tfgft skl tednik i I. C* *-.vOhChV:‘pß Ö^D l l isi k ' R'-ĆD jSi- t E 2 A' ;\ I S T R.* G <0. ..O’ k" R * LETO II. - Štev. 11 KOPER, 17. marca 1951 Cena 3 din ¥ dels» vsko volimo najkoSjše delavce, zavedne graditelje socializma, najbolj predane interesom OEL0VNEOA LJUDSTVA! NA TITO Vedno smo V soboto in nedeljo je bil v Beogradu II. kongres Zveze borcev Jugoslavije. Kongresa so se udeležile poleg 15«‘o delegatov tudi delegacije odporniških gibanj Italije, Francije, Španije, Norveške, STO in Koroške. Po pozdravnih govorih zastopniov raznih odporniških gibanj in organizacij je o delu Zveze poročal Aleksander Bankovič, tajnik Zveze in minister notranjih zadev vlade FLRJ. V svojem poročilu je poudaril važnost, ki j» predstavlja Zveza borcev Jugo-slavjie v kulturnem, političnem in socialnem življenju v državi in ujeno vlogo prj mobilizaciji in aktivni pripravljenosti za obrambo jugoslovanske neodvisnosti. braniti, izbojevali V nedelje, je Kongres pozdravil maršal Tito. Kongres je nato sprejel resolucijo o solidarnosti s španskimi borci, odobril poročilo glavnega odbora in razrešil dosedanji glavni odbor. Izvolili so nato nov glavni odbor, ki šteje 116 članov in kot častnega predsednika so z navdušenimi o-vacijami Izvolili maršala Tita. Ob zaključku so sprejeli še resolucijo o neposrednih nalogah Zveze borcev. Govor maršale Tita Ko je govoril o nalogah Zveze je dejal, da so te posebno velike. Kdo drug naj izvršuje poslednjo voljo, poslednjo misel In željo tistih mnogoštevilnih tisočev padlih borcev v NOB, kakor prav preostali tovariši in tovarišice? V današnji diobi mednarodnega položaja je Zveza pomemben činitelj pri c.brambi naše države. Jugoslovanska armada, ki je buden varuh socializma v naši državi, ima svojega prvega in najboljšega zaveznika v Zvezi borcev. Ta je vedno pripravljena upreti se vsakemu nasilniku, ki bi hotel zasužniti našo državo in ji vzeti svobodo in neodvisnost. Zveza borcev ima razen tega še nalogo, da skrbi za tiste, ki so v osvobodilni vojni največ dali in oajveč žrtvovali ter trpeli, in da nanje ne pozabimo. Največji problem, za katerega se danes zanima naša država in ves svet je vprašanje miru ali vojne. Drugo najpomembnejše vprašanje je vprašanje! zgraditve »naše dežele, vprašanje uresničenja socializma v naši državi. Informbirojevskj pisuni dolžijo Jugoslavijo v svoji propagandi, da je inapadalna država, da je preteč napadalec, da ograža mir. Taka propaganda je neverjetno neumna, ko vendar vsi vedo, kako majhna je naša država, koliko je nas in koliko je njih. Naše ljudstvo je skozi stoletja sto- , palo skozi krvavo zgodovino, posebno krvavo pa je bilo to poslednje razdobje, to je poslednji osvobodilni boj. Mi sovražimo vojno. Radi bi mirno delali, radi bi gradili, ker smo dosegli to, kar smo hoteli: obvarovali smo našo deželo, osvobodili smo jo okupatorja, zedinili naše narode, ustvarili bratstvo in enotnost, kakršnega še nikoli .ni bilor Zdaj, nimamo nobenih drugih zahtev, zaradi katerih bi se vojskovali, hočemo samo mirne, graditi svojo lelpšo prihodnost. S sosednimi narodi hočemo živeti v miru. Mi hočemo, da nas pustijo tudi ,c.ni na miru, ne narodi, ker ti nam niso sovražni, pač pa neodgovorni vpjnohuj-skaški voditelji sosednih držav, ki delajo po direktivah velike imperialistične siici — Sovjetske zveze in kalijo vodo na Balkanu, Maršal Tito je zlasti poudaril, da so bili prav Jugoslovanski narodi tisti, ki so začeli u-stvarjati na Balkanu lepše, bratske in prijateljske odnose. Jugoslovansko ljudstvo je prvo ponudilo svojo rc.ko, pozabilo vse tiste mučne stvari, ki so se dogajalle v zgodovini, vse žalitve In vso škodo. Pozabilo je na vse to, ker je vedelo, da je najdragocehejše bratstvo in prijateljstvo v tem deiu Evrope. Te izjave o bratstvu in prijateljstvu so prihajale iz dna duše vsakega našega državljana. Vendar so prišli voditelji Sovjetske zveze s Stalinom na čelu in zasejali sovraštvo med narodi na Balkanu. Tj sejejjo šovinizem na -Balkanu, kalijo vodo v Bolgariji, Albaniji, Romuniji, na Mad-žarskem in v drugih državah. Zbuditi hočejo kar najbolj množično sovraštvo pjri teh narodih. To ustreza njihovim imperialističnim ciljem. Z laž-, nivimi spletkami bi hoteli popolnoma zavladati na Balkanu. Boriti se moramo zoper laž iz dne-ya v dan in se ne smemo naveličati pobijati te laži. Velikanski propagandni aparat ima nekaj uspeha med nepoučenimi množicami teh držav v prvi vrsti pri njih. Kljub temu pa je resnica tako močno orožje. Mi moramo zmagati!« Tovariš maršal je izrazil svoje prepričanje, da bodo vse demokratične sile sveta, vse, kar ni osleparjeno, vse, kar misli s svojo glavo, na našj strani in da mora biti na naši strani. Saj se iz dneva v dan lahko prepričujejo o lažnosti propagande, ki jo vodijo proti nam. O vojni na Koreji je tovariš maršal dejai, da je za nas zelo poučen primer. Zgodovina nas uči, da vsak tisti ki napade druge, državo je napadalec in ne more biti nič drugega. Ker itoznamo te njihove spletke in kar se še! za tem skriva, smo seveda prisiljeni, da precej odkrito skrbimo za obrambo naše države, da krepimo našo armado, da mobiliziramo vse naše ljudske sile, ki morajo biti pripravljene, če bj se kdo drznil stc.piti na naš jugoslovanski socialistični vrt, da smo pripravljeni braniti našo državo, braniti socializem. Naše ljudstvo se je ze privadilo tej vojnohujskaski propagandi jnformbirojevskih držav in mirno koraka svoji prihodnosti naproti, mirnjo gleda stvarnosti v oči in oprav-vlja svoje delo. Jugoslovanskim narodom se ni treba niti najmanj ozirati s kakšno nervozo na grožnje Sovjetske zveze in njenih satelitskih držav. Morajo le vztrajno opravljati svoje naloge. Te naloge so: da gradimo nove tovarne, Konferenca slovenskih •«s šolnikov v Trstu Dne 18. marca se bodo zbrali v Trstu na šolski konferenci predstavniki celotnega slovensèega šolstva. Ta kontere,n-ca bo -za -razvoj stavenséega šolstva velikega ,pomena. Ob tej priiiož-mcBti bo v Trstu buidi velika razstava, ki bo prikazana celoten razvoj šolstva da odpiramo nove klinike, da zidamo nova stanovanja in da, kolikor je mogoče pri sedanjem poiožaju, izboljšujemo življensko raven našega delovnega ljudstva. Nadalje naša naloga je, da krepimo našo obrambno moč in da varujemo enotnost naših narodov kot najpomembnejši činitelj pri obrambi našel države. Ne bodo se drznili napasti naše države, če bodo prepričani, da bodo naši narodi stali kot monoliten žid, enotni pri slehernem napadu. ' fašističnem, polfašističnem in komin-formovskem tisku v zvezi s Trstom. Sirijo vse mogoče izmišljotine. Pri tem imajo prste vmes tudi voditelji Sovjetske zveze. Gromiko je že v Parizu postavil vprašanje Trsta. Ker so nas na vseh mejah obdali s Kitajskim zidom, hočejo doseči isto tudi na tej strani pro,ti intalijanskemu ljudstvu. Italijansko ljudstvo bo znalo oceniti, če je pametneje živeti z jugoslovanskim ljudstvom v prijateljskih ali sovražnih odnosih. Iz Trsta bi radi napravili še eno žarišče vojne nevarnosti. Italijanski fašisti, k; še sanjajo, da bodo znova osvojili tisto, kar so nekoč izgubili, so se zedinili pod kominformističnim plaščem v bc,ju proti nam. Njihov smoter je entoteln in skupen, skupna pa je tud; njihova akcija. Tovariš maršal je nadaljeval: »Na tem mestu lahko povem, da mislim, da bi bilo -Zelo napačno in škodljivo dovoliti Sovjetski zvezi, da bi poleg tako številnih perečih in nerešenih vprašanj spremenila sedaj Trst v velike, vprašanje. Nam in italijanskemu ljudstvu je v ktorist, da se o tem sedaj ne govori. Prepričan seta, da bi se lahko danes v enem dnevu dogovorili z italijanskim ljudstvom, ka-,ko bomo rešili tržaško vprašanje, da bi bilo tako njim kakor tudi nam prav. Toda nc,čemo, da bi kioristi italijanskega ljudstva uporabili kot drobiž za poravnavanje računov, kakor tudi ne želimo, da bi naše! koristi u-porabili za poravnavanje računov katerekoli sile. Pravim, da delajo tisti, ki temu nasedajo, zeljo slabo uslugo, in zelo veliko škodo italijanskemu ljudstvu. Sporočam tukaj s tega mesta in po delegatih, ki so prišli iz Italije in morajo biti tolmači naših želja, da živimo v najboljših odnosih z italijan-sim ljudstvom, da tržaško vprašanje ni nikak problem, da je to vprašanje zelo lahek problem, če se vanj ne bi vmešavali vsi in vsakdo od zunaj, in da ga bomo znali rešiti, ko bo čas, ne pa sedaj, ko je ozračje na svetu tako zelo skaljeno, da je vedno nevarnost, da zopet na katerem drugem mestu izbruhne vojni požar. V našo korist je, da se v. tem delu Evrope ohrani mir, kajti mi imamo za kaj izkoristiti mir. Samo vojni hujskač moti in želi, da bi bilo čimveč teh motenj na svetu in nihče drugi.« Maršal Tito je na koncu svojega govora govoril še \o drugih nalogah Zveze in poudaril kot najvažnejšo čuvanje enotnosti naših narodov. Zveza borcev mora pripravljati naše ljudstvo na budnost, tako da bo vedno pripravljeno na vsak[o presenečenje. »Vsak, ki bi si nas usodil napasti« je zaključil maršal, »mora vedeti, da je vsaka ped naše; zemlje n»mc,čena s krvjo in da bo vsaka ped, če bi bilo potrebno, znova namočena s krvjo. Toda ostala bo naša«. Danes, 17. marea be ob 15 ari v Izoli veliko predvolivno zborovanje pred volitvami delavskih svetov v vseh gospodarskih podjetjih našega okrožja Na zborovanju bodo govorili tovariši Beitram Ju!S j, Gorjan Anion Medica Erminij Okrožni odbor ERS - Okrožni odbor SIAU PRIPRAVE ZA PROSLAVO 10. OBLETNICE 0F V SLOVENIJI Pa vsej! Sloveniji se pripravljaijo za slavnostno, proslavitev desete obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Po vseh mestnih in krajevnih odborih so osnovani pripravljalni odbori za proslavo 27. aprila, ko je pred desetimi leti bila osnovana OF. Za čas proslava bo v Ljubljani velika razstava OF, ki bo med drugim predvsem pokazala predvojno stanje v svetu in v Jugoslaviji ter vlogo KPJ, Ljudske fronte Jugoslavije, začetek narodno osvobodilne borbe, celo irafejdobje osvobodilnega gibanja, razvoj ljudske oblasti in množičnih organizacij, borbo partizanskih edinic v Sloveniji, Slovenskem Primorju, Trstu in Gorici. V okviru proslave bo v Ljubljani istočasno tretji kongres Osvobodilne fronte, ki bo trajal oid 26. aprila do 29. aprila. Pred okrajno konferenco --- Ob izvolitvi delavskega sveta v sičoveljskem rudniku Ponosni smo. da bomo pri upraviianiu rudnika I_______odslej odločali vsi i Danes imamo socialistično Jugoslavija in imamo kaj braniti. Za krepitev naše obrambne moči prihaja kot najvažnejši činitelj v poštev zlasti demokratizacija naše države. Tovariš maršal je dejal: »Tega ne govorim zato, ker bi mislil povedati, da za družbeno preobrazbo, pri nas ni prišla do izraza že v prvi fazi demokracija. Toda prava demokracija se ne deklarira, se ne ustvarja z akti, temveč se razvija v procesu prakse, v uresničevanju socialističnih ukrepov. Vprašanje notranje demokratizacije naše države, resnične socialistične demokracije je nedvomno velik činitelj za ohranitev notranje enotnosti naše države in za uresničitev naših velikih gospodarskih nalog, kj so pred nami. Nadalje je maršal Tito govoril o demokratizaciji naše države. Pri nas pomeni demokracija pritegovanje vedno širših množic k upravljanju naše države oziroma gospodarstva itd. Storili bi še več, če nas ne bi tako imenovane socialistične dežele pri tem motile. Jugoslavija, kakršna je, neodvisna in svobodna, opozarja danes kot glasnik pred vsem svetom na njihova umazana dejanja, ki niso vredna socialističnih držav. Ce je bila ruska revolucija ogrožena v prvi fazi od kapitalističnih držav, smo mi v svoji prvi fazi ogroženi od takoimenovanih socialističnih držav. Kot primer rovarjenja proti naši državi je tovariš maršal v svojem govoru navedel zadevo s Trstom. Razvili so neverjetno gpnjo v italijanskem Nova pro «SLOVENIJA« na prvi poli v domovino V ladjedelnici v Amsterdamu so 21. januarja dogradili novo oceansko ladjo »Slovenija«. Nova ladja ima pogon na Diesel-motorje 'in nosilnost 9240 ton. To bo eden izmed najlepših plovnih objektov jugoslovanske trgovinske mornarice. * Dne 20. preteklega meseca so spustili v morje v istem pristanišču drugo ladjo »Crna gora«, ki je nekako sestra »Slovenije«. Imela bo enako tonažo in anaiko opremo. Poskusna vožnja »Crne gore« bo 6. aprila. »Slovenija« je pa že srečno 'Prestala svojo prvo prekooceansko preizkušnjo. Svoj prvi tovor je naložila v Ant-verpnu in ga peljala v Severno Ameriko, kjer so jo naš; izseljenci lepo sprejeli. V ameriških pristaniščih bodo na ladjo naložili živež, nakar se bo podala na svojo prvo pot v domovino. Na Reko bo prispela v drugi polovici marca. »Slovenija« bo redno vozila med Reko in severnoameriškimi pristanišči. . \ ! !< i 11. marec 1951 bo ostal dolgo v spominu sičioveljiskiiih rudarjev in v zgodovini slčoveljskega premogovnika pa bo zapisan z zlatimi črkami. Kako bi tudi ne? iSaj pomeinii ddlok, o upravljanju podjetij po delovnih kolektivih za delavno ljudstvo Istrskega o-krožja novo zmago k uresničevanju teženj, po katerih hrepeni že vrsto let delavski razred vsega sveta. »Da, velik je za mais ta dan«, pripoveduje že izkušeni rudar Radin, ki se ni prav nič obotavljal, ko je to rekel. »Ponosinii smo«, je nadaljeval, »da bomo pini upravljanju rudnika cdslej odločali vsi!!« Vendar tako ne misli samo rudar Radin, ki je vse žive dni do osvoboditve garal da se je nekdo na račun njegovih žuljev bahal. Tako mislijo vsi sitčoveljsiki rudarji, ki so prehodili težko življenjsko pot pod tujim gospodarjem — tako misli ves kolektiv. Delavski svet, ki so v zgodnjih jutranjih urah izvolili ,in ki ga se-setvljajo najboljši delavci: Jakob prakisler, Staniko Medved, Ennest Mrak, Djnfco Bembič, Ivan Lazar, E-rnil Čendak, Ivan Bukovšek, Tereza Pdrnič, Ivan Gorela, Gueri.no Scissa, Anton Martinčič, Anton Abramič, Anton Bok, Marijan Gorela, Milan Mi-zgur, Silvester Puicer, Andrej Vuk, Andrej Franica, Josip Benčič, Josip Fi-čur, Jakob -Radovac, Armando Silvestri-ni in Rudolf Viler, bo odslej upravljal rudlmik. Velike naloge stojijo pred njim. Obnoviti irudnik, ki so ga tik pred osvoboditvijo, naši sovražniki ini izkoriščevalci, ko so bili primorani zapustiti naše kraje,pod pritiskom naše ljudske armade, poplavili, ni lahko. Boji z vodo so iz dneva v dan napornejši in težavni In tako ne pripoveduje le rudar Mitzgor, ki ima za seboj v rudarski stroki že veliko izkušenj. Ko si med si-čoveljsfchni rudarji ti kar naštevajo težave, s aterimi se morajo boriti. Rudar Ernest Mrav je tudi lepo obrazložil, da med njimi ni še zadovolji- va delovna disciplina. Tako je čestokrat odstotek neupravičenih izostankov previsok. »Za utrditev delovne discipline bomo morali odslej tudi več študirati«, je pojasnil Mrav, »Zlasti nediitsciplinilraaio prihajajo na delo naši električarji«, je pripomnil Mizgor. »Zato bo potrebno delati z njimi, jih prepričevati itd.