273 Številka.
Ljsbljaia, F sredo 29. novembra 1905.
XXXVIII. leto
likaja vififc caa svečer, fcriial! asiatja te pranlke, ter valja po poifl arejsaua u avstro-otr«*« «dt«U ti vn lite II K, m M lito !t iS, u Satrt lata i K M k, m m mmm 1 K 10 k. Za LJubljano ■ »tiUJanJan na dam aa vas ^ 14 E, n nI lata 11 K, ma Satrt lati $ K, aa aa aiaaaa t K. Kdat kadi uua panj, »laća aa vsa lata 11 K, aa »al lata 11 K, aa Četrt lata 6 K 60 h, aa aa aiaaaa 1 K 90 k. — Za tujo dažala tolika več, kolika? aaifia poštnina.)
ssračft* kraa btodobno vp*5UJatva caraSnlaa m aa oaira. — Za oananiia ta plačaj« ad aataraataaaa aatlt-vrata aa 11 k, it ta m aanaailt tiska tokrat, aa 10 k, ea aa dvakrat, in aa 8 h, 5a to tiika trikrat ali večkrat. — Doiis, isf *s &?*16 frankovait - Bakapiai m ao vračaj«. — Uradniiivo ia upravnlifvo Jo v KaafloTib aliaah it. 6, ta ilaar artdaiatvc a L aaajtreaja, aaravniitva pa v pritličja. — Uaravništva naj ta klagatoJijo požiljati naročnina, raklanaai}a»
aanaaua, L % *a»tniitrattva« rtvart
.Slovenski Narod11 telefon fit. 34. Posamerae številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Vlada in volilna reforma.!
Z veliko napetostjo je vsa javnost pričakovala otvoritve tekočega zasedanja oaScprR državnega zbora.
V zadnjem časa je gibanje za Tclilno refosn&o v a&ši državi silno nsraslo, nt kar je brez dvoma mo-gcčnc vjjlivai držsvni prevrat na Reškem, povzročen po revolucionarnega pokreta delavskih mas.
N*šft vkda je bila še do r.tdav-afga časa nasprotna vsaki volilni rs-I ni, ki bi imela sa podlago splošno m enako volilno pravico. Ko je pa na Ruskem re?o!u2«*on*rno g'banje g silo izvojevalo ustavo in državno usicp&IVG, aloneče aa splošni in enaki rchini pravici m so so tudi pri nas jela delavske množico pripravljat*, da b' si eventualno s siiČn m sredstvi, kakor n& Rsekccs, priborile svoj ideal — splošno in enako volilno pravico, je vlada kar preko noči presedlata in h izjavila v principu ?a takšno volilno reformo, ki hi bil* po gadu ei-rokisa BEas^iis. In da bi ž« vnaprej ^psiviral« te m:-se, je 2© tedne de-1*!*, sklicuje se na to svoje zaključke, reklanto z&se in opozarjaš javnost gs tozadevno izjavo, ki jo bode podal min. predsednik baron Gr.uisah p?! otvoritvi t-koč^ga zasedanja dr-i lega »bora. Da je vsled tega vsa jBvnoat z napeto pokornostjo pričfc-kcv&ls otvoritve državnega zbc.ra, je pao umevno.
V včerajšnji seji državnega zbora je pedal n^nistrski predssdoik taron Gsutseh tO že pred tedai napovedalo in vslad tega težko pričakovano iz-
i^vo.
Optimisti, ki ao na podlagi gole Testiy da se je vlada izrekla v prin-lipu za uvedbo splošne in enake volilno pravice, sklepali, da nam v najkrajšem času napoti zlata dob3, bedo pat Živo razočarani vsled te vladne isjave.
Da» vlada se je izreki* za volilno reformo, katere podlaga bi naj bia splošna in eoak^ volilna pr toda
Itaks. *rr.' o»ws - \. »nt • ;r m t* tvtm»,
da je jasno razvidno, da vlade ne vodi v njeui akeiji v prilog volilni reformi načelo pravičnosti, da bi se popravil stari, slasti slovanskim narodnostim kri-vični volilni red, noarveS da jo vodi samo stremljenja, da bi obranila nemškemu življu isto, &ko ne še večjo premoč v drža*:, kakor jo je užival dessdaj.
Ministrski predsednik je v svoji izjavi  nsgiadai, da hoče uvesti tako
volilno reformo, ki bi ustvarila avstrijski parlament tak, da bi bil prava slika, vereu odaev avstrijska države.
To nacalo bi biio brez dvoma umestno in odino pravično.
Toda ta priuetp izgubi takoj svojo vrednost, ako vlada v isti eapi izjavi, da mora nova volilna reforma temeljiti slej ko prej na vodi]nem načelu, da rsorajo tudi v bodoče ostati T vel j a vi ž e p r e j e pr i d o b 1 j e n e pravice. Z drugimi beseda ni pc* vadano, se je vlsda kategorično lav rekla za to, da morajo predprz-viee, premoč in nadvlada ne m-škega življa Še n & d a 1 j e o s t a t i t Avstriji kot nekak »nclime
tanga* a«.
V ',eia prepričanju, ia ima vladi, ta caman, iias potrjuje zlasti G;.u-tsabev Urok, da bo v obljubljeni ve* hini reformi glavna točka z&ččita narodnih manjšin proti premoči števila. Ker je v Avstriji slovanski element najštevilnejši, je jasno, da miali vlada pod »EaaČitj naaionalnih manjšin« v prvi vrsti Namoe, kater.m up* na ta način obraniti njihovo dosedanje posestno etaojt.
Eiino simpatično na vladni 38-]avi je zagotovilo, da se spr«jmo v zakon o volilni reformi garancije, da se bodo volitve vršile svobodno in da se bo s primarnimi določOami onemogočil vsak terorizem.
Toda ta nam slmpat č« r. pasus v vladni izjavi ne oitebts drugih po-tr. s'-.k "v, k-- 'h uoamo pvoli uapov< -dani vladni volilni reformi.
Vittda je sic^r dala svojo volilno reformo, v kateri se je po svoje pri-
lagodila zahtevi po splošni in enaki volilni pravici, v krsaen prikupljiv okvir lepo donečih fraz in obljub, v katerih se eelo blešči ođdaleč kot fata morgsna narodna avtonomija, a vkljub temu smatramo to vladao volilno rdi rmu za d&cajski dar in to po vsi pratpici!
Vlada hsĆe s &vojo volilno reformo, dasi t&melji na splošni in enaki vclilai pruviei, zagotoviti premoč uaročkema elemei tu v državi, in steer sa večin* čase, kar jasno dokazuje njen n^men, da hoče z novo volilno refjrmo uveij&Viti iuii nov driavnozborski opr&Vilaik. ki bo go tov o izdelan tako, da Uo z« «edDo onemogočil vsako stremljenje SioT-a nov za tem, da bi prišli v državi do njim pristbječe veljave.
Al: bo torej uvedba splošne in enake volilne p?avia^ uprav §Ja one nade, ki so k v n)u stavili racni slovanski optim:$ti?
Po kongresu jugoslovanskih književnikov in časnikarjev.
£> a ;»> & d , Jae 28. nov.
Wie es zu erwarten war, ging der eudalavische litera-risehe Kongre^s ohne irgend ein praktisehos Resultat aus-einander.
Brzojav Živ. Balug-džica  dunajski „N. Fr eie Presse." (— ut.) Ko sem čita! v dunajski »Neue Freie Presse« brzojav Živ. B*-iugđžića o koncu kongresa jugoslov. književnikov in časnikarjev, postal sem žalosten in sicer zato, ker nisem pričakoval, da bi se med Jcgoslcvani na:3'*l človek, ki bi kongres blatil v tujem, nam sovražnem časo-^ pisu. Pa ne samo to. Živ. Balua:džić\ sa ni zadovoljil samo s tem, r^go soU posmehuje cinično jugoslov&^ski idij/ ? sploh,  kar je znamenje) da je on,\ J nekdanji dober Jugoslovan, popolnoma zaplaval v drniško vode. Da \ je temu tako, dek^zuj^ tudi dejstvo. I
da vse sistematično hujaka proti srb sko bolgarskemu sporazumu in Beje potom Časopisja seme razdora med dva bratska naroda, katerima leži sp&s edino v sporazumnem delu, ker raccepljena propadeta oba.
Ali, kakorkoli mi je žal, da take vesti razširja po tujem časopisju Jugoslovan, moram priznati, da je prvi đel Balugdž ćevega brzojava, ki sem ga dejal za mote temu dopisu, istinitf ker kongres se je faktično rasšel, a da ni zapustil nobtnega praktičnega iT*zuitata. Organizacija jugoslovanskih književnikov in časnikarjev je ostala viseče vpraš&nje, o katerem bodo Šele odločevala književntško časnikarska društva v Ljubljani, Zagrebu, B zgradu m Sofiji in zato je izključen«* vsaka megt čorst, da bi sa organizacija d* fi'ntv^o ustanovila pred enim letom, ko se bode obdršaval drugi kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Sie^r je bil na kongresu izneevu en predlog, ki bi s* fcret v^afitf težava lih*o isvedol — predlog o m?' ju g.%1; venskih gledališč — alt vprašanje je veliko: bcdo-U jugoslovanska književniška društva vplivala v Um zmiaiu pri
Razšli Brno se terej, a da nič nismo sklenili. Vse, kar bo imelo v istini praktičnih rezultatov, ni se sklenilo slnžbeno na koourtsu v vsčuči-lišČni svečani dvorani, nego med časnikarji v privatnem pogovoru. O. dr. J. Smod^aka, ureduik spietske »Slobode« je n. pr. uredil kereepon-dencijo za svoj tednik z vsemi jugoslovanskimi centri, a rasen tega so tudi drugi nekateri Časopisi uredili svoje korespondencije. To so praktični rezultati, ki pa niso plod kongresa, nego pled privatežh, ožjih sestankov. In to so storili časnikarji, kar je dokaz, da je edino njim mogoče aa jugoslovansko idejo nekaj storiti. Zato je v istini čudno, da je bilo na kongres povabljenih tako malo časnikarjev. No rvčem, da b se moralo povabiti one časnikarje, ki sodelujmo samo pri rubrikah: »Mestne
novioe« in »Različne novice«, ker ti za jugoslovansko idejo — kakor za nobeno idejo sploh — ne morejo ničesar storiti, ali zato bi se moralo povabiti vse jugoslovanske Časnikarje, ki sodelujejo v političnem in književnem delu časopisov. Absurdno je mi-sliti na možnost kake skupne jugoslovanske akoije brez sodelovanja časnikarjev, ker deset časnikarjev stori za jugoslovansko idejo labko več kakor vsi književniki celega slo vanskega juga! To je istina, kateri se ne da oporekati in zato se naj pri sklicevanju drugega kongresa jugoslovanskih književnikov in čas nikarjev dobro pazi na to, da b do časnikarji na kongresu številno za-BtcpaLi, a da se to omogoči, naj se kongres naznani vsaj mesec do* vnaprej, a ne kakor sedaj osem dn:, oziroma Še mani, kakor je to slučaj z novosadsko »Zastave«, ki je na kongres, ki sa je otvoril v nedeljo — bila pozvana šele v petek!
