Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 24. DECEMBRA 1964 Leto XVI. — Štev. 50 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ŠTEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383
21. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE G. RADGONA:
Kulturna dejavnost in delavska univerza
Občinska skupščina v Radgoni je preteklo soboto obravnavala kulturno prosvetno ter telesnovzgojno problematiko, na dnevnem redu pa je bilo tudi poročilo o delu Delavske univerze.
Po ugotovitvah sveta za prosveto in kulturo je bila kulturno prosvetna dejavnost v preteklem obdobju precej živahna. Na območju občine je
delovalo 10 dramskih skupin, ki so uprizorile 16 odrskih del. Bilo je tudi več gostovanj. Opera SNG iz Maribora je gostovala s Seviljskim brivcem, SLG Celje z Raztrganci in satiro Smeh ni greh ter z igro Senca pravega moža, SNG Maribor z igro Glorija. Na glasbenem področju je bila najbolj aktivna godba na pihala, ki je imela 24 samostojnih koncertov, delaven pa je bil tudi gasilski oktet. V lanskem letu je bilo organizirano v Radgoni srečanje pevskih zborov mariborskega okraja. Na območju radgonske občine je 14 dvoran, vendar nekatere že niso popolnoma dograjene. Največ sredstev je bilo v letošnjem letu porabljenih za ureditev dvorane v Apačah in sicer 3,5 milijona dinarjev.
Analiza dela Delavske univerze v preteklem obdobju je pokazala, da se je ta vzgojno izobraževalna institucija v preteklem obdobju močno afirmirala. Vrste tečajev in predavanj je obiskovalo veliko število ljudi. Da pa bi bilo delo še bolj uspešno sodijo, da
bi bilo potrebno v bodoče namestiti pri Delavski univerzi dva stalna strokovna sodelavca. Mimo tega je treba omeniti, da ima Delavska univerza na razpolago premalo prostorov. Za razne seminarje se poslužuje dvorane in učilnice Avto — moto društva G. Radgona. Da bi delavska univerza lahko bolj izvajala svoj izobraževalni program, bi bilo potrebno, da bi imela vsaj tri učilnice.
Praznovanje dneva JLA
Ob dnevu JLA so bile organizirane številne proslave, obiski in srečanja z vojaki. Osrednja svečanost je bila na predvečer samega praznika v soboški grajski dvorani, kjer so na svečani akademiji nastopili poleg pripadnikov JLA tudi mladi harmonikarji glasbene šole, pevski zbor in recitatorji soboških gimnazijcev ter pevski zbor upokojencev iz Murske Sobote.
V popoldanskih urah je predsednik občinske skupščine Murska Sobota priredil slavnostni sprejem, katerega so se udeležili predstavniki JLA, stari borci in nekateri družbeni delavci.
Na gostovanju RTV Zagreb v Lendavi se je zbralo mnogo poslušalcev, ki so bili navdušeni nad prireditvijo.
OBČINSKA SKUPŠČINA LJUTOMER:
Program dela za prihodnje leto
Občinsko skupščino v Ljutomeru čaka veliko dela. To potrjuje delovni program skupščine, sprejet na zadnjem zasedanju. Omenili bomo le nekatere važnejše zadeve.
S področja gospodarstva predvidevajo, da bi skupščina obravnavala obrt na območju občine, o turizmu, kmetijstvu in gozdarstvu, turistični program za mesto Ljutomer, o stanju in razvoju trgovine in o podružabljanju kmetijskih zemljišč. Veliko zadev je predvidenih s področja financ, dočim so predvidene na področ-
ju družbenih služb naslednje zadeve za razpravo v skupščini: problematika mladinskega prestopništva, otroško varstvo, delovanje Delavske univerze, problematika šolstva in predlog o razvoju mreže osnovnih šol v občini, o kulturno prosvetni in telesno vzgojni dejavnosti ter o zdravstveni službi.
Poleg omenjenega pa predvideva občinska skupščina še vrsto drugih zadev, ki naj bi
jih skupščina obravnavala na svojih zasedanjih v prihodnjem letu.
Priprave so se že začele
Priprave na svečano praznovanje 20. obletnice osvoboditve so se v Črensovcih že začele. O praznovanju so pred kratkim obširneje razpravljali na skupnem sestanku Zveze borcev in Zveze rezervnih oficirjev ter podoficirjev. Osrednja proslava bi naj bila v Črensovcih ob odkritju spomenika Zmage, ki bo stal v središču vasi. Za to bodo potrebna precejšnja sredstva. Osnovna organizacija ZK, KO SZDL in druge vaške družbeno politične organizacije so se že dogovorile o enotni akciji zbiranja sredstev. Pol milijona dinarjev v ta namen je že odobrila črenšovska kmetijska zadruga.
Anže
S PRVE SEJE NOVEGA OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS
Sodelovanje mladine s študenti
Na prvi seji novega občinskega komiteja v Gornji Radgoni so sestavili novi odbor komiteja, izvolili komisije, obravnavali in potrdili predlog proračuna itd.
Ker je dosedanji sekretar Aleksič Franc odšel na novo delovno mesto, so izvolili za sekretarja tovariša Petra Fridaua. Namesto sedanjih 7, so imenovali 4 komisije in to kadrovsko, ideološko, družbeno zabavno in komisijo za gospodarska vprašanja. Če bodo pozneje potrebne še druge komisije, jih bodo imenovali naknadno. Menili so, da je bilo delo sedanjih komisij precej šibko in da bi bilo potrebno vanje vključiti tudi starejše člane, kar pa jim še ni uspelo. Program dela bodo sprejeli na prvem plenumu v začetku januarja.
Takoj po plenumu bodo organizacije skupaj z ljutomerskimi mladinci na Pohorju s prleškimi študenti 3 dnevni seminar, kjer naj bi našli skupni imenovalec za sodelovanje med študenti in mladi-
no. medtem ko bo v Radencih dvo dnevni občinski seminar za vodstvo mladinskih organizacij in člane komiteja. Predsednik komiteja Milkovič je ob koncu orisal delo in vlogo pri izgrajevanju mladinske organizacije sedanjega sekretarja ter mu želel na novem delovnem mestu mnogo uspehov in mu izročil v spomin skromno darilo.
IKA
VREMENSKA NAPOVED za čas od 24. dec. do 3. jan.
Ves čas zelo nestalno s pogostimi padavinami (po večini na meji med dežjem in snegom), le redki posamezni dnevi bodo brez padavin. Okrog 2. januarja približno dvodnevno izboljšanje. Okrog 26. decembra močnejša ohladitev.
Dr. V. M.
USPEHI SO VIDNI
O delovanju krajevne organizacije SZDL Dolnja Bistrica so temeljito razpravljali na letni konferenci. Dobra udeležba vaščanov na konferenci je prispevala k živahni razpravi. Ugodno so ocenili razvoj vasi, predvsem so ponosni na dosežene uspehe pri urejanju zunanjega videza kraja. Dobro razvito sodelovanje na relaciji SZDL — krajevna skupnost in kmetijska zadruga je pripomoglo k temu, da so izpolnili večino na lanski konferenci sprejetih nalog. Tudi o možnostih razvoja turizma so razpravljali. S postavitvijo kolišča Bobri na rokavu Mure se v tem kraju nudi možnost razširitve tega gostišča v sodoben turistično rekreacijski center.
Anže
S POSVETOVANJA V MURSKI SOBOTI
Prestopništva mladih naraščajo
Pred dnevi je bilo v Murski Soboti posvetovanje o mladoletniškem prestopništvu, katerega so se udeležili predstavniki političnih organizacij, družbenih skupnosti in člani ljudske milice iz Murske Sobote.
Na posvetovanju so ugotavljali, da mladoletniško prestopništvo iz leta v leto narašča, kar postaja zaskrbljujoče ter bo potrebno storiti nekatere ukrepe. Samo v letošnjem letu so zabeležili 103 kazniva dejanja mladoletnikov, od teh je 40 šolskih otrok, 5 predšolskih. 25 otrok v starosti od 14. do 16. leta in 33 mladih v starosti od 16. do 18. leta.
Te številke jasno dokazujejo, v katerih letih delikventi delajo prekrške. Letos je bilo storjenih 70 tatvin, pet primerov, v katerih so prestop-
niki povzročili škodo imovine v vrednosti nad milijon dinarjev. Poleg teh pa so se povzročali pretepi. Veliko materialno škodo je povzročilo tudi 6 požigov.
Iz analize je bilo razbrati, da 80 odst. teh prestopnikov izhaja iz dobrih družin, le okrog 20 odst. je takih, ki živijo v slabših pogojih. Vedno večja zaposlitev ženske delovne sile povzroča, da otroci teh staršev nimajo pravega varstva v prostem času. V tem primem bi morale vzgojne ustanove odigrati svojo vlogo,
da bi bilo otroku zasigurano primerno varstvo in nega, katera je za mladoletnike še tako potrebna.
Po teh vprašanjih bo v občinskem merilu v prvi polovici meseca januarja posvetovanje, na katerem bodo razpravljali, kako v bodoče reševati nastale probleme.
PRIREDILI BODO NOVOLETNO ČAJANKO
Prejšnji teden se je mladina iz Markišavec sestala na prvem pokonferenčnem sestanku. Največ je bilo govora o ureditvi prostorov. Pomenili so se tudi, kaj vse bodo nabavili, da bo soba čim boljše opremljena. V okviru novoletnih praznikov bo markišavska mladina pripravila čajanko in mladinski ples.
Gradnja kafilerije napreduje
Dela pri gradnji kafilerije v Murski Soboti napredujejo. Obrat, ki ga gradi tovarna mesnih izdelkov, bo predeloval razne odpadke, ki so doslej polnili soboške kanale, iz katerih prihaja smrad. Iz doslej neizkoriščenih odpadkov: krvi, klavniških odpadkov, laja in kosti bodo pridelovali visoko proteinska krmila, za katera je pri nas veliko povpraševanje in smo v prvi vrsti bili dosedaj vezani na uvoz. Del opreme bodo uvozili iz Švice, obrat pa bo urejen tako, da se
ne bodo mogle širiti razne bolezni.
