice ali pa ^j^beša na žice, ki vodijo k signalo^ ^JijiAftpornicam Na podlagi zakona od 19. julija 1930 opozarja banska uprava na.jna- slednje predpise: Hoja po železniški progi, nasipih, mostovih in drugih železniških ha- pravah je prepovedana. Železniška proga se prekorači samo tarn, kjer so prelazi za vozila in pešce. Ako so na prelazih zapornice, ne sme nihče pre- koračiti tain proge, dokler so zapor- nice spuščene. Kdor pride do preho- da čez železniško progo, ki ni oprem- ljen z zapornico, pa naj bo peš, jaha- je ali na kateremkoli vozilu, ali kdor pride s čredo živine, je dolžan usta- viti se pred prelazom in *e prepriča- ti, ali ne prihaja vlak. Šele, ko se je preprital, da je proga prosta, sme iti čez železniško progo. Večjih red ne sine gnati čez prehod 10 minut pred prihodom vlaka. Na takih krajih iina železniška uprava opozorilne table. Pa tudi tam, kjer so zapornice, pa ni- so spuščene, so ljudje dolžni, da se prepričajo, ali ne prihaja -tiAk. Pre- povedano pa je zapornic© -odpirati, preskakovati jih, na nje kafj^fHJcstav- ljati ali pa se obešati nanjaJ^PttkY tako je prepovedano puščati <&t#ho na železniško progo in na ostafe Se- lezniske naprave. Posebno je treba paziti, da ne zaide na progo živina, ki se pase ob progi. Dalje je prepo- vedano vsako poSkodovanje železniS- ko proge in njenih naprav, kgr^bi vplivalo na varnost vlakov. .j^pkjier vlak teče, ne sme nihče skak^U v vagone, niti ne izstopati, nray tako ne sme nihče odpirati vrat.Wepove- dano je poškodovati ali opesnažiti vagone v notranjosti, prav tako pa je tudi prepovedano jemati v vagone vnetljive in eksplozivne snovi, kakor so bencin, petrolej, smodnik, dinamit itd. Prepovedano je iz vlakov metati predmete, če more to povzročiti ško- do. Banska uprava navaja dalje v raz- glasu, da zahtevata interes ljudstva in države, da se nesreče na železni- cah omeje do skrajnosti. Banska uprava poziva vso javnost, naj te za- konite določbe spozna ter naj jih vse- lej uvažuje ter se po njih točno rav- na. Potniki in vse drugo občinstvo mora spoštovati te predpise ter se po- koravati odredbam železniških in varnostnih uslužbencev. Šolska vod- stva jnorajo poučiti o teh predpisih tudi šolsko mladino. Vsi kršilci teh j določb bodo strogo kaznovane. DOMAČE VESTI (1 Znižanje železniške tarife na kratkih piugah. Po novi tarifi, ki je stopila 1. t. ni. v veljavo, bo znašala vozniiia za proge od 1 do 5 km za II. razred 2 Din, za III. razred 1.50 lMn, od 6 do 7 km 2.50 odnosno 2 Din. od 8 do 9 km; 3 odn. 2.50, od 10 do 11 km 4 odn. 3, od 12 do 14 km v odn. I 4, od 15 do 17 km 6 odn. 5, od 18 do 20 km 7.50 odn. 6, od 21 do 23 km 8.50 odn. 7, od 24 do 26 km 10 odn. 8, j od 27 do 30 km 12 odn.. 9, od 31 do ! 35 km 15! odn. 10.50, od 36 do 40 km ! 