a
»Slovencev« belgrajski dopisnik se grezno jezi na mene — b g ve zakaj. Drugi dan kcngreia me jt napadel v »Beogradskih Novinab« na nišinfc:mnejši n&čln. Pohajam pteko teh napadov s popolnim pretira nje m in konstatiram samo to: Udeu žmki kongresa in belgrajaka tUf«, ai je bila na kongresu, so mi dali za te napade popolno satufakc je. Vai ti so napad čita*i in ko sem se vzdignil od predsedniške mize, kjer sem kot tajnik sedei in step i na govorniško katedralo, da zastopam neke predloge, bil sem tako viharno pozdravljen, da bi g. Šljački — da je bil na kongresu — od jeze zapustil zboro-vaino dvorano in se ne bi več nazaj vrnil.
Državni zbor.
Na Dunaju, 28 nov. Umrlim poslancem je predsednik grof Vetter govoril posrortn^co, novi poslanci so se zaprisegli. Proti izvolitvi poslanca Seifritza je do-šel protest.
Slovensko - nemška me a na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. 'i (Dage.j Tj li č a n e (Leutschah) *) dobro uro južno Arveža, so tudi trg, toda podrejen Arvežu, ker nimajo nikakih uradov, liti industrije. Tržaui so večinoma kme-tovalci, posebno vinorejci. Trg je močno penemčen, a okolica ima razen na severu, še večinoma slovensko prebivalstvo, kakor kak nemškutarski trg v popolnoma slovenskem delu dežele, na primer Rogatec, Laski trg itd. Ker so ^ani navezani večinoma na Slovence, ie po trgovinah in gostilnah slišati več slovenščine kot nemščine, posebno ob »edeljah. Lahko se reče, da sta dobri tretjini prebivalstva še slovenski, ^ sicer se v tem oziru dejansko v zadnjih 50 letih ni mnogo spremenilo,
Sta
*) Krajev podobnega imena je več na -jerskem n. pr. Luče (Leatsch) v Gor. svinjski dolini, Lutachaun v kindberfikem ^ju i. dr.
razen na — papirju. Po ljudskem štetju leta 1880. je Štel lncanski okraj 5040 Nemcev in samo 709 Slovencev. Trg sam pa je štel 587 Nemcev in 8 Slovencev. Leta 1900 pa so našteli v trgu 491 Nemcev in 21 Slovencev. Nemci so nazadovali za 46. Slovenci pa napredovali za 13 duš. Kmalu po letu 1880. so Lučane postale samostojna občina ter so se iz nje izločile Vec e**) j (Fotschach), Klanjec (Glanz) in Pesnica kot samostojna občina KlarVgec« Vel. B o Č (Grosswalz), R e m s n i k in Gradišče (Scblossberg) kot samostojna občina GradiČce ter Eich-berg(Brde) in Kr a n j e (Kranacb) kot samostojna občina E*chb^rgfc Leta 1880. je bilo v Večali 458 Nemcev in 17 Slovencev, v Klanjcu 406 Nemcev in 57 Smovencev, v Pesnici pa 730 Nemcev in 87 Slovencev, potemtakem je bilo v vseh treh katastralnih občinah 1594 Nemcev in 161 Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v združeni občini Klanjec 856 Nemcev in 829 Slovencev in sicer v Večah 378 Nemcev in 89 Slovencev, v Pesnici pa 314 Nemcev in 487 Slov. Dasi se je iz prvotnih podobčin več krajev z nem«
** Božidar Raič piSe Beže.
škim prebivalstvom izločilo, s slovenskim prebivalstvom pa priklopilo, vendar smemo reci, da so Nemci nazadovali, Slovenci pa prav lepo napredovali, tako da je ta občiua dandanes v resnici po večini slavenska. — V podobČini Vel. BoČ so našteli leta 1880. 355 Nemcev in 295 Slovencev, v Remšniku 516 Nemcev in 78 Slovencev, v Gradišču pa 890 Nemcev in 154 Slovencev. Skupaj tedaj 1761 Nemcev in 527 Slovencev. Leta 1900. pa so našteli v združeni občini Gradišče 1125 Nemcev in 1273 Slovencev. Tudi tukaj moramo vpoštevati okoliščine, kakor pri Klanjcu, vendar so tudi v tej občini Slovenci napredovali, tako da smemo Gradišče po vsej pravici imenovati slovensko občino. — V Eicbbergu so našteli leta 1880. 737 Nemcev in 9 Slovencev, v Kranjah pa 411 Nemcev in 4 Slovence; leta 1900 pa so našli v Eichbergu 14 Slovencev, v Kranjah pa 44, tedaj v združeni občini Eich-berg 59, kar znači lep napredek 46 duš za Slovence. Vas M1 a č j e (Malltschach) med LuČanami in Arvežeia je bilo pred 60—70 leti še popolnoma slovenska; danes tu ni več Slovenca.
Seveda so tudi te številke še zelo
„idealuou prikrojene za Nemce, o Čemer sem se prepričal na kraju samem. V Klanjcu n. pr. kjer so leta 1880. našli samo 57 Slovencev, je sploh samo 1 pravi Nemec, ki se je priselil tja iz nemške občine Kljune (Klein), a še ta mi je britko tožil, kako težko mu je živeti, ker ne zna slovensko, Češ, da sosedje nalašč nočejo v njegovi navzočnosti nemški govoriti. Njegovi otroci pa govore vsi skoraj bolje slovensko kot nemško. Sploh labko trdim, da razen v trgu Lučanab ni v celem okraju pravih Nemcev, temuČ so jih šteli med Nemce po občevalnem jeziku. In kdor se ni komisiji izrecno postavil po robu, šteli so ga med Nemce, ker večina odraslih, posebno onih, ki so bili vŠolani v Lučane, zna nemško. Govoril pa sem z otroki, ki so prihajali od vseh strani v Lučane v Šolo, in vsi so govorili lepo slovenščino; mnogi med njimi so mi tudi povedali, da z doma sploh niso znali nič nemškega. Šola v LuČanah je seveda čisto nemška s krščanskim naukom vred. Izmed učiteljev sploh ne razume nobeden slovensko, med učiteljicami — Šolske sestre — zna ena sicer slovensko, a ne sme v šoli niti spregovoriti slo-
vensko. Ali ni to barbarstvo? V cerkvi so imeli Slovenci še do leta 1S87. vsako nedeljo po eno slovensko pridigo, sedaj je slovenska pridiga le enkrat v mesecu, potem binkoštni ponedeljek in na Miklavževo (župni patron). Odpravil je slovenske pridige sedanji dekan g. Vollmeier, rodom Slovenec iz Kaplje. Pred desetletji so smeli Slovenci Še med božjo službo popevati slovensko v zboru, kakor je sploh bila v teh krajih navada. Tudi nedeljski krščanski nauk je bil po vaseh Še slovenski. Kaplan KovaČič Martin je leta 1851. še učil v vsakdanji Šoli odrasle mladeniče slovensko brati, pisati in popevati. Pred desetletji pa je bil neki rodoljubni kaplan nagloma od tu premeščen med Nemce samo zato, ker je med otroke delil slovenske katekizme.
Družba sv. Mohorja Šteje 18 Članov. Do leta 1870. v lučanski župniji niso poznali Mohorjevih knjig. Uvedel jih je takratni kaplan, sedaj župnik v Spiel-feldu g. M u r š e c, ki mi je pripovedoval, kako so imeli stari možje vprav otročje veselje nad knjigami, ker jim ni bilo znano, da se sploh dobe na svetu knjige v slovenskem jeziku, razen moiitvenikov. (jaije prik)
Vlad« je predložila več lakonskih načrtov; finančni miniater je predloiil proračunski provizorij aa dobo od 1. januarja do 30. junija 1906, trgovinski ministar je predloiil zakonski načrt za provizorno ureditev trgovinske in prometne zveze i Italijo, brambovski miniater zahteva rekrutni kontingent ■a leto 1906.
Potem je povzel prvi besedo ministrski predsednik baron G aut s oh. Najprej je podal izjavo o aploČni in enaki volilni pravici, za kakršno se je izrekla zbornica v seji 6 oktobra. Ministrski predsednik je naglašal, da je takrat manjkalo za potrebno dvotretjinsko večino le 25 poslancev, a pomisliti je treba, da je iBtega dne sploh manjkalo v zbornici 156 poslancev. Takoj nato je začela vlada tudi proučavati na vse strani temeljito reformo volilne pravice ter odredila, da se potrebno gradivo nabere in predela. V s 1 e d tega vlada ni potrebovala kakega priganjanja, najmanj pa morejo tempo pospešiti demonstracije.
