obđnski _
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26. 11. 1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 17.1.1989, LETO XXVIII., ŠTEVILKA
Vsakoletno novoletno prireditev simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, ki ga že osemnajsto leto pripravlja prof. Tomaž Habe, obišče v prednovoletnih dneh mnogo Kamničanov, Mengšanov in Domžalčanov. Tudi letos je bil koncert simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik lep uvod v praznično novoletno razpoloženje.
.. me*:
Aktualni pogovor:
O kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije:
Povejte svoje mnenje tudi vi
Da bi vključili v volilni postopek tudi vaše mnenje, vas vabimo, da se vključite v razpravo o kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ki bo — kot je znano — v naslednjem obdobju tudi predsednik predsedstva SFRJ.
Na zborih krajanov, ki bodo v času do 5. februarja (GLEJ RAZPORED PO KS NA 3. STRANI) boste lahko zvedeli tudi vse o programih krajevnih in občinskega samoprispevka.
Torej, udeležite se zborov krajanov!
VABLJENI!
Pred razpisom novega referenduma za V. samoprispevek v občini Domžale smo. Prav je zato, da slišimo besedo najbolj pristojnega človeka v občini, ki smo ga tudi povabili na aktualni pogovor. Gotovo je, da so časi težki, pa tudi to, da je zato še toiiko bolj neumestno pričakovati od kogarkoli, da bi nam karkoli podaril, zgradil, daroval. Vse, kar potrebujemo, si bomo morali zgraditi sami. Žal je tako, s tem si moramo biti na jasnem ...
Govori predsednik   Sob Domžale in I  hkrati predsednik Komisije za pripravo pro-j grama V. samoprispevka v občini Domžale dipl. pravnik Peter Primožič.
Tu so sicer odgovori na vprašanja naše-i mu županu:
V--_____r
J|   Dilema, ki sploh ne bi smela biti dilema:
Zdaj pa na delo!
Strinjala bi se s predsednikom Izvršnega sveta SO Domžale tov. Milanom Maroltom, ko je dejal, da pripravljen program ukrepov Izvršnega sveta, sprejet na zadnji skupščini, ne pomeni ničesar, če ne bodo tudi drugi subjekti pripravili, sprejeli in tudi uresničevali lastnih programov.
Morda bi poudarila le, da Ukrepi IS naše občine niso program, temveč bolj programska zasnova, v kateri vsak najde oz. mora najti nekaj zase, če se hoče prebiti naprej, če hoče v novem ekonomskem sistemu, katerega podlaga bo tržno gospodarstvo, obstati in napredovati. Za to pa potrebuje vsaka delovna organizacija, vsak Še tako majhen TOZD ali obrat razvojni program, v katerem ne bo ie današnje proizovodnje, proizvodnega plana letošnjega leta, sedanjega srednjeročnega obdobja, temveč bodo v njem temelji bodočega razvoja vsakega izmed njih. Opredeljeni bodo roki, nosilci, viri finančnih sredstev bodoče prestruktuirane proizvodnje, obogatene s tehnološko, prenovo, več znanja in inovacij ter usmerjene na konvertibilno področje. Samo z akumulacijo ne bo šlo, zato bo treba konkretno zapisati, odkod dodatni viri sredstev. Možnosti je dovolj, še več jih bo z novo zakonodajo. Bo to razvojni sklad republike, občinski razvojni sklad ali pa kreditna sredstva, ki jih bomo morali zagotoviti pod ugodnejšimi kreditnimi pogoji; ali pa celo tuja vlaganja, delničarstvo, kdo ve? Možnosti je veliko, zavedati pa se moramo, da smo pozni, da bo boj trd in neusmiljen, pa naj si gre za domače ali tuje tržišče, za nove izdelke aii le kvalitetnejše obogaten sedanji proizvodni program. Ne bomo si mogli več dovoliti, da se nam bo
Zanesimo se naše, nihče nam ne bo nič dal...
1. Kaj so naši občini prinesli štirje dosedanji samoprispevki?
Današnji generaciji je težko predočiti velikost koraka v osnovnem šolstvu, ki smo ga napravili v dvajsetih, letih. Osnovne šole so bile tedaj premajhne, nesodobne, neopremljene, danes so vse osnovne šole nove oziroma
prenovljene, dovolj velike, imamo novo šolo s prilagojenim programom, imamo devet novih telovadnic, ki niso namenjene le šolarjem, imamo sodobno opremo, učila, igrišča itd. In vse to za današnje število osnovnošolcev. Na POTREBNO RAVEN BOMO do izteka samoprispevka povečali tudi pro-
m
»s
98 m.
kvalifikac/svka struktura nižala iz leta v leto, da bo- 1|| mo imel. velike delovne organizacije, v katerih H skoraj ne bo strokovnjakov z visoko izobrazbo, da m o zaposlenih magistrih in doktorjih, na katerih || moramo graditi svoj bodoči razvoj, ne razmišljam §gf posebej. Pri tem pa bo treba upoštevati dogovorjene kriterije, ki jih je sindikat sprejel v zvezi z razreševanjem problemov ekonomskih in tehnoloških viškov, brez katerih ne bo šlo.
Vsakega posebej izmed teh »viškov« bo potrebno pogledati z vseh koncev in krajev in mu omogočiti tudi vnaprej človeka vredno življenje. Ne bo lahko, a pravijo, kar se mora, ni težko.
Na osnovi razvojnih programov bo tudi večja industrijska proizvodnja, bo tudi več dohodka in več denarja za osebne dohodke, bo možna pravičnejša delitev pa tudi večja avtonomnost pri delitvi tega dohodka, bo pa tudi več. motivacije za delo in lepša prihodnost za vse.
Pri teh razvojnih programih ne sme biti izjem, vsepovsod se da najti nove racionalnejše rešitve, kjer bo svoje povedala stroka, kjer bodo pravo vlogo dobile razvojne službe, ki so marsikje doslej stale ob strani, ker je bilo pač dobro tako, kot je bilo. To velja tudi za negospodarstvo, za vse »porabnike« splošne in skupne programe, od katerih nekateri o racionalizacijah, o aktivnostih, ki bodo razbremenile gospodarstvo, že vodijo konkretne aktivnosti, druge pa čakajo ob strani v stilu tistega znanega reka: nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.
Toda tokrat bo moralo biti drugače, kajti če ne bo, potem nam ne bo slabše kot lani, temveč nam bo slabo kot še nikoli, tega pa nočemo! Zato pohitimo! Tržno gospodarstvo trka na vrata, začenja se boj, v katerem bodo zmagovali znanje, razvoj, uspešnost. To pa ni prihodnost, temveč mora biti sedanjost v moji delovni organizaciji, v naši delovni skupnosti, v naši družbi!
V. V.
store Srednje kovinarske in usnjarsko galanterijske šole. Delavnice so že urejene, sledijo še učilnice. Res pa je, da vse osnovne šole niso bile narejene do enake ravni. To želimo doseči s V. samoprispevkom.
Četrtina zadnjega samoprispevka, ki je bila namenjena krajevnim skupnostim, pa je omogočila skupaj z drugimi viri reševanje številhih komunalnih in drugih krajevnih zadev.
2. Ali lahko vse to ovrednotimo z denarjem?
V nobenem primeru .ne! Gre samo za malo boljše pogoje, v katerih so že mnoge generacije pridobivale večje, obsežnejše, bolj poglobljeno znanje. Prostore, stavbe, telovadnice se da ovrednotiti doseženega znanja, izboljšanih osnov za zdravje mlade generacije pa so taka dragocenost, da je noben denar ali znesek ne zmore ponazoriti. Če zahtevate odgovor:
Z denarjem vsega doseženega ne moremo ovrednotiti.
3. Nekateri so mnenja, da gre pri novem samoprispevku za usihajoče programe in nas v v. samoprispevek vodijo le veliki apetiti...
Kaj takega lahko reče le tisti, ki ne pozna življenja v
občini in krajevnih skupno stih. Osebno ne vidim usiha jočih programov. Vidim p; pogoje za življenje in dele naših občanov, vidim težnj« ljudi, da bi si uredili te pogo je, vidim tudi pripravljenost da pri tem neposredno so delujejo tako v organizacij skem kot v gmotnem srni slu. Vidim tudi svojo dolž nost, da v funckiji, ki je opravljam, delam po vsef svojih močeh, da se pogo, za življenje in delo urejajo ir izboljšajo.
4. Ali ne gre za preobre menjevanje ljudi?
Najprej želim izpostaviti, da ne želimo uvesti novih obremenitev, želimo le obdržati sedanjo neposredne udeležbo občanov in njihov interes. Gmotno pa predlog glede samoprispevka, o katerem sedaj teče razprava, pomeni manjšo obremenitev, saj se dogovarjamo 'o skupno 1,5% samoprispevka, do sedaj pa je bil 2 %.
5. Kateri motivi so vas vodili pri odločitvi, da se gre v referendum in zakaj pri tem niste upoštevali, da je standard, zmanjšan?
Predhodne razprave so bile obširne in'poglobljene. Izpostavljeni so bili vsi vidiki, tudi negativni: standard, politična situacija, gmotni položaj ljudi in drugi. V družbenopolitičnih organizacijah, še zlasti pa na zborih občinske skupščine, je bil sprejet sklep in to skoraj soglasno, da se referendum za samoprispevek pripravi. Zastoj na komunalnem in drugih področjih v občini hi bil brez samoprispevka tolikšen, da je treba o tem vprašanju ugotoviti neposredno voljo občanev
6. Kaj je z obljubo, da gr»
Zanesimo se nase...
Anketa v zdravstvenem domu
(Nadaljevanj s 1. strani)
pri  IV. samoprispevku, za
zadnji samoprispevek?
Seznanjem sem s tem, da naj bi bile ob zadnjih pripravah na samoprispevek podane take izjave. Mnenja '.sem, da so se take izjave, "JŠe so res bile podane, lahko ;nanašeie le na program urejanja   osnovnega šolstva. Sedanji  program vsebuje ^šolstvo le v zelo majhni meri, poudarek je na urejanju zadev neposredno v kraje-vni skupnosti, v življenjskem : okolju naših ljudi. Samoprispevek kot možni vir pa je ves čas predviden v planih občine.
7. Kako program za novi samoprispevek upošteva želje občanov?
Povedal sem že, da osnutek programa z eno tretjino zajema urejanje »občinskih zadev«, to je urejanje skupnih nerešenih vprašanj na področju šolstva in zdravstva, v dveh tretjinah pa zajema urejanje »krajevnih zadev«, ta del je namenjen za urejanje zadev v krajevnih skupnostih.
Pri urejanju in financiranju programov krajevnih skupnosti pa bodo soudeležena še druga sredstva iz občinskih virov, predvsem sredstva komunalne skupnosti. Torej novi samoprispevek vključuje v program predvsem naložbe, ki so občanom najbližje. Te programe oblikujejo občani sami in jih dogovorijo neposredno v krajevni skupnosti.
8. Kako izvzeti tiste, ki bi jih ta dajatev lahko ogrozila?
Že po zakonu se samoprispevek ne plačuje od vseh vrst socialnih in podobnih prejemkov, ne plačuje se tudi od pokojnin, ki ne presegajo višine minimalne pokojnine, določene s posebnim sklepom SPIZ. Ta je v decembru znašala 326.500 din. Na komisiji, ki pripravlja izhodišča za V. samoprispevek, smo razpravljali tudi o predlogu, da bi oprostitev zvišali in sicer za 20 %. Oproščeni naj bi bili tudi vsi tisti, ki prejemajo nizke osebne dohodke. Končni predlog oprostitev bo oblikovan pravočasno in tudi objavljen en mesec pred glasovanjem v Občinskem poročevalcu. Izplačevalcem pokojnin in osebnih dohodkov bo posredovana ustrezna formula, tako da bodo mesečno lahko vključevali v oprostitev vse upravičene in pri tem upoštevali inflacijo. Posebna komisija bo spremljala izvajanje oprostitev in reševala individualne vloge.
9. Ali bo zagotovljeno sprotno informiranje o zbiranju in porabi sredstev?
Ne bi želel, da bi odgovor na to vprašanje izzvenel kot fraza. Mnenja pa sem, da je bilo informiranja o zbranih in porabljenih sredstvih dosedanjih samoprispevkov veliko. Ne bom pa trdil, da dovolj. Sproti "smo na pristojnih organih; predvsem pa na Skupščini Občine obravnavali programe, izvajanje programov in naložb ter porabe sredstev. Sproti smo občane obveščali Judi preko Občinskega poročevalca. Poudaril pa bi še to, da so bila sredstva sproti porabljana. Dela so se izvajala tekoče, v skladu z zbranimi sredstvi, včasih tudi malo vnaprej. Zato je bila uresničitev programov tako obsežna in uspešna. Prav tako je bila vedno pravočasno pripravljena dokumentacija, razrešena so bila strokovna vprašanja, zbranih je bilo vedno več ponudb, najmanj od treh izvajalcev.
10. Kakšen je lahko odgovor na očitek, da je referendum obsojen na neuspeh, za priprave pa bomo porabili veliko sredstev?
Nobene večje akcije, ki je vezana na organizacijske in strokovne priprave in za katero je treba izvesti glasovanje, kot je v tem primeru, ni možno pripraviti brez stroškov.
Glede na izkušnje, ki jih imamo, sem prepričan, da bomo akcijo priprav in samega glasova/ija izvedli z majhnimi sredstvi. Ne pridružujem se apriornemu mnenju, da je akcija obsojena na neuspeh. Dolžni smo iti v akcijo; to narekujejo rezultati dosedanjih samoprispevkov, to zahtevajo negativne posledice v razvoju občine, če samoprispevka kot vira za mobilizacijo vseh sil in drugih virov v občini ne bo.
11. Kateri je osnovni motiv, ki bi moral naše občane voditi, ko se odločajo?
Naša občina beleži hiter razvoj na mnogih področjih. Dosegla ga je s pridnostjo in vključenostjo ljudi v vse oblike delovanja, dosegla ga je tudi z enotnostjo in učinkovitostjo na delovnem mestu, v krajevni skupnosti in v občini kot celoti. Dosegla ga je tudi s samoorganizira-njem in samofinanciranjem občanov. Ta zagon želimo obdržati. Danes pogosto govorimo o demokratičnih in neposrednih oblikah odločanja ljudi o temeljnih vprašanjih življenja in dela. Zato je prav, da občani neposredno, to je z referendumom, dogovorijo o vprašanju samoprispevka, ker se s tem določa smer in intenzivnost našega skupnega razvoja. Volja občanov pa bo spoštovana!
O o
Počitnice, počitnice
Počitnice so pred vrati. Mogoče ste med tistimi, ki še ne vedo, kaj bi počeli. Oglejte si naš program prireditev, morda boste tudi zase našli kaj zanimivega.
DOPOLDNE
32. 1. 1989 ob 10. uri videoprojekcija mladinskega filma
24. 1. 1989 ob 10. uri srečanje z likovno umetnico Vero Terstenjak-Jovičić
25. 1. 1989 ob 10. uri ure igranja
26. 1. 1989 ob 10. uri knjižni kviz
27. 1. 1989 ob 10. uri naučimo se novo pesmico
DOPOLDNE
°3. 1. 1989 ob 17. uri videoprojekcija mladinskega ulma
V naši občini živi okoli 17.000 žensk in deklet, zato ni čudno, da je GINEKOLOŠKA AMBULANTA ena izmed njabolj obremenjenih v zdravstvenem domu Domžale, v lanskem letu je bilo v njej izvršenih nekaj nad 12.700 pregledov, od tega 6.630 rednih, okoli 5.560 pregledov nosečnic in približno 560 pregledov žena po porodu. Po normativu naj bi zdravnik-ginekolog dnevno pregledal 24 pacientk, večinoma pa je tako, da jih mora zaradi potreb tudi več kot 35. Problemi so hudi: od kadrovskih (premalo zdravnikov), prostorskih (čakalnice na hodniku, ultrazvok v pomožnem prostoru) in problemov z opremo (da bi lahko hitreje odkrivali raka na genitalijah, bi bil že potreben nov, sodobnejši ultrazvočni aparat), zato ne preseneča, da smo se v občini odločili, da bomo v program V. SAMOPRISPEVKA vključili tudi izboljšanje pogojev dela ginekološke ambulante. Odpravili smo se tja in čakajoče pacientke ter zdravnico povprašali o problemih, težavah in pomanjkljivostih, ki jih čutijo, zanimalo pa nas je tudi njihovo mnenje o programu samoprispevka. Takole so nam odgovorile:
Anketa v zdravstvenem domu...
Z. Mojca Ravnikar, delavka iz Domžal, 25 let:
»Stalno obiskujem ginekologa v Domžalah. Prav je, da imamo to ambulanto tudi v naši občini. Kaj me moti? Čakanje, čakanje. Še posebno, ko sem bila noseča. Vsak teden — 2 do 3 ure in več. Vse ostalo je v redu, še posebno zdravnica. O novem samoprispevku še nisem nič slišala, če bi se res kaj naredio in izboljšalo, bi bila ZA, samo. da nam ni treba k zdravniku v Ljubljano.«
1. Iva Kažič, statistik iz Mengša, 30 let:
»vseskozi obiskujem domžalsko ginekološko ambulanto. Moti me, da je premalo zdravnikov. Še posebno sem to občutila, ko sem bila noseča in sem morala skoraj vsak teden en dan presedeti v čakalnici. Drugače sem pa zelo zadovoljna z dr. Lavrinčevo. O programu samoprispevka še nisem nič slišala. Če bo v njem tudi ginekološka ambulanta, potem bom ZA. Mislim, da s tem koristim in pomagam tudi sebi.«
3. Zdenka Osolin, upokojenka iz Kamnika, 58 let:
Že dolgo vrsto let obiskujem domžalsko ginekološko ambulanto. Hči tudi, saj smo zelo zadovoljne. Vse je zelo urejeno, še posebno skrb za nosečo žensko. Če to primerjam s stanjem pred 20, 30 leti — zares se je veliko izboljšalo. Prav je in vesele smo, da je tu zdaj tudi ultrazvok in da ni treba v Ljubljano. ZA samoprispevek sem, vedno. To je treba imeti urejeno, kaj pa bomo brez dobrega zdravstva.
P▼▼▼▼▼▼▼▼^
24. 1.1989 ob 17. uri Pika Nogavička (igra za otroke)
26. 1. 1989 ob 17. uri igrajte se z nami
30. 1. 1989 ob 10. uri videoprojekcija mladinskega filma
31. 1. 1989 ob 10. uri slovenske ljudske pravljice
1. 2. 1989 ob 10. uri ure igranja
2. 2. 1989 ob 10. uri pokaži kaj znaš (kviz)
3. 2. 1989 ob 10. uri videoprojekcija mladinskega filma
31. 1. 1989 ob 17. uri Boter Petelin in razbojniki (ura pravljic)
2. 2. 1989 ob 17. uri ure igranja POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V MENGŠU
23. 1. 1989 ob 17. uri ura pravljic
24. 1. 1989 ob 17. uri šaljiva tekmovanja
25. 1. 1989 ob 10. uri naučimo se novo pesmico
4. Tatjana Bedjanič, gostinka iz Domžal, 27 let:
Domžalska ginekologija je dobro urejena, še posebno bi pohvalila prijazno osebje in dr. Lavrinčevo. Kaj me moti? Čakanje in pa to, da po 11. uri ne sprejemajo več pacientk, četudi je čakalnica prazna. Potem moraš priti zgodaj zjutraj in čakati. Za program samoprispevka sem že slišala in je v redu. Prav je, da seje v programu znašlo tudi nekaj za ženske.
5. Stojana Despot, delavka iz Domžal, 39 let:
Vseh 12 let, odkar sem v Domžalah, hodim sem. Sem pogost pacient, saj imam veliko problemov. Ne moti me nič, saj so vsi prijazni, vse nujne stvari lahko opravim tu. zdravnica se zelo trudi, za samoprispevek sem že nekaj slišala. Kaj jaz mislim o tem?
Ja, ZA bom, kaj pa hočeš, drug'Hj? pač ne gre!
Potem smo se oglasili še dr. Danici Lavrinc-Bolha, ki je :•:
dopoldne ordinirala na ginekof' ški ambulanti. Komaj si je vzi nekaj minutk in odgovorila naša vprašanja, saj so zunaj kale nestrpne pacientke.
Dr. Lavrinčeva je vedno nas jana, vesela, čeprav pravi, da jJ njen poklic zelo naporen in pogi dela zares težki. Verjamemo, kaj nam je povedala:
»Zares si želim, da bi se pogi ■ dela izboljšali. Poglejte: čakalni! je na hodniku, zato je mladim c ( kletom zelo nerodno, da bi se v« . krat oglasile pri zdravniku. Pra ' jo, da so vsem na očeh. Toda zt potrebno bi bilo, da bi tudi ml da dekleta redno obiskovala „ ambulanto.
v prostoru za ultrazvok se i nekaj kvadratnih metrih stiskar z nosečnicami in prostor prav i ni primeren za normalno delo.
vem, vem — največji probk je čakanje. A sama mislim, vsaka pacientka potrebuje s\ čas, prijazno besedo in tu ne rt remo narediti nič, saj se tudi zi ske ne bi strinjale s tem. Vse i kaže, da bo kmalu bolje. Mla zdravnico smo poslali na speci| zacijo in če bo vse po sreči, bo fcs 6 mesecev že začela z delom v 0 svetovalnici. Problem je v tem, nas je premalo.
Mislim pa, daje prav, da se i di malo pohvalimo. Poglejte imamo ultrazvok in z njim se < leč naokoli lahko pohvalijo le š Šiški. Drugače pa morajo žene | rabiti ves dan za pregled na k|i ki v Ljubljani. Torej Imajo n< ženske tudi nekaj, česar druge majo. Za to obstoječo raven, k kar nekoliko nad poprečjem, pt treba tudi nekaj žrtvovati in di in prav je, da so naše nosečr oskrbovane in da se poskrbi za tako preobremenjeno ženo mater«.
Pripravila:
Cveta Zalokar-Oražem t
Ml PIŠEMO
Tokrat sta pred nami kar dve izredni številki šolskega glasila Ml PIŠEMO, ki ga izdajajo na Osnovni šoli Martin Koželj v Dobu. Prva številka je bila namenjena tekmovanju mladih gasilcev v Slovenskih Konjicah. Na šoli že vrsto let organizirajo gasilski krožek, v katerega so vključeni vsi, od najmlajših pa do tistih, ki bodo ravnokar zapustili OŠ in se nato izpopolnjevali v društvih. Ta izredna številka je zelo pestra, tako po tematiki kot po likovnih ilustracijah. Tako v njej lahko preberemo vse od spisa, v katerem je gasilstvo opredeljeno kot humana in plemenita organizacija, do različnih bolj in manj posrečenih pesmi in doživljajskih spisov. Zanimiv je tudi razgovor s poklicnim gasilcem. Glasilo je bilo na tekmovanju lepo spre-
jeto, ena izmed pesmi pa je kot najboljše literarno delo dobila tudi nagrado.
Druga izredna številka je bila izdana ob otvoritvi prizidka k osnovni šoli. Je enako pestra in zanimiva kot prejšnja, učenci pa so jo izdali z namenom, ki so ga napisali v uvodu: »V tej izredni številki našega glasila bi se radi v imenu vseh, ki vsak dan obiskujemo dobsko šolo, zahvalili staršem, krajanom in ostalim, ki so finančno ali kako drugače pomagali, da smo zaživeli v lepši, prijetnejši in večji šoli«. ^ Če kdo izmed bralcev dobske fc šole doslej ni poznal, jo po branju te številke zanesljivo pozna, saj v njej najde vsakega po nekaj: zgodovine, spremljanja gradnje, pesmic o poteku pouka, predstavitev dela tovarišice učiteljice, ki Odhaja v pokoj, pa še kaj bi se našlo.
26. 1. 1989 ob 17. uri igrajte se z nami
27. 1. 1989 ob 10. uri od uganke do uganke (kviz)
Posebej vam priporočamo!
Udeležite se srečanja z likovno umetnico Vero Terstenjak-Jovičič, ki vas bo popeljala v svet umetnosti. Ker bo srečanje potekalo v prostorih njenega ateljeja, je število mest omejeno, zato vas prosimo, da se čimprej prijavite v prostorih pionirskega oddelka naše knjižnice.
Ura pravljic 24. 1. 1989 bo odpadla, namesto nje pa si bodo otroci lahko ob 17. uri ogledali igrico Pika Nogavička.
Nastopili bodo otroci s šole v Krašnji, primerna pa je za gledalce od 4. do 9. leta. Vstopnice dobite v knjižnici.
Vljudno vabljeni!
►♦»♦♦♦♦♦♦<{£=
Odločite se za novo »glavo« vašega časopisa
Tako, dragi občani! Začenjamo novo — tokrat že 28. leto izhajanja našega občinskega glasila. Zdelo se nam je, da je star videz časopisa — resnično že neprimeren — v teh letih pa se je »postarala« tudi t. i. »glava« časopisa. Zato smo se odločili, da novo leto (začenši z 2. letošnjo številko) pričnemo z novo glavo in nekoliko spremenjenim videzom časopisa.
Akademski kipar Roman Kos, sicer naš domžalski rojak iz Štu-de,nam je izdelal nekaj variant, kakšna naj bi bila naslovnica našega občinskega časopisa.
O tem boste, dragi bralci, odločili vi! Takoj nam sporočite vaša mnenja, ki jih bomo upoštevali, tako da boste novo glavo časopisa izbrali vi. Med vsemi, ki boste poslali svoja mnenja za posamezne rešitve (odločite se za predloge od številka 1—6) bomo izžrebali 3 lepe knjižne nagrade. Seveda pa bomo radi vzeli v poštev in resen pregled te ocene kako vašo drugačno narisano predlogo. Torej tudi nove rešitve niso izključene.
Vabimo vas, da nam do 25. januarja sporočite svoje mnenje ...
Uredništvo
mmmmm
ai.sk i
porcći-vau5c
6
Kako še lahko j izboljšamo j naše občinsko glasilo?
Želja in namen spoštovanega uredništva OP je med drugim v tem, kako še izboljšati naše občinsko glasilo. To je vsekakor zelo hvaležna in spodbudna misel, ki jo je treba vsestransko podpreti — in sicer z jasno besedo in pretehtanim nasvetom, ob doslednem od-mišljanju vsakršne morebitne napačne namernosti.
Ad rem: Pred nedavnim me je neki starejši profesor vprašal za mnenje o (ne)umestnosti objave prispevka z bolj ali manj tudi (ne predvsem!) versko tematiko v OP. Na povsem resno zastavljeno vprašanje sem mu v enakem duhu tudi odgovoril s tole resnično zgodbo: Ko sem po smrti maršala Tita naročil zanj mašo pri frančiškanih v Ljubljani, me je pater, ki je sprejemal za maše, najprej z očesom premeril podolgem in počez in ko je spoznal, da ne provociram, me je (samo) vljudno vprašal, čemu sem se odločil za ta korak. Odgovoril sem mu, da prvič zato, ker je bil Tito pač poglavar naše države, drugič zato, ker sam ni nikoli zatajil svoje verske vzgoje v mladosti, če je razgovor nanesel na to, tretjič zato, ker Cerkvi ni onemogočil svojega delovanja ... in naposled zato, ker mi je bil simpatičen. »Kakor hitro bo mogoče, bomo opravili zanj sveto mašo,« mije zagotovil pater. Z doživljajem sem profesorju hotel povedati, da, če bo spoštovano uredništvo OP uvidelo, da pri vsej stvari ne gre za nikakršno provokacijo, pač pa za neko važnejše sporočilo, recimo, še boljše medsebojno sodelovanje, ne bo odreklo iskreni želji in plemenitemu namenu. Tako menim jaz, kar pa ne pomeni, da s tem hočem vriniti uredništvu svoje mnenje.
Ker beseda »politika« obsega po dosedanjem marksističnem besednjaku vse družbene pojave, tedaj tudi verske, kolikor prehajajo v družbne pojave, in ker potemtakem vera in Cerkev nista ločeni od družbe, ampak le od države, res ni videti nobenega pravega razloga, da se ne bi smel na straneh občinskega glasila pojaviti članek z versko vsebino, zlasti če bi se nanašal na medsebojno sožitje ali če bi šlo za kulturno verski dogodek na področju naše občine ali podobno. Že Kardelj je namreč zapisal v svojih Smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (prim. str. 126), da se kot marksisti zavedajo globokih družbenozgodovinskih virov religije . .. Menim, da je iz prejšnjih misli dovolj razvidno, da izrazito verska besedila spadajo predvsem ali samo v verske liste in o tem ni nobenega dvoma, ne pa tudi zapisi o verskih in cerkvenih dogodkih širšega pomena, na ravni občine ali celo republike. Prepričan sem, da bi na ta način naše občinsko glasilo pridobilo na svoji popularnosti.
Ad. Kako še izboljšati občinski časopis ...
Ker poznam nemalo ljudi, ki berejo samo Družino, na katero so naročeni in Občinski poročevalec, menim, da bi bilo zaželjeno, da bi OP prinašal krajše komentarje o dogodkih v naši republiki, ki so pomembni tudi za našo občino kot njen del in bi tako informativno služil bralcem na širši ravni. Seveda naj bi še nadalje imela prednost lokalna problematika. Po možnosti naj bi prenovljeni OP vseboval tudi kotiček za šaljivce. Skromna postrežba z ljudskimi običaji ob določenih praznikih bi bila tudi dobrodošla.
Bodi dovolj. Upam, da bo spoštovano uredništvo upoštevalo vsaj kakšno mojo misel.
Ivan Kepic
Karikaturisti? Pozor!
Če želite sodelovati pri oblikovanju vese-lejših strani Občinskega poročevalca, oglasite se nam. Na naš naslov pošljite svoje osnovne podatke, lahko tudi kakšno svojo risbo, ali pa nas pokličite po telefonu.
Dobrodošli tudi začetniki!