« (Nadaljevanje na II. strani) Jutri bo v prostorih koprskega gledališča ob 9. uri I. konferenca Zveze borcev za koprski okraj. Velliko bi morali napisati o delu, ki ga bo ta konferenca obravnavala. Toda moramo se omejiti na najznačilnejša vprašanja. In če tako pogledamo delo, ki iga je organa,cija Zveze borčev napravila vpreteklem letu’ samo V koprskem, okraju, -ugotovimo • poleg Velikih uspehov, ki so jiih člani te organ,izacije dosegli na, številnih delovnih akcijah s prostovoljnih delom, saj so lani napravili ,nad 80.000 ur prostovoljnega deila, postavili več spomenikov padlim v NOB kakor v Cezarjih Pobegih, Pomjanu ih drugod, mazzittili (svojo organizacijo na nald 3.000 članov itd., tudi, raizme pomanjkljivosti, ki ji,h bo treba v bodoče odpraviti. Vse premalo skrbi je posvečala ta organizacija ideološko političnemu' delu, zlasti na deželi, iz česar sledi, da bo nekatere osnovne organizacije, jci niso bile dovolj politično podkovane popolnoma zamrle in j,e njih delo zaostalo. Vendar sffl-o, imeli tudi dobre organizacije, ki je potrebno, da jih za delavnost pohvalimo1. To so bile: osnovna organizacija Zveze borcev v Babičih, Šmarjah, Potoegi-Ce-ž ar jiih ,i:n ,Sv. Antonu. Med tem pa moramo igrajati organizacije ZB v Marezigah in Škofijah, ki ee niso potrudi- le, da bi oživele delavnost na kakršnem koli področju. Piri vsem tem pa čakajo letos borce nove in še težje naloge. Razširiti svojo organizacijo, da bo zajela vse ti- . ste ljudi, ki so med NOB podpirali partizansko 'gibanje, pomagali miarodno-osvobodilni vojski bodisi v material-’ nem ali moralnem .pogledu, me bo lahka, stvar. Danes 'imamo prav zaradi pomanjkljivega dela organizacije 2,3 še število iljudi, ki čeprav so žrtvovali tudi svoje isinove za 'osvoboditev, kakor da se zanje nihče ne briga itd. Te, je--treba prepričati, da pristopijo v organizacijo ZB. Prav talko je pri tem potrebno utrjevati mjih zavest in da bodo za vsak slučaj pripravljeni braniti svojo inieodiviisnoist in socialistično graditev. Za vse to pa je potrebno mnogo dela in prizadevanja osnovnih organizacij Zveze borcev, da se zlasti posvetijo vzgojnemu delu svojih članov, da jih v strelskih družinah učijo spoznavati sodobno bojevanje, sodobno orožje im da jih seznanijo z nevarnostmi, ki grozijo danes svetu z novo ■vojno, ter da jih pripravijo na to, da bodo 'sposobni braniti svojo 'neodvisnost in socialistično graditev. O vsem tem bodo razpravljali delegati iiz vsph osnovnih org/.niizaciji ZB na svoji iprvi letošnji konferenci. Prihodnjič bomo obširneje poročali o delu konference. MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV Delavski svet sičoveijskega rudnika ■Pretekli teden je na 'političnih do-dogodkih zelo bogat. Predvsem mora-ramo emaniti pariško konferenco na-mesmTKov zunanjin mamistrov surin velesil, dalje rešitev francoske vladne krize im tudi delne angleške vladne krize. Ne smemo opustiti tudi potovanja v London De Gasparija in grofa Sforze, potem obisk jugoslovanske parlamentarne delegacije Angliji, jugoslovanske »Bele knjige«, V kateri vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije dokumentarno opisuje napadalno politiko Sovjetske zveze in V LJUBLJANI JE PRED VOLITVAMI V LJUDSKO SKUPŠČINO LRS govoril tovariš EDVARD KARDELJ V Ljuldskj, republiki Sloveniji bodo v nedeljo volitve v Ljudsko Skupščino. VoliMa agitacija je že zaključena. Po vseh okrajih so kandidati imeli sestanke z volilici .in pretresali vsa vprašanja, ki so inajtoalj pereča ter so se pogovarjali o delu in o nalogah, ki jih še čakajo. Tako je v Ljubil,j aim tovariš Kardelj najprej govoril o nalogah nove Ljudske skupščine, ini dejal, da medtem iko je bila maloga prve, da postavi tiste revolucionarne oblike našega 'družbenega življenja, ki sil ga je naše ljudstvo izbojevalo v NOB in da skrbi za zacelitev vojnih ran, je naloga nove Ljudske skupščine, da vse demo- kratične oblike našega družbenega življenja poglablja in razširi, dia 'širi in poglablja našo socialistično demokracijo. Boriti se mora proti birokraciji, ker ta izpodriva ljudstvo predvsem od sodelovanja z organi ljudske oblasti in od vodstva gospodarstva. Tako se je razvila birokratska despo-tija v ZSSR, kj. je danes najbolj cen-traljeirama uradniška država v zgodovini. Naši delovni ljudje se pa niso v ljudski revoluciji borili za to, da bi napravili iz ljudske skupnosti birokratsko kasarno. Tovariš Kardelj je .zatem obravnaval problem, nadaljnjega razvoja naših mestnih in okrajnih ljudskih od- RAZOČARANJA JUGOSLOVANSKA parlamentarna delegacija w Londonu Jugoslovanska parlamentarna delegacija ki jo vodi Moša Pijade. član Plitbiroja CK KPJ in podpregednik Prézlidia jugoslovanske ljudske skupščine je iz Beograda odpotovala v London. Delegacija, ki šteje li članov, se je odzvala yanibi britanskega parlamenta, da naj b,j obiskala Veli o Britanijo. Tu se je delegacija mudila od 10. do 17. marca. Kot gost najrazličnejših ustanov in osebnosti. Iz Velike Britanije bo dieegacija odpotovala v Pariz, kjer jo bo sprejel predsednik narodne skupščine Eduard; Hcr>' tot, , ___ J D Gasperii . itn Storža sta zaključila svoje romanje v Londonu. Pobožnemu vediitelju iitalijiam'skiih klerikalcev gotovo niso .posebno ipri srcu precej brezbožni angleški .socialisti, vendar ko si je že službena Italija ubila v glavo, da si mora z osebnimi stiki z vodečimi zapaidnimi državniki, izboljšati položaj, v katerega, j,e zapadla -po izgubljeni imperialistični vojni, je za sestankom,is Francozi ob liguri j-ki obali moral niujno priti na vrsto še London, Ob vsaki 'taki priliki', pa ne pozabijo niti v Rimu še manj pa v Trsitu poudarjati na ves glas, da gre za Trat. Toda videli smo, da jim je v S. Margeriti uspelo iztisniti iz Schumann, k{ ni kazal ipqsebne zgovornosti v tej stvari, komaj suhoparno izjavo, da po njegovem mnenju volilna obljuba iz .leta 1948 še drži. Toda tolažba je bila spremljana s tolikimi priporočili, da je ii:talija;n,ska iredenta smatrala za pametnejše, da o njej preveč ne govorj. Se z mnogo večjim t roben, tanjem itn bobnanjem je pa spremljala sedanjo pot v London, češ od tam bo prišla prava pomoč in rešitev. Iredentističen tiisk je ustvaril pri sebi tako psihozo, d,a so že kar videli De Gaaperija, kako nosi iz Londona na krožmliku lepo dišeči1 Trst. Ves orkester od fašistov, meofašistiov, misi-re-v pia it j a do skrajnih kominiformistov je p,r,i tem igral tako ubrano in me-llodijazmo, 'da sose j,i,m ob misli na sijajno pečenko vsem kar cedile sline. Toda i,z Londona mi .prišilo nič. Rekli so samo to, kar so že povedali Francozi v S. Margeriti. Treba, ?e je sporazumeti z Jugoslovani, Jugoslavija, ki dobno pozna vročekrvne sosede iin njihovo velika ljubezen. do .napihovanja in pretiravanja je pravilno ocenila vso to, gonjo. Svoje stališče do nje je zavzel tudi maršal Tito v svojem zaključnem govoru n.a kongresu Zveze borcev v Beogradu, kjer je apeliral na prisotne itali,jamske tovariše, ki sp svoj čas sodelovali v naši osvobodilni borbi, naj upliväjo na svoje rojake, da se ne bb to vprašanje piretìraivalo in da se mu da pomen, ki mu pripada. Kdor pravilno ocenjuje današnji svetovni položaj, vidi-, da Trst gotovo ne spada meri iprobleme, ki strašijo današnje človeštvo. Pač ,pa so na svetu sile, ki bi želele, da to iz njega naredijo. Trst ,n>àj postane žarišče, kjer bi se s prilivanjem olja ustvaril položaj za nevarnost novega požara,. Ne samo italijanska iredenta, ki, je pa danes mnogo ipireslaba, da. bi mogla to doseči, marveč mnogo večje sile so na delu, da bi se to doseglo. Le poglejmo si Gromika, kako je v Parizu hinavsko zatrjeval, da miru z Avstrijo ne ib.o, dokler me too rešeno tržaško vprašanje. Pri tem je očividino pozabil, da je prav on, dokler je toil še sovjetski zastopnik pri OZN napravil vse, da .ne bi prišlo do nobene rešitve. Sovjetska politika misli, da je spričo nekih krogov v Italiji dama možnost, da se tudi na 'teh jugoslovanskih mejah ustvari situacija, ki so jo oni že ustvarili na vzhodnih mejah Jugoslavije. Zaslepljeni od fanatizma, im politične* nezrelosti so fašisti in šovinisti pri naši sosedi pripravljemii, narediti prav vse, tudi izkopati si lasten grob, le ako bi s tem nastale za,miroljubno Jugoslavijo težave. Toda tod imajo mnogo prepametne in, trezne politike, da', bi nasedli provokacijam male italijanske šovinistične skupninice. Kakor je povedal maršal Tito, tem ljudem, nikdar me bo uspelo, da bi iz Trsta napravili svetoven problem. Se manj, pa je smatrati to vprašanje za nujno. Na avetu je mnogo bolj perečih in nevarnih vprašam j, a vendar nihče ne kaže posebne muje za njihivo reševanje. Celo Nemci me .delajo miti približno takega ,Hrupa ii;z .ločitve države v dve polovici, čeprav združitev zanje res predstavlja življenjsko vprašanje, če ne tudi za veis ostali svet. Problem Trsta bo prav hitro urejen, kadar bo z njega padla vsa ona navlaka, ki jo je umetno okrog mjetga 'Ustvarila iredentistična propaganda. Zaman se ta, trudi, da bi to vprašanje še bolj napihnili,a, keir ji nikdar ne bo uspelo narediti iz 'teiga to kar mi. Zato bo najbolj,lje, da s*e ti slabi igralci malo pomirijo, da postanejo .manj živčni* da prespijo svoje histerične halucinacije, pa se bo zadeva, ko. enkrat pride čas zato, sama od sebe in brez vsakega hrupa lep7 rešila. i Venidair vedino le v sporazumu z Jugoslavijo. Čeprav tega, kakor kaže, danes v svoji oholosti nočejo še verjeti, se bodo počaisi, le morali sprijazniti s tem dejstvom, ki so ga za Francozi sedaj slišali še od Angležev. In če bo edini uspeh londonskega sestanka, da Ibodo gospodje okrog CL.N, ki danes (diktirajo tržaško politiko v Rimu prišli do prepričanja o nujnosti tega razvoja, pot De Gasipetrija in Sforze le ni bila p,ra,v zastonj. bonov. Težiti moramo za tem, da bo v poverjeništvih ljudskih odborov resnična odgovornost in da bo njihovo delo hkrati dseglo potrebno strokovno višino. Delavski sveti so vsekakor naš največji dosedanji uspeh na poti razvijanja socialistične demokracije. Toda delavski sveti se bodo v polni meri razvili šele tedaj, ko bodo dobil; možnost samoiniciativnega razpolaganja- z. določenimi -materialnimi sredstvi za socialno zaščito, ■zdravstveno službo, stanovanjsko izgradnjo itd. To, kar velja za delavske svete, velja tudi za druge demokratične oblike, ki se šele razvijajo. V zvezi z -razvojem naše socialistične demokracije bodo zelo važne -tudi spremembe v finančnem sistemu, ki stopijo še letos v veljavo. Nadalaje je tovariš Kardelj govoril o zuna-nje političnih problemih. Kot prvega se je dotaknil vprašanja miru ali vojne. Dejal je, da se je človeštvo našlo v takem položaju že pet let -p-o končani, drugi svetovni vojni zaradi tega, ker v mednarodnih odnosih gospoduje politika vojnih groženj, zastraševanja in izsiljevanja. A narod; so danes proti vojni in njihov o-dpo-r predstavlja močno oviro agresivnim silam. Med drugimi zunanje političnimi vprašanji je tovariš Kardelj omenil tudi tržaško- vprašanje in dejal, da se tako važna vprašanja, 'kakor je vprašanje Trsta, ne rešujejo na ulici. Ce jih bomo 'reševali na ulici, potem jih rešili -ne bomo, pač pa bomo pokvarili še ono, kar sm-o doslej -pozitivnega dosegli v sedanjem razvoju odnosov z Italijo. »Toda bodite prepričani,« je dejal tov. Kardelj, »da ne bo naša vlada storila ničesar, kar bi bilo v ,nasprotju...z uip-ravič-enimii našimi narodnimi interesi« JUGOSLOVANSKA »BELA KNJIGA« O AGRESIVNIH METODAH SZ IN NJENIH SATELITOV Jugoslovansko zunanje ministrstvo je te- dni objabilo Belo knjigo o napadalnem post-cipanjiu vlade Sovjetske zveze in ostalih drž^iv vzhodne Evrope pirotii Jugoslaviji. Kinji-ga vsebuje okoli 300 uradnih dokumentacij, ki dokazujejo, kao se je zaostril pritisk teh držav na Jugoslavijo, kljub pozitivnemu .prizadevanju jugoslovanske .vlade za izboljšanje medsebojnih odnaša jev. Kopjo »Bele knjige« so izročili a-merjiški, britanski in italijanski vladi. njenih satelitov proti Jugoslaviji. Tudi korejski konflikt je .prišel zadnje dni bolj v ospredje, tako da lahko vsak čas pride do pogajanj za pi-emir- je. Kakor smo prej omenili, pariška konferenca še vedno traj.a iin ne mn-remo .trditi, da j,e napravila velik korak naprej ter da so se popolnoma sporazumeli glede dnevnega reda bodoče konference šti-rih zunanjih ministrov. Le zadnje dni izgleda, da se je konferenca namestnikov nekako pomaknila z mrtve točke, ker je sovjetski delegat sipfe-menil svoj dnevni red, katerega zapadne velesile sedaj proučujejo in bodo o njem dale v kratkem svoje mišljenje. r&h' : »•Francija je dobila spet svojo vlado, kateri .načeluje ž,e dvakratni predsednik vlade po zadnji vojni, in, sicer Queuille. Kakor smo, že zadnjič omenili, je Plevenoiva vlada morala dati ostavko zaradi' Vprašanja volitine- reforme. Rr.i ipredlogiu o v,olivini retar- . mi je Pllevien dobil v parlamentu n«-zäupnico in 'jé moral àditi.. Zdi se, da bo ,sedàj Queuille postal bolj previden v svojem predlogu glede tega važnega vprašanja, kajti volitve morajo biti le‘ fete, in sicer najkasneje do kanca meseca oktobra. V Angliji je zamenjal dolgoletnega zunanjega ministra- Bevirta, bivši 'ministrski predsednik' Herbert Morrison, Toda Be-viin je še. vedno ostal čLain ožje -vlade i'n too pomagal s svojimi nasveti, ker ima dolgoletne izkušnje. Odhod De Gasperija in grofa Sforze v London je spremljal velik hrup šovinistov ,in imperialistov v Trstu in Italiji v -zv-eizi s tržaškim vprašanjem, o 'katerem pišemo podrobneje v posebnem članku. Lahko le ugotovimo, da mista v tem pogledu dosegla ničesar. Pač pa je bil obisk De Gasparija in Sforze za Italijo koristan, kar šo obravnavali italijanske terjatve v funtih šterlingiih, dalje so razpravljali o surovinah .in ipredivsem o izseljevanju italija-nnskih deilav-eev v Anglijo in afriške kolonije. Moramo namreč vedeti, da je v Italiji velika brezposelnost iin da bi -odhod italijanskih rudarjev v Anglijo in- afriške pokrajine pomenil precejšnjo korist za Italijo in njeno gospodarstvo. ■Politični krcig-i so mnogo poudarjali tudi; otoiisk jugoslovanske parlamentarne delegacije v Londonu, ki je sou,padal z otoislkom italijanskih državnikov. Jugoslovansko delegacijo je vodil sam podpredsednik prezid!ja Ljàdiìfe skupščine Jugoslavije, Moša Pijade. Delegaciji je sprejel tudi angleški zunanji .minister Morrison, ter ji izrazil 'zadovoljstvo angleške vlade z jugoslovanskim stališčem glede Trsta. Iz Londona too jugoslovanska parlamentarna delegacija odpotovala v Pa. riz, kjer bo gost predsednika francoske narodne skupščine, Edvarda Her-r.ioia. . ... ' Obvestilo bralcem OPOZARJAMO BRALCE, DA IZIDE JUTRI ISTRSKI TEDNIK V POSEBNI IZDAJI Med istrskimi U?wi»narji | * iz naših krajev « 11 11 ^ - w ... ,—.... ./*h Marette, se vedrn Trda je kraška zemlja in težko je Siiviljen:je na njej, zlasti tam, kjer na uiv'ir.jđ s.'V.e skale. A naši pridni ljudje so tudi tu našli svjoj kruh. Skozi stoletja trgajo iz zemeljskega droba kamenje, ki krasi mnoge znane palače v svetu. Mnogi lastniki kamnolomov, po večini tujci, so sl s tem kamnom in žulji .naših delavcev nabrali premoženja. Po vsem našem ozemlju, od doline Mirne pa do Sesljana, Nabrežine in Repentabra,' so številni kamnolomi. Toda marsikje je >že zamrla pesem kraških kamen ar jev. V Nabrežini, ki je ' znana daleč po svetu o svojem žlahtnem kamrtiu, se čuije le tu pa tam še osamljen «tok, tok, ...», praiv tako v Rfepontàbru in na vsem področju cone A. Nekdanji kamnolomi, kjer je pred prvo st»eitoiV)»o vojno kipele življenje — samo v 'Naibreoni je takrat delalo okrog 2000 delavcev — so zdaj mrtvi. Uničila jiih je umetna meja, ki je odtrgala to zemljo od narav,nega. zaledja in jo‘izročila mačehi Italiji. Tako. je bilo ves čas fašistične Italije in talko je V coni A se Usi .s i je ueaiuco gospodarstvo izročeno Italiji," Ital ja' pa 'toiuja na t.zis. ii.i ie .svej kamito. Ne manijo se Za to, če je disia šel:; dei kcmnoiomskiu delavcev brez dela. Tudi. v .mašam Okrožju so številni kamnolcimi, seveda še zdaleč ne tako moderni In veliki kot na primer v Nabrežini,. vendar v injih je živiljenj® in tudi razvoj se jim odeta, kajti pri nàs imamo ljudsko oo.aiši, ki sk. os za tcoi-odarakf napredek na vseh področjih. TUDI ŽLAHTNI KAMEN IMAMO V Marušičih je vse prekopano. Jama pri jami. To so nekdanji kamnolomi. Voda in čas sta potemnela beli kuaüki kamei.a in sveitlosivi granit, tako da je težko reči, kdaj so v kamno-](,{r,'n pazrdrjjie. lomili. Pred mesecem dnii .so eno jamo zopet oživeli. Okrog dvajset. rjeamnostkov «klerika» od ju-t, a do 1*3 old re. Novi lom,i se odražajo V iermtvasivem kamnu, kakor jadra r,na mo;ju. Več starejših delavcev — dva izmed njih sta klesala že za česa Avstrije — , obdelujejo velike kamnite bloke, mlajši še neizkušeni delavci pa se učijo od njih. Staci vedo povedati o živijo tj i, iki je bilo, k,i je zamrlo iti iki se zapet poraja. »Pred št!c.desetin»; leti,« je modroval sitarli Penule, »je delalo tu okrog 1000 dela,cev. Kòl.'ko kamna simo iztrgali I« »Kidaj pa so začeli delati v teh kamnolomih?