Avstrijska državnozborska volilna pravica se že cd začetka neprestano giblje proti svojemu koncu: spločni volilni pravici in odpravi posebnih volilnih predpravic. Vladi se zdi najbolji volilni sistem tisti, ki daje tudi delavstvu enake politične pravice, Jki jih imajo drugi sloji. Vlada ne more misliti na to, da bi branja in pisanja neveščim osebam odtegnila sedaj volilno pravico, niti na to, da bi volilno pravico omejila le na gospodarsko samostojne osebe. Pač pa misli vlada na spremembo določbe o bivanju v kaki občini, preden se pri-posest vuj a volilna pravica, iavnctako misli vlada zajamčiti čiste volitve in preprečiti vsakršni terorizem. (Posl. Wolf: »S p lisnice se ne sme terorizirati!«) Odločilne važnosti za vladno odločitev pa je vprašanje o obrambi narodnih manjšin. Proporcijo nai ni zistem se je obnesel le v velikih enojezičnih državah ter z&čeva za pogoj nenavadno stopnjo politične zrelosti. Pluralna volilna pravica se je obnesla v Belgiji, a ie z^to, ker se je obenem uvedla volilna obveznost. Vlada je mnenja, da so najbolje varstvo narodnih manjšin mali, po mogočnosti narodno omejeni volilni okraji. Vlada bo vsled tega predlagala razdelitev v volilne okraje, ki se bodo ozirali na naselbinske razmere narodnosti, da se zmanjša priložnost za narodnostne prepire ter se stvori bodočnost za narodno avtonomijo. V novih volilnih okrajih Be naj bore za veljavo različne politične in socialne struje.  Nova raz-
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.)
»Dokler nisem jaz mrtev,« je stranema ponavljal Juri, kakor bi govoril sam s seboj in se nekako krčevito prijel za stol, ob katerem je stal, koj potem pa srdito vzkliknil in a strašno jezo v očeh zakiioal: »Torej je sveta cerkev sklenila, da moram jaz umreti, in sicer na vsak način umreti ?«
»Jurila Več ni mogel reči prestrašeni Oton. »Juri, poslr?') me.« je začel po kratkem molku. »P/aV to j& vzrok, da sem rekel: treba je počakati; čas izpremeni ne samo človeške nakane, nego tudi razmere same. Za zdaj je treba na vsak način, da zamore s ti sam nekaj časa uspešno kljubovati armadi oglejskega patrijarha in njegovih privržencev.«
»Poznam to armado,« je z neizprosno odločnostjo dejal Juri. »Ko-moija se je utihotapil v sovražnikove tabore in me natančno obvestil o armadi. Prisegam ti Oton: kakor buta večno morje že tisočletja zaman ob devinsko skalo, tako si bo tudi cerkvena armada ob tej skali razbila glavo.«
delitev v volilna okraje je potrebna ie zategadelj, ker bo po odpravi volilnih razredov 178 mandatov prostih, ki sa morajo znova razdeliti med celokupne volilee. Vlada misli na praviti is vsake obline volilni okraj. Vlada bo storila vse, da dobi sbornisa najpozneje meseca februarja 1906 predlogo o volilni reformi. Volilno reformo pa bo spremljal tudi nov poslovnik.
O vladni izjavi se je začela debata. Govorila sta poalanoa grof Sternberg in vites Onciul, nakar se je debata prekinila.
Posl. dr. Susteršič je inter-peliral, lakaj se je delavstvu tabačne tovarne v Ljubljani prepovedalo demonstrirati sa volilno pravico. (Pa so najhuje demonstrirali!)
Demonstracije za splošno volilno pravico.
Dunaj, 28. novembra. Demonstracijskega obhoda se je udeležilo kakih 200000 oseb. Obhod je trajal tri ure. Pred vseučiliščem je bil spopad s katoliškimi in nacionalnimi nemškimi dijaki, ki so sasmehovali demonstrante. — V S t. Hi po li t u so delavci napadli neko tovarno. Orožniki so rabili bajonete, a le niso mogli tovarne rešiti obleganja.
Brno, 23 novembra. Volilne de* demonstrscije se je udeležilo kakih 15 000 demonstrantov in 5000 čeških narodnjakov. Med obhodom so streljali z revolverji v zrak. Mir se nI kalil.
Olomuc, 23. novembra. Delavci in kmetje is okoliških vasi so prišli popoldne v mesto, razdjali neko zganjamo, priredili klerikalnemu poslancu H r u b a n u mačjo godbo in razbili poslancu Primavesiju šipe. Posredovati so morali vojaki. Neki občinski svetnik in neki stotnik sta bila s kamenjem težko ranjena.
Austerlitz, 23 novembra. De-monstrantje so naskočili neko tovarno; na orožnike so metali kamenje. Orožniki so streljali ter hudo ranili 7, lahko ranili pa 20 oseb. Dva ranjenca sta že umrla.
Obrtna reforma.
Dunaj, 23. novembra. Permanentni obrtni odsek je začel včeraj drugo branje o novem obrtnem zakonu. Sprejeli so se §§ 108. do 115. Zvečer je imelo predsedstvo zaupno posvetovanje v trgovinskem ministrstvu.
Prispevki k skupnim državnim izdatkom.
Dunaj, 28. novembra. Sobotne skupne ministrske konference niso uspele do končne rešitve, kako se naj pokrijejo potrebščine vojne in mornariČne uprave. Avstrijski fiaančni minister je zastopal stališSe, da ne more zagotoviti prispevka, dokler ni zagotovljeno zavlaČevano i plačilo ogrskega finančnega ministrstva. Ogrska finančna  uprava  pa je izja
vils, da ji blagajniško stanje ne do-pulča plačati eele kvote, temni le primerna posojila na račun.
Kriza na Ogrskem.
BndapeŠta, 28. novembra. Zmešnjave naraičajo. Poštanski ko-mitat ima sedaj dva velika podžupana. DoČim je vlada imenovala ■a podžupana nekega Homerja, je komitatoi tbor včeraj imenoval pri zaklenjenih vratih grofa V i g y a z a. Veliki župan grof Laasberg je valed tega naroČil višjemu državnemu pravdniku, naj proti vsem komi ta t ni m odbornikom postopa zaradi nasilstva zoper obiastnije. — Še bolj čudna je bila inštalacija velikega župana grofa Pallavioinija v Uj-helju. Z vseh hiš bo plapolale črne zaatave. Okoli komitatne hiše je stalo 150 orožnikov, a grofa bo spremile tri eskadre* huzarjev. Iamed 192 ko-mitatnih odbornikov sta prišla k in stalaciji samo dva. Vsi uradniki so odpovedali pokorščino. Veliki župan ne dobi v celem mestu stanovanja ter mora stanovati pri nekem urad niku. Med prisego velikega župana je zaplapolala tudi s strehe komitat-nega poslopja črna ssstava. Po mestu bo nabiti lepaki s pozivom na orožnike, naj kot Madjari ne rabijo orožja proti krvnim bratom. — Zvečer bo bile pred uredništvi vladi prijaznih listov demonstracije. Na policijo so demonstrantje metali kamenje, vsled Česnr je policija rabila orožje.
Konflikt s Turčijo.
Carigrad, 28 novembra. Sal-tan je sporočil avatro-ogrskemu poslaniku baronu Galice ju, da je pripravljen sprejeti zahteve velesil z malimi izjemami, zahteval pa je obenem, naj mednarodno brodovje takoj ustavi demonstracijske operacije. Baron Celica je zahteval pismeno izjavo, ki je pa đo danes še
ni dobil.
Atene, 28. novembra. Velike
ladje demonstracijskega brodovja so dospele v pristanišče otoka Mitilene, ne da bi bile oddale običajnih strelov v pozdrav. Izkrcale so 400 mož vojaštva, ki je zasedlo carinski brzojavni urad in druge važne točke v mestu. Turško vojaštvo se je umaknilo v vojašnice, ki jih straži avstro-ogrski oddelek.
Rim, 28. novembra. »Giornai d' Italia« je prinesel neverjetno vest, da si A-stro Ogrska prizadeva, pridobiti Bolgarijo, da pošlje svoje čete vMacedonijo, da bi b tem sama dobila povod, prikorakati s svojim vojaštvom v Macedonijo. — Poštenejši italijanski listi imenujejo to vest »hudobno izmišljotino«, češ, da je nastopanje Avstro-Ogrske naj-lojalnejše in n a j poš t e n e j š e ter vzvišeno nad vsakim sumničenjem
Novi kralj na Norveškem.
London, 28. novembre. Včeraj je bila v norveškem parlamentu slovesna prisega novega kralja H a k o n s. Slavnosti je prisostvoval tudi pruski princ Henrik. Brzojavno sta med drugimi vladarji čestitala kralju cesar Frane Jožef in švedski kralj Oskar. Dosedanje ministre je kralj naprosil, naj obdrže svoje mandate.
Dopisi.
Iz Starega trga pri Ložu.
Po daljšem premoru so^.se zopet dubkom napolnili prostori tukajšnje čitalnice. Klic po pomoči, ki j a saoril iz divne Gorenjske čirom slovenskega ozemlja, našel je krepak odmev tudi pri rojakih, bivsjočih na vznožju notranjskega Snežnika. Ol blizu in daleč je prihitelo naše blagodarno občinstvo na veselioo, prirejeno pred kratkim po domaČem gasilnem dru-fitfu s pomočjo tukajšnjih diletantov in tamburašev v prid nesrečnim po-gorelcem v Ratečah. — Spored veselice je bil dokaj privlačen in mikaven. Vrli tamburaški zbor staro-trški je pod vodstvom rodoljubnega gospoda učitelja Wigela v občno sa-dovoljnost vseh prisotnih predn&šal več ličnih in težavnih točk 8 finim Čutom ter vztrajno svir&l razne pleane komade in koračnice. Občudovanja vredno je zlasti vzorno sogUsje in navdušenje za milo narodno glasbo, ki preveva ves zbor. Glede dovršenosti v sviranju ga smemo smelo prištevati najboljim po dežeii. Upamo in želimo, da bi nas odšle) pogosteje dramil v naši sicer zaspani dolini. — Enodejanska burka »Raz-tresenca«, uprizorjena po domačih diletantih je vzpričo lepo zaokroženega igranja mahoma osvojila poslušalce ter vzbujala obilo smeha. — Major (g Binter), kakor tudi stotnik (g. Jenao) sta prav neprisiljeno in vrlo humoristično karakterizirala upokojena častnika kot stara raztre-senca med tem, ko sta Be nahajaU ostali vlogi naivno-ljubke Milke ter premeteno - zaljubljenega Jankota v priznano veščih rokah gospe Binter-jeve in g. Š »nceta. Tudi maske diletantov so naredile prav povoljen vtisk. — Po predstavi se je razvila jako animirana zabava s šaljivo pošto in loterijo, koji sta marsikomu izmed udeležencev donesli mnogo presene čenja. — Načelnik gasilnega društva g. Mlekuž je otvorivši vrsto nagovorov v jedrnatih besedah omenjal pomen in namen veselice ter zahvaljujoč se diletantom in t-mburašom za radovoljno sodelovanje prisrčno napil zbranemu občinstvu za izkazano naklonjenost napram društvu. Ad hoc sestavljeni kvartet je zatem zapel nekaj umetnih pesmi. Ume se, da ob zvokih iniicgi&sne tamburice ni mogla mirovati Terpsihora, kateri se je končno moral ukloniti mladi in starejši svet. Lučko,
Manifestacija za splošno in enako volilno pravico v Ljubljani.