Razpored zborov delovnih ljudi in občanov
— Razprava o programu krajevnega in občinskega samoprispevka
— Kandidacijski postopek za izvolitev člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije
BLAGOVICA:
ČEŠNJICE: DOB:
DRAGOMELJ-PŠATA IHAN:
HOMEC NOŽICE: JARŠE-RODICA:
KRAŠNJA: KRTINA: LUKOVICA: MENGEŠ:
MORAVČE:
PEČE:
PRESERJE:
PREVOJE:
RADOMLJE:
RAFOLČE:
ROVA:
TROJANE:
TRZIN:
VELIKA VAS-DEŠEN: VRHPOUE ZALOG: ZLATO POLJE: LOKA-DOBENO:
Nedelja, 29.1.1989, ob 9. uri - KS
Nedelja, 29.1.1989- OŠ Četrtek, 2. 2.1989, ob
18. uri - KS Torek, 24.1.1989, ob
19. uri — OŠ Četrtek, 2. 2.1989 Petek, 20.1.1989, ob 18. uri — Gasilski dom Sreda, 25.1.1989, ob 18. uri — Gasilski dom Četrtek, 26.1.1989, ob 18. uri — Gasilski dom Četrtek, 26.1.1989, ob 18. uri — OŠ
Sreda, 18.1.1989, ob 18. uri — OŠ Sreda, 18.1.1989, ob
18. uri - KS Petek. 27.1.1989. ob
19. uri — Kulturni dom Mengeš
Četrtek, 2. 2.1989, Petek, 3. 3.1989, Nedelja, 29.1.1989, ob 9.30 — Zupnišče Petek, 20.1.1989, ob
17. uri - OŠ
Ponedeljek, 30.1.1989, ob
18. uri - KS
Ponedeljek, 30.1.1989, ob 18. uri — KS Nedelja, 22.1.1989, ob 8.30
Nedelja, 5. 2.1989, ob 9.30 — Gasilski dom Četrtek, 26.1.1989, ob 18. uri — Gami hotel Torek 24.1.1989, ob 18. uri - KS Sobota 28.1.1989, ob 18. uri — Dom DPO Nedelja, 5. 2.1989, ob 9. uri - KS Sobota, 21.1.1989, ob
18. uri — OŠ Sobota, 28.1.1989, ob
19. uri — Gasilski dom Loka
TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE Domžale —
KS VENCLJA PERKA   Petek, 27.1.1989, ob
18. uri — OŠ KS SIMONA JENKA   Torek, 31.1.1989, ob
18. uri - KS
KS SLAVKA Š LAN DR A Ponedeljek, 30.1.1989, ob
18. uri — SO TOMA BREJCA VIR    Sreda, 25.1.1989. ob
18. uri - KS
•••••••••••••••••••••
Gostom iz bratskih republik in jla smo zastavili nekaj vprašanj:
vsod se govori odkrito in kritično. Občutek imam edino, da se pri nas bolj vztraja na hitrejšem reformiranju.
zdravko Gazdek, sekretar predsedstva OK ZKH Koprivnica
Ali razmere v SFRJ vplivajo na spremembo odnosov med Koprivnico in Domžalami?
Ne le sedanje težave, ampak tudi pričakovani možni razvoj, zahtevajo čedalje večje in boljše sodelovanje. To pogojuje izboljšanje odnosov, ne le med bratskimi občinami, ampak tudi širše.
Skozi različne oblike druženja smo se Domžalčani in Koprivniča-ni bolje spoznali. Posebno pomembno je zbliževanje našega gospodarstva.
Isidor ilič. predsednik Zbora krajevnih skupnosti občine Ča-čak:
a) Kateri so rezultati mitingov v SR Srbiji?
Mitingi so bili zadnja možnost, ki jo je ljudstvo VSR Srbiji uporabilo za doseganje temeljnih pravic, ki jih niso mogli po redni, sistemski poti. Rezultati mitingov:
— Jugoslaviji in svetu je bilo pokazano, da je Kosovo jugoslovanski problem, ki ga lahko rešuje le drugače organizirana SR Srbija;
— vodstvo SR Srbije je dobilo plebiscitarno podporo;
— poleg nacionalnih so se začele stvari hitreje menjati na socialnem, ekonomskem in političnem področju.
b) Kaj v SR Srbiji zamerite Slovencem?
Slovencem ničesar, saj obstajajo tesni medčloveški in gospodarski odnosi. Mislim pa, da se premalo poznamo in nas zato razdvajajo izjave slovenskih politikov, ki ne znajo (ali nočejo) razumeti razmer pri nas in poenostavljeno razlagajo situacijo v SR Srbiji.
Radovan Marinković, publicist in novinar Gačanskega glasa:
a) Ali v Srbiji obstajajo pritiski na novinarje?
K demokratizaciji v SR Srbiji in v Zvezi komunistov — to ni le moja ocena — je še posebno prispevalo tudi novinarstvo. Zato se o pritiskih na tisk, čeprav obstajajo redke izjeme, ne more govoriti.
b) Ali It:Jo kot novinar oceni« razliko med sejami komunistov pri vas in današnjim srečanjem domžalskih komunistov?
Nujpon;' . '. jše je, da se ZK tu in v •Tt-biji j ukvarja z
gosiiodarskimi izhodi iz dnaPene in mi     i    se. Po-
Jovo Milešič. predsednik občinskega sveta ZSS Zenica:
Katere so naloge sindikata v tipično delavski občini?
Največ delavcev je zaposlenih pri nas v črni metalurgiji, rudarstvu, prometu in gradbeništvu, to pa so panoge, ki jim gre najtežje. Intervencijski zakoni so vse še poslabšali. Pri nas ni možnosti za sivo ekonomijo, kar zelo vpliva na strmo padanje standarda, veliki so tudi ekološki problemi.
Sindikat je v izjemno težki situaciji: po eni strani zastopa? delavce, po drugi pa si odgovoren družbi za nemoteno gospodarsko poslovanje. Ker smo imeli že več socialnih štrajkov, so naše glavne naloge:
—• zaščita standarda delavcev. Želeli bi ga ščititi z normalnim OD, a ker ne gre, delavcem pomagamo s subvencijami za gretje, rekreacijo, stanarino, ozimnico, nakup učbenikov in brezobrestnimi krediti. Te pomoči je deležno preko 20.000 delavcev
— razbremenitev gospodarstva;
— reforma sindikata. Zavzemamo se za pomožno organiziranost in deprofesionalizacijo.
Dr. Vaso Predojević, polkovnik, sekretar organizacije ZK v JLA:
Kako ste se v jla lotili treh reform?
Mi smo na osnovi 17. seje CK ZK) pripravili konkreten program. Kot veste, je v vsaki vojski osnovno povezovanje po vertikali: od višjih k nižjim enotam. Organizacije ZK v JLA pa bodo poskušale doseči tudi močnejšo horizontalno povezanost, to je med istovrstnimi enotami. Poleg tega poudarjam že velikokrat ponovljeno misel, da se nočemo politično zapirati v vojašnice in se povezujemo z občinskimi, mestnimi, medobčinskimi in republiškimi organizacijami ZK. Na ta način se borimo proti posplošenim in enostranskim tolmačenjem razmer v JLA in demantiramo tezo, da vojska ogroža družbo: JLA in njeni pripadniki se bodo za spremembe v družbi borili edino skozi institucije političnega sistema.
Milenko Sjekloča, predsednik OK ZKČG Bar:
1. Ste imeli tudi v Baru kaj demonstracij?
Politične razmere so v občini Bar, čeprav je večnacionalen, že več let stabilne. Če jih primerjamo z vsem, kar se dogaja v SFRJ, so
celo zelo dobre. Dogodki v Tito-gradu so vplivali le na posameznike. Sicer pa na politično vzdušje v Baru vplivajo:
— neučinkovitost države in politike;
— padec standarda;
— neenakopravnost narodov in narodnosti.
2. Kako ocenjujete gospodarsko situacijo v Črni Gori?
Gospodarske razmere so že dolgo težke in zato tudi politične. Vendar se to na srečo ne odraža ne mednacionalnih odnosih.
Prav gotovo gospodarskih razmer ne moremo izboljšati v kratkem času, ker imajo mnoge težave globoke korenine in tudi jugoslovanski znala']. Zelo bo veliko odvisno od sprememb v celotni Jugoslaviji, čeprav tudi sama ZK Črne Gore vlaga maksimalne napore, da bi obrnila tok dogodkov.
Mile Stojmenovič, sekretar OK ZKM Kumanovo:
Ali lahko ocenite, zakaj v Ku-manovem prihaja do napetosti in nezadovoljstva med Albanci?
Mislim, da so demonstracije Albancev povsem nesprejemljive, saj se upirajo izvrševanju povsem zakonitih postopkov. Poenostavljeno povedano: v 70. letih je zavladal pravi kaos na področju individualnih gradenj, šolstva... in zato smo sprejeli zakone, ki naj bi prinesli več reda: rušimo črne gradnje (v Kumanovu jih je 600), združujemo razrede, v katerih je manj kot 30 učencev ali uči v njih en učitelj več kot dva predmeta (dogajalo se je, da je en učitelj poučeval 7 predmetov v istem razredu ali da sta dva učitelja »pokrila« vse predmete v enem razredu srednje šole.
Ti ukrepi so enako udarili po vseh v SR Makedoniji, a albanski nacionalisti to predstavljajo kot gonjo proti Albancem. Tem nacionalistom so se pridružili tudi učitelji in inteligenca, seveda pa tudi določeni krogi v Prištini. Prišlo je do demonstracij.
V ZKM smo ocenili, da gre za organizirano zoperstavljanje sklepom 16. seje CK ZKJ. Zato smo pripravili organizirano akcijo skozi SZDL, ZSM, šole in krajevne skupnosti. Izključili smo 20 članov ZK, izpeljali 52 kadrovskih zamenjav in odprli prostor za zbližanje pripadnikov različnih narodnosti.
veljko vukelić. sekretar OK ZKH Podravska Slatina:
Kako skušate pri vas pridobiti zdomce za vlaganje v domovini?
Mi smo gospodarsko slabše razvita občina in bi nam zdomski kapital še kako prav prišel, toda smo šele na začetku.
Za praznike SZDL skliče zdomce na pogovor o možnostih in težavah za odpiranje obrti.
V združevanju obrtnikov smo dosegli poenostavljeno vodenje knjig za obrtnike. Vračajočim se obrtnikom dajemo parcele za gradnjo, letos smo jih dodelili 30.
Ker so mnoge zavore tudi v ljudeh, smo kadrovsko prenovili davčno upravo.
Zdomci se največ odločajo za gostinstvo in storitve, proizvodna obrt pa jih žal ne zanima. Vračajo se tudi na zemljo, kupujejo mehanizacijo, ki pa mnogokrat ostaja neizkoriščena, ker obdelovalne zemlje ne morejo (do)kupiti.
Zelo dobro obiskan posvet ZK na Gorjuši je pokazal, da tudi komunisti lahko uberejo drugačne poti sporazumevanja, izmenjave mnenj - dela skratka.
Razpis že 4. natečaja za nove spominke ljubljanske regije v letu 1989:
Tudi
spomeniki so turizem
Ponudbo spominkov v naših krajih smo že velikokrat kritizirali, kajti tujci, ki prihajajo k nam kot turisti, želijo imeti spomin na kraj, kjer so preživeli dopust oziroma prijetne trenutke, toda komajda kje najdejo kak lep in kakovosten spominek.
Tudi v ljubljanski regiji in Ljubljani smo dokaj revno založeni s kakovostnimi spominki. Nekateri posamezni obrtniki, delovna organizacija DOM in LTZ, se trudijo premakniti stvari iz mrtve točke. Zato smo se na Medobčinski gospodarski zbornici Ljubljana skupaj z LTZ, SML, OZ ljubljanske regije in DO DOM odločili v letu 1985, da z vsakoletnim natečajem za nove spominke ljubljanske regije vzpodbudimo posameznika skupine in podjetja, da s svojimi zamislimi prispevajo k čimvečji kakovostni ponudbi na tem področju. Tako je tukaj že 4. razpis.
Spominkarstvo je zahtevno področje izvenpenzionske turistične ponudbe in predstavlja zaključeno celoto od pojmovanja klasičnega spominka in sodobnega pristopa (videokasete, filmi, diapozitivi) do kmečkega turizma, igrač in iger.
Svojstvo spominka lahko nosi potrošno blago, konzumno blago, okrasni predmeti, vključno z nakitom in emblemi kot tudi avdiovizuelni artikli ter umetniške storitve, skratka vse, kar nas spominja na kraj bivanja, regijo oziroma nanjo vezano dogajanje. Pri tem pa je vendarle potrebno misliti, če to predmet zahteva, na odgovarjajočo in ustrezno embalažo s sporočili o predmetu v njej. To je bila ena od največjih pomanjkljivosti prispelih spominkov na dosedanje natečaje, kakor tudi ta, da se posamezniki nagrajenih spominkov ne odločajo za proizvodnjo.
Natečaj za nove spominke ljubljanske regije je objavljen v Delu in Dnevniku 14. 12. 1988, v reviji Obrtnik, ter Delavski enotnosti.
Nekaj spominkov prispelih na dosedanje natečaje je že našlo pot do potrošnika, čeprav imamo še veliko možnosti na tem področju, ki pa jih nismo znali izkoristiti.
Zato vabimo k sodelovanju vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce domače obrti, oblikovalce, arhitekte, upokojence in druge, da s svojimi predlogi in izdelki sodelujejo v natečaju. Vabimo tudi OZD, društva upokojencev, društva paraplegikov, člane turističnih podmladkov, pionirske šolske zadruge, člane turističnih društev.
MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA Ljubljana
Kako do treh reform
Občinski komite ZK je 16. decembra pripravil posvet za aktiviste organov in organizacij ZK v občini. Posveta so se udeležili tudi politični delavci iz vseh republik.
V uvodu je VLADO KLEMENČIČ, član predsedstva CK ZKS, predstavil naloge komunistov pri spremembah gospodarskega in političnega sistema. Nekateri poudarki in zahteve ob spremembah:
— spremembe so nujne, a zavedati se je treba prehodnosti obdobja in ker reforma ni enkratni ukrep, je treba zavreči ideje o spremembah »na horuk«,
— država kot institucija mora dobiti novo vlogo, zmanjšati je treba število predpisov;
— doseči moramo integralni trg (trg kapitala, blaga, storitev, delovne sile, vrednostnih papirjev);
— ločiti samoupravljanja ( politično odločanje) od vodenja (   strokovno organiziranje);
— realno zmanjšanje vseh proračunov;
— uveljaviti tudi zasebno in mešano lastnino in dopustiti pravice (do profita in upravljanja), ki izhajajo iz lastnine.
Prof. dr. IVAN RIBNIKAR se je lotil denarja in denarnih odnosov. Dejal je, da bi morala biti skrb vsake države dober denar. Za začetek si je pomagal s predstavitvijo naslednje zakonitosti:
1. Nastajajoče podjetje mora imeti trajna sredstva, ki jih vložijo ustanovitelji.
2. Pri nas smo trajna sredstva zagotavljali v obliki kreditov, čeprav je kredit slaba varianta, ker so obresti in glavnica prevelika obremenitev za novo podjetje.
3. Zato je država z inflacijo poskrbela, da se je kredit v nekaj letih spremenil v drobiž. Posojilojemalci so bili razbremenjeni, posojilodajalci in varčevalci pa okradeni.
4. Dobili smo slab denar in cene (kot zelo pomemben podatek) izgubi informacijsko vlogo o razmerah na trgu.
5. Zato proizvajamo stvari, ki jih ne rabimo in ne proizvajamo potrebnih stvari.
V drugem delu se je zavzel za ločevanje upra-vljalskih in poslovodskih funkcij v podjetjih. Omenil je, da nikjer na svetu delavec in obenem delničar in upravljalec. Drugod je delničar kontrolor, ki vodi poslovodni organ; poslovodni organ pa je upravljalec.
V tretjem delu je opisal svoje zavzemanje, da bi banke tudi postale podjetja, ki delujejo na osnovi tržnih zakonitosti.
JANEZ KRNC, namestnik republiškega pravobranilca samoupravljanja, je predstavil spremembe, ki jih lahko pričakujemo na področju delovnih razmerij.
V razpravi, ki je sledila uvodom, so se udeleženci lotili vseh ključnih vprašanj: zveznega proračuna, kmetijstva, padanje standarda, finančnih škandalov, kadrovske politike, boljševiškosti ZK, petnajstletne neuspešnosti delegatskega sistema, vizije nestrankarskega sistema ob sestopu ZK z oblasti, kliringa, Kosova, Miloševiča, mitingov, fonda za nerazvite, ležernih direktorjev, rumenega (malomeščanskega) časopisja, večstrankarskega sistema pri nas, demokratičnega centralizma v ZK, kongresa radikalcev, odhoda »nezamenljivih« politikov, državnega pritiska na dobre gospodarje in medrepubliških odnosov.
LIGITROP
V prizadevanjih, da bi izboljšali naše občinsko glasilo, smo letos v prednovoletnih dneh povabili medse dr. Manco Košir. Za njena mentorska, zelo tovariško obarvana sporočila in predloge: hvala, Manca!
Pred novoletno srečanje dopisnikov OP:
Matjaž Repnik, sekretar OK SZDL Domžale na srečanju dopisnikov in sodelavcev Občinskega poročevalca.
Kaj je povedala Manca?
Svet za informiranje in uredniški odbor Občinskega poročevalca sta v zadnjih dneh prejšnjega leta pripravila tradicionalno srečanje dopisnikov Občinskega poročevalca, tokrat predvsem v triurni delovni inačici, s poudarkom na predavanju dr. Mance Košir o moči in nemoči lokalnega tiska, predvsem pa o vlogi takšnega časnika, kot je naš.
Dr. Manca Košir, priznana strokovnjakinja na FSPN in pisec učbenikov o novinarstvu, se je najprej razgovorila o tem, da prihaja čas lokalnih časnikov, tako tovarniških kot občinskih, ker se življenje vrača v manjše enote in ker velikih sprememb (žal) ni pričakovati na hitro v večjem prostoru. Čas, ko je novinar lahko reševal velike probleme v najširšem merilu, je mimo, zdaj se je treba obrniti k sebi, k človeku, k občanu, ki je pred nami. Zato ima lokalno časopisje vse več moči, svojo moč pa izgubljajo časniki, ki prikazujejo težave vsakdanjosti na splošno, od daleč, neoprijemljivo.
I    Nato je na drobno ocenila ; naš Občinski poročevalec, na grobo izredno pohvalno, precej • ,ja se je ustavila ob nekaterih boljših tehničnih rešitvah, ki bi bile tudi vsebinskega značaja, predvsem ureditve posameznih strani, stalnih rubrik sode-i lavcev, ki imajo kaj povedati občanov, uvajanju novih rubrik v obliki zdravstvenih, pravnih, I kuharskih in podobnih nasve-f tov. Dobronamerne pripombe
bodo bržčas naletele na odprte duri uredniškega odbora, sicer pa je precej tega tudi že bilo.
Vse navzoče, tako člane uredniškega odbora kot dopisnike s skupino najmlajših, kar preveč molčečih dopisnic, je najbolj presenetilo, da smo pred nekaj tedni na internem sestanku Sveta za informiranje, ki ga je pripravila občinska szdl, večino osnovnih pomislekov in predlogov za izboljšavo
odkrili že sami in si zastavili takšen vsebinski program dela, kot ga nam je iz svojega kota, neobremenjena z lokalnimi zadevami, pokazala Manca Košir. Ali z drugimi besedami: prav nič samovšečno ne zveni, da smo tri četrtine tistega, kar nam je povedala ona, predlagali že pred tedni sami in v zadnjih treh številkah tudi izvajali. Torej je pot prava.
V prijetnem pogovoru z dr. Manco Košir smo se ustavili še ob nekaterih bolj ali manj pomembnih stvareh lokalnega tiska, od kritičnosti, ki je pred leti še naletevala na negativen odmev do splošnih vprašanj današnjega družbenopolitičnega trenutka. V pogovoru smo sodelovali glavna urednica Vera Vojska (brez ljubezni ne bi bilo takšnega časopisa), odgovorni urednik Matjaž Brojan (tisto, kar pred tremi leti ni smelo priti na zadnjo stran, lahko zdaj objavi na prvi), članica uredniškega odbora Cveta Zalokar-Oražem (kritičnost je presenetljivo odprto sprejeta), član uredniškega odbora Marjan Gorza (cenzura ne prepove nobenega članka več), dopisnik Ivček Kepic (pluralizenumnenj mora prihajati še bolj do izraza), dopisnik Jože Novak iz Moravč (od mene terjajo objavo tudi tisti, s katerimi sem se pogovarjal), fotograf Vido Repan-
šek (zaradi tehničnih težav večkrat žal ne pride v časopis sicer pripravljena slika) in spodaj podpisani (če se nekaj zgodi, je treba pokriti z informacijo, zato različno količinsko poročanje iz različnih krajevnih skupnosti). Dopisnik Andrej Zaje je z Manco polemiziral, da preveč utrjene rubrike naredijo časopis monoton, Marjan Bolhar, predsednik Sveta za informiranje je ugotovil, da so trendi razvoja v prid našemu časniku, tako na začetku kot na koncu pa nas je pozdravil, skupaj s predsednikom szdl Maksom Je-ranom, tudi Marjan Bolhar. Pogrešali smo, da bi se oglasile tudi mlade dopisnice, ki so nekam boječe spremljale drugače zanimivo predavanje in razpravljanje o osrednji občinski informaciji.
Kot kaže, se obeta še boljši Občinski poročevalec, še bolj odprt in vsestransko razgiban, takšno pa je bilo tudi srečanje z Manco. Časopis bo še naprej prihajal v vseh 15-tisoč domov brezplačno in če bo szdl kot iz-dajateljica držala besedo glede bolje urejenih razmer v zvezi z izhajanjem tudi vnaprej, potem ni vzroka za kanček samozadovoljstva; dvomov, ki odpirajo nove poti je tako in tako pri kritičnih peresih ves čas dovolj.
Ivan Sivec
RAZPIS PRIZNANJ OF
Žirija za podeljevanje priznanj OF Slovenskega naroda za leto 1989 pri Občinski konferenci SZDL Domžale objavlja na osnovi 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda in o delu žirije
RAZPIS
s katerim poziva vse zainteresirane, da posredujejo predloge za podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1989.
Priznanje OF slov. naroda je namenjeno posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri:
— uveljavljanju vloge socialistične zveze kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil,
— ustvarjanju pogojev za uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot nosilcev samoupravnega odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela ter možnosti vplivanja na pomembne družbene odločitve ter pri uveljavljanju in preverjanju uresničevanja demokratično sprejetih sklepov,
— zagotavljanju možnosti, da se v okviru SZDL uveljavlja pluralizem socialističnih samoupravnih interesov in da SZDL postane mesto soočanja in usklajevanja različnih pobud in mnenj, ki na podlagi demokratičnega dialoga in argu-
mentov ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj naše samoupravne skupnosti ter krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti,
— za dosežke pri povezovanju interesov delovnih ljudi in občanov v DOD in tudi v neformalnih oblikah delovanja, če so s tem bistveno prispevali k razreševanju posameznih družbenih vprašanj v okviru socialistične zveze,
— uresničevanju nalog socialistične zveze za hitrejši gospodarski, kulturni in družbeni razvoj naše skupnosti ter pri graditvi socializma po meri ljudi, uveljavljanju vsebin in oblik vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov med ljudmi.
Predlog za podelitev občinskega priznanja OF slovenskega naroda za leto 1989 lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene organizacije in društva.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70, najkasneje do 10. marca 1989.
Predlogi morajo biti posredovani na predpisanem obrazcu.
Prepozno posredovanih predlogov Žirija ne bo upoštevala.
ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OF SLOVENSKEGA NARODA PRI OK SZDL DOMŽALE
17 let je mimo:
Vnovič o akciji 25 poslancev
Nekaterim verjetno še seže spomin tja v leto 1971, ko so na takšen ali drugačen način slišali za »Akcijo 25 poslancev«. Nekaterim je ta dogodek ostal nerazvozljan mit, drugim pa oster obračun z naprednimi idejami ter ohranjanje stare in preizkušene politične prakse.
Zakaj je v bistvu šlo v omenjenem dogodku?
Mgr. Cene Matičič, tedanji poslanec Republiškega Zbora Skupščine SR Slovenije iz Domžal, je leta 1971 v imenu skupine 25. poslancev vložil kanditaturo dr. Ernesta Petriča za člana predsedstva SFRJ. Republiška konferenca SZDL je na omenjeni mesti, gre namreč za dva člana iz SR Slovenije, predlagala kandidata Mitjo Ribičiča in Marka Bulca. Predlog skupine 25. poslancev je torej pomenil kandidiranje še enega člana, postopek pa je bil popolnoma skladen s 1. členom zakona o volitvah članov predsedstva SFRJ v SR Sloveniji. Vse je bilo v skladu z zakoni, a na najvišjem nivoju je praktično pomenilo nekaj povsem novega.
Najprej je skupina 25. poslancev imela za svojega kandidata v mislih tov. Edvarda Kardelja. Ko pa je tov. Kardelj njihovo pobudo odklonil, so se obrnili na dr. Ernesta Petriča, ki je njihov predlog sprejel, po razpravi v organih Skupščine SR Slovenije pa skupno s predlagatelji ta predlog oz. pobudo tudi umaknil. Nepolno uro po predložitvi kandidature dr. Ernesta Petriča je bila ta torej tudi umaknjena.
Dejanje skupine 25. poslancev je bilo deležno ostrih obsodb, predvsem družbenopolitičnih organizacij oz. njenih vodstev, nazadnje je o njem razpravljala tudi Skupščina občine Domžale, ter sprejela naslednji stališči:
— da tak način dela poslancev mimo odgovornih dejavnikov v občini ni sprejemljiv;
— da tov. Matičič ne more več uživati zaupanja predsedstva in občinske skupščine;
Obračun je dosegel svoj ekstrem prav v Domžalah, kjer so forumi ZKS, SZDL, kasneje pa tudi Skupščine občine nastopili z največjo stopnjo ostrine. Ostale občine se niso poslužile takšne poti do svojih poslancev. Ostala dva osnovna akterja: Kreft Ivan in Remc Tone sta bila sicer kritizirana, vendar nista bila niti izključena iz vrst ZK, niti pozvana naj odstopita, niti jima pristojne občinske skupščine niso izrekle nezaupnice.
Danes, po tolikih letih mgr. Matičič želi, da se iz njegovega takratnega javnega življenja izbriše madež, ki obremenjuje vso njegovo široko družbenopolitično aktivnost.
O omenjenem dogodku je na svoji prejšnji seji razpravljalo tudi predsedstvo OK ZSMS Domžale. Žal smo vsi člani predsedstva premladi, da bi se spominjali tega dogodka, zatorej smo si ga osvetlili z različnimi dokumenti, interpretacijami ter odmevi. S pomočjo le teh smo ugotovili:
— da poskus 25. poslancev ni bil nezakonit (iz 1. člena Zakona o volitvah članov predsedstva SFRJ iz SR Slovenije je razvidno, da ima pravico predlaganja teh kandidatov tudi skupina najmanj 20 poslancev vseh zborov)
— ter, da so poslanci v primeru, da bi njihov predlog kandidature dobil podporo predsednika skupščine SRS, nameravali ta predlog takoj posredovati SZDL v nadaljnji regularni postopek. (SZDL je poslancem, v Domžalah pa mgr. Matičiču, očitala, da se pri kandidiranju ni držal splošno priznane poti preko SZDL);
Predsedstvo OK ZSMS Domžale podpira željo mgr. Matičiča, ter predlaga, da se anulirajo določeni sklepi, ki resnično obremenjujejo njegovo dosedanje delo.
Akcija 25 poslancev je pomenila nek nadaljnji proces demokratizacije, zavzemala se je za možnost izbiranja med več kandidati, podirala princip odprtih list, skratka zavzemala se je za stvari, za katere šele danes spoznavamo, da so skoraj neobhodno potrebne za prenovo našega političnega sistema. Žal so poslanci predstavljali jabolko, ki je prezgodaj dozorelo, zato je zelo hitro padlo z drevesa in še preden ga je kdo uspel pobrati, so ga črvički tako oglodali, da niti slučajno ni mogel zadovoljiti svojemu namenu. Nečesa novega, nevsakdanjega, neskladnega s tedanjo prakso smo se tako bali, da smo ga že v kali zatirali. Kaj hočemo torej povedati?
— da poslanci niso imeli niti prave možnosti povedati kaj hočejo ...
— da so bili ti poslanci v skupščini najaktivnejši... v    — da so bili to najmanj kompromisni ljudje ...
— da so se posluževali zakonite poti...
Predsedstvo OK ZSMS
OBČINSKI POROČEVALEC A____________
Tradicionalno prireditev je tudi letos pripravila zelo prizadevna komisija, ki že vsa leta uspešno opravlja zahtevno delo. Tri člane te komisije si lahko ogledate na fotografiji.
Značke in priznanja je pohodnikom na prireditvi v Mengeškem Leku izročal narodni heroj Franc Avbelj-Lojko.
Marljivi organizatorji pri občinskem odboru ZZB NOV Domžale, ki že dolga leta uspešno pripravljajo tradicionalno prireditev Pot spominov delavskega gibanja in NOB domžalske občine, so 17. decembra to prireditev pripravili že šestnajstič. Tokrat je pohodnikom in organizatorjem gostoljublje naredila DO Lek — enota v Mengšu, ki je vse tudi pogostila.
Svečano besedo je po dobrodošlici gostiteljev ing. Igorja Kovača in Milana Bega dobila predsednica OK ZZB NOV Domžale DRAGICA KOLENC.
Gre za srečanje tradicij in spominov s potrebami po stiku z naravo, z zbliževanjem ljudi in povezovanjem mladih in starejših. Gre za tisto spontanost tovarištva in hkrati množičnost, ki nam je bila potrebna v tistih težkih časih in ki jo potrebujemo tudi danes. To je edini pravi način vrednotiti vaša prizadevanja, vaš trud in tudi vaše zadovoljstvo. Prehoditi celotno pot, kar je okrog 110 km, pomeni ob tem doživeti veliko lepega, spoznavati ljudi, pokrajino, znamenitosti, se utrjevati in kaliti. Pohod tak ali drugačen je v preteklosti pomenil, da smo vse bližje zastavljenemu cilju in še vedno ima prav tak pomen. Zastaviti si cilj in ga izpeljati je tudi ta trenutek temeljna vrednota vsakega posameznika in vseh nas.
Srečanja se je udeležilo 171 po-hodnikov, ki so letos v celoti enkrat ali večkrat prehodili Pot spominov NOB. Od teh je 16 pionirjev, 8 mladincev, 90 pohodnikov srednje generacije in tistih s 60-imi in več leti je 57. Posebne čestitke gredo najstarejšemu pohodniku osemdesetletnemu Vinlcu Vizovi-šku in najstarejši pohodnici Tončki Rupič, oba iz Kamnika.
Domžalčani tudi na tem srečanju niso ostali sami, saj so bili med pohodniki udeleženi kar iz 15-ih občin. Pot je namreč letos v celoti zaključilo 70 Domžalčanov, 41 pohodnikov iz Ljubljane, 29 iz Kamnika, 10 iz Žalca, 5 iz Hrastnika, po 3 iz Kočevja, Grosupelj, Litije in Šmarij pri Jelšah.