« »Ej, kdo bi viedei povedati! Moj po- w kojni oče, danes bi imel že 120 let, je ipravtl, da niti njegov oče ,ni viedei, kdal so začeli« »Pa po ce.em svetu so pošiljali ta naš kamen!« se je oglasii Marušič. »Kaj pa strojev, ste imeli kaj?« se je zanimal mladine'. Stari je razlagal, da so delali vse 7 roko. Pred prvo svetovno vojno so imeli motorno žago. Italijani pa v teh kamnolcimniih sploh niso rabili strojev, saj so bke delovne ruke okoiiča-nov, ki so rabili denar, zelo poceni, pa tudi dela ni bilo veliko. V pogovoru je tu pa tam padla beseda čez »parome«, ad katerih so bili delavci odvisni, ker dela ni bilo lahko najti, v kamnolomu pa tudi ni bilo nič gotovega. Po osvoboditvi so se delavci po večini, saj veliko jih ni bilo, lotili drugih del: pri gradbenih podjetih kot Itami vasetti Md. Dela, so rekli, da je [povsod dovolj, a ko so jim ipiredlagali, da bi šli nazaj v kamnolom, so se o-dliöCUi, saj zaslužek ni slab, potrebe po kamnu ipa tudi niso majhne. »V blijiiž.n.ji bodočnosti«, je govoril eden izmed delavcev, »bomo naš kamnolom mehanizirali. Najprej bomo dobili nekaj strojev na tekoče gor.vo, pozr.aje pa še elektriko, kajti za naš kamen se zanimajo tudi po svetu. Pied metne', en» postal*, v Ameriko vzo ec mar ega kamina in zdaj moramo poslati za enkrat 35 kubikov v Zapadno Nemčijo. Pa naše ato ločje ga tudi rabi, saj gradijo vsepovsod in naš žlahtni kamen bo te gradnje še polepšal« KAMNOLOM OB MORJU Kamnoirm Kanegra ima izredno lego in je temni» t zelo poceni. Kamen isicer ni tako žlahten, kaikor v M?, -ušičih, ve dar n. slab. Nek ‘j ga obtešejo za stavbe, nekaj pa ga zd o- bijo in gre za gramoz. Iz dneva v dan odmevajo streit pray do Portoroža, ki je na druga strani Sečoveljskega zaliva. Kamnolom je že globoko zarezam v kameniti hriib, toda kamna bo zadosti še nekaj tisoč let. Prad vojno so ta kamen zelo cenili v železa m ah, ker je kot nalašč za potrebe železarn. Italijani so zato v kamnolomu proizvodnjo gramoza povečali in vsak dan so plule iz Kan egre v Ilvo velike jadrnice težko otovorjene z gramozom. Zdaj pa iščejo podoben kamen daleč v srednji Italiji. Toda dilavai tega kamnoloma za ča- sa Iia ie « sj bil -zadovoljni »Parom« Casali je bil prav t k kot drugi lastniki kamnol mev v tistih časih. Proda 1 je pripovedoval: »Ko je 'bli še tu Casa'1 smo se vedno bali prvega v mesecu. Nikdar nismo bili gotovi ali bomo dobili plačo ali ne. Neredko smo dobili samo polovico plače, ostalo pa nam je dolgoval«. »Zdaj se ,p.a ne moremo pritožiti«, so rekli d.iugii, .»brez skrbi smo za delo • ;in zaslužek, če pa rabimo denar, dobimo lahko tudi v naprej! Tu, v tem kotičku, ki je precej oddaljen od naiselj, sp si delavci kar lepo uredili življenje. Uredili so si svojo menzo ta sind kaline prostore, njihova Sindikalna podružnica pa skrbi, da gre vse, kakor je treba. NAS NAJMLAJSI KAMNOLOM Ta je v Kaidamjii, tudi v bližini Sečovelj. Breje je u.u na tem mestu neznaten kamnolom, pred tremi meseci pa so pripeljali iz Ljubljane že celo vrsto strojev, tako da bo ta kamnolom najbolj mehaniziran. Dajal bo asfaltni ipasetk odlične kvalitete za obnovo naših cest. 60 delavcev razstreluje, vrta in prevaža kamenje. V kratkem bo šlo delo po tekočem traku, stioj: so že vsi posta, Ij ori i : d.obilec, ki sprejema grobo kamenje ,j,n ga zdrobi, krožni mlin, odkoder se odpelje pesek po tekočem traku v razdelilni boben, ki razdeli pesek v štiri velke silose, v vsakega drugo kvaliteto. Od tod gre pesek v moderen »Aman« stroj, kakršnega doslej pri nas še nismo poznali. V tem st oju, ki meša ta kuha apnenec in asfalt, .pridobivajo asfaltni pesek. Proizvodnja bo v kratkem zelo povečana, saj potrebujemo samo v tem letu 14.000 kubičnih metrov asfaltnega peska za ceste Portorož — Piran, Sv. Luc‘ja — Sečovlje in Sečovlje — Buje — Porta Portoin. Naš n ?,j,mlajši kamnoiiom bo imel še veliko dela. BABICI. — Na delovni dan smo imeli 140 din. V nedeljo srno imeli drtigi letni, občni zbor naše kmečke delovne zadruge. Pregledali srn« napake in uspehe našega dela v preteklem gospodarskem letu. Ni šlo vse kakor namazano, predvsem, pa nas je precej prizadela suša, Vse pa le ni šlo slabo. Pridelali smo od vsega za naše potrebe. 140' dinarjev, ki smo jih zadružniki dobilii za vsak delovni dan, je tudi dokaz, da smio napredovali od prvega leta. Največji naš uspeh, ki smo vsi nanj 'ponosni, je hlev, ki smo ga lani zgradili. Pretekli teden smo dali vso našo živino Vanj. Prvo leto smo zgradili svinjak za 30 prašičev, ki nam je mnogo olajšal delo pri prašičjereji, živinski hlev pa je še en velik korak naprej k gospodarski ojačitvi naše zadruge. To nam bo pomagalo, da borno iz leta v leto vedno z manjSim trudom! pridelali mnogo več in tako dosegli tako življenje, ki ga kmet-posameznik nikoli ne-bo mogel doseči. Volili so delavske svete £j[jl8ji8ral^Jalr3i|| Dan 14. marca je bil za delovni kolektiv tiskarne »Jadram« v Kopru največji praznik. Ta dan so izbrali tiskarji iz s,voije srede najboljše tovariše in jih izvalili v delavski svet, ki bo odslej upravljal podjetje. Pedsednik sind, podružnice tovariš Pavle Trček in predsednik okrožnega odbora enotnih razrednih sindikatov sta lepo orisala pomen tega pomembnega dne. Po pozdravnih besedah so izvolili v delavski svet tovarite: Bo- • I . : -V: /■.‘.-rUlU. ‘V" l,:l.V. , * nfftflMffr II : ’’è ' -• - : dvV'h':-»- Veliko kamenja po obujemo za naše ceste Člani sfAU leitiiiuiBio na časi tele oMnice OF Samo v marcu so opravili nad 3220 ur prostovoljnega dela Tekmovanje na čast 10, obletnice OF ° Iti Prvega maja se je zadnje čase razživelo. Ciani SIAU tekmujejo med seboj na vseh delovnih področjih. Zlasti je oživelo prostovoljno delo. o, v zadnjem tekmovanju na čast volitev v osnovne organizacije SIAU smo videli, da je sektorski odbor SIAU pri Sv. Antonu vseskozj prednjačil. pred ostalim1}. Ob zaključku tekmovanja, je ta sektor za zasluženo delo aoSfi " prehodno zastavico. Ali bodo Sv. Antončani tudi tokrat odne-■ sl t zastavico? Kaikor kaže, da! Saj noben sektor še ni opravil .toliko delov-l;niih ur. K,ar poglejte, kako marljivo delajo Sv. Antončami! Samo v marcu, i soi pri „raznih delih, pri elektrifikaciji vasi, grad .vi zadružnega doma, pogozdovanj.i in drugih delih v vasi Predsednik I0L0 julij Beltram je sprejel duhovnike Istrskega dkrožja Predse.d lik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram je konec ‘tvej'iòjega tedna ' spreijen duhovnike Istrskega okrožja im se z njimi zadržal v 'večuriSieni raiagovóru. Razgovor je potekal v ozračju (razumevanja Razpravljali so o vprašanjih, ki zadevajo skupne interese ljudske oblasti in duhovščine. Predsednik Izvršnega ciföora Bertram je naglasil odgovornost dohovSčine pri podpiranju prizadevanja Hjuidisče oblasti Za ohranitev miru v svetu. Poudarili je potrebo, da se v današnjem času .resne nevarnosti ,zä mir, v Istnakem -okrožju odstrani vse, kar oživlja i,n podpira agresivne in ljudski oblasti nasprotne sile, 9"''Razgovora, so se med ostalimi udeležili: Monišignor Bruni — dekan iz • 'Kapra, Dom Malusa — dekan iz Pirana, GdapcidDaigfi 'iz Izole, Prodekan Pogan iz Krkavč, Gospod Märgan iz Trušk ter župniki iž Buj:, Umaga in d-ugih -igtris.kih vasi. Ljudska tehnika JUTRI BO OKROŽNA KONFERENCA : LJUDSKE TEHNIKE Jutri 18. marca bo v dvorani šport-. P.e,-^a dry^ty^ »Aurora« v Kopru s pričetkom ob 9. uri prva okrožna konferenca Ljudske tehnike. Na tej konferenci bedo poleg drugega pregledovali dosedanje delo te organizacije in razpravljali o novih nalogah za njeno utrditev, razširitev in množičnost, da bo tako ta organizacija prodrla med najširše ustanove., v kmečke de-ly/R« zadruge, y vasi, naselja itd, opravilu nič manj kakor 712 ur prostovoljnega dela. Dnd 8. marca pa so imeli lepo kulturno prireditev, ki so jo priredile žene na čast svojega praznika. Vendar za Sv. Antončani ne zaostajajo niti Ankarančani. Tako so pri gradnji novff' stavbe za ankaransko kmečko delovno zadrugo, pri popravljanju raznih cest in drugih delih tudi n« področju kmetijstva opravili v marcu 249 ur prostovoljnega dela. Pri pogozdovalnih delih so bili prav tako aktivni, saj so posadili 2.300 borovih sadik. Tudi člani SIAU ria Škofijah nočejo v tekmovanju za-ostajd'i'i. Medi drugim so popravili nad 2000 metrov domačih cest, za kar so deilali 450 ur. Na Manžanu pa popravljajo cesto, ki bo povezala vas z glavno- cesto. Prj teh delih so v ma.rcu opravili nad 100 ur prostovoljnega dela. V Potoku pri Vanganelu pa si bcido napeljali električno liič. V ta namen delajo udarniško vsi vaščani. Tako so do sedaj dali pri tem nad 160 delovnih ur. Za termi vasmi ne zaostajajo niti v Šmarjah, Vanganelu, Kortah in Krogli. Vendar moramo povedati, da iz ostalih vasi ne slišimo nobenih odmevov za to tekmovanje. Prepričani smo., da frontov-ci delajo, saj marsikje napeljujejo električno luč, gradijo zadružne domove, ceste, vodnjake itd., le da o tem ne obveščajo tekmovalne komisije. gomirja Žerjala, Milana Kozloviča, Maks ■ Kotnika, Petra Cveka, Marijo Baccijevo, Angelo Paludio, Anico Spa-capainovo, Ivana Olemiika, Vladimirja Tu,su,lina, Pavla Trčka, Antona Banovca, Lucijano Beličevo, Evgena Freliha, Boltežarja Garu.pa in Branka Bru-mata. Medlem ko je volivna komisija pregledovala glasove, je tovariš Trček povedal volivcem, kako je njih podružnica delala preteklo leto in kolikšne naloge stoje pred njimi letos, da se izognejo vsem dosedanjim pomanjkljivostim. Izglasovali so nato pozdravni pismi okrožnemu komiteju KP in predsedniku IGLO ter se zbrali na cesti pred poslopjem tiskarne, 'kjer so odkrili spominsko ploščo. Tramvajski delavci v Piranu Tako so tramvajski delavci v Piranu slavnostno pričakovali dan, ko bodo samj upravljali tramvajsko podjetje. V torek popoldne so se zbrali na volitve. Vsi so bill prisotni, i eiavec G.iraldi, ki dela že 12 let v tramvajski službi v Piranu, je dejal, da ne pomini tako slavnostnega dne, odkar tam dela. Dejal je: »V dvanajstih letih se nismo nikdar vsi zorali skupaj kakor danes. Pa kako bi se ne bili, saj danes najbolj občutimo, kaj pomeni oblast delavcev. Danes, ko volimo upravni svet, ki bo 22, tega meseca sprejel podjetje v svoje roke. Za ta dan bomo odkrili v naši delavnici spominsko ploščo.« Medtem ko je volilna komisija preštevala glasove, soi se delavci pogovarjali med seboj. Skoraj vsakdo je povedal svoje mnenje. Pri pogovoru se Je pokazalo, da se delavci ".elo zanimajo za upravna vprašanja in da jih tudi razumejo. Takq so se na primer pogovorili o tramvajskih popustih za delavce in našteli polno težav, zato so sklenili, da bodo popustne izkaznice veljale samo ob delavnikih in le za delavce, dijake in vojake. V upravni odbor podjetja so bili izvoljeni vestni delavci im mehaniki, kot Parenzan Adrijan, Spadaro Edvard, Celerij Ivan in Corsi Viktor ter še štirje namestniki. Izvoljeni so se delavcem zahvalili za zaupanje in dejali, da bo njih delo uspešno le, če bodo z njimi sodelovali vsi delavci, Delavci „lstra-benzC( v Kopru V nedeljo so volili delavski svet delavci in nameščenci »Istra-Benz«. V petek in soboto so okras li stavbo in kiosk, tako da je bilo vse praznično. Upravnik podjetja tov. Gruden je obširno razložil delavcem delo podjetja. V štirih letih so opravili veliko dela, toda še ga je ostalo. Dokončno bo treba v Bujah postaviti dve črpalki in kiosk. Istotako bo treoa narediti v Umagu. Poleg tega pa bo treba napraviti še novo skladišče, da ne bo material ostajal na prostem. Vse to bedo morali še letos narediti in delavski svet bo imel pri tem delu na'-večji nalogo. tega, ker ni kreditov za postavitev ,teh hiš. Skoda je, da ležijo tam te hiše neizkoriščene, ko je v Kopru tako velika stanovanjska kriza. Ustanove, ki bi se interesirale, da bt postavile montažno hišo za svoje uslužbenca, hi se našle in kredit tudi. Morda bi za nekaji časa 'Opustila delo pri novi .ribarnici, saj v današnjih ■razmerah stara škod in skozi^ zadostuje. O. v. KOPER. — Na Debelem rtiču se je odtrgal ploveči svetilnik. Ladja, ki pio/e na progi Koper—Trst, je obvestila luškega upravnika Joška Valentiča. Ta je takoj organiziral vlačilca »Proleterja«, ki se nahaja v koprski luki. Posadka »Proleterja« je svetilnik, ki je bil oddaljen že okrog tri milje od kraja, kjer je bil zasidran, privlekla v koprsko luko. Po zaslug, luškega upravnika so takoj začeli z delom za ponovno namestitev svetilnika. Ce bi se svetilnik razbil ob obaii, oziroma 'izgubil, bi škoda znašala nad 900.000 dinarjev. SV. ANTON. — Na avtobusni liniji Koper—Sv. Anton vozi avtobus samo dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. Vendar pa stanuje ob tej liniji mnogo ljudi, ki so po službah v Kopru jin so prisiljeni tako cele popoldneve ostajati v Kopru brez prave zaposlitve. Ali bi podjetje »Adria« ne moiglo uvesti še ene linije .popoldne, kakor na primer v Dekanih, ki imajo dovolj avtobusnih voženj? --------------------«.»