Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Lelo XIV. - N. 17 (287)
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V" VIDEMSKI
UDINE, 1. Oktobra 1963
POKRAJINI
Sped. in abb. post. II0 gruppo
NAROČNINA: Za Italijo : polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 3Q_.— lir
Izhaja vsakih 15 dni
DVE VAŽNI ZBOROVANJI
V Vidmu su se sestali komunski upravitelji iz Beneške Slovenije in Rezije
Pred kratkim so imeli občinski Upravitelji Beneške Slovenije in Rezije že svoj drugi sestanek (prvi tak sestanek je bil spomladi leta 1962).
Namen sestanka je bil, da bi Se pogovorili o problemih, ki tarejo ta področja in njihovo pre-oivalstvo ter da bi poiskali najkrajšo pot za njihovo rešitev.
Sestanek je bil v Vidmu in čeprav o bstajajo med zborovalci ideološke razlike in različna mnenja, so se lotili reševanja raznih Problemov z vso vnemo in resnostjo. v pravem demokratičnem in bratskem vzdušju so razpravljali z neprisiljeno objektivnostjo in 2 velikim poznavanjem položaja so razčlenili vsakega izmed problemov, ki se tiče njihovih krajev.
Zborovanje je imelo tudi pristanek senatorja Ercole Bonači-Pe, ki je član državnega sveta 2veze italijanskih občin in ravna telj
revije « Il Comune democratico », ki se zanima za usodo naših dolin in njihovih prebivalcev, Pa vendar ni mogel biti osebno Prisoten ker je bil zadržan s pripravo državnega kongresa svoje stranke. Na sestanku v Vidmu so Podrobneje razpravljali o problemu emigracije, ki ie v zvezi z množičnim in vznemirljivim be-§om z rodne zemlje, ki spravlja v vedno večjo krizo gospodarski Položaj v teh dolinah.
Mnogo se je razpravljalo tudi 0 strokovni izobrazbi, ki bi jo bilo treba poskrbeti za našo mladino in o potrebi, da bi se posredovalo pouk v materinskem jeziku, kakor se to dela po drugih Pokrajinah; to bi bilo zelo v ko-fist posebno našim emigrantom m bi jim obenem omogočilo
V Kinu KOT \ TIFAMI
Odločna antifašistka Marija Černetič — šivilja rojena v Trstu dne 14. marca 1902, ki je ji-la obsojena od posebnega sodila z razsodbo št. 151 od 12-2-1928 (m dve leti zapora in z obsodbo litega sodišča z dne 2-3-1940 št. še na nadaljnih 16 let zapora je ob koncu svojega nedavne-! Pu pogumnega govora v poslanski zbornici poslala večaini svojih volivcev nekaj pozdravnih besed v j ^ovenščini.
Dogodek je vzbudil preseneče-nie, kar je razumljivo, pa tudi ''''Opomin» predsednika poslanske fornice, ki ni pozabil ugotoviti, v Rimskem parlamentu ni do-\ ?°}jen drugi jezik, razen italijanščine. Toda Bernetičeva je že godila ter je pri tem sledila nc-Zen%u naravnemu nagonu, ki ji ie po vsej verjetnosti nareko-voi° dejstVo, da je tudi sama slo-hka in pa, da so jo poslali v ,?-rlament predvsem slovenski vo-bvci,
.. Kar se tiče « govorov v sloven-
govor tudi na neki seji ob-; mškipa " sveta v Tipanj.*-V- 'sto-~rJìlMi>n je govorit svetovalec Voj-fedóidi~Tcf Je, čeprav so ga ustaviti~ vendar lahko go-v svojem materinskem jezi-do krajar v ostalem moramo Dvomniti, da so vsi prisotni poz-aU slovenščino, ki se na splošno Porablja po raznih cerkvah Be-Slovenije ter se je upora-?Ja}a tudi v preteklosti in celo
spoznavanje lastne zgodovine in zgodovine bratskih narodov.
Naravno da so razpravljali tudi o industrializaciji, s posebnim ozirom na šentlenartsko dolino in št. Peter: to vprašanje je važno za vso Beneško Slovenijo in za Rezijo ter predstavlja enega osnovnih problemov, ker bi s primerno industrializacijo dosegli temeljito gospodarsko in socialno preobrazbo in bi zlasti ustavili izseljevanje domačega prebivalstva.
Na tem važnem zborovanju so poslušali z velikim zanimanjem tudi izčrpno poročilo, ki ga j? podal predsednik koordinacijskega
odbora za gospodarski preporod Beneške Slovenije in ki je obenem občinski svetovalec v Tipa-ni; to poročilo bomo objavili v eni naših prihodnjih številk.
Ob zaključku zborovanja, na katerem so vsi soglašali z obravnavanimi argumenti, je bil stavljen predlog ki so ga sprejeli soglasno, da bi sklicali še širše zborovanje, katerega naj bi se udeležili tudi izvedenci, parlamentarci, sindikalisti in vsi tisti, ki s svojim zanimanjem nudijo učinkovito pomoč pobudam za boljšo usodo Furlanske Slovenije in Rezije.
Qui non si è costruito: si è distrutto! Ecco lo smantellato cementificio di S. Leonardo. Favorita l’economia delle vallate e dava lavo-roa molti capifamiglia poi costretti ad emigrare.
Krizo v naših dolinah so ugotovili tudi komunisti
NUJNO JE TREBA ODOBRITI DEŽELNI VOLILNI ZAKON
Komunisti čedadskega področja so se pred kratkim zbrali v Šempetru ob Nadiži, kjer so spričo skrajno kritičnega položaja, ki ga nihče ne more skriti in zatajiti, obravnavali vse tiste probleme, ki najbolj tarajo to področje.
Zborovanje je otvoril domačin Pavel Petričič, ki je podal poročilo o splošnem političnem položaju v deželi Furlani j a-Julijska ter se je s posebnim poudarkom zadržal pri gospodarskih problemih in pravicah, katere pritičejo slovenski narodni manjšini.
Za Petričičem so govorili še Izidor Predan iz Klodiča, iz katerega poročila navajamo nekaj najbolj značilnih izjav, dalje poslanec Mario Lizzerò, ki je povzel in zaključil splošno debato ter imel zaključni govor, v katerem je obdolžil krajevno večinsko stranko, katera da je kriva za sedanje stanje ter je pozval prebivalstvo naj se združi v borbi za dosego svojih upravičenih zahtev.
Med razpravo so odobrili tudi posebno resolucijo, v kateri so na kratko provzeli vse obravnavane probleme.
V naslednjem navajamo nekaj najznačilnejših odstavkov iz po-
ročila zastopnika iz Klodiča:
Naše kmetijstvo spada med najbolj zaostalo v Italiji in neprestano nazaduje. V podkrepitev te trditve je dovolj, ako navedemo, da znaša povprečni letni dohodek na osebo, ki obdeluje zemljo, komaj 39.000 lir. Dohodek na hektar obdelane zemlje doseže komaj 28.000 lir na leto, dočim znaša dohodek na hektar v pokrajini Verona nad 293.000 lir. Način obdelovanja zemlje je pri nas silno primitiven. Kmetje nimajo ustrezne kmetijske izobrazbe. Sredstev za nabavo sodobnih kmetijskih strojev ni. Ceste in poljske poti so slabe. Manjkajo vzpenjače za povezavo z zemljišči v višinskih legah. Zaradi tega njiv in travnikov ni mogoče niti gnojiti. Namesto, da bi na njih pridelovali dobro krmo, pridelujejo kvečjemu steljo. Jasno je, da zavira razvoj kmetijstva tudi prevelika razcepljenost parcel.
Zakon št. 991 od 25. julija 1951 predvideva velike investicije za razvoj kmetijstva na hribovitih področjih. Toda ta zakon ni prinesel kmetom v Nadiških dolinah prav nobene koristi. Kmetje
(nadaljuje na 2. strani)
Vkljub številnim obljubam smo že tako navajeni na razočaranja, da smo predvidevali dolgo zavlačevanje, mnogo daljše kot bi bilo potrebno in kot bi se dalo prenesti, glede odobritve volilnega zakona za deželo s posebnim Statutom Furlanija-Julijska krajina.
