CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	..... $2.00
Za ZDA............... •	........... 3.00
Za pol leta ............	........... 1.25
NASLOV EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Vol. 1. No. 7.
Priče 5.
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
TORONTO, ONTARIO ČETRTEK, 15 OKTOBRA, 1942.
Cena 5c.
STALINOVO PISMO 0 DROGI FRONTI
Leto 1. štev. 7.
Moskva. — Pismo Stalina direktorju Associated Press, M. Cassady„ kateremu je odgovoril na tri vprašanja sledeče :
"Dragi Mr. Cassady: Zaradi nujnega dela in ker Vam ponovno nisem mogel dovoliti intervjuva (osebnega pogovora), se hočem omejiti na kratek pismen odgovor na Vaša sprašanja.
SEZNAM REGISTRACIJE ŽENSK
Ottawa. — Ravnateljstvo o namestitvi delovne moči naznanja, da je izmed 20 do 24 let starosti bilo registriranih 269,935 žensk v Kanadi. Od tega števila je 46.760 stalno in 13,413 delno zaposlenih v vojni industriji.
Med drugim se omenja, da je občutno prizadeta pre-mogarska producija vsled delovne moči. Namreč v zadnjih dveh mesecih iz pre-mogarskih področij v B. C., izselilo se je nad 2000 delavcev v vojno industrijo. Z tem se je zmanjšala produkcija premoga za 250.000 ton, ali pa bo na leto manj 1,500.000 ton premoga na površju.
Prvo: Kako mesto zavzema možnost druge fronte v sovjetskem precenjevanju tekočega položaja?
Odgovor: Zelo važno — lahko rečemo zadeva prvovrstne važnosti.
Drugo: Do kakega obsega se kaže zavezniška pomoč do Sovjetske Unije in kaj je mogoče storiti, da bi bila ta pomoč povečana in izboljšana?
Odgovor: V primeru s pomočjo, ki jo daje Sovjetska Unija zaveznikom s tem, da vzdržuje glavno silo nemških fašistov, je bila do sedaj zavezniška pomoč Sovjetski Uniji — le malenkostna. Da se poveča in izboljša ta pomoč, je potrebna samo ena stvar: da zavezniki izpolnijo svoje obveznosti točno in ob času.
Tretje: Koliko moči sovjetskega odpora še preostaja?
Odgovor: Mislim, da sovjetska moč odpora proti nemškim telovajem v moči ni manjša ako ni večja, kot pa moč Nemčije ali katerekoli druge agresivne sile, ki gre zatem, da si ipribori svetovno gospodarstvo".
S poštovanjem,
J. Stalin.
PREGLED SOVJETSKO NEMŠKE FRONTE
BRANITEUI STALINGRADA VNOVIČ SPISALI DEL JUNAŠKE ZGODOVINE V BORBI ZA NARODNE IN ČLOVEŠKE PRAVICE
Ko se je nemški fašizem približaval predmestju Sta-lingrada — v svetu presoje-valo se je na različne načine tekoče razmerje. Ponekod, zatrjevalo se je„ da je padec mesta neizogiben. Hitlerjeva vojna pohotnost in strategija, ste to zahtevali in vsled tega tudi opirajoča se na propagando, da se mesto mora zavzeti brez ozira na ljudske ali pa ma-terijalne žrtve.
Toda, dvomesečna borba za Stalingrad, kakoršni še svet ni pričeval — razbila je hitjerjev vojni načrt. Na kupih mrličev nemškega fašizma, Hitler vnovič nasiču-
je nemški narod s izgovori radi poraza, ter pritiska na svoje prisiljene zaveznike namreč da domači kvizlin-gi posredujo z drastičnimi odredbami v zbiranju delavcev k nadomestitvi pogona v tovarnah in na bojni črti.
Stalingrad — ni padel! On stoji kot granitni steber, pričujoč vnovič junaške borbe Rdeče Armade in narodov Sovjetske Unije, za o-svobojenje sveta od fašističnega telovajstva. Stalingrad je vlil nOve moči in upa rodoljubnim oddelkom, boreči se za svobodo v zasedeni Evropi. Njegova junaška obramba, je storila peobrat
v nameravanih načrtih nacistov, ter tudi v svetu se je izpremenilo presojevanje s ozirom tekočih razmer.
Nad milijon nemškega in nasilno zbranega vojaštva iz zasednene Evrope, z tisoči tankov, bombnikov in topov,, napadalo je junaško mesto. Ti napadi se ponavljali do 22 krat v enem samem dnevu. Vršili se so spopadi na ulicah v razdalji le od 60 do 70 jardov. Iza ene za drugo hišo, stavbo itd. Toda geslo junaških branilcev Stalingrada, je bilo: "živi en je ali pa smrt", mesto mora biti ohranjeno. (Prenos na 4 strani)
VVILLKIE ZAHTEVA OBOROŽENO OFENZIVO
BORBA V STAREM KRAJO
Moskva. — Vrhovna komanda rodoljubnih iin dob-rovoljskih oddelkov potom radia "Svobodna Jugoslavija", naznaja:
Nekoliko obljudenih krajev na Hrvatskem, očiščeno je od okupatorskih sil, ter zaplenjeno večja količina vojnega materijala. V pričetku meseca septembra, Hrvatska udarna brigada zavzela je mesto Dobar, v borbi,, ki je trajala šest ur. Ob tej priložnosti zaplenila, 50 pušk, 3 strojnice in 5.000 nabojev.
Moštvo prve in četrte udarne brigade, uspešno je izvedlo naskok na postajo Ru-dopol, Javornik in Jesenice, kjer je bilo zajetih 24 italijanskih vojakov z orožjem
in 15 tisoč nabojev municije. Italijani so pri tem izgubili razen vjetih, 20 ubitih in 50 ranjenih vojakov.
Drugi oddelek udarnih brigadah, je na 12 kilometrov dolgega promera,, razstrelil želežniško progo. Manjši oddlelek Hrvatskih borcev, je zažgal v bližini Garešnice, lesno skladišče in žago. Isti je v bližini postaje Brestovac, razstrelil tri želežniške lokomotive.
Belokrajnski oddelki so izvedli nočni napad na italijansko postajanko v bližini Črnomlja, ubili so pri tem 3 častnika, 2 vojaka in drugi 4 častnike ranili, ter zaplenili strojnico z večjo zalogo municije.
VAŽNE IZMENE GLEDE NATURALIZACIJE
Ottawa — Pred nedavnem je državno tajništvo naznanilo važne izmene glede inozemcev da postanejo kanadski državljani, kakor tudi glede obvezne vojne službe. Namreč, izmena se nanaša na inozemce iz raznih držav. Evrope, tudi biva joče amerikance v Kanadi Radi zadobivanja državljanstva je sprejeto po vzor cu Združenih Držav t. j. da prosilec lahko zaprosi za prvi papir,, ko je dopolnil 18 let starosti in oni, ki dosedaj niso državljani.. Po sebno prednost za državljanstvo imajo inozemci, ki so v kanadski armadi in ga lahko zadobijo brez kakš-uih potežkoč
Po prvem januarju 1943, vsak inozemec nad 18 let starosti,, lahko zaprosi za prvi papir.Aplikacijo za prvi papir je potrebno izpolniti bodisi pri sodnijskem uradniku, ali pa pri notarju. Z tem se daje še posebna priložnnost vsakem proailcu j sicer katerega je namen za j stalno bivanje v Kanadi,da se lahko odreče svoje dotedanje pripadnosti. Prednost
do državljanstva imajo todi inozemci iz zavezniških držav t. j. Belgije, Nizozemske, Norveške,, čehoslovaš-ke, Poljske, in Jugoslavije. Večja omejenost s ozirom na to je za one prosilce, ki so iz sovražnih in nevtralnih držav, kjer bo določilo končno le državno tajništvo, potem ko je potrebna preiskava dognala radi sigurnosti države vse potrebno,, ali se izda ali pa ne državljanstvo prosilcu.
Glede vojnega nabora je izjema zlasti za inozemce iz nevtralnih držav, ako radi svoje nacionalnosti odk-ni vojno obveznost, ali pa kateri koli drugi inozemec, je z tem izgubil vse pravice in privilegije do državljau-stva. -
Vojna služba je obvezna za vse enako tj.kanadčane in inozemce. Izmena je le v tem, da recimo državljani žavežniskih držav, lahko slu žijo v svoji nacionalnih vojaških enotah, ako je to nji hova želja. Toda to je svob-bodna izbira izmed službe pri kanadski armadi ali pa pri nacionalnih enotah.
Xh Armm*e* Mbmm
Slovenci!
"TT »* P »»ko ®love»eev vselo v roke ereijc ter ga namerilo tmil italijanskim oblastem in italijanskim letam. dvi^^koaL^Ltl^ ,.
^tJT r®!±	»SS hm****** s*
rnSSm dtttevnillS .itS	ki bi bOe ikodtte prebi-
»vtjenj« v de£elL •
STh^^SSSZ ™ bS TiS? "Č*"?'"f"J" "ie	duhovnikom.
im	m l ItoUJanske oblasti prim^ane vmti odporne mere
** #	** ***** ~ radi V^oZloT-
kredita steddfe:
V cm Ljubljanski pokrajini *d tftacs aa*M|s
m obusuvijenj vsi lokalni potniški vlaki;
ki m HJ3T1Iv »asiStetai vlakima; imet, to osebe. RrS^to?;	Inozemstvo «11 propustni« za druge pokrajine
je prekinjen ves autobusni promet;
. žrrssrjzšš" k"unk • k"koii - «—'» »i
le prepovedano ustavljati in kretafl se — iavzemij v mestima - v nr«.
•ter« enega kilometra na obeh straneh MeznilkihpTm ShMtaHa aa^L brest nadaljnega streljalo);	' * krt,teI,e M
me^a.abmt*Vlien ^	^e^rafakj to poštni promet, v mesto to «vea
V eeU I«ftsfel§aft8fei	naprej takoj
^t^žt *■—» ™
^ J*	S5* tZŽŠ1* 8,1 ^PteHvni materija!;
3 fS S U f «f"ibods aa€to POBMMtali upornikom;
to	*	**********	Ustov. o^bnih t*k«-
«■1 sposobni molki U se bodo nahajali — bres oaravttnem sumljivem držanlu v vojni aonL	^ »Pravičnega vzrok« — v
v ®€ll LJiuMJasaskl ptoafM eA Asmm
Chungking, Kitajska. —
Wendel Wilkie, ameriški predsedniški kandidat v za dnjih volitvah, je od potovanja črez razne kraljevi ne in tudi Sovejtskih Republik, se ustavil v kitajskem glavnem mestu Chungking, glede razgovorov z voditelji kitajskega naroda in armade. V Sovejtski Uniji, je imel več pogovor z voditelji Sovjetske Unije, kakor tudi z raznimi državniki od drugih držav v Aziji, Afriki i t. d.