----- SV. ANTON. — Pri nas imamo zelo slabo vodo v vasi, dasi je streljaj više prav dobra voda. KLO bi se lahko potrudil in zavzel ter zgradil lokalni vodovod. eno uro dd Marezig, se vedno udeležimo predstav Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta in takih predstav si želimo čim več. Večkrat smo že naročali raznim aktivistom, ki nas pa le preveč poredkoma obiščejo naj .nam pošiljajo »Istrski tednik«, toda zaman. Želimo si kulture in znanja, čeprav smo skoraj odrezani od sveta in zato pošiljamo naše otroke v šolo v Kortino. BABICI — V nedeljo je 20 članov SIAU iz Babičev sadilo borovce na griču Sv. Ivan. Posadili so jih nekaj nad 2500. Ker je borovih sadik še, bi bilo dobro organizirati še_ enkrat prostovoljno delo in jih posaditi še drugod, kjler je zemlja zato .primerna. Tudi pri Sv. Ivaniu se bi jih lahko še sadilo saj bor raste povsod. Ko je Sv. Ivam že skoraj posijen je treba skrbeti, da se ga ogradi z bodečo žico, da bi živina borovcev rie uničila. POBEGI — CEZARJI. — Skupno gradimo Za obe vasi lep zadružni dom, vendar nameravamo zgraditi dvorano za prireditve šele kasneje, kar vsekakor ni pravilno. Tako so na primer v sosednji vasi Sv. Anton pričeli graditi zadružni dom kasneje kot mi, pa imajo že veliko dvorano pod streho, kjer že .prirejajo kulturno-prosvetne prireditve. In prav zato, ker nimamo primernega prostora, vlada v našem kulturnem življenju mrtvilo. POMJAN — Naše žene so praznovale 8. marec. Kakor vsako leto so se tudi letos spomnile naše žene na svoj tradicionalni praznik 8. marec. Te proslave so se žene iz naše vasi v ,.zelo lepem števiillu udeležile. O pomenu 8. marca je govorila tovarišica učiteljica nase osnovne šole. Po končanem govoru tovarišice učiteljice je vaški pevski zbor zapel .nekaj pesmi. N.ato po imele lep zabavni večer s plesom. V milarni „Salveti“ v Piranu Ta kolektiv, ki šteje manj od trideset delavcev, me sestavlja po odloku delavski svet. Tako so zdaj iiz svoje srede izvolili le upravni odbor podjetja. Za predsednika so izbrali najbolj zavednega in požrtvovalnega delavca tovariša Zampi Laria. Ciani upravnega odbora pa so: Cadani Antonio, Perossa Rinaldo, Pitaeco Bortolo in vlezzoli Anton. Delovni kolektiv Salvetti, ki je lani 'dvignil proizvodnjo raznovrstnega mila za 39,6 % v primeri z 1. 1949, bo odslej, ko bodo vsi sodelovali pri upravljanju, stremel za tem,' da še bolj dvigne proizvodnjo, .po drugi strani pa da zniža proizvodne stroške, da štedi z materialom, s surovinami itd. Čeprav je zadnje dni zaradi pomanjkanja raznih materialov proizvodnja prenizka, bodo vse to nadoknadili tedaj, ko bodo dobili material. Saj so to sklenili o priliki izvolitve upravnega odbora,. Na volitve se pripravljajo tudi v drugih podjetjih Te dni so prav tako v vseh ostalih podjetjih i.n tovarnah Istrskega okrožja zelo živahne priprave za volitve v delavske svete. V pismu, ki so ga poslali delavci in nameščenci uprave Vodovoda in melioracij, s svojega sestanka predsedstvu Istrskega okrožnega ljudskega odbora,'j e med drugim fečeno: »Zavedamo sc tega velikega zgodovinskega in revolucionarnega koraka ter želimo ob tej priložnosti lizrabitj zaupanje naše ljudske oblasti in se obvezujemo,'da bomo tudi v bodoče še z večjim poletom delali za zgraditev socializma v Istrskem okrožju.« Delovni kolektiv tovarne ARRIGO-NI iz Izole Je v pismu predsedniku Okrožnega ljudskega odbora J. Beltramu Izrazil svojo zahvalo in pripravljenost, da bodo tudi v bodoče še z večjim elanom izpolnjevali planske naloge, ki jih predvideva letošnji gO'Spodarski plan. Prav tako so poslali pismo Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru delavci ,in delavke tovarne De LANGLADE iz Kopra, v katerem obljubljajo, da bodo v delavski svet in upravni! odbor izvolili najboljše tovariše, ki bodo upravljali podjetje v interesu vsega delavskega razreda. Podobna pisma in brzojavke so poslali Istrskemu okrožnemu ljudskemu odboru tudi vsi številni ostali delovni kolektivi. BORST. — Med temelji zadružne«» doma v Borštu bodo letos verjetno še obrodile trte. Temelje so kopali v vinogradu naspiroti šole. Sezidal j so že tudi skoraj meter zidu, vendar naprej niso zmogli. Kaj je temu krivo? Vaščani pravijo, da nimajo kreditov. Cjikat'i, da jim pridejo drugi zgradit dom, bi bilo res lepo, vendar bodo morali sam, pljuniti v roke, če bodo hoteli imeti zadružni dom. V Borštu staji še nedokončana hiša Francke Koda.r.in, vdove po padlem partizanu Ivanu. Dela so ustavljena in zidarji še pritožujejo, da ne dobijo živilskih in industrijskih nakaznic. Obnovitvena zadruga v Marezigah se mora pobrigati, da se delo dokonča in da zaposli zidarje, ki že tretji mesec čakajo križem rok. KOSTABONA. — Da bi prejemal ži-viske nakaznice, je prodal prašiča. Naš sosed'Jože Kapel je pred nedavnim proda! lepega, 120 kg težkega prašiča za 10.200 dim. To je storil zato ker mu KLO ni dajal živilskih riakaiznic. »Ze vesm, kako je treba gospodariti pod tako oblastjo,« je dejal Joško svojemu kupcu. Ko Pa mu KLO kljub temu ne daje živilskih nakaznic, pravi, da je dovolj bogat in da živilskih nakaznic ne potrebuje. Potem je s to stvarjo kar dobro, vendar maj pripomnimo to, naj KLO. poskrbi, dà bj Joža Ka.pel ravnal drugače s. svojo govejo živino. Ce nima dovolj hrane, naj proida telico, ali kravo, da ne bo zaradi pomanjkanja krme še ob živino. KOPEiR. — Pri podjetju »Bor« v Kopru ježijo že dalje časa tri trista-novanjske lesene montažne hiše. Direkcija se trudi, da bi jih oddala, toda dosedaj zaman. Verjetno zaradi VRSIC. — Kake, živimo r>ri nas. V naši vasi je vsega le Seist družin, odkar se je osem družin preselilo v Ankaran im v Savudrijo. Zemlje imamo dovollj, dti’avicav pa je malo. Stri družine smo v zadrugi »Marezige«. V vsej*vasi so samo štirje moški. Druge so pobtii Nemci ipri napadu avgusta 1944. Med.zadjužn.ilki sta samo dva mo'ka, eden od teh je 81 letni Matija Vižintin, ki opravlja še visa deta, kakor da bi imel 30 let. V zadri,gi smo žeto zadovoljni. Zadružniki iz Marezig nam pridejo pomagati tudi s traktorjem. Imajo pa 1 uro do naše vasi. Lettaa n.i bila slaba. Zadružniki smo pridelali 200 hi vina, če vštejemo tudi grozdje, ki smo ga prodali. V naši vasi je dosti sadja, v prvi vrsti čre-šerej, ki pa smo jih lani le s težavo obrali, ker ni delavcev. Prav zaradi tega letos nismo nasadili graha. Naša vas je daleč od mesta, pa tudi od bližnjih večjih vasi. Počutimo se osamljeni. Nimamo nobenega drugega !• življenja kot samo delo. Čeprav smo PADNA — Zakaj ne prihaja redno pošta v našo vas? To se večkrat sprašujemo vsi vaščani. Teda vizrok je ta, da vsa pošta, časopisi, pisma itd. napravi nepotrebno pot. Kar poglejte! V Novo vas vozi vsak teden dvakrat avtobus. Zato bi bilo primerno, da bi s tem prihajala tudi pošta. Vendar tega vprašanja še ni nihče poskušal rešiti. In tako moramo biti še vedno odvisni od pošte v Sičovljah, čeprav je' trikrat dlje kakor do Šmarij, kamor bi lahko prihajala pošta tudi za našo vas in bi jo tako dobivali redno vsak dan. Tako pa dobivamo časopise tudi z osemdnevno zamudo. Od tod tudi rarcik, da naši ljudje vse premalo berejo časopise. PUCE — Na čast 8. marca so žene imele v nedeljo lepa kulturno, prireditev. Same so vse. to organizirale. Nastopile •so' s Klavžairjevo igro »V posredovalnici« in s štirimi pesmimi. Po kulturni prireditvi so imeje pozno v noč prosto zabavo. S prispevki za kulturno prireditey in zabavo so nabrale nad 6.000 dinarjev. S tem zneskom hočejo kupit; zavese za oder. GUNJACI. — V naši vasi imajo, nekateri še seno od pred'anskesa leta. Kakor kaže, nam bo seno tudi letos ostalo. ■ Izvolitev delavskega sveta v sičoveljskem redniku (Nadaljevanje s I. strani) »Pa še nekaj«, je hitel pripovedovati Raidiih. »V zefo težkih razme ah delamo, to, vsi vemo. Z raztrganimi čevlji ali škornji mioraiš. nepretrganih osem ur čepeti V vod'. Od zgoraj ta karija nate, kakor bi bil .na dežju. Dobrih gumijastih 'plašče.", ki bi j ,h morali imeti vsi rudarji, 'imamo le pet 'in še ti riso bog ve kako dobri. »Jaz bi rekel«, je napertad dodal Rajiin, »da se do sedaj inoša sindikalna podružnica itili za to zanimata dovolj ter je to eno izmed mnogih Izpred sodišča Blaž Zlatic kaznovan na dve leti prisilnega dela O Blažu Zlatiču smo že pisali, kako je kradej kot nočmi stražar prt Radiofoniji in pri Fructusu. Rekli smo, da mu je kraja skoraj prirojena, saj je pri Radiofoniji kradel vse ,mogoče stvari in prav tako pil Fiructusu. 'Kradel je celo nova kolesa In jih zamenjaval s starimi. Nadalje je tam kradel denar, papir, železnino, razno orodje Itd, Pri Früc-tusu je ukradel 150 vreč, 2 kladiva, 12 kg žebljev itd. Pot njegovega sramotnega počenjanja mu je presekala roka pravice. Tako je moral v petek 9. marca polagati končne račune pred ljudskim sodiščem v Kopru. Pred sodiščem se je v večini .primerov zagovarjal, da je nedolžen, pri tem pa je padal v velika protislovja s prvotnimi izjavami. Izjave prič in inajdemi predme- Zdravniški kotiček Tetanus ali mrtvični krč PRavni F. B. iz Izole prosi za pojasnilo, kdaj bo dosegel pravico do pokojnine. Dopolnil bo v kraekem 65 let starosti ter je delaj od leta 190# dalje, približno 17 let pa je opravljal stavbinsko obrt samostojno. Odgovor: Po nioivjh predpisih, ki bodo stofiili v kratkem v veljavo bo de-ilavec’ dasage! ipravico do starost,me po-tccjihi'ie's 65'letom, ako bo mogel dokazati vsaj 15-letno delovno dobo. V delovno dobo ipa se štej,e čas, 'ki ga je delavec ali ■ uslužbenec' prebij v najemnem delovnem razmerju, ne šteje se pa čas, ko je samostojno opravljal kako obrt. Vojaška služba za časa vojne se šteje v delovno dobo, če je bil zavarovanec tik -pred tem v delovnem razmerju. Kar se tiče dokazovanja delovne dobe, pridejo v poštev predvsem delavska knjižica, potrdila delodajalcev in drmig.e listine. V kolikor zavarovanec nima dnwgih dokazov, lahko predlaga tuidj. ipriče, ki j!h potem sodišče zasliši pod piiseigo. Ce ni prebil v delavnem razmerju vsaj 15 let, ipa je nesposoben za delo, lahko žar,rasi za invalidsko pokojnino, za katero se sedaj zahteva 5 letna delov-na (ioba, A. Z. iz Kopra vprašuje, kakšne pravice imajo javni uslužbenci za časa bolezni glede njihovih prejemkov. Odgovor: Javni uslužbenci imajo, kar se Uče socialnega zavarovanja, enake pravice kot delavci In ostali nameščenci. Vprašanje nastane edino glede tega, ali je delodajalec dolžan za časa delan ezimožnosti izplačevati razliko med plačo in hranarimo, ki jo prejmejo od socialnega zavarovanja Òd-odlba o gravici delavcev, narm.Čen,-ccv ter vajencev v goapldanstviu do plače v času bolezni in nezgode pri delu z dne 8. I. 1948. javnih uslužbencev ne omenja, pač pa določa, da imajo nameščenci pravico do razlike med plačo in hranarimo za prvi mesec bolezni. Iz tega bi lahko sklepali, da je omenjena odredba glede javnih uslžben-cev pustila v veljavi, stanje, ki je prej veljalo. Takrat so javni uslužbenci prejemali v času bolezni plačo. Po drugem mnenju pa javni uslužbenec ne rrio-a Imeti večjih pravic kot ostali naimeiVinic'. Posledica neenotnega tolmačenja predpisov omenjane odredbe je [povzročila neenotno iprakso raznih ir--"!'h ustanov. Na vsak način pa ie uslužbenec, ki prejme celo plačo, doi- V vsako rano more zaiti bacil tetanusa — povzročitelj nevarnih krčev, ki se neredko končajo s smrtjo. ' TetanuS 'lahko nastopi že v prvih dneh po ranitvi. Navadno pa se razvije bolezen po šestih do štirinajstih dneh, pa tudi mnogo kasneje, celo več mesecev 'potem, ko je človek na rano že pozabil, Vedeti moramo, da je zaradi nepravilne oskrbe rane mogoča budi sekundarna infekcija s tetanusoviiimii bacili. Bacil tetanusa najdemo povsod: v cestnem prahu in blatu, v zemlji, pa tudi na stanovanjskih predmetih in orodjih vseh vrst, Živi v konjskem1 črevesu j,n se raznaša s konjskimi figaml na vse strani. Bacil tetanusa, ki pride v rano, se tam ob povoljnih prilikah začne razmnoževati. Globoke, raztrgane in zmečkane rane z moišnjicami in odmrlim tkivom so predvsem priljubljeno gnezdo za bacile tetanusa. Ti namreč ne marajo zraka in svetlobe. žan vrniti svoji izplačilni blagajni hranarimo, ki jo je prejel otd sdciataega zavarovanja. Vprašanje pa bo rešeno z novimi predpisi tako, da bado imeli pravico do cele plače le oni zavarovanci, ki so v delovnem razmerju vsaj 6 mesecev. Ako delovno razmerje še ne traja 6 mesecev, ,pač pa več kot tri, bo hrainarima 75.% plače, zavarovanci, ki ne bodo imeli še treh mesecev žarna'«ve. "a bodo prejemali samo polovico plače. Vboidnine ter umazane rane so za infekcijo s tetamusavim bacilom zaradi globine in nepristopnosti zraka najbolj nevarne. Zaradi strupov (toksinov), ki jih bacil izloča,, nastanejo v živčevju spremembe, ki povzročajo-težke krče. Kakšni so znaki tetanusa? 1. Odrvenelost in otrdelost mišičevja, ki je navadno najmočnejša na ranjenem udu. 2. Bolnik ne more odpreti ust in izgleda, kakor da bi se posmehoval. 3. Kmalu pa se pojavijo krči po vsem telesu. Hrbet m tilnik se ulek- . neta. Bočnik ne more dihati in požirati, kar povzroča še danes v moderni medicini, da približno ena tretjina bolnikov umre, Pri sumu ria tetanus moramo bolnika takoj pripeljati v bolnico. Najvažnejša zaščita proti tetanusu je v obliki ' injekcije zaščitnegš seruma, ki jo' mora bolnik dobiti čim-prej po ranitvi. S tem v večini primerov preprečimo bolezen; če pa le nastopi; nastopi v mljejši obliki. Zaščita po injekciji seruma traja po novejših podatkih največ trj tedne. Dr. P. H. Obvestilo Zveza partizanov Svobodnega tržaškega ozemlja naproša vse Tržačane, ki imajo točne podatke o tovariših, padlih v uličnih borbah v Trstu, da jih pošljejo na sedež Zveze primorskih partizanov v ulici Riugigero Manna 29, Trst, ti na njegovem domu so neizpodbiten dokaz za njegovo sramotno delo. Sodišče mu je prisodilo dve leti odvzema prostoti s prisilnim delom In 8.000 «din denarne kazni. Obsojeni špekulant Babuder Josip, mehanik Iz Kopra, je lani od oktobra do decembra večkrat prenašal iz Trsta v cono B in obratno razno blago. Med drugim je v tem času prenesel iz Trsta v cono B najmanj dve ročni uri in dvoje nalivnih peres itd. Iz naše cone je prenesel v Trst v tem času več tisoč cigaret. Ko je 7. decembra 1950 ponovno skušal vtihotapiti v Trst 5.000 cigaret, so mu organi NZ zaustavili pot in s tem preprečiti njegovo špekulant-sko delo, ki ga je vršil na škodo našega delovnega ljudstva. Ker so vse vrste špekulacije in še posebno take, :ki škodujejo našemu gospodarstvu, strogo kaznive, je ljudsko sodišče dne 9. marca 1951 po zakonu kaznovalo Babudra Josipa na 5 mesecev odvzema prostosti, zaplembo 5.000 cigaret in osebnega avtomobila znamke Fiat-Topolino. Nepotrebna tožba Opekarna »NARDOiNE« v Izoli koplje ilovico na zemljišču Russignana Alojzija iz Izole že*dolgo časa, ne da b:i lastniku poravnala odškodnino. Uprava tovarne bi morala ‘o vedeti in pravočasno plačati odškodnino in tako bi ne bilo potrebno, da jo stranka toži. 14.000 din škode zaradi neprevidnosti Cesto se dogaja, da se poslužujejo motornih vozil neizkušeni vozači. Take po navadi doleti nesreča. To je doletelo te dni Gun jača Josipa iz Manžana, ki se je poslužit 'motornega kolesa, last okrajnega komiteja ZAM in se vozil z njim po Manžanu brez predhodnega dovoljenja lastnika. Kot neizkušen vozač se je z motornim kolesom prevrnil in povzročil okrog 14.000 din škode. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na en mesec odvzema prostosti, poravnavo škode in stroškov 'kazenskega postopka. KAZNOVAN, KER JE HOTEL VTIHOTAPITI VEČJO KOLIČINO BLAGA IZ CONE »B« V JUGOSLAVIJO V četrtek 15. marca se je moral zagovarjati pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru 27-letni Franc Ribaš, stanujoč v Ljubljani. Malenško-va ulica št. 1, državljan FLRJ, Ki je 3. novembra 1950 skušal vtihotapiti iz jugtu.uvauake cone STO v FLRJ več- vprašanj, ki čaka reškev od delavskega sveta, kaji.i v takih razmerah res ni mogoče nai,:. edovati z delom za ' obnovitev rudnika.