Štev. 30. Y Mariboru 26. julija 1877. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom 2a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. LÖVENSKI List ljudstvu v poduk. Tečaj XI. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Težave kmetskega stanu v liberalni dobi. (Knez Alojzij Liechtenstein.) II. Kdo je kmet? Kdo pripada kmetskemu prebivalstvu? Ne vsak poljedelec je že kmet, ne sleherno poljedelsko prebivalstvo je kmetskemu stanu prištevati. Marveč kmet je tisti poljedelec, kateri je ob enem posestnik zemljišča, katero obdeluje. Le poljedelsko prebivalstvo, kolikor ga na lastnih tleh prebiva in lastno zemljo obdeluje, pripada h kmetskemu stanu. Lastništvo pri zemljiščih je pa dvojno. Ali imajo vsi kmetje ene občine do vse zemlje skupno lastniško pravico, ali pa poseda vsak svoj poseben, večji ali manjši, kos zemlje kot osebno lastnino. Prvi način je bil nekdaj po vsej Evropi navaden, sedaj ga nahajamo še na Ruskem in pri jugoslavjanskih zadrugah ; drugi način je pa pri nas in drugod po Evropi splošen. Nekdaj v srednjem veku so nad kmetskimi posestniki uživali neko vrhovno, pravno ali juri-dično nadoblast ali lastniško pravico : vladar, plemstvo, duhovščina, mesta, sploh tako zvani gospodje ali grajščaki. To nadlastništvo gospodar-stvenskega stanja kmetom bistveno ni spreminjalo. Človek, ki je zemljo v potu svojega obraza obdeloval, je tudi pridelani sadež shranil in užival, le nekteri, večji ali manjši, delež je kot davek oddajal za vzdrževanje gosposke. Te razmere so se razvile v srednjem veku z feudalstvom ali grajščastvom vred, ki je pa polagoma po večih deželah popolnem propalo, najpoprej na Italijanskem. Tukaj so mestjani po srečni kupčiji v ju-trove dežele obogateli. Kmalu so začeli vunkaj na deželo grabiti in posestva nakupovati, jih v velika posestva — latifundije — zlagati in po najemnikih obdelovati. Tako je zginil ves kmetski stan. Na Italijanskem ni kmetov, ampak so sami veliki posestniki in najemniki — Pächter. Blizu jednako se je godilo na Augležkem, kder so pred 3 stoletji grajščaki začeli svoje podložnike izganjati, iz posestev pa velike pašuike za ovce na-pravljati, ker je ovčja volna zarad velikih suk-naruic v sosednji Flaudriji bila jako draga in je torej grajščake močno bogatila. V teku 3 stoletij je bil kmetski stan uničen in že 1. 1820 v Sotlandiji do zadnjega iztrebljen. Podobne razmere najdemo v Holšteinu in v Meklenburškem; veliko posestvo je kmetski stan požrlo. Toda po nekaterih drugih deželah se je kmetski stan temu | srečno uprl ter grajščastvo prebil; zlasti v Avstriji se je pod modrim in blagovoljnim varstvom od strani cesarske hiše krepko podpiran, trdno ukre-pil in vtvrdil; čedalje bolj je umel velika posestva grajščakov krčiti in v ožje meje zavračati, posebno v hribovitih krajih, kder se je mnogo manjših posestnikov naselilo. Leta 1848—1849 se jim je še sitna desetina, tlaka in rabota odpravila in stanje mnogo polajšalo, ko jih nebi bila prišla stiskavat nova nadloga — velike dače, katere so sedaj začele občutljivo naraščati. Smemo reči, da se našim kmetom stanje od leta 1850. naprej do 1860. ni znatno ne polajšalo pa tudi ne shujšalo. Ali vse drugače je od 1. 