Iz vseh krajev Furlanije, zlasti pa iz Beneške Slovenije in iz Rezije, ki sta najbolj zapostavljeni in zaradi tega najbolj zaintere sirani pri tem vprašanju, ker je znano, da lahko samo z izvedbo ali z delovanjem deželne autono-mije lahko upajo na koristen gospodarski preporod — so skušali preprečiti novo zavlačevanje pri dokončni izvedbi autonomije, zahtevajoč z vso odločnostjo, da je treba izvesti deželne volitve še tekom leta 1963; na tak način se je skušalo preprečiti kršitve člena 69 deželnega statuta, ki obvezuje vlado, da mora poskrbeti za odobritev volilnega zakona za deželo v poslanski zbornici in senatu tekom štirih mesecev odkar je stopil v veljavo deželni statut.
Pri tem naj pripomnimo, da je tudi pokrajinski svet v Vidmu, na pobudo komunistične skupine svetovalcev, ki je prva predložila takšno resolucijo, že na svoji seji od 25 maja t.l. obravnaval in jo potem z veliko večino odobril;
Vprašanje narodnih manjšin
cusa fašizma.
(Nadaljevanje in konec)
Vse do danes so se razne narodne manjšine v Italiji omejevale le na protestiranje zaradi svojega slabega položaja, ne da bi poskusile kakršnokoli skupno akcijo: posledica je bila, da so bili posamezni glasovi prevet šibki ter so naleteli na gluha ušesa. In tako je člen 6, ustave (« Narodne manjšine so zaščitene s posebnimi predpisi))> ostal žalibog še vedno mrtva črka.
čas bi torej bil, da bi koordinirali delo raznih narodnih manjšin in da bi njihove probleme — ker gre vedno za iste probleme — predložili in obravnavali skupno in z združenimi silami ter se pri tem vedno sklicevali na splošen princip, ki je vključen v u-stavo.
Vse kar se zahteva za neko narodno manjšino bi moralo služiti tudi za drugre narodne manjšine, pa če so iste vključene ali ne v neko deželo s posebnim statutom. Parlamentarci manjšinskih skupin, ki v Rimu ne znajo braniti koristi drugih skupin, katere se borijo z enakimi težavami, se pokažejo kot zainteresirani egoisti in ne kot branitelji plemenitega ideala pravice in svobode, ideala, ki ne bi smel poznati pokrajinskih meja.
Gre torej za to, da se postavi pro-
blem na splošno raven, ter da se pri tem izkoristi ugodna okolnost, da i-mamo v Italiji narodne manjšine sko-ro povsod in da gre vedno ne morda za kakšne slučajne skupine, ampak za ljudi, ki so že stoletja navezani na italiajnsko zemljo in ki so vedno ohranili svoje etnično - jezikovne značilnosti ter so cesto znali izraziti te svoje značilnosti v zanimivih slovstvenih delih.
Sedaj imamo v Parlamentu slovensko poslanko iz Trsta (Marijo Berne-tič), po enega poslanca (Corrado Gex) in senatorja (Renato Chabodj iz doline Aosta, dalje skupinico poslancev in senatorjev iz Gornjega Poadižja; prav gotovo je tudi kakšen parlamentarec iz številnih albanskih skupnosti; koordinacija vseh teh ni samo možna, ampak je tudi potrebna. V vašem listu sem čital, da so se poslanec Luz-zato iz Benetk in Codignola iz Firenc (tudi senator Fermo Solari iz Vidma op. ur.) borili z veliko odločnostjo za vaše pravice, Senator odv. Giuseppe Sibille, ki je bil izvoljen v dolini Susa (francoska narodna manjšina), mi je dne 20 junija pisal takole: « ... v obrambo naših jezikovnih vrednot... bom popolnoma na razpolago pri iskanju poti za obrambo tradicionalne govorice »; podobne i-zjave sem prejel že večkrat tudi od
poslanca Pastoreja glede nemških jezikovnih skupin v Piemontu. Poslanec Gex iz doline Aosta je z navdušenjem stopil v prve vrste za obrambo pravic vseh narodnih manjšin, vštevši tudi vse tiste, ki so izven doline Aosta. Zakaj bi torej ne izkoristili teh parlamentarcev, ki so razumeli pomen in važnost tega problema? če bo kdo prevzel pobudo za njihovo koordinacijo, sem prepričan, da se bo končno le doseglo nekaj konkretnega. V drugačnem primeru bomo še naprej živeli le v upanju, medtem ko bo postajalo naše kulturno bogastvo vedno bolj revno, naši glasovi vedno bolj šibki in naše moči prav tako. Torej moramo najti moč, da uveljavimo problem sedaj, ker drugače bo prepozno.
Poleg te potrebe po koordinaciji (konkretni, učinkoviti in ki se ne bo omejevala samo na splošno simpatijo), se moramo posluziti tudi šolske reforme. Ta bi morala opustiti sedanjo nesmiselno abstraktno in zoprno kulturo (po kateri se otroci iz Piana degli Albanesi v šoli poučujejo na enak način kot slovenski otroci okrog
Dott. Gustavo Buratti
(nadaljuje na 2. strani)
proti so bili samo maloštevilni zastopniki liberalcev in fašistov, ki z vsemi sredstvi branijo najbolj nazadnjaški konservatizem ali točneje veleposestnike, kapitaliste in buržuje na splošno. V omenjeni resoluciji se navaja razna prejšnja glasovanja v katerih so se svetovalci izrekli za izvedbo deželne autonomije Furlanija -Julijska krajina. Čeprav je bil v zadnjem času odobren ustavni zakon za toliko pričakovani po sebni statut dežele, ta dežela ne more začeti z dejanskim delovanjem, dokler se z drugim posebnim državnim zakonom ne določi pravil za izvolitev in sklicanje prvega deželnega sveta.
Prepričani, da s tem tolmačijo najbolj živo željo velike večine furlanskega prebivalstva — vštevši med to tudi prebivalstvo slovenskega jezika —, se v resoluciji zahteva od novo izvoljenega parlamenta, naj se podviza z odobritvijo volilnega zakona za deželo Furlanija - Julijska krajina, kot to predvideva člen 69 deželnega statuta, da bi tako omogočili novi deželni tvorbi, da bi končno lahko začela z izvajanjem svoje važne vloge kot demokratičen pripomoček za civilini napredek in socialno — gospodarski razvoj prebivalstva Furlanije in Julijske krajine.
To resolucijo so takoj poslali predsednikom senata in poslanske zbornice, predsednikom parlamentarnih skupin in predsedniku vlade v vednost. Sedaj, ko smo že v oktobru, pa smo še vedno skoro tam, kjer smo bili v začetku. še vedno moramo ponavljati zahtevo, naj parlament in vlada omogočijo delovanje naše autonomne dežele takoj, to je tekom letošnjega leta s tem, da se končno enkrat odobrijo deželni volilni zakon.
Dejansko se še vedno nahajamo v položaju ko vsi izgledi kažejo, da obstaja nevarnost ponovne odložitve volilnega zakona za našo deželo. To pa ne samo zaradi opozicije misovskih skrajnežev, — ki so se pripravili, da bodo predložili številne popravke k vsakemu členu predloženega zakonskega osnutka, kar pomeni njegovo zavlačevanje do skrajnih meja, — ampak tudi zato, ker je bil zakon predložen v obravnavo v poslanski zbornici šele proti koncu preteklega meseca septembra. Poleg tega se bo
(nadaljnje na 2. strani)
011'
vt
&
I
JA
1
Sestanek komunistov v Špeirn Sv.
(nadaljevanje s 1. strani) sami niti niso bili poučeni o tem zakonu in po kakšni poti je mogoče priti do ugodnosti, ki jih ta zakon predvideva. Isto kot z zakonom št. 991 se dogaja tudi s takoimenovanim «zelenim načrtom », ki ni nič drugega kot sredstvo, s katerim se okoriščajo magnatje, na škodo malih posestnikov.
