Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO
'ena posamezni številki Din 1*25.
'fr
TRGOVSKI E&&F
Časopis as a trgovino, industrijo Irt obrt.
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. n Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 9l	_etrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži. »» Ljubljani.
LETO VL
LJUBLJANA, dne 17. maja 1923.
ŠTEV. 56.
Prof. dr. E!lcr:
Vladni načrt zakona o neposrednih davkih.
Uredništvo »Narodnogospodarskega Vestnika« si je stavilo težko, a za narodno gospodarstvo važno nalogo, da izčrpno seznani pridobitne sloje in javnost sploh z davčno reformo po načrtu zakona, predloženega prejšnji narodni skupščini jeseni lanskega leta. V štev. fi.~-10. lanskega letnika je priobčilo besedilo predloga zakona o neposrednih davkih, v štev. 1,—2. letošnjega letnika je priobčilo poročilo o načrtu zakona o neposrednih davkih, katero je bilo podano z ozirom na interese pridobitnih slojev v plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani dne 14. decembra 1922, v številkah 3.-12. letošnjega letnika pa priobčuje o vladnem načrtu na znanstveni podlagi sestavljeno oceno vseučiliške-ga profesorja g. dr. Prana Ellerja.
V tej oceni se g. pisatelj ozira v prvi vrsti na davčno pravo, katero smo v Sloveniji in Dalmaciji podedovali po bivši Avstriji in s stališča tega prava kritično presoja nameravano reformo. Pri tem pa ne pušča v nemar davčnega prava drugih držav, v katerih je istotuko, kakor pri nas, uveljavljen mešani davčni sistem. 0. pisatelj si je stavil -nalogo, da seznani slovensko občinstvo, kaj mu načrt prinaša boljšega ali slabšega nasproti sedanjemu pravnemu položaju v Sloveniji.
V tem oziru njegov spis prav lepo popolnjuje kritično razpravo predsednika upravnega sodišča g. Samuela Kociana, priobčeno v »Jugo-slovenskem l.ioydu«, ki razmotriva načrt s stališča na Hrvatskem, v Slavoniji in v Vojvodini veljavnega bivšega ogrskega prava. Priznati moramo, da je slovenska ocena temeljitejša in izčrpnejša nego je Kocianova sicer jako pregledna, a še širši javnosti namenjena razprava.
G. dr. Eller priporoča uvodoma, da se naše bodoče davčno pravo tesneje nasloni na bivše avstrijsko pravo, katero je v bistvu prevzela tudi čehoslovaška republika. V nadaljnjih izvajanjih premotriva gosp. pisatelj vsako davčno vrsto zase v lepo zaokroženi obliki in podaja nato k vsakemu členu načrta posebne priporanje, ki pričajo, kako temeljito je proučil vsak stavek, da, skoro vsako besedo vladnega načrta.
Z vsemi izvajanji in nasveti g. dr. Ellerja se ne moremo strinjati, ker se ti naslanjajo v prvi vrsti na teorijo in se vrhu tega deloma ne krijejo z zahtevami in potrebami pridobitnih slojev. V tem oziru pride pred vsem v poštev imovinski davek, katerega g. dr. Eller načelno ne odklanja, ker se ga more tudi s teoretskega stališča povsem dobro zagovarjati. Pridobitni sloji ta davek odklanjajo z vsem poudarkom, ker
v	današnjih gospodarskih prilikah o ustaljenih vrednostih nobene vrste premoženja ne more biti govora. Ravnotako odklanjajo pridobitni sloji občno pridobnino v obliki, v kateri je zamišljena. Načrt predvideva za davčno merilo 10% čistega donosa. G. dr. Eller ne ugovarja načinu priredbe, ampak le priporoča, naj se davčno merilo zniža in to obširneje utemeljuje. A ravno ta utemeljitev dokazuje, da le stremljenje pridobitnih slojev,
nai se občna pridobnina kontin-geniira, povsem pravilno. Le kontingent, ki naj ga plača vsaka pokrajina, daje sigurnost, da se bo davek vsaj v okvirju pokrajine, če že ne pri posameznikih, prirejal enotno, odnosno da bo vsaka pokrajina plačala toliko pridobnine, kolikor odgovarja njeni davčni moči.
Ena glavnih razlik med elaboratom g. dr. Ellerja in stališčem pridobitnih slojev obstoji tudi v tem, da se g. dr. Eller izreka proti določilu, naj »trgovačke, zanatlijske i industrijske radnje imaju svoje odbore« Ičl. 166.), češ, da bi se s tem zanašalo v davčno priredbo neenakomernost. Pridobitni sloji pa stavijo zahtevo, naj se na bazi ideje, postavljene v členu 166., ustano-
vi	za vsak politični okraj poseben davčni odbor za industrijske, trgovske in obrtne cenzite, ker bi se s tem varovalo cenzile naštete vrste majoriziranja, odnosno nezadostnega vpoštevanju njih posebnih prilik vsled nepoznanja razmer.
Vendar pa te bistvene razlike nikakor ne zmanjšujejo vrednosti razprave. Poudariti smo le hoteli, da se pridobitni sloji v celoti ne identificirajo z. elaboratom, da pa brez ozira ria to pozdravljajo razpravo v nadi, da se bodo naši poslanci ozirali pri obravnavanju vladnega načrta tudi na interese in želje pridobitnih slojev.
*	* *
Po časopisnih vesteh, ki so krožile začetkom tega meseca o namerah g. linančnega ministra po dnevnem časopisju, se prvotni načrt zakona o neposrednih davkih v ministrstvu predeluje in bo nekaj malega izpremenjen. Hhkrati je g. finančni minister poudarjal, da je potreba poleg izenačenja davčnih zakonov na novo močno obdavčiti tudi one, ki lahko plačajo, češ, da je takih v naši državi še dosti. Slovenije pri tem g. finančni minister gotovo ni mogel imeti v mislih, vsaj smo v Sloveniji v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta plačali okoli 70 milijonov dinarjev le direktnih davkov, daleko preko vsote, katero je pričakovala finančna uprava. Zato smo v Sloveniji, kjer se davki vpričo brezhibnega priredbenega aparata odmerjajo in pobirajo že sedaj večkrat preko davčne moči posameznih pridobitnih skupin, interesirani na tem, da cimpreje zvemo, kaj g. finančni minister namerava in kje hoče najti v Sloveniji tiste, »ki lahko plačajo«. Pričakujemo, da bo g. finančni minister pravočasno dal priliko interesentom v Sloveniji, da se izjavijo
o	niegovih namerah.
  ___________________________F.	M.
Industrija olja v Baku.
Pred tremi leti so boljševiki nacionalizirali podjetje oljne industrije v Baku. Da to ni rodilo dobrih sadov, bodemo videli v naslednjem.
lekom zadnjih par mesecev je znašala prodaukcija olja v Baku približno okrog 270.000 ton na mesec. Največja produkcija v celi periodi od nacionalizacije je bila v januarju, m sjcer 283.000 ton. V februarju je znašala produkcija olja v Baku pri-prvi volovici marca 139.000 ton. Vsa produkcija ten mesecev je približno za 10% višja, kot je bila lansko leto v isti dobi. Kljub temu poboljšanju pa Baku ni zmožen zadovoljiti mesečne zahteve, ki znaša 320.000 fon.