Pohvalo zaslužijo številčne, v glavnem štiričlanske družine kot so: Rajhova in Štrubejeva iz Prebolda, Jermanova iz Trzina, Kra-gljeva iz Domžal, Stenkova iz Peč pri Moravčah, Ojsterškova iz Hrastnika, Bučarjeva iz Ljubljane, Brodarjeva iz Vrhpolj pri Moravčah in Požarjeva iz Mengša. Pozabiti ne smemo in dati zasluženo priznanje našim najbol rednim in zvestim zakonskim parom, ki so v glavnem vsi pot prehodili več kot petkrat. To so: Ana in Stane Simšič ter Rezka in Izidor Perhavec vsi iz Kamnika; Anica in Jože Bučar, Marija in dr. Franc Brine, Karla in Danijel Šinigoj, Marija in Ciril Štembal, vsi iz Ljubljane; Stanka in Janez Anžin, Francka in Franc Lojko Avbelj, Pavla in Tone Ahčin, Tončka in Jurij Vulkan, Jelka in Ivan Leban, Silva in Ivan
Šare, Ema in Iva Ložar, ter Jelka in Jože Brodar, vsi iz Domžal. Posebno pozornost gre nameniti najvztrajnejšim obiskovalcem in pohodnikom Pot spominov NOB občine Domžale, to pa so: zakonca Ahčin iz Domžal za 30-krat prehojeno pot, tovarišu Ivanu Štihu iz Ljubljane za 51-krat prehojeno pot, ter zakoncem Tončki in Juriju Vulkan za 61-krat prehojeno pot. Za tak podvig resnično zaslužijo naš aplavz. Pohodniki, zbrani na srečanju so bili pripadniki 23 planinskih društev in dveh društev upokojencev.
Pot spominov NOB je znana daleč naokrog, saj so jo prehodili doslej pohodniki 33 slovenskih občin in nekateri pohodniki iz šestih občin drugih naših republik. Lahko rečemo, da je za pot veliko zanimanja, kar poleg udeležencev na dosedanjih 16-tih srečanjih potrjujejo tudi številni vpisi pohodnikov v vpisne knjige. Na vsaki kontrolni točki je namreč v vpisne knjige vpisano od 2850 do 4600 obiskovalcev.
Mnogim pohod pomeni zdravje, nabiranje moči za premagovanje vsakodnevnih težav, preizkus telesne zmogljivosti in slično. Hoja po Poti spominov je privlačen, prijeten in lep pohod, ki se ga lahko privoščimo v celoti ali v posameznih delih, samostojno ali skupinsko, primeren je vsem starostim in poklicem in to v vseh letnih časih. Mislimo, da je to največji razlog in motivacija vsakemu četrtemu, pohodniku, da se ponovno vrne nato' pot. Pohod po taki ne preveč zahtevni poti je resnično prijeten, poln pogovorov in kramljanja, veselih doživetij, pa vendar dostojanstven in kulturen, kajti zavedamo se, kje hodimo. Malo drugačen je
odnos med ljudmi, bolj iskren, bolj tovariški, več topline in srčne kulture je v njem, saj grobost, surovost in sovraštvo smo doživljali v najhujši obliki pred 44-imi in več leti prav tu, kjer doživljamo tiho ali glasno lepoto in globino svobode in tudi cene za njo!
V vsem tem se domžalska Pot spominov razlikuje od drugih planinskih poti saj ta obiskuje zlasti mesta, ki kažejo na vso brutalnost okupatorja in domačih izdajalcev nad tamošnjim prebivalstvom, ki je z vsemi sredstvi podpiralo narodnoosvobodilni boj. Pot vodi namreč mimo 57 pomnikov NOB kar je najbrž garancija, da pohod-nik na tej poti spozna del tistega, kar se je v letih 1941 — 1945 tam tudi dogajalo.
Ker je domžalska transverzalna borčevska pot odprta z veliko željo po negovanju svetlih tradicij NOB in da bi jo obiskovalo čimveč šolske in ostale mladine, povejmo, da jo je do sedaj v celoti prehodilo 367 pionirjev ali 27 odstotkov celotnega števila pohodnikov. Omenjena številka na prvi pogled ni videti visoka, moramo pa povedati, da je gotovo še tolikšno število najmlajših in mladih, ki so pot prehodili le delno, eno ali več etap, niso pa pot v celoti zaključili. Taki primeri so pogosti zlasti pri organiziranih pohodih učencev nekaterih osemletk na našem občinskem območju.
Po izročitvi značk, priznanj in daril pohodnikom se je v prostorih DO Lek v Mengšu razvilo prijetno tovariško srečanje, ki je pohodnike in organizatorje še bolj združilo v hotenju vztrajati na dragoceni obliki ohranjanja tradicij NOB med našimi občani.
M. B.
Kriza smo ljudje
Naš zagnani predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo nam je že lani poslal dopis, v katerem nas je prosil, da bi brez dlake na jeziku napisali kaj o dahašnjem času v svoj najbližji časnik. Ker se je tej želji pridružilo tudi uredništvo, naj torej vendarle zapišem nekaj besed, ki se kar same zapisujejo človeku srednje generacije, v času brez vlade, v letih, ki jim vsi pravimo krizna.
Ko popotujem službeno po Sloveniji, me preseneča predvsem eno: od kmeta do delavca in najvišjega intelektualca vsi razmišljamo o današnjem trenutku nenavadno podobno, sko-rah enako: Čas je že zdavnaj povozil dosedanjo oblastniško garnituro, ki se je v teh dobrih štiridesetih letih v glavnem presedala s stolčka na stolček. Med mladimi smo kadrovali bolj ali manj predvsem tiste, ki so znali prikupno kimati uradnim oblastnikom, kar je hkrati pomenilo, da se kvalitetno ni veliko spremenilo, marsikje prav nič. Naš družbenopolitični sistem je tako zapleteno narejen, da skoraj vsakdo prej obupa, preden kak pereč problem pripelje do konca. Administracija se je tako razbohotila kot plevel na najboljšem gnoju, kar za navadnega občana pomeni, da porabi tri četrtine moči samo za urejanje osnovnih življenjskih potreb. Do veljave so prihajali preveč posamezniki, ki so imeli močno politično za-slombo, največkrat temelječo na članarini Zveze komunistov, vplivnih sorodnikov in drugih nevrednih zvez in poznanstev. Davki, samoprispevki in kdo ve, kakšne še vse dajatve so v primerjavi z drugimi državami, tudi vzhodnimi, narasle preko vsej razumnih meja, nagrajevanje po delu pa je v veliko primerih nagrajevanje po obrazih, po poznanstvih, po sposobnostih, ki bi jih delavec na tistem mestu moral imeti, pa jih največkrat nima. Zakon o združenem delu je med drugim izenačil tudi veliko tistih, ki niso nič znali, s tistimi, ki so vsaj malo pokukali v šolo ali znali praktično obvladati stroj. Naenkrat smo vsi postali enaki, toda enaki v revščini, v socializmu, ki naj bi bil po meri človeka. Vsem pa je od daleč jasno, kdo jemlje to mero in na kakšne vatle jo meri.
Potem pa pravimo: kriza!
Prepričen sem, da s(m)o kriza samo nesposobni ljudje, napačno kadrovanje, zapleteno urejanje osnovnih stvari, pretirano administriranje, velikanski prispevki, neprimerno nagrajevanje, medsebojna nekonkurenčnost sistema, kup drugih napak, kijih je v veliko primerih povzročila generacija, ki se je marsikje štirideset let presedala na svojih položajih.
Občani pravijo: zdaj jim je odklenkalo, isti ljudje, ki so nas zapeljali v krizo, nas ne morejo popeljati iz nje. Ne spremeni pa se še vedno nič, ali pa zelo zelo malo. Kvaliteten premik k dokončnemu propadu oblastniških in lizunskih generacij vidijo nekateri v odstopu vlade. Morda je ta kvaliteten premik vsaj v tem, ko občani pravijo, da si ne bodo pustili več metati peska v oči, ko se bo močno pojačala kontrola nad našo tako imenovano ljudsko oblastjo, ko bo morda v prihodnosti vendarle lahko prihajala volja ljudstva do izraza. Tako po svojih predstavnikih kot direktno, na javnih in odprtih volitvah in na drugem neposrednem izražanju volje slovenskega naroda.
Občani tudi pravijo: dobrih štirideset let smo si v marsičem močno lagali. Takšnega aparata za opravljanje osnovnih potreb ne potrebujemo, nesposobnih ljudi na vodstvenih in vodilnih mestih nam ni treba, tako zapletenemu sistemu bi morali dati že zdavnaj slovo, bolj pošteno bi morali urediti medrepubliške in medpokrajinske odnose, veliko bolj bi morali odpreti vrata ljudem, ki kaj znajo, mnogo močneje bi se morali povezati z mednarodnimi gospodarskimi tokovi, močneje bi morali trkati na vrata skupne Evrope 92 . .. Vse to ni nobena utvara, saj imamo na stotnije sposobnih in kvalificiranih ljudi, bogato deželo z naravnimi surovinami, velike možnosti za turizem, tako rekoč vse, kar bi lahko pravi ljudje s svojimi rokami in glavami pozlatili v skupni prid.
Zato ne pristajam na trditev, da se ničesar ne more, da je tu kriza, da se še dolgo ne bomo izmotali iz nje. Krize pravzaprav ni, tudi pri nas je ni, kriza s(m)o samo ljudje, ki nočejo tega sprevideti.
In za konec še kanček optimizma: kdor se slabega zave, je že na poti k boljšemu. Največji optimisti menijo: še leto, morda dve padanja, potem pa se — vsaj slovenskega naroda — ne bo več dalo vleči za nos. To pa je lahko tudi edina in prava pot iz krize ...«
Ivan Sivec
Aktualno iz OK
SZDL Domžale
Kandidacijski postopki za izvolitev člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije
Že v mesecu januarju (od 16. 1. do 6. 2. 1989) bomo na temeljnih kandidacijskih konferencah razpravljali o možnih kandidatih za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
V dosedanjem postopku je bilo evidentirano kar 73 možnih kandidatov. V naši občini je bil največkrat evidentiran tov. Milan Kučan.
Opredeljevali se bomo o tistih, ki bodo pristali, da sodelujejo v nadaljnjih postopkih.
Pričakujemo, da bodo vsi možni kandidati predstavljeni najširši javnosti v sredstvih javnega obveščanja pred pričetkom TKK. Te bodo potekale na zborih delovnih ljudi in občanov tako,,da bodo lahko v razpravah sodelovali vsi, ki jim ni vseeno, kdo bo novi »predsednik države«.
Na zborih o programih samoprispevka
Zbori SO Domžale so 14. in 15. decembra 1988 sprejeli sklep, da se s pripravami za uvedbo občinskega in krajevnih samoprispevkov v občini nadaljuje. Posebna komisija pripravlja program aktivnosti vse do glasovanja na referendumu, predvidoma v prvi polovici aprila.
Na zborih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih bo tekla razprava o programih krajevnih samoprispevkov in občinskem programu.
To bo priložnost, da se seznanite z načrti v vaši krajevni skupnosti in poveste svoje mnenje in predloge k programu občinskega samoprispevka.
*
Tudi v občini volimo novega predsednika IS
Predsednik IS SO Domžale tov. Milan Marolt je bil imenovan za direktorja Univerzale Domžale, zato naj bi bil 31. 3. 1989 razrešen dolžnosti. Do takrat bomo izvolili novega predsednika in tudi člane IS, ker se z razrešitvijo predsednika po predpisih razreši iS v celoti.
V teh dneh teče postopek evidentiranja možnih kandidatov, o katerih boste lahko razpravljali tudi v delovnih organizacijah in KS.
Gre za izjemno odgovorno funkcijo v občini, zato je prav, da pri izbiri v javnem in demokratičnem kandidacijskem postopku sodeluje čimveč ljudi.
Kandidata po statutu občine predlaga v izvolitev skupščini Predsedstvo OK SZDL.
Seja OK SZDL
Ob zaključku leta so se 26. decembra 1988 sestali na seji delegati občinske konference SZDL, predsedniki krajevnih konferenc in organov OK SZDL.
Sprejeli so poročilo o uresničevanju programske usmeritve v letu 1988 in sprejeli več usmeritev za delo v prihodnje.
Razprava je ponovno pokazala, da ljudje zahtevajo in pričakujejo hitrejše sistemske spremembe v družbi in da je v okviru takoi menovanih treh reform čimprej treba temeljito prenoviti tudi SZDL, v kateri odpiramo vrata za politični pluralizem.
Konferenca je podprla program aktivnosti v občini Domžale za zagotavljanje pogojev življenja in dela v letu 1989, ki ga je namesto običajne resolucije pripravil Izvršni svet SO Domžale.
Predlogi za oblikovanje programa OK SZDL v letu 1989
Ker želimo, da bi naše politično delo izhajalo iz problemov v občini in interesov ljudi vas prosimo, da prispevate svoje predloge, pobude in razmišljanja za oblikovanje programa dela OK SZDL. Naš naslov: OK SZDL Domžale, Ljubljanska 70/1.
Priznanje v prave roke
prejemnik zveznega priznanja
(OŠ Krašnja SZDLJ)
Osnovna šola Krašnja je konec leta 1988 postala dobitnik priznanja Zvezne konference SZDL Jugoslavije ter tako dobila še eno potrdilo za dolgoletno uspešno delo, ki ga na različnih področjih življenja in dela izvaja sicer majhen kolektiv.
Vsem učencem in kolektivu iskrene čestitke, za ilustracijo njihovega uspešnega dela pa le utrinek iz obrazložitve:
Kraj brez tako vsestransko aktivne in v krajevno skupnost odprte šole, kakor tudi brez tako za razvoj KS zainteresiranih učiteljev, ne bi dosegel take kvalitete življenja. Z dolgoletnim aktivnim delom so učenci in učitelji pomembno prispevali ne le k razvoju samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosov v KS, temveč predvsem h kvaliteti življenja, kakor tudi tesni povezanosti slehernega krajana z aktivnostjo šole.
Jubilej male vasi v Moravski dolini
750 let vasi Tustanj
Tistega decembrskega večera je bil dom na Vrhpolju kar premajhen za vse, ki so želeli prisostvovati svečani prireditvi ob 750-letnici prve dopisane omembe kraja Tustanj.
v dom na vrhpoljah so bili ob številnih krajanih tudi nekateri gostje, med njimi pa velja zabeležiti Petra Primožiča, predsednika Sob Domžale. Večer, ki so ga pripravili, je bil tudi nostalgičen spomin na čase, ki so mimo, na ljudi, ki jih ni več, je bil žalostno opozorilo za vse, kar propada, pa bi bilo marsikaj še moč rešiti. Bil pa je ta večer tudi priložnost, da se mladi in manj mladi domačini pokažejo v nastopili. Navzoče je najprej pozdravil Pavle Barlič, krajan Ivan Rožič pa je nanizal uspehe in težave, ki jih krajani doživljajo.
Predstavili so se tamburaši z Vrhpolja, Moravski kvintet, mladi recitatorji in pevci, citrarka, vsi pa so skupaj prižgali plamenček zgodovinskega spomina na minulih sedem stoletij in pol krajevne zgodovine. Čeprav je v kraju tačas le 44 občanov, pa bo kraj živel naprej: ljudje imajo svoje cilje, želje in ambicije, ki jih bodo uresničevali v naslednjih letih. Četudi je v kraju precej starejših občanov (dve najstarejši občanki, katerima so namenili cvetje, živita izven domačega kraja), pa za prihodnost ni bojazni. Delovni, pridni, živahni ljudje, ki jih »gor držita« delo in domača glasba prenašajo zgodovino svojega kraja iz minulega časa v prihodnost. Naj jim bo to poslanstvo uspešno! Brojan
Zgodovina Tustanja_
Beseda je seveda o Tustanju in njegovih prebivalcih, ki te dni praznujejo 750-letnico od prve omembe domačega kraja v pisanih virih.
Tustanj je ena izmed prijaznih vasi v tej čudoviti Moravski dolini, ki že s svojo izoblikovanostjo pritegne pozornost obiskovalca. Arheološke izkopanine na vrhovih, na južni strani Tustanja, na Peli-novcu proti Križavski vasi, na Go-rešci nad Grmačami in na Gradišču nad Osoletovo domačijo na Dešnu govore, da so bile tod naselbine ilirsko-keltskega plemena. Pred dvema tisočletjema pa so tod gospodovali Rimljani.
In če že govorimo o Tustanju, se kaže najprej vprašati, odkod krajevno ime Tustanj, V skoraj 730 let stari listini najdemo to krajevno ime zapisano »in Tufstein«. No, in če je vas svoje ime res dobila po kamenju lehnjaku, kot bi pojem prevedli iz nemščine, je to krajevno ime v zvezi s kraško pokrajino in kraškimi pojavi. V tem tako imenovanem osamljenem morav-škem krasu je tudi v okolici Tustanja več kraških jam in kraških po-
javov. iu je kljub stalnemu erodiranju in spreminjanju zemeljske notranjosti še sedaj več vodnih virov. Z raztopljenim apnencem nasičena voda, ki je pritekla iz apnenčastih skladov, je preplavila okolico in mahovje obdala z apnencem, tako je ta lehnjak dobesedno rastel ob izvirih. V dolgih stoletjih so se razmere spremenile. V Tustanju nič več ne nastaja lehnjak, ostalo pa je krajevno ime Tustanj.
Prvotni Tustanjci, ki so iskali najprikladnejše zemljišče za naselitev, so se ustavili tu, na severnem pobočju Cicija. Tako je Zgornji Tustanj skupaj z zaselkom Podkraj na stičišču dveh kultur, gozda in obdelovalnega polja. Na nekoliko nižji, prav tako kraški planoti, je nastal Spodnji Tustanj, ki ga zgoraj obdaja obdelovalno polje, na severni strani pa se zamočvirjena travnata površina konča v strugi Rače.
Vas Tustanj se prvič omenja v ustanovni listini velesovskega samostana leta 1238 in sicer kar dvakrat. Medtem ko prva omemba ni točno datirana, se drugič omenja 11. decembra, torej pred natanko 750 leti.
In kaj takega se je tedaj zgodilo, da je Tustanj prišel v zgodovino? Velesovska samostanska sestra hči Henrika je poleg drugih hub ali kmetij na Gorenjskem samostanu
v Velesovem podelila tudi eno kmetijo v Tustanju in štiri v Pečah. Ta Henrik je imel tri brate, Gerlo-ha in Valerija v Kamniku in Weri-anda, ki je bil župnik v Mengšu.
Zgodovinarji menijo, da so bili posamezni kraji naseljeni vsaj sto iet pred prvo omembo v pisanih virih. In kako je bilo s Tustanjem? Na razmeroma zgodnjo naselitev tustanjškega sveta kaže ledinsko ime Župnica — to je velika njiva na južni strani tustanjškega gradu. Župnice so imenovali njive, ki so jih staroslovanski župani dobivali kot priboljšek za užitek, ker so opravljali županske ali srenske dolžnosti. Znano je tudi, da so se župani v slovenski zgodovini pojavili že v času naseljevanja ali takoj ob prihodu v novo domovino. Tako je gotovo tudi naša Župnica precej stara.
Tako kot drugod se je v poznejših letih tudi na Moravškem samostanska posest hitro večala.
Z listino, datirana je 1. novembra 1260, je samostan v Bistri dobil na Gorenjskem 48 novih hub. Od teh jih je bilo pet v Tustanju in pet v Svinjah.
Po velesovskem urbarju iz leta 1458, ki sodi med najstarejše na Slovenskem, je ta samostan imel v Tustanju štiri podložnike, Jurija Šuštarja, Gregorja Novaka ter Jagodo in Ambroža. Za Ambrožem je domačijo prevzel Mihael Pe-werg ali Povirk. Zanimivo je, da imamo še dandanes v Tustanju hišno ime pri Šuštarju.
Leta 1760 so bili Velesovemu podložni Matevž Komar, Jakob Cerar, Gregor Maselj in Jože Tome, leta 1821 pa Komar, Premk in Rožič. Tako ste že sami ugotovili, da so nekatera hišna imena zelo stara.
Tustanjcem samostanu ni bilo treba opravljati tlake. Svoje pod-ložniške obveznosti so odrajtali v naturalijah, ki so bile v primerjavi z obveznostmi in dajatvami drugih kmetov drugim zemljiškim gospostvom kar zmerne. Precej na slabšem so bili podložniki okoliških graščinskih gospostev.
Tustanj se omenja tudi v listini 22. junija 1335. Friderik III. pa je 7. marca 1453 na njihovo prošnjo Jakobu Kamniškemu in njegovim nečakom Jakobu, Hansu in Gašperju dal v zakup več posestev, med njimi tudi v Tustanju.
Opozoriti je treba na še eno zanimivost. Na istem prostoru imamo dva pojava, ki se med seboj izključujeta, to je ledinsko ime Župnica, torej ostalino staroslovanske družbene ureditve in grad. Za trditev, da bi se v času fevdalizma nekdanji staroslovanski župan povzpel do zemljiškega gospoda nimamo zanesljivih dokazov, kar pa seveda ni vnaprej izključeno. Na to, da je treba biti pri tem previden,
nas morda upozarja samo krajevno ime Tustanj. Na takšno razmišljanje pa nas navaja tudi najstarejše znano ime tustanjškega plemenitaša, kije tuje. Slovensko iedinsko ime Župnica zagotovo kaže, da je vas Tustanj nastala prej, kot so tu postavili prvi grad. In še to. Čeprav so v gradu več sto let imeli odločilno besedo tujci, je moral biti okrog njega ves čas prisoten odločen slovenski živelj, ki je lepo slovensko besedo Župnica pod samim grajskim oknom ohranil do današnjih dni.
Napis na kamniti plošči z grbom na vhodnem portalu tustanjškega gradu nam pove, da je bil grad pozidan leta 1490 in bo torej čez dve leti praznoval že pol tisočletnico.
Franc Bernard, grof Lichtenberg je med leti 1667 in 1671 grad povsem prezidal in v glavnem se je tak ohranil do današnjih dni. Takšnega je prinesla tudi Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske, ki je luč sveta zagledala ravno pred 300 leti.
Za Lichtenbergi so konec 18. stoletja kratko obdobje na tu-stanjškem gospostvu gospodarili Auerspergi — Turjaški. Ko sta zaradi vse večjih dolgov že močno pojemala moč in ugled fevdalne gospode, je v Tustanju svojo srečo poskusil Ignac Škarja. Sredi prejšnjega stoletja je grad prešel v roke sedanje Pirnatove rodovine. Konec 18. in v začetku 19. stoletja je bil v tustanjškem gradu celo sedež okrajne gosposke.
V šolskem arhivu so ohranjeni podatki, da je leta 1885 v gradu začela delovati zasebna šola. Ta je, čeprav zasebna kmalu postala javna, saj jo je v šolskem letu 1886— 1887 obiskovalo že 19 dečkov in 21 deklic iz Tustanja, Vrhpolja in okolice.
V znani Pirnatovi rodovini v Tustanju je bil doma poljudnoznanstveni pisatelj in šolnik Maks Pir-nat (1875-1933). Njegov sin Niko Pirnat (1903-1948) pa je znan kipar, slikar in grafik.
O gradu naj dodam še to, da ima bogato zgodovino z dragocenim arhivskim gradivom. Graščinsko poslopje pa je nujno potrebno temeljitega popravila, za kar bi bila potrebna tudi družbena pomoč, da bi svojo poltisočletnico dočakalo bolj trdno, kot je sedaj. V prav tako slabem, da ne rečem žalostnem stanju, je tudi grajska kapela sv. Janeza Nepomuka iz začetka 18. stoletja. Leta 1725 jo je s freskami poslikal priznani slovenski baročni slikar Franc Jelovšek iz Mengša. V oltarju je dragocena oljnata slika na platnu. Naslikal jo je Leopold Layer.
Pirnatovi družini gre zahvala za stalno skrb in ohranjanje dragocene muzejske zbirke, ki jo obiskovalcem radi pokažejo in tako do-
(do kdaj smetišče v Dobu)
In beseda ni meso postala!
»Lokacija odlagališča odpadkov bo določena s spremembo družbenega plana občine Domžale, ki je v teku in bo razgrnitev izvedena v januarju 1989. Predvidevamo, da bo sprememba sprejeta do aprila 1989, uporaba novega odlagališča pa se bo pričela sredi leta 1989. V tem času bo odlagališče v Dobu opuščeno in sanirano. Nekatera sanacijska dela so se že pričela,« se glasi odgovor Komiteja za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve ter varstvo okolja občine Domžale na vprašanje delegacije KS bob: Kje bo nova lokacija In ali so opravljeni vsi posebni ukrepi, s katerimi bo možno s 1.1.1989 dejansko to smetišče tudi uporabljati!
.zavedam se, da odlaga-u će gospodinjskih odpad-°y nekje mora biti, ker ne JaWemo (ne po naši krivdi) °°9ovora niti s sosednjimi
ie ' niti v okviru re9'" ur '6 Potrebno odlagališče
in6Cliti na območiu občine a *o vemo dobro vsi: OB-V^l, KOMUNALNO PODAJE ter DRUGI PRISTOJ-
ral Vemo pa tudi' da bi m0" 0 biti po dogovoru odla-
gališče gospodinjskih odpadkov (ki pa to sploh ni, ker nanj vozijo tudi industrijske odpadke) v Dobu že pred več kot letom zaprto, pa smo ga podaljševali, nazadnje v juliju 1988, trdno odločeni in prepričani, da je to zadnjič. Za nikogar ni bilo lahko: ne za funkcionarje v KS, ki so že ne vem kolikič prepričevali ljudi, da je to zares zadnjič; ne za
delovne ljudi in občane, ki so strpno in demokratično razpravljali, se sicer tudi kregali, vendar končno vendarle dali pristanek, da se smetišče pod določenimi pogoji podaljša do 1.1.1989, potem pa nepreklicno KONEC. Predstavniki SKIS in Komunalnega, podjetja so dali besedo, obljubili, da je sklep dokončen, da se že izvajajo aktivnosti, katerih rezultat bo nova lokacija smetišča. Minil je mesec, minila dva, trije, šest in tudi novo leto, tovornjaki pa vozijo, vozijo, vozijo ... Smetišče se sicer ureja, nekateri celo trdijo, da ni bilo nikoli doslej tako urejeno, kot je, vendar, tovariši, dali ste besedo. Kje ste zdaj? Kje so vzroki, da še danes ne vemo, kje bo odlagališče v prihodnje, niti ne vemo in se po takih »izigravanjih« težko odločamo za ponovno prepričevanje ljudi, ki so nam verjeli enkrat, težko drugič, nas bodo tretjič sploh hoteli poslušati? Kdo ve? Mi ne! Pa nam sploh lahko zagotovite, da bo nova lokacija pripravljena, kot trdite, 1. julija 1989?
Odgovarjate, da se sprememba prostorskega plana pripravlja. Lepo, verjetno jo boste uvrstili na janu-
arsko zasedanje skupščine naše občine. Kot delovno gradivo ali kot osnutek?
Sledila bo razprava, najmanj en mesec za osnutek, nato priprava predloga, pa zopet razprava in kdo ve, ali bo aprila popravljen prostorski plan sprejet. Ste se morda že vi odločili, da bo sprejet, kaj pa če se z njim ne bomo strinjali, bomo želeli podaljšanje razprave? Kaj bo potem s 1.7.1989? SIcer ste pa že zanesljivo urejali dokumentacijo, iskali uporabno dovoljenje za javna odlagališča in veste, da to ni kar tako, posebno če je to bolj odmaknjeno območje, kjer je treba urediti infrastrukturo. To pa ne bo čez noč in poletni meseci niso najbolj primerni za kakšno večje delo, to je splošno znano.
Močno si želim, da bi vam uspelo, tako kot ste zapisali. Zato vas prosim, pristojni tovariši, prepričajte me, pa tudi vse ostale, ki smo tako ali drugače povezani s sedanjim in bodočim odlagališčem, da tokrat mislite resno. Pripravite konkreten plan vseh aktivnosti, ki jih boste realizirali do ...
Mi smo vas razumeli — in vas še — razumite tudi vi nas!!!
V. V.
Domačini iz Tustanja ter okoliški prebivalci so popolnoma napolnili dvorano na Vrhpolju ob prireditvi 750-letnice vasi Tustanj.
V kulturnem sporedu, ki so ga ob tej priložnosti pripravili, je nastopi tudi Moravski kvintet (na fotografiji), ki so mu prvi (še nerodni nastopi) vendarle vzpodbuda za delo in nastopanje vnaprej!
mačinom kot tujcem dostojno predstavijo kulturno dediščino Moravske doline in naše širše domovine.
In še kratek pregled razvoja kraja in prebivalstva. Leta 1826, ko so izdelali katastrske mape in so zaživele katastrske občine, te so še sedaj v veljavi, je bilo v Zgornjem Tustanju in Podkraju skupaj z gradom 16 domačij, v Spodnjem Tustanju je bilo 23 hiš. Ob Rači pa so obratovali štirje mlini. Največ kmetij je bilo polovičnih, tretjin-skih in četrtinskih.
O tem, da v Tustanju ni bilo zmeraj dovolj kruha za vse, so najbolj zgovorne številke. Pred 120 leti je bilo v Zgornjem Tustanju s Podkrajem 92 prebivalcev. Že konec prejšnjega stoletja so se začeli izseljevati največ v Ameriko, pozneje pa tudi drugam. Od tedaj se njihovo število neprestano manjša, tudi zaradi odseljevanja v industrijske kraje. Tako je danes več kot polovico manj prebivalcev —
samo 44. Nekoliko bolj ugodne razmere so v Spodnjem Tustanju. V istem obdobju se je število prebivalcev od 130 zmanjšalo na 90.
Gospodarske razmere v Tustanju so se zboljšale. Domačije so obnovljene in elektrificirane. Vas ima javni vodovod. Kraj je dobil asfaltno cesto in avtobusno zvezo. Napredek je gotovo tudi telefonska zveza s svetom.
Ob zaključku tega kratkega pregleda skozi čas naj spomnim tudi na to, da so sredi najhujšega okupatorjevega nasilja pogumni fantje in možje iz vasi in okolice 7. februarja 1942 v Armonijevi hiši v Tustanju ustanovili odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Moravsko dolino.
Ob 750-letnici Tustanja vsfem Tustanjcem doma in drugod' pWf' svetu čestitam in želim, da bi ob nadaljnjem gospodarskem razvoju v miru in srečno živeli. Hvala!
Stane Stražar
Črni dobenski kmečki turizem
Dobeno je znana izletniška turistična točka, Dobe-ni pomeni za mnoge Ljubljančane, Domžaičane, Meng-šane, Trzince in druge ljubitelje narave nedeljski izlet. V zadnjem času pa kmečki turizem pri Blaževih pomeni pravo domačo, dobro organizirano in pripravljeno gostinsko past — ki deluje že več kot pol leta — na črno...