V Chungkingu,, je časnikarskim poročevalcem pov-daril v svoji izjavi rekoč: "Da so Zedinjeni narodi v tem času dovolj pripravni da zadajo smrtnosni udarec fašističnemu osišču, ter da je to mogoče in tudi potrebno".
Potoval sem povsod — nadaljuje Wilkie. Potoval sem črez kraljevine in Sovjetske Republike. Seznanil se sem z raznimi vladami in njihovimi oblikami in načinom vladanja. Toda povsod med navadnim ljudstvom, bilo je le eno vprašanje iri želja, ki se izrazito glasi: "želja za zmago in svobodo". Povsod se zahteva da Zedinjeni narodi, takoj
počno z oboroženom ofenzi-vom in je njihova verjetnost, da z obrambenim načinom vojevanja, ni mogoče zmagati.
Mi moramo v ofenzivo — takoj, brez nadaljnega oda-lašanja. Ob mojem potovanju zadobil sem prepričanje,, da se vojno ne more dobiti s obrambenim položajem. Tako prepričanje bi si morali obesiti na klobuk radi spomina, da s defen-zivom ne moremo zmagati tako v vojni, kakor tudi ne v političnem smislu.
Moje osebno mnenje je, da je prišel čas za vseobčo oboroženo ofenzivo z strani Zedidenih narodov. Mi smo v Združenih Državah dosti govorili o pospešitvi naše produkcije. Narodi Sovjetske Unije in Kitajske, se v čudo vprašajo: "Kje je ta naša grmeča produkcija o kateri se toliko hvalimo? Nekateri od naših zaveznikov, so prav malo videli te naše produkcije. Kitajska in Rusija, so vsaka posebej do sedaj žrtvovale nad pet milijonov svojih najboljših ljudi .Torej naša je dolžnost,, da pošljemo tem državam zadosten in primeroma del vojnega orožja . . ."
PRVI SOVJETSKI POSLANIK V 0TTAWI
Ottawa. — Dne 12 tg m., je prispel prvi poslanik Sovjetske Unije, Feodor Gu-šev z svojo družino in potrebnimi uradniki, da prevzame dolžnost poslanstva. Takoj ob prihodu, je bil z dobrodošlico sprejet po premi-erju Kanade,, Mr. Kingu, Guvernerju General Willis 0'Connor, ter drugimi visokimi državnimi predstavniki.
Ob tej priložnosti izročili so dobrodošlico tudi Ukrajinske in Litvinske organizacije ,ter mnogo zbranega naroda.
Zadnji je čas bo mnogo kateri rekel, da je vendar prišlo k namestitvi Sovjetskega poslanstva tudi v Kanadi. Ontarijski premijer
Mr. Hepburn je na javnem shodu dne 13 tg. m., ki je* bil sklican v Maple Leof Garden z namenom narodne enotnosti in pa splošne mobilizacije za vojno in odstranitev zabrane komunistični stranki, je izjavil, da je osebno pisal Sovjetskemu poslaniku radi razgovorov. Vse to kaže, da je vladalo večje zanimanje v Kanadi za vpostavitev dobrih odnoša-jev izmed Kanade in Sovjetske Unije,, katero bo koristilo eni in drugi državi.
Ob svojem prihodu poslanik Gušev je izjavil, da ima Sovjetska Unija še neizčrpne rezerve za vojno. Ko bo prišel pravi čas za splošno ofenzivo, se bo seveda vporabilo to rezervno moč.
HRVATSKI BAN V TORONTO
v ^
f«» Stavbe, Is katerih se bodo talile italijanske tete; mat^fSf * ^^ " *	to vojaški
ni W ********** ^^	Prostovoljno dali tostoljubnost upor-
jo «aano, da se med oporniki nahajajo tndi pofediačl ki «» biti »ri.
mm*	jamčita življenje vsem onim. Id se bedo — »red
- prijavili italHamklm tetam In oreda« orožji	»**kom borbe
. ISiS^E?-K	to* *e ferektoe ebnaiale napram oblastem
to	tetam. U tohke bres vsake skrbi aa ®jif» SJ^TtesaS
LfuMjena, II mm 13£2-X2L
vi&®m mmmm m \uvBummo mrnu^mo
mmmm mmusm a MBMmmgm mtm&
ZLOČINSKI PEČAT ITALI JANSKEGA FAŠIZMA
Toronto. — Zadnjo nedeljo dne 10 tg. m., sem pri-sostoval izvenredni svečanosti na banketu, ki je bil prirejen v počast Banu Dr. Ivanu šubašiču in delegatom konvencije Hrvatske Seljač-ke Stranke.
Urednik "Hrvat. Glasa", Peter Stankovič, nagovoril je goste v prijaznih rodoljubnih besedah. Zatem so govorili od novo izvoljenega gl. odbora HSS. Ker se so vdeležili banketa tudi predstavniki od protifašističnih pokretav, so bili pozvani po predsedniku, da izrazijo svoje mišljenje. Tako je govoril v imenu Z. K. Hrvatom, brat Edvard Jardas, Z. K. Srbov, brat Maksim Bijelič in od uredništva Edinosti, brat Jurij Matešič. Kakor eden tako drugi in treji, so bili poz dravi eni od prisotnih gostov in vodstva stranke, To je zaprav bila v Pesnici če tudi le po naključju, narodna manifestacija, ki je izražala svojo vdanost borbi za vničenje sovražnika v osobinah fašizma.
Naravnost, glavni govor
je imel Dr. šubašič. V svojem govoi-u podal je dober utis k bratski slogi in sodelovanju vsih društev in organizacij, brez izjeme kako drugači pripadali različni prepričanosti, pred nami je le ena pot in ena naloga, da skupno sodelujemo v vsih ozirih za osvobojenje naših bratov in sester v stari domovini. To pomoč moramo seveda izkazati na prvem mestu novi domovini kjer stanujemo, da pri tem pa moralno in tudi materijalno podpiramo junaško borbo naših narodov v starem kraju. To je naša dolžnost in v tem naj se bodoče delo vrsti v bratski slogi k rešitvi zasužnjenih narodov v Evropi,, da bomo kot narodi obstojali in vsmerjevali našo bodočnost v svobodi in sreči nas in naših potomcev.
V takem duho je bil govor Bana, tudi drugih govr-nikov enega za drugim, ki daje polno zaupanja da se bo res v bodoče v Kanadi šlo v bratski slogi in vzajemnosti, brez obzira na katero koli pripadnost.
"EDINOST"
Published Semi-monthly by the •EDINOST" Publishing Company In the Slovenian Language.
IZ TAJNIŠTVA Z. K. SLO VENCE V
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Borbena domovina
Na drugem mestu priobčili smo v današnjem izvodu Edinosti, fotostatičen presnetek ljubljanskega "Jutra" z dne 15 julija tg. L, da se iz originala čitatelji seznanijo s brezobzirnostjo drastičnih odredb italijanske oblasti v okupirani Sloveniji, proti slovenskega naroda.
Iz proglasa jasno se razodeva nezaslišana strahovlada italijanske oblasti, ne od 15 julija,, kakor se to omenja v proglasu, ampak od pričetka okupacije fašistična drzovitost je presegala vse meje meradostojnosti naspram narodu in njegovi domačiji. Smrtne obsodbe so bile izvršene tudi do 15 julija proti stoterim Slovencev. Pož-gane vasi, cerkvena poslopja. Nasilno izseljevanje slovenskega naroda v razne druge kraje, posebno v Nemčijo in Italijo. Na tisoče mož, žena, duhovnikov in raznih drugih uglednih narodnih oseb, vrženo je v konce-tracijska taborišča,, tudi pred 15 julijem po italijanski oblasti v delu okupirane Slovenije.
Toda ker je narodna osvobodilna borba ravno v Sloveniji dosegla svoj dobro organiziran razmah, je naravnost proglas italijanskih zločincev dokaz njihove brezobzirnosti do in po 15 julijem, proti katerih se slovenski narod bori. Vsled tega hoče v svoji brezobzirnosti italijanska oblast sedaj s obtožbo delovanja narodne osvobodilne borbe, pripisati zločinstvo,storjeno na slovenski zemlji, kot "komunistično". To je svojstvo fašističnih oblasti in propagande, kir je do gotove meje uspevalo slepiti javno mnenje, pa tudi težko da bi bila izjema še dandanes v mnogokaterih krogih. Ampak narod v starem kraju,, je prepričan in se zaveda svoje dolžnosti, da je edina rešitev iz suženjstva zedinjena borba vsih slojev vred z Hrvatskim in Srbskim in drugimi narodi v stari domovini. Ker se zaveda tega dejstva, zato je tudi njegova borba uspešna in postavlja položaj okupatorskih sil k proglasu obsednega stanja.
Za nas Slovence na tem kontinentu, bi moral to biti poziv k neomejenemu sodelovanju v vsih zadevah borbe proti fašizmu. Poziv, neomajane odločnosti in vztrajnosti v materijalni in moralni podpori za zmago.
Važno poročilo Gl. tajništva Z. K. Slovencev
Glavno tajništvo Zveze Kanadskih Slovencev, je z prošnjo poslalo važno poročilo,, da ga priobčimo. Storili Smo to drage volje in obenem priporočamo našim čitate-ljem, da prečitajo in prouče to važno poročilo, ki se v jasnem odgovarja na posamezna vprašanja in. predvsem na ona, katera se v naselbinah dostikrat ponavljajo in raspravljajo.	<*
Gotovo je, da bodo odseki Zveze po tej razlagi pisali bolj obširno svoja mišlenja in posvetovanja, ter tako spopolnili mnogo koristnega in za dobre svrhe namenjenega k proširitvi protifašističnih vrst med kanadskimi Slovenci.
Opozarjamo dopisnike
Uredništvo Edinosti, je šlo na roko dopisnikom in jim tudi pripravno v bodoče, da se njihov dopis priobči sorazmerno s prostorom in tudi zaporedoma po svoji dospelosti. Toda istočasno naj bo povedano,, da se dopisi brez lastnoročnega podpisa, ne bodo vpoštevali v bodoče. Ako dopisnik slučajno želi svoj dopis podpisati z kraticami v listu, ali pa brez podpisa, naj to omeni posebej. Toda niti v enem slučaju dopisi brez pojasnila od dopisnika posebej v pismo o svojem dopisu, ali pa samo pri-poslan dopis, se ne bo vpoštevalo za priobčitev.
Potvorjevalca tujih imen čaka kazen
Stari pregovor pravi: "laž ima kratke noge" — toga ponarejevalec tujih imen, nepošteno došo iz katere sika strup nepoštenosti na razne načine.