18 odn. 12, od 41 do 45 km 21 odn. J 13.50, od 46 do 50 km 24 odn. 15, od I 51 do 55 km 27 odn. 16.50 in od 56 do \ 60 km 30 odn. 18 Din. Na področju j ljubljanske železniške direkcijo ve- [ Ijajo te ceno za proge Ljubljana— '• Zalog, Ljubljana—Tržič, Ljiibljana- ! Kamnik, Ljubljana—Grosuplje, Ljub- | Ijana—Vel. Lažče, dalje Celje-Smart- no ob Paki, Slovenjgradec—Dravo- grad—Meža, Maribor—Št. Ilj, Mari- bor—Ruse, Maribor—Race, Mariboi - Slovenska Bistrica, Maribor—Konji- c(\ ^laribor—Ptuj, Celje^—Grobelno in Celje—Konjico. d Nove občinske volitve v Motniku. Ker je vipravno sodišcv-e v Celju raz- ! veljavilo občinske volitve v občini Motnik, srez Kamnik, je banska uprava odredila noxe volitve občin- skega odbora za omenjeno občino na ncdeljo IS. marca. Glasovalo se bo za kandidatne liste, ki so bilo vložene in potrjenc za prvotne volitve. Voliš- ča bo doloCila in objavila občina. (1 Ljubljanska dražba kožuhovine se ponovi v ponedeljek 5. marca. Le- tošnja januarska dražba »Divje ko- | že« je dosegla za dobro blago dosti I višje cene nego so bile dosežene v prosti prodaji. Kdor ima kožuhovi- no, naj jo takoj odpošlje na naslov »Divja koža«,: Ljubljana — velese- Stran 2. »Nova Doba« 2. II. 1934. Štev. 9. jem. Tisti, ki kož še nimajo priprav- ljenih, naj čim prej neobvezno spo- i'oce, koliko in katerc vrste krzna nameravajo poslati na dražbo. (1 Proračun dravske banovine za 1. 1934/35, o katerem bo razpravljal banovinski svet na zasedanju, ki se priene v ponedeljek 5. t rn. ob 10. ii sokciji JUU v Ljubljani, bo v nedeljo 4. I m. dopoldne v kavarui »Evrppi« v Ce- lju. Poizkusna »tevilka bo iz&la oli koncu februarja z vsebino za cas od 1. do 15. marca, Vsi, ki žele sodelo- vati v tej številki, naj dostavijo ro- kopise čim prej sekciji JUU v Ljub- ljani ali pa predsedniku uredniške- ga odbora g. Jožetu Zupančiču v Li- tiji. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju jo lani dovolila 37 bolnikom (ne 27, kakor je bilo objavljeno v zadnji številki) podporc za nabavo živil. Na občneni zboni je bila tudi izrečena zahvala učiteljstvu za lnar- Ijivo in požrtvovalno sodelovanje v borbi ])ro Din skoraj za 100% višja. Zaradi tega bo imelo ogromno škodo jiaše kopališče, vse Laško, končno pa tudi železnižka uprava sama, ker so se vsaj v eno smer vozili z železnico oni, ki so se vozili v drugo smer z avtobusom. Občinski odbor v Laš- kem bo v imenu občine protestiral proti temu. zapostavljanju našega mesta in letovišča. A tudi železniška uprava naj uvidi, da je proga bivše južne železnice še vedno glavna pro- ga z razmeroma velikim prometom, dočim je n. pr. savinjska proga ven- dar le proga II. vrste. In vendar ima savinjiska proga dnevno 5 parov oseb- nih vlakov, naša pa samo štiri, ker brzovlak iz gori navedenih vzrokov ne pride v poštev. Na kr. bansko upravo pa apeliranio, naj ali dovoli avtobusno vožnjo kakor je bila do- sedaj, ali pa naj predoči železniški upravi, da so cene brzovlakom, pa tudi osebnim, vlakom za kratko pro- go Laško— Celje previsoke. To pj-oš- njo stavimo glede na naše kopališče in vse naše prebivalstvo, posebno pa še nji. naše otroke, ki se vozijo v Celje v šolo. Šmartno v Rožni dolini. Na pobu- do narodnega poslanca za srez Celje g. Ivana Prekorška se je osnoval v Vojniku pripravljalni odbor za grad- njo prepotrebne ceste Šmartno v Rož- ni dolini—Vojnik. V odboru so na- slednji gg.: Ivan Gorečan, upravnik pošte v Vojniku, predsednik; Vinko Požar, šolski upravitelj v Šmartnem v R. d., tajnik; odborniki: Leopold Klančnik, posestnik in župan