Produkcija meseca januarja je znašala samo 41 % produkcije pred revolucijo. Leta 1916 je Baku produciral mesečno povprečno 685.000 ton.
Zvišanje produkcije zavisi izključno le od večjega števila vrelcev in od razmaha vrtanja. Uprava nacionalizirane industrije v Baku je napela vse moči v tej smeri. Vendar rezultati niso ravno briljantni. Pred revolucijo je bilo 3000 vrelcev v eksploataciji. Maja 1920, ko so boljševiki zasedli Baku, je bilo v delu 1800 vrelcev. Tekom prvega leta nacionalizirane industrije je to število padlo na 1200 in se v začetku tekočega leta popravilo zopet na 1450. •Isto je bilo z vrtanjem. Pred revolucijo se je izvrtalo vsak mesec približno 4500 sežnjev. Januarja tekočega leta, ko je vrtanje doseglo največjo številko, se je izvrtalo le 1577 sežnjev in le 80% določenega programa se je moglo izvršiti. Pobolj-šanje zavisi od splošnega izboljšanje cele naprave za pridobivanje olja ter posebno od poprave gonilnih (strojnih) oddelkov. To pa zahteva seveda gotovo svoto denarja, ki ga pa industriji v Baku popolnoma primanjkuje.
V	tem trenutku je financijelno vprašanje fundumcntalno za podjetje v Baku, kot sploh za vso sovjetsko industrijo. Ce se družbam, ki upravljajo ta del industrije, posreči obdržati kredit, ki ga imajo, potem bo mogoče zvišati produkcijo; če pa ne, bo pa produkcija utrpela še nadaljrio redukcijo, ker so vsi stari vrelci že precej izčrpani.
Drugo vprašanje pa je, če je zvišanje produkcije sploh ugodno. — Do sedaj je bilo namreč stanje nacionalizirane industrije olja v Baku tako, da je vsaka producirana tona olja zvišala izgubo vse industrije. Industrija doseduj sicer še ni pokazala deficita, to pa zato, ker so se prodajale še stare zaloge olja in se je tako pomagalo kriti izgube pri tekoči produkciji. Od oktobra 1921 do oktobra 1922 se je porabilo razen tekoče produkcije, ki je znašala približno 2.8 milj. ton, še okoli 1.6 milj. ton starih zalog. Sedaj pa ni več starih zalog in njih poraba grozi povzročiti pomanjkanje olja v celi Rusiji. — če je dosedaj sovjetska vlada včasih izkusila pomanjkanje olja, je bilo to pripisali slabim transportnim razmeram. Toda sedaj je mesečna produkcija olja, še celo v januarju (največja produkcija), 16% pod relativno skromno zahtevo po bakuškem olju. Drug rezultat porabe starih zalog bo za industrijo v Baku potreba, da najde potrebni kapital za tekočo produkcijo. Kajti produkcijski stroški, izraženi v zlatu, so sedaj najmanj dvakrat tako visoki kot pred vojsko; in dosedaj se je prodajajo bakuško olje na domačih tržiščih po ceni, ki je bila za 20—30% pod produkcijskimi stroški. Da se to razlagati deloma s pomanjkljivo kalkulacijo deloma pa tudi po nizko določenih cenah, po katerih je prisiljena uprava industrije v Baku prodajati olje državnim institucijam, ki so njene glavne odjemalke.
Nekaj je torej treba storiti, da se pokrije izgube takega trgovanja. Do sedaj se je temu odpomoglo, kot omenjeno, s prodajo starih zalog olja. V prihodnjosti pa se bodo morale kriti te izgube s krediti ali pa z državnimi podporami iz sovjetske zakladnice. Za tekoče leto se je določila svota 22.8 milj. rubljev (zelo skromno) kot državna podpora za vso sovjetsko industrijo olja; glavni
delež seveda pripade na Baku. — Tako zavisi ne samo razvoj, ampak tudi nadaljevanje produkcije olja v Baku od tega, kako dolgo bo sovjetska vlada zmožna financirati to vejo industrije, ki je od nacionalizacije dalje vedno delala z izgubo.
Kreditni denar. (Bančni ček.)
Kaj je ček? Kako je nastal in kaj mi koristi? To so vprašanja, ki jih marsikdo lažje stavlja, kakor pa odgovarja in posebno še pri nas, ko nam še manjka mnogo, da dosežemo vsaj del onega razvoja, kakor ga imajo druge države, n. pr. Anglija ali Amerika, kjer poznata celo mali obrtnik in delavec prednosti, ki jima jih.podaje uporaba čeka.
Prvotno se je pač tudi tod posluževal čeka le trdi kapitalist, ki je naložil svoj denar pri bankirju, da je ta poravnaval vse njegove račune. Ako je imel plačati mesečni račun pri trgovcu, ali račun krojača ali pa čevljarja, pa je iztrgal nakazilo (ček) iz svoje čekovne knjižice, katero mu je dala banka na razpolago, izpolnil s potrebnimi vsotami in ga vročil trgovcu, krojaču ali čevljarju, da je dvignil na podlagi tega nakazila pripadajočo vsolo pri banki. Trgovec, krojač ali čevljar je pa lahko odstopil izstavljeni ček tudi drugi, poljubni osebi, proti kateri je imel zopet svoje obveznosti, kateri je bilo zopet na razpolago, ali dvigniti denar pri banki, ali pa ga diugodno uporabiti.
Prednost takega postopanja na-sproti plačevanju v gotovini so jasne. Plačevanje s čekom je veliko pripravnejše, kakor pa ono v gotovem denarju, ker odpade štetje denarja, pri katerem se prav lahko pripetijo pomote, in vsa denarna manipulacija, dočim je izpolnitev besedila na čeku prav priprosto in hitro izvedeno. Gotovina pa, ki je naložena pri banki, donaša še obresti, dočim leži doma shranjen denar mrtev; mrtev pa ne samo za posestnika, temveč mrtev tudi za velikanske narodnogospodarske potrebe, v katerih interesu bi se lahko plodo-nosno uporabil. Poleg tega hrani banka ček kakor listino, ki zastopa izstavljaleu nalogo pobotnice.
Kdaj je nastal ček je težko določiti. Kitajci so vporabljali podobne listine že v dobi starega veka. Grki in Rimljani so tudi poznali neke vrste ček. To so bila potrdila, katera so izdajali shranjevalci vrednosti in denarja svojim zaupnikom, da je bilo imetje proti mali odškodnini pri njih varno shranjeno. Po večini so bili to denarni menjavalci ali pa uidi zlatarji, ki so izjavljali v dotičnih listinah, da posestniku izročijo vsak čas hranjeno imetje. Tudi v srednjem veku so bila taka potrdila v rabi.
Pravcati ček pa se je pojavil šele v 15. stoletju pri bogatih italijanskih trgovskih mestih, kakor v Palermi, Messini, Neaplju, Milanu in pa na Nizozemskem, v Amsterdamu, v Antvverpenu, ko se je udomaeila na-vada, da se je razpolagalo polom nakazil z imetjem, ki je bilo naloženo pri bankirjih. Na Nizozemskem so imenovali te listine »blagajnična pisma«.