Od toliko obetanega kmečkega turizma preko radia (posebna reportaža), časopisja (Dnevnik) in plakatiranja na javnih mestih krajevne skupnosti in občine je na koncu ostala samo še krajanom Zg. Dobena sramota z Blaževim turizmom.
Ljubitelje narave, hribov, sonca, gozdov in svežega zraka pridobitev kmečkega turizma ne prinaša nič dobrega.
Nekdaj znana kmečka vasica Zg. Dobeno je idilično posejana z vikendi. Vas je stoletja živela mirno, izven mestnega hrupa, vpitja, sedaj pa je postala vas nočnih razgrajačev, pijancev, neartikuliranih glasov z »muziko«, ki je z glasbo povsem skregana. Kaj smo dočakali!
Kdor si želi konec tedna preživeti v naravi, naj gre na petek ali soboto zvečer na Dobeno. in če bo živ pripeljal na poti k cilju nepoškodovan od motoriziranih podivjanih gostov kmečkega turizma, bo imel res pravo srečo ali pa enkratno doživetje . ..
Od obetane dobre kmečke hrane, domače kapljice, dobrega moštva in drugih kmečkih dobrot je ostalo bore malo ali nič. Da bi bili vsaj pošteni Agroemonini in Merca-torjevi ali Napredkovi proizvodi...
Na njivah kmečkega turizma se
že nekaj Ici ne orje krompir, ne seje žita, kar pomeni ne peče domačega kruha, pa tudi prašiči ne cvili-jo v hlevu. Vse to pa naj bi bil pogoj za resnični pošteni kmečki turizem. Vaščani Zg. Dobena v »Dobenski noči« so na tej prireditvi tudi pomagali, skupaj so organizirali prireditev, ki je zelo lepo uspela, saj se je pojavil celo dobiček.
Celoten iztržek pa je ostal v žepu kmečkega turizma. Nekaj več o tem nam lahko pove prijava oziroma pismo opeharjenih krajanov Dobena, ki smo to pismo tudi opremili s svojimi podpisi. Delo naših upravnnih organov, KS, občine, (davčna uprava, notranje zadeve, inšpekcijske službe, gostinstvo in drugi) meljejo zelo počasi, lahko bi rekli nikakor. Vse še naprej poteka, kar se kmečkega turizma tiče, na črno. Gor na Dobeno so že prišli v množični varianti delavci Lesnine, RTV, gozdarji, upokojenci, mladinci, delavci Energoinvesta, Napredka, drugi pa še kar hodijo. Kot na božjo pot k Mariji na Županje njive. Nihče se ne zgane, praznike pa so si tudi letos hrupno ob polnoči zaželeli na Dobenem — kot se spodobi in kot je v navadi — na črno ...
Krajani Zg. Dobena zanje I. Anžin in 11 podpisov
LAHKO SE NAM PRIDRUŽITE!
S seje predsedstva OK ZSMS Domžale:
Kot politična organizacija imamo svoje smernice za delo, svoje ideje in videnja. Svoja stališča smo pripravljeni argumentirano braniti kjerkoli in kadarkoli. Vsi, ki se z nami strinjate, se lahko že jutri počutite član naše politične organizacije, negle-de na starost, versko pripadnost, vaš položaj v družbi ipd.
Verjerno si vsi želimo x/ lepšo in svobodnejšo prihodnost!
OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE - DOMŽALE (OK ZSMS Domžale) se zavzema in se bori za:
— ZSMS kot politično organizacijo s svojim političnim programom
— spremembo včlanjevanja v organizacijo
v organizacijo vstopajo vsi, ki se strinjajo s programom organizacije)
— politični, gospodarski in lastninski pluralizem
— funkcionalni ekonomski sistem
— neposredne volitve
— varstvo človekovih pravic
— pravno državo
— objektivno informiranje
— zunanjo politiko, ki nas bo pripeljhala v EVROPO, kamor sodimo
— delovanje neodvisnih gibanj (mirovniki, eko-ogi, kmečka zveza,. . .)
— samostojno študentsko organizacijo
— neideološke izobraževalne programe
Pred nami so globalne smernice naše politične usmeritve. Najtežje nas čaka. Kako naša prepričanja, ideje in poglede uveljavljati v vsakdanjem življenju?
O naših tekočih aktivnostih in o rezultatih našega dela bomo redno pisali v Občinskem poroče-/alcu.
Naj vam kratica OK ZSMS ne zveni tuje, saj smo organizacija, ki dela in živi med vami.
Predsedstvo OK ZSMS Domžale
Potrošnikovo leto 1989: DEŽURSTVO TRGOVIN
JANUAR:      SP RAČA Domžale ali SP RODICA
EMONA MARKET Mengeš
ali SP RAŠICA Mengeš FEBRUAR:    SP PLANINKA Količevo
MERCATOR Domžale MAREC:      SP KIDRIČEVA Domžale
SP PRESERJE APRIL: SP BISTRICA RADOMLJE
EMONA MARKET Vir MAJ: SP RAČA Domžale ali SP RODICA
EMONA MARKET Vir
SP RAŠICA Mengeš JUNIJ: SP PLANINKA Količevo
MERCATOR Domžale JULIJ: SP KIDRIČEVA Domžale
SP PRESERJE AVGUST:     SP BISTRICA Radomlje
EMONA MARKET Vir SEPTEMBER: SP RAČA Domžale
EMONA MARKET Mengeš ali
SP RAŠICA Mengeš OKTOBER:   SP PLANINKA Količevo
MERCATOR Domžale NOVEMBER: SP KIDRIČEVA Domžale
SP PRESERJE DECEMBER: SP BISTRICA Radomlje
EMONA MARKET Vir
Novosti v domžalskem urbanizmu:
178 pripomb občanov na prostorski plan
V zadnjih dveh številkah smo vam kratko predstavili osnove postopkov in zakonsko podlago na osnovi katere urejamo prostor. Malo bolj obširno smo spregovorili predvsem o vsebini in pripravi prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale, tako dolgoročnega (DDP), kot tudi srednjeročnega (SDP). Mnenja smo, da je takšna predstavitev bila potrebna, ker v mesecu januarju pričakujemo javno razpravo o spremembah in dopolnitvah SDP občine Domžale. Delo na obojem je bilo opravljeno po sklepu SO sprejem na seji v oktobru v izjemno kratkem času in z izredno požrtvovalnostjo te projektne skupine, ki jo je pri delu vodil in usmerjal projektni svet v sestavi: Ivica Gognjavec, Boštjan Hočevar, Zmago Čermelj in Anton Preskar. Tako je bilo med ostalim sprejeto in usklajeno 178 pripomb KS in DO ter skupnosti.
Ugotovimo lahko, da je bila velika večina pripomb konstruktivnih in v pomoč izdelovalcem, seveda pa je najpomembneje posebej poudariti, da ostaja tudi ob upoštevanju teh pripomb osnovni koncept rabe prostora na območju naše občine nespremenjen. Tako je zagotovljena kontinuiteta v planiranju kot tudi kasneje v operativni izvedbi planskih odločitev.
Čeprav torej prihajajo spremembe in dopolnitve DDP občine Domžale v javno razpravo strokovno poenotene in usklajene v veliki meri tudi že med različnimi uporabniki prostora, pa želimo opozoriti tudi na tem mestu na glavno dilemo, pred katero so se znašli izdelovalci in ki je sami niso mogli rešiti. Nanjo mora dati odgovor ravno sedanja javna razprava. Ta dilema je naslednja: ali žrtvovati določene površine kmetijskih zemljišč za izgradnjo potrebnih obvoznih cest Mengša in starega dela Trzina ali pa zadržati kmetijske površine in korenito, tudi z rušitvami rekonstruirati obstoječo cestno povezavo Ljubljana—Trzin—Mengeš—-Kamnik. Po prognozi iz prometne študije, o kateri bomo obširneje poročali v eni naslednjih številk OP in ki jo je v letu 1988 izdelal Prometno-teh-nični inštitut — FAGG Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je namreč upravičeno pričakovati, da se bo gostota prometa na tem odseku tako povečala, da bo že do leta 1995 grozil v konicah prometni infarkt. To dilemo je torej potrebno vsaj začeti reševati.
Pri tem, ko odpiramo javno razpravo o spremembah in dopolnitvah DDP občine Domžale pa bi po našem mnenju veljalo pozornost bralcev usmeriti še na nekaj. Ko bo namreč zaključena javna razprava o spremembah in dopolnitvah DDP, bo istočasno začela javna razprava o spremembah in dopolnitvah SDP. V tej javni razpravi se bo potrebno opredeliti predvsem do načina urejanja prostora, kot ga bomo izdelovalci predložili. Za razliko od DDP,
pri katerem ostaja namenska raba prostora in dosedanji koncept praktično nespremenjen, pa pri spremembah SDP strokovnjaki predlagamo bistveno spremembo deležev v načinu urejanja. Če je dosedaj veljalo, da se skoro 80 % vsega urbaniziranega območja občine ureja na način Zazidalnih (ZN) oziroma Ureditvenih (UN) načrtov in le preostali del s Prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) pa sedaj predlagamo ravno obratno delitev. Z ZN, UN in lokacijskimi načrti (LN) naj bi se urejala izključno območja, pomembna za širše družbene interese, območja industrije in pa območja za potrebe komunalne infrastrukture, vsa ostala pa s PUP-i, seveda poleg vseh tistih, ki so se na ta način urejala že dosedaj. Tak način urejanja s PUP-i je veljal namreč samo za naselja in zaselke v neurbaniziranih predelih občine. Po našem mnenju je sedaj predloženi način fleksibilnejši za investitorje enostavnejši in s tem seveda tudi izdelava ustrezne dokumentacije cenejša.
Ob zaključku teh naših opravil velja poudariti, da pričakujemo tehtno javno razpravo o obeh predloženih dokumentih: o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega kot tudi srednjeročnega plana občine Domžale, ki bo verjetno dala odgovor na prikazane dileme. Istočasno pa moramo povedati tudi to, da se bo že v letu 1990 začelo z izdelavo novega srednjeročnega plana za obdobje 1991—95, ki bo sestavljen po do takrat precej spremenjeni zakonodaji in da bo torej v tem smislu sedanja javna razprava kar dobrodošlo ogrevanje.
mg. Peter Pengal, dipl. ing.
ipimin na tragedijo
fttd? letos so 6. januarja pripravili na Rudniku spominsko svečanost »b obletnici pokola partizanov, ki so jih Nemci zverinsko pobili na ta an leta 1945. Na letošnji svečanosti je govoril predstavnik OK ,ZI>L Maks Jeran (na fotografiji).
MARTINA SKOFIC — OPTIKA DOMŽALE
Cenjenim strankam nudimo vse vrste storitev, predvsem pa želimo opozoriti na možnost pregleda pri specialistu — okulistu.
Naš delovni čas je vsak dan od 8.—12. ure ter od 16.—18. ure.
Stranke vabimo, da se nam oglasijo tudi na telefon 724-006.
Priporočamo se za obisk!
Martina škofic
Na podlagi 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 10/83), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu občine Domžale objavlja
RAZPIS
za ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Domžale
1. NAMEN
Namen razpisa je ugotovitev upravičencev za delno nadomeščanje (subvencijo) stanarin iz sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu v občini Domžale.
II. POGOJI RAZPISA
Upravičenec do subvencije stanarine je imetnik stanovanjske pravice družbenega stanovanja, stanovanja, ki je v lasti občanov ali civilno pravnih oseb, če izpolnjujejo pogoje in merila citiranega Pravilnika.
Upravičenec do subvencije je dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine za standardno stanovanje, opredeljeno s citiranim Pravilnikom.
Do subvencije stanarine ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
— če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
— če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda,
— če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponuđeno zamenjavo za standardno stanovanje, -v
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo,
— če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila.
To določilo ne velja za invalide, katerim je Vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
III. POSTOPEK ZA VLOŽITEV ZAHTEVkA
Imetnik stanovanjske pravice, ki prvič vlaga zahtevek za subvencijo na obrazcu SPN-I z naslednjimi prilogami:
— potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto (celoten dohodek, preživnina, varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost) potrjeno kar na obrazcu SPN-1 (obrazec dobite v »Mladinski knjigi« Domžale),
— potrdilo o številu članov gospodinjstva,
— izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva,
— veljavno stanovanjsko pogodbo ali izjavo,
— izjavo hišnega sveta, da imetnik stanovanjske pravice stanovanja ali dela stanovanja ne daje v podnajem, da stanovanja ne uporablja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
— izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila (razen v izjemnih primerih),
— potrdilo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva, sposoben za delo, ni neupravičeno nezaposlen.
Imetniki stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije po 14. členu citiranega Pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil priložiti še:
— odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja in zdravstva o imetniku stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti in odločbo oddelka za splošne in družbene zadeve, če gre za vojaško-vojnega invalida,
— odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladostnikov o duševnem in telesnem razvoju.
Prosilci, ki so koristili subvencijo že v letu 1988, za leto 1989 dostavijo le v celoti izpolnjen obrazec SPN-1 in pismene izjave, da v preteklem letu niso imeli drugih dohodkov kot so prikazani na obrazcu, da niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda ter da niso lastniki avtomobila, če se druge razmere od lanskega leta niso spremenile.
IV. MERILA ZA DELNO NADOMEŠČANJE STANARIN
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do delne nadomestitve stanarine, če je višina njegove dejanske stanarine višja od ugotovljene znosne stanarine.
Znosna stanarina izraža družbeno sprejemljivo obremenitev družine s stanarino in se določa v odstotku od dohodkov upravičenca in njegove družine ter za leto 1988 znaša:
tip družine %
— enočlanska družina 7,6
— dvočlanska družina 6,7
— tričlanska družina 5,0
— štiričlanska družina 4,5
— petčlanska družina 3,6
— šestčlanska družina 3,5
— sedem in več članska družina 2,5
V. ROK TRAJANJA RAZPISA IN ZBIRANJE ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov je 15 dni od dneva objave razpisa v Občinskem poročevalcu. Zahtevke s potrebnimi prilogami sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost občine Domžale, Ljubljanska 76/11, Domžale.
Upravičencem bo priznana subvencija od 1. januarja 1989 do 31. decembra 1989.
Upravičenci, ki bodo dostavili vloge po razpisnem roku, jim bo priznana subvencija od prvega dne v naslednjem mesecu.
Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Helena KERC, 1. r.
(delegati zadnjič v letu 1988)
Ali bomo ujeli vlak, ki pelje v Evropo?
Vsi trije zbori naše skupščine so se zadnjič v letu 1988 zbrali na zasedanju tik pred novim letom. Kar 14 točk dnevnega reda je bilo pred njimi, res večina izmed njih odlokov o različnih davkih, vendar zato seja ni bila nič manj delavna kot ostalih 11 v letu 1988.
Če odštejemo že kar rutinsko sprejemanje zapisnikov, potem se je resno delo začelo pri obrazložitvi predlogov ukrepov, s katerimi Izvršni svet naše občine namesto dosedanje resolucije načrtuje razvoj v letu 1989.
Predsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj Ivica Gognjavec je bila kratka in jedrnata. Osnova skupnega delovanja je uresničevanje začrtane reforme gospodarskega sistema, ki bo omogočala in vzpodbujala vzpostavitev drugačne proizvodne strukture s tržno naravnanimi proizvodno poslovnimi programi gospodarstva, s katerimi se bo le-to uspešneje vključevalo v razvojne tokove gospodarsko razvite Evrope. Težko jo bo dohiteti, vendar velja (mora se) poizkusiti in pohiteti. Pogoj je večja rast obsega industrijske proizvodnje, povečanje izvoza predvsem na konvertibilna področja.
Za nova investicijska vlaganja bodo poleg akumulacije potrebni krediti, naše delovne organizacije pa bodo morale pripraviti ambiciozne razvojne programe, s katerimi se bodo potegovale tudi za republiški razvojni dinar. Pričakujemo konkretnejše rezultate od občinskega razvojnega sklada, katerega glavni namen je finančno sodelovanje pri ustanavljanju novih organizacij tako v družbenem kot zasebnem sektorju, pri strukturnih spremembah proizvodnje v smeri odpiranja novih delovnih mest, povečevanju kvalitete, prodaje na konvertibilnih tržiščih in realizaciji raziskovalnih programov v praksi. Od konkretnega programa se pričakuje tudi razreševanje problematike nezaposlenosti (nova delovna mesta!), kar bo pomenilo tudi manjši pritisk na socialne programe. Novi ekonomski tokovi so grozeči zlasti za manj uspešne DO, zato bo njim namenjena večja skrb, ki bo usmerjena tudi k stimulativnemu nagrajevanju po delu, zagotavljanju likvidnosti gospodarstva in izobraževanja tudi ob delu.
Glede na dejstvo, da v občini pospešeno pridobivamo nova rodovitna kmetijska zemljišča, bo kmetijstvo deležno ustrezne pozornosti zlasti v smeri izenačevanja položaja družbenega in zasebnega kmetijstva, v zvezi z njegovim nadaljnjim razvojem pa je opredeljena tudi preskrba. Razvoj drobnega gospodarstva tudi v letu 1989 sodi med prioritetne naloge, zato se bo nadaljevalo s selektivno davčno politiko, s stimuliranjem odpiranja deficitarnih obrti, pa tistih obratovalnic, ki bodo zaposlovale nove delavce, svoje mesto v programu pa ima tudi razširitev obrtne cone v Trzinu. Ukrepi se dotikajo še delitve OD (več avtonomnega odločanja delavcev v gospodarstvu) ter usklajevanje OD negospodarstva s povprečnimi porasti v gospodarstvu, na koncu Pa bi lahko zapisali, da na področju skupne in splošne porabe ni nič novega, saj se predvidevajo vsakovrstni limiti in spremembe.
Sindikati bodo tudi v prihodnje aktivno uveljavljali politiko dogovorjenega najnižjega OD, je bilo rečeno v razpravi, pa tudi za pravičnejšo delitev in razbremenjevanje gospodarstva si
bodo prizadevali. Podanih je bila vrsta konkretnih predlogov, ki bodo morali najti odmev, nekateri že v finančnih načrtih in predlogu proračuna, drugi v konkretnih aktivnostih kot je npr. racionalizacija oz. ustreznejša organiziranost SIS. Glede na pričakovano problematiko na področju zaposlovanja sindikat zahteva dosledno spoštovanje dogovorjenih kriterijev v zvezi z ekonomskimi in tehnološkimi viški, njegova prizadevanja ,pa bodo šla tudi v smeri tehnoloških izboljšav ter več inovacij v združenem delu. Sledila je še razprava delegata iz Mlinostroja, ki je predlagal ukinitev nekaterih SIS, delegati pa so bili seznanjeni tudi s protestnim pismom OK ZKS Domžale, v katerem je bilo izraženo nestrinjanje , s povečano 5 % obremenitvijo združenega dela. Skoraj brez razprave so bili sprejeti odloki, ki usklajujejo nekatere davke občanov, sledila so 3 delegatska vprašanja, od katerih je bilo eno pospremljeno s sklepom skupščine, da morajo ustrezni organi takoj pripraviti konkreten program pridobitve novega odlagališča gospodinjskih odpadkov.
Predsednik OK SZDL Domžale tov. Maks Jeran je delegatom voščil srečno v letu 1989 v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij, pridružil pa se mu je tudi predsednik skupščine tov. Peter Primožič, ki je med drugim dejal:
»Ob zaključku leta se vam zahvaljujem za delo, zahvaljujem se vsem delegatom v temeljnih delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah. Zahvaljujem se članov Izvršnega sveta, članom komisij in odborov skupščine. Želim, da bi vaša prizadevanja v bodoče rodila sadove z manj napori. Želim, da bi tudi v bodoče zaupali v lastne sile, lastne sposobnosti, znanje in delo, saj bomo tako še naprej uresničevali vlogo, ki jo imajo Skupščina občine in njeni organi ter bodo sadovi skupnega dela na voljo generaciji, ki je postavila temelje sedanji generaciji in generacijam, ki prihajajo.
V imenu predsedstva in v svojem imenu želim vsem veliko zdravja in zadovoljstva ter sreče v letu 1989!«
V. V.
Avtor, javi se ...
Avtorja prispevka, ki seje podpisal pod »Užaljena družina« vljudno prosimo, da svoj naslov sporoči v uredništvo Občinskega poročevalca, saj bomo v tem primeru lahko ukrepali in dosegli namen, ki ga avtor s prispevkom želi doseči.
Akcija za večjo varnost v prometu (1.)
Za večjo varnost cestnega prometa v naši republiki se je letos začela pomembha akcija. Na pobudo Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestem prometu je izvršni svet Skupščine SR Slovenije na svoji seji julija lani sprejel Program -10 %. Ta program obvezuje vse republiške upravne organe in organizacije, da na področjih, kjer delujejo, prispevajo svoj delež k večji varnosti v cestnem prometu. Koordinacijo dela med njimi pa bo vodil Republiški sekretariat za notranje zadeve. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bo usklajeval delo članic sveta ter vodil preventivno in propagandno akcijo.
Cilj akcije je, da bi potreba po vv'čji varnosti v prometu postala družbeno gibanje, v katerem lahko deluje vsakdo. Za tiste, ki so poklicno povezani s cestnim prometom, pa se zahteva, da prispevajo svoj delež prometni varnosti. S to akcijo naj bi dosegli zmanjšanje prometnih nesreč, v katerih bi bilo letos vsaj za 10 odstotkov manj mrtvih in ranjenih glede na povprečje zadnjih treh let, nato pa vsako leto "za 10 odstotkov manj glede na predhodno leto. Lani smo že dokazali, da smo lahko enotni in pripravljeni se boriti za suverenost in temeljne pravice naroda, zdaj pa se odločimo še za preživetje. Upadla nam je nataliteta, število prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom, pa se je še predvsem v zadnjem desetletju povečalo. Kam to vodi naš že tako majhen narod, si lahko mislimo!!! V dobrih 43 letih po drugi svetovni vojni, torej v času svobode, je v Sloveniji v prometnih
18. po vrsti
nesrečah izgubilo svoje življenje že nad 17.000 ljudi in skoraj 300.000 jih je bilo poškodovanih in med njimi mnogi čutijo posledice vse življenje.
Res je, da imamo slabe ceste in izredno povečan promet v zadnjih letih, imamo tudi stara in dotrajana vozila in vse to pogojuje prometno varnost, pa vendar je v prometnih nesrečah največkrat prisoten človeški faktor. Zavedati se moramo, da za večjo varnost v prometu lahko mnogo pripomoremo tudi s svojo vožnjo, če bomo bolj upoštevali prometne predpise.
Promet je neprestano komuniciranje prometnih udeležencev med vozniki, kolesarji, pešci in drugimi udeleženci v prometu, kjer je potrebno predvsem sodelovanje, strpnost, prijaznost, skratka prometna kultura. Tega se moramo neprestano zavedati še predvsem vozniki in dajati lep zgled drugim, predvsem najmlajšim.
Novoletni valčki polke in arije
Zadnje dni starega leta so bili potekali po kamniški in domžalski občini tudi tradicionalni novoletni koncerti in sicer najprej v Kamniku, nato v Mengšu in nazadnje v Domžalah. Seveda so bili vsi trije koncerti razprodani v hipu, občinstvo je bilo navdušeno nad pestrim sporedom, vstop v novo leto pa prijetnejši tudi zaradi te naše tradicije.
Na novoletnem koncertu, ki sta ga kot vedno pripravili Zvezi kulturnih organizacij Domžale in Kamnik, so sodelovali Simfonični orkester Domžale-Kam-nik pod vodstvom neutrudnega prof. Tomaža Habeta, Mešani pevski zbor DKD Svoboda Mengeš pod vodstvom novega dirigenta Matevža Goršiča ter Mešani pevski zbor Cantemus pod vodstvom Janeza Klobčar-ja. Kot solisti pa so nastopili Norina Radovan, sopran, Marjan Terček, tenor, Branka E3čaj na violini in Zoran Potočan s klarinetom, sodeloval pa je tudi dekliški tercet Mateja Arnež, Katarina Habe in Marija Pirnat.
Dirigent in duša novoletnih koncertov Tomaž Habe je tok-tat izbral dokaj raznolik spored, od Straussa do Mascagnija, od Gershvvina do Cardilla, od Smetane do Leoncavalla, od Bi-zeta do Mozarta, od Parme do Haydna in Verdija. Spored je povezoval tajnik ZKO Kamnik Tone Ftičar, nekaj besed pa je spregovoril ob zaključku leta ter podelil šopke tudi predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek.
Vtisi po mengeškem nastopu so dokaj lepi. Ojačani zbor, oziroma oba zbora skupaj, sta izvajala svoj program brezhibno, orkester je obvladal repertoar zelo dobro (z dvema manj pomembnima napakama na začetku), solisti so bili izvrstni.
Dekliški tercet je deloval še nekoliko plaho, vendar pa izredno prijetno za uho, še posebej pa sta navdušila Norina Radovan in Marjan Terček, še posebno sopranistka. Med gledalci je bilo slišati, da pogrešajo nekatere stare ase (Majcenoviča, Lapa) in tradicionalne skladbe (več Straussa), vendar se zdi, da je dirigent Tomaž Habe imel pri izbiri dokaj srečno roko in pri vajah tudi dovolj trdo, da je bil celotni vtis izredno dober. Najnovejši povezovalec Tone Ftičar pa je vodenje zastavil zelo poetično, potem pa je tu in tam zdrsnil z anekdotami tudi v sivo vsakdanjost, tako da je bila morda vmesna tudi pripomba, da je nekdanji povezovalec Marinič z anekdotami samo iz glasbenega sveta to vendarle opravil na nekoliko vzvi-šenejši ravni. Sicer pa je občinstvo tudi povezovalno vlogo kar dobro ocenilo ter jo tu in tam nagradilo tudi z aplavzom; orkester, zbora in solisti pa so morali po tradiciji primakniti k napisanemu programu še po nekaj točk.
Tudi osemnajsti Novoletni koncert je bil prijetno doživetje iz sveta glasbe in besede, lepo - je opravil svoj namen in je lahko dobra vzpodbuda za tovrstno dejavnost tudi vnaprej, saj v marsičem presega amatersko raven.
I. Sivec
In kaj lahko storimo vsi vozniki v tej humani akciji na naših cestah? Najprej je potrebna skrb za tehnično brezhibnost vozila in seveda dobro poznavanje cestno prometnih pravil' in njihove zahteve, kjer je še poseben poudarek v dosledni uporabi varnostnih pasov, zmanjševanju hitrosti v naseljih ter vožnja samo v treznem stanju voznik$|r£ Za boljšo vidljivost in s tem tudi večjo varnost na cesti pa je priporočljiva vožnja z lučmi tudi čez dan in še predvsem ob vsaki zmanjšani vidljivosti, še predvsem v zimskem času, ko je kratek dan in v naših krajih tudi veliko megle.
Ponovimo še enkrat s poudarkom, da je privezovanje z varnostnim pasom pri nas obvezno že deveto leto in zadnja štiri leta so za kršitelje tega predpisa določene tudi sankcije. Analiza učinkovitosti varnostnih pasov, v prometnih nesrečah, oziroma tistih, kateri v danem prenutku niso bili privezani, ki jo vsako leto pripravi RSNZ, pa zgovorno govori o manjših posledicah v nezgodi pri privezanih.
Glede na stanje cest, vozila, vremenskih razmer in tudi sposobnosti voznika je za varnost v prometu zelo pomembna hitrost. Ta naj bo vedno prilagojena razmeram na cesti in gostoti prometa. Primerna hitrost pa je zelo pomembna v naseljih, skozi križišča, pri prehodih za pešce ob šolah itd.
Posledice prometnih nesreč zaradi vinjenosti voznika pa se največkrat končajo tragično. Ne izzivajmo sreče s svojo nepremišljenostjo in neodgovornostjo.
V nekaterih državah Evrope, tako v sosednji Avstriji kot v daljni Švedski, so že pred časom uvedli poizkus vožnje s prižgani-
Tudi taka nepremišljena vožnja mladih je marsikdaj kriva za visok cestni davek tudi v naši občini. Ga bomo uspeli zmanjšati za 10 odstotokov, kot načrtujemo. Foto studio: Majhenič.
mi zasenčenimi lučmi tudi podnevi, in to je dalo že mnogo pozitivnih spoznanj. Prižgane luči na vozilu zagotavljajo hitrejšo zaznavo vozila od okolice tudi podnevi. To je še posebno pomembno na ravnih odsekih cest in v vožnji proti koloni. Vozilo hitreje opazijo pešci, še predvsem je pomembno to za otroke in starejše ljudi. Bolje lahko ocenimo hitrost in položaj vozila v križišču. Elektrika na vozilih je brezplačna in ne spada v sklop našega elektrogospodarstva, vendar po končani vožnji ne pozabimo ugasniti luči.
Poleg lastne varnosti smo vozniki odgovorni tudi za varnost vseh drugih udeležencev v prometu, s katerimi se srečujemo.
S. B.
MOTO SERVIS KOVINSKI PREDMETI
DARKO OPARA
Ljubljanska 123
61230 Domžale. Tel.(061) 722 142
Je vaš kraj urejen?
(akcija Občinske turistične zveze Domžale)
V lanskem letu ustanovljena Občinska turistična zveza Domžale je pod vodstvom Franca Habjana uspešno pričela z delom in skuša s svojimi aktivnostmi kar najbolj povezati obstoječa turistična društva, obenem pa v okviru možnosti popestriti turistično ponudbo naše občine ter povečati urejenost vseh njenih območij.
Tako se prav v teh dneh začenja akcija 1ZBIRAJMO NAJBOLJ UREJEN KRAJ, s katero želi zveza vzpodbuditi vse krajane k stalni skrbi za turistično privlačnost tako posameznih vasi, kot zaselkov, krajev in tudi mest. Akcija pa bo uspešna le, če se bodo obstoječa društva povezala z organi krajevne skupnosti in krajevnimi konferencami SZDL in če bodo znala vanjo vključiti vse krajane, kajti od urejenosti posamezne hiše, vrta, pa tudi balkona in dvorišča bo odvisna končna ocena urejenosti posameznega kraja.
Naštejmo le nekaj elementov, ki bodo služili tako sodelujočim kot ocenjevalcem v akciji pri izdelavi celovite slike urejenosti posameznega kraja:
— splošna urejenost kraja in okolice (urejenost obrežij voda, obrobij gozdov, cestišč, izgled vseh zgradb, urejenost parkov, zelenic, nasadov, vrtov, oken, balkonov, šol, vrtcev ter drugih javnih zgradb, kulturno-zgodovinskih in naravnih spomenikov, pokopališč ter njihove okolice),
— prometna urejenost kraja (stanje prometne in turistične opreme, čistoča, urejenost pločnikov in prehodov, parkirišč ter postajališč),
— urejenost javnih lokalov in njihove okole (urejenost gostinskih lokalov, trgovin, delovnih organizacij, obratovalnic — posebej čistoča in urejenost sanitarij),
— urejenost krajevne infrastrukture (urejenost vseh naprav za rekreacijo (kopališča, trim steze ipd.), urejenost odlagališč za odpadke, informativnost v in o kraju (informativne table, prospekti, vodniki).