Kaj je mislil zlikovec iz Kirkland Lake doseči s ponarejenim podpisom proti poštenih in vzglednih ljudi, ni težko dognati. Ni zato, ker je toliko nizkoten sam svojega obličja prikazati iz ljudske merodostojnosti, bodisi naspram osebam ali pa kateremu koli drugemu vprašanju,, da bi kot človek se izrazil v javnosti za ali pa proti.
Zlikovci, niso in ne bodo nikdar zmanjšali ugledu resnice in poštenosti. Ravno zato, ker morajo skrivati svoj nepošten obraz iz enega ali pa drugega vzroka, se poslužujo s ponarejevanjem tujih podpisov. To je slučaj tudi v Kirkland Lake.
Namreč za zadnjo izdajo lista Edinosti, zlikovec iz Kirkland Lake poslal je Uredništvo dopis o Mrs. Vintar, priložil tudi njeno sliko, ter pri tem ponaredil podpis Louis Zdravje. Jasno je, da vse to hotel izkoristiti proti dotičnim vzglednim osebam in proti lista,, ali bi se ne vnel prepir, sovraštvo in pa zmanjšal ugled. Toda to ni uspelo, bodi hvala dotični družini, rojaku Zdravjetu.
Pošteni ljudje znajo ceniti prgvaro, ter bodo dali oceno tudi ponarejevalcu tujih imen po zaslugi. Tudi oblasti, ki zasledujejo dotično osebo znajo soditi tako zadevo po svih pravilih naspram dostojnosti javnosti.
Torej nam bo na tem mestu povedano, da je omenjeni dopis in slika Mrs. Vintar, priposlana z ponarejenim dopisom in ne odgovarja želji dotične družine, kakor
Bratje in sestre:
Še pred skupno konvencijo Slovencev,, Hrvatov in Srbov minulega maja meseca, odražala se je očividna po-treba za vstanovitev treh bratskih pokretov, kot najboljša podlaga k zedinjeva-nju treh bratskih narodov. Po preteku zadnjih šestiih mesecev se ta potreba ni zmanjšala, marveč tekoče zadeve pred svetom v splošnem, toliko bolj in bolj zahtevajo zedinjenost vsih slojev v borbi proti fašizmu da se zadobi zmaga in osvobodi zasužnjene uarode.
Torej ravno na tej podlagi je vzklila vstanovitev Zveze Kanadskih Slovencev ter Zvez, Hrvatov in Srbov v Kanadi.
Kar se tiče Slovencev v Kanadi,, je to bil prvič v tej de želi obsežnejši pričetek k centralizaciji organizacij skega in kulturnega razvoja. Zato nam bo toliko bolj razumljivo, da je poleg dobre volje in vdanosti naspp-ram občim nalogam, tudi izkušnje in potrpežljivost potrebna. Obširna bi bila razlaga iz številnih pisem od rojakov in rojakinj širom Kanade o raznih vprašanjih kako in kateri način pospe-šitti delovanje, pospešiti večjo dajat,ev za dobre in plemenite svrhe itd. Kolikor se v tih vprašanjih izraža zvestoba involja k delu, toliko obenem se izraža tudi v marsikaterih ozirih nepoznavanje organizacijskih delovanj, prilagoditev k ra-zniim zadevam govora in pojasnitve, na našajoč se na organizacijo in njeno vrednost.
ZAKAJ JE VSTANOV-LJENA Z.K.S.
Zveza Kanadskih Slovencev,, je vstanovljena zato, da potom svojih odsekov in na podlagi pravil delujejo za zedinjevanje kanadskih Slovencev na prvem mestu* dajih v bratskem soglasju in sporazumo veže z sobrat-skimi narodi Hrvatov in Srbov; ter končno vred z vsimi ostalimi narodi v Kanadi k enotnosti naroda v Kanadi v splošnem, kot najboljša podlaga k pospešitvi vojnih naporov Kanade in njenih zavezniikov za vničenje fašizma
Po svojem sestavu je to: "Narodna protifašistična demokratična ustanova; odvisna od katere koli politične stranke ali pa skupine.
Torej iz tega jasno se razodeva, da tako v svojih načelih, kakor po svojem sestavo, ni politična in tudi ne isključno delovska organizacija, če tudi je njeno članstvo v celosti izključno delavci. Ampak je organizacija ki hoče na bratski demokratični soglasnoosti in sporazumu delovati z vsimi sloji, društvi in organizacijami brez izjeme, če so to verske politične, nepolitiične, podporna društva itd., v borbi za viničenje skupnega sovražnika - fašizem.
Nikjer ii\ niti v enem slučaju ni vstanovljena da ustvarja mržnjo, sovraštvo ali pa oberekovanja, tembolj da se bori proti takih načel bodisi društva ali pa organiizacije, ker to škoduje tako dotičnim skupinam in predvsem občim interesom kanadskega naroda.
Tu in tam so bila vprašauja "Češ - kakšen program ima Zveza glede povojne dobe in pa tudi za delavce?
Kar se tiče povojne dobe
svojo domovino, ter vzbuja v svetu izvenredno priznanje, tedaj bodimo toliko demokratični pa recimo,da bo vedel si tudi urediti državo in državno oblast po svojem razumevanju in potrebah za svoje interese.
Nikakor si ne moremo na lagati to prednost v Kanadi in Ameriki, da bi od tu odredili oblik države in pa oblasti. že sam Atlantski Čar-ter s ozirom na to, jasno odgovarja, da se ne bodo v mešale večje velesile v notranje zadeve, kakšno vlado hoče imeti naš ali pa drugi narodi. Tembolj sa to zadeve nareda, da po svojem načinu in razumevanju določi. Vsaka druga odredba v tem oziru, bi ne mogla izražati voljo intudi ne vdanost naroda.
Vprašanje ki se na naša na interese delavcev, je za današnjo dobo prvi in poglavitni program vničenje fašizma. Kajti fašizem ne pre-< dstavlja tiranijo, teror in nasilje samo za odločene sloje, ampak na prvem mestu proti delavskih u-nij, delavskega pokreta, strank i t. d., ter zatem v splošnem proti vseh narodnih, verskih indemo-kratičnih elojev. Vsled tega tudi sam karakter vojne za-dobiva svoj oblik "ljudska vojna proti fašizmu", delno za ohraniitev tega kar imaš v rokah in v kolikor vživaš demokratične pravice,, ter delno k izboljšanju pravič-sti po vojni.
Poleg teh osnovnih vprašanj vpoštevajmo delavske unije, katerih je program in načelo v smeri k izboljšanju tako živlenjskega kakor tudi mezdnega vprašanja za delavce. Razne druge ustanove recimo demokratične, kulturne itd. so vedno podpirale opravičeno borbo delavcev dosedaj,, ter bodo tudi odsedaj. Torej na ta način razumljivo je, da se tudi Zveza Kanadskih Slovencev, ne odreka podpore in pomaganju.
VREDNOST ORGANIZACIJE
Vrednost organizacije in zlaasti preureditve v naši rojstni domovini - Jugos laviji, smatramo da je ta zelo važna naloga dodeljena našim narodim v starem kraju. Ako naš narod vse dosedaj pod tako težkimi nalogami junaško brani društva ali pa stranke, se ne naša le po tem da je kot skupina sestavljena, ampak po svojem delo, po. svojih načelih, smernicah itd. Od druge strani brez organizacije,, delo posameznika je brezuspešno če tudi dobrim in plemenitim sviham namenjeno.
Vsaka tvoritev večjega o-besega, mora biti vtelešena na organizacijski podlagi a-ko se hoče imeti uspeh; a-ko se hoče obdržati kulturo in znanost v svojem pravem pomenu. Brez te osnovi ljudskega naredka, bi še dandanes živeli v pustinjah, brez knjige in brez vsake druge udobnosti in vrednosti za razvoj ljudstva in ljudskega napredka.
Ta velevažna zadeva se izraža v organizaciji. V organizaciji človek bistri svoj um, spopolnjuje svojo kul-turnost, razvija svoj duševni pogum in znanost v raznih zadevah razvojne povesti do sedaj, ter se zalaga na posvetovalen način glede raznih zadev ki so v ospre-
dju ali pa nastanejo. Organizacija je kulturna vezanost ljudi tudi z drugimi narodi, ter izraža eno od najboljše moči v svih ozirih. Ta vezanost in moč,, pa je naravnost za današnjo dobo toliko bolj potrebna, kakor je bila kedaj prej.
Torej do danes v večjih naselbinah so bili odseki Zveze Kanadskih Slovencev, edina vezana vejica k splošnim nalogam pre^d narodom v Kanadi. Na raznih sestankih, konferencah in javnih zborovanjih, se vedno imenuje razne narodnosti v naselbini, vabi na sodelovanje njihove organizacije, društva itd. Kam naj pogledamo Slovenci v očeh teh narodov, ako se ne odzovemo pozivu in sodelujemo vred ž njim? Mar bodo se ozirali na to, da nas je malo po število? Ne! Ampak po pravici lahko zadobijo dojem, da ni nekaj v redu — da so stran-potja — da je nemarnost in ne zvestoba. Do tega bi imeli človeško in narodno pravico. Kajti ni vprašanje koliko nas je — ampak kaj smo storili — koliko smo storili in koliko se zalagamo da storimo po svojem število naspram občim nalogam. Tako gledajo na nas v naselbinah, drugi narodi — tako cenijo našo vrednost in pa zvestobo v teh trudapol-nih nalogah sveta.
Za današnji čas rojak in rojakinja ste samo d ve j poti: Pot borbe v svobodno in pravično bodočnost — ter pot borbe nazadnjaštva in črna doba suženjstva. Tretjega ni — izgovora ni ali eni ali pa drugi strani. Nočeš delovati za vprid svobode vred z vsimi sloji ljudstva proti fašizma, ti sloji imajo pravico do tvoje cene, imajo pravico do obtožbe in prezira. Deluješ nasprotno za interese zavestno ali pa nezavestno, imajo pravico da te opozore, ter iz rodoljubne in človeške dolžnosti zasledujejo.
V starem kraju rodoljubni oddelki boriteljev za o-svobojenje, ne poznajo izgovora,, ne cene eden drugega po svojem imetju, niso jim načrti koliko bo zaslužil za-sebe, prihranil itd. Ampak
—	ena in edino ena misel jih navdaja, pomnožuje njihov duševni pogum, da se bore za osvobojenje svoje mile domovine, svoje nekdajne strehe, koška kruha in miroljubnega živlenja. Ta narodni in človeški zanos vzbuja pozornost sveta in mu daja nado, da bo prišel čas
—	kadar bodo spregovorili tudi grobovi Slovencev in drugih narodov v zasedeni Evropi — za svobodo in pravice.