Na Angleškem so začeli uporabljati prva taka nakazila proti koncu 17. stoletja in se jih je imenovalo »cash-notes«, ali kratko »notes«. Ta promet se je vsestransko razvijal in se posebno v 19. stoletju tako splošno udomačil, da se je poravnavalo celo najmanjše račune, kakor n. pr. v hotelih, v trgovinah itd. s čeki. —
Tudi se je dalo v 19. sfoletju tem listinam nov naziv »checkcr« iz katerega je postalo današnje ime ček ali šck.
Posebno hitro sc je razvila uporaba čekov v Zveznih državah Severne Amerike, kjer se celo mezde plačujejo s čeki.
Hitri razvoj čeka je pospešila tako v Angliji kakor v Severni Ameriki ustanova zaračunovalnega načina, imenovanega »clearing«, v posebnih zavodih (clearinghousc), kjer se dnevno zaračunavajo in poravnavajo medsebojne obveznosti bank in bančnih poslovalnic z odpisi, pripisi in prepisi iz enega računa na drugega.
Na kontinentu se je ček bolj počasno razvijal. Na Nemškem sc je prvi pojavil na tržiščih v Hamburgu in Bremenu. Posebno v Hamburgu je bil trgovski običaj, da niso plačevali v denarju, ampak le z dobropisi in odpisi pri Hamburški banki.
V	Bremenu so denarjni mešetarji posredovali plačila. Šele z upeljavo tekočega (žiro) računa pri Nemški državni banki pa je bil podan povod, da se je v izdatni meri začelo nalagati denar v bankah, ter se potom čekov poljubno razpolagalo ž njim. Ko se je potem v najnovejši dobi upeljal povsod poštni čekovni promet — v Jugoslaviji z ustanovitvijo poštne hranilnice v Beogradu tekom zadnjega leta — je postala inštitucija čeka res splošna in pridobila na neprecenljivi vrednosti.
Ček je plačilni nalog, ki se ima izvršiti takoj na pokaz (a vista). Likom menici, ima tudi vsak ček iz-dotnika (trasant), ki izda nalog, potem poteznika ali plačnika (trasat), na katerega se nanaša nalog plačila in pa naslov prejemnika, komu se mora plačati (remitent).
Bistveni deli vsakega čeka pa so:
1. v besedilu listine izrečno navedena označba »ček«;
2. podpis izdatnika;
3. navedba kraja, meseca, dneva in leta izdaje;
■1. naslov poteznika ali plačnika;
5. na plačnika naslovljen poziv, da ima ta iz izdatnikovc imovine plačali gotovo svoto.
Posebno bistvo čeka, ki ga loči od menice, je to, da mora kakor po-teznik ali plačnik biti imenovana vedno kaka banka, bančni zavod, oziroma poštni čekovni zavod (poštna. hranilnica).
Kot prejemnika (remitent) sc lahko označi poljubna oseba ali tvrdka, pa tudi izdatnik sam sc lahko navede kot prejemnik. To so čeki po naročilu (ordre). Ako se pa naslovu osebe ali tvrdke dostavi »ali pri-noscu«, oziroma ako sc ima naslovnika sploh izpusti, tedaj je veljaven tak ček vedno za prinosca. Ček, ki ima kot prejemnika navedeno določeno osebo ali tvrdko, se lahko odstopi potom prenosa (indosira ali žirira) tudi drugi osebi, ako prenos ni zabranjen z navedbo »ne po naročilu« (rekta ček).
Indosiranje je že veljavno, ako
posednik čeka samo svoje ime oz. tvrdko napiše na zadnjo stran čeka (hrbet, in dosso) ter se zove tako postopanje »blancoindosiranje«. — Vsak lastnik čeka lahko tako indosiranje spopolni, lahko pa ček tudi brez izpopolnitve dalje indosira. — Ako se ček indosira na poteznika (plačnika), velja to kakor pobotnica končnega plačila.
Ček sc ne more sprejeti ali akceptirati kakor n. pr. menica.
Plačilo se glasi vedno za tisti kraj, ki je označen poleg imena ali tvrdke plačnika, oz. ako kraja ni navedenega, pa za kraj, kjer se je ček izstavil.
Plačljiv je vsak ček takoj na pokaz (a vista), in sicer ali v mestu (kraju), kjer je bil izdan, ter govorimo potem o mestnem čeku, ali pa iudi v drugem kraju, nego stanuje plačnik, in imamo opraviti potem z distančnim čekom.
Izdatnik oz. lastnik vsakega čeka pa lahko z opazko »samo zaračuni-ti« počezno čez prednjo stran čeka doseže, da sc tak ček ne izplača, ampak se vsota samo knjižno pre-odkaže iz enega računa na drugega. Zaračunitev čeka sc smatra kakor gotovo plačilo.
Na Angleškem, kjer se čeka posebno mnogo poslužujejo, sc rabijo skoro samo zaračunjevalni čeki (kri-* žani, crossed), ker imajo to prednost, da se v slučaju, ako se izgube ali pa ako jih kdo ukrade, ne morejo vnovčiti. V Jugoslaviji ima Narodna banka poleg navadnih tudi zaračunjevalne čeke.
Kar se tiče jamstva, so lastniku nasproti zavezani vedno izdatnik in pa vsi indosanti, t. j. vsi na hrbtni strani podpisani.
V	slučaju, da je pa kak indosant svojemu podpisu pristavil opazko »brez poroštva« ali »brez obveznosti« ali »brez. jamstva«, potem se ga ne tiče obveza i/. njegovega odstopa.
Kdor želi svoja plačila vršiti potom čekov, sc mora prijaviti pri kaki banki ali bančnem podjetju, ki mu ria podlagi prijave in gotove temeljne vloge otvori tekoči račun. — Banka mu proti potrdilu izda čekovno knjižico s tiskanimi čekovnimi obrazci, ki so tako preluknjani (perforirani), da ostane pri vporabi v knjižici še vedno odrezek (kupon) s knjižnimi opazkami lastnika. Čekovna knjižica se mora skrbno hraniti, da ne pride nepoklicanim v roke in se mora ev. izgubo knjižice takoj naznaniti banki, ker banka ni obvezana, prciskušati pravilnost podpisa na čeku in izplača prinoscu gotovino.
Ker so čeki —poleg deviz — do mala izključno plačilno sredstvo svetovnega trga, je njihovo prera-čunjenje gotove važnosti. Kupujejo in prodajajo se kakor novci ali katerokoli drugo borzno blago ter veljajo pri tem glede kurza in kurzne-ga lista splošna pravila. Beograjska in zagrebška borza beležita (noti-rate) devizno (ček-)ceno neposred-
no, to se pravi, da kurz neposredno pove, koliko dinarjev se dobi ozir. sc plača za 100 enot tuje veljave (pri šterlingih za eno enoto), izraženih v devizni svoti. Navadno pa se razlikuje dvoje vrst deviz in beleži po dvoje kurzov: za čeke in pa kratkoroke menice, ki dospejo vsaj v 8 dneh, ter za daljšeroke menice.
Kadar borza ne beleži kurza kakih deviz, se vzame za merilo valutni kurz. Določijo pa kurze' uradno nastavljeni posredovalci (senzali) in se objavijo v kurznem listu.