« »Vse to je p av«, jc dejal 'naipčsii&d Mi av, »in pametni so visi ti predlogi, vendar hočem podčrtati, da bo vse to lahko revavai delavski svet le s pomočjo in tesnim'sodelovanjem celorteiga našega kolektiva. In ko bomo irešUi v,sa ta vprašanja, ki' so neposredno povezana z delovno storilnostjo v našem podjetju, smo lahko prepričani, da nam bodo vsi ti napori dobro poplačani, ko bomo v našem rudniku dnevno kopali torne in tone premoga, da ga za naše potrebe ne bo manjkalo«. »Saj je to cilj delavskega sveta in tudi delotneiga našega kolektìya, da čimiprej obnovimo rudnik«, je odločno in veselo pritrdil mlad rudar, ki se je pravkar pridružil skupini rudarjev, ki -so sedeli in se pogovarjali pri ali. tiru« istrskega burgundca. »Zato ipa dajmo ga še liter«, je ve* vesel vzkliknil Radin, ko jè tovarišem polnil kozarce in videl, da Je stekle, niča skoraj prazna, »da bomo jutri skupno lin z večjim poletom premagovali vse težave, ki jih do zdaj ni. smo mogli«. Hišo je zažgal V soboto dne 10. marca je Furlanič Franc iz II. Škofije št. 271 pri belem dnevu zalžgal svoja hišo. Da bi bila hiša čimiprej v plamenih, jo je še prej polil z bencinom. Budni vaščani so to zlonamerno delo pravočasno preprečili in ogenj pogasili. Talko je bilo škode le za 2000 dinarjev. Ne smemo misliti, da je Furlanič zažgal svojo hišo, 'ker bi je rajši ne imel, pač pa so gotovi vzroki, da je do tega prišlo. Pred dnevi sta seTočila z ženo, ali bolje rečeno, žena se je ločila od ’njega. Iz tega sklepamo, da je prav zaradi te družinske razpoke v velikem ubuipu in živčni depresiji poskušal zažgati hišo. Odpeljali so ga v umobolnico v Ljubljani. je z lesive in se ubil Kocjančič Jožef, 48 let star mož od Sv. Simona št. 6 pri Izoli, je v soboto 10. marca zjutraj, ko je šel na senik, padel z lestve' na gola cementna tla. Pri padcu je ostal takoj mrtev. Truplo sj je na domu ogledala zdravniška komisija in ni ugotovila nobenih zunanjih 'poškodb, zato so ga odpeljali v civilno bblnico v Izolo, kjer je’vojaški zdravnik iz Portoroža izvršil obdukcijo. Ugotovil jej da mu je. pri padcu ,na treh krajih pačila lobanja In je pri tem dobil podplutbo na malih možganih. Razum'ji-vo je, da take poškodbe In še posebno zadnja terjajo smrt. -To je opozorilo ZahnatVSe" ker se Pri hoji P« ><*t-van, ki so nepravilno pritrjene ali stare, večkrat kaj takega zgodi. jo količino blaga, med drugim 114 kosov mila, 14 steklenic likerja, 13 vreč čebule, igo litrov vina in še večje število drugih predmetov. Rlago je naložil na kamion in naročil šoferju, naj ga odpelje preko bloka Rižaina v Ljubljano. Toda organi NZ so blago odkrili in po preiskavi prijavili Ribaša zaradi tihotapstva in nedovoljene špekulacije. Ribaš je dejanje priznal im ga je sodišče obsodilo na ttri mesece odvzema prostosti, zaplembo blaga in poravnavo strošS-iov kaz. postopka. » D e 1 a v s ki s ir et- šola gospodarjenja Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA GRADBINCEV »PIONIRJA« V NOVEM MESTU f**™'1*,Minnw .. _______________________ SREČKO KOSOVEL - pesnik našega Krasa V .našem okrožju volijo naći kolektivi delavske ,averte. Delavski sveti v Jugoslaviji delajo že dobrem poi teta. Naie bralce bo zanimalo, kako ti delavski sveti u-pravljajo svoja piadjetja, zato ob-‘bljubljEimo .reportažo sestanka delavskega sveta gradbenega podjetja r.Rio.iu r« iz N o, r eg a mer . a. Pr,od veliko okusno okradeno steno 'sed'jo za mizo p,rednedniK delavskega z i lapisom, »Delavski; sveti rnbrajo. postati osnova soci ali,Srr.e:ie..4emokrac:i je!« sveta, Poglavec, predsednik .iprav.ie-'ga j^dlbci. a H, o'a. in direktor .i;i^e,.iir G m. Posiveti n amica v klubu 'Udje-tja je polna. Člani delavskega sveta so .prilli iz tirnio-mija, Gradiča,.Bi.ežiCj Krškega, Rajheaib-i. ga in Na-, ega mesta. J,, or0 . .vah.no feie, stari znanci so se po mesecih zopet srečali. Novic je veliko, številk z medsebojnih tekmovanj še več; 'leto je preteklio, danes bo obračun ta govora, kako boido zidali letos. , .' Poglavcu je morda še malo nerodno ■govoriti pirieid tolikimi tovariši. Pri delu n,e pozna zadrege; tu, za mizo, pred polno posvetovaCinilao tovarišev, izmed katerih :je sleherni1 srtirokov.nj.ak na svojem področju, ipa govori počasi im prendarmo. Ni lahka stvar voditi taka zasedanja. Led pa je prebit, tovariši sp utihnili. Prvi poroča o zadnjih sprejetih sklepih Hrovat, predsednik upravnega odbora. Večino sklepov so izpolnili; tekmovanje med »Ptonlirjie,viimi« gradbišči . je na Dolenjskem znano po dobri organizaciji, razširilo pa se je . v zadnjem času tudi Se na vse stranske o-fcraifce v podjetju. i . IZ ZANIMIVEGA LETNEGA OBRAČUNA »Leto je dcfigo, alko bo tudi poročilo obšiirrtO!« Tako je začel diriugi poročevalec pred 'delavskim svetom d 1 k-tor »Pionirja« ing. Grum. Vse je kazalo, da pričakujejo člani sveta v direktorjevem obračunu marsikaj zarni-miveiga. »Proizvajalna sredstva smo lani izročili v Poke delavcem-« »Planske naloige so se med letom večkrat menjale. Prvotna vsota vrednosti gradbenih 'del je do novembra narasla Še za 15 milijonov dinarjev. Cereav ismo hiti 3 mesece brez osnovnega piana, je podjetje navzlic pomanjkanju 'delovne sile, transportnih sredstev in težkih strojev do zadnjega decembra izpolnilo letni plan s 107’7 %; če prištejemo k planinki,m nalogam e faveniplaitiska .dela ta storitve za dru-gh ©adjeiija, ,pa smo plan dosegli s 111 % v inrimeiri z 98.29 % v 1. 1949. Številke se vrstijo. Suhi 'podatki? Ne, iz njih diha življenje. Delovodjem iz posameznih dolenjskih in posavskih gradbišč -uide nehote nasmeh na ustnice,,.ko hitlijo pisati podatke o sosedih; k krškem okraju je bil plain presežen za 13.5 %, v .novomeškem za 4 % in v Črnionjieljštoeim za 5 o/c. Državna posestva, DES, železnina, industrija bolnišnica, stanovanjski objekti, lastne graditve — to so investitorji, naročniki »Pionir ja«. Ji,h je zadovoljil? Izmed 97 naročnikov objektov je podjetje lani končalo -01 objekt — 4 čez plan. Z Investitorji je včasih težko: za malo denarja bi radi sezidali kar največ objlktav. Podjetje pa se ni vrglo v široko fronto dela; vodstvo se je zavedalo, da .raizKjro'Tjene sile, zaposlene nia neštetih gradbenih objek- tih im izveniplaniskih popravilih, med letom izgubljajo dragocene dneve. Z disciplino kolektiva niso bili'zadovoljni. Neupravičenih izostankov je .bito v Novem mestu 4.7 % v Krškem 5.5 %. Zunanji ©brati so izgubili lani toliko delovnih ur, da bi z vrednostjo samih teh lahko zgradili velik stanovanjski .blok. Uprave'za delovno silo na Okrajnih' ljudskih cdborih so »Ficm.fr j « le malo .pomagale,'- .največ se novomeška. 91 «dìsticikov del ■ je bilo cp-avlje-no lani « o in.oumah, Ogromen bi bil vilaik' z gir ridi vem, ki iga je podjetje lani do i io iin po "ab io Šoferji so‘pr evo- ' z::i skb!'-aj 300.000'tonskih kilometrov. Sla1-« pa je- z nakladalno službo v podle'jo: 8000 ide'ovnih ur so presedeli šoferji za krmili kamionov, 10.000 ur pa so zaradi nakladanja in razkladanja čakali. S stroji, ki jih ima »PIONIR«, je bilo lami o-eavlijeniih le četrtina del, iki bi jih sicier lab,ko ,naredili sodobni pomočniki zidarja. Buldožer je bil med letom izkoriščen le z 42 %. Dobro so bile izkoriščene obrtniške delavnice. Stanovanjski traki na Senovem v Raj-ftemiSurgu in v Nove rnmestu so bili izročeni naročnikom popolnoma zgrajeni. POLOVICO MANJ NAMEŠČENCEV DELO PA NAPREDUJE BREZ ZASTOJA Zmanjšanje administrativnega kadra so lami >p,ri »Pionirju« .reševali življenjsko, liizimeid 233 pisarn ški.h moči so jih 'odpustili Ì04, dejo pa teče nemoteno, marsikje celo bolje kot prej. Nekaj jih bado -še odpustili; ostali bodo ras samo sposobni ljudje. Se je govoril direktor o stranskih o-fcratih, o raicionaliesboi ju Zorcu, o skrbi za delavce, o šolanju in .izobraževalnemu tečaju, o tečaju .za člane delav- skega sveta, io 728 udarnikih (prejšnje leto jih' je bilo le 124), o požrtvovalnosti. situokoivneiga kadra in še o vihti'. 1 čarnih nalog, za kar je kolektiv že 'tretjič dobil pohvalo IO OF Slovenije im ’prehodno zastavico. PREDLAGAM DELAVSKEMU SVETU Ko je ing. Grum končali in je Poglavec po kratkem odmoru spiert nadaljeval z zasedanjem, so se oglasili .člani sveta. Se prej jih je pozdravil pomor ik ministra za gradnje tov. ing. Muha in čestital »Pioaiirju«; ki razen '»P cij.ekta« iz Kranja tekmujejo kot drugo slovensko gradbeno podjetje za zastavo zvezne vlade. i»Neuipravičeni izostanki, nekaj pa; razlika v ceni zazidalne površine — to dvoje vas š;e tolče, tovariši, da niste ,na prvem mestu!« jih je vzpodbujal. Potem so vstali drug za drugim. Gabrijelčič, šef novomeškega sektorja je govoril o 'preseženih režijah. »Predlagam, da člani delavskega sveta razložijo delavcem .na vsem gradbiščih vse naše težave, naloge in odgo- vornosti, ,ki jo imajo kot 'lastniki podjetja . . .!« Član.!, pezd avljàjo iskrene tovariševe besede. Tehnik Kočevar fz 'Gradata je 'dragi: »Predlagani, da ustanovimo leteče bri gade! Prad .nami je 72 cbju.ctov, dobili srno še kočevski okraj, naloge* bodo tenke. Za bolj oddaljena grad ušča bo najboljši talk sistem, ki sie jt obnesel lami v Beli Krajini«. »■Pfieaiaigaim, da se za odramijc postavi •cena, kakor jo ima n.aarimer tesar pri'bparaimjiu: dognali smo, da j,e delo popolnoma enako. »Predlog Tom-šeta iiz Kiriškega je že v zapisniku. Vedno več j.iih je, kli-se oglašajo. Dvornik iz Radeč predlaga nepretrgan delavni čais v kovaški delavnici. Strugar, šef novomeških delavnic, je proti; ve da stonilnost v nepretrganem dnevu v Radečah ni še na potrebni višini, ker delajo ljudje v prostem času veliko tiiidi id,orna pri znancih. . Kritika se dotakne nato Jankoviča, člana delavskega sveta, ki j,e bil, v skupini piri prevažanju betonskih izdelkov v Brežicah; skupina 8 ljudi je zvozila komaj 6 ton, 6 delavcev iz gradbišča pa v enakem času 16 ton. Prva .skuiMina je ostajala v -.genti’ni in, popivala; ali je Jankovič takrat mislil na času o dolžnost, ki so mu jo pri volitvah i,.,«kazali delavci? Podre; ček, Dvornik, Picelj in vrsta drug h se oglašajo s kritiko, poročili, nasveti in vprašanji. Na marsikaj odgovori direktor, na drugo ,pa člani delavskega svata sarmi. Največkrat ,pa čuješ: »Predlagam delavskemu svetu . . .« Pomočnik ministra opozori ©red koncem raiziprEvljaonj.a na . pomanjkljivosti, ,ki jih'.-j,e bpäizil. Govorili so največ delovodje,’‘premalo pa je tova-fiši iiz ibroiizvcidrijie, to jè navzoči tesarji, zidarji, «mH delavci in ostali člani delavskega sveta. Iz predlogov so se rodili sklepi, iz sklepov move pobude za tekmovanje, ki dviga voljo za delom in inavdiu: e-nje ipoisameane brigade. Vse kaže, da ho »Pionir.« še obdržal veliko, lepo izvezeno zastavo. Zaslužni kolektiv republike im «.jieigov -delavski svet sta na pravi poiti. Te dinj se spominjamo pesnika našega Krasa in našega Primorja. Obletnica njegove smrti je. Iz njegovih del diha Kras, ljudje in vsa njihova bolečina. Slovenska narodna bolečina je bila vse od tistega dne, ko je Kras in Slovensko Primorje pripadlo po krivem Italiji, neozdravljiva. To nesrečo svoje kraške zemlje je izrazil v turobnih podobah kraške pokrajine. 'Dolga leta miso mogli razumeti , a-šega Srečka, niso mogli dojeti nje-, gove težke in grenke besede, v kateri je trpljenje, bolest, ponos, molk in revolucionarnost obenem. Danes jo vse slovensko ljudstvo, ki je šlo skozi trpljenje, razume in občuduje. Objavljamo eno izmed njegovih pesmi z izrazitim občutkom grenkobe in trpljenja slovenskega človeka, kli pričakuje lepših in boljših dni. Večina slovenskega ljudstva je narodno svobodo dočakala, le del še čaka odrešenja in zanj še raste grenki oreh. Oreh 0 iamitU Hode* flamm VELIKIMI! JUGOSLOVANSKE INDUSTRIJE Zasadil je stari Torkar oreh. Dvanajstleten bil je takrat, pa se že mu je vsesala v dušo grenka žalost in z bridkostjo ga pojila in s sovraštvom, maloupom! Tako vsi so po večini. Pa je prišel v šestdeseto, zagorelo je v poljauab. zagorelo je po mestih. — Pa se hrbet mu skrivil je, pa so mu zobje izpali in lasje se pobelili, (bili so kot bela volna), stari Torkar pai kot jagnje čakal tolažjlnice Smrti. Ali glej: nenadoma — kaj prihaja s svetlim ognjem, kaj prihaja z blaznim vriskom? Svoboda vihra na konju, vsa goreča, vsa bleščeča, (tla pod njo so vsa goreča), na ognjenem zlatem konju. In v oktobrskem večeru, ko da duše izprašuje, je viharilo v drevesih, dvigalo' je skednjem strehe in divjalo in divjalo in še oreh je izrulo. Pa nenadoma je prišlo kakor črn oblak. In Torkar reče sinu: »Vsadi oreh, o, mogoče še. dočakaš, kar nekoč sem čakal jaz.« — In izdihne. Mraz pritiska, mraz pritiska čez ves Kras, tam/ pa raste grenki oreh. Rasti, rasti grenki oreh! Mnogo so že pisali naši in jugoslovanski časopisi o tovarni elektroindustrije »Rade Končar«: vt Zagrebu. Toda kdor na lastne oči Se . ni videi tega ■ind.titiuijakega velikana, si težko predstavlja veličino te tovarne. Ime tovarne temu velikanu že skoraj ne pristaja, saj je »Rade KSnčar« že pravo mesto elektroindustrije. Mesto s celimi četrti: aidiministfativnimi, projektivnimi in konstrukcijskimi. V štirih vo' krnskih dvoranah so trsi, ce- AC'!" mJS* f j r IimIIIi kSgf ;H ; .. i OiMiV. A,. %, lit#, fi & t; ’’gg«" * ,s i <$, Tu v *•1 > 1 • • - 11 IML ZANIMIVOSTI PO SVETU T ste, tisoči delavcev, inženirjev in tehnikov. V teh velikih prostorih ustvarjajo jugoslovanski delavci velika dela. Samo peg rjmo malo v prvo velico dvorano, v kateiri izdelujejo tiransforma-torj'e-motórjé’, majhne in velike, od 100 do 2500 'kilovat volt amperov. Izdelujejo jih z modern imi stroji in serijsko. Pri vhodu naletiš na prazne medeninaste škatle, na, drugemu koncu pa te že pričaka dolga vrsta popolnoma Izgotovljenih majhnih, in velikih trans f orm a tor je v. V tem oddelku izdelujejo tudi elek. tirfčne motorje. Koliko preciznih aparatov in velikih modernih’ strojev je potrebnih, preden je izdelan elektromotor. Ne moremo si zamisliti hidrocentrale brez pnevmatičnega prekidalca in varovalca. Ta opravlja v hidrocentrali isto delo kakor električno stiskalo v hiši. Toida prekidali ec in varovalec, ki so ga izdelali v »Kade Končarju«, ima 50.00 kg,. To je .sedaj še prototip, toda ne bo več dolgo, ko bedo začelii izdelovati to tako nujno napravo za naše hidrocentrale serijsko. V »Rade Končarju« Izdelujejo vse električne naprave za hidrocentrale, in terrnöce tarale: generatorje, transformatorje, razdelilne plošče, razne motorje in najrazličnejše ' električne aparate. Nekdaj so morali v Jugoslaviji vse to uvažati, sedaj pa vse naprave za hidrocentrale lizdelujčjo sami. Poglejmo še naiprej v skrivnosti tega Industrijskega velikana. V tretji dvorani, na kateri je veliki C in je že peta po vrsti in'je iftiiga nad 100 metrov, po svoji površini pa presega tudi najivečje trge v večjih mestih, izdelujejo generatorje, stroje, ki proizvajajo električno energijo. Velikanski žerjavi z -višine nad 20 m,, z nosilnostjo 60 ton, prenašajo iz enega dela velike dvorane na 'drugega sestavne defe za generatorje.’Sedaj dograjujejo v tem oddelku veliki generator za hidrocentralo v Vuzenici na Dravii. Ta generator bo pravi velikan. V premeru Ima 8 metrov. Nič manjši ne bodo generatorji za hidro- centralo Medvode, za slap Zete, za Zvornik in druge. »Rade Končar pa se še širi in veča. Poleg velikih dvoran, v katerih že izdelujejo številne naprave za hidrocentrale, pa raste sedaj še nova dvorana. Zgrajeni so že . temelji, na južni strani se ž,e dvigajo prvi betonski stolpi. V tej dvc.ranj bodo pol skušali zmogljivost generatorjev. Ko bo zgrajena ta dvorana, bodo vsak generator predhodno preizkusili. V tej dvorani bodo tudi generatorje navili hitreje in popolnoma varno. USTANOVLJENA JE ZVEZA KULTURNIH DELAVCEV V malj dvorani koprskega gledališča je bil v nedeljo ustanovni občni zboir Zveze kulturnih delavcev .Istrskega okrožja. Zbralo se je večje število slovenskih, 'italijanskih in hrvatskih kulturnih, delavcev iz vsega našega. okrožja. Pomen tega 'ustanovnega občnega zbora je dobro označeval na.pis: »Vsaka ped svobode, ki si jo pribori delovno ljudstvo, je korak naprej v kulturi.