INDUSTRIJA
Industrije v Nadiških dolinah dejansko ni. Svojčas sta obratovali na tem področju dve cementarni, od katerih so eno podrli, druga pa je zaprta. Delavci, ki so bili zaposleni v cementarnah so morali oditi s trebuhom za kruhom. Posledica tega je, da 90 milijonov lir, ki so jih omenjeni delavci zaslužili na leto, ne prihaja več v Nadiške doline, kar občutijo tudi trgovci, gostilničarji, predvsem pa seveda prizadete delavske družine.
Danes živi v Nadiških dolinah
11.105 prebivavcev, leta 1839, to je pred 121 let. pa jih je bilo 13.497, torej 2392 več kot danes.
V sedanji povojni dobi je v e-migraciji umrlo 120 mladih ljudi zaradi nezgod pri delu v rudnikih ali zaradi posledic bolezni, ki so se jih delavci nalezli v tujini.
NAŠI PREDLOGI IN ZAHTEVE
Pristojni organi bi morali nakazati primerna sredstva za okrepitev živinoreje. Zgraditi bi morali centralno mlekarno in tovarno za predelavo sadja. Obnoviti bi morali gozdove, ki so danes zapuščeni. Obširna hribovita in nerentabilna področja pa zasaditi s smrekami in z drugimi drevesi.
Urediti bi morali struge hudournikov, ki danes povzročajo
veliko škodo na zemljiščih ter u-rediti ustrezne namakalne kanale, kjer je to mogoče in bi se namakanje izplačalo.
Pristopiti bi morali tudi h komasaciji silno razdrobljenih posestev ter začeti uvajati načrtno gospodarjenje.
Posebno pažnjo bi morali posvetiti kostanjevim nasadom.
Obnoviti bi morali tudi cementarno, saj je na tem področju zadosti surovin.
Razširiti bi morali strokovno šolo v Št. Petru in jo preurediti tako, da bi se otroci učili raznih obrti, predvsem mizarske, mehaniške in elektrotehniške.
Okrepiti bo treba tudi obrtništvo.
Vse te zahteve bi morale biti vključene v organski načrti.
PROBLEM EMIGRACIJE
Iz Krnatske
Ker s kmetijstvom ni mogoče naprej, in ker ne daje dovolj sredstev za preživljanje in ker ni niti industrije, so naši ljudje prisiljeni emigrirati. Zato se naše vasi vedno bolj praznijo. Danes je emigracija dosegla že tako mero, da je v nekaterih vaseh, zlasti na hribovitih področjih, težko najti štiri može, da bi nesli mrliča na pokopališče. Leta 1951 je bilo v Dreki 60 zapuščenih hiš, v Sv. Leonardu 21, v Sovodnjah 21, v Grmeku 32 itd. Istega leta so v sedmih občinah v Nadiških dolinah našteli 4189 emigrantov. V času od 1951 do 1961 se je število prebivalcev na področju Nadiških dolin zmanjšalo za 3532 e-not.
Zadružen hlev
V vasi Karnahta so imeli proti koncu meseca septembra setanek družinskih poglavarjev, na katerem je pokrajinski odbornik za kmetijstvo odv. Antonio Comelli, — ki ga je namesto župana predstavil prisotnim občinski odbornik iz Tipane Fortunato Toma-sino, — govoril zbranim vaščanom o potrebi in koristi gradnje zadružnega hleva na tem področju. Tako gradnjo smo tudi mi že dolgo časa zahtevali.
Nato je obrazložil, kako mora delovati tak zadružen hlev in pojasnil pravila za posojilo iz krož nega sklada pri pokrajinski upra-
vi. Odv. Comelli je dal tudi pojasnila na razna vprašanja ter obravnaval še druge probleme, ki se tičejo tega področja in o katerih so spraševali vaščani.
Fluorografiranje Po vseh zaselkih Tipanske občine so s sodelovanjem občinske uprave lahko izvedli splošno fluorografiranje prebivalstva. To delo je opravil drugi leteči oddelek CPA iz Vidma.
Neme
IZ KOMUNSKEGA KONSILJA
b Nadiške doline
ČEDAD
Tečaj za izseljence
Meddeželni odbor za evropske izseljence CIME je skupaj s pristojnimi državnimi organi pripravil v Čedadu kratek tečaj za angleščino, ki je namenjen izseljencem, kateri se nameravajo izseliti v dežele z angleškim jezikom. Prizadeti naj se zglasijo na občinskem odseku v Čedadu Urad za delo, v palači okrajne sodnje Pretura od 9. do 12. ure ob delavnikih. Tečaj je brezplačen terse bo začel tekom meseca oktobra.
Dreki 786, skozi Most Klinac 272, skozi Mišček 395, skozi Kum 44, skozi Boketo pri Topolovem 188, skozi Teleferiko v Dreki 454, skozi Skale pri Grmeku pa 22 prehodov.
Vse kaže, da ljudje čutijo, ta ko na tej kot na oni strani, da je nujno potrebno bratsko so žitje in zato je malo obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo več kot potreben.
Na zadnjem komunskem kon-silju so enoglasno sprejeli sklep, da bodo izvedli za 200 milijonov važnih javnih del. Najprvo bo prišla na vrsto cesta, ki vodi iz Nem v Ramandol do cerkvice, kajti ta je skrajno slaba in povrh tega je Ramar.dol še turistična točka. Tudi čentski komun bo dal asfaltirati cesto do Sedigle, tako da bo cel cestni krog asfaltiran. Stroški za izvedbo tega dela bodo znašali ca 25 milijonov lir.
Drugo važno delo bo sistema-cija vaških poti. Za to se bo po trošilo okoli 90 milijonov lir. U-redili bodo tudi odtočne kanale v Nemah, razsvetljavo po vaseh in vodovod.
BREZJE
DAROVALI ZA SKOPJE
Tri nesreče
S hišnega balkona je padla 75-etna Ana Kumini iz Čedada. Od-jeljali so jo v mestno bolnišnico, cjer so ji ugotovili udarce na davi in pretres možganov. Ženi-;a se bo morala zdraviti mesec ini.
Prav tako je dobila udarec na davo in več ran 78-letna Linda Della Minuta iz Čedada ki se bo norala zdraviti kakih 10 dni v bolnišnici.
Dva tedna pa bo moral ostati j bolnišnici 7-letni deček Paolo Picotti iz Rualisa, ki ga je ugriznil nek pes na obrazu ter mu prizadejal več manjših ran.
Luigi Camugnero iz Kala pri Zapotoku je daroval za obnovo Skopja 10.000 lit. Enako vsoto je daroval tudi podboneški komun. Camugnero je nakazal znesek na zbirni center pri «Matajurju», komun pa provincialnemu komiteju Rdečega križa.
NOVA ŠOLSKA OPREMA
Šolarji iz Dolenjega Brnasa so letos zelo radi šli v šolo, saj so jih čakale čisto nove klopi in ostalo pohištvo. Za vse to je poskrbel videmski šolski «Provveditorato».
Iz Idrijske
DIVJI PRAŠIČI DELAJO ŠKODO
JUBILEJ PATRA AVGUŠTINA
DOBRO IZPADLA
AVTOMOBILSKA DIRKA
MALI OBMEJNI PROMET
Mali obmejni promet je dose d avgusta meseca zelo visoko evilo prehodov v naših krajih, tem mesecu je prešlo mejo
1.887 državljanov italijanske in igoslavanske narodnosti. Skozi tupco je bilo kar 13.590 preho-ov, skozi Učjo 562, skozi Most a Nadiži (Platišče) 858, skozi obedišče 1906, skozi Polavo pri eplatiščih 810, skozi Solarje pri
Prvo septembersko nedeljo je bilo na Stari gori živo kot še nikoli, saj je bilo nad 30 tisoč ljudi, ki so prišli gledat avtomobil ske dirke. Dva tisoč avtomobilov, ki so prišli iz bližnjih in celo iz zelo oddaljenih italijanskih mest, skoraj ni vedelo kje parkirati in zato so zapeljevali kar na njive.
Dirke so potekale dobro, saj je avto klub iz Vidma vse zelo dobro organiziral.