A tuj (inozemski) ček moramo vnovčiti isti dan, ko ga kupimo po dnevnem kurzu, ker mine dan ali pa več, preden ga donese pošta na tržišče, kjer je plačljiv. Zatorej po-kazni kurz ne velja za dan, ob katerem se beleži, ampak za nekaj rezančno določenih dni, takozvanih poštne dni k beležnemu dnevu, doma po dva dneva. Ako prištejemo poštne dni k beležnemu dnevu dobimo kur/ni dospetek; tako n. pr. velja zagrebški devizni kurz z dne 10. maja za 12. maja.
Poleg na podlagi kurza proraču-njene svote za tujo vrednost čeka Pa morata kupec kakor prodajalec nagraditi tudi posredovalca (banko itd.) in imenujemo to pristojbino kurtažo, C/,o 7,J. Ob kupu se prišteje kupnini, ob prodaji se od iztržka odbije in se vračuni vedno od čiste kurzne vrednosti. Obresti se pri čekih ne zaračunavajo.
Proračunjenje deviz in čekov za one dežele, ki ne notirajo na naših borzah, pa je odvisno od uzanse dotične banke, s katero se je pogodilo za nakup ali prodajo listine.
Hočeš	Nočeš Moraš
uvideti, da so »PEKATETE« cenejše od drugih testenin, ker se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje.
Svetovni blagovni trg.
Splošni trgovski položaj v Srednji Evropi označajo kot nezadovoljiv, to pa vsled dviganja diviz v nekaterih državah. Čehoslovaška pri tem ni prizadeta, Jugoslavija je nekako nevtralna.
KOLONIALNO BLAGO.
Kar se tiče kavinega trga v Hamburgu, poročajo, da je zadnji dvig deviz povzročil na vseh hanseat-skih kolonialnih trgih — ti trgi so Hamburg. Bremen in Liibeck — živahen pokret in so se tako konsu-menti kakor špekulacija v pričakovanju še nadaljnega trajnega dviganja cen prav krčevito hitro preskrbeli z lokoblagom; vsled pričakovanega poviška zlate carine so iskali posebno že prej zacarinjeno blago. Zelo živahno so delovali tudi hamburški importerji, ki so oddali obširne množine blaga. Dvig cen na kavinem trgu se je pojavil zlasti v dejstvu, da so bile bolj cenene San-
tos - vrste brazilske kave kmalu razprodane in so se na to začeli zanimati za centralno-ameriško kavo. Poleg kave, ki je bila že na trgu, so prodajali in kupovali tudi plavajoče partije, ki so bile še na potu v Hamburg.
Zelo so se zanimali tudi za kakao, zlasti Nemčija sama, in so prodajalci lahko dosegli višje prodajne cene. Promet s prekomorskimi produkcijskimi trgi pa v tej vrsti ni bil živahen, ker ni bilo — z malimi izjemami — nobenih novih ponudb. Tudi riž se spričo dviga deviz ni mogel držati na prejšnji stopnji. Pač pa so dišave ostale nespremenjene; sicer bi šle tudi rade kvišku, a vsled visokih zahtev prodajalcev ne dobijo kupcev. Bosanske slive, ki gredo v tujino, so na primer na dunajskem trgu od dne do dne dražje.
SLADKOR.
Tendenca kaže navzgor. Ponudb ni veliko. Pri jesenskih naročilih je pa tendenca bolj mirna, ker lepo vreme obeta zadovoljiv pridelek v Češkoslovaški. Po statističnih podatkih so znašale sladkorne zaloge v Češkoslovaški 1. aprila 260.714 ton napram 262.364 tonam v prvem polletju gospodarskega leta 1921/1922. Sicer je bila letošnja produkcija za
70.000	ton večja kakor lanska, zaloge so pa vendar manjše; zato upravičeno pričakujemo, da ne bo v začetku nove kompanije nobenih bistvenih preostankov. Za domači kon-zum so rezervirale rafinerije na Češkem, Moravskem in v Sleziji okoli 2% milijona meterskih stotov rafin. sladkorja, od koje množine so porabili do konca marca že 206.906 ton napram 168.835 tonam v letu 1921/22.
Pogajanja med vlado iri sladkornimi rafinerijami so sedaj končana; rafinerije so izjavile, da ne bodo izvedle nameravanega poviška.
Na svetovnem trgu je tendenca bolj mirna; zlasti londonski trg je javil nižje cene, utemeljene s prodajami na novojorškem trgu, ki jih je izpeljala tamošnja špekulacija vsled zakonitih odredb proti sladkorni borzi.
MAŠČOBE IN OLJE.
Na svetovnem trgu je dosedanja trdna tendenca glede olja nekolika odnehala; zlasti angleški trgi javljajo za kopro in za palmova zrna nižje kurze, pravtako poroča Holandska o znatno znižani ceni za laneno olje. V Hamburgu so padle cene za kopro za sedem šilingov. Približno v isti izmeri padajo cene za sojafižol, za kokosovo olje s Ceylona itd.
Berlinski trg je premagal pomanjkanje surovega masla in se je proizvajanje bistveno pomnožilo; v Berlinu notira prvovrstno maslo 7 tisoč mark, drugovrstno 6400—6600. Mast gre v ceni gor, ker zahteva Amerika zvišane cene, margarina se pa ne proda dosti. Dunajski trg je tako glede olja kakor glede maščobe stalen.
Povpraševanje po škrobu po
LISTEK.
Gustav Ereytag.
Dati • Imeti.
(Nadaljevanje.)
Kar je sledilu plesu, so bile za Antona le nejasne podobe, kakor v sanjah. Videl je samega sebe, da je stopal s Einkom skozi dvorano, slišal svoj glas, ki je govoril s Einkom in drugimi gospodi o raznovrstnih stvareh, opazil samega sebe pred domačo damo, kateri se je priklonil in ji izrekel zahvalo, zdelo se mu je, da mu je podal neki sluga površnik, nakar je segel v žep in istemu stisnil nekaj v roko. Vse to je videl kot skozi mračno steklo. Le nekaj je videl razločno, namreč beli damski plašč s svilo obrobljen. Še enkrat se je iz velikih oči vprl vanj poln in žareč pogled in z njenih^ ustnic je slišal še šepet: »Lahko noči« Kar se je potem godilo, so bile zopet le sanje, da je namreč stopal s Ein-
kom po stopnjicah navzdol in le napol slišal zasmehljivo prijateljevo govorjenje, da je dospel v svojo malo izbo, prižgal svetilko in se ozrl okrog sebe, ali stanuje v resnici tukaj, da se je nato počasi slekel in se še v postelji čudil, kako je mogel doživeti vse te krasote, ter da je končno utrujen zaspal.
*	* *
Po tem velikem večeru so se plesne ure redno vršile. Ko je prestal Anton prvi ognjeni krst, se je med blestečimi oblekami, odličnimi imeni in blazinashmi sedeži z všitimi grbi kmalu počutil domačega. Postal je koristen član venčka, kajti po dveh čednostih, namreč po čutu do reda in dolžnosti se je bistveno razlikoval od večine drugih gospodov. Ti plesni venčki niso bili navadna plesna šola, kajti smatralo se je, da so vsi udeleženci že predelali prve začetke te umetnosti; imeli so bolj namen, da navadijo nove plese, in da spravijo prijateljske rodbine v udobne in neprisiljene odnošaje.