« Morske Z morskimi epiužvami ali gobami se sezidanih» že zelo zgodaj. Navadno že ko storimo »red šolsko tablo in jo pričnemo drgniti z gobo, ki n? nič drugega kakor ogrodje morske spužve. Seveda je ta spužva za nas navaden sestavni del šolskega inventarja, zanimanja zanjo pa dobimo, če jo vidimo v -morju, isredi njenih raznolikih sovirstaic. Sele v prejšnjem stoletju so «učenjaki dognali, da je spužva žival. Pciprej so jih kar tako in malo prištevali med. rastline. Med živali so jo prišteli šele po točnem spoznanju njenega ustroja , in življenja. Pri gorenju spužve občutimo duh, kakor pri gorenju volne, kopit ali las; že iz tega lahko sklepamo, da je to žival in ne rastlina. Na tirigu navadno dobimo živalsko rebrovje prave Sipužve. Ta spužva sestoji Iz iprožnih prepletenih vlaken. Ta vlakna so iz snovi, ki je zelo podobna živalski svili. Prava spužva je v živem stanju pokrita s kožico tem- Bogastvo Aljaske. — Aljasko je pro-iaia ruska vlada Zidruženim državam Severne Amerike leta 1867 za 7 83 milijonov dolarjev. Dragocenega erzna so prodali za 107 milijonov do-.arjév v .istem času. V zadnjih letih 50 te številke še napasle. Razvijati se ie začela v veliki meri tudj industrija. Rusi se lahko danes upravičeno tesa jo, da sp tako bogato deželo pro-la.li za tako nizko ceno. Sovjetska birokracija v luči številk, beta 1924 je bilo v Sovjetski zvezi !,770,000 uradnikov. Leta 1924 je to Stfevilo naraslo na 4,500.000, leta 1933 aa že na 8 milijonov. Leta 1941 znaša o število 11. danes pa cenijo število uradnikov na 13 milijonov. Največ je to število naraslo v letih 1928 1933, v letih prve petletke in meposiedno pred njo. Krepitev birokracije gre vzporedno s krepitvijo gospodarstva. Leta 1926 je bilo 100.000 nameščencev v statistični službi, 1939 pa kar dva milijuna. Svetovna proizvodnja nafte in jekla v letu 1950. — Vojna v Koreji je povzročila velik porast proizvod'je najvažnejših surovin: nafte in jekla. Po vsem svetu só pridelali lani 523 milijonov ton ri afte ali 50 milijonov več kakor v letu 1949. Zedinjene države Severne Amerike so proizvedle več kot polovico tel količine. Sovjetska zveza .-je proizvedla 33 milijdh°v tpn nafte. K temu je treba dodati še 5 milijonov ton romunske nafte,' znaša vše skupaj 9 odstotkov Svetovne proizvodnje. Glede uporabe nafte so na prvem mestu Zedinjene države, ki imajo okoli 45 milijonov motornih vozil. V vsej zapadni Evropi jih imajo le 8 milijonov, v Sovjetski zvezi pa le 3 milijone motornih vozil. Amerika je proizvedla v letu 1950 97 ton jekla ta s tem daleč prekosila svojo dosedanjo proizvodnjo. Ta bo pa še naraščala in dosegla po načrtih 120 milijonov ton leta 1953. Anglija je proizvedla 16 milijonov ton, Zapadna Nemčija 12 milijonov ton, Sovjetska zveza Pa 27 milijonov ton jekla. Letos je poteklo 50 let, odkar je Avstralija postala britanski dominijon. — Avstralija je velika kot Evropa in ima le 8 milijonov prebivalcev, ima neverjetne možnosti za razvoj, samo ljudi ji primanjkuje. Priseljevanje je omejeno; čei bi oblasti, pustile svobodno naseljevanje, bi prebivalstvo v kratkem času zrastlo na 40 milijonov ljudi. Gospodarska moč .Avstralije , je v zadnjih 50 letih porasifa" za desetkrat glede na lato 1901, ko je postala iz kolonije dominijon (to je neodvisna država, članica britanske skupnosti narodov). To velja za industrijo, rudarstvo in ostale gospodarske panoge. Obdelane površine pa so se povečale le za dvakrat glede na stanje 1901. leta. Ali bo postala Indija nova svetovna sila, — Indija se bori z velikanskimi prirodnim! nesrečami. Zaradi suše in kobilic .grozi lakota milijonom njenih prebivalcev. Indija in Pakistan si delita ozemlje indijskega polotoka, na katerem živi petina prebivalcev zemlje. Danes ima Indijski polotok 450 milijonov prebivalcev, od teh jih ima Indija 370 milijonov, ostalo pa Pakp stan. V desetih letih (1941—1951) je prebivalstvo Indijskega polotoka nara-stlo na 61 milijonov. V naslednjih letih bo po vsej verjetnosti še bolj naraščalo, ker se v Indiji zelo Sir, uporaba modernih zdravil in higiena. Danes še umre eden od štirih otrok do enega leta starosti, toda čez 20 let bo to število padlo na polovico. Kakšen bo ndaljnji razvoj Indije? Danes ima še malo industrije in zemlja je slabo obdelana. Toda indija je rodovitna in begata dežela in ima še možnosti prehraniti nove milijone ljudi. Celo angleški parlament se je ukvarjal z usodo gibraltarskih opic. — Na skalah za Gibraltarjem, angleško trdnjavo, ki nadzira prehod iz Atlantskega oceana v Sredozemsko morje, žive majhne . opice. To je edini primer, da žive opice- v .Evropi v svobodni naravi. In te opice niso kar ta ko: legenda .pravi, da ko bo poginila zadnja opiéà, bo Anglija ’-izgubila Gibraltar. In lani se je rizširila med temi opicami neka bolezen’, ki’ pa so jo ustavili. Angleškij.oblastilšo .pripeljale iz Afrike celo n^kaj, samcev, da bi osvežili ikri reh tako,, »važnih« živalic. Za vsako opico dajejo 30 pen-cev na dan za .njeno poppino' »oskrbo«. In vendar je neki poslanec v angle-škemi parlamentu postavil vladi vprašanje, ali je 30 pemcev dovolj. (30 pance,v je priblijno 10 dinarjev.) Vse kaje, da so Angleži močno praznoverni. »Čarovniški« p-roces v ftuliji. * So-čtii'če v ©’rosihone bo* sodilo' nekega Armand! Antoniettija, njegovega očeta ju mačeho ter Constanti,na Di Giro-lemo zaradi umora Armuncio've fete. V hiši Antoniettija je zadnje čase šlo vse narobe. Zdtö se’ je'obftifl til prigovarjanje očeta in mačehe na čarovnika« di Girolemo, ki mu je svetoval, naj zmeče obleko od domačih v kotel z vrelo vodo In naj jet tolče s palico. Tistega, ki je hišo »začaral«, bo bolelo in bo prišel v hišo prosit, naj. mu ipomagajo, ker ga nekaj boli. In zgodilo se je; da je prav takrat, ko je Armando delal ta poizkus, prišla v hišo njegova teta Quindilia Crocea ln .prosila za pomoč, ker je čutila že ves popoldne bolečine. Armando je teto ubil po nasvetu »čarovnika«. Pred sodiščem .je še .izjavil, da1 mu je »čarovnik« svetoval, naj ubije tudi tri tetine prijateljice, kar je tudi nameraval storiti. Na angleškem čita od vsakih 1090 ljudi 600 vsak dan časopis. Sledi Luksemburg, s 445, Norveška- s 421, Švedska s 416, Švica s 355 in Združene države s 354 ljudmi na 1000, k.i čitajo vsak dan časopis. Umetno mleko za prehrano dojenčkov so iznašlj v Ameriki. Imenujejo ga »hromil«. Poizkusi so baje ugotovili, da je celo boljšo kakor materino mleko. Ima pS to prednost, da odpadejo slabe posledice z;r dojenčkovo zdravje zaradi nepravilne materine^ prehrane ali zaradi psihičnih motenj pri materi. 14. marca 1883. leta je umrl v Londonu Karl Marx, .največji .mislec prejšnjega stoletja. Kakor je Darwin odkril zakon razvoja živih bitij, tako Je Karl Marx odkril zakone družbenega razvoja in jih znanstveno utemeljil. Dokazal je, da v družbenem dogajanju ni nič slučajnega, da se vse razvija po Strogo določenih zakonih. Marx ni bil le velik mislec, bil je tudi človek, ki se je za svoje prepričanje boril. Naletel pa je povsod na velik odpor pri vladajočih krogih, ker so ti videli v njem in v njegovih teorijah največjo nevarnost. Ena iz- . med njegovih velikih zahtev je tudi zahteva, ;ki jo je izrazil v geslu »Tovarne delavcem«. To zahtevo delavskega razreda prav te dni uresničuje delavstvo našega okrožja, kj voli v upravo podjetij najboljše in najza-vedneiše svoje predstavnike. To je velika zahiteva, ki jo je v imenu de-’ lavsikeiM. razreda postavil že prejšnje «•stoletje1 Marx. To je bilo* doslej uresničeno le v socialistični Jugoslaviji in se te dni uresničuje pri nas. KARL MARX KOPRSKI ROJAK plsatoll S VM M r#f#IC Grab se za grobom vrsti, z visoko travo obrasel ... V vrstah slovenskih književnikov je zopet zazijala občutna vrzel. V soboto 10. marca je umri v Ljubljani pisatelj in prevajalec Ivan Vouk. Ker je bil naše istrske zemlje sin, čutimo še večjo dolžnost, da se oddolžimo njegovemu spominu. Ivan Vouk se je rodil Tl junija " 1886 v Kopru. Tli je obiskoval slovensko učiteljišče, nato pa ga je kot mladega učitelja zanesla pot med naše ljudstvo. Delal je v raznih istrskih vaseh, na Goriškem in dolgo vrsto let v Trstu, kjer se je živahno udeleževal našega kulturnega življenja. Po-• ičevn! je na Ciril-Metoid-ovl Soli pri Sv. Jakobu in sodeloval pri slovenskem gledališču, ki mu je bil nekaj časa 'intendant. V dobij, fašizma se je moral umaknit, v Jugoslavijo. Naselil se je v Ljubljani, kjer je bil dodeljen prosvetnemu oddelku in je poučeval slovensko stenografijo na trgovski šoli. Med drugo svetovno vp.joo je postal agilen pripadnik OF. Opravljal je ilegalno delo na terenu in bil povezan s somišljeniki na banovini. Izdan od nekega svojega kolege belogardista je bil 1944 aretiran in predan Nemcem, ki so ga odgnali v praštalo- uničevalno taborišče Dachau. Tu je težko obolel in se komaj otel smrti. Po osvo- boditvi se je vrnil v domovino in kmalu stopil v pokoj. V naši književnosti se je udejstvoval predvsem, kot prevajalec klasičnih ruskih in poljskih leposlovnih del. Zlasti pri srcu mu je bil najnaprednejši ruski pisatelj Maksim Gorki, , Med drugim je prevedel iz ruščine spis »Kako je človek postal velikan«, katerega drugi del je letos izdala Prešernova knjižnica. Sam je pisal novele za mladino, samostojno pa je izdal v knjigi »Dachau« svoje spomine na težko taboriščno življenje. Bil je skromen kulturni delavec in zaveden narodnjak, daleč od ozkosrčnega nacionalizma, To posebno l?ažejo njegovi odnosi do poštenih Italijanov. V italijanščino je. prevedel Tavčarjevo »Visoško kroniko«, italijanskemu sotrpinu iz Trsta pa je postavil v svojem »Dachau-u« ta-le človeško takd-tb-pel spomenik: »In ti, stari sodruig iz Trista, profesor Pisoni! . . . Komu je bil nevaren ta tri in sedemdeset let stari profesor, je bilo težko razumeti. Ali zmaj ga je pograbil za vrat in ga vrgel semkaj. Kadar je Oblaka zanesla not mimo njegovega ležišča, se je ustavil. Bodril ga je im mu zatrjeval, da ne bo dolgo, ko pojde v Trst. Mirno in pametno je ugovarjal ali pritrjeval, kakor je že bilo. Kdaj bo konec? . ., Zal. zani je bil konec prav blizu. Na- slednji dan ni več poznal Oblaka, ko ga je ta ogovoril. Nekaj je mrmral, nato pa je začel na glas deklamirati: Tod pot pelje v kraj bolečin, trepeta, to,d pot pelje med muke te vekovne, tod pot pelje med bitja ta prekleta; a vi, ki vstopite, vsak up .pustite! (Iz tretjega speva painitjeveiga pekla) Florentinskemu slavnemu meščanu se gotovo ni sanjalo, da bo nekoč, šest sto let pozneje v Daohau-u neki profesor Pisoni pred smrtjo v vročici izgovarjal stihe iz njegovega »Inforna«. Kakor strašna obtožnica so zveneli Oblaku ti stihi v ušesih, obtožnica tržaškega' starca proti nj.e.goV,iml mučiteljem in morilcem. Pa ni še umiri. Drugi dan ga je Oblak j svojega visokega ležišča videl, kako se je vlekel ob posteljah iin zmedeno gledal okoli sebe. V vročični blodnji je brž/da iskal izhoda .iz pekla .. . Nesli so ga v posteljo in tisti dan je zares umrl. Takšen je bil konec tržaškega delavskega borca v januarju tisoč devet sto petinštiridesetega lota v Dachau-u, v devetem bloku, tretji sobi. * Kako. pomenljive so te vrste Ivana Vouka, kot nalašč za sedanji čas, ko se zdi, da bi se zopet, radi nekateri poigrali z milijoni človeških življenj! —ik nejse barve, na kateri je več ali manj luknjic različne velikosti. Skozi manjše luknjice, ki jih imenujejo dotekal-ike, vstopa voda, ki prinaša spužvi,n&-mu organizmu nešteto majhnih or-ganskih delcev, ki jih le-ta nujno potrebuje za sVoij obstoj. Ti delci, s katerimi se spužva hrani, se imenuje detritus all prabitja. Majhne stanice, iki so v notranjosti spužviinega telesa, pa vodo odstranjujejo z neprestanim miigctainjem svojih bičkov, in to skozi vilfir'littorijiče, Ki jim pravimo iz,metalke. Predelana spužva, ki jo uporabljamo, ima to lastnost, da vpije in zadrži v sebi vodo. Znano pa je, da najboljše .spužve zadrže tudi tridesetkrat več vode, kakor same tehtajo. Po tej njihovi lastnosti jih tudi čemimo. Spužva je glede na okolje zelo občutljiva in zahteva dokajšnjo slanost, toplino, kakor tudi mirnost morja. Ta spužva je pričvrščena na trdi podlagi iti ' so jo nai-ll celo na globini 209 m. Najbolje uspeva med petimi in petdesetimi metri globine. Zaradi tega se tov na spužve omejuje le na obalni pas i.n se lovi v globljem morju prava redkost. Te spužve so razširjene zaradi ugodnih življenjskih pogojev v Sredozemskem morju ter na zapadni obali Indije. Zlasti! kamenito dino mnogih dalmatinskih ta grših zalivov im rnelivov, kje- so morski tokovi neznatni, nudi tej spužvi ugodne življe-’ jske .pogoje. Um-ab'Jirajo snr'žvo že zelo dol®o. Zgodovinski viri jo omenjajo že v dobi mlihemske kulture, med tem ko jo v starem veku uporabljajo že vsi narodi ob Sredozemlju kot higiensko sredrtvo. V srednjem veku je služila suužva le v med ioni, za pridobivanje joda In v cerkvi pri raznih obredih, že šesto let pred izumom joda, je izmtota sru.žva služivla kot zdravilo proti golši. Znano je. da vsebuje en igram zmlete smižve toliko . joda, kako- ga je v 13Q litrih mo-ske vode. Dandanes .imamo več vrst s-nžev, iki so znane kot navadne spužve’ap rcrnžve za umivanje. Od teh je v Jadranskem morju najbolj razširjena dalmatinska spužva. T e-,ta zraste do velikosti dveh centim e triov in. ima nekoliko snloščemo obliko. Njena dokaj eoacmenna rast povz-oča. da rebra,v-ije restane precej prožno ln čvrsto. Najbolj je razširjena na vzhodni obali v Jonskem morju. Po kvaliteti je ceniena tako za najbo'jšo levantimsko spužvo, 'k' ie od nje nekoliko večja in živi n-edvsem v vzhodnem delu Sredozemskega morja — v Levantu. Okoli dalmatinskih otokov Korčule m Hvara love spužve slabše kakovosti. takoimeinovaioo slonovo uho. Leta je večja od dalmatinske sipužve in raste v obšiti čaše ali keVha. V gospodarskem nogledu rie pomeni dosti, kakor t''di' ne cimioka, ki uspeva na plitvinah Fsfe. Ta je zelo razširjena tudi ob severnoafriških obalah. Nabrane spužve je treba očistiti in predelati. Da spužve poginejo, jih suše na soncu, potem pa jih večkrat zapo-edema gnetejo v vrečah in perejo, dokler ostane samo prožno ogrodje. Umazanijo in značilno rdečo ba-vo odstranijo z raznimi .kislimami. Po več. (kratnem intenzivinem čiščenju z različnimi kemikalijami, dob’ «nr>*.viio ogrodje leno rumenkasto belo barvo. * Naj,boj je razvit lov na spužve v vodah grškega otočja, kjer jih love potapljači brez aparature. V Da’ma-cijii pa love ra. „ž v c 7 deset do pet- ijst metrov dolgimi palicami, na ter ih so koviitiuu. o,-,, fak način lova je mogoč le pri zelo bistrem im mirnem morju. Navedena načina .lova, pa sta že zastarela. Vedno bolj se uveljavlja ,Iov s .potapljači v skafandrih. Ta lov je kor litine jši t id* zaredi tega. ker se tu spužve ne poškodujejo kakor ipr.i lovu z kovinastimii palicami. Po izvolitvi /predsedstva je tovariš profesor Janež podali .poročilio o pomenu ustanovitve Zveze kulturnih delavcev, kateremu je sledila živa debata. Občnj zbor so pozdravili tovariši: Udovič v imenu .novinarskega društva, ing. Stepančič v imenu društva inženirjev in tehnikov, Gregorin ič v imenu okroižirtega odbora ERS; ' Beirmsi v imenu mestnega komiteja. V debat; je tovariš Ribarič, podčrtal raznrneva-n,j,e VUJA, k;i je dala n;a razoofalga najlepšo in najiprimernejšo zgradbo v Verdijevi ulici za kulturni dom. S tem so dani visi materialni pófeoji za razvoj vseh vrist kulturne dejavnosti. Tovariš Gregorovlič je poudaril, da z ustanovitvijo Zveze kulturnih delavcev uresničujemo geslo: »Kulturo ljudstvu-« Delavski razred je željan kulture. Po tovarnah, obratih, gradbiščih in drugod razvijajo naši dclkvci tehniko in proizvodnjo. Za:o bo naloga članov zveze, da jim bodo pomagal; do še višje kulturne stopnje. Tovariš profesor Kumar je govoril o potrebi združitve učiteljev in profesorjev. Zdi se, da je prav med lemi premalo samota iiciiaitive in da v vsem čakajo navodil od zgoraj. Govorili so še tovariši: Mihovilov.ič, že-tjeanioiv, Bernesi, .Borisi in dnt$i Sledilo je čitanje in odobritev pravil in nato volitve upravnega odbora. Bilo je sklenjene, da se bo čimprej sklicalo večje zborovanje vseh kulturnih delavcev. Ob .