Velikanska agitacija se je razvila zadnje dneve za praznovanje včerajšnjega dne. Najbolj agilni so bili v tem
veš, kako znajo duhovniki obrekevat ! Predstavljali so te kot nekakega razbojnika. Stopi prednje, pokaži se takega, kakršen si v resnici in prepričan sem, da si pridobiš njih naklonjenost. Seveda ne bodo prelomili prisega ki so jo sterili; vojskovali se bodo proti tebi, hrabro in požrtvovalno, ali samo čt rideset dni, toliko časa, kakor so vezani. Potem se bo vsaj večina vrnila domu. Tedaj p» se tudi moji ljudje pridružijo Krašovcem in Kranjcem, in potem poteptaš patrijarhovo armado v zemljo in osvobodiš domovino iz cerkvenega jarma«
Juri ni ničesar odgovoril. Ali v njegovih očth je gorel tako strašen ogenj, da Oton Vipavski ni dvomil, da se Juri z njim strinja.
»Pojdeš-li zdaj v tabor patrijarhove armade. Juri?«
»Pojdem.«
»AH pošlješ po to skrinje z denarjem ?«
»Pošljem.«
Potem sva za zdaj pri kraju.«
Oton je vstal in podal Jurju roko.
»lidravstvuj, devinski orel. Vem, da se boš junaško držal — svarim te pred Rajmondom. Ta je izdajaleo «
Potem sta se Juri in Oton ločila. (Dalje prib.)
ozira socialni demokratje, ki so delali na vse kriplje, da se čim obsežnejše izvrši to praznovanje. To praznovanje bi naj obstojalo zlasti v tem, da bi povsod brez izjeme počivalo vse delo in da se delavstvo v čim večjem Števila udeleži napovedanega shoda in obhoda po mestu.
Največji sukurs so socijalni demokratje pričakovali iz tobačne tovarne, kar je čisto naravno. A ravno tukaj so se jim delale zapreke. Ravnateljstvo je namreč izjavilo, da vse delavstvo, ki na včerajšnji dan ne bi delalo, izgubi vsa dosedanja penzijska leta. Tega so se delavci in delavke zbale in sklenili so, da bodo včeraj delali.
V ponedeljek zvečer je bil v areni »Narodnega doma" shod, na katerem so se delavke naravnost puntale zoper komando socijalnih demokratov, da ne bi prišle delat. Akoravno je že preje dr. Snsteršič telegranral na generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaj, naj se da delavstvu 28. t. m. prosto, je dobil negativen odgovor. Na ponedeljkovem shodu so pa sklenili poslati novo deputacijo k ljubljanskemu ravnateljstvu tobačne tovarne, da bi dovolilo prosto svojim uslužbencem in uslužbenkam.
Včeraj zjutraj, ko so prišli delavci in delavke na delo, jih niso pustili dragi delavci skozi vrata in so jih s silo odganjali in jim očitali, da lomijo soli-darnost. Vkljub temu je prišlo kakih dvesto ljudi v tovarno, a ker ni bilo mogoče strojev goniti, poslalo je ravnateljstvo samo delavce domov.
Manifestacijski shod je bil napovedan ob 10. uri dopoldne pred »Mestnim domom". A že ob 9. uri je bilo vse polno ljudi na Cesarja Jožeta trgu; prihajalo je ljubljansko delavstvo, pa tudi iz sosednjih krajev je prišlo muogo delavcev, nekaj se jih je pripeljalo celo iz Zagorja. Ob devetih bo bile zaprte po Ljubljani vse trgovine in prodajalne, ustavljeno je bilo tudi drugod vse delo, le električna cestna železnica je vozila kot druge dni. Mrmranje med ljudstvom je pri vsakem vozu, ki je pripeljal mimo Franc Josi-povega trga, bilo silnejše, razburjenost vedno večja in ko je okoli 10. ure pri-vozil voz izpred magistrata, zahtevali so ljudje, da ne sme več voziti in mu zastavljali pot. Voz se je ustavil na postajališču; komaj pa se je ustavil, začeli so p adati dežniki po vozovih, šipah, letelo je kamenje, da so bile v par trenutkih razbite vse šipe. Potniki so strahoma zbežali iz voza, revizor Pod-reberšek pa, ki je hotel z neko vrvjo tolči po ljudeh, je bil ves krvav po eni strani obraza in po rokah. Razdraženo ljudstvo mu je iztrgalo vrv iz rok. Voz se je takoj nato odpeljal dalje, z njim se je pa vrnil tudi oni voz, ki je od nasprotne strani pridrdral na postajališče. Ta Čin manifestacije e napravil na očividce jako slab vtisk in Čule so se ostre besede ogorčenosti ne toliko proti delavstvu, ampak proti javni oblasti, ki, dasi opozorjena na kak sličen slučaj, ni ukrenila prav nobenih varnostnih odredb, ko je vendar njena sveta naloga, var v takem slučaju imetje in osebe.
Takoj na to se je vršil shod. Ljudstva je bilo vse polno po celem Cesarja Jožefa trgu, kakor tudi v veliki dvorani „ Mestnega domau. Lahko se reče, da je bilo okoli 10.000 oseb.
Shod je otvoril predsednik To-kan, ki je dal besedo prvemu govorniku Etbinu Kristan:;.
Kristan ie v imenu evg»n ? socijalne demokracije d*»»al med dragim, đa je bolezen sedanjega parlamenta neozdravljiva, zato rrc priti v novi p^rlamai;* svete m ci i novo sočno krvjo, Samo mase, ki *> bile doslej presirano. morejo da«' parlamentu novih moiu S stals&a ljudstva moramo promatrati vprašanje o volilni reformi. Edino ona volilna reform« ie prava, ki sloui oa B?lcšuo*ti in enakost«. Vai sjgOVO^i ki se čujejo proti t mu, se ruzoijejo ob dolžnostih, ki jih imamo vsi napram drisvj. Dolžnosti delavstva niao nič manjše, nego dolžnosti privite gi' ran h Btanov. Ves davek, ves d dek, od katerega drlava živi, fr.lb roetamott za dela glave in dela rose. D* je pa ljudstvo, fct zahteva svoje opravičene pravic, B-relo, pokaialo je ž^ tisočkrat. Kdor je srel da unvra za domovino, mora biti d o-iti zrel, da živi zanjo. V dria'i ne bo preji* miru, dokler se ne uvela splošna in enaka volilna pravica. Današnje naše %btrovanje je flimo I ogromne moči, k> p >oiva v rokoh zboro?atcev. DiuŽDa, ki živi od i lavskth rok, mora d*ti delavcu tudi pravice. Današnji dan je praznik. Ako naš h mogotcev ne sreča o vem č»su p&*oet, doživeli bodo u*'1 obliko naše manifestacije. Danes OD Va12. uri svarimo mogotce. Dr* (P se jim Do maščevalo, ako se s na* S mi svetimi prav c3mi igrajo in silijo. Delavci aWi dcslej vse storili, da ostane mir. Tuti danes hočemo tO storiti. S tem pokažemo Bulturo Jjud*
psf Dalje* v prilogi. ^Pfl
»Tega se boje tudi škofje, ki spremljajo armado in to je menda vzrok, da so ti tako radi dovolili razgovor s patrijarhovim legatom. Komaj je tvoj odposlanec sporočil tvojo željo, že je bilo sklenjeno, da se ti dovoli zahtevani razgovor.«
»Vem Oton, a ravno to je sumljivo, da so mi tako hitro in s tako radostjo dovolili ta razgovor. Z s včeraj sem se hotel odpraviti, a vedno se mi vsiljuje sumnja, da je vse le past. Cerkvenim ljudem ne smeš nikdar zaupati in nikdar verjeti — tako me je učil moj varuh in izkušnje so me izučile, da je res tako .«
»Prav praviš, Juri; tudi jaz sem prišel že davno do tega spoznanja in že davno ne verjamem nobeni duhovski prisegi. Prav lahko je mogoče, da bi ti patrijarhovi zastopniki radi nastavili past in nobenega dvoma ni, da so zmožni za vsako izdajstvo in za vsako zavratnost. Toda v tem slučaju se ti jih ni treba bati. V vojnem Bvetu so patrijarhovi zastopniki v manjšini; večino imajo posvetni ple-menitaši in naj so ti tudi tvoji sovražniki, spoštujejo te vendar vsi in bo ne bedo dali zlorabiti. Menih Dominik je Beveda sposoben sa vsako tolovajstvo, ali siušal ga ne bo nihče,
I in če bi kaj poskusil, bi vsa armada t stopila na tVGJo stran «
»Kaj je šel menih Dominik tudi j v vojno preti meni?« se je čudil Juri.