Predelovali bodo v prvi vrsti za lastne potrebe KIK Pomurka, vendar predvidevajo, da bo kapaciteta soboške kafilerije večja.
Dograditev kafilerije bo v veliki meri pripomogla k higiensko tehniški zaščiti mesta, ker se ne bodo po kanalih pretakale smrdljive vode, ki so prava vaba za širjenje mrčesa. V kolikor bodo vsa dela pravočasno opravljena, predvidevajo, da bo kafilerija dograjena meseca aprila.
OB PRAZNIKU JLA
Bojan Červič na Tišini
V	počastitev praznika JLA so na tišinski osemletki pripravili proslavo, na katero so povabili Bojana Červiča, ki je edini preživeli borec iz znane borbe na Vaneči. Učencem in mladini je govoril o svojih doživljajih med narodnoosvobodilno vojno. Med mladimi je vladalo precejšnje zanimanje, ker so tovrstna predavanja redkost. Na kraju svečanosti so učenci dali prvoborcu skromen spomin na tišinsko šolsko in ostalo mladino.
V	okviru praznika JLA so učenci tišinske šole obiskali
vojake na karavlji v Petanjcih in to skupno s člani KO SZDL. Ob tej priliki je bila na karavlji proslava s kulturnim programom, a prijetno kramljanje med vojaki in mladino je dalo srečanju še posebno vsebino.

Ob tej priliki so pionirji in mladina tišinske osemletke izdali prvo številko šolskega glasila »Valovi Mure«. Mladi so v glasilu objavili boljše spise, pesmi, križanke in nekaj prispevkov o delu mladinske in pionirske organizacije.
vam priporoča
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
Metrsko blago, volnene, bombažne, sintetične in svilene tkanine si lahko izberete v veliki izbiri in po najnižjih dnevnih cenah v dobro založeni poslovalnici »ZARJA «.
UKREP, KI BO OMOGOČIL BOLJŠE DELO SKUPŠČIN:
Prenos nekaterih pristojnosti na svete
V skoraj dvoletnem obdobju delovanja naših občinskih skupščin so odborniki na prenekateri seji skupščine ugotavljali, da so dnevni redi zasedanja odločno preobširni. Po 14 ali celo več točk dnevnega reda je pomenilo običajno dolžino zasedanja. In težko je bilo v peturni seji temeljito obravnavati celotni material, pa čeprav so bile nekatere točke dnevnega reda take, da sicer niso zahtevale veliko časa. Toda ob tem drobižu je pogostokrat zmanjkalo časa za obširnejše razprave onih zadev, ki so bile ključnega pomena za določeno delovno področje. Na enem izmed letošnjih zasedanj je občinska skupščina v Ljutomeru
Že sprejela odlok o prenosu nekaterih zadev iz pristojnosti občinske skupščine na njene svete. To so storili na zadnjem zasedanju tudi v Radgoni. Odlok, ki je po obsegu zajeten, je pokazal s kakšnimi drobnarijami se je morala doslej ukvarjati, če je bilo potrebno, občinska skupščina. Omenili bomo samo nekaj zadev, ki so prešle z novim odlokom v pristojnost posameznih svetov. Na primer: določanje in spreminjanje dimnikarskih okolišev, urejanje lokalnega prometa na območju občine, določanje in spreminjanje imen ulic in trgov, kar je bilo prenešeno v pristojnost sveta za občo upravo in notranje zadeve. Svet za
družbeni plan bo v bodoče samostojno obravnaval in odločal o mnogih zadevah s področja prometa z zemljišči in stavbami, kar ureja vrsta zakonskih predpisov. Tudi svet za kmetijstvo je dobil nekatere nove naloge v katerih je doslej odločala le občinska skupščina. Tako bo ta svet samostojno odločal o dodeljevanju in odvzemu ribiških okolišev, določanju lovišč, določanju krajev za živinske trge in sejme ter o vrsti zadev s področja gospodarjenja z gozdovi.
Čeprav morda v praksi ni prišlo do tega, da bi občinska skupščina razpravljala tudi o teh zadevah, je bilo doslej v pristojnosti skupščine tudi od-
ločanje o takih manj pomembnih zadevah kot je na primer določitev dela hišnika v neki javni zgradbi, predpisovanje hišnega reda v stanovanjskih hišah in podobno.
Z novim odlokom so dobili širše pristojnosti prav vsi sveti občinske skupščine, občinska skupščina pa si je s tem ustvarila pogoje, da bolj obširno obravnava o vseh onih zadevah, ki imajo širši pomen za celotno občino, kot je investicijska ali komunalna politika itd.
Pri ocenjevanju aktivnosti naših skupščin torej ne smemo iti tudi mimo tega kakšne so bile pristojnosti skupščin in kako so te pristojnosti po pomenu lahko vplivale na to, da je bil naš odbornik bolj ali manj aktiven. Dosedanja zasedanja s 14. ali več točkami dnevnega reda nam dajejo odgovor na to.
OD TEDNA
ZOPET PREVRAT V SAJGONU
Južni Vietnam je še nadalje prizorišče zelo močnih trenj in vojaških spopadov. Tudi Združenim državam Amerike, ki so se tako močno angažirale na tem delu Azije, uidejo večkrat vajeti iz rok, kar očitno Kaže, da njihovi varovanci nimajo ravno trdnih opor. Tako je bil minulo nedeljo zopet izveden državni udar, ki očitno ZDA ni bil pogodu in doslej se še položaj ni umiril. Med raznimi skupinami ter mladimi in starimi generali se bije boj za oblast. Tudi vesti so dokaj zmedene, vendar pa v glavnem potrjujejo, da obstojijo v bistvu tri skupine, ki se bijejo za oblast. Razpuščen je tudi narodni svet, ki je bil ustanovljen na pobudo Američanov. Šef države general Kahn je po nekaterih vesteh dal tudi vso podporo mladim generalom, kar je izzvalo precejšnje negodovanje.
V ITALIJI VOLIJO PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Prav pred tednom dni so se začele v italijanskem parlamentu volitve novega predsednika republike. Dosedanji predsednik Segni je namreč zaradi bolezni odstopil. Doslej so italijanski poslanci glasovali že dvanajstkrat, vendar še noben kandidat ni dobil potrebne večine glasov. V posameznih strankah se je pojavilo več kandidatov, kar seveda razbija glasove, nobena stranka pa tudi nima potrebne večine, da bi lahko odločila volitve sebi v korist. Z ozirom na pristojnosti italijanskega predsednika republike, se glasovanju posveča velika pozornost.
V KONGU
BREZ ODLOČITVE
V Kongu še nadalje divjajo boji z menjajočimi se uspehi. Uporniki so v nekaj dneh osvojili spet precejšen del ozemlja, ki so ga prej izgubili in tudi važne strateške položaje. Moiz Čombe pa krepi svoje sile z novimi najemniki, ki jih nabira v raznih državah. Ameriška letala tudi čedalje odločneje posegajo v boje, s čimer se seveda tudi množijo protesti zoper ZDA. V zadnjem času si Američani prizadevajo prepričati Čombeja, da bi si z drugimi, diplomatskimi sredstvi utrdil svoj položaj in zato bi naj vključil v vlado opozicijske sile, ki se še niso pridružile upornikom. Prepričujejo ga tudi, da je sedaj čas, da izboljša svoje odnose z afriškimi državniki, kar pa bo seveda težko dosegel kljub temu, da bi to verjetno zelo rad dosegel.
DO TEDNA
DOBROVNIK
Pri opekami v Dobrovniku so začeli z gradnjo novega transformatorja, ki bo usmerjal tok le za opekamo in bližnjo okolico. Gradnja novega transformatorja je potrebna zato, ker bodo v bližnji prihodnjosti preuredili opekamo na pogon z električnim tokom. Stroje in 110 KS močan motor so si nakupili v Kidričevem. Z naslednjim letom pa bodo začeli z redno izdelavo strešne opeke, saj jim bo to novo okolje dovolilo. Modernizacija pa bo delavce precej razbremenila.
GE
Ljudska knjižnica v Dobrovniku, ki deluje že vrsto let, je zopet dobila knjige iz uvoza, ki jih je naša država uvozila iz Madžarske. To so predvsem dela madžarskih pisateljev. S tem se je število knjig zopet povečalo. Bralci imajo na razpolago precej madžarskih knjig, imajo pa tudi veliko slovenskih knjig. Kot je pokazala analiza, prebivalci najraje prebirajo romane iz domače in svetovne literature.
Kdaj amortizacija od šolskih zgradb?
Z vedno večjim uveljavljanjem samostojnosti delovnih kolektivov v naših šolah, kar se odraža tudi v tem, da naj bi dobivale šole v bodoče sredstva za izvajanje učnega programa na osnovi pogodb, sklenjenih med šolami in ustreznim skladom za šolstvo, pa ostaja še vedno odprto vprašanje obračunavanja amortizacije za šolske zgradbe. Statuti naših šol predvidevajo med ostalim tudi možnost, da šola formira investicijski sklad, toda verjetno bo redek primer, da bodo v tem skladu tudi sredstva. Z amortizacijo je seveda še mnogo
huje, kajti nobeni občini ne bi zlahka uspelo, da omogoči šolskim kolektivom tolikšna sredstva, da bi ob primerni amortizacijski stopnji in po predhodni ocenitvi zgradb formirala še amortizacijo.
To važno vprašanje so nekateri šolski kolektivi načeli ob nenehnih razpravah o obnovi starih šolskih poslopij in ob predlogih za gradnjo novih. Če kje drugje, potem je prav v šolstvu ob dosedanjem načinu investiranja, pa naj je šlo za adaptacije ali za novogradnje, še vedno veliko administrativnega odločanja izven pravice delovnega kolek-
tiva šole in njegovih organov. Načelo samostojnosti in razširjene reprodukcije, ki smo ga aktualizirali v šolstvu s tem, da težimo k podobni samostojnosti kolektivov kot v gospodarstvu, je prineslo na površje torej tudi vprašanje amortizacije za šolske zgradbe. O gradnjah v šolstvu odloča izključno občinska skupščina ali druga samoupravna telesa pri skupščini. Z enako pravico pa bi se smeli potegovati za novogradnjo istočasno trije, štirje delovni kolektivi šol.