v Voj- niku, Anton Potočnik, posestnik in župan v Šmartnem, Josip Kožuh, po- sestnik in župan v Škofji vasi, Ivan Kolar, gostilničar in mesar v Vojni- ku, Franc Goričan, sreski ekonom v pok. v Višnji vasi, Karl Stožir, po- sestnik in gostilničar v Šmartnem v Rož. dol., Jožef Jezernik, posestnik na Brezovi. Projektirana cestna zve- za Šmartnega z Vojnikom je velike- ga pomena za vso širšo okolico Voj- nik a, in je že stara želja in zahteva vseli prizadetih krajev, da dobe voz- no zvezo z trgom Vojnik, ki je na- ravno središče Hudinjske doline. Gradnja ceste je stopila v odločilen ^tadij ssidaj, ko bo občina šmartno priključena po komasaciji nastali veliki občini Vojnik-okolica, katere sedež bo najbolj verjetno v Vojniku. Gospod narodni poslanec je ohljubil vso svojo poniO'C in vpliv, da se ta cesta slednjič po približno 50 letih realizira, za kar mu izrekajo vsi pri- zadeti, zlasti pa pripravljalni odbor svojo najiskrenejšo zahvalo. Vojnik. »Kdor zna, pa zna!« tako se je glasilo priznanje in pohvala gle- Smučarji in vsi, ki želite to po- stati, mislite vedno na dve temeljni pravili, ki se glasita : 1. drži pri spuščaniu smuči vedno vzpo- redno, ker to ti da sigurnost. 2. Imej vedno s seboj odlične in znane bonbone, ker dajo ti moč in svežost. PROIZVOD »UNION« ZAGREB && daliških obißkovalcev v Vojniku v nedeljo 28. januarja, ko je gledališki odsek Sokola uprizoril veseloigro »Gospa ministrovka«. Uprizoritev je l)ila tako dovršena, da je lahko vsa- keniu žal, ki ni prisostvoval predsta- vi. Režija je bila v preizkusenih ro- kah upravitelja pošte g. Gorečana. Uloge so bile vestno naštudirane, li- J ki verno, tempeiamentno in s talen- tom podani. ObCinstvo je bilo zelo zadovoljno s predstavo, ki je nudila mnogo zabave in izzvala prisrčne aplavze. Frankolovo. Letos 23. in 24. jUnija se bo vršla proslava 80-letnice roj- stva prof. Antona Bezenška. Na nje- govi rojstni hiši v Bukovju, občina Frankolovo pri Celju, bo odkrita spo- minska plošča. Kot pripravo za to proslavo priredita društvi »Knjižni- ca prof. Ant. Bezenška« in »Prosvet- no društvo Slomšek« na Frankolo- vem na Svečnico 2. t. m. po jutranji rnaSi v hranilnični dvorani na Frau- kolovem prodavanje o življenju, de- lu' in pomenu fi'ankolskega rojaka prof. Antona Bezenžka. Predava! bo g. prof. Bolhar iz Celja. Istega dne ob 15. bodo clani obob omenjenih dmštev uprizorili ljudsko igro »Sta- ri Uija«. To vzajemno prosvetno delo- vanje bo gotovo mnogo pripomoglo k moralnemu uspehu prireditve in poznejše proslave, ki bo za Franko- lovo vsekakor velikega pomena. »Vi ste se poročili v petek. Ali niste praznoverni?« — »Seveda, ¦ toda äele od onega petka!« • »Mladi gospod, ali lahko govorim s Sefom?« — »Tako čedne mlade da- me imajo vedno dostop k njemu.« — »Tako? No, potem pa mu recite, da je prišla njegova žena!« MAURICE LEBLANC: 42 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. Rlhterfilč Gospod Nicole je pomislil, ]»otejn pa je začel: »Gospod glavni tajnik! Po padcu Napoleona Prvega . . .« »Toda, gospod Nicole,1 zgodovinsko predavanje vendar ne inore prinesti nove luči v kriminalno pre- iskavo!