»Da. tudi Dominik je Šel v vojno. Zdaj je pri tej četi, zdaj pri oni. Povsod snuje čete grešnikov, kakor pravi v namen, da spreobrne krivoveree, v resnici pa, da jih preganja in pobere njihovo imetje za cerkev«
»Kjer odločuje Dominik, tam nimam jaz ničesar iskati. Želel sem govoriti s patrijarhov mi pooblaščenci, ali s ljudmi, ki so orodje meniha Dominika, ne maram imeti opravka.«
»Nikar se ne prenagli, Juri,« je prosil Oton. »Saj ne boš imel opraviti ne s Dominikom, niti samo s patrijarhovimi pooblaščenci, marveč le s celim vojnim svetom, v katerem imajo posvetni plemenitaši večino. Ti si ne moreš misliti, kolikega pomena je, da te ti posvetni plemenitaši vidijo. Tebi bo le na korist, in sicer na veliko korist, da te plemenitaši spoznajo; naj vidijo in se prepričajo, da si ne samo najmlajši, nego tudi najhrabrejši in najrazumnejši vseh velikašev, kar jih vlada ob Adrijan-skem morju. Reklo se jim je, da si grd in breaznačajen človek, ki dela sramoto vsemu plemstvu.  O, ti ne
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 273, dne 29. novembra 1906.
gtva, ki je zrelo. Svarimo mogotce, dokler je čas, ker potem, Če pride do polit čne stavke, odklanjamo vso odgovornost Politična stavka dela dragače kot manifestacije, sa kar imamo precej jasen dokaz v Rusiji. Ne telimo revolucije v Avstriji. A če narede mirni boj nemogoč in brezuspešen, potem bo slovensko ljudstvo pokazalo, da sna govoriti po ruski. danes ostanemo potr
peiljivi in mirni, a ta tišina bodi zgovorna. V imenu časti ljubljanskega delavstva, v imenu valne sedanje demonstracije naj skrbi vsak za naistroljo disciplino. Niti enega vzklika n»j ne bo slišati, ker danes je dan čakanja. Veselilo bo najbolj delavce same, če bodo brez daljšega boja dosegli svoje pravice, sicer smo pa pripravi .-m na vse za splošno in enako volilno pravico.
Burni »iivio«-klici ogromne mno fiiee so sledili temu govoru, kakor bo tudi ie preje pogostokrat prekinili govornika.
V imenu nove »slovenske ljudske stranke« je govoril K r e g s r. Izjavil je, da bo stala vedno na strani lndstva (kje pa hoče, če je ljudska?) za splošno in enako volilno pra v.co.
V imenu narodno - napredne gtranke je govoril gospod dr. Karel T r i 11 e r tako-le:
Spoštovani zborovaloi: Izvršdvalni odbor narodno • napredne gtranke me je pooblastil, da ga za stopam na današnjem manifestaČnem shoda; to pa v doksz, da tudi naša stranka iakreno in brezpogojno pri znava opravičenost apela orgaoizo-vanega avstrijskega delavstva na centralni parlament za vpeljavo splošne in enake volilne pravice. Jaz pa sem se temu pozivu odzval tem rajši, ker sem za svojo osebo do dna duše prepričan, da je ta akcija združenega delavstva kulturen boj v najlepšem pomenu besede. Ia sedaj mi dovolite, dragi rojaki, da vam sporočam s pozdravi svobodomiselnega me-Š5anatva tudi dve želji njegovi:
Prva je ts, naj delavstvo nikdar ne pozabi, da se nahajajo proletaroi trpini ne le med stanovi, temveč tudi med narodi in  da je eden izmed najbolj stiskanih in tlačenih proletarcev  narod slovenski, kat-rercu je treba tudi kot takemu priboriti si najeiementarnejš.h pravic Tudi v to naj nam ponudi organiz > vano   delavstvo   svojo   krepko po moč.
Druga moja želja je ta, naj bi se ob današnjem boju obistinile pro-roise b*s~de p>satel|a velike franoo-ske revolucije Frar cois M gaeta, ki p še: (J;m je radikalna preustrojba Človeške družbe poatala neobhodno potrebna, tedaj je ne ncore zadrževati nobena sila več; vsak odpor jo le pospešuje. Blagor človeštvu, ako bi ob takem velikem momentu eni r '.de volje odstopili to, kar imajo preveč pravic, dtugi pa bi se z a d o-v o 1 j i 1 i s tem, kar jim v resnioi manjka. Potem bi sgodovinopiseo ne imel več beležiti krvavih revolucij, temveč le veselo dejstvo, da je po stalo človeštvo modro in vsled tegt Blibodno in srečno. — Tako naj bi bilo iu v Um smislu kličem: Slovenskemu delavstvu, borečemu se za svoje pravice: Slava!
NavdušeLi »živio« klici so sledili tem besedam.
V imenu krščansko - scoijalne zveze je govoril S t e t e. Po krivic nosti privilegijev smo terorizirani. Izdajalci bi bili, če bi ne nastopili poti, da dosežemo lepše dni. Krščanska socijalna zveza bo vedoo stala v delavskih vrstah in je priprav Ijena tudi na žrtve, če bi bile potrebne.
Naposled je govoril šs enkrat Kristan, ki je dejal, da takega dne še ni doživela Ljubljana kot danes. Združene so vse stranke v stremljenju za svojo opravičeno stvar Prav je, da so med nami različne stranke in razne struje, ker to kaže življenje, to rodi delo, a narod, ki ima sama nasprotja, ne more uspevati. Splošna in enaka volilna pravica nam mora prinesti sadove. Go vornik je opominjal na to udele tance, naj se pri obh du drže reda in miru
Ogromne delavske mase so se potem razvrstile v dolg sprevod, ki je šel čez Vodnikov trg, Mestni trg. Špitalake ulice, Marijin trg, Prešernove ulice, S-slenburgove ulice, skozi Gradišče v Hilšerjeve u ioe pred deželno vlado. Tu je šla deputacija treh mož k deželnemu predsedniku Sehvrarzu in mu razložila težnje delavstva. Deželni predsednik je obljubil, da bo šelje delav-stvasporočil ministrskemu Predsedniku. Sprevod se pri deželni vladi ni nič ustavil, ampak j« šel dalje po B<eiweisovi cesti pred »Narodni dem«, kjer ao ae udeleženci ratšti. Obhoda ae je udeležilo okoli 4500 oaeb.
Popoldne ob 1. je hotelo večinoma vse delavstvo tobačne tovarne
iti na sv< j * delo. A kakor vjatraj ao j m drogi delavci branili vhod to j h odgtnjali od vrat. Ker je bilo Veliko poi-oij « navaoče, ao šli delavci in delavke akoro vsi delat. Oai delavci, ki eo hoteli praznovati celi dan, ao j h obsipali s rasnimi očitanji. D/u-g g* ae ni nič pripetilo.
Popoldne j   bila delavska pred stava »Jernej Turaaer« v gle-d Šiu, a ja bila slabo obiskana.
Kakor amo aedtj  zvedeli, je se dem zavarovalnic   tu«»jŠ.»j m trgovcem in obrtnikom  nasnanilo,  da ne plač* j J   nobene   odškodnine,   če bi bilo k»j Šip pobitih včerajšnji dan.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. novembra.
— Občinski svet ljubljanski ima v četrtek dne 30. novembra
ob 5. uri pop. izredno sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedništva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročili: o prošnji stavitelja Viljema Treota za odpisno dovoljenje reverza glede razširjenja hodnika in preložitve jarka v Novih ulicah : o prizivu tvrdke I. Levčeve in dragih proti sklepu občinskega sveta z dne 26. septembra t. 1. v zadevi pobiranja divjega kostanja po mestnih drevoredih. Finančnega odseka poročila: o županovih nasvetih glede najetja posojil za stavbo novih mestnih šol; o Županovem nasvetu v zadevi posojila za prispevek k stroškom osuševanja barja; o računskem za kijučku mestnega zaklada za leto 1904; o računskih zaključkih: a) nbožnega zaklada, b) zaklada meščanske imovine, c) ustanovnega zaklada za leto 1904; o računskem sklepu mestnega loterijskega posojila za leto 1904. Stavbnega odseka poročila: o parcelaciji posestva Ivana Tometa v Kolezijskih ulicah št. 10; o prošnji Josipa Dacarja za prispevek k zgradbi škarpe na vrtu pri njegovi hiši v StreliŠkih ulicah Št 6; o zgradbi tržnice v Ljubljani. Policijskega odseka poročilo o prošnji delavstva c. kr. tabačne tovarne za posredovanje pri c. kr. generalnem ravnateljstvu na Dunaju v raznih zadevah, ti-čočih se delalnih razmer v tej tovarni. Mestnega magistrata poročila: o prošnjah za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o prošnji Pavla Peterce v zadevi povračila nekih stroškov za izpraznjevanje grebeničnih jam v top m carski vojašnici; o prošnjah za podelitev meščanstva; o prošnjah za podelitev meščanskih podpor po 60 h ozir. 40 h na dan. Personalnega in pravnega odseka poročilo o županovih nasvetih glede oddaje službe II. mestnega komisarja, koncipista in koncept-nega praktikanta.
— Geutach je govoril. Ko
so pred parlamentom dtfilirale legije dunajskih socialnih demokrator, go* vorii je v parlamentu ministrski predsednik, ter na dolgo in široko razkladal avoje misli o splešni in enaki volilni reformi. Govoril je v dolgih in slinastih frazah, a vendar je povedal vse tisto, kar že nekaj tednov čitamo v uvodnikih »Neue Frei Presse«. Gavni namen splošne in enake volilne pravice ni ničesar druzega, kakor enkrat sa vselej stabilizirati nemško posest in nemško nadvlado v Avstriji. Pri sostavi volilnih okrajev gledalo se bode na to, in pred vsem tudi na davčno moč. Ta med Slovenci tako oboževana volilna pravica hoče ustanoviti nov privilegij in Bicer na korist Nemcem. Samo ob sebi se ume, da bodemo o Gautsche-vem govoru še mnogo pisali, opozarjamo pa, da bodemo Slovenci, ako se v resnioi Bprejme Gantschev projekt spadali med najbolj polimane narode eislajtanske, in da še nismo doživeli takih krivic, kakor jih doživimo tedaj, ako se oktroira Gautacheva volilna reforma. Takrat se bode tudi pokazalo, kako kratkovidni so bili tisti naši mladeniči, ki dandanes slepo prisegajo na splošno in enako volilno pravico, in kateri so tako slepi, da zahtevajo nje oktroa, če se ie drugače priboriti neda. Storaj bi glavo stavili, da bode les leto dni le prav malo tega navdušenja!