Naši ljudje niso znani v svetu samo kot dobri delavci v rudnikih, fabrikah in drugih težaških delih, odlikujejo se tudi po svoji bistrosti in inteligenci. Med te zadnje spada brez dvoma naš rojak Ivan Ošnjak iz Ošnjega, ki živi že od mladih let v Ameriki kot pater Agostino in bo letos bral jubilejno mašo. Ameriški listi pišejo za to priliko in tem potom smo tudi mi kaj več zvedeli o njem.
V Ameriko je odšel še kot otrok s starši, kajti tudi v tistih časih naša zemlja ni moglia preživljati vseh svojih ljudi. Leta 1930 je stopil v Benediktinski red, deset let kasneje pa dovršil študije iz filozofije v Washingtonu. čeravno je bil zelo obremenjen s svojim delom v župniji, je vendarle našel časa, da se je poglabljal v študije tujih jezikov in zato iih je znal kar šest: angleškega, francoskega, polskega, latinskega in seveda tudi svojega materinske-ga-slovenski jezik. Zaradi izredno visoke izobrarbe je moral kaj kmalu pustiti mesto župnika, kajti imenovan je bil za rednega profesorja filozofije v Washingtonu in pozneje v kolegiju St. Martins, kjer živi še danes. Spisal je tudi tri knjige filozofskega značaja, ki so mu še bolj utrdile ugled v svetu.
Ponosni smo na našega velikega rojaka in mu ob tej priliki čestitamo ter želimo, da bi mogel še enkrat ogledati kraj, kjer mu je tekla zibelka.
Vsi na šagri
Dne 29. septembra, za praznik nadangela Mihaela, so imeli na Brezjah običajno vsakoletno ša gro, ki je tudi letos privabila številne prebivalce iz Karnahtske doline. Za ta praznik so vaške ulice okrasili s cvetjem. Na programu so bile tudi folkloristične točke in ves praznik je potekel v veselem in prisrčnem razpoloženj iu.
80 križov na hrbtu sta oba zdra va in krepka. Njuno življenje ni bilo posuto z rožami, saj sta si morala v mladih letih služiti kruh v Združenih državah Amerike. Ker pa tudi tam ni bilo takrat vse najboljše in ker sta čutila domotožje, sta prišla domov, kjer še danes obdelujeta skromno kmetijo. Na dan slavja so njuni sinovje iz Kanade in Avstralije poslali staršema čestitke in tem se pridružujemo tudi mi, čeravno nekoliko pozno, z željo, da bi jima sijali sami srečni dnevi.
ve
bi]
Vs
sn
bi:
za
ne
Pr
je
kc
m
de
pc
rc
bi
st
N
Vi
SREDNJA ŠOLA V SV. LENARTU
Tam na pomlad je naš list poročal, da so komuni Sv. Lenart, Srednje, Grmek in Dreka stopili v konzorciji za skupno srednjo šolo. Cas hitro teče in 1. oktobra so se že prvikrat cdprla ta nova šolska vrata in sicer v prostorih, kjer ima komun svoj sedež.
SLABA LETINA
ZLATA POROKA V KRAVARJU
Prejšnji mesec sta praznovala zlato poroko naša vaščana zakonca Alojz Dugaro in Marija Tomažič, čeravno imata vsak kar
Kar srce se nam trga, ko hodimo sedaj v jeseni na njivo. Nič nimamo za pospravljat, vse je pobrala avgusta meseca huda ura. Dosti kmetov našega in špe-terskega komuna je res prišlo prav od vse, drugim je ostalo pa le nekaj slabega pridelka. Več kot kakšen, ki bi sicer lahko živel na domači zemlji, mora že sedaj misliti na emigracijo, nekateri so pa celo že šli, da bodo pred zimo nekaj zaslužili in zagotovili otrokom vsaj vsakdanji kruh. Oblasti so obljubile, da bodo pomagale prizadetim kmetom.
VPRAŠANJE narodnih MANISIN
Tudi letošnjo jesen so napravili divji prašiči po Stari gori in po Idrijski dolini zelo veliko ško do na poljih, kjer raste sirak in krompir. Kmetje, ki so utrpeli veliko škodo, so prosili provin cialni lovski zevezi, da bi organizirala v teh krajih lov na divjega prašiča. Ker se pa omenjena zveza ni odzvala temu vabilu, je skupina prizadetih kmetov vložila tožbo, ker zahteva vsaj delno povračilo za škodo, ki so jo prizadejali mrjasci.
V zadnjem trenutku smo sve-deli, da je videmski provincialni odbor za lov pri provincialni administraciji sprejel prošnjo in bo čimprej pokrajina sama poskrbela za povračilo škode.
Čedada), ter se oprijeti kulture, ki je mnogo bližja okolju v katerem živi otrok. Dejansko današnji pouk, o katerem pravijo da je demokratičen, škodi morda ne da bi to opazili, ljudskim slojem v državi prav v dno njihove duše.
Z zahtevo da se poučuje v šolah v materinskem jeziku (in tudi narečja bi lahko odlično sluzila kot jezikovni pripomoček: UNESCO je imel poseben kongres kjer so potrdili veljavnost tega principa), bomo dosegli za ščito vseh narodnih manjšin, tudi ta kih, ki so bolj izolirane. Vrednost take vzgoje je očitna; uvedli bomo stalno primerjavo z državnim jezikom, nekako mentalno gimnastiko prehoda iz enega jeziha na drugega; na ta način bomo vzbudili pri učencu veliko jezikovno občutljivost in pravo dojemanje slovničnih pravil. Razširili bomo njegovo duhovno obzorje in ga rešili monopola samo ene slovnice in enega dogmatičnega pravilnika. Z naravno dvojezičnostjo moramo doseči pri velikem delu italijanskega prebivalstva posebno šolo intelektualne formacije. Boriti se moramo za ta globok domač in avtentičen humani zem, ki je šoli potreben. S tem bomo zajamčili nadaljevanje duhovnosti vsake narodne skupine, ki ima svoje lastne tradicije.
potrebne koordinacije in čimbolj tesne akcije med manjšinskimi skupinami. Pri tem j treba v večji meri zainteresirati tiste parlamentarce, ki so n.ij-bližji našim problemom. Ob: em je treba konkretr.o noseči v vse razprave, na katerih se obravnava šolska reforma ter zagovarjati stališče, da je treba takoj uvesti še drusa ježih v šolski program enotne srednje šole.
NUJNO JE TREBA ODOBRITI
v novembru zopet začela vladna kriza, ker je sedanja vlada, ki ji predseduje on. Leone, le začasna.
Zaradi enega ali drugega vzroka po vsej verjetnosti ne bo odobren toliko pričakovani volilni zakon do decembra tega leta v poslanski zbornici in senatu in tako tudi ne bo mogoče v kratkem roku razpisati volitve v deželni svet.
Napraviti moramo vse potrebno, da omogočimo v enotni srednji šoli pouk še enega jezika: tako bomo vsaj neposredno dosegli zaščito ker bo ta drugi lahko manjšinski ježih (v na šem primeru slovenščina). To je še vedno nekaj boljše kot nič in tudi v primeru, da bi se v kratkem doseglo pouk materinskega jezika v osnovnih šolah, bi izpopolnitev v tem jeziku na srednji šoli lahko samo koristila.
Dr. Gustavo Buratbi je zaključil svoje programsko pismo s poudarkom o neobnodni potrebi, da je treba začeti s takojšnjo akcijo za izvedbo
Jasno je namreč in dejansko nemogoče, v kratkem roku odobriti volilni zakon, ne samo zaradi sistematičnega oviranja misov-cev, liberalcev in «prostih strelcev» iz demokristjanskih vrst, ampak tudi, če bo poslanska zbornica odobrila volilni zakon pred imenovanjem nove vlade — ki bo morda lahko sestavljena brez težavnih in dolgotrajnih pogajanj.
—, bo potem moral biti zakonski osnuhk predložen še senatu, kjer bo prav tako naletel na oster odpor desnice. Tudi senat bi moral odobriti zakon seveda brez kakšnih sprememb, ker bi v nasprotnem primeru morali osnutek zopet poslati v ponovno razpravo v poslansko zbornico.