Pokazalo se je kmalu, da je bil drugi de! namena Einkovemu srcu popolnoma po godu,, toda učenja novih plesov se je udeleževal z večino svojih tovarišev z neodpusiljivo mlačnostjo. Pogostoma je prihajal šele proti koncu plesne ure, salon je smatral le kot priložnost, da mlaiše dame lahko draži in da se more z zrelejšimi lepoticami eno uro zabavati. V nemalo ogorčenje plesnega mojstra je zastopal načelo, da si v vseh slučajih, kjer se z navadnim korakom zaostane, lahko pomaga z dirkanjem, in da je pri vseh plesih edina zabava ta,.da se redno skače iz takta in polagoma pride zopet vanj. »Gospod Fink,« je tožil plesni mojster, »to ni vendar nikak ples; v tem ni nikakc umetnosti!«
»Saj je tudi ni treba,« je odvrnil Fink, »kaj ima umetnost opraviti pri naših plesih? Kar tu mladino poučujete, ni nič drugega, kot nekako družabno vrtenje okrog nekega imaginarnega središča. Zame je to pre-dolgočasno, zato si izbiram svojo pot.« In temu svojemu načelu je
ostal zvest, z nesrečnimi žrtvami, do katerih se je ponižal, je dirkal skozi vrste plesalcev, iz tega kota dvorane v drugi kot, iz takta in zopet v takt, kot 'se je pač zdelo prikladno njegovi volji.
Nasproti temu ekscentričnemu na-ziranju, ki je imelo v plesni šoli žali-bog mnogo pristašev, se je pokazal Wohlfart tudi pri tej priliki kot moža na svojem mestu, ki zna z vnemo izvrševati dolžnosti, katere mu nalaga družabnost; prihajal je točno, izpustil ni nobenega plesa, bil vedno dobre volje ter se z veseljem zavzemal za mlade dame, katere so drugi plesalci zanemarjali. Ker je vsled brezskrbnosti Finka in njeggvih tovarišev kmalu nastalo pomanjkanje plesalcev, je postal Anton v kratkem času glavna opora salona, ljubljenec plesnega mojstra in zaupnik mladih dam. Njemu samemu se je v teh urah prelivala po žilah sama blaženost in njegov veselo zamaknjeni obraz je vzbujal, kot nekaj nenavadnega, pozornost pri mladih in starejših damah. Prve je to po-
škrobnih fabrikaiih jc bilo v zadnjih dneh zelo živahno. Tendenca vseh izdelkov kaže navzgor, ker rastejo cene surovine.
BOMBAŽ.
Tako v Novem Vorku in Novem Orleansu kakor v Liverpoolu in Aleksandriji je notiral bombaž v zadnjem času niže kakor prej. Samo vzhodnoindijske kvalitete so neko-ilko kolebale in se zdi, da indijski štrajk v predilnicah ni imel posebnega vpliva. Sicer so pa indijski predci omejili že precej časa svoje nakupe na najnujnejšo potrebo; tudi japonski predci so bili zelo oprezni. Kako hitro bodo le ti bolj zagrabili, moremo računati s hitrejšim naraščanjem cen. Precej obsežna je bila zadnje čase kupčija z vzhodno-ahiškim bombažem in je šlo iz Bom-baya ven zelo veliko tega bombaža tudi na Japonsko. Na hamburškem trgu so veliko prodali, bodisi v razpoložljivem blagu kakor za poznejšo pošiljatev. Lokalne zaloge so se v Hamburgu zelo skrčile in posebno boljših skladiščnih kvalitet je zmeraj manj. Kitajski bombaž ima trdno tendenco, ker je kitajska vlada z odredbami omejila eksport tega blaga. Od drugih provenienc so povpraševali zelo tudi po argentinskih kosmih, ki pa napram padajočim ameriškim cenam bombaža niso mogli obdržati svojih cen.
Na trg v Bremenu so prišla poročila o zadnji ameriški bombaževi žetvi. Obdelani svet se je večinoma povečal in je pričakovali dobrih rezultatov. Pretil je glavični hrošč, a so to nevarnost odstranili s primernim postopanjem in kratek mraz je .prišel na pomoč.
VOl.NA.
'24. aprila je bila v Londonu velika dražba volne, ki je bila izključno •mešana, dočim fine volne ni bilo dobiti. Kupovala je Anglija, vendar si je zasigurala Amerika boljše vrste. 25. aprila so pa ponudili večje množine merino-volne in so sc dobili takoj tudi kupci. Primerjajoč cene te dražbe z dražbo prejšnjega meseca, opazimo 10 do 15 odstotkov višje cene. Ob istem času je bila dražba tudi v Avstraliji, kjer se je razvil živahen kupovalen konkurenčen boj med Ameriko in Avstralijo. V primeri z dražbo, ki se je vršila teden prej v SydneYU, so šle cene za 5 do 12 odstotkov kvišku. O trgu v Argentini poročajo, da je promet prav živahen in da je merino - ovac v Bue-ros Aires zmeraj manj. Cene so šle vsled tega kvišku in vendar ni bilo povpraševanje po merinos zato slabše. V Južni Afriki je sezija za poletno volno končana in cene so šle zelo gor. Splošno je bilo opažati veliko večje povpraševanje po volni kakor prej, posebno v Nemčiji. Na Nemškem je sedaj v volneni indu-slriji zaposlenih zopet vseh 100%, ki so bili zaposleni prej, kar utemeljujejo s poslabšanjem marke. Zanimivo je tudi poročilo, da bodo imeli
trdilo v prepričanju, da je dober mladenič, in druge so tem bolj verovale, da je nepoznani princ. On sam pa je najbolje vedel, zakaj je bil tako srečen. Vse njegove misli in kretnje so se v tihem nanašale na njo, na neomejeno vladarico njegovega srca. Vse plese in vsako zabavo s kako drugo damo je smatral le kot okrasek okrog njenega blestečega se imena. In ni ji služil brez uslišanja; z njim je ravnala kot s starim prijateljem med tujci ter ga večkrat zaprosila, naj pleše ta ali oni ples z njo. Nikoli se ni poprej odstranil, dokler ni ona zapustila dvorane; tedaj pa se je postavil v bližino vrat, da prejme od nje še zadnja naročila, zadnji pozdrav, in ujame zadnji pogled iz njenih bleščečih oči. In tudi njeno oko je, kakor hitro je stopila v dvorano, iskaje švigalo po skupinah črnooblečenih gospodov, dokler ni zapazilo Antonove osebe; šele tedaj se je v razsvetljenih prostorih čutila popolnoma domačo.
(Dalje prih.)
TRGOVSKI LIST
——a———————
odslej naprej vsako leto tudi v De-brecinu na Ogrskem volneni trg, letos v juliju. Sicer je pa na ogrskem volnenem trgu popolna stagnacija, ker so stare zaloge do zadnjega razprodane. Vlada pa veliko zanimanje za novo strižo.
KOŽE IN USNJE.
Iz Berlina poročajo, da kož zopet primanjkuje in jih kupujejo vse vrste po zvišanih cenah. Na usnjenem trgu je promet v vcIiki trgovini precej živahen, v mali pa zelo miren. Na čevljarskem trgu zelo zahtevajo se-zijsko blago, vendar pa trgovci s cenami niso zadovoljni. Na Dunaju je promet z narejenim usnjem bolj slab m tudi tranzitni promet je zelo omejen. V čevljarski obrti so se zaradi večjih obratnih stroškov v detaljni trgovini cene malo dvignile, v veletrgovini pa so ostale nespremenjene. Sedaj je trgovina s čevlji zastala, upajo pa na binkoštne praznike.