Odločitev je dana v roke skupščini, delovni kolektiv šo-
le pa je nujno prizadet. Zakonski predpisi sicer ne prepovedujejo obračunavanja amortizacije za šolske zgradbe. Toda ob pomanjkanju sredstev za redno funkcioniranje šol si doslej tega nismo mogli privoščiti. Resnica ob tem pa je, da danes ne bi bilo toliko problemov kako dobiti sredstva za gradnjo nove šole, če bi dotrajana stavba na svojem amortizacijskem računu že imela zbranih nekaj sredstev. Približni računi so pokazali, da bi moral razpolagati občinski sklad za šolstvo pri neki občini s približno 20 odst. več sredstev
kot jih ima na razpolago sedaj, če bi hotel zagotoviti poleg ostalega tudi sredstva za amortizacijo šolskih poslopij.
Izhoda sta samo dva: ali ostati pri starem in s tem zavestno zavreti večjo ustaljenost, načrtnost in perspektivnost po materialni plati v razvoju šolstva, ali pa v delitvi celotnega dohodka vpeljati amortizacijo kot neizogiben sestavni del potreb šolstva in ne nazadnje pravice delovnega kolektiva šole.
— jm
DELOVNI KOLEKTIVI LJUTOMERSKIH PODJETIJ V DECEMBRU:
Prizadevanja za izpolnitev plana
Gospodarske organizacije s področja industrije in obrti v ljutomerski občini si prizadevajo, da do konca meseca izpolnijo svoje planske obveze. Po informacijah, ki smo jih dobili v nekaterih podjetjih lahko sklepamo, da kljub določenim težkočam, ki so spremljale delovne organizacije med letom, predvsem kar zadeva pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materialov, bilanca ob koncu leta ne bo zaskrbljujoča.
INDOPOL je letni plan proizvodnje dosegel že v sredini novembra. K temu je pripomoglo predvsem to, da so najeli nekaj dodatne delovne sile in kupili parni likalnik. Brez tega bi letni plan realizirali do konca decembra.
MLEKOPROMET je dosegel finančni plan nekako do 10. decembra, dočim bo količinska realizacija proizvodnje ob koncu leta za 10 odst. manjša kot je predvideno v letnem proizvodnem planu. Vzrok za to je izključno v pomanjkanju mleka, tega pa je premalo zaradi prenizkih odkupnih cen.
V MTT so dosegli planirano letno proizvodnjo 23. dec. Rezultat bi bil boljši, če ne bi bilo redukcije električne energije.
MIZARSTVO Ljutomer bo preseglo letno proizvodnjo za
SODELOVANJE TUDI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Pred kratkim je bila na kolišču Bobri skupna seja krajevne skupnosti Bistrica in vaške skupnosti Gibina sklicana na iniciativo KS Razkrižje. Na skupni seji so med drugim razpravljali o popravilu ceste in mostov od gibinskega broda do Bistrice. Kmetovalci obeh bregov Mure zaradi posesti na različnih straneh to cesto veliko uporabljajo, kakor tudi obrat KIK Pomurka, ki ima na tem področju plantažne nasade. Dogovorili so se, da bodo ob sodelovanju vseh zainteresiranih v najkrajšem času popravili cesto in oba mostova.
Anže
okrog 15 odst. V podjetju sodijo, da je k takšnemu rezultatu pripomogla predvsem boljša organizacija dela.
PREMOGOVNIK Presika je dosegel planirani izkop premoga že začetkom decembra. Uspeh pripisujejo predvsem temu, da so izboljšali osebne prejemke rudarjev, veliko pa je pripomogla tudi večja proizvodna discipliniranost.
Organi samoupravljanja v podjetjih razpravljajo te dni predvsem o pripravah na zaključek leta. Tako bo upravni odbor v Indopolu razpravljal
PRVA AKCIJA
V petek zvečer je bil v Beltincih sestanek mladinskega aktiva, na katerem so razpravljali o udeležbi mladine v predvolilni aktivnosti. Mladina Beltinec je zavzela stališče, da je potrebno v času priprav na volitve tesno sodelovati z osnovno organizacijo in KO SZDL. V nadaljevanju sestanka so razpravljali o kadrovsko organizacijskih težavah aktiva ter se dogovorili o organiziranju novoletnega praznovanja.
Anže
na jutrišnji seji o pripravah na inventure ter o ustanovitvi novega poslovnega združenja. Organi samoupravljanja v tem podjetju zadnje čase razpravljajo tudi o gradnji novih obratnih prostorov v bližini obrata MTT. Delavski svet v MTT bo v prihodnjih dneh razpravljal o internem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. V podjetju računajo, da bo proizvodni plan za prihodnje leto za okrog 10 odst. višji od letošnjega. Glede na to nameravajo uvesti delno tretjo izmeno. Upravni odbor Premogovnika Presika pa je na včerašnji seji obravnaval novi pravilnik o HTZ službi.
-jm-
V RADGONSKI KNJIŽNICI ČEZ 5.600 KNJIG
Radgonska matična knjižnica razpolaga letos z nekaj nad 5.600 knjigami, ima po čez 500 rednih izposojevalcev, od tega pretežno mladino. Letos je knjižnica kupila 957 novih knjig, bralci pa so si doslej izposodili 3.560 knjig.
—O—
V zadnjih treh izobraževalnih sezonah je bilo organiziranih pri Delavski univerzi v Radgoni 95 raznih izobraževalnih tečajev za odrasle in za mladino. V teh tečajih je bilo 2.613 slušateljev, dočim se je udeležilo 116 javnih predavanj 5.212 občanov, potujoče kinopredstave pa si je ogledalo 4.640 ljudi.
V novo zimo — v novi obleki in novem plašču!
Spet osemenjevanje goved
ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI ZAVOD ZA POMURJE MURSKA SOBOTA OBVEŠČA VSE KMETOVALCE, DA SE JE 23. DECEMBRA 1964 PONOVNO PRIČELO OSEMENJEVANJE GOVED NA CELOTNEM OBMOČJU POMURJA.
Uprava zavoda
KOMUNALNA BANKA
MURSKA SOBOTA
OBČANI!
SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BANKI MURSKA SOBOTA IN NJENIH EKSPOZITURAH V LENDAVI IN LJUTOMERU
R A Z P I S
Skupščina občine Murska Sobota:
Prosta delovna mesta
Svet delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA razpisuje v upravnih organih skupščine občine Murska Sobota naslednja prosta delovna mesta:
1.	NAČELNIKA ODDEL. ZA NOTRANJE ZADEVE
Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse
2.	REFERENTA ZA OMT SLUŽBO
Pogoj: visoka ali višja izobrazba z nekaj let upravne prakse
3.	SOCIALNEGA DELAVCA
Pogoj: končana višja šola za socialne delavce
4.	REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE Pogoj: gradbena srednja šola (gradbeni tehnik) s triletno prakso
5.	SODNIKA ZA PREKRŠKE
Pogoj: visoka ali višja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse
6.	ADMINISTRATIVNEGA USLUŽBENCA V ODSEKU ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE
Pogoj končana administrativna šola
7.	PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA NA KRAJEVNEM URADU TIŠINA
Pogoj: administrativna šola.
8.	PRIPRAVNIKA S KONČANO EKONOMSKO ŠOLO
Osebni dohodek je določen s pravilnikom.
Prijave kolkovane s 50 din državne takse, dokazila o strokovni kvalifikaciji in dosedanjih zaposlitvah je poslati upravi skupščine občine Murska Sobota v 15 dneh po objavi.
Murska Sobota, 23. decembra 1964.
Svet delovne skupnosti
OBRAT PODJETJA »MURA« PLETENINE V PROSENJAKOVCIH SAMOSTOJNO PODJETJE
V čigavo korist?
Znano je, da je sedanji obrat pletenin v Prosenjakovcih posloval do leta 1959 samostojno kot obrtno podjetje pod nazivom »Strojno pletiljstvo« v Prosenjakovcih. Delovni prostori tega podjetja so bili zelo tesni in niso odgovarjali normalnim pogojem dela. Obrtno podjetje je takrat zaposlevalo povprečno 20 ljudi, vendar skozi vso leto različno tako v »nesezonl« 15 —20, v »sezoni« pa do 25 delavcev. Bruto produkt je takrat znašal letno 25—30 milijonov dinarjev. V letu 1964 bo znašal bruto produkt tega obrata 120 milijonov. V takratnem obrtnem podjetju »Strojno pletiljstvo« je bilo mnogo težav in problemov, ki so zahtevali nekatere rešitve. Kot že rečeno, poleg neprimernih delovnih prostorov, tudi obstoječega strojnega parka niso mogli redno izkoristiti, ker niso mogli nabaviti dodatnih delov za stroje (n. pr. igle za pletenje ipd.) To pa zaradi tega, ker je bil to uvozni material.
Izdelke so izdelovali iz več ali manj cenenega materiala, največ polvolnene, v zelo širokem asortimanu, predvsem za podeželska področja. V proizvodnji seveda niso mogli uvesti sistema norm in tako so imeli delavci le urne plače, ki pa so bile določene včasih tudi po osebah. Prodajne službe tudi niso imeli organizirane, ker je pač prodaja bila premajhna.
Ti in podobni razlogi so narekovali, da je prišlo v letu 1959 do združitve »Strojnega pletiljstva« s podjetjem »MURA« in je v sestavu podjetja poslovalo kot samostojni obrat pletenin. Obrat je imel svoje organe upravljanja, samostojni obračun proizvodnje, samostojno delitev dohodka, osebnih dohodkov ipd.
Po združitvi »Strojnega pletiljstva« z »MURO« je bila osnovna naloga podjetja zgraditi delovne prostore v Prosenjakovcih. Zgrajen je bil novi obrat z delovnimi prostori v vrednosti 13 milijonov dinarjev. Ta znesek je preskrbelo podjetje »MURA« z obvezo kolektiva v Prosenjakovcih, da jih vrača. Člani kolektiva v Prosenjakovcih so prispevali še s svojim pro-
stovoljnim delom, vaščani pa z gradbenim lesom itd. S tem so bili ustvarjeni novi in boljši pogoji za proizvodnjo. Obrat je bil preskrbljen z deli za stroje, kot so igle za pletenje ipd. za stroje, kot so igle za pletenje ipd., uvedena je bila stalnost dela in delna specializacija, če jo lahko tako imenujemo. Od prejšnje proizvodnje so prešli na izdelavo otroških pletenin iz volne, kar pa je tudi vplivalo na večjo vrednost proizvodov in pa na stalnost prodaje teh izdelkov.