1860 naprej, ko je liberalizem zavladal. Čedalje več in hujših znamenj se prikazuje, katere pričajo, da kmetski stan oči-vidno propada. Posestniki v hribovitih krajih začenjajo njive popuščati, ker ni za čem delavcev plačevati; sedaj se lotijo gozdov in jih neusmiljeno posekavljejo, ker od drugod nimajo dobiti toliko denarjev, da bi najpotrebniše stroške pokrili; naposled predajo posestvo, primejo za potno palico in zapustijo dom svojih očetov ter se preselijo drugam; večjidel se raztepejo v mesta, trge in fabrike kot delavci ali težaki, hlapci in dekle. Dežela pa postaja prazna in pusta ; velika posestva nastajajo, paše in grmovje zarašča, kder so prej bila ljudnata selišča srečnih hribovskih kmetovalcev ! V bolj rodovitnih krajih, po planjavah in dolinah, kder bi pridelek vendarle moral trud in delo kmeta obilo poplačevati, pa opazujemo sedaj prikazni, katere morajo vsakega domoljuba globoko v srce zaboleti. Vkljub trdej marljivosti, vkljub temu, da je že z malim zadovoljno, je našo kmetsko ljudstvo vendarle močno zadolženo, po oderuhih nesramno odrto; tropoma se po dražbah iz posestev izganja. Draga hiša očetov, mili stari dom, podedovana streha, ljubljena zemlja, ki j je prednikom dajala kruha, od roda do roda, je sedaj i ponižana v predmet nevrednega, prav judovskega barantanja in ciganjenja ter se za njo oderuhi in denarni mogotci nesramno pipljejo. Cela vrsta liberalnih naprav ruši krepko naše krnetsko ljudstvo, da bo v par desetinah let iz njega samo revno poljedelsko nemaništvo ali proletarijat. Prevažna vrsta našega prebivalstva, ki daje deželi kruha, cesarju pa vojakov, postaja siromašna, nestalna, na vse premožnike srdita svojat, državi in sploh človeškej družbi sama zadrega in nesreča. In vendar nam kaže zgodovina, da nikakor ni težko, kmetski stan deželi pridobiti ali ga ohraniti. V ta namem ni treba ne globoke filozofije, ne visoke državniške modrosti, še cel6 kmetijskih šol ali ministra za poljedelstvo ne: treba je le zdrave pameti. Kmet ni prisiljena rastlina, katerej se v rastlinjaku skozi šipe solnčne svitlobe, skozi oken-jake zraka in v loncih zemlje odmerja. Oa ni povrtna sadika zavolj lepšega, katero vrtnar poljubno presaja. Kmet je hrast, ki ne zahteva nobene izredne postrežbe, če ga ljudje le pri miru puste. Kakor hrast je kmet zadovoljen, če ima nad seboj prosto sveto nebo in pod seboj toliko zemlje, kolikor nje obsenčiti zamore. On hoče rasti, kderje prvič svojo kal pognal in nepremakljiv ostati na zemlji, v katerej ima svoje koreninje. Slavna gospoda, očitno je: kmetski stan propada. Ali če propade on, propade vsa država. Da se temu v okom pride in kmet propada oko-varje, treba je, da se mu zopet privošči dvoje: 1) lastnina in naseljenost; lastnina popolna iu cela, brez dolgov; naseljenost gotova in trpežna od roda do roda, dokler mu bo dedičev kaj. Sicer so pa težave, pod katerimi sedaj kmet v Avstriji vzdihuje, trojne: dače, dolgovi in slaba cena kmetijskim pridelkom. (Konec prili.) Resolncije ali sklepi splošnega shoda avstrijskih katoličanov na Dunaja meseca maja 1877. E. Šola. I. Katoliški stariši so pri svoji vesti dolžni, skrbeti za to, da se njihovi otroci izrejajo v katoliške kristijane, t. j. da se krščansko prepričanje utrdi v njihovem duhu in srcu dovolj močno, tako da jih potem vodi celo življenje. Vsled tega imajo dolžnost pa tudi pravico tirjati, da so šole in gojilnice, kamor so popolnem ali vsaj deloma prisiljeni svoje oti'ol. Dostikrat se živinče prezgodaj odstavi iu potem težko prebavljivimi stvarmi krmi. Sejniovi: 30. julija sv. Martin pri Vurmbergu, Gornja Kostiivnjca; 31. julija Dol, Konjice, Zagorje; 1. avgusta Gomilice, Prepole; 2. avgusta sv. Lenart v slov. goricah, Schvvanberg. Dopisi. Od sv. Jurija pod Tabrom. Imeli smo pri nas dozdaj moža za župana, kteri je za občino reč prav lepo skrbel; v vsaki važniši stvari se je z občinskim odborom posvetoval, in se vedno po njegovih sklepih ravnal. Z občinskim premoženjem je zmiraj modro in varčno obračal; z 8% občinskih priklad je oskrbel domače uboge, popravljal in tudi iz nova stavil mostove, brvi, in plačeval druge občinske potrebe, in pri vseh teh stroških mu je večjidel vsako leto nekaj gotovine, ostalo; letos postavim