ŽELEZO.
V	Poruhrju na Nemškem je vsa železna industrija zastala. Veliko obratov so morali vsled zastoja prodaje že pred več tedni omejiti; da so pa delavce vsaj deloma lahko zaposlili, so delali veliko za zalogo. To stanje se pa ne bo obdržalo, ker sta trgovina in neposredna poraba napram novim kontrakiom zelo oprezni, dočim morajo na drugi strani odjemalci, ki so skoraj brez posla, spraviti blago veliko pod dnevno ceno na trg.
Veliko ugodnejša so poročila z južnonemškega železnega trga. Odkar je marka padla, je postalo povpraševanje po prijemljivem blagu bolj živahno; in dočim so za časa markine stabilitete večkrat ponujali blago iz druge roke pod cenami ju-žnonemške železne centrale, so te ponudbe seda prenehale, izvzemši pločevino, ki je pa tudi bistveno dražja kot prej.
Glede železnega trga na Vzhodnem Francoskem poročajo, da so v Lotaringiji odprli zopet dva plavža. Vendar je pa je še zmeraj premalo blaga, tega in onega. Cene za valjano železo so se nekoliko znižale, so pa še zmeraj višje kakor cene belgijske industrije. Tudi v Luksemburgu primanjkuje surow;ga in lo-masovega železa, dočim je valjanega že malo več in sc naročila izvršujejo. V Saarski kotlini je položaj nespremenjen in je od trideset plavžev jih samo pet v obratu.
Glede cen je omeniti, da se bodo ravnale v prihodnjih dneh po dviganju ali padanju deviz; saj vidimo, kako je marka občutljiva.
Češkoslovaška železna industrija je zelo zaposlena, tovarne valjanega blaga so za maj in junij že razprodane, to se pravi, imajo dovolj naročil; naročila za fino železo pa že sploh dolgo časa ne sprejemajo več. Cena za železo v šibikah je šla že nad 200 Kč za 100 kg in se bo najbrž še dvignila.
KOVINE.
Na kovinskem trgu je bila tendenca navzgor začetkoma trdna, se je potem umirila in cene so se malo znižale. Splošno se pa cene posameznih kovin normalno razvijajo. Po bakru nekoliko časa niso posebno povpraševali, živahno pa po aluminiju. Trg kovinskih odpadkov je bil miren, cene so šle polagoma navzgor; tudi tukaj je bilo povpraševanje po aluminijskih odpadkih bolj živahno kakor po drugih.
Trgovec si bo iz teh podatkov lahko ustvaril jasno sodbo o razmerah na svetovnem trgu v začetku maja.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V	Osjeku se nahaja »livarna za železo in strojna tovarna«, ki je delniška družba, in vliva razne litine iz železa za železne konstrukcije, kakor tudi kotle ter popravlja razne stroje. Ta tovarna je najmoderneje
montirana in je spojena z železniškim tirom. Dnevno lahko vlije do 5.000 kg železa in sicer litine, ki so do 5.000 kg težke. Ima tri peči za vlivanje. Tovarna izdeluje razne vijake in malice in vse vrste nite. Izdeluje železne konstrukcije, velike rezervare, kotle, železne droge, daje poljedelske stroje, stroje za predelavo železa in lesa, kakor so žage, stružnice, vrtalne stroje itd., ter plinove motorje itd. Zaposluje okoli 160 delavcev. Ima parni stroj s 75 iP in 85 delovnimi stroji.
V Zagrebu se nahaja »Jugoslovanska industrija motorjev, delniška družba«, ki je lepo montirana in špe-cijelno urejena za popravila avtomobilov in ostalih motorjev, kakor tudi za izdelavo strojev, avtomobilov in motorjev.
V Karlovcu obstoja »ltes«, jugo-slov. tovarna za električne stroje, delniška družba, ki izdeluje in popravlja električne stroje. Tovarna je lepo urejena.
V Zagrebu se je osnovala »Prva hrvaška tvornica pil«, A. Llaber in sin, ki izdeluje nove in popravlja stare pile.
V Kraljeviči obratujejo tovarne Ganz - Danubius, pomorski arzenal, ki izdeluje nove vojne in trgovske ladje in čolne ter tudi popravlja vse čolne brez razlike. Ta pomorski arzenal ne more postati vsled bližine Italije naš glavni trgovski arzenal, je pa prikladen za izdelavo trgovskih brodov in za njih popravilo. V njem dela sedaj 350 delavcev.
Poleg teh obstoja: V Belovaru tovarna kovinskih izdelkov Julio Lauš
i	drug; v Bezenici tovarna za kovinsko blago, livarna za železo in jeklo. Ta tovarna ima tudi električno peč za topljenje surovega železa m pa topilnico jekla in kovin. Letno topi
1,300.000	kg. Poleg teh tovarn so še pomembne delavnice g. Josipa Klariča v Osjeku za popravila strojev; g. Josipa Paspa, delavnica za popravilo in izdelavo električnih motorjev in izdelavo električnih baterij v Zagrebu, kakor tudi dve večji delavnici za popravilo in izdelavo strojev v Karlovcu. Poleg njih obstoja še nekoliko večjih delavnic za popravila strojev in avtomobilov v Zagrebu.
V Belišču ima podjetje Gutmanna d. d. lepe delavnice za popravila strojev in vagonov ozkotirne železnice, ki je 180 km dolga. Isto podjetje je izdelovalo v svojih delavnicah tudi nove vagone.
Poleg teh privatnih delavnic se nahaja iudi državna delavnica za popravilo vagonov v Zagrebu, v Srbskih Moravicah in Slavonskem Brodu, katere vodi ministrstvo sa-obračaja. Artiljerijsko-tehnični oddelek vojnega ministrstva ima v Zagrebu vojno delavnico za popravila. Poleg teh državnih delavnic bi bilo treba osnovati šole in poleg obrtnih šol pri večjih tehničnih zavodih.
Hrvaška in Slavonija ima železne rude, ki se nahajajo v podaljšanju terena Bosanski Sanski Most-Novi in ko se tam osnuje velika železna industrija za izkoriščanje teh ogromnih rudisč, se bo začelo tudi z izkoriščanjem malih rudisč na Hrvaškem. Ker bo za to veliko bosansko industrijo koristno, da se bo nahajala na Savi, se bo osnovala ta industrija ob Savi z bosanske in hrvaške strani. Na Hrvaškem in Slavoniji se industrija lepo razvija in potrebuje veliko število sposobnih slrojnih strokovnjakov, vsled česar bi bilo treba pri tehnični srednji šoli v Zagrebu osnovati še tečaje za strojništvo in elektrotehniko, da bi se vzgojilo potrebno domače strokovno osobje. Potom te šole bi dobili iudi strokovno osobje za železno industrijo, posebno pa za strojno industrijo.