Z A S A ŠE A A J M E A J Š E
IZ TOLMINSKEGA
§ JAKOB IN WILHELM GRIMM
J
TRIJE BRATJE
Bilje človek, ki je imel tri sinove. Vse njegovo imetje pa je bila hiša, v kateri je stanoval. Vsak izmed bratov bi po očetovi smrti rad imel hišo. Očetu pa so bili vsi trije sinovi enako dragi, zato ni vedel, kaj naj napravi, da he bi bilo nobenemu prehudo. Prodati pa tudi ni hotel hiše, ker je bila že last njegovih prednikov. Drugače bi razdelil denar mednje.
Naposled se je domislil in je dejal svojim sinovom: «Pojdite Po svetu in se izučite kakšnega rokodelstva. Ko se vrnete, bo dobil hišo tisti, ki bo največji moj ster v svoji stroki».
Sinovi so bili zadovoljni s tem. Najstarejši je hotel postati kovač za podkovan j e konj, drugi brivec, tretji pa sabljač. Nato so določili čas, ko se spet vrnejo domov. In šli so po svetu.
Posrečilo se jim je, da je vsakdo dobil izvrstnega mojstra, pri katerem se je nekaj poštenega naučil.
Kovač je podkoval kraljeve konje in si je mislil: «Zdaj ti ns more spodleteti, hiša bo tvoja».
Brivec je bril same imenitne Jjudi in je takisto mislil, da je hiša že njegova.
Sabljač je dobil marsikakšen Udarec, a stisnil je zobe in ni popustil, ker je mislil pri sebi: «če se ustrašiš udarca, ne bo hiša nikdar tvoja».
Ko je potekel določeni rok, so se sinovi spet sešli pri očetu, vendar pa niso vedeli, kjer bi našli najboljšo priložnost pokazati svojo umetnost. Sedli so to-rej skupaj in se posvetovali.
Ko so tako sedeli, je nenadoma pritekel zajec po polju in te kel naravnost proti njim.
«Ej, ta pa prihaja, kakor bi ga bil klical», je vzkliknil brivec, vzel skledo in milo, milil čopič tako dolgo, da je pritekel zajec v bližino nato pa ga je v polnem eku obril in mu naredil lepo pristriženo bradico. Pri tem pa ga bi niti urezal niti mu skrivil dlačice.
«To mi pa res ugaja», je rekel °če. če se druga dva ne vzameta Pošteno v roke, je hiša tvoja.
Ni trajalo dolgo, ko je neki go spod v kočiji v silnem galopu pridirjal po cesti.
«Zdaj bom pa jaz pokazal, kaj znam, oče» je rekel podkovač, stekel za vozom, snel konju, ki Ju kar dirjal, štiri podkve ter mu takisto v silnem diru podkoval vsa štiri kopita.
«Fant in pol si», je rekel oče kovaču. «Svojo stvar znaš prav tako dobro kakor tvoj brat. Sam ne vem, komu bi dal hišo».
«Oče, zdaj pa je vrsta na meni». je rekel tretji sin, ko je pravkar pričelo deževati.
USPAVANKA
Aja-nina, aja-nina -le zatisni očke Tina! Noč-zamorka je objela naše hiše, polja, sela, zlate zvezde je prižgala, mesec na nebo speljala, da je kot cekinov skleda, ko z neba na zemljo gleda in se gizdalinsko smeje, ko potresa veter veje, poletava čez cvetice, koder rajajo kresnice.
Joj, pa se zbudijo sove, dupla zapuste in rove; pa še medved, ta nadloga, prihlačal je iz brloga, pa še črni netopir zaplahutal je v večer. Nina-nana, nana-nina le zatisni očke Tina!
Spijo vrabci, spijo grozdi, čakajo le Tino grozdi, ki zlate se na gorici; čakajo le Tino hruške, te medene debeluške -jedla jutri jih to Tina, aja-nina, aja-nina!
GUSTAV STRNIŠA
S It A K A
! Sraka prstan je ukrala,
ej, kako blesti, z njim povsod se je bahala: «Kot kolajna mi žari!»
«Res ti kot kolajna sije, reče ježek poštenjak, med tatovi boljše ni je, toda veš da, to je znak vsem poštenim, da kar urno pred teboj takoj zbeže, tvoje je življenje burno, vsi tatice se boje!»
DRAGAN LUKIČ
VIME LA	A
Zlezla je razposajena miška v shrinjo in izglodala v babičin no v* kožuh veliko luknjo. Zaskrbe-
lo
je babico, zbala se je zime, pa ^nj je hotela, zato je samo rekla:
«Eh, kaj bi! Dobra volja je ^hjbolja».
tedaj naprej se je začela ^iška smejati, tako smejati, da hi nič mogla od smeha.
Vidi petelin, kako se miška v Srheku valja po teh, odpre kljun
m
jo pogoltne.
j, Zdaj se začne smejati petelin, ^ako se je smejal, da ni nič mo ^ od smeha.
j. Vidi lisica, kako se petelin va-v smehu po tleh, zgrabi ga,
ZdrJ se začne smejati lisica Tako se je smejala, sirota, da n: nič mogla od smeha:
Vidi volk, kako se lisica v sme hu valja po tleh, zgrabi jo in jo požre.
Zdaj se začne smejati volk. Ta ko se je smejal, da ni nič mogel od smeha.
Vidi medved, kako se volk v smehu valja po tleh, zgrabi ga m ga požre.
Zdaj se začne smejati medved. Tako se je smejal, da ni nič mogel od smeha.
Vidi ded, kako se medved v smehu valja po tleh, pa zgrabi gorjačo, pobije medveda in napravi babici nov kožuh za zimo.
LETNI PLAN IZPOLNJEN DO KONCA JUNIJA S 60% - FAKTU-
Potegnil je svoj meč in začel z njim mahati križem nad glavo s tako naglico, da ni padla niti kaplja nanj. Začelo je močneje deževati in navsezadnje je lilo kakor iz škafa. On pa je vihtel meč čedalje hitre: je ter je ostal popolnoma suh, kot da sedi pod streho in krovom.
Ko je oče to videl, je bil sila za čuden in je dejal: «Ti si dosegel največje mojstrstvo v svoji stro ki, hiša je tvoja».
Črtomir Šinkovec
Druga dva brata sta bila zadovoljna s tem, kakor sta že poprej obljubila. In ker so imeii tako radi drug grugega, so vsi trije skupaj ostali v hiši in oprav ljali svoje rokodelstvo. In ker so bili taki izvedenci in mojstri, so zaslužili veliko denarja.
Tako so živeli v zdravju in zadovoljstvu do pozne starosti ko pa je eden izmed njih obolel in umrl, sta druga dva tako silno žalovala za njim, da sta takisto obolela in umrla.
Ker so bili tako vrli in so se tako radi imeli, so jih položili v skupen grob.
(prevedel Fran Albreht)
RIRANA REALIZACIJA SE E V PRIMERU Z LANSKIM PRVIM POLLETJEM POVEČALA ZA 17%, PRODUKTIVNOST ZA 15%, ČISTI DOHODEK ZA 25% IN OSEBNI ZA 13%.
IGO GRUDEN
S I A K IT
V Nabrežini blizu Trsta se tvoj oče je rodil:
Kjer je v morju skala čvrsta, se po produ je podil, v zimi z burjo se boril.
V šole hodil je v Gorico.
Ko prihajal je domov, vozil se je z jadrnico,
z ribiči veslal na lov tja do istrskih bregov.
Dnevi so prišli temačni, takšnih ni še videl svet: mrki tujci v dobi mračni so teptali kraški svet pet in dvajset strašnih let. Naj kdor koli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi: Zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!
Gospodarjenje v prvem polletju in problemi delitve osebnih dohodkov so bili osrednja točka zadnje seje komunske skupščine v Tolminu. Rezultati gospodarjenja so ugodni. Velik porast produktivnosti v prvem polletju kažejo, da je gospodarstvo v tolminski komuni premostilo težave, ki so jih imeli v prejšnjih letih, kar bo v prihodnje prav gotovo omogočilo še hitrejši razvoj.