-zaključku- patao.ispre-jeli obširno resolucijo. Saksida razstavlja v Domu kulture Te dni je v Domu kulture v Kopru odprita razstava slikarskih del Rudolfa Sakside. Saksida, ki je sedaj profesor na slovenski gimnaziji v Kopru, je v naših krajih znan umetnik. On sipaida v skupina‘tržaških Slikar je’?, ki so se v povojnih letih ustalili na domačih tleh. Njihova umetnost postaja domača, naša in je odra-z prilik na tem našem koščku slovenske zemlje. Saksida je začel kot plakat 1st In ilustrator. Po prvih slikah s futur-istUSno tendenco se je slikarsko izpopolnjeval pod vodstvom slikarja Carlija. Njegova umetnost ima veliko sorodnih potez s Sipacalovo, O razstavi bomo obširneje poročali v eni prihodnjih številk. ;Usfc:v ».vuc Stane Kregar razstavlja v Trstu Te dni j,e bila v galeriji »Škorpijone.« ob prisotnosti številnih tržaških um e tu 'kov odprita raizsitäva slovenskega isiTkairja Staneta Kregarja, enega iizmieid naij:znaičilin,eij.šiih sodobnih slovenskih umetnikov. Otvoritvi razstave je (prisostvoval tudi umetnik.. M1¥B SPOMINSKI 17. marca 1926 umrl slovenski -glasbenik in skladatelj 1 Anton FOERSTER. Zložil je dve operi (»Gorenjski slavček« in »Dom«), mnogo pesmi za zbore in ‘tudj čisto čisto instrumentalne skladbe. Pisal je »tudi številna teoretična, dela, med njimi »Pevsko šolo«- 18. marca 1844 rojan Nikolaj Andrejevi č RIMSKI-KORSAKOV - ruski, skladatelj,, mojster orkestra. * 1871 je bil prvi dan »Pariške komune«, delavske vlade, ki je trajala 72 dni. 1904 rojen v Sežani na Krasu Srečko KOSOVEL, najpomembnejši slovenski lirični pesnik novejšega časa. Njegova pesem, je čustvena in pretresljiva, vedno pa odkritosrčna in pristna. 19. marca 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki je velikanskega .pomena za plov.no zvezo med Evropo in Indijskim ter Tihim oceanom, 1818 rojem Peter PRERADOVIC, .najboljši hrvatsk; pesnik ilirske dobe. Prva njegova objavljena pesem je bila »Zora puca, bit’ če dana«. Preradoivič je v svojih pesmih izrazil sen hrvaškega ljudstva in njegovo razoibät-ärije bad usedminji dnevi preteklega stoletja. 21. marca 1942 je Glavno poVéljstVa slovenskih partizanskih čet izdalo prvo dnevno povelje vsem komandantom partizanskih bataljonov in čet. Napisal ga je tovariš Luka Leskošek, prvi komandant slovenskih partizanskih odredov. Dokument hrami Znanstveni institut v Ljubljani. 22. marca 1805 rojen Jurij MIHEUC, slovenski sklad,atelj, ki pa je živel največ v Avstriji in Franciji, Zložil je več oper, kantat, pesmi za klavir in še vrsto skladb po narodnih. motivih. NASiM KMETOVALCEM ——= oooooooooo =| ~^ oooooooooo = SOBOTA, 17. MARCA 1951 IFDZIRlULTnUIRA 'n SIPOiRT Jaica dajmo valiti cimprej da bodo jarčice začela nesti že v jeseni Najugodnejši čas za valjenje je zgodnja spprnliaid, tam od kor*: a februarja do .konec aprila. Zgodaj izvaljeni pittataci začffflčjo mtešfiLže v jeseni, ko. je najveSje pomanjkanje jajc ,in je seveda povpraševanje po «jih fnpogo večje. Če bi se piščanci,'izvalili pozneje ne moramo ipričaltavaU od jarčic, da bi začele mesti že letos. Navadno .pozno izvaljene jarč.iee z?čnio pesti šqle na sporni ad drugega )eta. iSeveda pni zigoijniji nasaditvi kokoši naletimo često na težave. Navadno prav v tej rani dobi močno primanjkuje kokelj. Namesto njih se izvrstno da uporabljati kot koklja pura: znati pa jo moramo pravilno prisiliti, da bo začela valiti. Pura .je naravnost živi stroj za v.alenjje, saj lahko maekrat vali ido 25 jajc. Ko pa že enkrat vali, pa ji lahko damo izvaliti tiudi dva do tri gnetda zaporedoma. Se celo mlada purità, ki še ni inesla, se da prisiliti za kokljo. Pura je v pogledu nesenja podobna divjim pticam. Iznese namreč lè toliko jajc, kolikor jih je potrebno za eho gnezdo,' nakar jih vali. Kako jo bomo pa prisili k valitvi? Vzamemo zaboj., naredimo v njem gnezdo In v njega damo umetno napravljena jajca. Umetna jajca napravimo tako, da jajŠnjp lupino na ostrem koncu prediremo, VSebiino izdihnemo in ■jajce napolnimo z rečnim peskom Obe odprtini, ki smo jih morali napraviti za tepihanije vsebine, pa zadelamo z voskom ali tojerp. Na jajca damo puro in zaboj trdno pokrijemo. Pura se mora s teletom dotikati jajc, zato mora biti zaboj primerno nizek. Žival pustimo v takem položaju dva dni. Ko ta dioiba preteče, puro nakrmimo in napojimo in to -neprostovoljno ječo ponovno podaljšamo za diva dni. Navadno po tej dobi že najdemo puro,da mirno čepi na gnezdu i.n da se tako ppoprijazni is svojim položajem. Zaradi Bigurpasti ipa.ipo krmljenju to ječo še podajšamo iza ponovnih 48 uir (dva dni) V kolikor se nam v tem času ne bi [posrečilo iprislli# puro valiti, pa je najdalje n tirud brezploden, kajti, taka pura začne navadno mesti. Gnezdo za valjenje napravimo na ikakem mirnem 'prostoru, da kokoši nič de vznemirija. Na duo gnezda damo nekaj kosov travne iruše, ki skrbi, da bo v gnezdu dovolj vlage. N avr-h pa dajmo kratko slamo ali seno. Kokošim bomo dali 12 do 15 jajc, .puram pa do 25. Kokoš ali pura, potrehuje zelo maio hrane. Napačno je, da vidi pred seboj ihr ano ali vodo, iker igre v takem iprjmie.ru večkrat iz ginezda. Vsako jutro jih vzdniignemo z gnezda ter iiim pustimo četrt do pol ure časa da &e najejo, napijejo, skopljejo v prahu in očistijo. Ce so jajca kaj onesnažena, jih obrišemo s suho topo. Napačno je jajca umival z vodo. Jajca za nasad bomo vzeli le Od najboljših kokoši, katere vsaka gospodinja pozna. Od kokoši, ki slabo nesejo, ne moremo pričakovati dobrih nosnic. Jajca morajo biti pravilne oblike: ne okrogle ali preveč dol-Ige. Morajo imeti težo 55 do 65 gramov. Za teljtanje jajc so se zlasti obnesle pisemske tehnice. Jajca morajo biti .popolnoma sveža. Ce jajca me dosežejo te težine je to .znak, ali da kokoši nesejo lahka jajca a>Ji pa da eo starejša, kor iz takih izhlai); nekaj vode. Vaiitaa jajt:a shranjujejo na bolj hladnem in suhem prostoru. Ležati morajo v pravilni vodoravni. lggi. Vsak dan jih je .potrebno obračati, tako da ostane rumenjak na sredini jajca. Več Ikfit Ètichiaist dni starih jaj.c nikdar ne. ,nasajamo. Ce valilna jajca dobivamo iz drugih krajev, manam» skrbeti, da so sfcrbno prenešena. Ce so pretresena, izgubijo kaljivost. Dvajseti ali enaindvajseti dan se za-čenajo valiti piščanci. Pri tem jim ne smemo pomagati 'ampak jih pustimo, da luščimo sami predrejo, izvaljeni ■piščanci ne rabijo prvi dan prav nobene hrane. Paziti moramo, da ne gredo iz gnezda. Sele po tem času jih ■začnemo krmiti s iproseno ali ajdovo kašo. Računati moramo, da od celotnega števila piščancev je 60 % petelinčkov ■in da od jarčic jih doraste le polovica. Zato maramo vedno nasaditi dovolj jajc. da bomo lahko pozneje izbrali za inadaljmo rejo le najlepše kokoši, ki imam bodo ob juraivilni oskrbi in .negi poplačate triud. D. J. Pitanje piščancev z ribjimi odpadki je uspelo dr. Kovačiču Nedavno je dr. Stanko Kovačič, gospodarski strokovnjak, z enostavnim postopkom poizkusil izpirati z vodo ribje odipadke, da bi tako zmanjšal slanost na minimum, kajti znano je, da perutnino ne smemo pitati, s slano krmo. S tem je pri krmiljenju perutnine nadomestiti tiste beljakovine, ki sp' za normalno rast piščancev potrebne in za katere je v našem okrožju postalo pereče vprašanje, kajti za ribjo moko, ki je potrebna perutnini za njeno normalno rast, smo morali dajati dragocene devize. Tako je dr. Kovačič s tem poizkusom prištedii dragocene devize našemu gospodarstvu, obenem pa dokazal, da se da izkoristiti tudi ribje odpadke, ki jih je doslej naša predelovalna industrija .uničila letino nad 100 vagonov. Koristi, ki jih je pri tem dosegel dr. Kovačič, so tudi te, da je rast piščancev, krmljenih z eno tretjino krme od ribjih odpadkov neprimerno boljša. Tudi pogin pri piščancih, ki po navadi doseže 12 odstotkov, je s pitanjem s to krmo znatno manjši,. V Ankaranu, kjer je delal dr. Kovačič ta poizkus, je po štirih tednih poginilo le 3,8 odstotka piščancev od Vseh, ki so se umetno izvalili. O nadaljnjih koristih, ki jih je s tem dosegel dr. Kovačič za naše gospodarstvo, bomo poročali kasneje in tudi kako se bodo piščanci obnesli. Slika pa vam prikazuje, kako ankaranska perutninarka ACoš Anica krmi piščance z ribjimi odpadki. Kmetijski SVETOVALEC ODGOVARJA Vprašanje: Lansko leto sem i-meil pri 'hiši na vrtu 10 lepih breskev, ki, so bile preobložene s sadjem. Preteklo leto pa sem imel smolo. Čeprav sem uporabil gnojnico v zelo razredčeni obliki, se mi je drevje posušilo. Iiotel bi vedeti za vzrok tej nesreči? Odgovor: Čeprav ste uporabili razredčeno gnojnico, site vendar povzročili v zemlji preveliko zgoščenost (koncentracijo) hranilnih snovi (znano je, da je bila lansko leto velika suša!)’ Rastline miso mogle usnkati hranilni'h snovi i oso ise pusiušile, kakoir da bi jim primanjkovalo vlage. Ce v bodočnosti nameiravate gnojiti sadnemu drevju ali ostalim sadežem z gnojnico uporabil j aijite jo vedno1 v razredčeni obliki in zalivajte z gnojnico ved-dno ob deževnem vremenu. V p ,r a š a in j e : Imiam .lep nasad jabolk Carata »Kanadska renata«). 2e več let mi povzroča veliko škodo na sadnem drevju jabolčni črv. Poskusil sem [škropiti drevje pio- navodilih, ki seim .našel v knjigah z več ali manj ipičlim uspehom. Kaj je ukreniti prota temu škodljivcu? Mogoče nisem Škropil ob pinavem času in mogoče sem uporabil arzeinatie v premajhnem cdstotk ■ ( uporabU sem namreč 0,5 % razi opino apnenega ar-zenata). Odgovor: Črvivost jabolk povzroča »Jabor.ó.Ti zavij ač«. Uporabili ste dobro sredstvo proti škodljivcu. 0,5 % raztopina apnenega ali svinčenega arzen aita, zadostuje. Verjetno pa niste škropili ob pravem; času. Uspeh škropljenja pa je odvisen le od pravočasnega škropljenja. Škropiti maramo vsaj dvakrat in to takoj čim drevje oavete .iin 20 dni pozneje. Še lahko sejemo grah Ni /potrebno uiti omenjati važnosti setve giraha v našem okrožju. Takoj za kramipinje-m in paradižnikom pride po važnosti na red — erah. Obilno deževje je krivo, da nismo dosegli pri seitvii graha po planu prevzete naloge. Setev graha začne pri nas v zavetnih legah že koncem decembra in se nadaljuje v januarju in februarju vse do aprila. Ni prvi primer, da se je setev te povrtnine v Istrskem okrožju zavlekla. Seveda s pozno setvijo ne bomo imeli grafia na tržišču že v mesecu maju ali ‘ne smemo siedati le na prvi pridelek, Grah jie povrtnina, ki je dobro plačana tuldli, če pride rva'tržišče v juniju in juliju. Ne bo torej odvleč če podamo nekaj navodil o setvi in negi te povrtnine. Grah uspeva dobro v topili n,e pretežki zemlji (letos se niso dobro razzili niti posevki, posejani januarja!) Ne .smemo mu gnojiti s svežim hlev., skirn gnojem Tudi dušičnih umetnih gnojiil ne potrebuje, saj spada med stročnice im to so rastline, ki usrka-V'ajiO dušik iz zraka preko listov! Od umetnih gnojiil uporabljamo super-fosfat, kalijevo isol in apno. Le če je zemljišče res revno lin izčrpano na organskih snoveh, se izplača pognojiti posevkom z .majhno količimo dušičnih gnojil (60 — kg m«' ha). 1 Na l'tì’à uipolrabimo 80 — 140 kg semena. Odvisno je o tem, če gnojimo nizki ali srednje visok grah (Senator). Pr vij pridelek .pride pri mas na tržišče že v prvi polovici' maja. Najbolj razširjene vnste, ki so se pri nas udomačile so: Expires, Senator (mezzo fra too), Veirdon. V zcni A so začeli kmetje sejati »Mali iproviencäl (Piccolo Provenzale) In »Ameriški čuidež«. Cim seme vzkali moramo posevke dobro o-pleti. Ko izrase na rastlini tretji list, grah Okopljemo im osujemo. Uredništvo in uprava jlstrskega tednika« v .K|Opru — Odgovorni urednik: Srečko Vilhar — Tiskala tiskarna »Jadran« v Kopru Na 1 kg semena srednje sorte (Senator) dobimo do 50 kg pridelka. Iz 2 kig zeienega stročja dobre vrste dobimo več hot 1 ikig zrnja. Dr. J. ZA N A S. ši Karel Širok: v ZQODBfl O HIŠKI ki je čez plot zlezla s==l (Po narodnem motivu) Nekoč je lezla miška čez plot pa si je razparala trebušček. Brž je tekla k čevljarju in mu rekla: »Daj mi krpico na trebušček razparam!« Čevljar ji pravi: »Dam ti krpico, če mi prineseš masti!« Sla je miška k svinjki: »Daj mi, sviihjika, masti: mast dam čevljarju, čevljar mi da krpico za trebušček razparan!« Sviinjka odvrne: »Dam ti masti, če m j daš žita!« Miška odhiti na njivo iin zakliče: »Njiva, .daj mi žita: žito dam šviinj-ki, švinjika mi da masti, mast dam čevljarju, čevljaf' mi da krpico za trebušček razparan!« Njiva meni: »Dam tj žita, če mi daš gnoja!« : Miška stopi k voličku: »Voliček, daj mi gnoja.: gnoj dam njivi, njiva mi da žito, žito dam svinjki, švinjika ml da masti, mast dam čevljarju, čevljar trli da ktfpico za trebušček razparan!« Voliček de: »Dam ti gnoja, če mi daš trave!« Miška se podviza na travnik i.n prosi: »Travnik, daj mi trave: travo dam voličkd, voliček mi da gnoja, gnoj dam njivi, njiva mi da žito, žito dam svinjki, svinjka mi da masti, mast dam. čevljarju, čevljar mi da .krpico za trebušček razparan!« Travnik zašepeta: »Dam ti trave, če ml daš .dežja!« Miška se žuri1 na goro k oblaku in moleduje: »Pošlji mi dežja na travnik: travnik ml da trave, travo dam voličku, voliček mi da gnoja, gnoj dam njivi, njiva mi da žita, žito dam svinjki, švinjika mi da masti, mast dam čevljarju, čevljar mi da krpico za trebušček razparan!« In oblak je takoj ustregel: Poslal je toliko dežja, da so vode narasle in je miška v hudourniku utonila. Nagradna križanka A B C Č D E F Josip Stritar-. I »Ti tam šesti v drugi klopi! Koliko je šest krat pet?« Majhen mož na prste stopi: »»Sest 'krat pet je trideset!«« »Vrane družijo se rade, pet na smreki j.ih čepi. Puška poči, ena pade, koliko jih še sedi? Kaj se ti zdi?« — »»Nobena!« »Kaj? To v glavo mi ne gre!« »»Ena pade /ustreljena, druge štiri odlete.«« »Glej ga glej, glavica bistra! Majhen deček, velik mož. S časom boš še za ministra, ako vedno priden boš!