« »Morda pa vendar, gospod glavni tajnik, če mi dobrohotno dovolite, da dogovorim. Po padcu Napo- leona Prvega je Restavracija odpustila celo vrsto častnikov. Bill so pod nadzorstvom tajne policije, toda spominu svojega cesarja so ostali zvesti in so dali upodobiti sliko svojega idola na vse mogoče predmete: na tobaCnice, prstane, igle za samoveznice, nože in podobno.« »In kako je to v zvezi z našo zadevo?« »Tale drobec je bil pritrjen na neki palici ali pa ubijalcu iz bambusa. Glava je bila iz večjega kosa slonovine. Zdaj si pa svojo najdbo natanko oglejte! Videli boste mm njej obrise »malega korporala«.* Iz • »Mali korporal« so rekli vojaki Napoleonu. tega sklepam, da imam v rokah košfiek ubijalca, ki je last enega izmed odstavljenih častnikov.« »Res,« je pritrdil Prasville in si dobro ogledal corpus delicti. »O|)risi so res na njem, toda ne vem, kakoj naj bi bilo to v zvezi in kaj bi lahko iz tega sklepali.« »Marsikaj,« ise je zdaj posmehnil Nicole. »Sklep je kaj preprost. Med Daubrecquovimi žrtvami, med ti.stimi, ki so v znamenitem imeniku sedemindvaj- setili, je tudi potomec koi-ziške rodbine, ki' je bil v Napoleonovi službi. Cesar ga je obdaril z bogastvom in plemstvom, pozneje pa ga je Restavracija uniCila. Stavil bi deset proti eni, da je bil potomec te rodbine, ki je bil še pred nekaj leti predsednik bonapartovske stranke, peti mož v avtu. Ali vani morani povedati se njegovo irne?« »Markiz d'Albufex?« je zamrmral Prasville. »Markiz d'Albufex!« je potrdil gospod Nicole. In nato je vstal gospod Nicole, kakor bi se izne- nada otresel zadrege, in rekel vneto gospodu Pras- villu: »Gospod Prasville, svoje odkritje bi bil ohranil zase in vam šele po končanem uspehu vse povedal, uamreč takrat, ko bi vam bil prinesel iinenik ,sedem- indvajsetih. Toda dogodki zantevajo, da se moram podvizati. Daubrecquovo ugrabljenje lahko pospeši (.dločitev, ki jo hočete vi, gospod glavni tajnik, zadr- žati. Zato je treba delati v naglici. Gospod glavni tajnik, prosim vas, da mi takoj in krepko1 pomagate!« »Kako vam morem pomagati?« je vprašal Pras- ville, ki je bil čudno presenečen nad nenavadno iz- premembo tega nevsakdanjega možiCka. »Da mi daste že jutri razne informacije o niar- kizu d' Albufexu. Če bi jih sam iskal, bi zapravil več dragocenih dni.« Prasville je hotel nekaj ugovarjati. Pogledal je gotspo Mergyjevo. Ona pa je rekla: »Prosim vas, ustrezite gospodu Nicolu. Dragocen in zvest zaveznik je. JamCim zanj kakor sama zaso!« »Kaj bi pa prav za prav radi vedeli, gospod Ni- cole?« ga je vprašal Prasville. »Vse, kar je v zvezi z markizom d' Albufexoin. njegove zasebne in družinske razmere, njegove opravke, njegovo sorodstvo in njegova posastva v Parizu in na deželi. Vse to bi rad poznal . . .« Prasville je odvmil: »Sicer pa dela tisti, ki je ugrabil Daubrecqua. pa naj bo že d' Albufex ali kdo drugi, v naSo korist. Če namreC vzame Daubrecquu imenik, ga razoroži.« »In kdo vam more jamčiti, gospod glavni tajnik, da ne dela zase ?« »Nemogoče! Saj je njegovo ime v imeniku se- demindvajsetih.« »In če ga izbriše in boste potem imeli drugega izsiljevalca, ki bo še požrešnejši, äe inogo<:nejši kakoi1 I prvi, torej še nevarnejši kakor Daubrecq?