fl. 48T10 kr. Računi so bili vsako leto v najlepšem redu. Tako je župa-noval celih 13 let; užival je splošno zaupanje in spoštovanje iu v občini je vladal lep mir in za-stopnost. Sedaj pa je vse drugače. Nek človek je vedel staremu županu vzeti zaupanje tako, da je sam zadobil to čast. Pred 2 letoma je občinski odbor stavljenje novega mosta 4 možem iz svoje srede izročil. To se pa našemu možu ni postavno zdelo in je trdil, da bi se imelo tako delo po očitni dražbi oddati. Obdolžil je posebno enega teh možev, ki je račun vodil, goljufije in govoril, da je ta le za svoj dobiček delal, ker je pomota pri tem računu bila za 3 gld. pri vožnji lesa, ktera je bila pa ravno v tem računu kratko pozneje popravljena. Dalje je naš krajni šolski svet povelje dobil, tukajšnjo šolsko poslopje povekšati, da sebo eno razredna šola za okoli 200 otrok v dva-razredno spremenila. Zato je bil prisiljen od občine naklado 16 % zahtevati. To je zopet našemu kandidatu za župansko čast priložnost dalo, vodo na svoj mlin napeljati, čemu toliko potrate? Tako je govoril: postavite mene za župana, in jaz Vam bom šolo oskrbel brez vseh stroškov, in zavežem se tudi vse občinske potrebe za 80 fl. na leto oskrbeti." To je pomagalo. Stari občinski odbor je bil zadovoljen, se velikih sitnosti znebiti, in se volitve še vdeležil ni. Izvoljen je bil čisto nov odbor, in naš mož za župana. Dne 1. junija t. 1. je začel županovati in hitro svojo mogočnost pred svetom razodevati. Stanovanja cerkvenika ali mež-narja in kaplanijo je hotel za šolo obrniti, pa povedalo se mu je, da s cerkvenikovim stanovanjem in s kaplanijo še on nima zapovedovati. Živinskega zdravnika, ki je bil postavljen za ogledo živine za klanje namenjene, je hitro odstavil in svojega brata za to postavil. Brat njegov pa je bil od okrajnega glavarstva kaznovan, ker je bil opravilo prevzel, za katero se ne more sposobnega skazati. Začetek županovanja ni tedaj posebno srečen; dosegel je le to, da tam, kjer je bil poprej lep mir in zastopnost doma, zdaj prepir in sovraštvo vladari. Eden za vse stare odbornike! Od s v. Jurija na Šavnici. (Toča. — Nesreča.) Grozovito škodo je napravila toča 7. t. m. popoldne od Marije Snežne do Mure na njivah, vinogradih in sadovju. Ob 11 pred poludnevom 8e prikaže mala, pa svetla meglica nad Wildonsko goro, ki je švigala naglo sem ter tje, kakor da bi iskala pomočnic, uničiti kmetu upanje letošnjih pridelkov. V kratkem se zbere jih več ter z hudim šumenjem nastopijo svojo pogubivno pot. Vetrovi nasprotni hočejo točonosne megle vrči nazaj, pa zastonj, še huje jih razkačijo. Urno krenejo črez Marijo Snežno proti sv. Ani, doli po Zgornji Savnici ter se obrnejo po Bačkovi v Benediško faro, kjer po Jihovi hudo oklestijo vse in se spustijo proti Pe-trovski fari, v kteri dve tretjini najlepših vinogradov skoro popolnem uničijo. Naglo vlečejo potem črez Radvence v Negovski fari vlvajnšovce, Ujbarski vrh in Stanenšince, Orehovce, Žabnjak proti žlahtnemu Janežbergu niže Kapele proti Ra dencem po Bosačovi, Tunjuneih, mimo Vržeja črez Muro tje do Lendove. Celo uro je grozna toča, kakoršne stari ljudje ne pomnijo, debela kakor srednji krompir, klestila rodovitno polje in vinograde. Dvakrat dol, enkrat pa nazaj, pa ravno po istem potu, pol uro na široko, blizu osem pa na daleko. Kjer je bogato žito rastlo in rumena pšenica zorila — veselo upanje, da bo obilo kruba, pa tudi potrebnega denarja, je pokril debel led, lepo zrnje je bilo iz klasja zbito. Kder je zelena kuruza bujno rastla in dobri krompir obilno živeža obetal, je videti sedaj prosto steblovje. Lepi vinogradi, že dolgo ne tako bogato okinčani z obilnim grozdjem, so oropani dragih jagod in vinska trta stoji brez