Pričakuje se, da se bodo v akcijo vključila vse turistična društva, obenem pa tudi, da bo to iziv za ustanovitev še katerega, saj se v občini, ki bi tudi v turizmu lahko veliko pomenila, ne moremo pohvaliti z večjim številom društev. Želeli bi jih zlasti na tistih območjih občine, kjer so naravne možnosti za turizem.
V.V.
:?:
i
SSS
m
I
Izid 16. javnega natečaja za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo
Odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov in investicije skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je v Občinskem poročevalcu št. 9/88 objavil 16. javni natečaj za pridobitev posojil za stanovanjsko gradnjo.
Razpisni znesek 751,000.000 din je bil namenjen:
368,000.000 din za nakup družbeno najemnih stanovanj za del. organizacije ter za nakup stanovanj v etažni lastnini za delavce, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah združenega dela ter za nakup kapacitet v samskem domu Domžale,
383,000.000 din za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni gradnji.
Za nakup družbeno-najemnih stanovanj so prispele vsega tri vloge. Posojilo je bilo dodeljeno le dvema DO, ker tretja ni izpolnjevala razpisnih pogojev glede lastne udeležbe in sicer:
Občini Domžale 50,000.000 din
KS Mengeš 18,000.000 din
Podeljena so bila todi posojila za nakup kapacitet v Samskem domu IMP Domžale kot sledi:
Papirnici Količevo 65,205.000 din
Heliosu Domžale 46,740.000 din
Komunalnem podjetju Domžale 21,750.000 din
Slovenijalesu Radomlje 16,305.000 din
150,000.000 din
Za nakup stanovanj v etažni blokovni gradnji je prispelo devet vlog. Posojila so bila razdeljena naslednjim prosilcem:
din
1. Beganovič Rifat, Mengeš, Glavarjeva 14 6,000.000
2. Cvetko Marija, Prešernova 23, Domžale 20,000.000
3. Grden Majda, Ljubljanska 92, Domžale 6,000.000
4. Horvat Bojana, V. Vlahoviča 2/D, Domžale 15,000.000
5. Jurica Stane, V. Vlahoviča l/A, Domžale 30,000.000
6. Kunstelj Darinka, Ljubljanska 101, Domžale 11,000.000
7. Krivec Kristina, Pšata 50, Dol pri Ljubljani 15,000.000
8. Šundič Mirjana, Domžale, Ljubljanska 84 9,000.000
Marn Petrinji iz Glavarjeve 13/A, Mengeš, posojilo, ki bi ga porabila za poplačilo manj ugodnega kredita za nakup stanovanja, ni bilo odobreno.
Pri odločanju o višini posojila je Odbor za planiranje upošteval stanovanjske, socialne, zdravstvene in druge razmere prosilcev oz. njihovih družinskih članov, višino posojila do katerega je posameznik upravičen glede na višino dohodka na družinskega člana, velikost stanovanja, ki ga posameznik kupuje, plačilne pogoje, razvidne iz kupoprodajnih pogodb in druge pokazatelje.
Posojila namenjena za udeležence NOV so bila razdeljena med naslednje prosilce: din
1. Gosar Anton, Domžale, Vojkova 8 1,000.000
2. Gostič Anton, Dob, Ul. 7. avgusta 11 2,000.000
3. Grošelj Valentin, Pot za Bistrico 50, Domžale 2,000.000
4. Jazbec Gašper, Domžale, Šaranovičeva 12, Vir 2,500.000
5. Jerman Rozalija, Moravče, Zg. Javorščica 1 4,500.000
6. Krneč Olga, Domžale, Železniška 3 1,000.000
7. Pavli Mara, Dob, Turnše 26 2,000.000
8. Ribič Stanislava, Moravče, Drtija 47 4,000.000
9. Robida Marija, Chvatalova 16, Domžale 2,000.000
10. Stražar Ana, Dob, Kokošnje 10 2,000.000
11. Tomažič Stanislav, Domžale, Vodopivčeva 2 1,500.000
12. Volčjak Dragica, Trojane, Učak 2 1,500.000
Vrhovnik Mariji iz Mengša, Tomšičeva 16 pa posojilo ni dodeljeno.
Individualna gradnja
Odziv na razpis za posojila za individualno gradnjo je bil kot običajno spet zelo velik. V razpisnem roku je prispelo 287 vlog, od katerih štiri niso bile ugodno rešene. To so vloge:
1. Sušnik Alojzija, Kamnik, Steletova 17
2. Sitar Marte, Kamnik, Klavčičeva 3
3. Podboršek Sonje, Depala vas 14, Domžale
4. Ivanuša Ksenije, Dermastjeva 4, Mengeš
Glede na večji priliv sredstev v drugi polovici leta, je odbor za planiranje, razvoj družbeno-ekonomskih odnosov in investicije sprejel sklep, da se sredstva namenjena za posojila za individualno gradnjo povečajo na 655,000.000 din. Skladno s sprotnim prilivom sredstev so prosilci koristili posojilo v štirih različnih rokih:
V mesecu juliju in septembru so posojilo koristili delavci zaposleni v zasebnem sektorju kakor tudi nosilci obrtnih dejavnosti:
Odobreno posojilo
34. Šavom Zvonka Lukovica Imovica 2
35. Vrhovnik Marjan       Mengeš Kolodvorska 2
V mesecu oktobru so posojilo koristili:
Priimek in ime
Naslov
1,800.000 1,000.000
Znesek posojila
Priimek in ime
Naslovi
1. Baloh Branko
2. Gorjup Robert
3. Grabnar Brigita
4. Grad Janez
5. Jankovič Boštjan
6. Košič Borut
7. Naglic Janko
8. Kotnik Dušan
9. Moneta Anton
10. Mrva Nada
11. Rogelj Anton
12. Škrbine Miran
13. Habjan Sicherl Jelka
14. Vesel Martin
15. Zule Marko
16. Zavrl Franc
17. Majhenič Viljem
18. Žuna Ivan
19. Aleš Milan
20. ArnušJože
21. Arnuš Milan
22. Baloh Zdravko
23. Capuder Marija
24. Labigan Branko
25. Marinko Alojz
26. Miklič Valentin
27. OparaVido
28. Pele Bojan
29. Roje Bojan
30. Ručigaj Ivan
31. Sever Matjaž
32. Urh Marjan
33. Zalokar Franc
Dob, Kokošnje 6 1,800.000
Trzin, Mlakarjeva 73, Mengeš 1,500.000
Domžale, Vegova 10 1,800.000
Trzin, Mengeška 58, Mengeš 1,500.000
Loka, Pot na Dobeno 10, Men. 1,800.000
Domžale, Breznikova 6 1,800.000
Domžale, Vir, Cufarjeva 9 3,000.000
Buč, Laze v Tuhinjski dolini 1,500.000
Domžale, Perkova 27 1,200.000
Vače, Vače 27 1,700.000
Dob, Stritarjeva 2,000.000
Mali hrib 3a, Laze v Tuh. dol. 1,800.000
Domžale, Kidričeva 1,200.000
Moravče, Češnjice 16 1,700.000
Domžale, Prešernova 36 1,800.000
Dob, Ljubljanska c. 24 2,400.000
Domžale, Veljka Vlahoviča 2b 2,200.000
Moravče, Sp. Javorščica 1 1,800.000 Radomlje, Preserje, Tovarniška 33     1,300.000
Domžale, Sr. Jarše 48 1,800.000
Dob, Krtina n. h. 1,500.000
Domžale, Mačkovci 1 1,800.000
Lukovica, Gradišče 1 1,400.000
Domžale, Mačkovci 39 1,200.000
Domžale, Toneta Tomšiča 2 1,500.000
Dob, Stritarjeva 4 1,600.000
Domžale Ljubljanska 123 1,400.000
Lukovica Prevoje 19 1,800.000
Radomlje Homec VII/28 1,700.000
Trzin Jemčeva 41 1,200.000
Domžale, Dragomelj 23 1,800.000
Kamnik Bakovniška 4 1,500.000
Komenda Nasovče 8 1,800.000
1. Ajtnik Jelka
2. Benkovič Ivan
3. Capuder Igor
4. Cedilnik Silva
5. Cerar Andreja
6. Cerar Anton
7. Cerar Drago
8. Cerar Vlado
9. Cijan Alojz
10. Dežman Leopold
11. Drčar Dušan
12. DrolcJana
13. Firm Marinka
14. Fujs Ernest
15. Gerič Marta
16. Gerič Zoran
17. Girandon Andrej
18. Glinšek Matjaž
19. Grajzar Marina
20. Habič Majda
21. Havliček Marjeta
22. Hribar Viktor
23. Hromeč Jožefa
24. Hrovat Justin
25. Hrovat Rozka
26. Jarc Helena
27. Jazbec Liljana
28. Jemec Marija
29. Jeras Jožica
30. Jere Miro
31. Jerman Marija
32. Kaliman Marjan
33. Kepic Marija
34. Kočar Bojana
35. Kogovšek Breda
36. Kogovšek Tomaž
37. Kokalj Ana
38. Korošec Edo
39. Korošec Drago
40. Krupič Ismet
41. Kos Ana
42. Kosec Anton
43. Kosec Jože
44. Kosmač Brane
45. Kosmina Jagoda
46. Kremič Danica
47. Križnar Agata
48. Kušar Franc
49. Lebar Ana
50. Lemič Zala
51. Lipovšek Janja
52. Marenk Franci
53. Mezeg Marinka
54. Mihelčič Magda
55. Miš Franc
56. Mlakar Janez
57. Nadvešnik Nada
58. Novak Igor
59. Osenar Snežana
60. Pavli Janez
61. Pejčič Dragiša
62. Pengal Peter
63. Pengal Uroš
64. Per Janez
65. Planine Janko
66. Pire Anita
67. Ribič-Štefan Vesna
68. Ribnikar Erika
69. Rihtar Silva
70. Rupar Boris
71. Strmljan Franc
72. Svetlin Marjeta
73. Škufca Marta
74. Špoljarič Ivan
75. Tartara Marjeta
76. Tancik Marjan
77. Todorovič Uroš
78. Tomažič Stanko
79. Urbanija Anton
80. Veider Franc
81. Vodlan Feliks
82. Vrhovec Lidija
83. Vrhovnik Filip
84. VVeithErna
85. Zaje Darko
86. Zibelnik Matija
87. Zupanek Anton
88. Žendar Regina
Šmarca, Gornji Log 20 Domžale, Taborska 26 Radomlje, Kolovec 4 Domžale, Dragarjeva 12 Moravče, Sp. Tustanj 14 Lukovica, Gradišče 22 Moravče, Podstran 9 Kamnik, Tunjiška 2 Domžale, Kamniška 12 Blagovica, Gabrje 2 N Lukovica, Gradišče 24 Domžale, Količevo 50 Moravče, Vegova 22 Ljubljana, Kogojeva 10 Domžale, L. Šercerja 2 Dob, Brezovica 2 Domžale, Vegova 7 Domžale, V. Vlahoviča l/D Domžale, Sončna 6 Radomlje, Bukovčeva 4 Ljubljana, Hradeckega 33 Kamnik, Žikova 3 Domžale, Selo pri Ihanu 14 Dob, Ul. 7. avgusta 12 Domžale, Ljubljanska 103 Domžale, Brejčeva 19 Domžale, Šaranovičeva 12 Moravče, Katarija 8 Domžale, Fajfarjeva 10 Lukovica, Trnjava 6 Radomlje, Prešernova 24 Domžale, T. Tomšiča 10 Vodice, Sinkov turn n. h. Radomlje, Rova 4 Domžale, Sr. Jarše 87 Dob, Ul. 7. avgusta 7 Lukovica, Gradišče 11 Domžale, V. Vlahoviča l/A Mengeš, Pot Rašiške čete 4 Domžale, V. Vlahoviča 3 Domžale, Bukovčeva 44 Vodice, Sinkov turn 52 Vodice, Sinkov turn 52 Domžale, Ljubljanska 60 Mengeš, Gorjupova 10 Domžale, Mačkovci 26 Dob, Aškerčeva 7 Domžale, Ljubljanska 72 Lukovica, Prevalje 8 Mengeš, Muljava 9 Mengeš, Gorenjska 4/A Domžale, Zupančičeva 9 Radomlje, Kolovec 4 Domžale, Depala vas 65 Dob, Gorjuša 27 Domžale, Metelkova 5 Kamnik, Mengeška pot 5 Dob, Gorjuša 16 Kamnik, Vrhpolje^9 Dob, Krtina 4
Niš, D. Andrejeviča-Kuna 16 Domžale, V. Vlahoviča 2/C Ljubljana, Koroška 26 Lukovica, Prevoje 49 Lukovica, Trnjava 4 Trzin, Rakefova 3 Moravče, Krašce 16 Lukovica, Krašnja 75 Domžale, Krakovska 28 Domžale, Mala Loka 2 Moravče, Gora pri Pečah 6 Moravče, Sp. Tustanj 16 Domžale, V. Vlahoviča I/A Domžale, Zupančičeva 7 Domžale, Ljubljanska 89 Domžale, V. Vlahoviča 11 Domžale, Prešernova 32 Domžale, Šaranovičeva 11 Radomlje, Pod hribom 5 Mengeš, Na ulicah 42 Radomlje, Pelechova 38 Domžale, Mačkovci 52 Mengeš, Blejčeva 26 Domžale, T. Tomšiča 2 Moravče, Zg. Javorščica 8 Mengeš, Zavrti 5 Domžale, Kovičeva 27 Domžale, Študljanska 60
2,500.000 4,000.000 3,500.000 3,000.000 2,000.000 2,000.000 2,000.000 1,500.000 2,500.000 3,500.000. 2,500.000 2,000.000 2,000.000 1,500.000 2,000.000 4,000.000 2,500.000 2,500.000 4,000.000 4,000.000 1,500.000 2,500.000 2,500.000 4,500.000 4,500.000 2,500.000 2,000.000 4,000.000 2,500.000 4,000.000 2,500.000 2,000.000 2,500.000 2,000.000 4,000.000 4,000.000 3,000.000 3,000.000 4,000.000 1,500.000 4,000.000 3,000.000 4,000.000 2,500.000 1,500.000 4,500.000 3,500.000 4,000.000 2,000.000 1,500.000 2,000.000 1,500.000 4,000.000 3,500.000 4,000.000 4,000.000 2,000.000 3,000.000 3,000.000 2,500.000 2,500.000 2,500.000 4,500.000 3,000.000 4,500.000 3,500.000 4,000.000 1,000.000 5,000.000 4,000.000 3,000.000 4,000.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 3,000.000 2,500.000 1,500.000 2,000.000 2,000.000 1,500.000 2,500.000 1,500.000 2,500.000 4,500.000 4,500.000 2,000.000 4,000.000
V mesecu novembru so posojilo koristili:
Priimek in ime
Naslov
Odobr. posojilo
1. Arh Marija
2. Bajec Jana
3. Banko Anton
4. Behrič Mojca
5. Belle Nataša
6. Bevc Janja
7. Bergant Andrej
8. Brate Viljem
9. Cerar Bojan
10. Cerar Viljana
11. Cerar Daniel
12. Ceh Vida
13. Dejanovič Terezija
14. Dolgan Dušan
15. Domitrovič Marija
16. Drolc Mojca
17. Fidler Marjan
18. Gabrič Cirila
19. Goropečnik Franc
20. Grilj Ivan
21. Gorta Martin
22. Hace Marjan
23. Habjan Antonija
24. Hribar Slavi
25. Jaklin Andreja
26. Jamšek Ciril
27. Jamšek Karel
28. Jenko Darko
29. Jerman Rafko
30. Klopčič Stanka
31. Kokalj Martin
32. KJopčič-Kržan Olga
33. Kokalj-Pelc Ema
34. Koplan Marija
35. Kos Erika
36. Kovač Nevenka
37. Kovic Marjeta
Izlake, Podlipovica 29 1,500.000
Kamnik, Jakopičeva 13 2,500.000
Domžale, Ljubljanska 87 2,000.000
Kamnik, Vegova 21 1,500.000
Domžale, T. Tomšiča 10 1,500.000
Domžale, Zoisova 24 1,500.000
Domžale, Ljubljanska 72 3,000.000
Moravče, Limbarska gora 19 3,500.000
Moravče, Detelova 12 4,000.000
Lukovica, Gradišče 22 4,000.000
Moravče, Dole 21 1,000.000
Domžale, Ljubljanska 89 2,000.000
Domžale, Ljubljanska 87 3,000.000
Domžale, Rozmanova 9/b 1,500.000
Dob, Gorjuša 11 2,000.000
Domžale, Prešernova 28 2,000.000
Dob, Krtina 91 1,500.000
Domžale, Ljubljanska 107 2,500.000
Domžale, Ihan 112/a 4,500.000
Moravče, Dole pri Krašcah 1 2,500.000
Moravče, Zg. Tustanj 5. 3,000.000
Domžale, Ljubljanska 83 2,000.000
Domžale, Zormanova 16 1,500.000
Domžale, Kidričeva 20 1,000.000
Moravče, Zalog 1 3,000.000
Lukovica, Trnjava 7 3,000.000
Moravče, Negastrn 5 4,000.000
Domžale, Ljubljanska 65 1,500.000
Domžale, V. Vlahoviča 4/A 3,000.000
Domžale, Hauptmanova 2 2,000.000
Domžale, Študljanska 40 4,000.000
Dob, Prešernova 32 2,000.000
Ljubljana, Rojčeva 22 4,000.000
Domžale, Cesta talcev 2 3,000.000
Domžale, Ljubljanska 129 1,500.000
Domžale, Tabor 8 2,000.000
Dob, Gorjuša 16 2,500.000
38. Kunaver Milan
39. Lenček Stojan
40. Lukič-Merela Ana
41. Marinček Aleš
42. Marinček Vladimir
43. Mezek Lojzka
44. Mikša Miroslava
45. Ogrinc Marjan
46. Okom Majda
47. Omahna Franc
48. Osenk Nada
49. Osolin Irena
50. Ovsec Marija
51. Petek Marjan
52. Petrovič Breda
53. Pibernik Ivanka
54. Pogačar Irena
55. Pogačar Janez
56. Praprotnik Anton
57. Prašnikar Dušan
58. Preskar Anton
59. Ramovš Štefanija
60. Ravnikar Metka
61. Rebolj Jože
62. Repnik Janko
63. Rogina Maksimiljana
64. Rojs Marija
65. Ropič Stane
66. SavecVili
67. SmrkoljOlga
68. Stare Laojzija
69. Starič Hermina
70. Stupica Franc
71. Šinkovec Karla
72. Škrjanec Brane
73. Škrlep Nataša
74. Šoštarič Magda
75. Štempihar Franc
76. Štrukelj Franc
77. Tome Stane
78. Tomic Bogo
79. Tomšič Brane
80. Učakar Marija
81. Uršič Pavla
82. Vilic Ivica
83. Vlaj Cvetka
84. Vozel Nežka
85. Zabret Zdenka
86. Zver Marina
Domžale, V. Vlahoviča 2/B Moravče, Vrhpolje 18 Domžale, Sr. Jarše 67 Dob, Češenik 6 Dob, Kajuhova 1 Dob, Erjavčeva 12 Trojane, Trojane 3 Domžale, Varškova 3 Moravče, Dole pri Krašcah 1 i Mengeš, Partizanska 1, Trzin Domžale, Kettejeva 14 Domžale, V. Vlahoviča I/C Domžale, V. Vlahoviča l/D Kamnik, Podgorje 122 Dob, Krtina 40/A Komenda, Suhadole 44/E Domžale, Podrečje 64 Mengeš, Blejčeva 19 Domžale, Goričica 19, Ihan Domžale, Bukovčeva 49, Vir Domžale, Mačkovci 49 Dob, Ul. 7. avgusta 13 Domžale, Pot za Bistrico, 28 Moravče, Vrhpolje 1 Radomlje, Homec V/5 Domžale, Ihan 21 Domžale, Obrtniška 6 Lukovica, Sp. Loke 10 Domžale, Mačkovci 33 Izlake, Razpotje 1 Domžale, Cufarjeva 8, Vir Domžale, Kettejeva 8 Komenda, Suhadole 19/a Lukovica, Krašnja 14/a Domžale, Papirniška 9, Vir Domžale, Depala vas 43 Radomlje, Hudo 15 Domžale, Kasalova 8 Dob, Kajuhova 1 Mengeš, Kolodvorska 14 Domžale, Zupančičeva 4 Mengeš, Hribarjeva 10 Domžale, Rozmanova 22 Komenda, Suhadole 38/c Domžale, T. Tomšiča 9 Domžale, Železniška 3 Domžale, Goričica 15, Ihan Domžale, Borova 1 Domžale, Mačkovci 16/a
2,000.000 2,000.000 4,000.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 4,500.000 1,500.000 3,000.000 2,000.000 2,000.000 4,500.000 2,000.000 3,000.000 4,000.000 2,000.000 2,000.000 4,500.000 2,000.000 4,000.000 1,000.000 4,000.000 1,500.000 2,500.000 2,000.000 2,500.000 2,000.000 1,000.000 1,500.000 2,000.000 2,000.000 4,000.000 2,500.000 3,000.000 2,000.000 4,000.000 1,500.000 1,500.000 2,000.000 4,500.000 2,000.000 3,000.000 2,000.000 3,000.000 1,500.000 1,500.000 2,000.000 4,000.000 1.000.000
V mesecu decembru so posojilo koristili:
Priimek in ime
Naslov
Odobr. posojilo
1. Bajec Izidor
2. Benko Janez
3. Blaževič Rozalija
4. Blejec Marjan
5. Bogataj Vida
6. Boštaj Ciril
7. Capuder Franc
8. Capuder Janez
9. Cerar Brigita
10. Cerar Janez
11. Cerar Miran
12. Dejanovič Živorad
13. Dokmanovič Srdan
14. DolinšekSaša
15. Drešar Marija
16. Erčulj Milica
17. Flis Martina
18. Frantar Svetozar
19. Gostič Branka
20. Goste Marta
21. Gradišek Ivanka
22. Gregorič Peter
23. Hasnaš Zlatko
24. Hitij Štefka
25. Hribar Romana
26. Hribar Janez
27. Hrženjak Cvetka
28. Jaklič Stanka
29. Kerec Andrej
30. Klemene Marko
31. Koželj Marija
32. Kralj Vanda
33. Kubelj Andreja
34. Kurnik Dragica
35. Lekan Anton
36. Lipovšek Helena
37. Lukežič Marjana
38. Lunar Pavle
39. Marčun Ciril
40. Mav Davorina
41. Ocepek-Avbelj Mojca
42. Osolin Jožica
43. Osolnik Orijana
44. Pavlic Marjan
45. Pirnat Anton
46. Pire Ivan
47. Poljanšek Stanka
48. Plaznik Tone
49. Psarn Janko
50. Rangus Maksimiljana
51. Radmelič Ljudmila
52. Ravnikar Marija
53. Repanšek-Cerar T.
54. RepovžOto
55. Romšak Vilma
56. Ružnič Marica
57. Stražar Drago
58. Stražar Roman
59. Šetinc Olga
60. ŠrajOlga
61. Štepec Marija
62. Terbovšek Ivan
63. Tomše Ivana
64. Tratnjek Maja
65. Urbanija Marija
66. Vadjunec Milena
67. Vrhovnik Marjana
68. VrtnikAna
69. Zakrajšek Darinka
70. Zupan Majda
71. Železnik Danica
72. Železnik Monika
Domžale, Nova ulica 11 2,000.000
Radomlje, Rova 28 1,000.000
Lukovica, Brdo 5 1,500.000
Mengeš, Liparjeva 17 4,000.000
Lukovica, Šentvid 10 2,000.000
Moravče, Vrhpolje 3 2,000.000
Lukovica, Lukovica 34 2,000.000
Moravče, Zalog 32 1,000.000
Domžale, Tolstojeva 4, Vir 2,500.000
Moravče, Vinje 9 2,500.000
Moravče, Dole pri Kraš. 19 2,000.000
Dob, Kidričeva 2 2,000.000
Rijeka, V. Bagata 6 2,000.000
Domžale, Zoisova 16, Vir 2,000.000
Komenda, Nasovče 19 2,000.000
Mengeš, Cankarjeva 12, Trzin 1,000.000
Domžale, Prešernova 34 1,000.000
Kamnik, Tunjiška 2 2,000.000
Domžale, Cesta padi. bor. 82 1,500.000
Trojane, Hrastnik 13 2,500.000
Dol pri Ljublj. Senožeti 4 4,000.000
Domžale, Murnova 5 1,500.000
Kamnik, Jakopičeva 29 4,000.000
Mengeš, Slamnikarska 21 / A 2,000.000
Domžale, Kidričeva 5 2,500.000
Lukovica, Šentvid 109 2,000.000
Domžale, Zupančičeva 6 4,000.000
Mengeš, Hribarjeva 9 3,000.000
Mengeš, Hribarjeva 37 2,000.000
Radomlje, Prešernova 44 1,000.000
Domžale, Savska 36 1,000.000
Domžale, Dragomelj 121 2,000.000
Mengeš, Topole 17 2,500.000
Ljubljana, Partizanska 39 2,000.000
Lukovica, Prevoje 55/a 2,500.000
Motnik, Sitalič 33 4,000.000
Domžale, Podrečje n. h. 2,500.000
Domžale, Ješetova 1 2,000.000
Radomlje, Prešernova 28 1,500.000
Lukovica, Lukovica 33 1,000.000
Domžale, Kajuhova 10 1,000.000
Dob, Češenik 19 1,500.000 Kamnik, Kamniška 79, Šmarca 2,000.000
Komenda, Podboršt 26 2,500.000
Moravče, Imenje 18 2,000.000
Domžale, Cufarjeva 15, Vir 2,000.000 Domžale, Cesta pad. bor. 76/b 2,000.000
Radomlje, Tovarniška 21 1,500.000
Zagorje, C. 9. avg. 53 2,500.000
Ljubljana, Glavarjeva 22 2,000.000
Domžale, Kraigherjeva 26 1,000.000
Dob, Krtina 6 2,500.000
Domžale, Zrinjskega 8, Vir 4,000.000
Domžale, Sejmiška 16 1,500.000
Domžale, Prelog 21 2,000.000
Domžale, V. Vlahoviča 2/C 2,500.000
Domžale, Metelkova 6 2,000.000
Lukovica, Sp. Koseze 14 2,500.000
Domžale, Kolodvorska 8 1,000.000"
Radomlje, Pirš J.-Luke 20 1,000.000
Domžale, Šaranovičeva 40 4,000.000
Kamnik, Jakopičeva 30 4,000.000
Radomlje, Prešernova 46/a 1,500.000
Mengeš, Dermastjeva 12 2,000.000
Domžale, Bukovčeva 10, Vir 3,500.000
Blagovica, Zg. Loke 23 2,000.000
Mengeš, Tomšičeva 16 1,000.000
Cerklje, Lahovče 27 2,000.000
Domžale, Prečna 2 2,500.000
Čemšenik, Brezje 9 2,500.000
Motnik, Špitalič 15 4,000.000
Moravče, Marokova 1/c 2,500.000
Pri odločanju o višini posojila za individualno gradnjo je Odbor za planiranje upošteval stanovanjske, zdravstvene, socialne in druge razmere prosilcev, višino posojila do katerega je posameznik upravičen po izračunu glede na pogoje pravilnika, stanovanjski standard, že odobrena posojila za isto stanovanjsko gradnjo ter druge pokazatelje.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
.'X
m
»SS
Razstavo v Škocjanu
Boljkova svetloba kozmosa
Mladi pišejo
6. \omuar\a je bila odprta v prostorih Kulturnega društva Miran jarc s Škocjana prva samostojna razstava Janeza Boljke v naši občini, sicer kiparja, grafika in slikarja svetovne razsežnosti, kar so lahko spoznali drugi obiskovalci na najmanj stotih razstavah po vseh kontinentih. Boljkove umetnine so prejele tudi čez dvajset mednarodnih priznanj, doma pa lani najvišjo — Prešernovo, Boljkova dela pa krasijo tako galerije
V prijetno okolje škocjanskega letnega gledališča in brunarice ob njem smo stopili mimo gorečih bakel, postavljenih v ivje in sneg, sprejela pa nas je tudi priložnostna glasba in nas nežno popeljala v Boljkov umetniški svet živalske figuralike in stehnizirane kombinatorike grafičnih prikazov današnjega sveta, v brunarici se je zbrala tako rekoč vsa kulturna domžalska srenja, s predsednikom občinske skupščine Petrom Primožičem na čelu in predsednikom Kulturne skupnosti dr. Miroslavom stiplovškom. v kozmični Boljkov svet so zanihale strune odličnega citrarja Tomaža Plahu-tnika, večerje objela žametna beseda Toneta Ftičarja na Kuntner-jeve in Boletove verze, v lesenih stenah se je lepo ujela ubrana pesem bratov Pirnat, ob spremljavi citer pa sta nas ponesla v višave tudi bariton Janeza Majcenoviča in bas Roka Lapa. Celotni kulturni spored je bil ubran na smisel in nesmisel bivanja današnjega človeka, na slovenske korenine, na današnjega človeka, ujetega med bivanjske niti tega koščka sveta, ki nam je dan.
Prireditev je najavil predsednik škocjanskega društva Miran Jarc Lojze Stražar, v govorjeni besedi pa so ga nadaljevali še Matjaž Brojan, Dr. Miroslav Stiplovšek in dr. Ivan Sedej. Brojan je pokazal na svetlobo kozmosa, ki jo prina-
o njem pa je povedal tudi nekaj osnovnih življenjskih podatkov ter postavil Boljkove umetnine na vrh novodobnega nadrealizma.
O samih razstavljenih skulptu-rah in grafikah je podrobneje spregovoril tudi dr. Ivan Sedej ter plastično pokazal na primerkih, kako smiselno lahko obravnavamo Boljkove umetnine, od navideznega reda do nereda, od oblikovne dovršenosti do notranje
Na otvoritvi razstave nekaterih grafik in plastik akademskega kiparja Janeza Boljke v kulturnem domu na Studencu sta v kulturnem sporedu med drugim sodelovala tudi oktet bratov Pirnat in Rok Lap.
ša s svojimi večnimi deli med nas veliki umetnik Janez Boljka, na svetlobo, za katero hodimo in se z njo oplajamo, z drugimi besedami pa bi jo lahko imenovali tudi dobrota. Mi tu in zdaj smo samo majhen drobec na njegovi široki kozmopolitski zastavljeni poti skozi življenje ...