Odseki Zveze Kanadskih Slovencev, vstanovljeni so v sledečih mestih: Vancouver, Port Arthur, Timmins, Kirkland Lake in v Torontu. Po nekih naselbinah so skupni odseki od treh narodnosti. Tako je tudi pred kratkim vstanovljen skupni odsek v Mountain Park, Alta., ter po drugih so pa priprave k vstanovitvi.
To je dosedajni uspeh, kateri ima poleg svoje dobre strani,, tudi stran neuspeha iz katerega moramo ravno ob tem času toliko bolj vztrajno in odločno pristopiti k posvetovanju, presoditi in podučiti se, kako bi položili bodoči načrt našega delovanja na dobro in uspešno podlago.
NAŠE BODOČE DELO
Ko se smo vsaj delno se-znali z vsimi zadevami, ki se na našajo na nas in na organizacijo, na prvo mesto se nam postavlja vprašanje proširiti organizacijo in organizacijsko delovanje. Glede tega je potrebno izkoristiti vsako priložnost v tekočih mesecih, predvsem zimske večeri k skupnemo čita-nju podučnih člankov, predavanja, ter z tem odpirati najširšo priložnost še tevil-nim rojakom in rojakinjam,, da se seznanijo z organizacijo in njenimi pravili. Pojasnjevati posamezne točke provil. Vabiti prijatelje in znance na reden seje brez izjeme na njegovo pripravnost pristopitve itd. Sklico-vati na javno posvetovanje glede-večjih obesežnješih nalog glede raznih kampanj itd. Povezati se z odbori Rdečega Križa, pohajati na seje in tako vezati odsek z raznim ustanovami v naselbini. Vezati odsek z vse-slovanskimi odbori. Vzgajati bratsko slogo in soglasje izmed našega naroda. Vsme-rjevati čuječnost . naspram razni fašistični propagandi,
tudi ne resnici. Ravno tako, da ga ni pisal rojak Zdravje, ampak zlikovec iz Kirkland Lake.
Upati je, da bo bodočnost odkrila dotično osebo, da jo lahko vsak spozna in tudi prezre, ker drugega ne zasluži tako iz rodoljubnih, kakor tudi iz merodostojnih zadev javnosti.	'
Uredništvo.
ki se jo prenaša na zvit način raznih fašističnih elementov.
Z eno besedo povedano vezati odsek z vsimi zadevami, ki so v interesih borbe proti fašizma. To so dolžnosti odsekov v naselbinah, da se v dejanju odraža njihova vrednost naspram občim nalogam.
V kolikor se tiče sem in kje raznih obtožb z strani onih ljudi, ki še dandanes iščejo neke vzroke, izgovore in v krivičnem pomenu obtožujo voditelje odseka, aktivne ljudi itd., prijatelji pokličite jih pred sodbo naroda v naselbini. Naj ima vsak priložnost spoznati prevaro in tudi krivičnost, ki se jo hoče na skrivaj zanašati med narod in med delavce, potom takih elementov.
Iz navedenega v tej razlagi o organizaciji jasno je povedano kaj je Zveza Kanadskih Slovencev, kaj so njene naloge, načela itd. Vsako druga obtožba ni nič drugega, kakor na prvem mestu potvorba njenih pravil in načel. Obenem potvorba resničnih nalog v borbi proti fašizma.
K sklepu apeliramo na vse Slovence in Slovenke v Kanadi, da po svoji prepričanosti pristope v Zvezo. Na razpolago so vam pravila, da se temeljito seznanite s organizacijo, presoditi sami po svoji zmožnosti. Vrata so odprta vsem brez izjeme na spol ali pa prepričanje. E-dino ena naloga naj nas veže vse v vrstah Zveze Kanadskih Slovencev, da se ze-dinemo in tako zedinjeni pomagamo in podpiramo vojne napore naše nove domovine Kanade, osvobodilno borbo narodov v zasedeni Evropi, ter borbo za končno vničenje fašističnega sločinstva v svetu enkrat za vselej.
Glavni tajnik, R. Maurin.
STALINOV ODGOVOR
NAŠ DOSEDAJNI USPEH
Dosedajni uspeh kanadskih Slovencev,, Hrvatom in Srbov ako računamo na številnost naspram drugim narodom, se postavlja na prvo mesto. Za Ruski Rdeči Križ ,je bilo zbrano v prvi kampadi nad 37 tisoč dolarjev. Ravno pred nedavnim zaključena druga kampanja katere je bil namen poslati potom sovejtskih par-nikov kolikor več zabojev blaga v Sovjetsko Unijo, je dosegla okrog 15 tisoč dolarjev. V kampadi za Rdeči Križ Kanade, je vsota računajoč razne prispevke v tovarnah, shodih itd., dosegla približno omenjeno gornjo vsoto.
Tudi na organizacijskem polju dosegel se je znaten uspeh. Vstanovleni so odseki od treh bratskih Zveze, malo ne v vsaki naselbini, kateri so bili zaprav pogonska podlaga k raznim zadevam in denarnih zbirkah.
Na drugem mestu priob-čen je Stalinov odgovor direktorju Associated Press, Mr. Cassady, na tri zelo značilna vprašanja.
Odgovor Stalina je kratek — jasen in brez kakoršnih koli ovinkov, nanašajoč se na razmere tekočega položaja v svetu in predvsem k rešitvi onih zadev, ki so od prvovrstne važnosti za svet v splošnem,, namreč ustanovitev druge fronte na Evropskem kontinentu.
Njegov odgovor je ponekod zadel na presodke, v večjem obsegu ljudstva pa na splošno odobravanje.
Enkrat je predsednik Ro-osevelt v svojem govoru pov-daril s ozirom na ceno, ki jo daje Sovjetska Unija Ze-dinjenim narodom v borbi proti fašizmu rekoč: "Je ni cene ki bi mogla poplačati junaškemu narodu in njegovi armadi Sovjetske Unije". Na drugo stran Wendel Wilkie ob svojem potovanju in razgovorih z raznimi državniki ,izjavil je časnikarskim poročevalcem: "Mi dosti govorimo o naši proizvodnji. Toda — narodi, Sovjetske Unije in Kitajske se v čudnem vprašajo, kje je ta naša gromeče govore na proizvodnja? Ako primerjamo sicer te dvej izjavi k drugemu vprašanju v odgovoru Stalina, M. Cas-sady, tedaj brez dvoma se Stalinov govor popolnoma ujema in postavlja jasno pre svet s ozirom na pomoč, ki jo Sovjeska uUnija dobiva od zaveznikov v primeru pomoči, ki jo daje Sovejtska Unija Zedinjenim narodom.
Presodki o drugi fronti — so pogubni presodki. Mesto tega potrebna je akcija in pa odlučnost. Kajti vsako zavlačenje tega vprašanja porazno deluje tako na večino ljudstva, kakor tudi s ozirom na primeran čas k skupnemu udarcu proti nemškega fašizma.
Posamezniki se sklicujo na žrtve glede ustanovitve druge fronte, čudno — ali nepadajo ogromne žrtve v zasedeni Evropi z vsakim dnevom? Ali treba le bojna letala in z temi zmagati nad Nemčijo. Toda vsi vojni poznavalci nemorejo zanikati le eno i edino le eno dejstvo. Brez izmjene koliko je ko napredovala vojna teh-n,kai niti eden grič, mesto ali pa vas, ni zavzeta tako dolgo, dokler jo ne zavzme pehota.
Vsled tega in vsled zmanjšanju ogromnih žrtev tako v ljudski, kolikor materijalni moči,, potrebna je ustanovitev druge fronte. Druga fronta kakor je rekel Stalin, zavzema prvovrstno mesto v tekočem položaju, ter obenem najkrajša pot k zmagi in osvobojenju sveta od fašističnega zločinstva.
S, N. P. J, za pomoč Rusiji in Ameriki
Chicago. — Glavni odbor Slovenske Narodne Podporne Jednote, je na polletni seji odboril predlog pet tisoč dolarjev za pomoč Rusiji in pet tisoč za pomoč a-meriškemu Rdečemu Križu.
ENO MESEČNO KAMPANJO ZA TEDNIK
Port Arthur. — Kar primerno nam pride v poštev naša pesem ob tem času, ki se pričetno glasi: "Hladna jesen že prihaja — po dolin-cah slanca pada". Tako smo nekoč sladko zapeli to pesen na vasi ob priložnosti vinske trgatve, pospravljanju letnih pridelkov za zimo itd. Ta cvetoči spomin me nekam čuteče navdaja zdaj ob tem času, ko ni mogoče skoraj pomisliti na kakšno pesem, razen smrtina-roda v stari domovini, ti cve-sne v starem kraju. Toda kakor mene tako tudi druge in predvsem našega na-spomini navdušujo, da bo bo prišel čas, ko se bodo po-toči spomini navdušujo, da vasi,, zapeli svoje mile narodne pesmi v svobodni in srečni Slovenski zemlji.
Torej tudi pred nami v Kanadi, kjer se lahko štejemo srečnim da nismo podložni raznemu zločinstvu in samovolji fašizma, je toliko bolj večja naloga da ne samo ohranimo to svobodo, ampak da pomagamo kolikor je več mogoče za vni-čenje sovražnika.
Nastopili so jesenski dnevi. Z tem se je izčrpala priložnost za izlete, piknike in drugo naravno razvedrilo. Prihaja zima in se bomo v
večjem delu držali kje o-krog peči in ognja, da se zavarujemo pred zimo.
Mnogi smo zaposleni v gozdu, neki v tovarnah itd. Toda vse to nas ne sme omejiti, da bi ne pomislili tudi na koristne stvari če je to za naš poduk ali pa k podpori
splošnih nalog naroda v Kanadi. Ravno točasno je v kampanji časopis "Tribune". To je angleški progresivni časopis in ne samo da je vreden naše podpore,, ampak prav priporočljivo bi bilo da se tudi tiski ki so bol jvajeni angleščine naro-če. To je naša delavska in tudi rodoljubna dolžnost da vežemo naše misli in dejanja z večino kanadskega naroda.
Ravno tako je tudi naša naloga podpirati naš časopis Edinost. Po mojem skromnem mišlenju je, da bi bila na svojem mestu eno mesečna kampanja predhodno potrebna prej, ko bi se pa podali za izdajanje tednika. To mislim zato, ker bi z kampanjo se .pridobilo še novih naročnikov, dala priložnost tudi dopisnikom, da se čim bolj izurijo k redno-mu dopisovanju o živlenju in delu našega naroda, naših organizacij in društev.
F. Poje.
RAZGLEDNIK DOMAČIH RAZMER
Toronto. — Dne 6 oktobra, Tim Buck gl. tajnik in vred z njim 16 članov Komunistične stranke Kanade, je bilo izpuščeno iz zapora, kjer se so nahajali zadnjih 12 dni. To je od 25 septem bra, ko se so dobrovoljno priglasili oblastim« katere so jih zasledovale od pričetka vojne.