Ker vlada na Hrvaškem in Slavoniji velika potreba poljedelskih strojev, bi bilo treba na državnem posestvu v Vojvodinem dvoru v Baranji pri mehaničnih delavnicah tudi osnovati šolo za poljedelske stroje, kjer bi se šolali bodoči poslovodje za tovarne poljedelskih strojev.
95. Industrija železnih izdelkov v Vojvodini
V Vojvodini se je razvila industrija železnih izdelkov v obliki obrti, in sicer kovaškega in ključavničarskega obrta in kot pomožna industrija za popravila poljedelskega orodja, opreme in strojev, za popravila mlinov in za izdelavo pohištva. Obrti dobro prosperirajo, v kolikor se tiče popravil poljedelske opreme in izdelave voz. Kolikor se tiče industrije, pa je stanje sledeče:
V Novem Sadu se nahaja: 1. livarna in tovarna za stroje g. Sigmunda & druga, ki zaposluje 35 delavcev; 2. tovarna za stroje g. Jakoba Reisa, ki zaposluje 16 delavcev. V Velikem Bečkcreku pa sta osnovala gg. Burger in Griinvvald železo-livarno in tovarno strojev
V Veliki Kikindi se nahaja tovarna za stroje g. Mihajla Bona. Ta tovarna ima parni stroj z 20 HP in motor na olje z 12 konjskimi silami. Izdeluje krunjače, brane, opekarske stroje, stiskalnice za železo itd. in zaposluje 200 do 280 delavcev.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
Izvozna carina na surove kože v Italiji. Da se onemogoči izvoz, se je zvišala izvozna carina na kože.
Kontingentiranje izvoza živine v Ru-muniji. S 1. junijem je iz Rumunije zopet dovoljen izvoz živine in bo vlada določila kontingent, ki bo dovoljen za izvoz.
Narodno gospodarske zadeve.
Industrija.
Tvornica za letala. Na zadnji seji ekonomsko-finančnega komiteja ministrov so razpravljali tudi o ustanovitvi tvornice za letala v Jugoslaviji. Vprašanje bo prišlo v parlament, ker tako velikih izdatkov vlada sama ne more dovoliti. Pač pa so sklenili pozvati domače industrijce, da izrazijo o tem projektu svoje mnenje. Če ne bo mogoče tvornice ustanoviti z domačim kapitalom, bi poskusili dobiti potrebno opravo iz Nemčije na račun reparacij.
Poljska industrija papirja. Izza januarja delajo vse' tvornice s polnim obratom in proizvajajo mesečno okoli 400 vagonov papirja.
Carina.
Oprostitev uvozne carine na Sušaku.
Ekonoinsko-finančni odbor ministrov je sklenil na svoji seji dne 10. t. m. sledeče: Od plačila uvozne carine se oproste vsi uvozniki Sušaka in tretje cone ih sicer za ves alkohol, ki se nahaja v njihovi posesti, lstotako za sladkor v količini izpod 5000 kg. Za količino nad 5000 kg se bo plačala samo polovica uvozne carine. Polno carino bodo plačah samo trgovci, ki so tri leta trgovali s sladkorjem.
Plačilo carine potom carinskih nakaznic. Na inicijativo pridobitnih slojev je g. minister za finance z razpisom z dne 27. februarja 1923, br. 11.340, objavljenem v Uradnem listu št. 27 od 20. marca 1923 (pod št. 134) odredil, da se sme za plačilo carine in drugih državnih pristojbin, ki se pobirajo pri carinarnicah, uporabljati carinske nakaznice podružnic Narodne banke. Podružnice izdajajo carinske nakaznice na vsote, položene v kovanem zlatu ah v bankovcih. Ako pa ima kupec žirov-ni račun na bančnem sedežu, od katerega zahteva carinsko nakaznico, mu ni treba za nakaznico polagati gotovine, nego lahko dobi to nakaznico v breme svojega žirovnega računa. Z uvedbo carinskih nakaznic se je ob sedanjem pomanjkanju gotovine hotelo omejiti gotovinski promet in ga olajšati, ker so se pripetih slučaji, da posamezne tvrdke, dasi razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi, niso mogle pravočasno dobiti za plačilo carine potrebne gotovine. Našim interesentom pomen in namen te ugodnosti očividno ni zadosti znan. Vsaj drugače ni mogoče tolmačiti dejstva, da sta se do-sedaj v Ljubljani poslužila takozvane-ga brezgotovinskega prometa za pla-
čilo carine le dva interesenia, dočim izdajajo druge podružnice, n. pr. ona v Zagrebu, dnevno 20 do 30 carinskih nakaznic. Interesenti se opozarjajo, naj se v polni meri poslužujejo ugodnosti brezgotovinskega prometa in s tem tudi od svojih strani pripomorejo, da se pomanjkanje gotovine po možnosti omeji.
Davki.
Avstrijski davek na poslovni promet.
Od 1. maja t. 1. pobirajo avstrijske carinarnice 1 odstotni davek na poslovni promet od moke in žitnih izdelkov, ki se uvažajo v Avstriji po železnici ali po parobrodih. Pri pobiranju davka se smatrajo za vrednost blaga sledeče povprečne cene za tono: pšenica 4 milijone kron, rž in ječmen 3,100.000 K, oves 2,700.000 K, koruza, ajda, pšeno
3.100.000 K, žitna moka 2,000.000 K, pšeničen zdrob 6,900.000 K, koruzen zdrob
4.500.000 K, ješprenj 5,000.000 K, kaša
5.400.000 K. Od te povprečne vrednosti se pobira davek na poslovni promet le, ako se ne predloži originalne fakture ali ne napove vrednosti. Odkar se pobira pri carinarnicah davek na poslovni promet, se je opustilo pobiranje do tedaj običajnih manipulacijskih pristojbin.
Dobava, prodaja.
Dobava moke. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 360 tisoč kilogramov pšenične krušne moke (tipa 80 %). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava steklenih plošč. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 25. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave steklenih plošč. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava sodov in uteži. V pisarni smodnišnice v Kamniku se sklene dne 28. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne di-
rektna pogodba za dobavo 2000 komadov sodov za pakovanje smodnika po 100 kg in 47 komadov medenih utežev. Predmetni oglas je v .pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja izdelovanja službenih oblek. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 26. maja t. I. ofertalna licitacija glede oddaje izdelovanja poletnih oblek za osobje državne železnice. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava prediva. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vlšila dne 25. maja t. I. ofertalna licitacija glede dobave prediva. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpo-gled.
Iz naših organizacij.