grozdja in listja, žalostno privezana h kolu ter je zopet oslabljena na leta. Tudi živali so trpele. Marsiktero ptico je toča zadela, pobila je mnogo mladih zajcev, pokončala dokaj gosek in rac. Sip na oknih je porušilo veliko, sadunosnemu in drugemu drevesju pa po-škodila mnogo vejevja. Ljudje so se britko jokali. Klaverni tožujejo in vzdihujejo: kde bomo kruha vzeli, kde denarjev za vsakdanje potrebe dobili ? Niže Ljutomera je tistokrat strela ubila kmeta, ki je kuruzo osipaval. Zadela ga je v prsa in k priči umorila. Naglo se mu vnamejo lasje in oblačila, ter bi gotovo bil na mestu zgorel, ko bi ne bilo pomoči. Reva je bil hudobnež, ki ni maral ne za Boga ne za besedo božjo, ter zametaval sv. reči. Moral pa je tudi umreti brez pomoči, brez tolažil sv. vere, katero je zaničeval! Iz Celja. Poddružnica sv. Duha na Gorici v rajhenburški fari je imela kelih s srebrno kupo. A zvohali so ga zločinci ter v noči od 31. maj-nika do 1. junija v cerkev predrli, tabernakel in monštranco ob tla vrgli, cerkveno obleko po pokopališču razmetali, srebrno kupo od keliha odtrgali ter jo odnesli. Tudi cerkovniku so odnesli dosti živeža, ki je bil v bližnji cerkveni kleti shranjen. Kakor navadno, tudi o tem vkradenem kelihu ni več sledu najti. Pred nekterimi leti je bila farnej cerkvi v Rajhenburgu srebrna (?) mon-štranca vkradena. Tudi napredek — v hudobiji! V Celje prihaja leto za letom več tujcev, da se v bistri Savinji, ktere voda ima mnogo zdravilne moči, kopljejo. Letos jih je mnogo iz Nemškega in Laškega tukaj, da si živce okrepčajo. V Ka-sesah blizu Griž se je našla neka slatina. Po-skušnje in preiskave bodo pokazale, ali ima v sebi kakšno posebno zdravilno moč ali ne! Iz Cerovca pri Svetinjah, (f brat pesnika Stanko Viaza.) Nemila smrt nam je pokosila 21. pr. m. poštenega kmeta in obče spoštovanega blizu 70 let starega moža, nam nepozabljivega Jožef-a Vraz-a. Umrli je bil brat rajnega za Slovane toliko prezgodaj umrlega, po celi Sloveniji in Iliriji tako slovečega moža, Stanko Vraz-a, ki je bil med prvimi boritelji za slovensko stvar. Rajnega Jožef a obžaluje cela okolica. Politični ogled. Avstrijske dežele. Nove volitve za deželne zbore se ne bodo vse na enkrat vršile, ampak deloma letošnjo jesen, deloma prihodnjo spomlad. — Svitli cesar so na čast Tegethofu, ki je pri Viša 1. 1866. laško brodovje uničil toda prerano za Avstrijo umrl, dali postaviti velikansk spomenik na griču blizu Pole. Te dni so spomenik slovesno odkrili. — Nadvojvoda Rudolf, sin in naslednik našega cesarja, je sedaj 19 let star ter dovršil svoje študije in skušnje, postal samostalen ter dobil lastno dvorstvo; višji dvorski maršal mu je pobožni grof Bombelles, kar je katoliške kroge jako razveselilo, liberalne pa nekoliko razjezilo. — Novo postavo zoper oderuštvo v Galiciji so svitli cesar potrdili. — Društvo slovanskih dijakov na Dunaju „Jedinstvo" je vlada prepovedala, ker je nedavno sijajno veselico napravilo, pri kateri je bila dvorana okinčana z slovanskimi zastavami na čast slovanskim državnim poslancem. Bržčas hoče 8 tem vlada nekako v okom priti strahu, katerega so si Nemci in Magjari zmislili ter mu pravijo — pansiavizem (vseslovanstvo). Magjari so v Budapeštu zbobnjali nekoliko turkoljubov, pred katerimi je stari general Klapka tužno cvilil in ječal, kako sedaj Rusi Turka davijo in da bodo vso Turčijo razdjali, če jej Evropa brž ne priskoči in Rusom poti do Carigrada ne zapre. Poslušalci so bili do solz ganjeni in so sklenili, ministra Andrassy-ja prositi, naj za uboge Turke nekaj stori; če ne, pohrustajo Slovani vse ! Mag-jarska prošnja bo menda tako malo pomagala Turkom, kakor magjarska sablja, katero so lani Kerim-paši poslali. Vnanje države. Po