List 38.
Nekaj o sušitvi češpelj in nekaj o gnojnici.
Iz Notranjskega.
O sušitvi češpelj so „Novice" že veliko dobrega, posnemanja vrednega pisale. Tudi sem nedavno bral, da družba kmetijska neki spis o sušitvi češpelj za natis pripravlja,*) in to zopet kaže,  da se vedno tu in tam
*) To je spis gosp. Riharda Dolenca,  ki  ga bode družba kmetijska na svetlo dala.                                                     Vred.
misli oglašujejo, kako naj bi se ta žlahni sad spravil na mesto, kakoršnega je po pravici vreden.
Naj tudi pisavec o neki sušitvi sproži misel, o kteri naj bi pa bolje podučeni bolj na tanko poročali, kajti pisavec je sam radoveden, bolj na tanko izvedeti o sušitvi,  o kteri bode povedal, kar je slišal.
Preteklo jesen se je na sto in sto centov češpelj iz puste Pivke v lepa Brda pri Gorici izvozilo. Skozi štirinajst dni se je od 5 do 14 voz češpelj po lepi vipavski dolini v Brda peljalo. Ljudje so se čudili, kje neki je toliko češpelj zrastlo, a še bolj so bili radovedni, kaj se pri Gorici iz njih dela. Tudi pisavec tega članka je bil med radovednimi, zato stopi neki dan k nekemu vozniku in vprašuje: kam češplje vozijo, po čem jih ondi prodajajo in kaj ž njimi počn6? Stari mož začne pripovedovati: Mi vozimo češplje v Brda pri Gorici; tam jih prodajamo cent po 130 do 170 soldov — letos so cent po 3 do 3y2 gld., ker jih je manj od vlani -- ondi imajo ljudje nožičke, kteri so samo za lupljenje narejeni tako, da priden delavec do centa vsak dan češpelj olupi; potem se olupljene* iz kterih se menda tudi kosti vzamejo, deloma na so-parici, z žveplom ali na solncu sušijo in potem v daljne kraje cent po 20—30 gold. prodajajo. Isti mož mi je pravil, da so družine, ktere po 200 do 300 gold. pri tej sušitvi zaslužijo. Gotovo lep prislužek, ako bi se mogel za revno Pivko prihraniti! —si mislim. Mož mi še marsikaj pripoveduje in pravi: mi Pivčani bi sami radi tako češplje sušili, pa jih ne znamo.
Letos zopet vidim vsaki dan po 5 do 12 voz češpelj po vipavski dolini peljati, kterim je pa po zgorej omenjenem veliko veča cena od vlanskega. Zato bilo bi želeti, da bi kdo, kteri to sušitev na tanko razume^ o njej v „Novicah" poročal, da bi se razvidelo, ali je mogoče kranjskim Slovencem, kar je mogoče goriškim* Silno velik dobiček bi že bil, ako bi le vožnina za dobiček ostala, ker 10 do 20 volov ali konj najmanj skozi 14 dni na poti, gotovo veliko stroškov napravi. Ako bi se te češplje doma sušile, bi ti stroški se prihranili in ševdobiček pri suhih češpljah bi domd ostal.
Se ena mi je silno velikokrat v glavi. Ako bi se kakemu odborniku si. kmetijske družbe ne zameril, bi jo rad povedal. Ker pa stari pregovor pravi: „česar je polno srce, rado iz ust gre", naj tedaj tudi jaz svojo misel povem. Ako razne subvencije za kmetijstvo premišljujem, se mi posebno koristna zdi tista, ki je za povzdigo gnoj a namenjena. Zatoraj bi bilo želeti, da kmetijska družba o tej zadevi veče subvencije prosi, ker najmanj v vsaki fari — ako ne v vsaki vasi — naj bi se eno gnojišče v izgled kmetom postavilo* Ako se bode na ta način črna gnojnica, ktera se zdaj po vaseh razgublja, v napravljene jame stekala, se ž njo gnoj polival in nekaj   se je na bližnje travnike ali
------304    ------
njive zvozilo, bode dobiček neprecenljiv. Zatoraj naj se za prihodnje veliko veče podpore naprosi, da se bo več izglednih gnojišč moglo narediti, ker stari pregovor še dandanes velj&: „Izgledi vlečejo".*)
*) Kakor je bralcem „Novic" znano, je kranjska kmetijska družba razpisala premije za gnojišča po oni podobi, ki je bila tudi „Novicam" priložena. Čas, do kterega naj se za premijo oglasijo gospodarji, ki so tako gnojišče napravili, preteče s koncem tega meseca« Dozdaj se menda še nobeden ni oglasil.
Vred.