Ta korak je bil verjetno zelo posrečen glede na »krizo«, ki jo je takrat preživljala stroka pletenin, namreč lažje je bilo prodajati boljše izdelke, zlasti otroške stvari, ker je bil trg z ostalimi proizvodi nasičen. Pod takimi pogoji je obrat pletenin seveda lahko nemoteno proizvajal ter ustvarjal potreben dohodek, ki je iz leta v leto rastel, rasli so tudi osebni dohodki, vračale so se obveze za novograjene prostore in ustvarjali so se skladi tega obrata, zlasti še v letu 1964.
Toda istočasno so se pojavile zopet nove težave in novi problemi, zaradi katerih je verjetno padla hitra in »nepremišljena« odločitev za samoosvojitev. Tako, kot so se vključile in se vključujejo vse panoge našega gospodarstva v mednarodno delitev dela, tako je ta »usoda« doletela tudi to panogo, seveda pod pogojem, da lahko izvaža tisti, ki izdeluje kvalitetne izdelke, katere zahteva zunanji trg in da jih proizvaja po taki ceni, katero priznava inozemsko tržišče. Teh pogojev pa obrat pletenin nima, predvsem kar se tiče raznovrstnosti zastarelih strojev. Kot vrhunec k vsemu temu pa so zadnje čase še prišli problemi v zvezi z nabavo surovin (volne). Tovrstne surovine se razdeljujejo po kriteriju »če izvažaš volnene izdelke, dobiš volno«. Obrat pletenin svojih izdelkov ni delal za izvoz, to pa, kot je že rečeno, zaradi starih strojev.
Tako se je iz dneva v dan vedno ostreje pojavljal problem v zvezi z nabavo surovin (v letošnjem letu smo
že imeli primer zastoja proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin.) Vodstvo podjetja in organi upravljanja so o problemu nabave surovin večkrat razpravljali ter iskali možnosti rešitve. Članom kolektiva v Prosenjakovcih so bile stvari zmeraj pravočasno sporočene s posebnim ozirom, kakšne bi bile najboljše rešitve. Po našem mnenju sta obstajali seveda samo dve možnosti in sicer:
a)	ali delati izdelke pletenin (s tem bi najprej bilo potrebno zamenjati celotni strojni park, za kar pa ni finančnih možnosti)
b)	ali pa preusmeriti proizvodnjo v obratu s tem, da bi šli na šivanje perila, za kar pa bi bile dane vse možnosti in pogoji.
Podjetje »MURA« namreč razpolaga z dovoljno količino šivalnih strojev, katere bi lahko takoj namestili v obratu v Prosenjakovcih in sicer v prvi fazi za 120 ljudi (sedaj je v tem obratu zaposlenih 51 ljudi). Na razpolago je tudi tehnični kader itd. Taka preusmeritev proizvodnje bi torej dala možnost večje zaposlitve delavcev v tem delu Goričkega, kar bi na drugi strani zopet dalo še večje možnosti vključitve v izvoz moškega in ženskega perila z ozirom na to, da je podjetje »MURA« s temi proizvodi že v precejšnji meri prodrla na inozemsko tržišče konvertibilnih valut (čvrstih valut). S tem predlogom verjetno ni dana osnova za likvidacijo obrata pletenin, kot to »nekateri« posamezniki iz tega obrata sedaj v ozravičilo za odcepitev razlagajo.
S takim načinom rešitve pa se vodstvo obrata pletenin in člani kolektiva tega obrata niso strinjali ter so enoglasno sklenili, kar so dva dni kasneje s tajnim glasovanjem na referendumu tudi potrdili, da hočejo postati samostojno podjetje s tem, da obdržijo svojo stroko t. j. nadaljnje izdelovanje pletenin. Tukaj bi si verjetno morali zastaviti vprašanje: »V Čigavem interesu je taka rešitev?«
V tem sestavku smo želeli pravočasno informirati javnost o vzrokih, ki so privedli do tega, da je vodstvo obrata pletenin v Prosenjakovcih predlagalo tako rešitev, kolektiv pa mu je sledil.
Predsednik DS podjetja: KLAJNŠČEK Amalija 1. r.
1.	GRUM A.: Slovenske narodne jedi. Ljubljana 1964.
2.	Program dela Gostinskega oddelka v šolskem letu 1963—1964. Ljubljana, 1963.
3.	ERSKINE J.: Kratkotrajna sreča Francoisa Villona. Ljubljana 1964.
4.	TANULMÁNYOK a mai faluról. Budapest 1964.
5.	LEOV J.: Mak. Ljubljana 1964.
6.	SWEEZY Paul M.: Teorija kapitalističkog razvitka. Zagreb 1959.
7.	CORNU A.: Karl Manc i Friedrich Engels. Zagreb 1958—19...
8.	WALLON H.: Od čina do misli. Zagreb 1959.
9.	RAJČEVIĆ V.: Študentski pokret na Zagrebačkom sveučilištu između dva rata 1918—1941. Zagreb 1959.
10.	PETRIČIĆ A.: Mljekarski priručnik. Zagreb 1958.
11.	DELEON A.: Novi ustav. Beograd
1963.
12.	ZALA F.: Gazdasági mutatók a belkereskedelemben. Budapest 1963.
13.	CSIRE L: Gazdasági állatok hizlalása 2. Sertéshizlalás. Bdp. 1961.
14.	KOSIER B.: Ha megdobban a sziv. Novi Sad 1962.
15.	ALEČKOVIĆ M.: Kiderülnek a titkok. Novi Sad 1962.
16.	31. oktober svetovni dan varčevanja. Ljubljana 1963.
17.	ZAKON O opštem upravnom postupku sa saveznim i republičkim
propisima sa objašnjenjima i sudskom praksom. Beograd.
18.	GESTRIN F.: Zgodovina za tretji razred nižjih gimnazij. Ljubljana 1957.
19.	ZAVRŠNIK R.: Računica za četrti razred osnovnih šol. Ljubljana 1959.
20.	DESPOT N.: Atletika u školama. Zagreb 1960.
21.	ZGONIK M.: Zemljepisni pregled izvenevropskih celin za III. razred nižje gimnazije. Ljubljana 1957.
22.	SAVLI A.: Tiho delo učencev. Ljubljana 1961.
23.	PALSTEIN L.: Poslednji preživeli. Beograd 1963.
24.	REDŽIĆ E.: Prilozi o nacionalnem pitanju. Sarajevo 1963.
25.	MEHRING F.: Istorija njegovog života. Beograd 1958.
26.	SIJARIĆ Ć.: Kuću kućum čine lastavice. Sarajevo 1962.
27.	SELIMOVIĆ M.: Tišine. Sarajevo 1961.
28.	VILMAR J.: Literarni eseji. Sarajevo 1963.
29.	KOVÁCS I.: A szocialista alkotmányfejlödés uj elemei. Budapest 1962.
30.	KESZI I.: Elysium. Budapest 1963.
31.	TOPČIĆ Z.: Krajiška trilogija. Sarajevo 1962.
32.	TOPČIĆ Z.: Črni snjegovi. Sarajevo 1962.
2
POMURSKI VESTNIK, 24. decembra 1964
BLIZU 50 TISOČ
dinarjev znašajo dobitki za tiste, ki bodo do 31. decembra 1964 opravili v URARSTVU MURSKA SOBOTA, Titova 37 nakup v vrednosti nad 3 tisoč dinarjev.
1. ročna ura (10.500 din); 2. stenska ura (6.500 din); 3. viseča stenska ura (4.500 din); 4. viseča stenska ura (4.500 din); 5. ženska ročna ura (3.700 din); 6. ženska ročna ura (3.700 din); 7. žepna ura (3.500 din); 8. budilka (3.400 din); 9. budilka (3.400 din); 10. budilka (2.700 din).
Torej deset lepih dobitkov — tudi za vas! Samo še nekaj dni in po nakupu, ki vam bo prinesel osebno zadovoljstvo, boste lahko še med srečnimi izžrebanci — dobitniki lepih nagrad URARSTVA M. SOBOTA, TITOVA 37.
Nagradno žrebanje bo 6. januarja 1965 ob 16. uri na sedežu podjetja na Titovi 37.
»LEDAVA« na dobri poti
Sedanje mizarsko podjetje »Ledava« se je razvilo iz uslužnostne delavnice v gospodar, sko organizacijo z dobro zastavljenim proizvodnim programom.
Kvaliteten napredek v proizvodnji Je torej očiten: od uslužnostne dejavnosti k serijski proizvodnji, zlasti pisarniške opreme standardnih tipov. Tipizirano pisarniško pohištvo že pošiljajo takorekoč po vsej državi; odjemalcev njihovih izdelkov je mnogo toda med najvažnejšimi poslovnimi partnerji sta »Lesnina« in »Slovenijales« Ljubljana ter TAM iz Maribora, s katerimi ima podjetje že sklenjene pogodbe za leto 1965.
Ob tem. da je serijska proizvodnja pisarniškega pohištva glavna postavka proizvodnega programa tega podjetja, izdelujejo še razne rolete za okna in polagajo parkete. Pri tej dejavnosti se pogodbeno povezujejo predvsem z gradbenimi podjetji.
Podjeten kolektiv »Ledave« se že lahko ponaša s pomembnimi gospodarskimi dosežki, ki pa so zgolj rezultat lastnih prizadevanj in večkrat tudi samoodpovedovanj.
Takrat je bilo pač težko, ko so se morali preseliti iz nekdanjih proizvod-
nih prostorov in prevzeti izgubo pripojene »Vrbe«. Toda kolektiv se ni le izmotal iz 4,5-milijonske izgube »Vrbe«, marveč sl je z lastnimi sredstvi in tudi udarniškim delom zgradil nove, ustreznejše delovne prostore in jh opremil s sodobnejšimi stroji, kar vse je omogočilo prehod na serijsko proizvodnjo. V podjetju predpostavljajo, da znaša vrednost vloženih investicij in lastnega dela v upravnem poslopju, razširjenih in rekonstruiranih proizvodnih prostorih ter opremi nad 100 milijonov din.