Mesni časopisi "Globe and Mail", "Toronto Star", priobčili so obširno izjavo Tim Buck-a, kjer povdarja: "Da bo odslej on in njegovi tovariši delali z vso vnemo vprid vojnim naporom Kanade v borbi za vničenje fašizma. Da bi to toliko bolj pospešili, potrebno je da so vse stranke in skupine ,tudi levičarske enotno sodelujoče in zastopane. Vsled tega bo do še nadaljne naloge pred menoj in ljudstvom v splošnem, katero ima največjo zaslugo za našo svobodo, da se legalizira tudi komunistično stranko Kanade."
Narodna enotnost je važna ako hočemo dobiti zmago,, nadaljeval je Buck. V zadnjih skoraj treh letih mojega omejenega zavetja,
Odkod izvira odpor ljudstva v Sovjetski Uniji
Ves svet danes z največjo paziljivostjo sledi brezpri-mernemu vojaškemu odporu na obsežni fronti Sovjetske Unije. Vsak, celo nekdanji sovražnik Rusije, se danes čudi in poizveduje o temeljnih razlogih nadčlo-venske borbe ruskega ljudstva. Odkod izvira takore-koč vsa energija in požrtvovalnost te nove moderne dežele? Kje so dobili vsa potrebna sredstva za tako uspešni in edinstven odpor?
Rusija je bila poznana kot zakladnica neizčrpnih surovin. Mnogo jih je dvomilo, da bi vlada bila v stanju sploh kedaj razviti svojo industrijo in organizirati svojo produktivno silo za največjo potrebo in neodvisnost. To mnenje je prevladovalo največ zaradi pomanjkanja kapitala in pa radi tehnične zaostalosti bivše carske Rusije. Saj je bila skoro docela uničena po zadnji svetovni vojni.
Po letih brezprimernega junaštva in trpljenja, ko je bil izgnan sovražnik in ko so se počasi uredile notranje razmere, se je vlada lotila resnega dela za 'izgraditev svoje države. Vlada je predložila dobro prera-šunan prvi plan. Potem so sledili razni drugi izboljški.
Lesen plug je bil zame-najn z traktorjem. Samo eden traktor je izoral več kot sto oračev na dan. Leta 1933 je bilo na delu že
204,000 takih traktorjev. Leta 1935 je bilo že 300.000 traktorjev, leta 1939 pa 500.000. Tako je bilo obdelano dovolj zemlje,, da je vsak prebivalec in delavec imel dovolj kruha.
Temelj temu napredku je bila seveda proizvodnja goriva in železa, ki je omogočila proizvodnjo strojev in zgraditev močne industrije. To industrijo je Sorjetska Unija razvila z take naglico in s takšnim zagonom, da so njeni nasprotniki kar o-strmeli. Pariški "Le Temps" je poročal o tem: Eusija si je pribrila svojo pno zmago, ker se je industrializirala sama, brez pomoč tujega kapitala. Zgodovina še ni videla takšnega ogromnega razmaha nove industrijske graditve."
Mariborski "Večernik", sicer nasproten list, pa je komentiral o setvi takole: "Lani so posejali Rusi (za 1938) 43 miljonov hektarjev obdelane zemlje, vse o-stale evropske države skupaj pa le 27 miljonov." Rusija je tedaj štela okrog 170 miljonov prebivalcev,, vsa Evropa pa 400 miljonov. Rusija je kmalu zavzela drugo mesto industrijske proizvodnje. Prvo mesto so obdržale Združene Dr-
1930 je to že podvojila, 1. 1933 početvorjena, 1. 1937 že več kot posedmorjena. Krize, ki jih je preživljal ostali svet Sovjetska Unija ni poznala. Uvajanje vedno novih strojev, vedno večja proizvajalnost dela je bil temelj vedno večjemu blagostanju, dokler ni bila zahrbtno napadena od nacij-ske drhali.
Radi lažjega razumevanja tako nenavadnega napredka in edinstva v Sovjetski Uniji si vzemimo za kratek ogled samo šolstvo: Rusija je imela leta 1919 okrog 70 višjih šol. Danes pa jih ima 700. Uveden je brezplačen šolski pouk. Srednje šole je obiskovalo leta 1939 12 miljonov dijakov. Od leta 1926 pa do vključno 1937 se je število inženerjev povečalo osemkrat, znanstvenikov šestkrat,, umetnikov trikrat, učiteljev in profesorjev 2,8 krat itd.
vedno sem bil v zvezi s stranko, pomagal v pojasni-tvi marsikatere zadeve, ki so se na našale tako na •stranko, kakor tudi borbi proti fašizmu. In jasno je, da ko se sem moral skrivati vred z mojimi tovariši radi internacijskega ukrepa proti nam, ter izdana nezakonitost proti komunistični stranki, da je naše delo bilo zelo omejeno. Tudi ob tem času je naše svobodno delovanje omejeno. Namreč izpščeni smo proti obveznosti,, da ne bomo mogli delati z stranko, ampak kot o-sebni člani. Torej je moj namen poleg vsih drugih nalog ki so pred narodom v Kanadi, da delujem tudi za zakonitost komunističke stranke.
Omenjeni časopisi so takoj po izpustitvi komunističnih voditeljev v uvodnikih, povdarjali potrebno zakonitost komunistične stranke. Poleg tega je ontarijski premijer Mr. Hepburn vnovič poslal obširen brzojav na vrhovno sodišče v Otaawo, da se ravno zdaj odstrani nezakonitost stranke in ji da vso priložnost sodelovanje k boljši enotnosti in sporazumu vsih slojev v storile mnoge narodne orga borbi proti fašizmu. Isto so nizacije, mestne uprave v posameznih mestih in ugledne ličnosti.
Dozdeva se, da bodo kma-o izpuščeno zadnjih 13 od 70 interniranih protivašistov od pričetka vojne v Kanadi. To kaže vsaj delno k izboljšanju odnošajev tako med narodom, kakor tudi izmed raznih organizacij k enotnosti in soglasju da se stori čim več vprid borbi za vničenje fašizma.
TUDI DAR KRVI JE POTREBAN
lavcem, do kolektivnih pregovorov in pripadanju unij-skemu pokretu na lastni iz bor. Ker dosedaj v mnogih slučajih ako ne cela, delo dajalci niso hoteli priznavati unijskih predstavnikov za pregovore, kar je povzročilo ne samo nezadovoljstva med delavci, ampak tudi z tem so kršeni osnovni principi demokratičnih svobodščin, da tudi delavci imajo* svojo besedo spoštovano in pa zakonito glede izboljšanju delovnih razmer. Pri tem se je delavski minister izrazil naspram onim,, ki zagovarjajo da so unije nepotrebne: "Ne dvomim da taki gospodje želijo priti nazaj v črno dobo srednjega veka samovolje
0 JUGOSLOVANSKEM ODPORU
Moskovski radio je pred kratkim raspravljal o tem, kako Hrvati povračujejo Nemcem razdelitev Jugosla vije in trdil, da je Nemcem sicer uspelo po geslu"Divi de et Impera" razkosati Jugoslavijo in razdeliti posamezne dele Italiji,Madžarski in Bolgarski, da jim je uspelo tudi zase ugrabiti ve liki kos in ustvariti marijo-netne državice Hrvaško in Črno goro.. Uspeli so v razdelitvi - vladanje pa je mnogo težje.
Hrvaška je bila proglašena za neodvisno in avtonomno državo,, ker so se Nemci-nadali, da jim bo pomagala v borbi proti srbskim partizanom. Toda zgodilo se je
JAVNA RAZLAGA ČREZ RADIO
Toronto. _ C. B. C. oddaj na radio postaja je naznanila,, da se bo odslej potom radia obdajala vsako sredo javna razlaga s ozi-rom raznih zadev za delavce v Kanadi. Glavni namen je kakor omenja k tej raz-
lagi, da tudi delavci dobe priložnost povedati o svojih zadevah in pa mišlenju glede boljšega sporazuma izmed njih in delodajalcev.
V takih razlagah bodo nastopali unijski voditelji in člani unijskih odborov, kot so: George Burt od avtomobilske unije, Russel Harvey od Trade and Labor Coun-cil v Toronto, Andrew Co-wen, predstavnik omenjene radio postaje in Drumond Wren, tajnik delavske prosvetne zveze.
drugače. Tudi Hrvati o ka-tereh so Nemci mislili, da bodo hvaležni za svojo neod visnotst, se sedaj bore v pa-tizanskih skupinah
Nemški radio je pred kra tkin\ priznal v oddaji o borbah'v Jugoslaviji, da se vo jna med tujimi gospodarji in partizani nadaljuje in zavlačuje da se vrše v severni Bosni bitke velikega obsega med zasedbenimi četami in uporniki. Priznal je tudi„da partizani v vzhodni Bosni izvršujejo napade na železniške proge in skušajo pognati v zrak mostove in tračnice,, ter da operirajo v gorskih predelih Hrvatske, zelo močne gerilske skupine To je odgovor na razdelitev Jugoslavije, katerega daja-jo Hrvati - Hitlerju.
Balkanski kmetje se upirajo nemškim žitnim komisarjem. Nemci so bili peosl-ali nadzornike poljedelstva in žetve na Madžarsko, Bol-iu Slovaško v cilju, da pro-uče na licu mesta koliki idel žetve bi bilo mogoče odpos-lati v Nemčijo. Celo v takzv ' zavezniških'deželah je upor proti nemški mnadzo-rnikom zelo hud. Bolgarski poljedelski delavci so v Varni priredili velike demo-stracije proti Nemcem.
JIC
Kot vjetnik v bolgarskih konce-tracijskih taboriščih
zave.
Sovjetska Unija je že leta 1927 bila prekoračila predvojno proizvodnjo, 1.
POROČILO ODBORA ZA POMOČ SSSR.
Vancouver, B. C. — Zedinjeni odbor Hrvatov, Srbov in
Movencev za pomoč Sovjetski Uniji,, je prejel od zadnjega
poročila še nadaljno zbirko kot sledi:
Mestni odbor Hrvatov v Vancouverju	$781 26
Odsek ZKHSS v Sudbury, Ont..........................~Z 715.00
E. Bašič, Crambrook, B. C. zbrano ....................... "" 60.00
Slovenski odbor v Vancouverju.................................... 101 00
N. Gajer, Britania Beoch, B. C.................. ;""""""'" 10 00
J. Gnjatovič, Mountain Park (Mercoal) B. C............. 48 00
- .	SKUPAJ:.......................$1715^26
rrej sporočena vsota:....._..........................................: ^33 10
VSEGA SKUPAJ71111"$2.748^36 Od omenjene vsote je do sedaj za nakupitev blaga potrošeno $2346.64. Za to vsoto je nakupljeno 2323 jar-dov platna za bolniške ruhe in 315 tucetov ali pa 3780 kosov navlačnic za puštre. Zadnje so kupljene gotove, do-cim so ruhe živale naše ženske v aVncouverju.