Dr. Miroslav stiplovšek je nekoliko podrobneje ob začetku novega leta orisal celotno kulturno dejavnost v občini, med katero ima likovno pomembno mesto, tako z delovanjem Likovnega razstavišča v Domžalah, kot v Mengšu in tudi Škocjanu, kjer so se s prizadevnim predsednikom Lojzetom Stražarjem na čelu močno potrudili, da so lahko pripravili tako pomembno razstavo prvič v naši občini. Umetnika je dr. Stiplovšek povabil, naj še kdaj razstavlja pri nas.
napetosti, od iskanja izgubljenih delčkov atomskega človeka do estetske celote, ki je enako pozitivno povedana tako Slovencem kot Jugoslovanom ali vsem državljanom Sveta, nasploh Kozmosa v celoti.
Kulturno društvo Miran Jarc, Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Domžale so nam tako omogočili doživeti prelep umetniški večer, hkrati pa bližnje srečanje s tako velikim umetnikom, kot je Janez Boljka, sicer doma z našega območja, delujoč pa prav tako v neposredni bližini škocjanskega razstavišča. Razstava bo odprta do 22. januarja, v večernih urah, ob nedeljah pa tudi dopoldne. Srečanje z vrhunsko umetnostjo Janeza Boljke je res doživetje, ki pusti v človeku razmišljujajoče sledi.       i. sivec
Kako naj kurimo na olje?
Vsak po svojih močeh za čistejši zrak!
Pogovor z Rajkom Avguštinom, serviserjem oljnih gorilnikov iz Mengša.
Rajko Avguštin je 32-letni Ljubljančan, ki se mu je življenje obrnilo tako, da se je naselil v mengeški Loki na Koželjevem nabrežju 2. Včasih je kot elektromehanik v Ljubljani pri zasebniku delal v previjalnici motorjev, sedaj pa že nekaj let na območju naše občine popravlja in servisira vse vrste gorilnikov. Pravi naslov za naše vprašanje je bil: Kaj lahko občan sam prispeva za čistejši zrak?
. »Mnogo«, pravi Rajko. Gretje na olje je tačas pri nas med naJčistejšimi oblikami in zaenkrat tudi med najcenejšimi. V ,em- izpuhu namreč skoraj ni ?.YePla, vsekakor pa zanemario malo v primerjavi s premogom. C02 v izpuhu je nekako (ob nastavitvi 4—6 odlokov), dovoljeno pa je do 13 odstotkov.
odv
Pd rednega nastavljanja je lvisno, koliko tega je v zraku, 0reJ je čistost zraka neposred-° odvisna od servisiranja. Se-eda pa gre tudi za znatne pri-r?«ke pri energiji. Prihranek Pr' energiji t. j. pri olju je naj-2 fnJ tolikšen, da si lahko vsaj y"krat letno plačaš serviserja. Sekakor pa je neobhodno, da
bi na vsakem centralnem gretju na olje — gorilniku izvedli servis vsaj enkrat letno ...
Kaj človek lahko stori sam? Sam si lahko pomagaš z očiščevanjem deflektorja, to je mesta, od koder prihaja plamen iz gorilnika v peč ter z očiščevanjem foto upora. Prav tako lahko vsak sam tudi očisti oljni filter...
Rajko Avguštin tudi svetuje, da naj bosta peč in oljni gorilnik v čistem prostoru, na ta način bo tudi manj možnosti, da bi prišlo do zaprašitve, dotok zraka bo nemoten, s tem pa tudi delovanje vseh naprav.
Ob koncu razgovora je Rajko zaželel vsem svojim strankam srečno novo leto ...
»Občinski komite ZKS Domžale se zahvaljuje za čestitke ob Novem letu in želi vsam članom Zveze komunistov, delovnim ljudem in občanom srečno ter uspehov polno 1989. leto. Sredstva, namenjena za čestitke, je Občinski komite ZKS Domžale nakazal Srednji kovinarski in usnjarski Soli Domžale za nabavo učil.
Srečno!
Občinski komite ZKS Domžale«
Kako naj deluje kurilna naprava na olje
Predpogoj za dobro izgorevanje je dobro uravnan gorilnik, ustrezen dimnik in pravilno zračenje v prostoru, kjer je nameščena kurilna naprava. Dobro uravnan gorilnik prihrani tudi do 5 odstotkov goriva, če ni na ogrevalnih straneh kurilne naprave trdnih oblog, če pa so trdne obloge pa je lahko poraba večja tudi do 25 odstotkov.
Gorilnik je dobro nastavljen, če se sajavost giblje od o—i (filter je bel in ni vidnega dimnega madeža), temperatura dimnih plinov se naj giblje med 160—240 stopinj C. Na zgornje vrednosti odločno vpliva pravilno razmerje med zrakom in kurilnim oljem.
Visok presežek zraka ima za posledico veliko količino plina, ki prevzema toploto in jo odnaša. Kurilna naprava ima zato nižjo temperaturo gorilnega prostora in višjo temperaturo dimnih plinov, oboje pa nižji izkoristek kurilne naprave.
Pomanjkanje zraka pa pomeni tvorbo saj, ki so toplotni izolator (1 mm saj ima za posledico do 5 odstotkov večje porabe goriva), zato je prenos toplote iz kurišča na ogrevalne dele v kurilni napravi manjši in večje izgube zaradi neizgorelega ogljika, ki se dvigne iz plamena kot saje. Dobro očiščena kurilna naprava pomeni prihranek denarja, zato ne odklanjajte, da vam dimnikar očisti vse naprave.
Godba Domžale se zahvaljuje kolektivu Univerzale za podarjena priložnostna oblačila.
Vsem krajanom želimo srečno novo leto.
Mladi o vojaških poklicih
Komisija za usmerjanje mladih v vojaške poklice, ki deluje v okviru OK SZDL Domžale je sklenila razpis za najboljši spis na temo MOJ POKLIC — OFICIR JLA. Na natečaj so vključili učence sedmih in osmih razredov ter srednjih šol v občini Domžale. Komisija je prejala 49 spisov, med njimi pa določila najboljše.
Prvo mesto — Simona Kuhar 8. a OŠ Martin Koželj Dob Drugo mesto — Marko Moldovan 8. c OŠ Josip Broz Tito Tretjo mesto — Iztok Racman 7. c OŠ E. Kardelj Trzin Najboljše tri spise objavljamo v današnji številki.
Oficir JLA
Oficir kot človek mora imeti smisel za organizacijo, za delo z ljudmi. Take osebe ponavadi »obožujejo« red in disciplino, imeti pa morajo tudi čut za odgovornost. Oficirji so navadno moški, le v posebnih primerih se v ta poklic podajo ženske.
Kot pripadnica nežnega spola nikakor ne bi bila dober oficir. Odgovornost me odbija, red in disciplino pa naravnost sovražim. Ne, taki ljudje za vodenje vojske niso primerni. Oficir naj bo tisti, ki ima močne, zelo, zelo močne živce. Takih ljudi je malo, a se najdejo.
Ko tako razmišljam o poklicih, se pogosto sprašujem, zakaj se nekateri odločijo prav za vojaški poklic. Kaj jih žene? Morda želja, da bi v svojem življenju storili nekaj za soljudi? Morda so se kot otroci radi vojskovali z lesenimi puškami in jabolki namesto bomb za pasom? Kakorkoli že, v vsakem oficirju mora biti tudi nekaj pedagoga, saj uči vojaških spretnosti mlade fante na služenju domovini.
Čeprav sama ne poznam nobenega oficirja, si ga brez težav lahko predstavljam. Zdi se mi strašno pomemben v svoji sivkasto-zeleni obleki. Na ramenih ima našitke in zlate zvezdice, na prsih pripeta odlikovanja in čine, ki jih je dobil glede na zasluge in službena leta. " Odlikovanja so odraz njegove pomembnosti in njegovega prispevka pri razvijanju obrambne sposobnosti naše domovine.
Tudi rezervne oficirje imamo v JLA; to so civilisti, ki se šolajo med služenjem vojaškega roka in so kasneje priložnost-mo mobilizirani.
Skratka, oficir je pripadnik vodilnega kadra v vojski.
Čeprav mi vojaški poklici niso preveč pri srcu, občudujem tiste, ki so se odločili prav za poklic oficirja v JLA, pa naj je to njihova želja ali pa želja njihovih staršev. Poklic oficirja pomeni dolgoletno garanje v vojski; v teku vojaškega usposabljanja moraš poleg tega znati delati z ljudmi, znati prisluhniti njihovim problemom in težavam, s katerimi se dan za dnem vsakdo srečuje.
Skratka, biti oficir JLA pomeni: biti pripravljen na spoštovanje reda in točnosti v službi domovine.
Simona KUHAR, 8. a OŠ Martin Koželj DOB pri Domžalah
Oficir JLA -moj poklic
Vojaški poklici so že od nekdaj zanimali mlade fante. Biti vojak in služiti domovini: to je bil vedno in bo tudi v bodoče časten poklic. Postati vojak pa vendarle ni tako preprosto. Človek, ki hoče postati vojak, mora biti pošten in redoljuben, torej vzgled vsem drugim. Do tega ugleda pa se človek ne dokoplje tako zlahka, saj mora uspešno končati šolanje in opraviti potrebne izpite. To zahteva leta napornega dela, predvsem dobre volje, s katero mora človek opravljati tak poklic. Človek, ki brez volje opravlja neko delo, ga zagotovo slabo naredi; sploh pa človeka nima smisla siliti v tisto, česar ne mara.
Vojaško šolanje pa je tudi dolgotrajno. Za oficirja mora človek trdo delati kar štiri leta. S kasnejšimi plemenitimi dejanji pa se lahko napreduje tudi v višje čine. Doseči čim višji čin in napredovati, to je želja, ki mladim vojakom ne daje miru, zato fantje med seboj kar tekmujejo, kdo se bo bolje izkazal. Najboljši je vedno deležen pohvale svojega predpostavljenega in ta pohvala pomeni vojaku več kakor vse bogastvo tega sveta.
Tudi jaz sem hotel postati vojak, ko sem bil še manjši, vendar se takrat nisem zavedal vseh dolžnosti, ki jih tak človek nosi na plečih. Sedaj, ko razmišljam trezneje, pa se bom raje odločil za kakšen drug poklic, saj bom tudi z njim lahko v čast domovini in družbi.
Marko Moldova, 8. c OŠ Josip Broz Tito
Moj poklic oficir JLA
Jugoslovanska ljudska armada je bila ustanovljena v najtežjih dneh naše zgodovine. Je ljudska, socialistična vojska in je aktiven nosilec bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Kot pravi zakon o Jugoslovanski ljudski armadi je njena naloga, da brani teritorialno neodvisnost, neodvisnost in svobodni notranji razvoj Jugoslavije ter da daje vso podporo mednarodnim obveznostim Jugoslavije pri ohranitvi miru doma in v svetu.
Imam prijatelja, ki obiskuje Vojni srednješolski center v Sarajevu. Odločil se je za poklic letalskega mehanika. Čeprav je odličnjak, pravi, da je šolanje naporno. Veliko sva se pogovarjala o vojaških poklicih in tudi sam sem že premišljeval, da bi se odločil za podoben, če ne celo isti poklic, kot si ga je izbral on, kajti naša vojska potrebuje mlade in kreativne ljudi. Toda tu se mi postavlja vprašanje, ali bom zmogel? In potem ... mogoče, postanem oficir in vodim ter vzgajam mlade ljudi.
In kaj sploh je oficir? To je starešina v naših oboroženih silah. Ti se delijo na nižje, višje in generale. Nižji oficirji v kopenski in letalski vojski so podporočniki in poročniki, višji oficirji pa so majorji, podpolkovniki in polkovniki; v vojni mornarici pa kapitani korvete, fregate in vojne ladje. Generali pa so: general-major, general-podpol-kovnik, general-polkovnik, general armade in general.
Pot do teh nazivov je dolga. Od dela in sposobnosti posameznika je odvisen tudi naziv, ki ga pridobiš. Leto in pol imam še časa do končne odločitve in potem... kdo ve?
Iztok Racma, 7. c
OŠ Edvard Kardelj, Trzin
Krašenjski loparčki...
ŠD Krašnja je organiziral 1. novoletni turnir v namiznem tenisu za pionirke občine Domžale.
Povabili so vse predstavnike osnovnih šol domžalske občine, žal pa so se tekmovanja udeležile le pionirke Mengša in Krašnje. Nastopile so v dveh skupinah.
Pionirke 1.—4. razred
Pervinšek Tanja Skok Meta Štrukelj Petra Jerič Sonja
Pionirke 5.-
Hoti
Pajtler
Brezovnik
Brank
Krašnja Mengeš Krašnja Mengeš
razred Krašnja Krašnja Mengeš Mengeš
Vsem udeleženkam čestitamo za dosežene rezultate, organizatorju ŠD Krašnji, ki je ob pomoči pokroviteljev Slaščičarne Lenček, Napredka, Univerzale, To-ko, Kompas Hertz, Založbe Borec, Založbe Obzorje, Lesnine in Marinšek Angelce, pa iskrena hvala za prijetno vzdušje in odlično organizacijo.
Upamo, da se bodo naslednjega turnirja udeležile tudi tekmovalke iz ostalih domžalskih šol.
Mlaj
Jože Mlakar Mengeš, Hribarjeva 10
Mengeški
mladi
ping-pong
Namiznoteniška sekcija Partizan Mengeš je organizirala 1. pregledni turnir pionirk in pionirjev od 1. do 4. razreda. Nastopili so tekmovalci in tekmovalke iz sedmih klubov Ljubljanske regije, med njimi tudi uspešno pionirke in pionirji iz Mengša in Krašnje.
V skupini najmlajših je nastopilo 30 pionirk in pionirjev, v starejši skupini pa 71 tekmovalcev in tekmovalk.
Rezultati:
Pionirke L—2. razred Vujin        Ilirija Ljubljana Dernovšek Ilirija Tratnjek Mengeš Škrlep Mengeš
Pionirji L—2. razred Smrekar     Vesna Ljubljana Javh Edigs Mengeš
Cad Vesna Ljubljana
Vrhovnik    Edigs Mengeš
Pionirke 3.-4. razred Pinčar       Olimpija Ljublj. Dermastja  Ilirija Ljubljana Šetina Ilirija Lužar        Kajuh Ljubljana
Pionirji 3.-4. razred Škrlep P. Mengeš Zakotnik Vesna Geržinič Kajuh Cerar Krašnja
Tekmovanje je pokazalo, da z mladimi dobro delajo tako v Krašnji, kakor tudi v Mengšu. Vsem nastopajočim čestitamo za dosežene rezultate, organizatorjem pa za dobro izvedeno tekmovanje ob pomoči EDIGS iz Mengša in TOP Spin iz Domžal.
MLAJ
Likovno razstavišče Domžale in Kulturno informacijski center Križanke, Ljubljana
vabita k ogledu razstave Franca Ahčina, akademskega kiparja iz Argentine, ki bo v Domžalah odprta od četrtka, 12. januarja 1989 od 18. ure.
Razstava bo odprta do 26. januarja 1989.
STE PRIPRAVLJENI KAJ
PRISPEVATI
ZA NAŠ OBČINSKI
POROČEVALEC?
Zadnji podatki o višini inflacije in porastu življenjskih stroškov kažejo na skoraj neverjetna razmerja, ki povzročajo težave tudi nam — izdajateljem OBČINSKEGA POROČEVALCA. Posamezne postavke, na katere nimamo nobenega vpliva (stavljenje, tisk, papir, PTT storitve) so dosegle vrtoglave višine, nam včasih povzročale skrbi in nas silile k kar najracionalnejšemu obnašanju. Rezultat tega so bile tudi dvojne številke, zaradi katerih smo bili tudi deležni vaše kritike, češ da nas predolgo ni bilo.
Vemo pa tudi, da so tudi vaši življenjski stroški vsak mesec višji, da včasih težko povežete začetek in konec meseca, da vas podobno kot nas zaradi vsak mesec višjih cen boli glava, pestijo skrbi.
Pa se vendarle obračamo na vas s prošnjo za pomoč. Razmišljali smo sicer o morebitni uvedbi naročnine, pa smo se odločili, da bomo tako kot doslej v vaše domove prihajali brezplačno. Če nas radi berete, če nas težko pričakujete, nam boste zanesljivo želeli pomagati. Pomagati toliko, koli kot želite, kolikor zmorete. Zato vam predlagamo in vas obenem prosimo, da po lastni presoji nakažete »kakšen dinarček« na naš žiro račun 50120-678-55104 s pripisom za OBČINSKI POROČEVALEC.
Hvaležni vam bomo še za tako majhen prispevek, saj bomo vedeli, da je od srca. Vse, ki se boste nase akcije udeležili, bomo sproti objavljali (na željo tudi ne!)
Pričakujemo vašo pomoč, pa tudi vaše predloge, pobude in želje. Pomagajte nam, da bomo še bofj NAŠ Občinski poročevalec.
Uredniški odbor
Glosica:
Menjati sistem ali ljudi
V ponedeljek pred sklicem občinske skupščine imajo temeljne delegacije običajno posvet preko radijske zveze z ustreznimi občinskimi strukturami.
No in na enega teh ponedeljkov, nadavno tega, ob 18. uri sedim v sobi krajevne skupnosti Ihan in čakam.
Na kaj čakam sem sicer vedel, ali bom dočakal, tega pa ne. Radio zvezo imam vklopljeno; sekretar poziva krajevne skupnosti. Jaz se mu seveda ne oglasim; saj še nismo zbrani, če sem sam. Gledam skozi okno, vidim pa nič, občutim le vonj po kislem. Od kod neki bi smrdelo in to sredi Ihana.
Po radio zvezi poročajo o izkoriščenosti in smotrnosti dosedanjega samoprispevka — poročevalec tov. Preskar. Tokrat mi vžge — komunalno podjetje — saj centralna čistilna naprava oddaljena le dober streljaj sprošča v zrak tiste arome s priokusom po kislem.
Poročevalec pa še vedno razlaga in pripravlja teren za V. samoprispevek, ki visi nekje v zraku. Mojih delegatov pa še od nikoder.
Ušes nisem pretirano napenjal, saj sem vse gradivo prebral že pred sestankom kot običajno.
No tako razbremenjen in toliko bolj dovzeten za ostale stvari mi ponovno zasmrdi, a tokrat z bližnje ihanske farme. Poskušam misliti na slastno pečenko, na dimljeno šunko, rumenega odojka, pa nič ne pomaga, še vedno smrdi.
Znova poslušam radio sprejemnik — sekretar sprašuje po morebitnih pripombah in vprašanjih. Jaz jih v imenu ljudstva — nimam, ker sem sam, drugače bi se že pozanimal za to ali ono.
Nedolgo zatem je bilo tudi skupščinsko zasedanje vseh treh zborov nesklepčno, kar pa se mi zdi logična posledica nedoraslosti naše družbe za dober delegatski sistem.
J. Gregorič
Res je ta njegova ulica višja kot teren okoli nje. Toda, da je meter višja, je trditev neresna in pretiravanje le prehudo. Sploh pa so vse ceste, razen podvozov dvignjene nad teren in Teslina ni izjema.
Še bolj za lase privlečena pa je trditev, da je veter zasipaval pripeljani material po ogromnih luknjah na tej cesti. To se menda lahko dogaja samo v Sahari in drugih puščavah, v Domžalah pa menda zaenkrat ne. Tudi pravih jezer nisem nikoli videl, čeprav me pot večkrat zanese v to ulico.
Toliko v vednost »čitateljem« Občinskega poročevalca, pa tudi tov. Preskarju od SKIS-a da ne bo netočno informiran. Vsekakor pa želim, da bi bile vse makadamske ulice v Domžalah v doglednem času asfaltirane, tov. T. M. pa malo bolj objektiven, kadar nam bo razkrival svoje težave.
Občan L. I.
Oskrbovanci v Mengšu
V Mengšu v Domu upokojencev se imamo prav lepo. Sezidali so nov dom k priključku starega doma, sedaj pa bodo tudi stari dom lepo obnovili. Imamo novo ambulanto in novo veliko jedilnico. Kuhar in kuharice kuhajo prav dobro in se jim iskreno zahvaljujemo. Imamo pa tudi dnevne prostore s televizijo in radijem ter s čajnimi kuhinjami.
Novi dom ima 4 nadstropja in več sob, v katerih so po ena, dve, tri ali štiri postelje. Za tako lepo urejeni dom se imamo zahvaliti tov. direktorju Srečku Brčiču in sestram za mnogo truda, višji glavni medicinski sestri Fabioli, višji medicinski sestri Ivici, sestram Tereziji, Emi, Alojziji in Francki in strežnicam Anici in Sadeti. Prav tako tudi ostalim medicinskim sestram in strežnicam ter zdravnikoma dr. Ce-lestini in dr. Štrusu, fizioterapevtki Majdi Vidic in uradnicam doma.
Po moji prometni nesreči se za nadaljnje zdravljenje, ko sem se vrnila iz bolnice, čutim dolžno, da se iskreno zahvalim vsem, ki sem jih že naštela.
Želim jim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 1989.
Vabim vse, ki si želijo ogledati naš lepi dom in bi radi videli kako preživljamo tukaj svoj čas, da si ga ogledajo.
V imenu vseh oskrbovancev vam piše vaša nekdanja dopisovalka in oskrbovanka tega doma.
Anica Pavlic
Kje sta realnost in resnica
V članku, ki ga je napisal T. M. iz ulice Nikola Tesla v Domžalah, je mnogo netočnosti. Zelo lepo bi bilo, če bi resnično bil, kot se je predstavil občan edine neasfaltirane ulice v Domžalah. Na žalost pa je takih neasfaltiranih ulic več, to so na primer še Koščeva, Pot kurirjev, pa Masljeva, za katero je zelo čudno, da jo imenovani ne vidi, čeprav je le nekaj več kot za lučaj kamna oddaljena od Tesline in pisec večkrat hodi in se z avtom vozi po njej.
Čudež na Prevojah...
Vaša Meta Pometa, je »Napredku 1988« pometla kar 2 trgovini na Prevojah in Trojanah, saj sta bili po izjavi svoje DO že kar 5 let v sami izgubi, kar so točno začrtali v svojem internem časopisu.
Na kljub slabemu prometu pa je uslužni in radodarni oddelek za obrt in turizem na občini Domžale izdal v 1 mesecu dovoljenji za otvoritev 2 trgovin na Prevojah. Čestitamo! Če bo šlo po zgledu Napredka, zdaj bo šele izguba, če po njihovem vzorcu 1 ni mogla pošteno živeti, bosta pa zdaj 2. No, ja vsaj ena je Gašperjeva, ta bo zagotovo eksistirala, če bo gospodar lastnici tako naklonjen, kot je svojemu sinu pri gostilni. Ob razočaranju čestitamo in obilo uspeha v letu 1989!
Janez s Prevoj
Cenjeno uredništvo
V Občinskem poročevalcu je spet propaganda za nov samoprispevek. Ali ni zadosti 20 let plačevanja tega, saj stari ljudje nimamo nič od njega. Šole — otroci pa so še bolj nevzgojeni in nemogoči, kot so bile prejšnje generacije, ki so hodile v stare šole. Ali pa naj samoprispevek plačujejo priseljene družine, ki imajo več od samoprispevka, čeprav ga ne plačujejo 20 let, kot mi stari Domžalčani. Vsaj na stara leta bi rad užival skromno pokojnino (nekaj nad 50 milijonov) v celoti za trdo delo 40 let težkega dela. Meni in vsem upokojencem, ki ne bomo glasovali za samoprispevek že vsak jur nekaj pomeni. Upokojenci nismo zanj. Ne delajte si nepotrebnih stroškov s propagando, saj prispevek tako ne bo uspel. Kdo bo odgovarjal za stroške — gotovo nobeden.
Že ob 4. samoprispevku pred petimi leti so nam obljubili, da je to zadnji, no sedaj so pa na obljube pozabili. Mi ljudje pa nismo, ker komaj čakamo, da bo ta minil. Kdor hoče, naj ga pa sam plačuje, ne zahtevajte pa to od vseh, kateri nismo zato.
Občan
(naslov v uredništvu)
Novoletne pohvale:
Le tako naprej, družbeni gostinci...
Žal je bolj pogosta praksa, da tudi v našem časopisu večkrat grajamo, kot pa hvalimo. Zlasti na rovaš gostincev, še posebej družbenih, smo tudi v preteklosti izrekli prenekatero pikro. Popolnoma v dobri veri, da bi se stanje tudi na tem področju uredilo, če pa že ne to, pa vsaj izboljšalo. Z veseljem lahko ugotovimo, da se je vendarle premaknilo. Gostinski delavci v Slamniku so se v pripravi prireditev, organizaciji in izvedbi kulinaričnih, gastronomskih in drugih nalog resnično izkazali, saj o tem govore na uredništvo poslane pohvale članov Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, delavcev OŠ Venclja Perka in mnogih posameznikov, ki so v dneh pred novim letom in tudi ob prihodu novega leta imeli to možnost preverjati gostinske, delavne in siceršnje odlike zaposlenih v Slamniku. Vsem tistim, ki so z delom in organizacijo tega dela pripomogli k takim ocenam, čestitamo z željo in iskrenim pričakovanjem:
Zdržite, družbeni gostinci tako, kot ste zastavili, kljub specifičnim pogojem, ki jih v družbenem gostinstvu imate. Vztrajajte, Napredkovci.
Konkretna in učinkovita pomoč...
Saj ne prisluškujem telefonskim razgovorom. Ne! Nisem v nobeni taki službi, da bi to moral početi. Če pa imam priliko prisluhniti, kadar kdo kriči v telefonsko slušalko, pač prisluhnem. Takrat najprej pomislim, da je kdo v stiski in je morda potreben hitre in učinkovite pomoči.
Zakaj pravzaprav gre?
Zadnjič sem imel priliko slišati mamico, ki je kričala v telefonsko slušalko približno takole: Kaj si mislijo ti učitelji? Kaj pa hočejo ti učitelji? Nihče od učiteljev ni prizadet zaradi zmanjšanja obsega dela v šolah! Prizadeta sem jaz, ker moram plačevati po julijskih ukrepih več za šolsko prehra-
no ...! Cel rafal stavkov na račun učiteljev, ki sedaj zahtevajo, da bi še kdo drugi zmanjšal finančni načrt vsaj za toliko, kot ga je šolstvo (Recimo: občinska uprava, službe SlS-ov in DPO-jev, kot je bilo obljubljeno)!
Uboga mamica! Zasmislila se mi je, ker je toliko prizadeta, šolstvo pa nič! Kako bi ji pomagali? Pomoč mora biti učinkovita in konkretna!
Slišal sem, da je baje dobila po vselitvi v novo hišo celo milijardo posojila. Morda pa njene težave izhajajo iz tega grma!? Težko je namreč vračati družbi tako veliko posojilo. Kaj storiti? Predlagam, da bi ji to milijardico družba podarila in ona bi lažje plačevala šolsko prehrano. Njena bremena bi se izenačila z drugimi mamicami in tako bi se pridružila ostalim mamicam, ki prav tako zahtevajo zmanjšanje stroškov za administracijo na občini, sis-ih in DPO.
N. N.
Sitno vprašanje
Sprašujem: zakaj so ceste v naši občini tako slabo označene; tu mislim še posebno na belo črto po sredini vozišča. Občina Domžale ima veliko dni meglenih in nekateri so prav vražje črni. Se spomnite, kako je bilo lani okoli novega leta ? Če si se zvečer znašel na ceste, si se počutil kot da si slep.' Skoraj nobena cesta v občini namreč nima po sredi bele črte (takšne ali drugačne), da pa bi si zaželeli še rumeno ob robu — tega si še v sanjah ne upamo!
Smo res tako ubogi, revni? Mar res ni denarja, da bi voznikom, ki so ob meglenih večerih povsem nemočni in prepuščeni »naključni sreči«, pomagali pri varni vožnji.
Poteka akcija, s katero želimo zmanjšati število žrtev, ki jih terja cestni promet, za 10 ostotkov. Morda bi bila akcija, s katero bi ceste označili tako, kot se to spodobi, droben prispevek k temu. Morda bi celo ohranila kakšno življenje. Za začetek se lotimo kar cest v samem središču Domžale (Ljubljanske ceste), saj so celo te brez vsakih oznak! Da o ostalih »kolovozih« sploh ne govorimo. Naj se zgane, kdor je za to pristojen — to si želijo »na pol slepi« vozniki!
Sitnež
Domžalsko novo leto! Tudi tale skupina dimnikarčkov je bila del letošnje povorke ob novem letu, ki jo je kot vsakič pripravilo TD Domžale. Čeprav je bilo nastopajočih v povorki nekoliko manj kot prejšnja leta, pa je zelo pohvalen trud organizatorjev in pedagogov, ki so pripravili za nastop kar dve skupini domžalskih mažoretk...
Zakaj tako?
Komu so napoti?
V pričakovanju zime imajo naši »komunalci« vsako leto kar precej dela. Pa ne gre le za pripravo na posipanje poledenelih ulic, na pluženje cest in podobno, temveč se njihove pridne roke vsako leto lotijo tudi postavljanja približno več kot meter dolgih rumeno-rde-čih palic, ki zasajene ob robovih cest opozarjajdVtoznike in druge udeležence prometa, kje so robovi cest. To je še zlasti pomembno v primeru snega, pa tudi megle, saj so te palice včasih edina zanesljiva opora voznikom, da ne zavozijo s cest.
Vendar sem prav letos ob svojih ne tako maloštevilnih vožnjah po naši občini (verjetno se jim v drugih godi podobno!) opazila, da so zlasti na nekaterih območjih naše občine te palice nekomu zelo odveč, morda mu »gredo na živce« ali pa jih ne more videti, kdo bi vedel. Ne samo, da so izruvane in ležijo ob robovih cest in bližnjih jarkih, kjer zanesljivo ne morejo služiti svojemu namenu! Nekatere so zlomljene na najmanjše možne dolžine, druge so vržene po nekaj metrov stran, morda so nekatere celo odnesene! Manjše število pa jih človek najde celo na drevesih, upam, da to ne bo njihovo zadnje počivališče! Le komu so napoti! Voznikom, ki so jim največkrat v globokem snegu in megli kazale na rob ceste, zanesljivo ne. Prepričana sem, da tudi ostalim udeležencem v prometu ne! Pa vendar jih je nekdo moral obdelati in ta nekdo je moral biti kar precej pri močeh, saj ni šala izruvati iz tal, kamor so jo kar globoko zasadile neke pridne roke, več kot meter dolgo palico, jo pre-lamljati, ali celo vreči na bližnje drevo!
Pa ne da imamo kakšne močne silake, ki so na tak način preizkušali svojo moč in uničevali skupno premoženje, torej tudi svoje! Želim jim, da jih kakšen neprijeten dogodek, ki se v primeru večjega snega kaj hitro primeri, opomni, da so si največ krivi sami!