« | Te besede so glavnega tajnika razorožile. Po | kratkem premišljanju je dejal: »Pridite jutri ob štirih popoldne k meni na pre iekturo V moj urad. Dal vam bom zaželjene infor macije. Kje pa istanujete vi, če vas bom morda kaj potreboval?« »Nicole, Place Chlichy, številka 25. Stanujem pri i nekem prijatelju, ki mi je posodil stanovanje, doklet 1 bo na deželi.« Pogovor je bil pri kraju. Gospod Nicole se je za hvalil. Globoko se je priklonil in šel z gospo Met- gyjevo. »Saj gre kakor po maslu!« je rekel zunaj in si pomel roke. »Zdaj imam že odpj ta vrata na prefek- tui-o in vsi gospod je mi bodo pomagali.« Gospa Mergyjeva pa ni bila tako zelo preprifcana, da pojde kakor po maslu. Pripomnila je: »Ali pa ne boi prepozno? Bojim se, da ne bo kdo imenika uničil.« »Kdo pa? Morda Daubrecq?« »Ne, ampak markiz, če jo vendarle dobi v roke.< »Saj je še nima! Daubrecq se bo vražje upiral in vsaj tako dolgo vse zavlekel, dokler ne pridem dc njega. Pomislite vendar: Prasville mi pomagal« »Toda če opazi, kdo ste? Najmanjše iztikanje bo dokazalo, da gospoda Nicola sploh ni!« »Toda dokazalo ne bo, da je gospod Nicole san Arsene Lupin. In tudi drugače ste lahko brez skrbi Pi'asville je poosebljena nesposobnost. Samo za en nainen živi: da uniči Daubrecqua. Zato mu bo vsak( sredstvo dobro in ne bo se mudil s tem, da bo iskal. kdo je ta gospod Nicole, ki mu obljublja Daubrecquvo- glavo.« Klarisa se je nehote navzela poguma, kadar je govorila z Lupinom. Zato se ji bodočnost ni zdeia več tako brezupna. Toda nikakor je ni mogel pre- govoriti, da bi se vrnila v Bretagno. Hotela se je bo- riti ob njegovi strani. Ob njegovi strani je hotel» živeti v upanJLi in strahu. i::. ¦ ..... . .1 Stran 4. »Nova Doba« 2, II. 1934. Stov. 9. Sokolstvo z Smučarske tekme moške in žen- ske dece Sokolskega društva v Ce- lju bodo v soboto 3. t. m. ob 14. Start pri vili g. Žumra na hribu sv. Jože- fa, cilj pri »Skalni kleti«. Proga je dolga približno 1 km in ves čas polož- no pada. Tekma je propagandnega značaja, bolj v veselje dece kakor v dosogo časovnih rezultatov. Zbirališ- če in žrebanje v soboto od 12. do 13. pri »Skalni kleti«. Starše vabimo, da prisostvujejo tej otroški zabavi. Dobro bo vozil Vaš avto le z izredno lahkim bencinom, ki se dobi edino pri črpalkah pred veletrgovino Ivan Ravnikar, Celje, Kralja Petra c. in pri tv. Jos. Delakorda, Gaberje Kino Kino Union Celje. Cetrtek 1., petek (Svečnica) 2. in sobota 3. febraarja: »Velika kneglnja Aleksandra«. Veli- časten zvočni vfclefilm. V glavnih ulogah slovita operna pevka Marija Jeritza, članica dunajske državne opere -in newyoräke Metropolitan opere, znani operni pevec Leo Sle- zak, Pavel Hartmann, Szöke Szakall in Johannes Riemann. Glasba: Franc Lehar. Film razkošja in divnih me- lodlj. Predigra: zvoCni tednik. Na Svečnlco 4 predstave. — Nedelja 4., ponedeljek 5. in torek 6. februarja: »Otok dimaonovc. Eksotičen film z Bali otoka. v originalnem jeziku in z origiiialuo, glasbo tamkajSnjih wo- jenc$hv,,,V glavnih ulogah Kari, Wa- jan,?(^ombos in Budal, prebivalci Bali otoka. Glasba: W. Zeller. Pred- Jgra: Zvočni tednik. Stanovanje s i'-s<|b