celi veliki Rusiji je sedaj novačenje vojakov; odbralo se bo 250.000 novincev ali rekrutov. Nemški cesar Viljelm se mudi sedaj v našem cesarstvu, v Gaštein-skih toplicah na Salcburškem. Pruska vlada je v Poznanskem pridnega mešnika zaprla na 195 dni v ječo, ker je iz prognanstva tiho prišel v deželo in je po svoji fari ljudi na skrivnem spovedoval, jim sv. mešo služil itd. — Italijanski ministri snujejo postavo, po kateri bo vlada pograbila vse farno pre- moženje. — Vodja francoskih republikancev, kri-čač Gambeta, je ob času pruske vojske državi zapravil 248 milijonov; on je bil prej brez posebnega premoženja, sedaj je — milijonar. — Angleži so v zadregi zarad Turčije; pomagali bi njej radi, pa boja začeti zoper Rusijo se vendar še ne npajo, pač pa pošiljajo čedalje več vojnega bro-dorja, streliva in vojakov v Gibraltar, Malto in na Turško. V Severni Ameriki so se železniški delavci in uradniki vzdiguili zoper lastnike, ker jim niso hotli plače zboljšati, ter so naglo vse delo popastili; železnice so morale z vožnjo prenehati. Vsled tega so nastali veliki neredi, da je prišlo do krvave praske med delavci in vojaki. Muogo je že mrtvih. Homatije še ni konec. — V Aziji je 200 Nestorijancev, starih krivovercev, vstopilo v katoliško Cerkvo. Kažgarski vladar Jakub-beg, i star sovražnik Rusov, je umrl. Sv. oče in ruska vlada sta začela pogovore, da se preganjanju katoličanov na Ruskem konec stori! Bog daj srečen uspeh ! Ruski-rumunski-črnogorski-turški boj. Na bojišču se vršijo velikanski dogodki, ali izvedeti jih je še težko, ker so Rusi skoro vse poročitelje evropskih novin iztirali in malo kaj po telegrafu radovednemu svetu naznaniti dajo; Turki pa lažejo, da se vse kadi. Rusi so Niko-polje že 2 dni imeli v oblasti, preden je telegraf iz Bukurešta važno novico prinesel; Turki pa še sedaj tajijo. Vendar sledeče je gotovo: Rusi so prav na tihem 4 nove vojne oddelke iz Rusije in črez Donavo spravili tako, da ie sedaj v Bolgariji 10 oddelkov t. j. 400.000 mož. General Cimerman je z XIV. oddelkom iz Dobrudže vdrl črez Trajanov rov in se polastil turške železnice od Crnevode na Donavi do Kustendža ob Črnem morju; potem je pri Rasovi pomagal VII. oddelku prestopiti Donavo. Turki so pred njim odbežali v Silistrijo in v Ba-zarčik. General Krttdener pa je z IX. oddelkom od Nikopolja mahnil na vzgor kraj Donave, vzel Orehovo, Džibro in Lompalauko. Cesarjevič se je pa od Zimniee obrnil proti izhodu iu skuša sedaj vzeti Ruščuk z pomočjo IV. XI. XII. iu XIII. oddelka ter ob enem zgrabiti glavno turško vojsko, če bi ga ta hotla v obleganju motiti. Strelba je strašno silna in proti Giurdževu Turki več ne streljajo, ker so jihovi kanoni tam vsi že razbiti. General Radecki komandira VIII. oddelek in je od Trnove in Gabrove poslal generala Gurka črez Balkan-goro; ta je naglo vzel Slivno, Jam-bol, Eni-Sagro, Eski-Sagro, Kasanlik, vrgel Turke vun iz soteske pri Sipki, jim po krvavi bitki vzel celi tabor in 8 kanonov ter pridrl do Ka-Iofera in Karlove blizu Filipopolja. Bržčas prodira sedaj skozi odprte Balkanske soteske več ruskih oddelkov (V. in X.) in v tem slučaju je mogoče, da bodo ruski kozaki skoro pred Adrijano-poljem. Turki so sedaj tako prestrašeni in jezni, da je sultan Kerim-pašo odstavil ia v Azijo pro- gnal. Namesto njega je glavno poveljništvo dobil Mehemed-paša, poturčen Nemec, tisti, ki je od Črnogorcev pri Kolašinu tepen bil. V sili so Turki pozvali tudi Sulejman-pašo iz Albanije in ga poslali v Adrijanopolje. Osman-paša je v Vidinu pustil 5000 mož in hiti z ostanki črez Niš v Zofijo. Iz Batuma v Aziji prevažajo vojake zopet nazaj v Varno. Glavna turška vojna v Šumli trpi mnogo po boleznih. V Armeniji dobijo, ruski generali