Iz analize periodičnih obračunov izhaja, da je skupno gospo darstvo doseglo v letošnjem prvem polletju pet milijard 807 milijonov dinarjev fakturirane realizacije ali 17,2% več kot v enakem razdobju preteklega leta. Približno v enakem odstotku je porastla tudi plačana realizacija, vtem ko sta dohodek in čisti dohodek porasla v znatno večjem razmerju, za 25%.
Industrijska produktivnost je v prvih šestih mesecih letos porasla za 15%.
Blagovni promet v trgovini je porasel za 12,3%. Tudi‘gostinstvo izkazuje za 19,3%. večjo realizacijo kot v prvem polletju lani, vendar časovno še vedno nekoliko zaostaja za izpolnitvijo plana. Ta je tudi razumljivo, kajti turi stična sezona in s tem glavni promet v gostinstvu se začne še le pozno in je zato večji v drugi polovici leta.
Izmed obrtnih podjetij je dosegla najugodnejše rezultate Klavnica Tolmin, in sicer za 30,3 odstotka več kot v lanskem prvem polletju.
Celotno gospodarstvo je dose-
glo 50,9% letnega plana. Pri tem je na prvem mestu Avtoprevoz Tolmin, ki je dosegel že 78,4 letnega plana.
Končno naj omenimo še, kako v tolminski občini izpolnjujejo izvozne obveznosti. Bilanca je ugodna, saj so podjetja do konca julija izpolnila že 63,9% letošnjega plana izvoza. Največje uspehe je dosegla pri tem «Planika» v Kobaridu, ki je presegla za 45% svojo letno izvozno obveznost, Klavnica Tolmin in tovarna «Krn» sta izpolnili 64% izvoznega plana, vtem ko tovarna igel, «Bača» in Soško gozdno gospodarstvo plana izvoza časovno niso izpolnili. Kljub temu je mogoče pričakovati, da bo letni plan izvoza glede na proizvode, ki pridejo v poštev za izvoz v drugem polletju, izpolnjen in celo znatno presežen.
IZ JEVŠČEKA
Naša vasica leži na vzhodnem obronku Mata jurskega grebena. V tej planinski vasici tik ob meji živi Petrinacova mama, ki obhaja letos 92. letnico svojega rojstva. še vedno je živahna in delavna kot mravlja. Mnogi se jo spominjamo s hvaležnim srcem, ker nam je kot prava mati pomagala v težkih časih zadnje svetovne vojne. Prijatelji in znanci ji želimo, da bi bila zdrava in vedra še mnogo let.
MATAJUR
V vsako hišo: to je Vaš časopis
Silikoza - poklicna bolezen
Za italijanske rudarje, ki že leta pričakujejo toliko zahtevano in upravičeno priznanje silikoze kot strokovne bolezni, bo dobrodošla vest, da ima v Belgiji vedno večjo možnost zakonski osnutek, ki se pripravlja v tem smislu; ta vest je kot požirek kisika v meglenih rudniških predorih. Kdaj bomo dobili automatične rudnike po vzorcu premogovnikov, ki jih uveljavljajo sedaj v Angliji in sicer v Ormonde in Newstead pri Nottinghamu? Gre za cel sistem strojev in naprav, ki jih elektronsko kontrolirajo od zunaj in nobenemu rudarju ni treba v podzemlje, razen če gre za namestitev, kot se predvideva v drugem
obdobju, televizijskih naprav v zaključenem krogu ali če gre za potrebne operacije pri aplikaciji raznih naprav; poseben stroj bo ugotovil, na osnovi raznih stopenj izžarevanja, premogovno rudo; drugi stroj bo kopal; tretji
bo stavil popdpornike v galeriji sproti ko bo nastajala; četrti bo dovažal premog proti transportnim trakovom . O trpljenju ali bolje o tragični usodi obolelih za silikozo dovolj je 100 gramov prahu da končaš na pokopališču, zlasti v Belgiji, bi lahko mnogo govorili. Ta strašna bolezen predstavlja pravo antologijo bolečin, s stalno smrtno nevarnostjo in je prava tragedija za bolnike; prav zaradi tega je nujno potrebno, da se omenjeni zakonski o-snutek podrobno izdela v smislu, da bo dal pravično zadoščenje tistim, ki imajo načeta pljuča, ter da bo obenem popravil dolga leta zapuščenosti, v katerih so bili taki bolniki doslej.
sku, v predorih in drugod. Zato, kolikor lahko vemo iz poluradnega vira, bi morali začeti z izvajanjem tega novega nakona o silikozi s prvim januarjem 1964.
JEZIKOVNI TEČAJI ZA MLADE TUJCE V FRANCIJI
Ne glede na to, da nekateri zamenjujejo silikozo s pneumoco-niozo katero smo že omenili, se prava silikoza ne dobi samo pri rudarjih ampak tudi pri delavcih, ki delajo v kamnolomih, na pe-
DOMAČE IOTICE
SISTEMACIJA IN ASFALTIRANJE CEST
Naša komunska administracija je v teh zadnjih letih poskrbela, da so asfaltirali vse glavne ceste v komunu, sedaj pa namerava napraviti enako tudi po vaseh. V ta namen je zaprosila ministrstvo za javna dela za 40 milijonov posojila, če bo prošnja rešena, bodo asfaltirali cesto v Dolenjem in Gorenjem Brnasu, v Bijačah, Klenjah, Kočebarjih in Kosti.
VODA JE PREVEČ DRAGA
činju in drugod. Ker dela še niso povsem končana, seveda v najhujši vročini ni bilo dovolj vode. Stroški za to miljoracijo, ki je v resnici ljudje niso občutili, so bili visoki in zato je komun podražil tarifo ne glede na število pip oziroma uporabe. Ljudje seveda zaradi tega zelo godrnjajo in zato je komunska administracija odredila, da potrošniki vode lahko plačajo « bolletto » šele prihodnje leto, tekom 18. junija 1964. Že sedaj pa tudi študirajo, da bi namestili vodne števce in da bi potem na podlagi teh plačevali vodo.
Socialna služba za pomoč izseljencem (391, rue Vaugirard, Paris 15me), organizira v Le Ro-chette pri Melunu (Seine - et -Marne), jezikovne tečaje francoskega jezika za tujce v starosti od 14 do 15 let. Taki tečaji so pod visokim pokroviteljstvom državnega ministrstva za vzgojo in ljudskega ministrstva ter so deležni njune podpore.
Ti tečaji so namenjeni predvsem mladim Italijanom, ki so pred kratkim prišli v Francijo ter imajo zato težave v šoli prav zaradi jezika ali pa zaradi svoje pomanjkljive izobrazbe. Tečaji so na razpolago vsem mladim tujcem, ki stanujejo v katerem koli delu Francije, zlasti pa tistim, ki živijo na področju okrog Pariza, šolske potrebščine dobijo učenci brezplačno. Pogoj za sprejem je diploma petega razreda ljudske šole in pa zdrav fizični ustroj.
KOLIKO JE IZSELJENCEV V ZDA
Zadnje čase je prebivalstvo ah-tenskega komuna nezadovoljno, ker jim je komunska administracija, potem ko je skušala izboljšati vodovode, podražila vodo.
Letos je dal komun obnoviti ves vodovod od Ahtna do Salan-drov in dal izboljšati vaške v Por-
GRMEK. V špital so morali peljati 81 letnega Štefana Chia-baia, ker je v hiši tako nerodno padel, da je dobil hudo rano na glavi. Zdravi se v čedadkskem špitalu.
Iz podatkov, ki so bili objav* ljeni v letnem poročilu ameriškega statističnega urada za priseljevanje, je razvidno, da se je v obdobju od 1820 do 1961 priselilo v ZDA 4.981.231 italijanov, od tega 201.298 v zadnjih desetih letih.