I. redni letni občni zbor gremija trgovcev za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče ter občin Draga in Trava kočevskega sodnega okraja s sedežem v Ribnici. Dne 6. maja t. I. se je vršil 1. občni zbor gremija trgovcev v Ribnici v salonu A. Podboj v Ribnici. Udeležba je bila malenkostna. Načelnik g. Divjak pozdravi navzoče ter obžaluje, da se trgovci tako malo zanimajo za svoje stanovske prireditve. V svojem govoru omenja dalje v širšem obsegu delovanje gremija, osobito pa poslovanje »Zveze trgovskih gremijev in zadrug«, ki je zastopala na različnih zborovanjih v Ljubljani kakor tudi v 5eogradu trgovske interese. — Nato prečita računski sklep za leto 1922., ki izkazuje gotovine koncem leta 10.528 Din 55 p. Na predlog pregledovalca računov g. E. Pakiža se da odboru absolutorij. — Proračun za leto 1923. izkazuje vseh potrebščin 4614 Din, katere je treba pokriti v smislu § 14. pravil z dokladami na pridobninski davek članov. — Gremij šteje danes 347 članov, in sicer neprotokoliranih tvrdk 323, protokoli-ranih pa 24. Na posamezne trgovske stroke se dele člani sledeče: 1. Trgovine z mešanim blagom 83; 2. z lesom
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno 1° čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
MikloSiieva cesta 15. II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
Oglašajte v
128; 3. z živino 34; 4. branjerij 22; 5. lr-govine s slaščicami in galanterijo 24;
6. z usnjem in narejenimi čevlji 10;
7. z zobotrebci 3; 8. z jajci, kokošmi in maslom 42; 9. s poljskimi in gozdnimi pridelki 13; 10. z vinom na debelo in v zaprtih posodah čez ulico 6; 11. s suho robo 18; 12. z obleko 1; 13. z manufakturo (kramo) 7;	14.	prodaja	kruha 2;
15. trgovina z zelenjavo 3; 16. z lončeno robo 1;	17.	trgovina	z zverinskimi
kožami 2; 18. trgovina s košarami 1. — Seveda bi se to skupno šlevilo ne ujemalo s številom članov, ker izvršujejo nekateri trgovci v svojih obratnih prostorih po več trgovskih strok. — K zadnji točki dnevnega reda je podal Zvezni tajnik g. I. Mohorič članom razna pojasnila, na kar je ob pol peli uri popoldne zaključil načelnik zbor.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Celjska posojilnica d. d. v Celju; Brata Mulej, trgovina z lesom na Lancovem pri Radovljici; Klemenčič in	Kokalj,	lesna-	industrija	v
Lescah; A.	A. Baker	& Co.,	Succ. (Lon-
don S. W.) d. z o. z. v Ljubljani (uvoz špirituoz angleškega izvora, vin čaja, kave itd.); »Brata Eberl« nasledniki Martinc, Černe & Co., pleskarslvo, li-karstvo in	črkoslikarstvo,	d. z o. z.	v
Ljubljani;	»Draga«,	lesna	trgovska •	in
industrijska družba z o. z. v Ljubljani; »Jakor«, kovinska tehnična tovarna, d. z o. z. v Ljubljani; »Lipolit«, tvornica umetnega marmorja, d. z o. z. v Ljubljani; l jubljanska gradbena družba z o. z. v Ljubljani; »Mexida«, mednarodna eksporlna in importna družba z o. z. v Ljubljani; »Silva«, industrijska in trgovska lesna družba z o. z. v Ljubljani; »Unita«, lesna in trgovska družba z o. z. v Ljubljni; Moravec & Antončič, vulkanizacija gumija v Mariboru; Narbeshuber in drug, instalacija in proizvajanje električne sile itd. v Mostah pri Ljubljani; Pražarna 2ika, d. z o. z. (praženje žitne kave ild.) v Rožni dolini pri Ljubljani. — Izbrisale so se: Slovenska eskomptna banka (fuzija s Trgovsko banko) v Ljubljani; Vovk & Benko, irgovina z mešanim blagom v Mlinu; L. R. Schiitz, ing. Pavlin in drug, keramična industrija Petrovče pri Celju (zaradi prodaje).
Književnost.
Slovenska iuharica. — Opažamo, da se novo življenje probuja na našem književnem polju. Vsekako razveselji-
vo, da celo sedanje neugodne denarne razmere ne ovirajo agilnosti Slovencev, njih težnjo navzgor. Pri tem ne pride le leoretiška stran ved in znanosti na svoje, ampak književnost se je začela ozirati tudi na njih praktično stran in začela podajati javnosti knjige praktične vsebine v splošni dobrobit ljudstva. Take praktične vsebine je sedaj na novo izišla sedma izdaja Magdalene Bleiweisove knjiga »Slovenska kuharica«; izpopolnila in predelala S. M. Felicita Kalinšek, šolska seslra in učiteljica na gospodinjski šoli. Založila jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — Cena v platno elegantno vezani knjigi 230 dinarjev.
Tržna poročila.
Cene kožam in usnju v Sloveniji so
bile le dni sledeče: konjske kože (komad) 175 Din, goveje gornje kože 15 dinarjev 1 kg, telečje 22.50 Din 1 kg, prešičje 9 Din 1 kg, gornje usnje 105 do 114 Din 1 kg, podplati 140 Din 1 kg.
Cene petroleju in bencinu so bile sledeče: petrolej v Zagrebu 7—725 Din 1 kg franko Zagreb, v Belgradu 7 do 7.20 Din kg, v Varšavi 1350 p. m. za kg. Bencin: v Jugoslaviji povprečno po 16 do 17 Din 1 kg, v Varšavi 4500—6100 poljskih mark 1 kg.
Les: V zadnjem času je uspelo, da so se prodale znatnejše količine hrastovega gradbenega lesu v Francijo in Belgijo, dočim mehak gradbeni les ne pride dalje nego v Italijo. Tendenca na lesnem lrgu se še ni pojasnila, ker se še ne verjame v trajno zboljšanje dinarja. Povprečne cene postavno slavonska postaja so bile prošli leden nastopne (v Din): hrastovi hlodi I. 2000 do 2200, II. 1400 do 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, hrastovina na zrcalni rez 3000 do 4000, stafli 2000 do 2500, hrastov les izbran 4000 do 5000, francoske doge za 1000 komadov 15 tisoč do 18 tisoč, ozki surovi frizi 1000 do 1200, široki 1400 do 1600, bukovi hlodi L 250 do 300, bukovi frizi 750 do 800, jasenovi hlodi I. 500 do 650, brestovi hlodi I. 450 do 550, mehak tesan les 350 do 450, hrastovi brzojavni drogi 50 do 70, hrastovi železniški pragi 33 do 51, bukovi železniški pragi 40 do 50, les za kurjavo bukov 1. vagon 2750 do 3200, bukov II. vagon 2200 do 2300, mešan les za kurjavo 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000.
Alojz Drofenik
Celje
drobno
debelo
FERROSTAN.D.D.
ZAGREB, Wilsonov trg 7.
PONUJA ves potrebni v SHS ležeči marerijal za ozkotirne in normalne železnice, n. pr. tračnice, spojnice, uijake, žeblje, uozičke vsake oblike in za vsako svrho, njih dele, lokomotive, potem pločevino, kovino za ležaje, vje stavbeno železo, jeklo vsake vrste.
Zastopnik za Slo« nijo:
FRANC HOČEVAR, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, posetnice
TRGOVSKO-lHDOSTRIJSKk DA DRIM
Lj ubij ana
Simon Gregorčičeva ulica
Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istolam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisleme.	Na	veliko in malo!
| Ljubljanska kreditna banica v Ljubljani |
= Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000* Ustanovljena 1.1900 j!
S	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413.	H
— Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. *=»*=* Obrestuje vloge najugodneje, »c3 Prodaja srečke razredne loterije. y
||	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	—
Hisin=m=ni:=iti=iii=iii=m=ni=m=m=n»=m:=m==m=ll>=,ll=m=||lslll=lll=lll=lll=lll=lllssm=:lll=lll=lllsll>
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Elenk. — Odgovorni urednik: Franlo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.