Iz dneva v dan se povečuje število odjemalcev kvalitetnih izdelkov »Ledave«, saj niti ne morejo več zadostiti vsem naročilo. Za prihodnje leto že imajo sklenjene aranžmaje za prodajo vseh izdelkov, tako da niti okvirnih pogodb ne morejo več sklepati.
V tem pa je prav gotovo tudi skrivnost uspeha, ki ga obeležuje izpolnitev letošnjega proizvodnega plana
po vrednosti že v mesecu novembru, tako da ta mesec praktično že delajo čez plan. Medtem ko so leta 1962 dosegli ob 60 zaposlenih 78 milijonov din bruto dohodka, znaša letošnja planska realizacija 100 milijonov din ob 49 zaposlenih. V tem obdobju pa so se precej povečali tudi osebni dohodki zaposlenih. V letu 1962 Je znašal povprečni osebni dohodek na zaposlenega 20.000 din, lani 25.000 din, letos v devetih mesecih pa že 34.000 dinarjev.
Po triletnem perspektivnem programu bodo v podjetju investirali 22 milijonov din. Zgradili bodo sanitarije in garderobe, še razširili obratne prostore in si nabavili prevozno in strojno opremo v vrednosti 4 milijone din.
Perspektiva je torej tudi za ta kolektiv ugodna, omogočili pa so jo solidni dosedanji poslovni rezultati.
GPS
Prodajamo osnovna sredstva
Kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka« — OBRAT ZA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA ponovno razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prodajo
naslednjih osnovnih sredstev:
—	traktorja »Zetar« s prikolico
—	osebnega avtomobila »Zastava« 1400
—	motornega kolesa »Čepel«
—	stroj za obdelavo ladijskega poda
Licitacija bo 28. decembra ob 8. uri pri skladišču »Žage« v Murski Soboti za reflektante iz družbenega sektorja. Če pa licitacija za družbeni sektor ne bo uspela, bo ob 10. uri licitacija tudi za ostale reflektante.
Na silvestrovanje pri „Nafti“
Nogometni klub »NAFTA« vas vljudno vabi NA SILVESTROVANJE
31. decembra 1964 v prostorih restavracije »Nafta« Lendava Domače koline — ražnjiči — čevapčiči — pristna vina iz Lendavskih goric.
Pričakajte Novo leto v prijetnem razpoloženju - pri »Nafti«!
NAPOLNITE MALHO DOBREGA DEDKA MRAZA
—	z leposlovnimi knjigami
—	z albumi
—	z gramofonskimi ploščami priznanih pevcev in ansamblov
—	z glasbenimi instrumenti
kar vse si lahko ugodno nabavite pri nas — v bogati zalogi in po konkurenčnih cenah.
—	Na zalogi imamo tudi različne okraske za novoletno jelko.
Toplo se vam priporoča kolektiv
»DOBRE KNJIGE«
knjigarne in papirnice v Murski Soboti
Otroški vrtec Lendava: računovodja
Delovna skupnost OTROŠKEGA VRTCA LENDAVA
razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE
Pogoj: srednješolska izobrazba z večletno prakso na računovodskem mestu.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
IZREDNO ZNIŽANE CENE za avtobusne prevoze in izlete delovnih kolektivov in šolske mladine!
Kompasovi moderni turistični avtobusi so znani po svojem udobju in zato je potovanje z njimi prijetno ob vsakem letnem času!
Informacije — ponudbe — naročila:
KOMPAS
MURSKA SOBOTA — GORNJA RADGONA — CELJE — MARIBOR
Mali oglasi v Pomurskem vestniku — zelo uspešni posredovalci!
KJE BOSTE ZARES PRIJETNO SILVESTROVALI?
Odgovor pač ni težak:
—	V Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti
—	V gostiščih Gostinskega podjetja »Zvezda«:
v Križevcih v bivši gostilni Horvat, v Petrovcih v prvem in drugem gostišču (pri kolodvoru) in v Gostišču v Šalovcih.
Na prijetno silvestrovanje vas vabi kolektiv Gostinskega podjetja »Zvezda« iz Murske Sobote.
KVALITETNA VINA PO DOSTOPNI CENI
si lahko pravočasno nabavite za bližnje praznike
v Gostišču »ZVEZDA« na Lendavski cesti v M. Soboti — na dvorišču.
Odprta vina od 230 din navzgor, buteljke od 260 do 400 dinarjev, biseri od 260 do 400 dinarjev. — Svojim cenjenim gostom se toplo priporoča Točilnica pri Gostišču »Zvezda« na Lendavski cesti.
ČE BOSTE SILVI ROVALI DOMA, VAM V KROGU DOMAČIH, ZNANCEV IN PRIJATELJEV NE B TEŽKO PRIPRAVITI PRIJETNEGA PREHODA V NOVO 1965. LETO, ČE Sl BO E PRAVOČASNO ZALOŽILI HIŠNI BIFE Z NARAVNIM KAPELČANOM — ODP A KAPELSKA VINA, VINA V BUTELJKAH IN KAPELSKI BISER SO VAM NA V JO VSAKO SOBOTO IN NEDELJO OD 7. DO 17. URE V MALOPRODAJI NA VINOGRADNIŠKEM GOSPODARSTVU KAPELA.
S KAPELČANOM — TUDI VI PRIJETNO V NOVO LETO!
»MERKUR« VABI »MERKUR« NUDI
Cenjeni potrošniki! Trgovsko podjetje »Merkur« iz M. Sobote vas obvešča, da vam je v svojih poslovalnicah
—	MODA
—	TKANINA
—	GALANTERIJA
na Titovi cesti
pripravilo veliko presenečenje.
»MERKUR« vam nudi razno volneno in bombažno blago ter razno konfekcijo po znižanih cenah.
POPUST ZNAŠA OD 20 DO 60 ODSTOTKOV!
Pohitite!
Z ugodnim nakupom se vam priporočajo poslovalnice
»MERKURJA«
IZ MURSKE SOBOTE
„Ravenka“:
poslovodja
Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA »RAVENKA« BELTINCI razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVODJE
za poslovalnico v Vučji gomili
Pogoj: trgovski poslovodja ali trgovski pomočnik s petletno prakso.
Nastop službe po dogovoru. Prošnje za sprejem je potrebno poslati upravi »Ravenke« Beltinci do 1. januarja 1965.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 25. decembra — Dušan Sobota, 26. decembra — Stefan Nedelja, 27. decembra — Janez Ponedeljek, 28. decembra — Živko Torek, 29. decembra — Tomaž Sreda, 30. decembra — Branimir Četrtek, 31. decembra — Silvester
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
25.	decembra — dr. Županjevac
26.	decembra — dr. Gregorčeva
27.	decembra — dr. Gregorčeva
28.	decembra — dr. Gruškovnjak
29.	decembra — dr. Vlajeva
30.	decembra — dr. Lopert
31.	decembra — dr. Mejačeva
KINO
ČRENSOVCI — 26. in 27. decembra film: »Medaljon s tremi srci.«
LENDAVA — Od 25. do 27. decembra ameriški kinemaskopski film: »Lupina ladje«. Od 29. do 31. decembra ameriški western film: »Traper Kelly.«
LJUTOMER — 26. in 27. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Na tarči.« 30. in 31. decembra češki barvni film: »Če pride maček.«
BELTINCI — 26. in 27. decembra italijanski film: »Letna zvestoba«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Od 25. do 27. decembra ameriški kinemaskopski film: »Serenada velike ljubezni«. 30. decembra ameriški zabavni film: »Fra diavolo«.
VERŽEJ — 26. in 27. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Čas življenja in čas smrti«.

MURSKA SOBOTA — 25. in 27. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Navaronska topova«. Zaradi izredne dolžine filma, cene vstopnicam zvišane. 26. in 27. decembra Jugoslovanska kinoteka — ameriški film: »Uragan«. Predstave 27. decembra samo ob 10. uri. 28. in 29. decembra jugoslovanski film: »Radopolje«. 30. in 31. decembra zahodno-nemški barvni film: »Jaz nisem Kasanova«.
BUČKOVCI — 26. in 27. decembra ameriški barvni kinemaskopski film: »Barba«.
ŠALOVCI — 26. in 27. decembra jugoslovanski film: »Skupno stanovanje«.
Zmerno pita so kapelska vina pravo zdravilo in prijetno okrepčilo.
SLATINA RADENCI — 26. in 27. decembra ameriški kinemaskopski film: »Žiži«. 31 decembra francoski film: Svetnik vodi igro.«
GORNJA RADGONA — 25. decembra sovjetski barvni film (izredni): »Kraljestvo lažnih ogledal«. 26. in 27.
decembra francoski barvni kinemaskopski film: »Salambo«. 30. in 31. decembra argentinsko-italijanski barvni kinemaskopski falm: »Ljubezen na koncu sveta.«
DELAVSKA UNIVERZA M. SOBOTA predvaja film: »GUSAR«
v Lipi 26. decembra ob 20. uri, v Bogojini 27. decembra ob 15. uri, v Bakovcih 27. decembra ob 20. uri, V M. Soboti 26. decembra ob 17. uri.
Film »ROBERTO LA ROKA« v Lipovcih 26. decembra ob 20. uri, v Filovcih 27. decembra ob 15. uri, v Dokležovju 27. decembra ob 20. uri.
SILVESTROVANJE
ZA BOGATO OBLOŽENO MIZO!
Zato pričakajte Novo leto 1965 v DOMU NA GORIČKEM V PETROVCIH. Rezervacije s konzumacijo 2.000 din po osebi. Rezervacije v Domu ali po telefonu — stalna zveza: Petrovci 8.
PRODAM
HIŠO z gospodarskim poslopjem ugodno prodam. Karel Sukič, Puconci 50.	M-895
POSESTVO, okrog 6 ha, z vsemi kulturami, blizu Maribora in avtobusne postaje, prodam. Cena ugodna. Franc Gobec, Kozjak 18, p. Zg. Kungota.	M-897
KOPALNICO, pomivalno mizo, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Lendavska 26, M. Sobota.