« Si» ■un» El 88 Besede ipcmanljo vodoravno: L Staro 1 egipčansko mesto. 2. Pre-vratr.ež ('skrajšamo). — Soglasnik. 3. Ime grške črke. — Samoglasnik. — PlCigkovinia mera. 4. Ameriški ciklon. 6. Začeto! črtal imena in -priimka našega pesnika im pisatelja (umrlega v pret. stol.). — Mil, drag.. 6. Soglasnik. — ZaipOr. 7. Priimek zaslužnega, pred par. leti -uimr leg a, marlijš&iga vaščana ■Ciz Malije pri . Izoli). 8. Ime velike ICalfesfizkuUuiAi/ßMtoUiU? rija. Njena sestra Novella je dospela Visoke zmage v dragem nogoeielnege prvenstva Prvo presenečenje v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu je prišlo iz Casi bertošanske »Olimpije« so minuli. Športno življenje je zamrlo in niti sledu ni več o njem. Po lanskoletnih .tekmah v okrožnem prvenstvu ni njih enajsterica več .nastopila, njeni igralci so se razšli. Deloma so bili krivi slabi uspehi, a teh so bili krivi sami, .ker so , izgubili voljo do igranja. Le včasiA se med mlajšimi tanti združijo nogometaši in brcajo žogo s Pobežani ali Cežarani, kar je vse premalo. Bantošaniska mladina bi morala sestaviti svojo pravo enajstorico in spet oživeti stare nogometne tradicije. Nad vse pričakovanje pa so ustanovili strelsko društvo, ki ima že nad 50 strelcev. Tudi z vajami so zapeli *n kar dobro kaže. Ker pa imajo že strelsko društvo, zakaj ne postavijo v športnem društvu še nogometno lenajistoriiico. Ke,r so Bertošani dobri športniki, smo prepričani, da bodo gotovo nekaj naredili in popravili, kar so lani razdrli. Bnjčani prednačijo v športnih prireditvah Nepričakovano velika množica ljudi je v .nedeljo prisostvovala flžkulbur-nim prireditvam', ki so bile v Bujah v okviru »mladinskega dne«. Zanimive /in borbene so bile vse tekme, predvsem/ pa tekme v krosih, pri katerih je sodelovalo veliko število pionirjev, pionirk, mladincev in mladink. Med pionirji se je izkazal Degnassi Peter, ki je od začetka do konca tekme vodil z razmeroma veliko razdaljo. Zanimivejši je bil kros pionirk, v katerem se je šele v zadnjih metrih uveljavila Bujčaoka Posar Ma- prva na cilj v mladin sikom krosu. V popoldanskih urah so bile tekme v odbojki med domačim; in vojaškimi moštvi, ki so se takole zaključile: JA Umag : Buje 2-1, Sv. Marija na Krasu : JA Buje 2-1. Turnir v ping-poingu si je osvojilo moštvo JA iz Umaga, ki je * * * * v * fihal-nem tekmovanju -premagalo bujsko z rezultatom 3-2. Takih množičnih fizkultuirnih prireditev bi bilo želeti tudi v koprskem okraju. Šmarčani, Marežgani in drugi bi morali posnemati bujske mladince dni pokazati, česar so zmožni ter tako prispevati k dvigu f.izkulture po naših vaseh, ki se j.e začela, čeprav počasi, prebujati. Kdaj do vaško nogometno il prvenstvo V Pobegih so mi pravili, da so slišali o nekem vaškem nogometnem prvenstvu. Nič jim nisem vedel -povedati, ko so tudi mene vprašali, če morda kaj več vem. Zato bi vprašal v imenu teh Pobež.anoiv okrajno ZD-TV, ali -res misti kaj takega organizirati? V to ne dvomim., ker ZDTV je posebno zadnje čase povečala svojo pomoč našim vaškim fizkulturnim društvom, zato bi prosil ZDTV, da tal obrazložila to vprašanje v »Istrskem tedniku«. Ce ljudje okoli govorijo, bo gotovo tudi nekaj resnice na tem. Pribac * Jutri in v nedeljo popoldne bo v unionski iti v dvorani ma Taboru v Ljubljan; mednarodni /dvoboj v orodni telovadbi med mladi-nskifaia državnima .reprezentancama Jugoslavije in Italije, < - Beograda, kjer je v nedeljo nevosad-,sko nogometno moštvo Vojvodine ne-Ipričakovano doseglo visoko zmago nad domačim BSK, iki se je v prvem kolu častno boril proti odlični Rdeči zvezdi. Ostali izidi so povsem normalni. »Štirje veliki« so prepričljivo zmagali in se sedaj že nahajajo na prvih štirih mestih kvalifikacijske lestvice. Izidi tekem so bili naslednji: Mačva : Partizan 0-1, Rdeča zvezda : Spartak 6-0, Borac : Hajduk 1-5, Sarajevo : Lokomotiva 0-0, Dinamo : Napredak 5-1 in BSK : Vojvodina 0-3. * Jugoslovansko nogometno, prvenstvo I. fige se bo prekinilo do L aprila. Ta odmor bodo moštva izkoristila za gostovanja v (inozemstvu. Moštvo zagrebškega Dinama bo odigralo 2 tekmi v zapadni Nemčiji in dve v Belgiji, Rdeča zvezda iz Beograda štiri tekme v Franciji, Partizan bo pa sodeloval na mednarodnem turnirju v Anvčrsi, kjer bodo sodelovala tudi avstrijska in saarbrueckenska moštva. V inozemstvo se bosta podali tudi moštvi ljubljanskega Železničarja in zagrebškega Metalca. * Jugoslavija je dosegla tretje mesto na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. To je največji dosedanji uspeh jugoslovanskega moštva v tej športni panogi. ^ > * V soboto se je v^ jCop-ru vršil zanU miv boksarski dvoboj med boksarji športnega kluba iz Izole, ki so nam pokazali, da se je tudi ta športna panoga začela razvijati v našem okrožju. Najzanimivejši dvoboj je bil med poznanim Zorzenoinom in Giorgesi-jem, ki se je zaključil z zmago prvega. Tudi mali Benvenuti si je osvojil zmago nad Delisejem. Med drugimi so zmagali Steffe nad Pesarom, Dudine nad Chiccom in P«chiarh,''k; je s knok autom premagal Giottija, in POSffiER- -= V gostilni =- Gost: Prosim, kaj imate. pripravljenega za ,pod zob? Natakar: Vse, kar si poželite, gospod. Gost:. Prinesite torej pečenkow Natakar: Pečenka je pač že pošla. Monda kaj. drugega? Gost: NOj-.pa recimo klobaso s hrenom! ’ 1 Natakar: Prav teh, na žalost, danes nimamo. Gost: Za vraga, kaj pa potem imate? Torej mešani narezek! Natakar: Eh, v-i pa res zbirate prav to, kar nimamo. Gost: (.razkačen). Pa prinesite ono VSE kar imate ! * Natakar: I ja, seveda! Zakaj pa tega niste takoj rekli? Gost: Dobro, dobro. No in kaj bo to? .Natakar: Pašta-fažoj. Tsi znajo japonshi Na Dunaj-u,pred zadnjo vojno je gostovala velika japonska tragedkinja Yanina Hita s svojim partnerjem. Odigrala naj bi bila nekaj scen. iz raznih japonskih dram, v katerih se je pač najbolj uveljavila. Gledališče je bilo, seveda, nabito polno, kot vedno kadar gostujejo tujici, čeprav tokrat nihče ni razume; niti besedice. Obe bojne ladje, potopljene v minuli voj- ni v našem zalivu. — Kratica za fis-kultur.no ekipo. 9. Vodnikov koledar. 10. Začetni črki imena in priimka našega poznanega epskega pesnika (umrlega pred okoli 40 leti). — Država v Aziji. 11. Soglasnik. — Domača lesena posoda (2. sklon). Navpično: A. Naša poznana povest (napisana v pret. stol.) B. Z emii-m očesom. — Tuja valuta (e-—j ). C. Začetimi črki priimka iin imena našega liričnega umrlega pesnika. — Soglasnik. — Prosta tekoča voda. — Soglasnik. C. Ime in priimek znanega slovenskega pisatelja, umrlega koncem min. stoletja. D. Vzklik. — Bcilj -mila psovka za žensko c:a'oa (j^v). — Jeza, srd. (latinsko). E. Soglasnik. — »Barva« kart, ki dolbiva (.pri igri). — Leise-na posoda. F. Drobovje. — Prevara. Rešitev križanke treba poslati ali cdtoiij v Uredništvo »I. T.« najkasneje do dneva izida prih. številke tista L j. d:- 23. III. 1951 zaključno. — Točno rešitev iin izžrebanega rešitelja bomo objaviUi. čez 14 dni. ; čiin-stvo pa je pobožno gledalo in poslušalo prizadevajoč si da iz gestiku-lacij dozna (pogodi) za kaj pravzaprav gre. Ko je, približno po polurnem di.alogiu prišlo do momenta, ko nastaje med .igralcema daljši šepet, se začuje i-z dvorane glas: »Glasneje, prosimi! Tu dolili s;e nič ne sliši!« Publika je na te besede prasnila v si-lan smeh, tako da sta morala igralca z igro prenehati. Obupno sta gleda-dala v panter, ker pač nista mogla razumeti zakaj se ljudje smejijo, ko pa njihova igra je bila- vise prej kot smešn a ... Anekdota Beethoven in mizar Ko je B-ethoven komponiral svojo peto sinfonijo je bil tako zatopljen v delo, da več dni ni niti spai, niti jedel in pil ter sploh ni zapuščal delovne sobe. Toida imel je dve priljubljeni mački, eno večjo, drugo majhno, ki Pa sta vsak moment hoteli iz sobe ali pa v sobo 'iin piri tem žalostno mijavkali. Beithoven se spomni n.a soseda-miizarja, ga pokliče ter reče: »Mojster, jez sem -zelo zaposlen. Želel bi namreč da moji .mački nemoteno in po svoji volji prihaj:ata v sobo in odhajata iz nje, ne da bi se moral z njima ukvarjati. Zato Vas prosim, da napravite na v.ratiih 2 luknji. Saj me razumete, kaj?« ' »Zakaj pa dve?« vpraša mizar. »Eno večjo za veliko mačko in eno manjšo za malo mačko. To je vendar logično, n,e?« odgovori Bethiovein. «Gospod glasbenik in sosed, pa dovolj je vendar le ena luknja,« vzklikne mizar. »Kako neki dragi sosed?« zopet vpraša .Betihoven. »Ena večja 'luknja, skozi katero bo lahko šla večja mačka in naravno za njo tudi manjša!« objasni mizar. »Eh da, ikaj pomeni biti mojster!« vzklikne na to .Betho.ven, »jaz se tega ne fai spomnil.« * V slaščičarni — Franček, ini-kair tako požrešno ne jej torto. Poznala sem prav takega fantka kot /si ti; .bil je tak požrešne! iin -že pri prvi polovici torte se je zadavil in takoj u-mrl. .. — Res mama? Kaj pa je bilo potem drugo polovico torte? jugoslovanske cone Trsta PREGLED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ OD 17. III. DO 22. III. 1951 Poročilo v slovenščini vgak dan ob 7.00 (ob nedeljah 7.30) 13.00, 19.30 in 23.05. Jutranja glasba vsak dan ob 6.30 in 7.15 (ob nedeljah 7.00 .iin 7.45). SOBOTA: 17. III. 51. 19.45 Reami dela; 20.30 Na harmoniko igra Sonija Vrečko; 20.45 Politični pregled; 21.00 Veder sobotni večer. NEDELJA: 18. III. 51. 8.30 Kmetijska uira; 10.00 Folklorna glasba; 11.45 Glasba po željah (slov.); 13.30 Odidaja za 'mladinice-lke. Prijatelj zrak; 17.00 Oddaja za podeželje: Slušna igra: Franc Bevk: .Soha, sv. Boštjana — Reportaža: Zgodba 'iz Kort. PONEDELJEK: 19. III. 51. 13.40 Dr. Mirlko Rupi: Pogovori o jeziku in podobe iz slovenskega slovstva — 18. nadaljevanje; 17.30 Športni pregled; 48.15 Iz francoskih oper; 20.45 S tržaškega ozemlja; 2.2,00 Večerno branje — Ivan Pregelj: Otroci sonca. TOREK: 20. III. 51. 12.00 Slovenska na,rodina in umetna glasba; 19.45 Kulturni pregled. SREDA: 21. III. 51. 13.15 Pojo slavni pevci; 13.45 Gospodarski pregled; 18.15 Schubert: Kvintet postrvi; 20.00 Pesmi in- plesi ju-gcslovanskiih narodov; 21.00 Literarno glasbena oddaja: Modest Musongski (slov.). Mal# oglasi Sprejmemo kuharske in natakarske učence. Rok prijave Je do 31. marca 1951. Pogoji: starost od 15 do 17 let. Pismene prošnje je poslatil na Riviera Turist hotel d. d., Portorož, z navedbo izobrazbe. Svojo soglasnost naj starši oziroma zakonski varuhi reflektantom potrdijo na prošnji. — Riviera Turist hotel d. d., Portorož. * »Nazionale« v Strunjanu je oskrbovan. Ležišča -na razpolago. * Lepo, sončno enosobno stanovanje v Ljubljani zamenja m za enosobno stanovanje v Kopru ali neposredni bližili. Pion-ud/be -na oglasni oddelek »Istrskega tednika« pod šifro »Takojšnja zamenjava«. MARTIN . F RAN L E V S T I K * KR RAN * 3 (Se nadaljuje) Krpan mu v smehu odgovori: »Ce je s tem dalja, pa vendar ne seže velikanu še celò do pasa ce, nikar že do brade, da bi'ga malo oskubla in zlasala. Ampak pustimo šale takim ljudem v napolje, ki nimajo drugega del?, kakor da ž njimi dražijo svojega bližnjega; iBenlva se rajši od Brdavsa, ki še zdaj nosi glavo. Požljito mi hitro po kobilo; ali pa naj grem sam ponjo. Toda potlej ne vem? — Ko bi mene več ne biio nazaj? —— Bogu je vse mogoče!« Cesar, ko to sliši, urno pešije na Vrh po Krpanovo kobilico. Ko Jo pripeljejo na Dunaj, Krpan reče: »Zdaj pa le vkup, dunajski junaki, kjer vas je še kaj! Moje kobilice, kakor je videti slajba, vendar nihče ne potesne do praga, nikar že čez prag!« Skušati so jahači in konjarji in vsi tisti, 4U So učeni, kako velja v strah prijeti konja, bodisi hud ali pa krotak, pa kobilice ni iilbče premaknil z mesta; vsakega je vrgla na gnojno gomilo. »Bes ie lopi!« reče eden in drugi, »majhno kljuse, velika moči« *- Prišel je čas boja z velikanom; bilo je ravno svetega Erazma dan. Krpan vzame kij in mesarico, zasede kobilico pa jezdi iz mesta na travnik, kjer se je Brdavs bojeval. Martina je bilo čudno giedati: njegova kobilica je bila majhna, noge je imel velike, tako da so se skoraj po tleh za njim vlekle; na glavi je pa nosil star klobuk širokih krajev, na sebi pa debelo suknjo iz domače volne; vendar se nobenega ni bal; celò uam cesar ga je rad poslušal, kadar je kakšno prav žaltavo razdrl. Ko ugleda Brdavs jezdeca, svojega sovražnika, se začne s krohotom smejati in reče: »Ali j? to tisi; Krpan, ki so ga poklicali nadine tako daleč, tam z Vrba od Svete Trojice? Mar bi rajši bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, ako jo še imaš, da b i ne žalil svoje žene, ako ti jo je Bog dal. Pojdi mi izpred oči, da te videl ne bom, pa le naglo, dokler mi je srce še usmiljeno. Ce me zgrabi jeza, ležal boš na zemlji krvav, kakor je sam cesarjev sin In sto drugih!« Krpan mu odgovori: »Ce nisi z Bogom še spravljen, urno skleni, kar imaš; moja misel ni, dolgo čakati, mudi se mi domu za peč; tvoje besede so mi obudile v srcu živo željo do svoje koče in do svoje peči; ali poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo. Pa ne zameri! To mi je naročil moj gospod, cesar; jaz nisem vedel ne zate ne za tvoje velikanstvo in za vse krvave poboje. Prijezdi bliže, da si podava roke; nikoli si jih nisva poprej; nikoli si jih ne bova pozneje; ali pravijo, da Bog nima rad, če pride kdo z jezo v srcu pred sodni sto!.« Velikan se nekoliko začudi, ko to sliši. Naglo prijezdi ter mu poda svojo debelo reko. Krpan mu jo pa tako stisne, da precej kri izza nohtov udari. Brdavs malo zareži, pa vendar nič ne pravi, ampak misli si: ta je hud in mečan; pa kaj ho — kmet je kmet; saj ne zna bojevati se, kakor gre junakom. Urno zasukneia vsak svojega konja in zdirjata si od daleč zopet naproti. Brdavs visoko vzdigne meč, da bi že o prvem odsekal sovražniku glavo; ali ta mu urno podstavi svoj kij. da se meč globoko zadere v mehko lipovfno; in preden ga velikan more izdreii, odjaha Krpan z male kobilice, potegne Brdavsa na tla, pa ga položi! kakor bi otroka v zibel deval, ter mu stopi za vrat in reče: »No! zdaj pa le hitro izmoli cn očenašek aii dva in pa svojih grehov sé maio pokesaj; izpovedai se ne boš več: nimam časa dolgo odlašati, mudi se mj domu za peč; znaj. da komaj čakam, da bi zopet slišal' zvon, ki poje na, Vrhu pri Sveti Trojici.« To izreče pa vzame počasi mesarico ter mu odseka glavo in se vrne proti mestu. Dunajčanje. ki so do zdaj le od daieč gledali, priderò k njemu tudi ram cesar mu pride na.pro.tj pa ga oh.iame pričo ljudstva ki jé vpilo na; vse grio: »Krpan je nas oidi Hvala Krpanu, dokior bo Dunaj stal!« Krpanu se je to kaj dobro zdelo, d-t je dosegel toliko čast, in držal se je na svoji kobilici, kakor bi šel v gostje vabit. Saj se je tud. lahko; še tu med nami, če kdo kakega slepca ali belouško ubije, te ne ve, na kateri grm bi jo obesil, da bi jo videlo več ijudi. Ko pridejo v cesarsko poslopje vsi knezi, vojskovodje in vsa prva gospoda s Krpanom, spregovori najnaprvo sam cesar in pravi: P,a,leJf)eri! Dam kar ž61iš' ker si tolikega sovraž- nika in oiel dezelo m mesto velike nadloge in nesreče. Nimam lake s.van v cesarstvu, da bi dejal: ne dam tije, če jo hočeš; cele Jerico, moja edino hčer. imaš na ponudbo, ako nisi že oženjen.« i l’°zenJen sem bil’ Pa “item več,« odgovori Krpao; «rajnira je umrla, druge pa nisem iskal. Sam ne vem, kako bi vendar, da bi ne Bogu i” dobril“ Uidem na všeč. Vašega dekleta sem skrile1,!' fVVri tC