Prejeto je dosedaj paketov obleke iz Montreala Be-ardmore in Hntsville, Ont. Prej so poslali iz Schumachera, Montreal, Timmins, Sudbury in Toronto.
Za odbor, tajnik, Stj. Miošič.
Pod carizmom je bilo v Rusiji 80% ljudi nepismenih. Danes jih ni več. V Sovjetski Uniji so morali tiskati učne knjige v 141 jezikih in za mnoge narode so morali šele sestavljati slovnico. V letu 1915 je bilo v Rusiji 56.000 učiteljev, leta 1939 pa že 700.000.
Skoro isti ali pa še večji porast je bil dosežen na književnem in kulturnem polju. Bili s0 celi narodi in province, kjer niso imeli niti enega časopisa. Danes imajo delavci in kmetje v vsaki republiki vsak svoje liste, število knjig in revij pa je tako ogromno, da ni niti prostora za vse te podatke. Isti napredek se beleži v zdravstvenem področju. Tudi v transportaciji in vseh ostalih panogah vse-občnega gospodarstva je bil dosežen nenavaden uspeh, ker razvoj ni temeljil na dobičkih ampak na ljudski postrežbi, za blagostanje vsega prebivalstva.
Prebivalci Sovjetske Unije lastujejo vse premoženje,, ki je danes ogroženo od nemških barbarjev. Zato tako odločno brani vse svoje dolgoletne pridobitve, vedoč da se gre za življenje in smrt, za svobodo in demokracijo vsega ostalega sveta.
Ottawa. — Vse do sedaj niso vpoštevali ženske med darovalce krvi,, katera je zelo potrebna ob vojnem času in lahko ohrani stoterim ranjencem živlenje. Končno je glavno ravnateljstvo Rdečega Križa naznanilo, da so odslej vpoštevane tudi ženske od 20 do 50 let starosti. Torej vsak tisti ki želi darovati nekaj svoje krvi sicer v plemenite svr-he, se lahko v svojem mestu priglasi odboru Rdečega Križa. Za Toronto pa velja mestna klinika na 410 Sher-burne St., kjer potrebujejo še nadaljnih 250 dobrovolj-cev za darovanje krvi.
ZAKONODAJNA PRAVICA ZA DELAVCE
Toronto. — Ontarisko za-konodajstvo bo zborovalo v novembru mesecu, mesto v februarju prihodnjega leta, kakor je bilo prej sporočano, naznanil je premijer Mr. Hepburn.
Dozdeva se da bo na ras-pravi omejitev glede alkoholnih pijač, ter tudi drugih zadev v provinciji Ontarijo. Posebno bo značilno glede delavske zakonodaje s ozi-rom na pregovore s delodajalci in pa na lastni izbor delavcev pripadanju uniji. Ta pravičnost se mora za-jamčiti zakonodajom.
Provincionalni delavski minister Hon. Peter Heenan, je s ozirom na to povdaril na konvenciji A. F. of Labor, ki je zborovala prve dni v tem mesecu v Toronto — rekoč: "Ne bo več borbe za pravice kolektivnih pregovorov v provinciji On-tario". Z tem je mislil povedati, da bo prihodnje zakonodajno zborovanje vzako-nilo klauzo za pravice de-
Takoj naslednjega dne, enega po enega je zadela ista usoda. Poklican sem slediti stražnika po stopnicah v najzgorenje nadstropje kaznilnice. Tu je stražnik odprl vrata in pred mojimi očmi obtičal mi je pogled na sobo za mučenja, ki je 50 stopal dolga in 30 pa široka, obskrbljena z vsimi pripravami za mučenje,, namreč: železne mize, električne žice, steklene cevi, drugega železja tako, da bi človek na prvi pogled mislil, kot da je v nekem laboratoriju.
Glavni operator v tej mučilnici je tipični pruski Nemec, dasi pa njegovega i-mena nisem mogel zvedeti. Njegova dva pomočnika sta dobro znana bolgarska policijska agenta, oba voditelja fašističnega terorja. Njih imena sta; Andrej Parma-tarov in Aleksander Kru-ste.v.
Kakor so bili drugi podvrženi tem strahotam sodobnega času ,tako sem bil tudi jast. Z bičem po telesu, gumnatim predmetom po stopalih in pa automatične-mi udarci, bilo je dnevno ponavljanje. Vsakopot ko se me privlekli nazaj v celico, bil sem kakor med živlenjem in smrtjo. Hoteli so iz mene izcediti lažnjivo pričanje, češ: "da so ameriško in britansko poslanstvo v Sofiji podpora vohunstva in da so tam vposleni od teh držav vohuni". Ko niso pomagale vse torture, mučenja in strahovanje, bil sem odposlan v koncentracijska taborišča.
V. TABORIŠČIH
MUČILNICA
Kakor sem omenil,, mučilnica opremljena je z najnovejšimi izumi znanosti iz najdenih v Nemčiji. Neo-paženo pogledal sem nao krog in se mi je zdelo, da nejših mučilnic" na svetu je res ena od "najmoder-Kakor vsi kaznjenci tako tudi mi, morali smo zvrstiti popolnoma nagi v tej sobi. Zatem se so pričele opera cije.
Vezanje rok in nog na tesno, potem je prepeljan kolec izmed nas so tako postavili viseče na opori izmed dveh stolcev. Zatem je začel padati bič po plečih, po glavi, ter z eno besedo kot je dosegel, pokala je koža in kri je šprihala naokrog.
Ko se je krvnik nasitil mahati z bičem, tedaj je vzel neki predmet od gumija in znjim pričel udarjati po stopalih na nogah. Prvih deset sem čutil vsakega posebej,, kot sunek z nažem po vsem telesu. Nato je nastopila le črna tema pred očmi. Kaj se je vse dogajalo nevem. Toda to ni vse.
Zatem je prišel na vrsto automatični udarec. Zvedel
S petnajst drugih bolgarskih pisateljev in žurnali-stov ob spremstvu 30 policajev, pripeljali nas so v koncentracijsko taborišče, ki se nahaja na vrhu hriba po imenu "Gondovada", 20 milj južno od Philiapolis.
V taborišču našli smo do 100 oglednih politikov, diplomatov in tudi častnikov, večina iz kmetčke stranke, ki je za ono dobo bila najmočnejša anti-nemške politike stranka. Dočim so druge stranke, posebno delavske zdavnaj prej bile prepovedane in njihovi vodje vrženi v ječe. katerim se ni posrečilo zbežati kam v inozemstvo.
poverano se umivati.
Nekako proti koncu marca meseca lanskega 1., pripela j li so k nam 22 voditeljev bolgarske delavske stranke. Eden za drugim, bili so v zelo težkem in kritičnem stanju. Posebni nemški policaji so te nesrečneže toliko trpinčili, da je bilo strašno za gledati človeškemu očesu. Mnogim so bile zlomljene kosti, roke noge; izbiti zobi, razbite čeljusti in pa z idrtim očesom.
Nekoliko dni zatem pripeljali so konzulata za Norveško. Ta možicek je bil v 85 leto svoje starosti in je doživel strašne dni v svojem živlenju. On je bil zaprt z nami skupaj, dokler je bila njegova družina zaprta nekje posebej, nekih tri milje od nas v stran.
PARTIZANI SO NAS OSVOBODILI
Ležišča s0 na goli zemlji. Za odejo je služilo eno pokrivalo in pa obleka,, ki jo je eden ali pa drugi k sreči imel še na sebi Jesti — smo morali od zunaj. Mrzel gorski veter, dostikrat tudi snešni metež prodiral je do kosti ob zavžitku tiste borne hrane ,ki je bila mučilnica zopet na drugi način za živlenje. Posebna straža bila je vedno naokrog in nam ni bilo dovoljeno, da bi za času jedi sedeli. Poleg tega delali smo vsak dan po 9 ur, na presekanju poti za v hribe, šestindvajset-krat nas so vsakega dne preštevali, kakor ovce. Nobena zveza z zunajnim svetom. O kakih zdravstvenih vprašanjih niti za misliti ni
sem, da jih niti eden človek I bilo. Dovolj je očitno ako ne prenese 30 zaporedoma, povem, da nam je bilo pre
V nači iz 3 v 4 septembra prebudili nas so streli iz pušk, ki so postajali čim dalje toliko bolj iji bolj glasnejši, dokler .nismo naposled že čuli žvižg krogel iznad taborišča. Okrog 20 policajev planilo je v taborišče z napetimi samokresi,, ter nam žugajoč da se nihče niti ne premakne. Toda streli od zunaj so se polagoma približavali bližje in bližje. Kajti po žvižgo krogel sem razpoznal, da je iz bližine, ampak nepoznane smeri. Zazdelo se mi je nekam čudno, ko so bili ti streli skoraj od vseh strani, ampak tako previdno na cilj u, da niti eden ni zadel v barako, že to mi je dajalo neko čudno moč in navdušenje. Tako sem ob blisku strela mogel razločiti, da so se iznaše baraka pričele polagoma pomikati človeške postave, proti ograji,, ki je bila le kakih 100 jardov v stran, dokler je zbegana policija ravno na nasprotni strani bila v obrambi, kjer je bila zvablje-na na limanico od partiza- ■ nov, kateri so na ta način omogočili beg iz našega taborišča marsikateremu.
Zbral sem vse moči in planil proti ograji, odkler se je čudodelno pokanje na-
(Prenos na 4. strani)
PISMO 00 SLOVENSKEGA VOJAKA
Prijateljem Edinosti.
Minilo je že nekaj časa odkar se sem poslovil od svoje matere in sestre, ter znancev in prijateljev.Gotovo je, da več njih pričakujejo pisma od mene, vpraša jo se, kako neki se godi Johnyju, kje je itd. Poleg tega prav gotovo moja mati premišljujejo, ali nisem morda lačen. To je naravnost vedno bila njena skrb in kot v zameno, ni mogoče pozabiti njenega obličja, blage besede in materinskega čuta. Toda začasno vse to in še mnogo raznih drugih prijetnih navad v civilnem življenju, je potrebno opustiti in se toliko bolj z vso vnemo prilagoditi vojaškem stanu,življenju itd,zavedajoč se dejstva-da je to vojaštvo v borbi za pravičnost narodov, proti zločinskega fašizma.