M-898
GOSJE PERJE, s puhom, nečesano, prvovrstno, prodam. Naslov v upravi lista.	M-899
KOPALNO KAD iz litega železa, rabljeno, vodovodno, umivalno školjko in bojler 10-litrski, prodam. Horvat, Miklošičeva 3, M. Sobota.
M-900
HIŠO, zidano, z gospodarskim poslopjem in obdelovalno zemljo, z vsemi kulturami, v izmeri 5 ha, prodam v Oseku (Štajerska). Cena po dogovoru. Informacije pri Jožetu Voku, Jamna 13, p. Videm ob Ščavnici.	M-888
STROJ »Dürkopp« za izdelavo luknjic, dobro ohranjen, radiator s 25 rebri štiri cevi po šest metrov in kotel z toplomerom prodam. Josip Lovrič, Rade Končara 32, Varaždin.	M-901
HIŠO z vrtom, vseljivo, prodam. Ulica 17. oktobra št. 3, M. Sobota.
M-902
STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in okrog 2 ha zemlje ugodno prodam. Jože Verbič, Petanjci 131, p. Tišina.	M-905
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Pišite na naslov: Dr. Jeler, Moše Pijade 12, Maribor.
M-904
KUHINJSKO POMOČNICO, lahko tudi začetnica, išče gostilna »Zvezda« v Beltincih.	M-000
USLUŽBENKA, vestna, srednjih let, išče službo v M. Soboti zaradi preselitve. Ima uspešno opravljen I. in II. del. knjig, tečaja in 4 do 5 let prakse v računovodstvu. Naslov v upravi lista.
M-000
DRUŠTVENE OBJAVE
DELAVSKA UNIVERZA IN HORTIKULTURNO DRUŠTVO V M. SOBOTI bosta priredila v klubskih prostorih 28. decembra 1964 ob 17. uri RAZGOVOR Z OBČANI o urejanju parkov in zelenic v M. Soboti — Vabljeni!
ZAHVALA
Vsem. ki so mojo teto
IRMO ŠOKAL
Iz Murske Sobote
spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali vence, izrekam toplo zahvalo. Prav tako se zahvaljujem čč. duhovščini in pevskemu zboru za ganljivo slovo.
M. Sobota, 22. decembra 1964
žalujoči: nečak Viktor Muraszombati
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega in nepozabnega moža, našega očeta, dedeka in pradedeka
LUDVIKA GOLOBA
bivšega trgovca v Moravcih
se lepo zahvaljujem sosedom, prijateljem in znancem iz bližnje in dalnje okolice, čč. župniku, tov. Francu Čehu za lepe poslovilne besede, Jožefu Kuharju, vsem darovalcem vencev, KZ — Obratu Tešanovci, M. Sobota, Bogojina, Martjanci in Sindikalni podružnici »Pomurja«, pevcem, gasilskemu društvu in vsem, ki so nas tolažili in izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Veronika z otroci in ostalo sorodstvo
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu - Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje - Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ul. 2, telefon 21-064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo  letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK, 24. decembra 1964
3
Trgovsko podjetje na veliko in malo
»POTROŠNIK«
Murska Sobota
Cenjene potrošnike obveščamo, da se je naša prodajalna »Kovina« na Titovi cesti preselila v bivše prostore »Varteksa« na Titovi cesti.
Toplo se vam priporoča — kolektiv »Kovine«!
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 27. DECEMBRA
8.00 Mladinska radijska igra, Janez Ribičič: Cenček in Dedek Mraz; 9.05 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo 10.00 Še pomnite tovariši . . . Rodoljub Čolaković-Frane Forstnerič:
V	novoletnem snegu 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.; 13,30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00—17.00 Danes popoldne 17.05 Majhen operni koncert; 17.30 Radijska igra, Fred von Hoerschelmann: Solina;
18.40	»Pri kaminu«; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 28. DECEMBRA
8.55	Za mlade radovedneže, Cvetlice na razstavi; 9.10 Zaplešimo in zapojmo; 9.25 Iz narodne zakladnice; 10j5 Maš podlistek, Ž. Petan: Stric iz Amerike; 11.00 Nimaš prednosti!
12.05	Kmetijski nasveti — Ing. Martin Mis: Katera sredstva bomo naročali za varstvo vinske trte za prihodnje leto; 13.30 Čestitamo vam za Novo leto; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Tisoč pisanih taktov; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka št. 6; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Znane melodije, znane popevke; 18.45 Pota sodobne medicine,Dr. Dušan Mis: Preventivne zdravstvene službe; 20.00 Zvočni razgledi; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 29. DECEMBRA
8.05	Igrajo vam Veseli planšarji in trio Vilija Petriča; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo. Mladi umetniki — mladim poslušalcem: 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Raoul Jenčič: Problemi sušenja poljskih pridelkov v Sloveniji; 12.15 V Novem letu mnogo sreče; 13.30 Lepe melodije
—	iskrene želje; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo, Glasbena pravljica Peter in volk 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra Alfred Andersch: Voznik pobegnil; 22.10 Zabavni zvoki.
SREDA, 30. DECEMBRA
8.55	Pisan svet pravljic in zgodb; H. C. Andersen: Deklica z vžigalicami; 10.15 Melodije za razvedrilo; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Furlan: Tema iz vrtnarstva; 12.15
V	Novem letu mnogo sreče; 13.30 Vedre melodije pred Novim letom; 14.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo, Mladi umetniki — mladim poslušalcem:
15.30	Okrogle in domače; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 20.20 Dvajset minut s plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 20.40 Peter Cornelius: Bagdadski brivec, radijska priredba opere; 22.10 Godala in zabavni zbori.
ČETRTEK, 31. DECEMBRA
10.15 Novoletni glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednostih 12.15 Naše znane novoletne jedi, ki jih že dolgo nismo jedli ... 12.30 Z valčkom in polko v Silvestrovo; 13.30 Z melodijami čez hrib in dol; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Popoldne z Dedkom Mrazom; 18.00 In še za slovo staremu letu; 20.00 Slovenske večernice 1964 ; 22.10—24.00 Z vedrimi melodijami v Silvestrovo; 24.00 Srečno 1965; 00.05 Prvi ples v Novem letu;
01.00	Za staro in mlado; 02.00 Moderni ritmi — moderni časi; 03.00—04.00 Spomini in želje.
PETEK, 1. JANUARJA
9.05	Mladinska radijska igra, Tone Pavček: Čudovito mesto Nigagrad; 10.20 Novoletni koncert Slovenskega okteta;
11.30	Dvajseto Novo leto; 12.05 Mnogo sreče!; 13.30 »Vožnja na saneh«; 14.00 —16.00 Danes popoldne; 16.00 Naši sodelavci — svojim poslušalcem; 17.30 Radijska igra, Erice Paice: Zlati pisker; 18.30 Recept za Rossinijevo uverturo; 20.00 Naš novoletni sestanek; 22.10 Pol ure za ples.
SOBOTA, 2. JANUARJA
8.00 Igrajo veliki zabavni orkestri;
8.40	Glasbena pravljica, Marijan Vodopivec: Pravljica o Palčici; 9.05 Novoletni običaji pri nas; 10.00 Z naših javnih prireditev zabavne glasbe; 11.00 Šport v letu 1964; 12.05 Kolektivi voščijo; 13.30 Novoletni domači pele mele; 15.05 Ljubljanski jazz ansambel;
17.05	Jugoslovanska satira; 18.00 Srečanje s šansoni; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Za vsakogar nekaj; 21.30 Samo zase igram blues; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Za prijeten konec tedna.
PATROLNI TEK V POČASTITEV JLA
Zmaga atletov iz Murske Sobote
V počastitev 22. decembra — Dneva JLA sta OZTK in OSO Maribor organizirala patrolni tek v Radvanju pri Mariboru na katerem je nastopilo 45 ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. V skupini telesnovzgojnih organizacij in ostalih športnih društev je nastopila tudi ekipa TVD Partizan iz Murske Sobote ter v sestavi Žižek Drago, Štajer Janez in Težak Jože zasedla prvo mesto z zbranimi 206,5 točkami pred ekipo iz Raven. To je vsekakor lep uspeh mladih atletov iz Murske Sobote ter ponoven dokaz, da imamo v Pomurju precej atletov,
kateri le potrebujejo strokovnjaka in boljše pogoje dela.
Šahovsko tekmovanje KPŠ
HARI ZMAGOVALEC
Klub prekmurskih študentov je pred kratkim organiziral šahovski brzoturnir za sestavo jakostne lestvice 10 najboljših šahistov — študentov, Članov KPS. Tekmovanja se je udeležilo deset tekmovalcev. Najboljši je bil Hari, ki je zbral 7 točk. Sledijo: Režonja 6,5, Klemen 6, Feher, Klepec in Kumin po 5, Štivan 4, Tkalec 3, Matjašec 2.5 ter Roudi 1 točko.
PRVO SREČANJE NEODLOČENO
Šahovski dvoboj med IKK »Pavel Morgan« iz Italije in klubom P$ se je končal neodloečno 5:5. Posamezne partije so se končale takole: Vikošek : Hari 1:0, Eeržen: Režonja 0:1, Višner : Klemen 0:1, Kapus : Klepec 0,5:0,5, Miklavc : Kumin 1:0, Celič : Feher 1:0, Verbič : Tkalec 0:1, Velikanje : Roudi 1:0, Roš : Kozic 0,5:0,5, Kremšer : Lonec 0:1. Povrtni dvoboj obeh ekip bo v sredini meseca januarja.
ŽIGI NA POMURSKI POTI
V počastitev 22. decembra — Dneva JLA so učenci SŠTV iz M. Sobote odnesli žige pooblaščenim osebam — podpisnikom Pomurske poti. Žigov je skupno 32, služili pa bodo kot dokaz planincem, udeležencem Pomurske poti. S tem bo uresničeno večletno prizadevanje raziskovalcev Pomurske poti.