V dvoletju 1960 -1961 je bila dovoljena stalna naselitev v ZDA 20.652 osebam rojenem v Italiji od teh 5817 v okviru redne kvote in 14.835 izven nje. Največje število italijanskih priseljencev je v državi New York (89.825) najmanj pa v državi Michigan (8.927) V zadnjih desetih letih je pridobilo ameriško državljanstvo 114. 597 Italijanov, od tega 18.365 samo v letu 1961.
atra» 4	MATAJUR
DUE IMPORTANTI CONVEGNI
Riuniti a Udine gli amministratori
comunali della Slavia Friulana e della Val Resia
KRATKE DOMAČE NOVICE
Di recente, e molto opportunamente, gli amministratori comunali della Slavia Friulana e della Val Resia si sono ritrovati assieme per la seconda volta (un loro primo convegno data dalla primavera del 1962) con il preciso e comune intendimento di discutere e portare il più possibile a-vanti i problemi che angustiano i territori e le popolazioni delle citate zone.
Si sono ritrovati a Udine e, come sempre, pur tra differenze ideologiche e d’opinione, hanno affrontato i vari problemi con il r>iù grande impegno e con immutato entusiasmo; e nell’atmosfera veramente democratica e fraterna essi hanno discusso con serena obiettività e con grande cognizione di causa sviscerando a dovere ogni problema attinente alla terra madre.
Il convegno, che ha avuto la significativa adesione del Senatore Ercole Bonacina, membro del Consiglio Nazionale dell’Associazione Comuni Italiani e direttore della rivista «Il Comune Democratico», che, avendo a cuore le sorti delle nostre valli e dei suoi abitanti, non ha potuto essere presente perchè impegnato nella preparazione del Congresso nazionale del suo Partito, ha trattato in particolare il problema dell’emigrazione naturalmente legato al pauroso e preoccupante spopolamento che rende sempre più precaria la situazione economica in ogni valle.
Si è molto discusso anche riguardo all’istruzione professionale da dare ai nostri giovani ed alla necessità di impartire — come del resto si fa altrove nei riguardi di altre minoranze — l’insegnamento della lingua materna che molto può favorire quando si recano all’estero oltreché facilitar loro la conoscenza della propria storia e quella dei popoli a noi confinanti.
Naturalmente anche il problema dell’industrializzazione, specie per quanto riguarda le valli di San Leonardo e di San Pietro, è stato alquanto discusso: esso
A ROMA come a Taipana
L’eroica antifascista Maria Ber-netic — sarta, nata a Trieste il 14 marzo 1902 e condannata dal Tribunale Speciale con sentenza n. 151 del 12 febbraio 1928 ad anni 2 di galera e con sentenza dello stesso tribunale n. 29 del 2 marzo 1940 ad altri 16 anni di reclusione — a chiusura di un suo recente coraggioso discorso alla Camera dei Deputati ha recato alla maggioranza dei suoi elettori frasi di saluto in lìngua slovena.
L’episodio ha recato naturalmente sorpresa nonché un « richiamo » del Presidente della Camera che non ha mancato di far rilevare che nel Parlamento italiano non è ammessa che la lingua italiana. Ma ormai l’on. Ber-netic aveva parlato, aveva cioè ubbidito ad un istintivo impulso probabilmente suggerito, oltreché dalle sue origini, dal fatto che a mandarla alla Camera erano stati gli elettori di parlata slovena.
A proposito di « discorsi in lingua slovena », or non è molto — e lo vogliamo ricordare — anche durante una seduta al Consiglio comunale di Taipana ci si è e-spressi in sloveno; e protagonista ne è stato il Consigliere Tedoldi il quale potè, almeno, anche se richiamato, parlare fino in fondo nella lingua madre che del resto tutti i presenti conoscevano e che in varie chiese della Slavia Friulana, come nei tempi andati e perfino sotto l’imperante fascismo, è di norma usare.
infatti costituisce per l’intera Slavia Friulana e per la Val Resia il vero problema di fondo in quanto da una conveniente industrializzazione ne conseguirebbe una radicale trasformazione economica e sociale la quale innanzitutto troncherebbe l’esodo delle popolazioni.
Durante l’importante convegno è stata seguita con grande interesse anche una chiara relazione fatta dal Presidente del Comitato di Coordinamento per la Rinascita economica della Slavia Friulana e che è pure Consigliere Comunale di Taipana, relazione che pubblicheremo in uno dei prossimi numeri.
IL'DISAGIO ECONOMICO DELLE VALLI DEL NATISONE DENUNCIATO ANCHE DAI COMUNISTI
I comunisti del cividalese si sono riuniti da poco a San Pietro al Natisone, dove alla luce di una situazione estremamente preoccupante e che nessuno può ignorare e non riconoscere, hanno dibattuto quei problemi che più affliggono la zona.
I lavori sono stati aperti da Paolo Petricic del luogo che ha
Non si è ancor spenta l’eco sfavorevole suscitata circa i provvedimenti presi, e da noi a suo tempo riferiti, dalle autorità di polizia di Berna contro emigranti italiani in Svizzera accusati di attiva partecipazione alla campagna elettorale italiana; provvedimenti che in queste ultime settimane sono stati al centro dell’opinione pubblica sia in Italia che nella Confederazione elvetica.
Per la verità, la nostra stampa si è ampiamente occupata dei lamentati episodi ai danni di e-migranti italiani ( dalla polizia ne sono stati picchiati a Basilea e a Berna) nonché del problema e-migratorio in sé con particolare riguardo dei suoi diritti civili e democratici, delle condizioni di vita (salari, alloggi, previdenze sociali eccetera) e dell’offensiva anti-italiana sfociata in Svizzera, come abbiamo riferito, nelle e-spulsioni e nella creazione, nientemeno, che di un Partito «antimeridionalista»!
E’ tuttavia lecito conoscere come nel corso delle polemiche siano venuti a galla fatti veramente deplorevoli e in definitiva incredibili. Basti pensare che nello scorso aprile l’ambasciata italiana a Berna ha inviato, come riferisce la «Voce», a tutti i consolati in Svizzera una circolare, firmata personalmente dall’ambasciatore Corrado Baldoni, nella quale si chiedeva di svolgere — esattamente come l’OVRA al tempo del fascismo che consegnava alla polizia svizzera i nominativi degli antifascisti — una inchiesta per accertare se fra l’emigrazione vi erano attivisti comunisti; e la stessa circolare invitava i consolati ad individuare e segnalare i nomi d“gli eventuali attivisti comunisti o sindacali che sia. In proposito, una volta interpellato il Ministero degli Esteri i-taliano, questi ammetteva candidamente tali direttive precisando che esse hanno lo scopo di «tutelare gli interessi dei connazionali».
Pertanto è probabile che tra non molto al Parlamento italiano si svolga un ampio dibattito
sull’emigrazione italiana in Sviz-
relazionato sulla situazione po litica in generale nella Regione Friuli-Venezia Giulia soffermandosi, in particolare, sui problemi economici e sui diritti spettanti alla minoranza linguistica slovena.
A conclusione del convegno, che ha trovato tutti concordi sugli argomenti trattati, venne avanzata la proposta, unanimemente accettata, di indire un convegno allargato con la presenza di studiosi, di parlamentari, di sindacalisti e di quanti, con il loro interessamento, recano un valido contributo alle iniziative per le migliori fortune della Slavia Friulana e della Val Resia.
Al Petricic hanno fatto seguito Isidoro Predan di Clodig, del quale riportiamo alcuni passi salienti del suo intervento in altra parte del giornale, e l’on. Mario Lizzerò che ha riassunto la discussione generale e pronunciato il discorso di chiusura facendo risalire la responsabilità della situazione locale al Partito di maggioranza e invitando la popolazione ad unirsi nella lotta per la realizzazione delle sue sacrosante a-spirazioni.
Nel corso del dibattito è stata approvata anche una mozione riassuntiva dei lavori svolti.
zera alla luce degli avvenimenti che siamo andati narrando; dibattito richiesto da democristiani, socialdemocratici, repubblicani, socialisti e comunisti. Aggiungiamo che perfino l’Assemblea Regionale Siciliana si è interessata del problema e che sta costituendo una commissione il cui compito sarà quello di accertare, con la partecipazione degli organismi sindacali, le condizioni di vita e dei lavoratori all’estero ed in particolare in Svizzera e in Germania.