— Gautsch In dal« zbori.
Včeraj je ministrski predsednik govoril tudi o deželnih sborih, ter na-
glasa), da 83 deželni zbori čisto kaj druzega, nego je državni sbor. V državnem zboru hoče imeti nadvlado Nemcev, ergo je ta splošno in enako volilno pravico, v kolikor se gre ia državni zbor. Taka volilna pravica pa je pri deželnih sborih nemogoča, aa to je vsor moravski dež. zbor. Z drugo besedo: naii klerikalci bodo meseca januarja selo razočarani Minutru Gautaehu niti na misel ne pride, da bi pri deželnih zborih vpeljal splošno in enako vo liloo pravioo. Vse vpitje nesrečnega Šusteiš ča bilo je torej vpitje vpijočega v puščavi Pri Gautsehevem govoru pa je delal dva vatla dolg obraz! Kaj bo! Kaj bo!
■ — Shod klerikalnih zaupnikov, ki ae je vršil pretekli ponedeljek v ljubljanskem »Uaionu«, je postal osodepoln za katoliško-na-rodno stranko. Med bornim in frenetičnim odobravanjem jej je zapel dr. Krek smrtno pesem in med gromovitim ploskanjem je izginila ta politična prikazen s slovenskega po-zorišča. Dejali ao jo v greb in otresli se epiteta »katoliška«. V tistem hipu pa ae prikaže na slovenskem političnem horizontu nov fenomen v podobi »Slovenske ljudske stranke«. In zopet gromovito frenetiino-urno besno ploskanje! »Zasliši se samo en glas*: dr. SuaterŠič! Solze navduše nja stopijo v oči navzočega »silnega liberalca« S.kljeta ki tudi začne a svojim stentorskim glasom rjoveti: dr. ŠtisterŠič! — Tako je tedaj uboga katoliška stranka vendar enkrat poginila in danes je ni več. Vstala pa ;e is njenih razvalin »kakor fenis prerojena« nova slovenska ljud ska stranka. Prvi dan njenega mladega življenja je bil poln radosti m veselja. Njen krst se je bogato praznoval in teklo je vino v potokih po grlih klerikalnih »banketarjev«. S*mo krstni boter nove »nepremagljive« stranke je ostal zvest svojemu principu in tudi na ta zgodovinski dan delal reklamo za — društvo poiitič nih abstinentov! Šuklje je prvi deželnozborski aandidat nove slovenske ljudske stranke. Ta kandidatura ie najlepši simbol za novo stranko. Šuklje kot priznano prvi slovenski kameleon zasluži, da ga na novo prelevljena stranka voli kot prvega svojega zastopnika. Oa je sedanjim kameleonskim časom gotovo najbolj primeren kandidat. Kakor pa je Šuklje tudi v sedanj' sve j podob: ostal stari ali silni liberalec, tako je tudi najnovejša in najmlajša slovenska ljudska stranka samo »prefarbana« atara katoliška stranka. S*mo ime je novo, vse drugo je staro. In tudi »ideje«, ideali nove atranke bo prav taisti, kakor takrat, ko so se taisti ljudje, taisti »najboljši možje« m koriatolovoi proglasili — za katoliško stranko.
— Dr. fitisterdič je imel zadnji ponedeljek »prav dober dan-. Gledal je na shodu zaupnikov potrjeno svoje delo in dobil sijajno zadoščenje za vse, kar je pretrpel v zadnjem desetletju. Tako poroča RSlovenec". Torej dr. ŠasteršiČ je trpel, dr. Šusteršič je naravnost mnčenik. Ni ga večjega trpina v kranjski deželi. — V Ovija-čevi hiši ima svoje kraljevsko bivanje, kjer se blišči zlato in srebro po viso kih stenah. V ljudski posojilnici sedi na predsedniškem stolu in gleda križem rok, kako se ekspenzar kar sam dela. V Škofovi kočiji se prevaža po mestu. Med tem pa pridno kupuje graščine itd. Da, takih trpinov, takih političnih zatiran-cev je prav malo pri nas na Kranjskem. No, pa v ponedeljek je dobil ta slovenski mnčenik svoje sijajno zadoščenje. „Slovensko ljudstvo ga je namreč iznova dvignilo na Ščit." In ležeč in povzdignjen na tem ščitu je začel on razvijati „iznova" krščansko-demc kratičai prapor. Kmalu nato pa vstane dr. Krek in izjavi „iz prepričanja", da je šusteršič eden prvih mož politične javnosti ne le pri nas, ampak v celi Avstriji. Mi se, je dejal g. Evangelist, klanjamo njegovemu duhu, ne pa terorizmu. Pa tudi ta „Fleisszetel" dr. Kreka ni zadoščal dr. ŠusterŠiČu. Zategadelj pa je vstal sam in „v svoji požrtvovalni odločnosti- izjavil, da on kot izvoljeni načelnik sloven-
skega ljudstva ostane isti, kot je bil, da pa hoče za tri leta biti prvi sluga slovenskega ljudstva, ker je ena kaplja energije več vredna kakor potoki modrosti. To so možate besede. Kakor vidimo, hoče dr. Šusteršič zasesti sploh vsa dostojanstvena mesta v klerikalni organizaciji. On hoče biti načelnik in sluga kar v eni osebi. Ta „Obman des slovenischen Volkes und dessen erster Diener" je vendar neusmiljen. Kajti prav lahko bi v teh trenotkih svoje največje slave privoščil tudi drugim korifejam kako trohico. In zelo umestno bi bilo, če bi on kot na čelnik slovenskega ljudstva proglasil za prvega svojega slugo a- recimo — dr. Schweitzerja. Tako bi vendar tudi ta steber slovenske domovine dobil kako zadoščenje!
m    — Ubogi liberalci smo jo
v ponedeljek pošteno skupili. Ii najbolj zanesljivega vira smo poizvedel!, da je dr. Krek izustil na zaupnem shodu tudi krilate besede, češ libe raloi ao same smrdokavre. Viharno ploskanje brezkonea in kraja.) Temu laskavemu »imenovanju« nasproti mi za danes le poudarjamo da je dr. Krek izpregovoril te besede v znan h svoj h d e ž e 1 n o z b o r s k i h škornjih ali kanoni b, o kater h se je menda izrazi nek piiznano fi ji nemški veleposestnik, dasB sie para-diesiseh stinken.
— Ali je res? Kakor se nam poreča, je pri zaupnom shodu dr. Šj-eteršič tudi grozovito in vehementno napadel Župana Hribarja. Kdaj, zakaj in kako sicer ne vemo. Najbrž pa je bil ta čattai napad, izvršen pr: zaprtih in zaklenjenih durih, le »interna klerikalca zadeva«, ki ne spada v javnost.
— Domišljavi Etbin Kristan« Ni ga boij ošabnega mežićke kakor je mali voditelj male slovenske socialno demokratične stranke, gOBp. Kristan! Strančica, koji načeluje sad oje čase, ni ničesar druzega, nego suh kon;.iček, ki se je prostovoljno vpregel v voz naše klerikalne stranke In sedaj je vesel, če začuje kak »heta iz uit klerikalnega furmana Š aster šča in v klerikalni vpregi rleče kar za dva! Mi Etbinu Kristanu in njegovi stranki privoščimo to veselje, in če so na tlako pod klerikalnim bičem ponosni, jim privoščimo tudi ta ponos! Ker se pa Etbin Kristan nad klen kaloi več znes ti ne npr, znaša se nad našim listom in nad dr. Tavčarjem. Tak je bil pred kratkim Da shodu v Trstu, in zopet je brusi! svoje sobe nad »Slovenskim Narodom« in nad Tavčarjem. Bodi mu enkrat za vselej povedano, da naš list ni glasilo soeialno-demokratiČne stranke in da tudi v bodoče ne bede. Da bi bili radi tega od vseh bogov zapuščeni, kakor je trdil Kr stan v Trstu, tudi ni istina. Ce se kaže podpora bogov v številu naročnikov, potem smo zadovoljni in nikakor si ne želimo kakih Etbinovih žegnov. Zategadelj nam je pa tudi preklicano malo na tem, če trga Kristan svoj jezik nad našim list.m! V drugem pa smo sa splošno in enako volilno pravico, čese da tako izvršiti, da se ž njo naše meščanstvo ubilo ne bode. Brez meščanstva pogine tudi slovensko narodno gibanje, ki je izšlo iz tega meščanstva, ki je desedaj živelo o* tega meščanstva in bode tudi v bodoče živelo od njega! Boriti se za pravice tega meščanstva nam bo v ponos, in naj se gospod Etbin Kristan radi tega r&zpoči! Vsekakor pa upamo živeti in naj živimo v največji nemilosti gospoda Kristana!
— Za župnika Berceta so
nabrali v sorski župniji že okrog 600 podpisov, kljub temu, da je ka plan Brajec agitiral, naj ne podpisujejo in je še celo na Gostečah na ■mrtni postelji pestil človeka, ker se je za Berceta podpisal. Lep tolažoik ob Badnji uri je kaplan Brajec Skof sme biti nanj ponosen!
— Krlčantka usmiljenost katoliškega ±upnika. Kakor smo poročali pred nekaj dnevi, b> je delaveo Kandolin vsled revščine vrgel pod vlak, ki ga je grozovito raimesanl. Njegova priletna sestra je ila  k  župnika Magdalenskega
predmestja v Mariboru in ga prosila
da bi truplo blagoslovil. »Norec!« savpil je župnik, »zakaj je to storil?« Ko mu je ženica razložila obupen titan svojega ubogega brata, ki je bil brez dela, dejal je božji namestnik da si je Kandolin poleti gutavo zaslužil goldinar na dan, od česar bi si bil lahko toliko prihranil, da bi pozimi živel od tega. »Ali je res poginil?« vprašal je ozeanjevalec krščamke ljubezni. Ko mu je pokojnikova sestra rekla,  da se izraz »poginil« rabi le
0 živalih, nikakor pa ne o ljudeh, zadri se je župnik: »A kaj, njegova dnša je pogubljena!« Kandolin je bi brez oerkvenega blagoslova pjkopan Krščanska usmilienoat katoliškega duhovnika presega že vse meje! In
potem hočete, da bi s takimi ljulmi imeli uarnljenje in priianeBljivoat?