Namiznoteniška ekipa Lendava (Foto: F. Maučec)
POMURSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
Gojenec I jesenski prvak
V nedeljo je bil v Murski Soboti tretji turnir, na katerem so bila odigrana zadnja tri kola jesenskega dela prvenstva pomurske namiznoteniške lige. Srečanja so bila izredno zanimiva kar zlasti velja za medsebojne dvoboje kandidatov za naslov prvaka. Prvo izredno zanimivo srečanje je bilo med Lendavo in Muro, katero se je končalo s tesno, vendar nekoliko presenetljivo zmago Mure. Najboljši igralec srečanja je bil Klemenčič (Lendava), ki je premagal vse nasprotnike, vendar so tokrat razočarali njegovi pionirčki, ki niso uspeli priboriti dveh zmag in s tem zmago. Posebno zanimivo je bilo tudi srečanje med Gojencem I in Lendavo, katero je odločalo o jesenskem zmagovalcu. Po hudi borbi je zmagal Gojenec I ter tako uspel obraniti lanskoletni naslov pomurskega prvaka. V tem srečanju je bil najboljši tekmovalec pomurski prvak 2ižek (Gojenec), ki je premagal vse nasprotnike in pred katerim je v letošnji sezoni prvič klonil igralec Lendave Klemenčič. Za zanimivo srečanje pa je smatrati tudi dvoboj med Muro in Gojencem II, čeprav je veljala Mura za favorita. Izidi ostalih srečanj so bili več ali manj pričakovani.
S tem je bil prvi del prvenstva končan. Prvak je zasluženo postala ekipa Gojenec I, ki je edina ostala neporažena. Drugo mesto je pripadlo ekipi Mure in tretje
Lendavi. Omenjene tri ekipe so bile kvalitetno tudi najboljše in so ostale ekipe nekoliko zaostajale. Presenetljivo visoko se Je uvrstila druga ekipa Gojenca, ki je nastopala kot novinec in zasedla četrto mesto. Svoje sodelovanje je upravičil tudi drugi novinec Gradis iz Bistrice. Ekipi Elana in ESŠ sta bili kot vedno solidni in se zadovoljujeta s sredino tabele. Razočarala pa sta tokrat ekipi Radenec, ki se je lansko leto potegovala za najvišje mesto ter Poleta, ki je pristala na zadnjem mestu, vendar je v obeh kolektivih prišlo do zamenjave generacij.
Letošnje tekmovanje je pokazalo da vlada med mladino veliko zanimanje za to vrst športa, kar se je odrazilo tudi na sami kvaliteti, ki je vidno napredovala. Vendar še vedno zavira pomanjkanje prostorov in pa potrebnih rekvizitov. Zato bi morala vodstva šol in sindikalnih podružnic pokazati več razumevanja za zimsko rekreacijo svojih učencev oziroma članov delovnega kolektiva.
Prvi del tretjega pomurskega tekmovanja v namiznem tenisu je uspel, za kar gre tudi priznanje strokovnemu odboru za namizni tenis pri ObZTK v Murski Soboti, ki tovrstna tekmovanja vodi.
Najuspešnejša tekmovalca jesenskega dela prvenstva v pomurski namiznoteniški ligi sta bi-
la Žižek (Gojenec I) in Klemenčič (Lendava), ki sta doživela vsak po en poraz. Nato sledijo Senic (Mura) 2, Unger (Gojenec I) 3 itd.
Rezultati:
VII. kolo:
Elan : Gojenec n 2:5 Radenci : ESŠ 1:5 Mura : Lendava 5:4 Gojenec I : Gradis 5:0 Polet prosti
VIII. kolo:
Lendava : Gojenec I 3:5 ESŠ : Mura 1:5 Polet: Elan 0:5 Gojenec II : Radenci 5:1 Gradis prosti
IX. kolo:
Radenci : Polet 5:2 Mura : Gojenec II 5:3 Gojenec I : ESŠ 5:0 Gradis : Lendava 2:5 Elan prosti.
Tabela jesenskega dela prvenstva:
Gojenec	8	8	0	40:9	16
Mura	8	7	1	39:16	14
Lendava	8	6	2	37:14	12
Gojenec n	8	5	3	31:18	10
Elan	8	4	4	26:22	8
ESŠ	8	3	5	17:27	6
Gradis	8	2	6	14:30	4
Radenci	8	1	7	7:37	2
Polet	8 0 8	2::40	0
Šahovski brzoturnir v m. soboti
ZOPET KOS NAJBOLJŠI
Na drugem šahovskem brzoturnirju, ki ga je v nedeljo organiziralo šahovsko društvo Sobota je nastopilo skupno 17 tekmovalcev. Zmagal je Kos z 15,5 točkami pred Bolčičem 14,5, Režonjo 14, Stanisavljevičem 12, Andrejekom 11, Fujsom in Černjavičem po 10 točk itd. Tovrstni šahovski brzoturnir prireja šahovsko društvo Sobota vsak mesec, v prostorih kluba DPD Svoboda v Murski Soboti.
Šahovsko društvo Sobota že sedaj opozarja ljubitelje šaha, da bo v januarju v Murski Soboti odigral simultanko slovenski šahovski velemojster Bruno Parma.
BADMINTON V RADENCIH
NAJBOLJŠA TITAN IN KAUČIČEVA
TVD Partizan je te dni organiziral prvo odprto prvenstvo v badmintonu, katerega se Je udeležilo skupno 15 tekmovalcev in tekmovalk. V tekmovanju članov je bil najboljši Titan pred Lulikom in Fickojem, vsi iz Murske Sobote. Pri članicah pa Je bila najuspešnejša Kaučieva pred Zadravčevo in Homovo. V tekmovanju ženskih dvojic sta zmagali Kaučič-Zadravec.
Prvo prvenstvo v Radencih ki je imelo propagandni značaj je uspelo. Razveseljivo je, da je na tekmovanju nastopilo tudi nekaj novincev.
OBČNI ZBOR SD UČITELJIŠČA IN GIMNAZIJE
V STRELSKIH VRSTAH TUDI MLADINKE
Na letnem zboru strelske družine učiteljišča in gimnazije, ki je bil prejšnji teden, so člani obeh društev ugodno ocenili delo v minulem letu, saj so se v tem času srečali z vrsto težav predvsem zaradi strelišča za zračno puško, vendar so jim z dobro voljo bili kos. Ugodno pa so ocenili, da imajo v strelskih vrstah precej dijakinj, ki pa napram moškim beležijo že lepe in razveseljive rezultate.
TELOVADNI VEČER V RADGONI
TVD Partizan Radgona je v počastitev 22. decembra — Dneva JLA pripravilo telovadni večer, na katerem je nastopilo preko 250 telovadcev. Na njem so prikazali celotno dejavnost društva od cicibanov do članov. Prireditev Je zelo dobro uspela.
TVD Partizan Radgona pripravlja tudi telovadno akademijo, ki bo meseca februarja. Z akademijo nameravajo gostovati v Apačah, Vidmu, Stogovcih, Lenartu in sosednji Avstriji.
PLENARNA SEJA SO ZA ROKOMET
Bronasti plaketi za Titana in odbor
V nedeljo je bila plenarna seja strokovnega odbora za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti, kateri je prisostvoval tudi zastopnik okrajnega odbora. Na seji so po poročilih tekmovalne in sodniške komisije obravnavali minulo rokometno tekmovanje ter problematiko posameznih ekip. Ugotovili so, da je jesensko tekmovanje razen manjših spodrsljajev potekalo zadovoljivo in da je bil zopet storjen korak naprej pri nadaljnjem razvoju rokometa v Pomurju. Zlasti je razveseljiva ugotovitev, da so rokometaši Beltinec, kot najkvalitetnejša rokometna. ekipa Pomurja po jesenskem delu tekmovanja v štajerski rokometni ligi zasedli prvo mesto. V jesenskem delu tekmovanja je bilo tudi uvedeno področno tekmovanje pionirjev, kar je zopet korak naprej, čeprav so se pri izvedbi tega tekmovanja pojavljale še številne težave. Na
seji so razpravljali tudi o bodočem sistemu tekmovanj in se nekateri zavzemali, da bi se naj v novi tekmovalni sezoni formirala okrajna rokometna liga za ženske, ker sicer ekipe, ki tekmujejo v občinski ligi nimajo možnosti nadaljnjega napredovanja. Jasno pa je, da bodo taka tekmovanja zahtevala več finančnih sredstev, kar že itak predstavlja poseben problem, zato bo predlog potrebno še temeljito proučiti.
Naposled so na seji govorili še o pripravah na letne konference rokometnih klubov, nato pa podelili priznanje in bronasto plaketo dolgoletnemu športnemu delavcu Evgenu Titanu, katero je podelila Rokometna zveza Jugoslavije. Bronasto plaketo pa je prejel tudi strokovni odbor za rokomet pri ObZTK v Murski Soboti za večletno uspešno delo in razvoj rokometa v Pomurju.
SD »TROMEJNIK« GRAD
Preteklo nedeljo so člani strelske družine »Tromejnik« Grad
polagali svoj letni obračun dela. Ugotovili so, da je bila družina v preteklem letu delavna, kar zlasti velja za zimski in spomladanski čas, ko je izvedla več tekmovanj ter se udeležila tudi ligaškega tekmovanja. SD »Tromejnik« šteje nad 70 članov, ki so vključeni iz šestih vasi. Najdelavnejši
v pretekli sezoni sta bili sekciji na osnovni šoli v Gradu in sekcija v Martinju, ki sta izvedli tudi izbirno tekmovanje za najboljšega strelca. Na občnem zboru so sklenili, da je potrebno pristopiti h gradnji strelišča, ki je neobhodno za nadaljnji razvoj tega športa. Naposled so si izvolili novo vodstvo ter v odbor vključili več mladih članov.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so: Panič Etelka iz Šalovec
—	dečka, Jarič Marjeta iz Ižakovec — dečka, Horvat Kristina iz Bukovnice
—	dečka, Kosednar Irena iz Krašč — deklico. Pernat Jožefa iz Lutverec — deklico, Čantala Ana iz Murske Sobote — dečka, Ficko Olga iz Krajne
—	dečka. Ošoš Helena iz Čepinec — dečka, Kašič Ljudmila iz Lukovec — dečka, Fabjan Marija iz Murske Sobote — deklico, Horvat Rozalija iz Renkovec — deklico. Gibičar Pavla iz Murske Sobote — deklico, Priberčnik Magdalena iz Čentibe — deklico, Mlinarič Marija iz Odranec — deklico, Hunjadi Vera iz Ljutomera — deklico, Baša Terezija iz Beltinec — dečka, Šadl Zdenka iz Križevec — deklico. Kolman Terezija iz Ižakovec
—	deklico, Žižek Marija iz Ižakovec
—	deklico, Titan Antonija iz Bakovec
—	deklico, Kustec Manja iz Gorjne Bistrice — dečka, Žumič Marija iz Selišča — deklico, Kolman Marija iz Beltiiec — deklico, Cmar Marija iz Moravec — dečka, Bagari Marija iz Murske Sobote — dečka, Pavlinjek
Marija z Turjanec — deklico, Kavaš Ana iz Odranec — deklico, Vajs Marija iz Zbigovec — deklico, Brumen Regina iz Dubrovnika — deklico, Olaj Regina pri Lipi — dečka, Kerec Jolanka iz Hodoša — dečka, Srša Angela iz Veščice — deklico.