Pertanto, tra le proteste dirette, segnaliamo quelle di venti e-migranti italiani addetti alla costruzione di case d’abitazione nel quartiere di La Pontaise di Losanna: ebbene questi lavoratori si sono licenziati in segno di protesta contro le cattive condizioni di alloggio. Essi infatti dormivano in una baracca in cui le condizioni igieniche erano del tutto primitive.
IZSELJENCI SE MORAJO ZDRUŽITI
čeprav so v večini primerov odnosi do izseljencev gostoljubni in prijateljski, vendar pride v Belgiji vsako toliko do diskriminacijskih ukrepov, ki negativno uplivajo na zavest izseljencev ter povzročajo takojšen in živ odpor.
Dejanski primeri diskriminacij, kot smo jih videli v Zahodni Nemčiji, v Švici in tudi po dru gih državah, ne manjkajo; često gre za škandalozne primere. V takem položaju se nam nikakor ne zdi umestno govoriti o «prostem gibanju delovne sile ».
Naši izseljenci, ki morajo često opravljati najtežja dela, bi morali razumeti, da bi se morali združiti in se boriti skupaj z belgiji-skimi delavci ter doseči popolno enakopravnost, če se hočejo u-spešno upreti diskriminacijskim ukrepom. Enakost ne pomeni samo enake plače, ampak tudi primerne stanovanjske pogoje, pogoje za družabno življenje, možnost razvoja in vključitev v družbo, v kateri morajo živeti.
Platišče
Pozor na gobe
Letošnja deževna jesen je bila zelo ugodna za gobe, ki so zrasle v velikih količinah. Ljudje so tot izkoristili in so množično nabirali ta važen rastlinski priboljšek za prehrano. Vendar pa niso vedno nabirali gobe samo ljudje, ki znajo ločiti užitne gobe od strupenih. Tako se je zgodilo, da smo imeli več primerov zastrupi j en j kakor še nikoli v prejšnjih letih in da so bili nekateri primeri tudi smrtni. Tako je na primer umrl, ker je jedel strupene gobe, v Ahtenu Angelo Cancellier. V na katerih primerih, zlasti onstran Tagliamenta, so morali odpeljati cele družine v bolnišnico, da so jim rešili življenje.
V Platiščah je zaradi tega, ker je jedla strupene gobe, umrla Marija Šturm ki ji tudi v bolnici v Vidmu, kamor so jo nemudoma odpeljali skupaj z neko njeno prijateljico, niso mogli več pomagati. Rešili so samo prijateljico, ki se je že vrnila zdrava domov.
HI o
Hiša se je podrla
V Klodiču so vaščani zaslišali nenadno podiranje, ki ga ni nihče pričakoval. Kaj se je zgodilo? Neka stara hiša, ki ji je po vsej verjetnosti voda izpodjedla temelje, se je nenadoma sesula na kup. Na srečo v hiši, ki je last Alfonza Marguttija, v tistem trenutku ni bilo nikogar; v zgornjih nadstropjih že dolgo ni nihče stanoval in prostori so služili za shrambo razne starine ; v pritličju pa je redno obratovala mesnica. Za to so morali seveda najti lokal drugie, da je lahko redno poslovala in oskrbovala domačine z mesom.
REZIJA
Prejšnji teden je umrla najstarejša naša vaščanka: 90 letna Ana Brida. Ranjka pa je bila tudi najstarejša Rezijanka, saj sedaj v naši dolini ni nobenega, ki bi dosegel 90 let.
Našli so ga
Deček Giuseppe Micelli iz Sv. Jurija je izginil od doma in dolgo so ga zamanj iskali. Končno so ga našli karabinjerji v Maja-nu in ga vrnili svojcem.
Nezgoda deklice
Globoko rano na desni roki, ozdravljivo v kakih desetih dneh, si je po nesreči prizadejala z razbitim kozarcem komaj petnajstletna Danijela Durjavig iz Srednjega.
So voda je
Nesrečen padec
Po nesreči je padel blizu svojega doma 62-letni Angelo Mullom iz Sovodenj ter se pri tem udaril na glavo in na prsih. Zdravnik v čedadski bolnišnici mu je nudil prvo pomoč. Ozdravel bo v sedmih dneh.
DOBRE CESTE SO PREDPOGOJ ZA TURIZEM
Zvedeli smo, da nameravajo a-sfaltirati cesto, ki pelje iz Njivice preko Brda do Sedlišč. To bi bilo seveda zelo koristno delo, posebno še, če bi jo potem siste-mirali še naprej do Viskorše in Debeleža. Tako bi bila, potem ko bo asfaltirana tudi v Krnahtski dolini, (pozdravnih) urejena vsa glavna cestna mreža tega predela.
Ko bo vse to narejeno, bomo šele mogli začeti govoriti o razvoju turizma v naših krajih. Seveda pa bi bilo nujno potrebno asfaltirati tudi cesto, ki pelje iz Tipane (Tipanski most) v Plati šče do italijansko-jugoslovanske meje, kjer je blok druge kategorije, ki pa bo mogel postati, skup no z blokom v Učji, s časom tudi prve kategorije, saj pogajanja so že v teku.
POPRAVILO PROVINCIALNE CESTE
Končno bo provincialna administracija le dala sistemirat cesto v Prapotnem. Ker ne more sama vzdržati teh stroškov, je že zaprosila za državni kontribut. Tako bodo v kratkem odprli kantir dela.
Iz Kanalske
SMRTNA NESREČA V RUDNIKU
Vso našo okolico, posebno pa družine rudarjev, je zelo vznemirila vest, da se je v rabeljskem rudniku smrtno ponesrečil 43 letni Remigio Del Negro, oče petih otrok. Ubogi mož je padel v rudniku kakih 80 metrov globoko in so ga našli šele eno uro po nesreči mrtvega. Kako je prišlo do nesreče še ni znano. Ran j ki Del Negro se je zaposlil v tem rudniku šele pred mesecem dni.
NEPRIJETNA NOVICA
že nekaj časa kroži po vsej naši okolici novica, da bodo ukinili kolodvor. Ljudje so ogorčeni in bodo protestirali, če bi se kaj takega zgodilo. Kako bodo hodili študenti v šolo in delavci na delo? Nasprotno, sedanji kolodvor bi morali obnoviti, saj je vendar Naborjet znan turistični in gospodarski kraj.
NA KRATKO POVEDANO
Zapore bodo ukinili
Z nedavnim odlokom ministrstva za pravosodje je bilo sklenjeno, da bodo s prvim januarjem 1964 ukinili okrajne zapore v Čedadu, kjer imajo sedaj le nekaj zapornikov.
GORJANI. Letošnje poletje je
komunski svet na željo domačih lovcev sklenil ustanoviti na komunalnem teritorij o lovsko rezervo. Ta sklep bi moral biti potrjen in sprejet tudi od provincialnega lovskega odbora. To se pa ni zgodilo, ker v Gorjanih ni uradne lovske sekcije.
LO STABILIMENTO DI CURA « RADENSKA SLATINA », RADENCI, nella valle del fiume di Mura sul confine austriaco, 208
ni, clima subalpino, aperto tutto l’anno. - INDICAZIONI: malattie del cuore e dei vasi sanguigni, malattie dei reni e dei canali urinari, malattie dello stomaco e degli intestini malattie del fegato e della vescica biliare, malattie del metabolismo.
MEZZI MEDICI ALI:	bagni
carbonici naturali, cure con acqua minerale fisioterapia, dieta, massaggio ginnastica.
— ORDINAMENTO: 9 alberghi (un sanatorio in costruzione), 30 cabine da bagno, sala per le cure con l’acqua minerale, ambulatorio medico, ambulatorio dentario, cucina dietetica, caffè, dancing, piscina sportiva aperta, cinematografo, biblioteca, musica (tutto l’anno), giardini, boschetti, caccia, pesca, passeggiate, gite.
Per informazioni: TURISTBIRO - Slatina Radenci (Jugoslavia).
Rubrica dell’ Emigranfe
DIFENDIAMO i nostri emigranti