kmalu 50.000 mož. pomoči in Terguzakov je zopet vdrl v Bajazid. Črnogorski knez oblega Niksic in je Turkom vzel že 3 šance. Obrist Despotovič je Turke pri Livnu natepel in sedaj oblega mesto, v katerem so se zaprli. Greška država bo bržčas kmalu boj začela zoper Turke. V Kandiji so se kristijani že vzdignili. Turški sultan je baje sedaj voljen, mir skleniti, toda ruski car je neki rekel, da bo ob koncu avgusta slovesen vhod obhajal — v Carigrad! Za poduk in kratek čas. Črtice iz slovanskega bojišča v Aziji in Evropi. VII. Lažnjivi turkoljubi so po Evropi o grozno veliki turški sili toliko trobili , da so jim deloma cel6 Rusi začeli verovati ter misliti, da bo Turka unkraj Donave za vsakim grmom kakor listja in trave. Ko so tedaj prvi Rusi pri Zimnici stopili v turško Bulgarijo, so povsod le počasno in jako opazno prodirali, da se nebi preveč raztepli. Vsaki trenutek so mislili, da bodo zadeli na velikansko Kerim-paševo vojno, z katero se jim bo treba poskusiti v odločilni bitki. Toda vse je bilo od turko-ljubov zlegano, da bi Ruse strašili in turško onemoglost prekrivali. Sedaj bo že od prehoda pri Zimnici minolo mesec dni, a Kerim-paševe strahovite vojne Rusi še niso mogli nikder zaslediti. Prodrli so črez visoko Balkan-goro z 35.000 vojaki, toda o odločilni veliki bitki še le ni duha ne sluha. Le menjše čete Turkov so se tu pa tam Rusom v bran postavile, in, mora se priznati, z veliko srditostjo in junaštvom, ki pa zoper črezsilo rusko ničesar ne opravijo. Tako je bilo tudi pri trdnjavi Nikopolju, katere so se Rusi polastili 16. julija. Nikopolje, mesto in trdujava, je od Sistova 10 ur daleč proti zahodu ob reki Donavi. Mesto je precej veliko; šteje po 20.000 prebivalcev. Bol-gati imajo v njem pravoslavnega nadškofa in katoliškega škofa. Hiše so večjiuel iz kamna pozidane in z opekami pokrite ter kaj prijazno po zelenih vrtih poskrite. Lega celemu mestu je tako krasna, da nje potniki nikoli ne morejo dovolj pre-hvaliti. Poslopja se vrstijo od Donave na vzgor po visokem pobrežju v dolinico, katero od 3 strani : obdajajo visoke zgoraj ploščaste skale. Na teh skalnih višinah so Turki pozidali precej močno trdniavo z 14 šancami, kder so nastavili 45 Krup-I povih kanonov; okoli mesta so zadnji čas napravili še 12 novih šanc, ki pa niso imele onih dragih kanonov iz Nemčije, ampak so bile orožane z navadnimi 27 kanoni. Pred Rasi, ki so 28. junija pri Zimnici prešli Donavo in vzeli Sistov, sta se 2 turška generala, Hasan-paša in Abmed-paša v Nikopolje umaknila in sklenila z 12.000 Turki mesto na vso moč braniti. Vendar ko se je ruski general Krlidener z IX. oddelkom — 40.000 mož — bližal Nikopolju, jima je 3000 Turkov všlo iz mesta črez bribe proti Plevnu. Ostalo jima je torej samo 9000 mož, ko so 12. julija zvečer Rusi in Rumuni, kojih je 2 regimenta, 1 škadrona in 3 baterije 2 uri nad Nikopoljem črez Donavo prišlo, nesrečno mesto obkolili od vseh strani. V noči potem je bilo za zdatno bombardiranje vse pripravljeno. Dva dni so gromeli ruski in rumunski kanoni od vseh strani, tudi od unkraj Donave, kder so Rusi in Rumuni napravili baterije pri Flamundi in Iz-lašu. Mesto je na mnogih krajih začelo goreti. Turki so vrlo odgovarjali z svojimi kanoni, dokler so mogli; vendar čedalje bolj slabo, ruske kroglje so jim mnogo kanonov razbile, da niso mogli ž njimi več streljati. Ruski in rumunski vojaki so pa med ten» dobro zavarovani in za skalami po-skriti čakali na naskok z bajonetom. Znamenje šance naskočiti so dobili 15. julija v jutru ob štirih. Sedaj so ruske kompanije in bataljoni z stra hovito silo vdrli proti šancam sredi skozi točo turških krogelj iz pušek, revolverjev in pištol. Čeravno je med naskokom palo muogo