— Celje za volilno reformo. Včeraj* je demonstriralo v v Celju za splošno in enako volilno pravico nad štiristo delavcev Slovencev in socijalnih demokratov. Demonstracija je bila impozantna in se je završila v popolnem redu in povsem mirno. Dospevsi pred poslopje glavarstva so se postavile delavske mase v vrste in mirno čakale, da so se vrnili odposlanci, kateri so vročili gospodu glavarju spomenico za splošno in enako volilno pravico. Nato se je zglasilo odposlanstvo tudi pri županu Rakušu, kateri je zatrdil odposlancem: „Pri meni dobi vsak svojo pravico, naj bode Slovenec Nemec ali socijalni demokrat.-Gospod župan, na to slovesno Vašo obljubo bodemo Vas celjski Slovenci še spomnili, da vidimo, ostanete li mož beseda! Slovenski trgovci in obrtniki so trgovine in delavnice prej poldne zaprli!
— Imenovanje. Občinski svet iiobljanski js v javni seji dne 21. oovembra imenoval gdč. Albino Pogačarjevo za pomožno vrtna-nco na I  mestnem ctroškem vrtcu.
— Slovensko gledali&će. Včeraj popoidoe se |e upr tonta na slovenskem odru znana Langman-nova drama »Jernej Turaser«, katere sujet je vzet is delavskega življenja in ki je toraj kot nalašš ia predstavo, namenjeno de'avstfu Igralo se je pcveej dobro. Zlasti se je odlikoval g. Dragutinović a Gjo, čustveno igro; posebno dober je bil v prvem in drugem dejanju, v tretjem dejanju
1 a so mu mestoma že opešale moč>, da je igral brez posebnega poleta. G. Danilova je predstavljala Turazer• levo ženo prav diskretno in s finim umevaniem, da jo smerno opravičeno pohvaliti. Izboren v maski in igri je Oil g Verovšek, ki je podal starega D)>feta z reatist čno dovršenostjo. Tudi g. Dragutinovičeva ie dobro pogodila svojo vlogo. Gdč. S p ur na ni imela vel ke vlege, a je ia nje ustvarila z efektno igro in temperamentnim nastopom prav karakterističen tip Marije Zarnikove. G. Kreisova je bila kakor vselej izvrstna in je uprav dovršeno podala mladega, bolnega Jerneička. Tudi ostali igralci kakor g. Djbrovolov, Danilo, Nučič idr, ki so imeli del ma neinatue vloge, so rešili svojo nalogo povoljno. Vobče smo bili s predstavo zadovoljni, dasi se je opazilo, da igra mestoma še ni bila povsem naštudi-rana, kar se pa da opravičiti vzpričo de|8tva, da 80 imeli igralci jedva par dni časa, da so se prpravil: za predstavo. — Z veće r je sostoval gospod Ernesto vitez Cammarota v • Atdi« v vlogi Radamesa. G Cammarota je še izza lanskega gostovanja dobro zna i našemu občinstru, ki ga je mahoma osvojil s umetniško dovršenim petjem in svojim krasnim glasom polnim prelesti in miline. Gle* dišče je nilo natlačeno polno in ko je g. Cammarota stopil na pozornioo, ga je občinstvo pozdravilo s viharnim aplavzom In ko je zapel prvo arijo z vso njemu lastno čuvstvenostjo, je mahoma uklenil v spone občudovanja vse poslušalce. Njegov glas, ki je v nižini poln miline in mehkobe, se razvije v višjih legah tako mogočno, da se zdi, kakor bi udarjalo na uho donenje velikega zvona. Ia kako obsežen je ta njegov organ in b kako lahkoto ga ume ravnati. Č ovek ne ve, ali bi užival njegovo petje ali bi občudoval njegovo nedosežoo rutino, s katero ume pevec modulirati svoj glas in v naravnem prehoda preiti iz najnežnejšega pianissima v močni fortissimo. V vii svoji u netmški veličini se je pokazal Cammarota v tretjtm dejaniu v prizoru s Amne-rtdo in Amonasrom. Zvonko in milo liki srebrn zvon je donel njegov glas in s finim niaairan|em je umetnik dosegel, da so se v njem izražala vea
čuvstva, ki jih je skladatelj udahnil ¥ ta čaropolni spev. Kakor ilavou mu ja vrela pesem ii prsi in čarobna njena moč je i magično silo osvajala srca. Zato se ni čuditi, da je pevee a svojo umetnostjo očaral občinstvo, da mu je prirejalo ob odprti seeni kakor koncem dejan) burne ovacije Gospa Skalova in g. Oufednik sta bila v petju in igri vredna druga g C a no m aro te. V ostalem nimamo prejšnjem svojim ocenam predstave ničesar r>ridej»ti X + lj.
— Akademija. Opozarjamo na današnji prijateljski sestanek v hotela „Ilirija" ob 8. uri zvečer. Razgovor je o „javni ljudski knjižnici in čitalnici" v Ljubljani.
— Nova tarifna pogodba med tiskarji in čraostavci
V Avstriji se je dosegle ter se miniooaiae plače takoj sviSaio sa 2 K, po štirih letih zopet za 2 K in po nadaljmh dveh letih še za 1 K.
V is- m razmerju se aviša akordnim stavcem pristojbina za 3, 2 in 1 h. Pogodba velja za 8 let.
— K manifestaciji za volilno pravico. V tuka snji tjbačni tovarni j- včeraj od 2400 delavcev in delavk delalo 233 oseb, kt so pa tudi ob 10 uri bili odpuščeni od dela. Popoldne je prišlo 1300 oseb na del-»
— Hišni gospodarji v Ljubljani se opozarjajo vsied prošnje davčne adnainisrsc<ie. da poteče s 30. novembrom 1905 obrok za vložitev h šn h imenikov, ozircma »ta novalmh imenikov za priredbo os boe dohodnine za leto 1906 Potrebne tiskovine se dobivajo brezplačno pri c kr. davčni administraciji v Ljub Ijfcns.
— Javna vinska pokušnja
v tukajšnji deželni vinski kleti pod kavarno „Europa" bo nocoj, v sredo, od 7.—9- ure. Razen dolenjskih belih in rdečih namiznih vin je tudi več vzocev finejsih, izbranih vin, in sicer nemški rizling, beli burgundec, rulan-dec, silvanec, črni burgundec, karme net in burgundec skupaj ter stari karme-net in desertno vino. Poslednja dva le v steklenicah. Točilo se bo kakor dosedaj, t. j. po kozarcih Kuponi, 10 listkov za 1 K, se dobe pri blagajni takoj ob vhodu v klet. Mrzla jedila bo prodajal gosp. Hieng S tem bo zopet dana prilika prepričati se, kakšna vinska kapljica se je letos pridelala v raznih vinorodnih krajih naše kranjske dežele. — Fo vinski pokušnji bo svirala v kavarni „Europa" meščanska godba. Prej šnji kuponi niso veljavni.
— Vinska semnja v Postojni in v Krškem. Kakor slišimo, utegneta biti oba semnja prav dobro obiskana. Čeravno se je prodalo dosedaj v Krškem prav veliko vina, ga je vendarle v tem okraju, zlasti v kostanjeviškem, boštanjskem, mokro-noškem i. dr., še mnogo dobiti. — Posebno zanimanje se pa kaže za L vinski semenj vPostojni, ki bo prihodnji ponedeljek, dne 4. oecembra ob pol 11. uri v hotelu Vičič. Gostilničarjem in vinskim trgovcem je dana s tem najugodnejša prilika, preskrbeti se še pred zimo z dobrim, cenenim vipavskim vinom. — V Krškem jc semenj 6. decembra. Več o tem na plakatih.
— Sejem v Mojstrani so
praznovali cementni Nemci in naši odpadniki s tem, da bo, akoravno so nas mile zvezdice z jasnega neba obsevale v polunoči pribrali pod dežnikom s »hajlanjem« v Smercovo gostilno in tam mirne slovenske goste izzivali. Le potrpežljivi slovenski krvi se je zthvaliti, da posebno ko-rajžnega N*moa mladega Pflturna, ki je z gorjačo mahni po slovenskih glavah, niso primerno nažgali, kar bi ta brezposelni  g»rm»n  pač zaslužil.
— športno društvo „Maribor11 ima svoj letošnp redni oSčni zbor v sredo, dne 6. grudna t. 1., ob 9 zvečer v gostilni mariborskega »Nar. doma« po običajnem, na društveni deski naznanjenem dnevnem redu.
— Društvo svobod, slov. akademikov „Sava11 na Dunaju priredi svoj 3. redni občni zbor v petek, dne 1. decembra z običajnim sporedom v restavraciji aZom Magistrat«, I, Lichtenfelsg. 3 Z&Četek ob 8 zvečer. Svobodomiselni slovanski g dobrodošli!
— Za državnega poslanca za Trst je ml pri dopolnilni vo-l>tvi izvoljen magistratni uradnik dr. P i t a o s o.
— Vlom. V noči od 27. na 28. t. m. je bilo vlomiieno v barako pri železniškem prelazu na Dunajski cest* in pokradenega za 1 K drobiža, 4 klobase, škatuha sultan, šport in drama svalčio. Tat je dosedaj še neznan
— Pograda se od 17 t. m
pose-ti k Andrej UrbančiČ is Volč pri Tolminu. Navedeneo je okoli 60 let star, velike, močne postave, dolgo-ličen in polne os vele brade Nave-denec je kreni baje proti L ubijani
— Tatvina.  Zidarskemu moj stru g. Danijelu Battelinu je bilo na
Tržiški sesti it 5 ii vele ukradeno sPuoh 8iyria«-kolot § črno magiltratno številko 270, vredno 200 K
— Ljubljanska društvena godba priredi danes zvečer koneert v kavarni »Evropa« (Dunajskaeesta). Zičetek ob 9 uri. Vstopnina prosta. — Jutri ivečer je v hotelu »Lloyd« (Sv. Petra eesta) društveni koneert sa člane. Aačetek ob lj%S uri. Vstopnina sa člane prosta, ne člani plačajo 40 vin.