Pa ne da imajo ti fantje (dekleta, oprostite, če ste tudi vi zraven, čeprav menim, da vaše šibke ročice kaj takega ne zmorejo ...) svoje prste vmes tudi pri polomljenih označevalnih tablah naših vasi, zaselkov in krajev, ki tudi zlomljene na enem ali drugem koncu ne služijo svojemu namenu, da ne govorim o tem, da so prav te table nekaterim tako napoti, da jih zvrnejo kar v obcestne jarke, da ne bi preveč krasile svoje okolice. Enaka vsota včasih doleti tudi prometne znake, pri tem pa se storilci najbrž ne zavedajo, da to obenem pomeni včasih tudi zelo veliko nevarnost za prometno nesrečo.
A, kaj to komu mar, važno je biti »glavni«, pa čeprav le v poznih nočnih urah in v veselem razpoloženju! Tudi na takih zadevah lahko pokažemo, kaj hočemo, zmoremo in znamo.
Dragi moji, vaši in naši! Kdorkoli že ste! Poskušajte preizkušati in dokazovati svojo (pre)moč na kakšnih bolj koristnih rečeh, boste videli, da bo bolj vžgalo! Zadovoljni boste vi, da ne govorim o vaši okolici, ki ji boste tako lahko na legalen način pokazali, kaj hočete, znate in zmorete, da ne govorim o nevoščljivosti, ki bo spremljana ob dokazovanju vaše silne moči!
OSA
Košarkarski klub Domžale vabi na tradicionalno
PUSTOVANJE
ki bo v soboto, 4. 2. 1989 in torek, 7. 2. 1989 ob 20. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah. Igral bo priznani ansambel Charlie, prireditelj pa bo ob dobri hrani in pijači nudil še srečolov, kjer bo vsaka kupljena srečka prinesla enega bogatih dobitkov. Informacije, rezervacije in predprodaja vstopnic v pisarni ZTKO v hali Komunalnega centra v Domžale, telefon 721-015.
Ob koncu leta so Radomljam pripravili predstavitev knjige Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice. Predsatavitev je lepo uspelo. Na fotografiji avtor knjige Stane Stražar.
V Radomljah
Številni domačini in tudi gostje od drugod so napolnili malo radomeljsko dvorano. Na predstavitvi je bilo posredovano mnogo podatkov in zanimivosti o nastajanju več kot 1000 strani zajetne knjige.
Odbor za izdajo knjige Staneta Stražarja Ob bregovih Bistrice pri Krajevni skupnosti Radomlje je v mali dvorani Kulturnega doma tudi javno predstavil to knjigo, o kateri smo natančneje v našem glasilu že pisali, v kulturnem sporedu so sodelovali Moški pevski zbor Radomlje in člana dramske skupine Fotokino kluba Mavrice.
Najprej je zbor zapel nekaj pesmi, uglašenih predvsem na slovenstvo, kar je pac popularno v zadnjem času, nato pa sta dva člana Mavrice prebrala dva odlomka iz knjige Staneta Stražarja. Žal sta bila oba odlomka iz obdobja NOB, čeprav vemo, da je v knjigi še veliko drugih zanimivih obdobij. Nato je pogovor v zvezi z nastajanjem knjige z avtorjem Stanetom Stražarjem vodil urednik Občinskega poročevalca Matjaž Brojan.
stane Stražar je povedal nekaj dodatnih zanimivosti, kako je nabiral material tako s pomočjo župnijskih kot šolskih kronik, s pomočjo Arhiva Slovenije, zasebnih kronik, predvsem pa s številnimi obiski po stoterih domen na obeh bregovih Bistrice. France Cerar kot lektor in tudi glavni pobudnik, da je stane Stražar nadaljeval svoje plodovito delo prav tu, je podrobneje opisal tudi svoj prispevek pri tem, ki je zagotovo velik, prav tako pa je nekaj o organizacijskih težavah, ki pa tokrat vendarle niso bile pretirane, povedala predsednica odbora za izdajo knjige Ema Škerjanc-Ogorevc.
V pogovoru po uradni predstavitvi se je razvila kar precej živahna debata o vrednosti takšnega dela, ki se ga v občini premalo zavedamo in tudi premalo podpiramo, saj vsestranski prikaz domačih krajev in ljudi pride v
vse domove in ohranja največji del naše preteklosti in polpreteklosti. To je še posebej poudaril dr. velimir vulikič, ki je imel z monografijo o partizanskem zobozdravstvu dovolj dela in je opravil podobno neponovljivo družbeno vsestransko koristno opavilo, nekateri kulturniki pa še vedno dajo premalo poudarka prav temu tudi v domači občini. Medtem ko se je našlo dovolj denarja za neobiskane monodrame, elitne grobeljske koncerte in podobne predrage prireditve, namenjene ozkemu krogu, takšni projekti, ki so z vso širino namenjene nam in zanamcem, ne najdejo prave podpore. Tovariš Pišek je ob tem dejal, da je kulturni dinar pač skromen, na koncu pa se je vendarle izkristaliziralo mnenje, da bi z ustrezno prerazporeditvijo tega denarja lahko podprli nekoliko močneje takšne prispevke, ki kažejo
Razstava akademske slikarke Majde Lužar v Domžalah
Slikarka Majda Lužar se je letos že tretjič predstavila s svojimi deli v Domžalah. Spomladi — Domžalske likovne umetnice; jeseni je sodelovala na Forma vivi v Domžalah s skulpturami in v galeriji Vera, sedaj pa je razstavila svoj obsežnejši opus oljnih slik od leta 1986 do 1988 z naslovom SLEDI SONCA. Na otvoritvi je sodeloval dekliški pevski zbor.
y istem času je slikarka razsta-y"Jala s člani DSLU v galeriji Ri-
1988) Jak0P'Č (2'~'9' decembra Naslednje leto Lužarjeva pripra-^'Ja razstavo v Zahodnem Berlinu. ^Kademska slikarka Majda Lužar, ™J£na leta 1963 v Ljubljani, doma ko *ese.rJan Pri Domžalah, je po ncani gimnaziji v Kamniku obi-°yala  Akademijo  za likovno sHk   0st v SaraJevu in Ljubljani; ku nStV0 pri prof. Janezu Berni-ciaiir   aJ nadaljuje slikarsko spe-• Ostale razstave: Likovno
197otavišče Veronika v Kamniku tov ' skupinske razstave študen-u ^LU; Mestna galerija, Colegi-Va v Sarajevu; samostojna razsta-(d f^u'tumi dom Španski borci rtormance in skupinske slike).
S'ikarstvo Majde Lužar je pre-tw p° z barvo. Predmetni svet, ki "Slikarka vključuje v svoje kom-10 *,c'jske zasnove, je le nosilec si-izh e barvne erupcije, ki ima svoje : "°dišče v avtorični podrejenosti :• r^ito koloristični stilni kategori-d • nJenem slikarstvu je vse poleno barvi, telesa, ki jih slika, '2,je, ki jih nemirno razpleta po P atnu. Barva, ki trepeta na njenih P a'nih, je izraz razgibanosti in ne-'""'a njene notranjosti. Tega nemi-ra> ki se pojavlja v njenih slikarjih kompozicijah, ne morejo "krotiti večkrat še tako statistično
zasnovane figure, prenaša se na ozadje slike, v dele telesa, v samo gradnjo slike ali v strukturo barvnih nanosov. Ob nemirnem valovanju barve postaja slikarska ploskev živa. Izročena mamljivemu načinu zdaj mrzlih, zdaj toplih barvnih tonov.
Slikarkina simbolična moč barve prehaja preko njenih zgodnejših oblikovnih razsežnosti v čisto izpovednost, ko se mora njen ratio povsem podrediti nemalokrat nenadzorovanim ustvarjalnim impulzom, ki silijo k dejanjem in se skušajo za vsako ceno uveljaviti. Njeni slikarski roki ukazujejo neizprosni kazalci razpoloženj, čustev in podzavestnih hotenj. Nekdanja jasnost oblikovnega izraza se počasi zabrisuje, telesa tonejo v poplavi barvnega slepila, trdni obrisi razpadajo. Telo, rešeno materialne teže, sprosti nekdaj zadrževalno gibanje v novo kvaliteto, v dinamičen polet v območje zunaj meje prostorsko in časovno determinirane vsakdanjosti. Slikarskin ustvarjalni duh, ki se v svojih začetkih oklepa človeških dimenzij in v oprijemljivih figurah išče odmeve lastne duševnosti, zdaj, odrešen vezi, hiti v zavetje kozmične brezmejnosti. Slika Rdeče telo se v svojem silovitem gibanju izmika zemeljskim zakonom, postaja breztežna, spremenjena v simbol človekovega neustavljivega hrepenenja.
našo občino na zunaj, puščajo dediščino tudi zanamcem in ohranjajo sicer za večino za vedno pozabljene strani lokalne kronike.
Stane Stražar je bil pripravljen od-■ govarjati tudi vsem tistim posameznikom, ki so prišli na predstavitev morda zaradi napak ali različnega tolmačenja nekaterih dogodkov, predvsem iz NOB, čeprav sicer preverjenih in celo potrjenih s podpisi (likvidacije ipd.), vendar se pogovor z avtorjem ni zasukal v to smer, kar je tudi pravilno. Va-1 lovi so se torej umirili, še preden so se po nepotrebnem razburkali. Seveda pa je velika St>ažarjeva odgovornost
izjemno izpostavljena zato, ker piše tudi o živih ljudeh, oz. o polpreteklem dogajanju nekaterih posameznikov.
Kakorkoli že, osebno menim, da je knjiga Staneta Stražarja pomemben prispevek k oživljanju naše lokalne zgodovine, da je predstavitev lepo uspela in da so tako avtor kot odbor za izdajo knjige dokazali svojo veliko delavnost, poštenost in dobronamer-nost. To pa bi morali vsi bralci spoštovati, kreatorji kulturne razdelitve pa močneje upoštevati. Da večer ni zdrknil na nizko raven, je poskrbel tudi Brojan z jasnim vodenjem predstavitve Stražarjeve knjige.    |Van Sivec
Pesem za otroke z rakom
Rak je ena najbolj krutih in neizprosnih bolezni našega časa. Najhuje je, če si poišče žrtve med otroki. Namesto toplega doma — tih, pusta bolnišnica, namesto ljubkih igrač — množica aparatur, namesto veselih iger — terapije, namesto božajoče materine dlani — bela, mrzla rjuha. Ste kdaj videli te žalostne, prestrašene oči, ki zrejo v prihajajoči dan? Pomagajmo tudi MI, da bo lepši, prijaznejši. Olajšajmo jim zdravljenje. Prispevajmo za nove, sodobne aparature.
Vse, ki vam ni vseeno,
VABIMO
na solidarnostni koncert, ki ga pripravlja STOBLJANSKI OKTET.
Povabili smo še TOMAŽA PLAHUTNIKA (citre), ROKA LAPA (bas) in DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR (zborovodja METKA PICHLER).
Za bolne otroke bomo nastopili v stari kinodvorani Domžale v
PETEK, 20. JANUARJA ob 18.30
Vsa zbrana sredstva bomo nakazali na ŽR UKC TOZD UNIVERZITETNA PEDIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA, št. 50100-603-45816, s pripisom solidarnostna pomoč otroku z rakom.
ŽIVLJENJE NAM VRAČA SAMO TISTO, KAR DAJEMO DRUGIM.
STOBLJANSKI OKTET tudi obvešča organizatorje, društva in DO, da je pripravljen nastopiti kjerkoli v občini na solidarnostnih koncertih, ki bi jih pripnavili z namenom, da se zbirajo sredstva za pomoč otrokom z rakom.
Informacije: TONE PAVLIN.
Kulturna skupnost občine Domžale
RAZPISUJE
Kersnikove plakete za leto 1988 za dosežek na področju kulture
Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Kersnikovih plaket, objavlja Kulturna skupnost občine Domžale razpis bronastih, srebrnih in zlatih Kersnikovih plaket za leto 1988 za posebne dosežke na področju kulture.
Kulturna skupnost občine Domžale podeljuje plakete:
— posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne ustvarjalne in poustvarjalne dosežke, ki so bili objavljeni, izvajani, razstavljeni ali na kak drug način dani v javno presjo,
— posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne uspehe pri varovanju oziroma prezentaciji kulturne dediščine, za posredovanje splošnih kulturnih vrednot drugim delovnim ljudem in občanom ter organizacijam za dosežke pri uresničevanju kulturne politike,
— organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in posameznikom za pomembne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov na področju domžalske občine ter posameznikom ob življenjskih ali delovnih jubilejih za najmanj petindvajsetletno aktivno in uspešno delo pri razvijanju kulturne dejavnosti v občini Domžale.
Na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti podeljuje skupnost plakete za izjemne stvaritve, ki so bile predstavljene v minulem enoletnem obdobju, oziroma so se v kvalitetnem smislu ponavljaje več let zaporedoma. Na področju varstva kulturne in naravne dediščine in trajnejšega spodbujanja kulturnega življenja, opisane v drugi in tretji alinei za obdobje minulih treh let.
Kandidate za plakete lahko predlagajo OZD, KS, družbenopolitične in družbene organizacije, kulturna društva, Samoupravne interesne skupnosti, ZKO, strokovna društva in združenja ter občani domžalske občine. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj in kje so bila predlagana dela objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drugi način dana v javno presojo. V drugih primerih je potrebno priložiti dokumentacijo o opravljenem delu oziroma dokazilu o jubilejih.
Predloge za plakete je potrebno poslati na naslov: Kulturna skupnost občine Domžale, Ljubljanska cesta 36, 61230 Domžale, najkasneje do 1. 2.1989.
Novi mengeški talenti
Pred novim letom je bila v Glasbeni šoli v Mengšu tradicionalna interna produkcija, ki jo pripravijo s svojimi učenci glasbeni pedagogi kot dokaz, kaj so se naučili v preteklem obdobju. Na začetku je nekaj besed o vse dražjem glasbenem izobraževanju spregovoril ravnatelj Glasbene šole Domžale Tone Savnik, nato pa je stekel petindvajset točk obsegajoč program učencev mengeškega oddelka glasbene šole, pod vodstvom pedagogov Hervina Jakončiča, Vande Svetine, Ljer-ke Bernat-Boljunčič, Karla Le-skovca, Martine Bohte in Pavla Kosca.
Na interni produkciji so predvsem pred starši, v sicer nabito polni dvoranici, nastopili: Janez Podlesek, Kristina Veber, Gregor Vuga, Helena Kostešič, Urška Urbanija, Mateja Jemec, Urša Lomovšek, Tone Keš, Ingrid Kalan, Polona Limpel, Miha Trampuž, Andrej Nastran, Sergeja Križnar, Zinka Kobilšek, Metka Šepic, Veronika Benda, Renato Kostešič, Robi Požar, Viki Oblak, Andreja Marin, Manja Mesar, Rok Benda, Ana Benda, Andrej Trampuž in Jevšenak Mo-nika (po vrstnem redu nastopanja). Nekateri so nastopili tudi v dveh ali celo treh točkah. V rokah mladih izvajalcev so se vrstile tako violine kot flavte, tako kitare kot harmonike, tako klarineti kot pod mladimi prsti črnobele tipke klavirja.
Ob koncu prireditve mi je prof. Pavle Kosec, kot eden iz-
Vavli Kulturnega doma v Mengšu:
Razstavlja domačin Albin Dornik
V Mengšu je bila ob koncu leta odprta razstava likovnih del domačina Albina Dornika. Slikar je po stroki sicer mizar, ob upokojitvi pa se je začel resneje ukvarjati tudi s slikanjem, predvsem z upodabljanjem krajin iz svojega prvobitnega okolja. Albin Dornik je po rodu Mengšan, od leta 1941 pa živi v Ljubljani. Sam
pravi, da s posebnim navdihom slika svoj rojstni kraj, svoj rodni Mengeš z okolico. Njegov veliki vzornik je sicer Maksim Gaspari, čeprav njegove slike prikazujejo pokrajino nekoliko manj idilično in zaneseno. Gre pravzaprav za prav prijetne krajinske slike, ki bodo zagotovo všeč vsem domačinom, saj je na njih iztrgan prenekateri del starega Mengša z okolico, kar pa daje Domikovim slikam še dodatno razsežnost. Dornik pravi, da je že od mladosti naprej najmočneje navezan na naravo; na prvinsko ži-
vljenje, na vse tisto, kar človekovega duha lahko bogati z večjo mero, kot sam človek s svojimi slabimi in dobrimi lastnostmi. Slikanje mu daje veliko osebno zadovoljstvo in ga močno notranje pomirja na jesen življenja.
Zanimivo je, da je to prva Dornikova samostojna razstava, kljub častitljivim letom slikarja. Prva že, zagotovo pa ne zadnja ... Ob odprtju je kratek priložnostni program, v organizaciji Delavsko kulturnega društva Svoboda Mengeš, popestril tudi odlični kitarist Andrej Grafenauer.   j Sivec
med glavnih pedagogov, povabil v učilnico, kjer mi je dejal, da smo na prireditvi Srečno, 1 mladi fantje, premalo izpostavili, da so Stoparji izšli iz mengeškega oddelka glasbene šole in da je ta glasbena skupina dobila največ znanja prav tu. Vsekakor temu ni oporekati, posebne skrbi pa tudi ni za bodoče glasbene skupine in posameznike, tako na področju resne kot zabavne glasbe. Glasbena šola torej dobro opravlja svojo funkcijo, res pa je tudi, da je glasbeno izobraževanje postalo že pravo razkošje, ki si ga v vsaki družini ne morejo več privoščiti. i. Sivec
Nocoj bo pa en lep večer
In res je bil. Lep, prijeten, zanimiv — predvsem pa glasbeni, tako so lahko rekli vsi, ki so bili v soboto in v nedeljo, 3. oziroma 4. decembra na tej prireditvi. Letos jo je že četrtič organiziralo Kulturno društvo Franc Bukovec iz Vira; prireditev sčasoma postaja že tradicionalna. Nastopili so majhni (celo otroci iz virskega vrtca) in veliki, mladi in stari, amaterji in »profesionalci«, vse pa združuje velika ljubezen do glasbe.
Predstavili so se s petjem in z igranjem na različne instrumente, pa tudi kaj o sebi so povedali — in če ne drugega, vsaj tisto, kar jih je vprašal napovedovalec — Milan Krapež. Tako so se mnogi nastopajoči spominjali štirih let nazaj, ko je bila ta prireditev prvič. Z nastopom so prvi začeli člani ansambla Krt, prav ti pa so večer tudi zaključili. Tov. Metka Pic-hler je pripravila tokrat več točk, najprej pa so pela dekleta dekliškega zbora, pa mladinski zbor in še več skupinskih in solo točk. Prijetno glasbo iz citer je izvabljal znani citrar —■ Tomaž Plahutnik. Pa še moravski kvintet, Polona Lenič, Filip Kranjec, Mladi kovinarji in vsi ostali, ki so tako ali drugače zabavali navdušeno občinstvo v dvorani. Gosta večera sta bila kantavtor Dušan Uršič in Lado leskovar.
Jana Rems
OK ZSMS in OO ZSMS VIR
VABITA
RADI PLEŠETE?
OO ZSMS VIR VABI VSE LJUBITELJE PLESA V
NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ
Vpis in informacije: v torek, 24. januarja ob
19.30 uri v Delavskemu domu na Viru.
TENIS
KLUB
MENGEŠ
ORGANIZIRA
v sodelovanju s športnim centrom FITTOP in Teniško zvezo Slovenije naslednje turnirje v obdobju januar-april: TURNIRSKI KOLEDAR
DATUM	KATEGORIJA	SPONZORJI
7., 8, januar 89	pionirji   do   14. leta - posamezno	KOMPAS-ADRIA
21., 22. januar 89	člani - posamezno	RIKO RIBNICA
4., 5. februar 89	odprto prvenstvo - pari - rekreativci (maske)	
18., 19. februar 89	tenis-ski	RIKO RIBNICA
4., 5. marec 89	državno prvenstvo pionirji  do  14. leca-posamezno	RIKO RIBNICA
18., 19. marec 89	odprto prvenstvo rekreativci - posamezno	
L, 2. april 89	veterani   nad  45 let - posamezno	RIKO RIBNICA
15., 16. april 89	odprto prvenstvo rekreativci - posamezno	
Za vsak posamezni 10 dni pred terminom 324.
turnir bomo propozicije objavili v javnih občilih , Vse dodatne informacije dobite po tel. 061/737
DO RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE DOMŽALE, Ljubljanska 76
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBJAVLJA
zbiranje ponudb
Za pridobitev usposobljenih izvajalcev za izvajanje vzdrževalnih del v letu 1989.
Zbira se ponudbe vseh izvajalcev družbenega ali privatnega sektorja, ki so usposobljeni izvajati vzdrževalna dela na stanovanjskih in poslovnih objektih v družbenem upravljanju.
Po planu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale je za leto 1989 predvidenih sredstev za:
krovsko kleparska dela
— zidarska dela
— pleskarska dela
— mizarska dela
— keramičarska dela
— tlakarska dela
— vodoinstalaterska dela
— elektroinstalacijska dela
— popravila dvigal Podrobnejše podatke, ki so potrebni za ponudbo lahko interesenti dobijo v času razpisa pri strokovni službi Samoupravne stanovanjske skupnosti ali po telefonu 721-919, kjer dobijo tudi popise nekaterih tipičnih vzdrževalnih del za oblikovanje primerjalnih ponudb. Rok vložitve ponudb je do 31. 1.1989.
540,000.000 din 249,000.000 din 180,000.000 din 169,000.000 din 97,500.000 din 95,500.000 din 92,500.000 din 52,500.000 din 43,000.000 din
Komisija za medsebojna delovna razmerja Centra za socialno delo DOMŽALE, p. o.
objavlja v skladu z razvidom del in nalog prosta dela in naloge:
1. administrativni referent III. — en delavec za določen čas — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta
Pogoji:
— dvoletna administrativna šola ali skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja — administrativna smer oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti
— 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
— znanje strojepisja
—- sposobnost za opravljanje različnih del, znanje arhiviranja
— poskusno delo 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov:
Center za socialno delo Domžale, p. o. Ljubljana 70/11, DOMŽALE
v 8. dneh po objavi. Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali.
Kandidate bomo o izboru obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa ob izbiri.
Mali oglasi
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapiso-na in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon 724-176.
Ugodno prodam garažo v Domžalah na Zupančičevi ulici, tel. 722-138.
Zazidljivo parcelo, 1590 m2, primerno za obrtno' in stanovanjsko zidavo, ob glavni cesti Ljubljana— Celje, v Domžalah prodam. Ponudbe na telefon: 721-828
Čistimo greznice s traktorsko cisterno. Telefon: 722-056
Iščem izmenično varstvo za enoletno deklico v Mengšu. Kličite na telefon: 482-164.
Prodam zidano garažo v ulici Simona Jenka 8. Telefon: 722-818.
Instruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo. Telefon: 737-323.
ISUZU-DŽIP prodam ali zamenjam za osebni diesel avto. Naslov: Zidar Rinaldo, Reboljeva 12, Ljubljana.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 737-278.
Trajno žarečo peč, uporabno kot kuhinjski element, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov: Janez Kosmač, Hudo 38, Radomlje.
V redno delovno razmerje sprejmem šiviljo. Vajda Silva, Bolkova 35, Homec.
Ugodno prodam rabljeni pralni stroj Gorenje. Telefon: 737-729.
2-krat tedensko pomoč pri gospodinjstvu potrebujem. Vajda Silva, Bolkova 35, Homec.
Spet nekaj novega v Domžalah: KUKU — oblačila, oprema in igrače
V bivši stavbi organov reda in miru, na Ljubljanski 102 v Domžalah, bo 1. februarja odprta trgovina, ki bo namenjena predvsem našim najmlajšim, v njej bo mogoč nakup rabljenih in novih otroških oblačil, opreme in igrač. Komisijski del prodajalne bo dopolnjen s proizvodnim programom oziroma izdelki Tosame, Cicibana, in igračami z znakom »Dobra igrača«.
Potrebe in pričakovanja kupcev pa bodo narekovala nadaljnjo vsebino dejavnosti trgovine, ki je prva tovrstna v občini Domžale.
Kot je že omenjeno, bo trgovina odprla vrata v predpustnem času, zato vas že sedaj vabimo na prvo skupno akcijo: MENJAVO OTROŠKIH PUSTNIH OBLAČIL, ki bo potekala od 1. do 4. februarja 1989 med 15. in 19. uro.
Ne pozabite — cenejši in ugoden nakup vam omogoča KUKU. KUKU
Ljubljanska 102 vabi starše matroke
Domžale ^ sodelovanju pri akciji
MENJAVA OTROŠKIH PUSTNIH OBLAČIL 1.—4. februarja 1989 od 15. do 19. ure
Minimarket Jane Bajec na Viru
Na Viru, ob Bukovčevi cesti 12 a v neposredni bližini gostilne Ribič je v decembru odprla še eno zasebno trgovino Jana Bajec. Kot je za manjši lokal že kar nekako praksa, je moč dobiti na nekaj kvadratnih metrih praktično vse! Špecerijo, mesnine, sadje, pijačo. Kruh, ki ga kupite, je radomeljski.
Gre za viden napor ponuditi stranki res vse, kar taka trgovina lahko ponudi. Jana želi zagotoviti tudi nekaj tekstilnih izdelkov po katerih je največje povpraševanje, rada bi izpopolnila diabetično ponudbo, idej pa je še več.
Mož Lado, ki si je stvar zamislil in Jana sta na začetku trgovske poti. Ta začetek je že uspešen, da bo le taka tudi prihodnost.
Glavno besedo pri tem pa bodo imeli kupci. Prvi, ki so v trgovini že bili — so zadovoljni . . .
DO Samski dom Domžale
— v ustanavljanju
61230 Domžale, C. talcev 19 c
1. Delavce v združenem delu in pri obrtnikih obveščamo, da imamo dovolj nastanitvenih kapacitet za začasno bivanje.
Sprejem v dom vsak delovni dan od 8. do 12. ure. S seboj prinesite potrdilo o zaposlitvi. Vse informacije lahko dobite po telefonu številka 721-102.
2. Delovnim organizacijam ali obrtnikom nudimo v najem suh skladiščni prostor za lažje artikle v izmeri 173 m2. Možna tudi obrtna dejavnost. Ponudbe sprejema začasni poslovodni organ doma.
KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ OBVEŠČA Krajane naselja Loke pri Mengšu:
»Loka« na vpogled
da je osnutek ureditvenega načrta za naselje Loka, na vpogled v prostorih GD Loka, vsak dan od 15.—19. ure, v soboto od 8.—12. ure. Javna obravnava pa bo 30.1. 1989 ob 18. uri v gasilskemu domu Loka!
Predsednica skupščine Danica Bleje, I. r.
SUNNY TOURS
Turistična agencija
s>unny Tours, turistična agencija se je preselila na Ljubljansko 34/1 tel. 722-036. Do 31. 12.1988 smo poslovali v prostorih Veleblagovnice TGDO Napredek (poleg kreditnega oddelka), po 1.1.1989 pa redno poslujemo v prostorih bivšega doma upokojencev (nasproti SIS-ov) — 1. nadstropje, z delovnim časom ob delovni-kih od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ob sobotah zaprto.
Še vnaprej se priporočamo. Organiziramo letni in zimski oddih, izlete v domovini in tujini, šolo jahanja, smučanja in jadranja, prodaja letalskih kart JAT in ADRIA v domačem in inozemskem letalskem prometu.«
TENIS
KLUB
MENGEŠ
V SODELOVANJU S ŠPORTNIM CENTROM FITTOP ORGANIZIRA
v času zimskih počitnic začetne in nadaljevalne teniške tečaje v naslednjih terminih:
od 23.1. 1989 do 27. 1.1989    1. skupina od 7.-8.30
2. skupina od 8.30-10.00 od 30. 1. 1989 do 3. 2. 1989    1. skupina od 7.-8.30
2. skupina od 8.30-10.00 Istočasno obveščamo vse zainteresirane mlade tenisače, da bomo od 6. 2.  1989 imeli od ponedeljka do petka vsakodnevno šolo tenisa od 8.00-10.00 za starostno skupino od 8-12 let in od 12-14 let. Prijave po telefonu 737-324.
VABLJENI!
Servis šivalnih strojev
Tine Klančar, Vir, Čufarjeva 6, Domžale. Telefon 061/723-324.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete in sestre
FRANČIŠKE BRINOVEC
Kofiteževe tete iz Krtine
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za sočustvovanje, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Prav lepa hvala tudi vsem za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni.
V SPOMIN
13. januarja mineva dve leti, odkar je umrla naša draga mama
MILKA KEPIC
po domače Beganova mama iz Dragomlja
Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob ali ji prižgete svečko. Hvala vsem. Vsi njeni.
Cenjene stranke obveščamo, da od 1. 1. 1989 obratuje pooblaščen Tomos servis vsak dan od 8.-—16. ure.
Človeka smrt požanje, človeštva ne, naprej z njim, kar je storil zanje, živelo bo vselej, dr. France Prešeren V SPOMIN
19. januarja bo minilo dve leti, odkar nas je za vedno zapustila naša najdražja
NADJA PERŠOUA
Bolečina v srcih je neizmerna in žalost neutolažljiva. Naša misel pogosto zaide k tebi in čaka odgovor. Odgovora pa ni. Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni.
Grob mrtvega ne krije, mrtvega nI v grobi, počiva v naših, v zemeljski podobi. (Kochanovfskl)
ZAHVALA
Ob izgubi naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete
JOŽEFE JUHANT Kovačeve Pepce iz Jarš
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskrena hvala za darovano cvetje in izrečena so-žalja ter vsem vam, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Krajevni organizaciji RK, obinski organizaciji ZZB Domžale in vsem DPO v krajevni skupnosti in GD Jarše-Rodica za poslovilne besede, pa tudi Domžalskemu upokojenskemu ženskemu pevskemu zboru za odpete pesmi in poslovilne besede. Iskrena hvala gospodu župniku Milanu Gerdenu za lepo opravljen pogrebni obred in besede ob slovesu. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Vsi njeni
dr. VEKOSLAV JANEŽIČ
Skoraj popolnoma neopazno, kot je bilo navidez tudi življenje, se je iztekla nit dr. Vekosla-vu Janežiču, zdravniku iz Domžal.
Četudi se v strokovnem smislu v medicinske kroge »omžal, kdove zakaj ni nikoli vključil niti strokovno niti intimno, je njegovo mesto med nami gotovo Pustilo bogate sledi. Neopazno, neplačano, humanitarno, človeško poglobljeno je znal najti stik tistimi, ki so jih obremenile stiske mnogih preživelih desetletij, to je s starostniki. Znal jim je prisluhniti, znal jim je tudi pomagati.