Ako vam bi našteval vse zaporedoma življenje pri vojakih, bi vzelo preveč pro štora v listu od ene in druge strani, večini je to skoraj znano. Bolje je izkoristiti list v druge podučne zadeve, ki se na našajo na tvsakega posameznika v civilnem obsegu,, da kot človek 20 veka odločno stoji na straži interesom naroda in človeštva v splošnem. Vso staro šaro — osebnosti, prezira,, sovraštva, obrekovanja in šču-vanja rojak proti rojaku ali kateremu koli narodu, brez opravičenih vzrokov, zatak-
nimo v seznam škodljivosti občim interesom, ter smelo korajžno pristopimo k sku-pnemo delo in nalogam, da čim prej zadoni osvodobo-dilna pesem v svetu v znak zadoščenja nad fašističnem zločinstvom in sigurnosti boljše in srečnejše bodočnosti.
To so moje misli in je tudi moje prepričnje,, ne gle de na vso mikavost mladinskih cvetočiht let, potrebno je danes položiti če le potrebno tudi živlenje na junaški bojni črti, za človeške pravice ;za pravice narodov da bodo obstojali, kot narodi na svoji domačiji in pose sti. Torej k obrambi te domačije in posesti, tudi jast v svojih mladinskih letih, se zavedam — da sem klicam k velikemi delu in nalogam. Tembolj jih bom lažje izpolnil ako bom slišal,, da so Slovenci, moji prijatelji in znanci vneti bojevniki v zaledju za slogo in napredek občih nalog za vničenje sovražnika.
Podpirajte svoj list Edinost, pristopajte v Zvezo Kanadskih Slovencev kot najboljša podloga za podpi ranje vojnih naporov naše nove domovine Kanade in z tem naravnost tudi osvobodilne borbe trpečega naroda v stari domovini. Najlepše pozdrave vsem TRP. Johny Kosmrl 71186 — 70 C.B.T.C. D. Cov 22 Platoon Fredericton, N. B.
PREGLED SOVJETSKO-NJEMŠKE FRONTE
Prenos iz 1 strani)
V zadnjih štiridesetih dnevih, noč ni bila za noč — dan ni bil dan. Od 65 kilometrov v promeru Stalingra-da ob reki Volgi, oblaki ognja, dima napolnjevali so obzorje. Večji del mesta izpremenjen je v ruševine, toda barikade se niso padale. One so odbijale naval za navalom nacističnih naskokov. Kupičili se so kupi mr-ličev ob vsakem poskusu napredovanja, ničila se je nacistična mašina ljudske in materijalne sile.
Stalingrad je vzdržal in iz obrambe pojačani oddelki Rdeče Armade, so v proti ofenzivi na več krajih.
Na severni starni mesta, pod vodstvom maršala Ti-mošenka, napreduje in ustvarja zagrozo nacističnim silam. Od Vorožneža ob Don reki, Rdeča Armada je zavzela več strateških položajev. Ravno tako na drugih krajih bojne črte.
Najnovejša poročila zatr-jujo, da je Hitler napustil načrt zavzemanju Stalingra-da, ter je svojo večjo silo
vrgel v borbo v pravcu proti Grozni, kjer je bojna črta še vedno 60 do 70 milj od tega mesta. Več napadov je bilo izvedenih pri Mozdoku, toda brez uspeha. Tako nacisti zaporedoma napadajo na položaje pri Novorossisk, ki so jih izgubili pred nekaj dnevi z namenom, da poja-čajo svoje strateški položaj.
Vsled vedno večjih izgub v mnoštvu na bojni črti, nacisti so prisiljeni priganjati rezerve Madžarov in Romu-ncev. Tako se te rezerve se-stojajo od,teh, pa tudi sem in kje od sestradalih Fincev, ter so izkoriščanne za borbo na najtežjih in pogibnih krajih bojne črte.
Izvestija — med drugim omenja, da je Stalingrad — eno veliko žarišče. Ogenj, neprestano gori v posameznih delih mesta,, katerega se lahko opazi na milje daleč v stran. Toda vse to, ne bo potrlo niti za trenutek hrabrosti branilcev mesta, ampak bo pojačalo njihov odpor in mržnjo za končni in smrtonosni udarec nacističnim telovajem.
TRST IN ISTRA V SRE DNJEM VEKU
Mohom in Novi grad sta bila že v oblasti sovražnika. Gotovo bi se bil Trst moral vdati na milost in nemilost, ako bi ne bil nekdajni tržaški škof in tedajni papež Pij II. posredoval za mir, ki je bil sklenjen v Bentkah 12 novembra 1463. Tržača-ni so morali izven mesta prepustiti Benečanom vse o-zemlje, opustiti svoje soline in zagotoviti neomejeno svobodo med Kranjsko in ^stro.
Naravno zaslomba tržaški trgovini so bile slovenske dežele. Od tu s0 že zgodaj prihajali v mesto tovorci z domačimi pridelki: žitom, kožami, železnino; nasprotno pa so nalagali v Trtsu sol, vino,, južno sadje in dišave. Še večjega pomena so postale naše dežele za Trst, ko je vojvoda Leopold VI. 1. 1227 ukazal zgraditi "Zidani most" in je tako kupčijo iz Avstrije, štajerske in zapadne Ogerske napeljal preko Ljubljane proti morju. Ko so Habsburžani spravili slovenske dežele pod svojo oblast, so Tržačani spoznali, da je tako v trgovskem, kakor političnem o-ziru zanje najbolje, ako o-stanejo z njimi združeni. Tudi poznejši vstrijski vladarji so na svo moč podpirali tržaško trgovino in določili,, da morajo kranjski in drugi trgovci svoje žito pošiljati v Trst in ga tam za 2 solda ceneje prodajati kakor v drugih istrskih mestih.
Trst je z vsem obrežjem tja do Devina pridružen Kranjski, kamor je pošiljal tudi svoje poslance za dežel-
ni zbor. Vendar Tržačani, ki so se opirali na neke stare pravice, niso hoteli k davkom in dokladam kranjskih deželnih stanov prispevati. Drugo važno evstrijsko pristanišče, ki je tudi bilo na vezano na Kranjsko, je bila Reka, katero je kupil cesar Friderik od grofov Wallese 1. 1471. Reški kup-
KOT VJETNIK BOLGARSKIH KONCETRACIONIH TABORIŠČIH
(Prenos iz 3 strani)
daljevalo. že v tem hipu za ograjo sem se srečal z nekoliko prijateljev iz Sofije, večinoma mladinci, oboroženi z 6 pušk in nekaj samokresov. Dvaindvajset po število, na zelo umeten način napadli so koncentracijsko taborišče,, ter zvabili policijo v borbi na nasprotni strani. To nam je dalo dovolj pozivu, da se smo pravočasno rešili peklenskega sužnejstva in strašnih muk.
Ta osvobodilna borba za nas trajala je polnih 8 ur, vse dokler se niso pokazali na obzorju prvi znaki vzhajajočega solnca iza visokih planin, ki je istočano rajalo naše osvobojenje. Toda naših dragih osvoboditeljev je oležalo šest po število mrtvih, ter drugi vsi manj ali bolj ranjeni.
Prišel bo dan, ki bo zmagoslavno podelil venec junaštva njim, ter tudi drugim milijonom v svetu v borbi proti nazi-fašizma, za svobodo,, poštenost in pa človeške pravice".
(konec)
ci so trgovali s slovenskim deželami predvsem s sledečimi predmeti: železo, jeklo,, žeblji, kose, srpi ter drugimi železnimi izdelki, nadalje različen les za ladje, lesene posode, volovske kože, žito, živina, volna, platno. Vse to se je preko Reke in deloma tudi Trsta izvažalo v Dalmacijo ali Italijo. Odtampa so dobivali: milo,, salpeter, sol, rozine, mand-lje, ter drugo suho sadje in nasoljene morske ribe. Med velikimi trgovci, ki se največ imenujejo, so med trgovci: Jurij Baloh, Vid Splijavc, Jakob Kristanič, Matej Bobnar, Matej Kutje-vec in drugi. Turški navali so pa popolnoma uničili reško trgovino, radi česar je bolje uspeval Trst, na katerega so bile vedno bolj vezane slovenske pokrajine. Ko so pozneje cesarji razdelili svojo državo med sorodnike in prisodili Trst, Reko in drugo obrežje Habsburški rodbini, ki je vladala Španijo in Italijo, so kranjski stanovi ugovarjali ter se niso hoteli pokloniti cesarju, dokler ni razveljavil delitev. V novi delitveni pogodbi,, ki jo je napravila habsburška rodovina, so bili zopet vsi ti kraji vteleše-ni Kranjski, ki je takrat prisilila tudi Trst, da je sprejel razne davčne obveznosti.
Skozi ves sedajni vek je bil Trst navezan na slovensko ozemlje in pripadal vedno tistim vladarjem, ki so vladali na Kranjskem in po drugih slovenski deželah, (konec)
KEEP Y0UR ŠPIRIT OP FOR VICT0RY
EVROPA ZARI
NAZNANILO ZA KIRKLAND LAKE IN OKOLICO
Minulo nedelju dne 4. oktobra, je tukajšno Pevsko Dramsko Društvo "Triglav" sklicalo sejo v namenu, da se obnovi mladinski pevski zbor. Odziv je bil še precej povoljen. Navzočih je bilo 14 roditeljev, ter tako zastopanih do 20 šolsko-obve-znih otrok.
Z tem številom se bode že kar lahko započelo. Zato potrebnih stvari imamo že nekaj na rokah, kar bo pa manjkalo, se bomo morali obrniti na naša bratska društva z Združenih državah, kar upam da nam bodo* šla blagohotno na roko in v pomoč.
Sklenjeno je bilo na tej seji tudi,, da vsaka rodbina ki bo pošiljala svoje malčke k vaiam, ne oziraje se na število, da vsi položijo kot garancijo 5 dolarjev pri društvenem tajniku, Anton Kraje — 78 Wood St.
Z tem se apelira in naproša vse one starše, kateri^
niso bili navzoči na omenjeni seji, ter jim tako še ni znano o tem, da svoje nade-budneže vpišejo v društvo, da se stvar čim prej počne. Vse priprave so že v teku.
Poučevalo se bode predvsem Slovensko petje,, dramatični nastopi, po možnosti tudi pisanje in čitanje. Dan početka šole se bo v kratkem naznanil. Prvi javni nastop je v načrtu za Miklazev večer.
Torej Slovenci — starši! Dvignimo se iz našega mrtvila, dajmo naši mladini tukaj to, kar je slovenska mladina v stari domovini o-ropana po nosilcih Romano-germanske kulture barbarstva dvajsetega stoletja.
Matija Otoničar, T. č., tajnik.
širite čifajte in postanite naročnikom Edinosti
Zadnji dni prihajajo na površje vzbudna in pa z vsakim dnevom bolj strašna poročila o masnih ekze-kurijah civilnega prebivalstva, pa tudi do dobre mere odpora vojaštva.
Tako je prišlo do večjega odpora v Norveški — Oslo, Trondhein in Narvik. Pri teh odporih je bil aretiran cel garnizon nemškega vojaštva in časnikov, ki da so sodelovali in pomagali upornikom. Večje število je bilo obsojenih na smrt, drugi pa zopet na dolgoletno ječo.