Rusov, ostali so vendar pridrli do šanc, na nje mahuili in vse posekali, kar ni zbežalo. Šanca za šauco je tako prišla Rusom v oblast in proti večeru so bile vse v ruskih rokah. Visoko nad Nikopoljem pa je zavihrala zmagovita ruska zastava z križem božjim, kder se je še malo poprej šopiril mohamedauski polumesec. Ostanki turške vojne so bili potisnjeui doli v gioboko mesto. Po noči so Turki premišljevali, kaj bi jim bilo storiti? Iz mesta vdreti ni bilo več mogoče. Dalje braniti se niso bili kos. Pomoči ni bilo pričakovati od nikder. Zato sklenejo Rusom udati se. V jutru ob štirih pošljeta torej Ahmed- in Hasan paša vsak svojo sabljo ruskemu poveljniku v znamenje, da sfe mu hočeta udati z vsemi vojaki vred. Kmalu potem začnejo ruski vojaki veselo vriskaje marširati v mesto, od vseh strani pozdravljam' od bolgarskega prebivalstva. Pred veliko kosamo se razstavijo ruski bataljoni in sedaj koraka 6000 Turkov zaporedom iz kosarne in poraeče svoje puške, sablje, revolverje itd. pred njimi na tla. Vjete Turke so potem z obema pašama vred odgnali daleč na Rusko. V Nikopolju so Rusi zaplenili 72 kanonov, mnogo vojue sprave in 2 monitorja, katera bodo hitro popravili in po Donavi ž njima vozili. Mrtvih in ranjenih je Turkov obležalo blizu 3000. Zagrebški „Humoristički list" se je 1. srpnja (julija) na dan prikazal, a žalibog brez — „glave", namreč naslikane, kakor je imel priti na svitlo. A zato mu^ne manjka — srca in pa dobre volje ter vragolinske ščegavosti. Govor „Sugradjdnom!" je prav odkritosrčen in šaljiv, stari „Grabancijaš" in naš „Juri s pušo" sta vstala od mrtvih; „Izak Šmok" prodaje svoje vojaške znanosti po dobrej ceni in „Okrogle iz Ljubljane" niso tu pa tam brez soli. „Interpelacija" s svojim „ftrdOg lanezos tereintette" kaže mnogo bistroumnosti in slike so zares šaljive. Ako bodo prihodnji pajdaši prvega lista taki, tedaj bode namen lista popolnoma dosežen. List izhaja „svaki dan, izuzam dane od 2. do 14. i od 16. do posliednjega svakog mjeseca." „Zora." Smešničar 30. K župniku pride brzili korokov zvonar, ter mu pravi, da je duha videl. Kje? „Tam pri zidu za cerkvijo." Kakov je bil? „Kakor velik osel." Idi, reče župnik, mirno domov, pa nikomur tega ne pravi, ti si 6e svoje lastne sence prestrašil. Razne stvari. (V Savinjo padla) in utonila je dekla Marija Vodlak v Brašlovcih, ko jc za pletenje hotla sibja narezati. (Ustrelil se je) na pokopališču v Mariboru 211etui Jožef Streiher, učiteljski pripravnik, ker je iz računstva dobil dvojko in se mu ponovitev skušnje ni dovolila. Sicer so pa na mariborskem pripravništvu razmere, ki bi zaslužile ostro preiskavo od strani dotičue gosposke! (Vlak povozil) je Jaueza Stergar ja, posestnika v Lipoglavi, ko je pri Ostrožnem blizu Poličan hotel črez železnico. Bil je k priči zdrobljen in mrtev. (Vinjen zaspal) je 4. jul. zvečer na neki trati v Celju živinski kupec M. Reihard iz Gornje-Avstrije. Ko se je zgodaj ob treh vzbudil, zapazi, da mu je bila ura ukradjena in listnica z 800 fl. Na njegovo srečo so tata zasledili in pri njem našli uro in še 390 fl. (Hudoben požigalec) je v Smarji pri Celju užgal hišo Jurija Savinca, drug hudobnež pa hišo Marije Belakove v Dramljab. v (Štajerski deželni šolski svet) je več učiteljev zarad pohušljivega življenja iz šolske službe izpo-dil, nekatere pa za kazen prestavil. Šibe za šo-larske neporedneže pa ni dovolil, čeravno so nekateri učitelji za njo prosili. Nadučitelju g. Šmi-dingerju v Veliki nedelji je dovolil stopiti v pokoj. (Rudokopa ubilo) je 14. t. m. v premogovi jami na Gračiču v Zrečah. Nesrečnež je bil Franc Hren, posestnik v Strteniku. (Za družbo duhovnikov) so Milostljivi knez in škof namesto g. Gasp. Zabukošeka vplačali 44 fl. in omenjenemu gospodu še 56 fl. podarili. Dražbe III. 30. julija Janez Novak v Zdolah 3485 fl., Peter Kocpek v'Zbigovcih 1000 fl., Cene Lončarič v Negovi 1800 fl.; 6. avgusta Martin Romič v Babjem vrhu; 8. avgusta Jožefa Petek v Veliki nedelji 700 fl.; 10. avgusta Juri Kamenšek v TraČji vesi 2770 fl. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. 1 HI. = 167100 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78»/, funta. Mesta Pšenica M Ječmen Oves THršica Proso Ajda fl kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. ti. kr. fl. kr. ti. kr. Maribor . . 10 30 6 50 5 20 3 80 G 20 5 70 G 'ÍÜ Ptuj . i*-0/1 7 50 5! 80 4' 50 3'40 6 — 6 50 6 50 Ormuž . . 10 94 6 84 5 56 3 58 5 21 7 80 4 88 Gradec . . 0 94 6 75 6 — 4 ~ 5 97 — — G 20 Celovec . . 9 75 7 6 58 3 69 6 86 4 46 7 48 Ljubljana . i) 21 7 4 20 3 90 6 — 4 70 8 48 Varaždln 9 — 6 20 4 — 4 ''fl g — 7 6 Zagreb . . 9 — 8 — 3 80 4 C, 10 6 20 6 50 Dunaj 1 g si 12 50 10 40 8 60 7 20 7 — — — m Pest ls 5 11 — 10 — 7 6 6 45 5 — -- — V Mariboru. Krompir 5 fl. 20 kr. HI. — fažol 16, leča 30, grah 28 kr. Kg. — Pšeno 13 kr. liter. — Pšenično gres 26, prednja moka 23, srednja 21, polentna moka 13 kr. Kg. — Kravje maslo 1 fl. 20 kr, svinjsko maslo 90, slanina frisna 90, slanina prevojena 86 kr., puter 1 fl. 10 kr. Kg. — Jajce 2 za 5 kr. vsako. — Govedina 48, teletina 49, svinjetina mlada 55 kr. Kg. — Mleko frišno 12, posneto 10 kr. liter. — Drva trda fl. 2 80 mehka, fl. 2"60 Kbmt. — Ogelje trdo fl. —'90, mehko 60 kr. HI. — Seno 3 fl. 50 kr. slama 3 fl. 40 kr., stelja 2 fl. — kr. za 100 Kg. liitterijne Hteillhei V Gradcu 21. julija 1877: 72, 24, 28, 33, 9. V Dunaju „ „ 52, 85, 53, 29, 5. Prihodnje arečkanjo: 4 avgusta 1877. JVuJnoveJši kurzl nn Dunaju. Papirna renta 62'90 — Srebrna renta 67 80 — Zlata renta 75 20 — Akcije narodne banke 778— Kreditne akcije 154.— 20Napoleon 9 90 — Ces kr. cekini 6 98 — Srebro 108-90. Hram na prodaj. V Mariboru blizu železniškega kolodvora je majhen, pa mnogo najemščine dajajoČ hram z prostornim dvoriščem in precej velikim močno has-novitim vrtom na prodaj. Selo je prilično vsakovrstnemu podvzetju ali rokodelstvu. Cena je nizka. Več pove g. Jož. Kadlikj javni agent v M;t- I riboru, Webergass hiš. št. 5. 3-3 I Prilično posestvo na prodaj. Pet četrtink ure od Maribora blizu farne cerkve v obljudenem kraju se proda hiša z 3 sobami, kuhnjo, kletjo, hlevom, sadunosnikom in vrtom. Posestvice sodi za krčmo, kupčijo ali kakega pen-zijoniranega gospoda. Več se izvč na mauti v graškem predmestju v Mariboru! y Mariboru. Podpisana dajeta vsem tistim, kateri radi krčme obiskujejo, ino tistim, kateri včasih iz dežele v Maribor pridejo, posebno pa čestitej duhovščini po deželi, na znanje, da sta z pričetkom tega meseca zdavna znano krčmo zum Sandwirth" (Rapoc) v Mariboru v najem vzela. V tej krčmi je več sob za popotnike pripravljenih, katerim se bode stanovanje po najnižji ceni računalo. Kar se tiče jedila in pijače — treba je posebej opomniti, da se bo v tej krčmi le natimio ali pravo vino, posebno iz Fraj-hama in od Št. Petra, in prav dobro pivo iz Maribora točilo, kakor tudi za to skrbelo, da bodo jedila prav okusna. Koncem pa še posebno vabita vse Slovence, kateri ljubijo kapljo dobrega vina in kos dobre pečenke, naj prav obilno obiskujejo njuno gostilnico. V Mariboru dne 19. julija 1877. Jože in Nanika Gmšovnik. JL T Prijateljem in znancem naznanjamo tožnega srca, da je 21. julija po kratki bolezni previden s s v. zakramenti umrl Andraž Skuhala, posestnik pri sv. Tomažu blizu Velike nedelje, in se ob enem srčno zahvaljujemo vsoui, ki so mu 24. julija v tako obilnem številu posodili zadnjo pot. Pri sv. Tomažu 24. julija 1877. Skuhalova rodbina.