Pa je bila ta pomoč neopaže-na, nekako intimna, osebna, pa zato vsakemu od pomoči potrebnih toliko bolj dragocena. Kot je znal prisluhniti pomoči potrebnim ljudem, tako je znal najti čas tudi za živali. Zgleden primer človeka je bil, ki je udejanjal plemenite humanitarne naloge.
Vodilo njegovega delovanja je bilo, da ima vsako živo bitje, pa naj bo to človek, žival ali rastlina, pravico do zdravega naravnega življenja v humanih pogojih.
Kot zdravnik se je zavedal, da naj bi bili zdravniki, ki najbolj poznajo kvarne vplive onesnažene in zastrupljene narave na vse živo, najbolj poklicani zastaviti svoje znanje in vpliv za izboljšanje ekoloških razmer.
Neizprosno je kritiziral tiste, ki zaradi kratkoročnih osebnih in drugih koristi uničujejo, ropajo in zastrupljajo naravne dobrine in rodno zemljo.
Leta 1982 se je pričela akcija za ustanovitev Društva za varstvo okolja občine Domžale-Kamnik. Bil je med prvimi pobudniki in ustanovni član društva. Društvo je bilo ustanovljeno maja 1983 in dr. Janežič je bil njegov prvi predsednik. Mnogo je storil za organizacijo, usmeritev in delovanje društva, ki je danes eno najmočnejših v Sloveniji. V zadnjem obdobju je bil predsednik nadzornega odbora društva.
Pomembno je bilo njegovo delo pri Zvezi društev za varstvo okolja v Sloveniji (ZVOS), kjer je bil član Upravnega odbora od leta 1982 dalje. Več let je bil tudi strokovni sodelavec ZVOS-a.
Njegova brezkompromisna stališča so bila zgled mlajšim. Kako se je treba boriti za ohranitev naravnih dobrin v korist naroda in zanamcem.
Kot se izteče življenje sleher nemu, se je izteklo tudi dr. Ja nežiču. Bilo je bogato, plodno, človeško življenje. Vsakomur je tako življenje lahko vzor za to Kakršno in kolikšno sled bi mo fal vsak izmed nas v svojem ži-vlienju pustiti za sabo.
B.
In memoriam:
Albin Klemene
Tiho in skromno, kot je bilo njegovo zasebno življenje, se je 7. t. m poslovil od svojcev in življenja Albin KLEMENC, sedaj upokojenec, v aktivnem življenju pa direktor domžalske banke, predsednik Skupščine občine Domžale, družbenopolitični delavec, borec in aktivist. Žaro z njegovimi posmrtnimi ostanki so svojci položili v grob na pokopališče v Radomljah 10. januarja.
Težko je obuditi in zajeti življenjsko pot in delo tovariša Albina, delavnega in premočrtnega človeka, ki je sooblikoval našo občino več kot petintrideset let.
Rodil se je 12.2. 1917 v Podsmreki, občina Ljublja-na-Vič Rudnik. Bil je bister fant in je hitro doumel socialne krivice, zato tudi njegova odločitev ob italijanski okupaciji ni bila vprašljiva. Že 10.1.1942 je bil komisar narodne zaščite v Logatcu, bil je zaprt zaradi delovanja proti okupatorju ter bil od 6. 9. 1943 do osvoboditve v partizanski enoti. Iz vojaške enote je prišel s činom kapetana, sedaj pa je imel čin rezervnega majorja, v partizanski enoti je bil odlikovan z redom za hrabrost.
Po demobilizaciji se je vključil v delo pri obnovi domovine. Leta 1953 je s funkcije podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana prišel v Domžale za vodjo podružnice Narodne banke. Z razvojem in preoblikovanjem te enote je prevzel funkcijo direktorja banke in jo opravljal do upokojitve leta 1978.
V obdobju 1969—1974 je opravljal tudi funkcijo predsednika Skupščine občine Domžale.
V svojem javnem in družbenopolitičnem delovanju je opravljal številne funkcije na gospodarskem in finančnem področju, v organih skupščine, občinskem komiteju ZK in v krajevni skupnosti Radomlje.
Tovariš Albin je bil v razvoj naše občine vključen več kot petintrideset let, vplival je na njen razvoj in ga tudi neposredno usmerjal in vodil. S svojim občutkom partizana je ločeval pozitivno od negativnega. Ni se strinjal z obstoječim in stagnacijo, znal je združiti materialne, kadrovske, organizacijske in druge potenciale za napredek krajevne skupnosti, občine in tudi celotne družbe. Povsod, zlasti pa med gospodarstveniki, je težko trpel ljudi, ki niso znali poiskati perspektiv in tiste, ki jih niso bili sposobni realizirati. Zaradi takih lastnosti je razvil banko in jo uspešno vodil in
,rl memoriam: ALFONZ AVBELJ-SAVO
sinilo je leto, ko nas je zapustil domžalski družbenopolitični delavec, borec
Kratko življenje mu je bilo namenjeno, pa vendar ga je bogato Grabil za skupno uresničevanje zahtevnih nalog, ki jih zlasti v pogojni graditvi ni bilo malo. Vedno je bil v prvih vrstah tistih, ki so se ^riii za naprednejši, boljši, poštenejši jutri. Za uresničevanje tega |% se mu ni zdelo škoda časa, za te dlje je bil pripravljen pomagati Kjerkoli in kadarkoli, včasih je znal biti tudi zelo oster, saj je bilo ^združljivo z njegovim pojmovanjem poštenja vsako kompromisar-stvo, kupčkanje in licemrsko sprenevedanje. Ker je bil tak, je užival "ted svojimi soborci in vsemi drugimi občani velik ugled in spoštovale. Zgodovina NOB, ki jo je z vsem svojim bitjem želel podaljševati tudi med mlade rodove prihodnosti, to mu je tudi izjemno uspevalo, 9" bo kot neustrašnega borca proti okupatorju postavila na zaslužno mesto. Mi ga pa z velikim spoštovanjem kot borca in poštenja-Ka v tem času upadanja človeških in družbenih vrednot postavljamo "a trajno mesto v naš domžalski zgodovinski spomin in v naša srca.
To spoštovanje in to ljubezen si je Savo s svojim pokončnim, predanim in vseskozi poštenim življenjem tudi zaslužil.
tudi odločilno vplival na razvoj gospodarstva in infrastrukturo občine. I
Domžalska banka je bila ves čas pojem manjše, a trdne banke, katere samostojnost je bila ljubosumno čuvana. V dokaj prelomnem času 1969—1974 je tovariš Albin opravljal funkcijo predsednika Skupščine občine. To funkcijo je opravljal neprofesionalno. Občina je v tem obdobju sorazmerno uspešno nadoknadila zaostanek na področju šolstva in otroškega varstva, pa tudi komunale, zelo hitro je napredovala tudi v industrijskem razvoju.
Spominjamo se, kako je tovariš Albin znal mobilizirati ljudi, kako je polagal temeljne kamne za osnovne šole Josip Broz Tito, Šlan-drove brigade in Matije Blejca. Prav tako je že legendaren začetek in tudi izvedba gradnje moravske ceste. Prav v takih akcijah je bil njegov osebni prispevek največji. Številne gospodarske organizacije so v tem obdobju izvedle širitve in posodobitve: Papirnica, Tosama, Helios, Lek, Toko itd. Pri vseh teh je bil gonilna sila tovariš Klemene kot bankir in župan.
Velik je njegov osebni prispevek pri razvoju Krajevne skupnosti Radomlje. Tu je bil uveden prvi samoprisevek in zgrajena prva nova osemletka v občini. Sam je v mno-gočem prispeval k današnji podobi Radomelj in komunalni ureditvi krajevne skupnosti.
Kot družbenopolitični delavec, občan in funkcionar je ves čas svojega življenja bil spoštovan sodelavec in tudi upoštevan nasprotnik za tiste, ki se z njim niso strinjali. Ves čas pa je bil osebno pošten, skromen in dosleden ter usmerjen v boljše — naprednejše.
S tem kratkim zapisom ni možno zajeti življenje tovariša Albina, ni možno zajeti dosežkov njegovega dela in tudi ni mogoče obuditi celotne veličine njegove osebnosti.
Izmed nas je odšel velik človek, odšel je skromno in tiho, njegova dela pa ostajajo in bodo trajno živela z nami in prihodnjimi generacijami.
Peter PRIMOŽIČ
ZAHVALA
Po težki zahrbtni bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in tata
MARJAN REGENT
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje. Posebna zahvala velja dr. Janezu Svoljšku, osebju Onkološkega inštituta, dr. Mojci Senčar, dr. Marjanu Clušiču, prof. dr. Vinku Dolencu, dr. Radu Preglu, dr. Demi-sliču ter osebju nevrokirur-škega oddelka. Zahvaljujemo se tudi vsem sostanovalcem, delavcem Lesnine TOZD UVOZ in LB Banka — Banka Domžale ter govorniku ZB tov. Slavku Petku. Lepo se zahvaljujemo tov. Lojzu Novaku, direktorju Lesnine TOZD zunanja trgovina, predstavnikom KS Slavko Slander za poslovilni govor. Zahvaljujemo se tudi Janezu Petraču za ganljive besede in odigrano pesem ob odprtem grobu ter mengeškim pevcem. Posebno se zahvaljujemo tov. Strahu za vsestransko pomoč. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nenadoma zapustila mama in stara mama
NEŽA JOGER
roj. Pire iz Vrhovelj 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter vsei.i vam, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Sin Janez z družino
ZAHVALA
V 85. letu starosti, nas je tiho zapustil ljubi ata, dedek, pradedek, tast, brat, svak in stric
PAVEL PAVLIC
Pavličev ata iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Farkašu, dr. Frangešu in patronažnim sestram za nesebično pomoč in tolažbo. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, komunalni službi, pevcem-upo-kojencem za zapete žalosti n-ke in praporščakom. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega
SLAVKA GRIUA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Še posebno se zahvaljujemo DO Papirnica Količevo, ZŠAM Domžale, ZB Vir, praporščakom, pevcem, govornikom tov. Petku in tov. Vajtu, sosedom iz Zrinjskega ulice za nesebično prijateljsko pomoč in gospodu župniku za lep obred. Iskrena hvala dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenje. Vsi njegovi
ZAHVALA
V 22. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga hčerka, sestra in teta
MARTA LETNAR iz Homca, Bolkova 55
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem UTOK-a, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in izkazano pozornost. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Domžale za hitro pomoč in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
ANI NOVAK
iz Vira, Bukovčeva 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na poslednji poti. Najlepša hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju UKC Ljubljana — nefrološka klinika, zdravstvenemu domu Domžale. Še posebno smo hvaležni dr. Cerarju, dr. Svoljšku in patronažni sestri Jelki Becajevi za nesebično pomoč pri njeni bolezni, predstavnici KS Toma Brejca Vir tov. Vrenjakovi za poslovilni govor, praporščakom, pevskemu zboru upokojencev Domžale za zapete žalostinke in gospodu župniku Žnidarju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi delovnim organizacijam Tosama, Universale, Elektro Lju-bljana-okolica, Induplati za denarno pomoč in vsem, ki ste z nami sočustvovali v teh težkih trenutkih. Vsi, ki smo jo imeli radi.
Ko je srca bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj tebe, oče, ni.
V SPOMIN
16. januarja mineva žalostno leto, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi mož, oče in stari oče
ALOJZIJ FARIČ
iz Preserij, Pelechova 36
Odšel je tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja sama velika praznina, v našem domu in v srcih pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok.
Z žalostjo v srcih tvoji najdražji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica
FRANCA OVCA-PESTOTNIKA
Marinčkovega Franceljna iz Jelše 2, Blagovica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in še posebno družini Trdin. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Farkašu za dolgoletno skrbno zdravljenje
in dr. Svoljšku za zadnjo pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Trdini iz Češnjic za lep obred in poslovilne besede in župniku Vrtovšku iz Blagovice za vso pomoč. Hvala cerkvenim pevcem iz Blagovice, organistu Lojzetu in njegovemu bratu iz Moravč ter oktetu Bratov Pirnat. Hvala govornikoma Antonu Florjan-čiču in Janezu Cerarju za lep poslovilni govor in hvala gasilskemu spremstvu. Sosedom iz Jelše hvala za veliko pomoč in hvala sosedom iz Valvazor-jeve ulice z Vira in ostalim za denarno pomoč. Snemalcu Metodu hvala za požrtvovalno delo. Vsem, ki ste darovali cvetje in ki ste namesto cvetja darovali za maše in vsem tistim, ki ste ga pospremili na zadnjo pot še enkrat hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE ŠTEBLAJ
roj. 12. 8.1910
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna sožalja! in podarjeno cvetje. Najlepše se zahvaljujemo tudi gospodu župniku za ganljiv poslovilni; govor in lepo opravljen pogrebni obred. Sin z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice
MARIJE POGAČAR
iz Preserij pri Zlatem polju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njen zadnji dom počitka. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem iz Lukovice za zapete žalostinke. Zahvala tudi dr. Farkašu za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, babice in tete
MARIJE SRŠEN roj. JAGODIC P. D. Kraljeve mame iz Loke pri Mengšu
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja, darovali v dobrodelne namene ali nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in kvintetu »Gorenjci« iz Naklega za tako lepo zapete žalostinke. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni.
ZAHVALA
Tiho nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, babica, sestra in teta
MARJETA POTOČNIK roj. GREGORIN iz Doba
Vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje, nam izrazili sožalje ali kakorkoli pomagali, najlepša hvala. Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, P. O. Žito iz Vira, tov. Francitu za govor, pevcem iz Mengša in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni.
Ob Zajčevi 70. letnici so mu izročili darilo tudi predstavniki Kulturne skupnosti in ZKO.
Andrej Zajc-70-letnik
Meni je všeč Andrej Zaje, najbolj všeč na njem pa mi je to, da Andrej Zaje nikoli ni bil Zaje. Poznava se takole slabih ali dobrih 30 let, ko je bil Andrej Zaje približno mojih let.
Za to, da lahko rečem, da ni bil Zaje nikoli Zaje imam trdno oporo in dokaze. Marsikaj je že napisal in vsako reč, tudi bedarije, neslanosti in drugo težavno robo je tudi podpisal. To, da znaš, hočeš in zmoreš vedno stati za svojo stvarjo, ne zmore vsak, še več, zmorejo le najmočnejši, tisti s trdnim značajem. Stati na čistini in pustiti z vsemi topovi in puškami, da streljajo vate — je dano le malokomu. Zajcu — je!! Doživel in preživel je marsikaj, življenje mu je navsezadnje prineslo spoznanje, da vsaka krogla ne zadene, tako se ljudje s pčogumom tudi izpostavljajo. On se je vedno, na mnogih področjih. Kot on nikoli ob svojem glasnem govorjenju nikoli nikomur ni ostal nič dolžan, tudi njega niso nosili po rokah in ga še vedno ne. on tega tudi ne pričakuje in mislim, da mu je to tudi prav.
je že tako, da je čas nezaustavljiv, k sreči ali na žalost tudi za Zajca. On je šel naprej premočrno po svoji poti, po taki, kot je mislil,
da je prava. Ni se preračunljivo pomikal ne k levi ne k desni strani, zato ga cenim, zato ga cenijo in zato ga cenite tudi vsi tisti, ki ga poznajo in ki ga poznate.
Marsikaj smo mu v OP, marsikaj pa mu nismo mogli objaviti. Velikokrat se zgodi, da je v človeško razumljivi zameri marsikdo prenehal dopisovati, zdelo se mu je »izpod časti«, da bi še nosil članke nekomu v presojo ali so za objavo ali ne.
Andrej Zaje, je tisti človek, ki ne pestuje zamer, ki je odprt, sproščen in sploh tak, da ga je težko definirati.
Andreja Zajca je res težko definirati, ker je preprosto Zaje tak, kot je. Po svoje! Vedno je bil upornik in to svoje vrste, trmoglav, premočrten, včasih siten, glasen, ampak Zaje, prepoznavno Zaje. To, da je tak je simpatično, normalno, razumljivo in pošteno.
Predvsem pa je Zaje mlad. Po telesu, predvsem pa po duši. Mlad! Tak ostani, Andrej!
M. Brojan
SLAMICE
Se ena obletnica
Znani domžalski občan nas je opozori], da je minilo že 10 let od ustanovitve podiral-nega odbora zgradbe Čebokli.
Predlagamo svečano sejo in ustrezno fešto, katera naj bo organizirana — pri čebokli-ju...
Oživimo idejo
Prav je, da pogledamo tudi majčkeno nazaj in oživimo idejo o kompostami, ki je kar precej burila duhove v naši občini. Bojimo se, da od vseh obiskov tako v zahodni, kot srednji in vzhodni Evropi, kjer so si raznorazni dejavniki' ogledovali, kako bo izgledala bodoča domžalska kompostoma, in vseh ambicij, ki jih rjajbrž nekateri še niso pokopali, v občini ostal le (milo rečeno) kompost...
Veliki met
Glede na informacijo, da je Mengšanom uspel veliki met, pričakujejo pa še nekaj močnih lučajev, jim želimo, da bi bi i i ti lučaji tako močni, da bi
'jim podrli nekatere stare stavite v centru, ki kar kličejo po obnavljanju, stricev iz Kanade
' pa zanje trenutno še ni...
mi čakate
Središče Domžal se bliskovito prenavlja, v samemcentru pa se vendarle še najde kakšna starejša stavba. Kaj čakate, načrtovalci, kaj ni že čas, "da tudi poslednje znake nekdanje domžalske zgodovine zbrišete z zemeljske oble?
Da se ve, kdo je kriv ...
Kar že pri nekaj primerih raznih problematičnih zadev je bilo ugotovljeno, da je kriv srednjeročni prostorski plan, ki se kar noče in noče sprejeti. Le čakaj, vsak čas bomo zah-
tevali odgovornost! in tvoja je kar velika, saj smo ti že ob sprejemu obljubljali, da te bomo spremenili, ti pa kar nič!!!
Počakajte še malo
Menda se nekateri razburjajo, češ kako umazane so naše Domžale, ja,' počakajte še malo, kaj ne veste, da je tradicionalna akcija ZA ČISTE IN ZELENE DOMŽALE šele aprila ...
ŠE VEČ OBČINSKIH PROSLAV
Če bo vsaka občinska proslava povezana z otvoritvijo vsaj takšne pridobitve, kot je bila 'letošnja, potem predlagamo, da imamo tudi v le-' tošnjem letu v naši KS vsaj 2 (z besedo: dve) občinski proslavi, lahko pa tudi tri... Saj veste, da nam še marsikaj manjka..
MORDA BO POMAGALO
Ustreznemu organu pri Občinski skupščini predlagamo, da takoj sprejme sklep, da bo letošnja proslava občinskega praznika v naši krajevni skupnosti — predlagamo lokacijo — ODLAGALIŠČE GOSPODINJSKIH ODPADKOV ;>gjfl- (V10ĆILNIKU. Ustrezni organi KS, takoj najavite ''kandidaturo, zanesljivo vas bomo podprli, saj upravičeno pričakujemo, da v primeru, če bo kandidature! sprejjejfl, smetišča v Op bu majai|89 ne bo več POGLED NAPREJ
Glede jja^eiiko številojjh /esticij, kf|rh bomo zaključili v prihodnjem letu in jim bodo morale slediti slavnostne otvoritve, se en konkreten predlog: treba bo raztegniti krajevni praznik vsaj na en teden, da bo vse otvorjeno v njegovo počastitev, pa kondicijo začnite nabirati, fantje in dekleta, pa kakšen dan dopusta bo tudi prav prišel...
I
Druga plat medalje: odgovor na članek
Cvekarje rešujejo: Spoštovana gospa!
Nekajkrat sem prebral vaše pismo in čedalje manj mije jasno, komu in zakaj ga pišetel Vendar bom odgovoril nanj. Vem, da bi bilo ceneje in bolje, če bi se pogovorila po telefonu, a vrgli ste rokavico in jaz sem jo pobral. Pobral sem jo predvsem zato, da bi pokazal, kako si predstavljam demokratičen dialog v časopisu.
1. Zahtevate odgovor vodstva šole. Katere šole? Teksasa, Arizone? Vi ne navajate niti šole, niti dneve, niti predmeta. Preveč nejasnosti, da bi lahko pričakovali kakršenkoli odgovor.
2. Gospa, Vi trdite, da učitelji nočejo učiti in potem obširno polemizirate s tem »ne hotenjem«. Toda učitelj je (kot razberem iz vašega članka) hotel in delal s cvekarji.
Naj ponazorim z drugo zgodbo.
Peljem se v avtobusu. Voznik sunkovito zavre in torbica mi pade iz rok. V sebi zakotnem in ne poskusim izvedeti razloga za naglo zaviranje. Doma sedem k papirju in se na dolgo razpišem o nesramnem šoferju, ki vozi tako divje, da potnikom padajo predmeti iz rok. Javno bi spraševal vodstvo prevoznega podjetja, kaj misli o takih šoferjih. Podjetje bi verjetno odgovori/o: »Če bi šofer zavrl zaradi lastnega pobalinstva, bi se vam vljudno opravičil, toda zavirati je moral zaradi avta, ki je nepričakovano zavil pred avtobus!«
Moja zgodba, jeza in kritika bi se sesula kot hiša iz kart.
3. Verjetno se ne bi oglasil na vaš članek, če ne bi iz njega vela neka oblastniška logika do učiteljev. To logiko je lepo razkrinkal Ivan Cankar v
Martinu Kačurju (verjetno poznate pridigo blatno-dolskega župnika) in Hlapcih.
Na to Cankarjevo tematiko sem pred štirimi leti že pisal v Občinskem poročevalcu, a je uredniški odbor zavrnil objavo, ker je bilo takrat treba brezpogojno uresničevati zahtevo po 5 odstotnem zaostajanju osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih.
4. Draga gospa! Verjetno bi bilo bolje, če bi članek poslali naravnost na šolo. Tiskarski škrat vam je (mislim, da niste tako slabi v pravopisu) v časopisu naredil toliko napak (manjkajo narekovaji, vprašaji, oklepaji,...), da so posamezni stavki nerazumljivi.
5. Cenjena gosla! Dovolite mi, da poskusim odgovoriti tudi na zastavljena vprašanja, čeprav se mi upira odgovarjati nekomu, ki ostro sprašuje iz varnega zavetja anonimnosti.
a) Ali učitelj lahko spusti ućjRce od pouka? Ne, če zaradi tega trpita kakovost in količina
naučenega. t
b) Alije prav, da jih spusti?
Odvisno od konkretnih okoliščin. Včasih deluje vzpodbudno, če učencem »pokloniš« deset minut zadnje ure, da ujamejo vlak ali avtobus.
c) Ali je to predvideno?
V učnem načrtu učitelj to lahko predvidi.
d) Ali ni odsotnosti iz šole preveč?
Da preveč jo je! Toda »fliperaš«, »pohajkova-lec«, »špricar«, »hazarder« in »bifejaš« ne postane učenec zaradi spuščanja od pouka. Saj že sami ugotavljate, da je vaš, ker je pravilno vzgojen, prišel domov.
6. Naj končam! Mislim, da je demokratična polemika javna, konkretna, temelji na dejstvih (ne na občutkih ali podtikanjih), ni žaljiva in je enakopravna.
Poleg tega se mi zdi, da je edino na poteze oblastnikov upravičeno takoj reagirati v časopisu. Trgovino, soseda, gostilno, banko, šolo ali obrtnika pa je pošteno najprej opozoriti na napako ali »napako« in šele potem »dati v časopis«.
Igor Lipovšek Lenasi
i
§
! i
Še enkrat: Kaj se dogaja na
Fajfarjevi...
Sicer nisem nikjer omenjen z imenom in priimkom, vendar sem pri zadevi Fajfarjeva ulica prizadet in kot se rece — zraven. Gre za to, da so strokovnjaki ulico prilagodili pozidavi tako, kot njim paše, pri tem pa niso upoštevali mnenja drugih. Prišlo je celo do tega, da je prizadeti strokovnjak Narobe sam sebi iz-posloval pred lastno hišo cesto v širini 4,5 m, pred nama dvema obrtnikoma pa je cesta široka 3,35 m — gledano od katastrske meje, od
koder naj bi bila cesta odmerjena.
Povem naj, da so strokovnjaki postavili robnike ob moji odsotnosti, in sicer tako, da so robnike postavili izven dogovora prej, kot pa je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
vse, kar se dogaja v tej ulici, poteka na nepravi, rečem lahko spri-vatizirani način. Močno me zanima, kdo je tov. Narobeta postavil za nadzornega, ob tem, ko vem, da je bil na zboru krajanov postavljen samo za predsednika gradbenega odbora.
Kar zadeva pločnik na glavni Fajfarjevi ulici pa lahko točno vidimo sposobnost strokovnjaka Narobeta, ki po mojem mnenju ne pozna niti na meter, to trditev pa rade volje vsakomur tudi pokažem na konkretnih izvedbah na cestišču. So dobro vidnel
Ni treba biti velik strokovnjak,
pa se lahko vidi, da stvari na Fajfarjevi potekajo strašno po domače, očitno pa je to videl tudi urednik OP na obisku, ko je pred novim letom zbiral v naši ulici oglase.
Poudarjam, da je to edina sreča, da je sam naletel na to, saj mi sicer ne bi verjeli, če bi se jaz sam začel lotevati problema, ki se ga je lotil on. Mislim, da ima prav! Čudi me samo to, da svojega ne povedo inšpekcijske službe, ki bi morale tako vročo temo reševati hitreje
Mnenja sem, da ne natolcujem, ne potvarjam stvari, želim si le objektivne presoje, ne pa take, ki bo v funkciji interesov »posvečenih«.
To je moja želja in menim, da sta oba prispevka: Brojana zadnjič in moj danes napisana v tej smeri.
Anton Slak, Domžale, Fajfarjeva 2
MEDOBČINSKO DRUŠTVO SLEPIH IN SLABOVIDNIH — LJUBLJANA Ljubljana, Jamova 5
Medobčinsko društvo slepi in slabovidnih Ljubljana poziv vse tiste občane, ki so prizadi' ti na vidu in smatrajo, da bi H lahko zaradi izgube vida člai našega društva, da se zglas na sedežu društva v Ljubljaf Jamova 5, kjer bodo dobili v! informacije.
Uradne ure so: v ponedeljt-od 8. —17. ure, sredo 0 8. —14. ure in v petek o 8. —14. ure.
Pripominjamo, da so člsi društva lahko vsi občani, | imajo izgubo vida nad 60 %.
Druga stran medalje:
Odmev s Fajfarjeve:
Apel podobo
na ogled postavi
V praznični, zdaj že lanski številki Občinskega poročevalca je bilo nekaj malega prostora odmerjenega tudi »mojstrom, ki vedrijo in oblačijo cestne odločitve« kot jih vidi avtor Matjaž Brojan.
Pristranski zapis na nivoju šanka in čveka, ki podaja izkrivljeno resnico, kot smo je bili vajeni v delu beograjskega tiska na medrepubliškem nivoju — eto pa sada i u našem gradu! Prostora za izkrivljeno in zmanipulirano resnico je bilo v tem zapisu dovolj. Vsem, ki poznamo razmere v naši ulici je jasno, da ima omenjeni članek poleg avtorja tudi svojega botra, katerega bi povprečni enigmatik hitro našel .na hrbtni strani.
Osnova gradnji je bila projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje in izvajana gradbena dela. Projektant, nadzor in izvajalci (po vaše mojstri) smo se kar najbolj potrudiii, da smo ulico »ukrojili« med že obstoječo pozidavo in uvoze dvorišč, tako višinsko kot-tlorisno. In kje ste bili z ostrino vašega peresa, ko je ulica bila še kolovoz poln blata ali prahu!''
FteS, tedaj je niso utesnjevali betonski robniki in če je naneslo se je dalo parkirati ali peljati kar po sosedove.m. Vsi pa vendar nimamo tako negativnega odnosa do teh strokovnjakov, katere kar počez tako vneto kritizirate — kot da se bojite hvale o njih.
Z njihovo pomočjo smo v kratkem času pripeljali gradnjo od.zamisli do asfaltne prevleke, s podzemnimi vodi javne razsvetljave, cevne kanalizacije telefona in kabelske TV. Vsa ta prizadevanja in trud blatite na osnovi deset minutnega laičnega pogleda in že vidite najmanj tri absurde.
Ne bom vas prepričeval o tehniških predpisih in standardih, voznih elementih in drugih pogojih, ki so narekovali za vas sporno širino ulice, saj imate povsem svoja merila. Žal
pa ne upoštevate tistih o objektivnem in nepristranskem poročanju, kar vam narekuje novinarska etika. Veliko je še cest v naši občini, ožjih od naše slepe ulice, ki povezujejo cele vasi, občinska središča, imajo celo značaj lokalne ceste a ni pravega, ki bi stvar premaknil — poskusite vi. le način morate spremeniti. Morda vam bo prisluhnil kateri od »strokovnjakov, ki vam gredo že rahlo na živce« kot pravite. Verjetno pa nimate nič proti samozvanim strokovnjakom, ki se razumejo in, spoznf gradnjo cest.
— Te zavrne obra; naj Kopitar!«
j na vse, tudi na projektiranje in ik imenitni rekoč: »Le čevlje sodi
Danijel Narobe Fajfarjeva ulica 9 Domžale
ODGOVOR:
Lepo je, da ste se v Fajfarjevi zganili, zanimivo je pa to, da ste se zganili, domorodci, ki v.alici živite in očitno o usodi ulice tudi v (ne) strokovnem smislu vedrite in oblačite.
Moti me pa to, da se pri mnogih takih nepravilnostih motajo včasih bolj blizu, včasih bolj od daleč vedno isti »mojstri«, ki sem jih že spoznal in se k sreči sedaj tov Narobe, tudi sicer edini, dajete ha svitlo z imenom in priimkom. Pa ga imamo, enega od njih!!! Počaščen sem z vaše ugotovitvijo, da se na vse spoznam. To.so že zdavnaj'prc.d vami ugotovili tudi drugi in naposled to tudi že sam vem.
Nisem veliko o življenju dosegel. Pa vendar toliko' da sem vas uspel naučiti kot učitelj materinščine recimo pred 20 leti zadnjih stihov Prešernove »Apel podobo na ogled postavi« in ki ste jo uspešno kontekstu — pravic v zgodovini slovenskega pisanja inovativno uporabili. BRAVO! Dovolite mi vendarle, glede na to, da ste me strokovno popolnoma dotolkli, da mi ostane samo čisto majčkeno prepričanje, da je to, kar ste kot strokovnjak izdelali, pač odsev vašega pojmovanja, stroke — in znanja.
Ker sem pr\zr\ar\ v mnogih poklicih in veščinah, ki jih navajate, mi dovolite, da vam pokažem še eno: NOMEN EST OMEN Kako pa delo prav naj gre,
če pa je zraven Narobe?
vTatjaž Brojan