Naspram zatrjevanju poročila iz Norveške, gestapov-ci in elita nemškega fašizma,, preiskuje stanovanja norveškega naroda zlasti ob obrežju radi orožja in so bile masne aretacije.
Zelo napeta je situacija kvizling Laval — ki se odlikuje po svojih zaslugah tudi v Franciji. Francoski naspram nemškemu fašizmu pred vojno in v času vojne, vnovič izvaja svoj kvizlin-gški posel v Franciji. Namreč, izdani so ukrepi proti francoskim delavcem, ki se glase : "delati za Nemčijo ali pa . . ." kar bi pomenilo v navadnih besedah smrt in koncetracijska taborišča. Ta ukrep je nasledil na to, ko ni bilo mogoče zbrati v Franciji zadostno število prostovoljnih delavcev na delo v Nemčijo. Nemški firer je zahteval 150 tisoč, priglasilo se jih je pa le nekoliko tisočev. Dozdeva se da je bil<5 medtem nasilno zbiranje pod grožnjo drastičnih ukrepov in odposlano okrog 130 tisoč delavcev. Torej kakor je bil Laval pred vojno in v vojni skoraj glavna opora izdajnega posla v Franciji in z tem nemški fašizem dosegel poraz Francije, je točasno opora za te-
roriziranje poleg mreže ge-stapovcev francoskih delavcev, kateri se vkljub drastičnim odrebam upirajo in tudi borijo za svojo svobodo in rešitev tako nemškega fašizma, kakor tudi domačih petokoloncev, ki so v zgodovini odfgrali eno od najbolj umazanih izdajstev svojega naroda in domovine.
Ravno tako so teške in pa drastične razmere v Ru-muniji. Vsled velikih izgub na Ruski bojni črti, rumun-ski narod je pričel uvideva-ti in bolj spoznavati fašistično vojno pohotnost, do katere so ga privedli delno tudi domači kvizlingi. Anto-nescu, domači gestapovec v Rumuniji, je izdal drastične odredbe za vojne begunce iz bojne črte, kateri se z vsakim dnevom množijo. Z kazensko odredbo niso prizadeti le vojaki, marveč tudi njihove družine in sorodniki. Samo za en dan od-stranjenja od svoje enote omenjena odredba smatra vojaka za dezerterja.
V svoji zbeganosti Rumu-nska vlada si prizadeva na razne pretveze pridobiti zaupnost med vojaštvom. Vsled tega izmislila je novi trik s katerim obljublja vojakom,, onim kateri bodo preživeli to borbo, proti zelo nizkega odplačila zemljo, ki so jo lastovali Žid je. Toda kakor je razvidno narod se zaveda bolj vprašanja: "Zakaj borba proti Sovjetski Uniji", kakor pa varljiva obljuba rumunskih ge-stapovcev. Do tega vprašanja zlasti potrjujo z vsakim dnevom večje sabotaže tako v tovarnah, kakor tudi želežniškem prometu. Narodni uporniški oddelki se pomnožujejo in zadajajo težke udarce prometu za na
rusko fronto, pa tudi dezer-tacije vojaštva.
Do večjih aretacij je prišlo tudi na čehoslovaškem. Narod se polagoma in pcfd drastičnih odredb, bori za svojo neodvisnost in osvobojenje.
Dokler se osvobodilna borba v zasedeni Evropi dviga k vseobčemu vprašanju osvobojenja, se v Jugoslaviji vodi že dalj času borba v enem od največjega obsega organiziranih rodoljubnih oddelkov,, protiv okupatorskim silam v premeru z drugimi zasedenemi državami.
Rodoljubni osvobodilni oddelki tako v Sloveniji in Hrvatski, kakor tudi Srbiji in drugih krajih Jugoslavije. Večji del raznih pokrajin je osvobojeno in zaščiteno z temi oddelki, kateri uspešno nadaljujo osvobodilno borbo in zadajajo o-kupatorskim silam ne samo težke udarce, ampak obenem zadržujo večji del tudi vojaštva in vojnega materi-jala, katero bi bilo vporab-ljeno na ruski fronti.
Iz vsega navedenega sledi značilno le eden odgovor in na prvem mestu, kakor ga je izrekel vodja Sovjetske Unije — Stalin, da je druga fronta od prvovrstnega značaja. Kajti lahko si zamislimo, da ko narodi v zasedeni Evropi proti drastičnim odredbam smrti in živlenja,, vstajajo k borbi za rešitev iz fašističnega nasilja in zločinstva, bi otvoritev druge fronte ne samo dala okrepčila in poguma milijonom naroda v zasužnjeni Evropi, marveč organizirala in sestavila zmagoslavno bojno črto na Evropskem kontinentu, za poraz fašističnega osišča.
Frends of the Edinost,
I'am just one of the many Slovenians lads serving in the Canadian armed for-ces. At first I thought army life was not going to agree with me, but now I'am ali for it.
In statment at what the officers say is the best camp of ali camps where I'am now. They know because they habe been as instruc-tors at various Canadian camps.
No one here can comp-lain of the food. We are well fed and a lot of boys are loosening their belts because of additional weight gained at this healthful camp.
The citizens of Brantford really welcome the soldiers. They provide and enterta-in them in every possible way they can. Twice a week sponsors dances for men in the Maple Leaf Club here uniform only and to top of that the local girls are very frendly in the social vay. Nearly every week we are invited to various stage shows, parties ect. The camp itself providing us with mo-ving pieture shows, bingo games and dances; so the-re's never a dull movement here.
From 8 a. m. to 5 p. m. are parade hours, drills,' rifle range gun parctice,, le-ctures on gas, helth, map reading, first aid instrueti-ons, obstacles courses, sueh as jumping over fences, dit-ch„ crowling through barbed wire and so on. At the be-gining of cource its hard but we realize that is the
training the first rate of im-portance for • the soldiers and we should not loose one single minut to learn more and more. This is not im-portant only for our own life but at the same time for victory over fascism.
Obove that we have omo-ung ourselfs frendly games to. Some of us mawbe lo-sers and some one winners. Last week I emerged from the game as vietor with quite a tidy yay.
We receive week-end le-ave of every twoo weeks and most of the boys go home to their families.
So as you see army life is as I said swell but I do think of my parents and the Slovenian Choir in Toronto of which I was a member. I never realized that Slovenian songs could be so be-autiful especially when it is sung in harmony. I do look forward to attend their first concert and dance as it was planed before. Fam alPso sure that every one in Toronto of the Slavs folks want to hear and be pre-sent, because take it from me its "something beauti-ful".
Well boys and girls and the older Slovenian folks throught Canada this iz Private Frank Nahtigal, si-gning off and in closing I would appreciate receiving letter from any one of you and I asure you of promtly answers.
With best regards to ali, Pte. Frank Nahtigal, B. 624552. Hut D2 Cov No. 20 B. T. C. Brantford, Ont.
POLITIČNEM SVEDROVCU V VEČNI SUOMIN
Namenjeno onemu, kateri se podpisuje z mojim imenom. Prepričan sem da še nikol nisi poznal odkritosrčnost, čast in poštenost beže od tebe,, podlost in hinavšči-na so te vedno tajno oklepale.
Slediš napravičnem maščevanju v objem, tajiš in skrivaš svoje hudobne namere, važnost sreče zakonskega para si zlorabil. Tvoje umazano delo te goni na prag političnega samomora, na društvenem polju si ostal živ mrlič, to vse si sam izu-mel.
Sam si se izdal, sumnjo si obračal na druge, oblasti
te zasledujejo,, črni madež boš ostal pri naših rojakih in rojakinj v Kanadi.
Pač pa ti želim da te o-bišče luč svobode, enakosti in pravice, sloge in edinst-va, da ti zbere tvoje razmetane misli in da ti vlije vsaj mal možganskih medicin za v tvojo korist.
Tukajšna javnost te toži, te je že sodila, kar si sam sebi izbral, podlost tvojega dela,, škoduje slogi in edin-stvu pri vsih kulturnih vsta-novah v našem mestu. Samo še podoba tvoje sence nam bo ostala v spominu.
Louis Zdravje.
DELUJMO ZA DOBRE STVARI
Sudbury. — Jesen je tukaj v severnemu Ontarijo, skoraj napolovici Sibiriji,, medtem smo tudi v poletnih mesecih skoraj pogrešali bolj vročih in solnčnih dnevov.
Poleg raznega drugega društvenega opravila, bo sedaj primerno za koncerte, predavnja in pa zborovanja, da izkoristimo tudi zimske mesece, posebno večeri za dobre in koristne zadeve.
Zadnjič ko sem bil na mojem obisku po južnem On-tario, sem imel v zamislih, da bi se lahko tu in tam priredilo zabavo za korist lista Edinosti, tudi sklicalo shod,, kjer bi povabili urednika, da nam pojasni mnoge katere zadeve današnje dobe. Vem da jih dosti, ki bi ga radi spoznali in tudi slišali. Saj tako se razodeva iz vprašanj naših rojakov tukaj, pa gotovo tudi drugod. To bi dalo priložnost tako onim ki so za in tudi onim, ki sicer radi obirajo človeka brez zato podlage in opravičila. Toda vse je vsekakor odvisno od sklepa organizacija in pa prijateljev Edinosti, da ukrenejo v raspravi in pojasni-tvi raznih zadev v interesih občih stvari. Ravno tako za koncerte, shode, predava-
nja itd. Vse kar šem hotel povedati, je le moje mišle-nje.
Kako se neki počutita mo-jatelja. M. Anzin in Jože Celar. Sicer Jože je bil on-dotno v bolnišnici. (Matija, je bil na operaciji radi o-česa in je upanje da bo dobil deloma vid na eno oko. Jože pa, še vedno poleg občutnih poškodb, veselega o-braza, pogovora da je užitek v njegovi bližini — Ured.) Bil bi vesel da čim prej okreva,, ravno tako ko bi se le povrnil vid Mateju večje prepričanje,, da se vojno ne more dobiti s obrambenim položajem. Tako prepričanje bi Anzin-u.
Najlepše pozdrave vsem, F. aZic.
VSTAJA NA HRVATSKEM
BERNE. (AP). — Močni oddelki Hrvatskih kmetov in delavcev, je vstalo proti Paveličevi vladi in okupatorskih sil. Ta najnovejši oddlelek šteje do 4000 mož, ki se bori proti ustašem in milijiji.
Zatrjuje se, da so okupatorske sile na straži železniških prog vse povsod, ker je v tej vstaji vrženo iz tira šest vlakov med Beogradom in Zagrebom. Tudi, da si Pavelič na vse načine prizadeva pridobiti V. Mačeka, za sodelovanje v vladi "nezavisne" Hrvatske. Toda brez uspeha.