POROKE
Poročili so se: Horvat Ratimir klepar iz Murske Sobote in Štefanec Marija šivilja iz Murske Sobote.
SMRTI
Umrli so: Sokol Irma gospodinja iz Murske Sobote stara 87 let, Zelenko Jože kmet iz Kobilja star 55 let, Stanko Peter iz Veščice pri Ljutomeru star 61 let, Kološa Ivan kmet iz Križevec pri Ljutomeru star 69 let.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA Od 7. 12. do 19. 12. 1964
Josip Kuronja tretjič. Irena Gomboc, Estera Kukojca, Karolina Čahuk, koloman Časar, Ipol Novak, Ludvik Babič. Peter Horvat, Aleksander Hari. Ludvik Sukič. Ernest Hari, Terezija Horvat, Jolanka Čahuk, Leopold Novak, Verona Kutoš, Irena Horvat drugič. Sidonija Sukič, Irena Kar, Etelka Čahuk, Etelka Šebjanič, Marija Ger-
gar- Albina Čahuk, Ibolka Kerec, Ana Hari, Etelka Gergar, Irena Kučan, Karel Šebjanič, Irena Breskoč, Marija Hari, Terezija Novak, Irena Cifer, Karolina Čahuk, Irena Oškola, Irena Šantavec, Zorica Kerčmar, Ana Luco, Sida Filo, Estera Bobič, Helena Horvat, Terezija Hari, Zlata Sever štirinajstič, Ludvik Grandija, Aleksander Novak, Josip Čarni, Aleksander Kerčmar, Zoltan Kelemen, Gustav Gomboc, Jolanka Novak, vsi iz Križevec v Prekmurju.
Karel Kučan, Jože Rituper, Stanka Žganjar četrtič, Ana Horvat, Irena Horvat — vsi iz Panovec. Irena Kučan iz Kančevec. Janez Vršič osmič iz Ščavnice. Frančiška Holc iz Kapelskega vrha, Emilija Žižko četrtič iz Otovec. Ana Ficko četrtič iz Kranja. Terezija Prša tretjič, Katarina Prša petič — obe iz Male Polane. Jože Čuk, Marija Čuk osmič, Jože Čuk desetič — vsi iz Hrastjte-Mote. Štefan Jesenik petič iz »Blisk« Murska Sobota. Terezija Legenič osemnajstič iz Murske Sobote. Stefan Marič iz Bodonec.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje
TRANSFUZIJSKA POSTAJA Murska Sobota
Franc
Šrimpf
 beg v jutro
46
roman
In je sam vzel pismo s postelje in postavil posodo z juho, ki jo je tako hvalil, na posteljo, in odšel naglo, kakor da bi se mu res kam mudilo.
Bračka je njegov obisk vendarle preusmeril nazaj v življenje, ki ga je bil še dolžan živeti.
Pogledal je posodo in videl, da se kadi iz nje. Pomislil je, da bi bilo dobro nekaj pojesti, čeprav ni čutil lakote in mu je kadeča se juha z mesom vzbujala odpor.
Potem se je spomnil, da bo moral biti še nekaj časa močan, da bo lahko vzdržal do konca. Zato je segel po žlici in zajel. Tudi rezanci so bili v njej. Posrebal je vse in pojedel tudi košček mesa, ki so mu ga privoščili.
Hrana ga je vendar okrepila in mu za nekaj časa zopet vrnila moč, ki jo je počasi že izgubljal. Z močjo, ki jo je dobil s hrano, pa so prišle tudi misli, ki jih je zopet lahko kontroliral.
Zdaj bo ura osem ali nekaj takega, je pomislil. Pred njim je torej še ena noč, mogoče niti ne vsa. Kdaj bodo prišli? Če bi bilo res, kakor je rekel polkovnik, bi se TISTO moralo zgoditi šele ob osmih zjutraj, kajti ob tej uri se je začela razprava in takrat je bil obsojen, da ga bodo čez štiriindvajset ur...
Toda, ne more se zanesti. Vedel je, da take stvari najraje opravljajo zgodaj zjutraj. Zjutraj, ko se dan še ne rodi.
Zopet je legel in se prepustil mislim, ki so se premetavale po razbolelih možganih. Silil se je, da bi jih uredil, da bi mislil urejeno, da bi urejeno premislil vse, kar mu je dalo življenje in kar je dal življenuj on.
Toda misli so bile neubogljive. Ni jih mogel pripraviti do tega, da bi se uredile. Preveč so bile razburkane, da bi se mogle ustavljati dalj časa ob neki stvari, ob predmetu, ob človeku ali ob dogodku. Kajti Bračko je hotel zaobjeti vse naenkrat, ker je vedel, da nima več mnogo časa. Zato se mu je vse pomešalo med seboj, vse je bilo kakor neizmerno morje, iz katerga ne moreš izdvojiti posameznih kapljic, ker bi potem ne bilo več morje.
In čudno: prav zaradi te pomešanosti med seboj so tvorile celoto. Zato se je Bračko ponovno začutil kot celota in tako ne bo šel na pot razdvojen, temveč enoten, en sam Franc Bračko.
Toplota hrane je premagala duh in telo. Prisilila je oba, da sta umolknila za nekaj časa. Povedla ju je iz resničnosti celice in iz resničnosti pričakovanega dogodka v daljno neresničnost, iz katere sta izhajala oba in v katero se pomikata oba zvsakim delcem časa vse bliže, vse bliže...
Ječar še ni odšel, temveč je stal pred Bračkom in mu govoril. Moral ga je stresti dvakrat ali trakrat, da se je prebudil.
Potem se je vendar toliko vzdramil, da je lahko razumel, kaj mu pravi ječar:
»Poslali so me, da te vprašam, če hočeš duhovnika.« »Že?« se je pri sebi zgrozil Bračko in odkimal.
»Ne,« je še dodal, »ne potrebujem nikogar!«
»To je tvoja zadnja noč, fant!« je rekel ječar.
In ko je ječar odšel, je vseeno moral misliti na to, kar mu je predlagal. Duhovnika! Čemu mi bo? Zdaj potrebujem okoli sebe svoje ljudi in ne tujcev. In duhovnik mu je tujec bolj kot kateri koli drug človek.
Poslali so mu duhovnika, je še naprej mozgal. Torej je vse že zelo blizu. ,To je tvoja zadnja noč, fant,’ je rekel ječar, in prav gotovo bo ječar vedel. Sicer so mu jasno povedali, kdaj se bo zgodilo. Torej je na tihem vendarle upal, da se bo zgodilo drugače?
Bračko je znova zapadel v razpoloženje, ki se ni več toliko tikalo resničnosti trenutkov, ki jih je še doživljal, čeprav je bilo to razpoloženje tesno z njim v zvezi. Zaprl je oči in se nezavedno predal temu razpoloženju. Ni vedel, ali dela to razpoloženje ostanek moči, ki jo še ima v sebi, ali pa je pomanjkanje vsake njegove moči in je že izraz sile, ki je izven njega ...
... Kako naj bi ji rekel drugače kot ljubljena? Kako naj bi jo pozdravil drugače kot s poljubom, ki ji ga prej ni dal še nikdar?
Prijel jo je za roko in si jo potegnil k sebi na trdi pograd. Sedla je, ne da bi spregovorila.
,Prihajate, vsi prihajate,’ je hotel reči, a mu je tako spregovoril samo pogled iz oči, ki so se svetile v čudnem blesku. ,Prav je, Zlata, da si prišla,’ je še naprej govoril isti lesketajoči se pogled. ,Tudi po slovo?'
,Tudi po slovo,’ se mu je zdelo, da jo sliši govoriti. Se vedno ima tako čudovito plave lase, sončnim žarkom podobne, ki so na mestih nekoliko rdečkasti. Menda se je zaljubil v njo prav zaradi teh njenih plavordečkastih las.
,Zakaj ne govoriš?’ bi rad vprašal. ,Drugi so več govorili, samo Yvonne ni govorila, ker ni bila tu, pri meni, ampak je ostala zunaj, pri okencu, ker je najbrž niso pustili k meni.’
,Kdo je Yvonne?’
,Yvonne? Kdo je Yvonne? Ah, da! To je Francozinja, mala, lepa, črna Francozinja. Mnogo mi je pomagala.’
,Si jo imel rad?’
,Sem. Ni bilo mogoče, da je ne bi imel rad.
,In jaz? Name si pozabil?’
,Nisem pozabil nate, Zlata. Bila si moja prva ljubezen. Ampak, veš, potem je prišlo vse drugače.’
,Da, razumem te. Tudi pri meni je prišlo drugače. Takrat sva bila skoraj še otroka.’
,Saj, otroka. Jaz bi rad bil še zdaj tisti otrok. Potem me ne bi čakalo to, kar me čaka.'
,Bodi pogumen, Franc! Tudi tvoja mati želi tako. Tudi ona pride za menoj. Nista mogli priti skupaj, ker sem jaz tukaj ilegalno.'
,Torej si v partizanih?«
,Da.'
,Tudi jaz sem hotel tja. Pa so mi preprečili.'
4
POMURSKI VESTNIK, 24. decembra 1964