— Šramel-godba konoertuje jutri zvečer v kavami »Prešeren« Začetek ob 9 uri. Vstopnina prm t*
— Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Na dnevnem redu saborske seje, ki je bila v ponedeljek, je bila razprava o proračunu. Prvi je govoril posl. C. Rupetić. V svojem govoru je zagovarjal idejo, naj se čim preje osnuje na hrv. vseučilišču medicinska fakulteta; izrekel se je za ustanovitev stolice za krščansko filozo ti jo ali apologetiko ter izrazil željo, uaj bi akademiki r e d no hodili k mašam (!!) iu da bi bili prisiljeni, poslušati predavanja. V gimnazije naj se uvede ruski jezik in naj se omeji pouk klasičnih jezikov. Ljudskemu šolstvu je treba posvetiti več pozornosti. V prvi vrsti je pa treba učiteljstvu povišati plače. Govoreč o državnopravnih odnosa jih je Rubetie zahteval, naj se Dalmacija združi s Hrvatsko ter predlagal, naj se izvoli poseben odbor, ki naj stopi v dogovor z dalmatinskimi poslanci. Državnopravno razmerje z Ogrsko se ima urediti na podlagi popolne ravnopravnosti. Govornik je izjavil koncem svojih izvajanj, da bo glasoval proti proračunu, ker ni v njem nobenih garancij, da bi vlada respektirala ustavne svoboščine. Z Rubetićem je ponoelizoval dr. Š i 1 o v i ć, nakar se je seja zaklju čila.
— Sarajevski nadškof Stadler in škof Jeglič, enakovredna brata. V „Srpski R'ječi" čitamo: Pooblaščenec nadškofa Stadlerja je najel okoli 50 srbskih kmetov v Blažnju, da mu dovažajo drva z Miše-vića na železuiško postajo. Pogodili so se, da se jim plača po 8 K za seženj pripeljanih drv in da jim zaslužek izplačuje koncem vsakega tedna. Prvi teden so dobili zaslužek izplačan, drugi teden se jim je pa že reklo, da ni nadškof še poslal denarja. Ker so bile vse prošnje zaman, so se delavci obrnili naravnost na nadškofa. Toda tudi nadškof jih je sprejel esorno in jim končno pokazal vrata. Sedaj tožijo kmetje bogatega nadškofa Stadlerja, ker jim ne plača zasluženih lOOO K Kakor se vidi, postopa bosanski nadškof prav tako, kakor naš Jeglič, ki tudi ne izplačuje delavcem krvavo pri služenih grošev. Ali ne pravi kateki-kizem, da je -da je Hdelavcem pritr-govati plače" Jvnebovpijoč greh?
— Hrvatski jezik v dalmatinskih uradih. „Naše Jedinstvo" je izvedelo iz najzanesljivejšega vira te le podrobnosti o rešitvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Hrvatski ali srbski jezik postane uradni jezik v Dalmaciji. Uradi se bodo posluževali hrvaščine v vseh poslih in bodo reševali edino italijanske vloge v italijanskem jeziku. Tudi med sabo bodo dopisovali v hrvatskem in srbskem jeziku, edino z vojaškimi oblastmi bodo dopisovali nemški. Napisi na vseh drž. uradih bodo samo hrvatski, oziroma srbski, samo v Zadru in onih mestih, kjer živi 30% Italijanov, bodo napisi hrvatski iu italijanski.
— Kongres jugoslovanskih časnikarjev. Iz Belgrada se nam poroča: Shod belgradskih časnikarjev, ki se je improviziral po inicijativi dr. Smodlake ob priliki kongresa jugoslovanskih književnikov in publicistov in katerega so se udeležili tudi zastopniki bolgarskih in hrvatskih časnikarjev, je sklenil, da se ima začetkoma prihodnjega leta sklicati v Belgrad kongres jugoslovanskih časnikarjev. V to svrho se je izbral pripravljalni od bor, obstoječ iz zastepnikov vseh štirih jugoslovanskih plemen. Določilo se je da se sredi meseca decembra sestane ta odbor dvanajstorice, v katerem so zastopani srbski, hrvatski, bolgarski in slovenski časnikarji. Na podlagi sklepa gori imenovanega shoda bo ta odbor določil čas in dnevni red časnikarskega kongresa. Obenem bo ta odbor izdelal poziv na jugoslovanske časnikarje, naj se v čim največjem Številu udeleže tega kongresa, na katerem se bo razpravljalo o zelo važnih vprašanjih, tičočih se jugoslovanskega gibanja. — Pripomnimo, da sismo obveščeni, kateri slovenski časnikarji^ so bili izvoljeni v pripravljalni odbor.
— Srb, ki se je udeležil rusko-japonske vojne Te dni je prišel v Zemun rnski nadporočnik Ar zen Subotić, sin pokojnega zemun-skega odvetnika dr. Jovana Subotića. Arzen Subotić je končal realne gimnazijo v Zemunu in odšel študirat prava na Dunaj. Skoro je pa obesil študije na klin in vstopil v rusko vojsko. Ko je izbruhnila rusko japonska vojoa, je bil s svojim polkom poslan na Daljni Vztok.  S svojo izredno hrabrostjo se
je odlikoval v vseh bojih, zlasti pa v bitki pri Mnkdenn. Car ga je opetovano odlikoval. Ko se je sklenil mir, se je Sabotič vrnil preko Amerike v Evropo, prepotoval Evropo in prišel za nekaj dni tudi domov v Zemun. Iz Zemuna se vrne nazaj v Rusijo, kjer ga že čaka povišanje v stotnika.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem.
Sokrivda ropa. Mile Rogič, 20 le; stari železniški delavec, zadnji čas v Radišniku na Koroškem, je bil tožen hudodelstva sokrivde ropa, da je dne 17. aprila t. L v družbi že na 4 leta težke ječe obsojenega Ivana Čačiča in še nekega drugega Hrvata, katerega ime pa sodišču še ni znano, na Ober-nah oropal Macedonca Angela Štefana, kateremu je odvzel Cačič pas z vsebino 60 K v zlatu, med tem ko je Mile Rogič s kamenom oborožen a bil pripravljen za kako obrambo. Obdolženec Rogič se je pri zadnji porotni razpravi odločno uprl temu, vzlic dokazu, da se je njegova slika pokazala v kazenskem zaporu se nahajajočemu Čačiču, katerega je takoj za svojega sokrivca izdal. Po storjenem dejanju je obdolženec pobegnil brez delavske knjižice iz Bohinja in vstopil v delo pri zgradbi železnice v Radišniku, kjer so ga orožniki vsled izdane tiralnice prijeli. — Pri zadnji porotni obravnavi se je skušal obdolženec izogniti iz te zagate s tem, da je odločno tajil, da bi bil on sploh kdaj delal pri zgradbi Bohinjske železnice ter je v dokaz temu imenoval nove priče, ki bi se imele o tem za-sličati Res je ugodilo sodišče njegovemu predlogu. Ko je pa prišel Rogič do tega prepričanja, da bo treba še 3 mesece do prihodnjega porotnega zasedanja sedeti, je priznal dejstvo, da je bil res v kritičnem času v službi Ce-conija v Bohinju. Ker so se pa med tem porotniki že razižli, je moral Ro-giČ vseeno sedeti Še 3 mesece v preiskovalnem zaporu. Pri včerajšnji obnovljeni obravnavi je bil Rogič oproščen.
Na zatožni klopi je v Cera j prva sedela Marijana JakoliČ, po do mače Mlinarjeva, dmnarica brez stalnega bivališča, rojena leta 1862. v Gor. Pirničah, obtožena hudodelstva zažiga. Dne 14. grudna m. 1. je šel posestnik Janez Stare v Laborah okoli 7. ure zvečer konje krmit. Kmalu za njim pa priteče v lile vsa prestrašena dekla Neža Sajovic in ina pove, da v njegovi šupi gori. Stare je na to nrno spustil konje na prosto in dekli naroČil, naj teče k mlatičem, ki so ravno mlatili, da spravijo govedo iz hleva. Ker jo pa vsled ropotanja cepcev niso takoj razumeli, je gospodar sam prišel, da so živino rešiii. Ogenj se je nrno razširjal, zlasti ker je primanjkovalo vode. iu je upepelil vsa gospodarska poslopja, uničil poljske pridelke, gospodarsko orodje, poleg tega je pogorela tudi hiša, tako da je imel Stare 24.000 K škode. Zavarovan je bil pri graški zavarovalnici le za 4000 K. Sum, da je iz hudobne volje to storila, se je obrnil na Marija n o J a k o 1 i č, ki jc večkrat duina-rila pri Starctovih, a se vselej rada z deklami prepirala. Nekoč je z gnojnimi vilami napadla Mico Bečaj, a Stare ji je vile iz rok iztrgal, njo pa zapodil. Proti Mici Vilfan se je vsled tega srdito izrazila: »Jaz bi Že nekaj Sta-retn naredila, samo nič bi ne imela od tega, ker bi on denar vlekel, jaz bi bila pa zaprta.-4 Proti Staretu se je pa takrat zagrozila, ko ji je vile vzel, rekoč: „Ti bom že nekaj naredila, Če ne zdaj, pa Čez 10 let"; to je bilo lani okoli sv. Lukeža Mica Vilfan, ki ima obenem tudi trafiko, je pravila, da je obdolženka hotela imeti od nje cigarete; ker jih pa ni dobila, je rekla, da ji bo še Žal, ker jih ne da. Janez Stare je namreč vdovec, Mica Vilfan pri njem gospodari. Ivan Rajgel iz Orebovka je izpovedal, da je kratko pred požarom dvakrat videl Marijano JakoliČ v bližini Staretovih gospodarskih poslopij okoli laziti. Imel je namreč pri Kovaču na Gašteju nekaj opraviti in srečal je preje iu še potem, ko se je vračal od Kovača domov, obtoženko, ki se je mudila ter se sumljivo obnašala; on pravi, da je stala komaj 45 korakov od ogla Staretove hiše. Marijana JakoliČ vse to trdovratno taji. Zatožena je pa bila tudi, da je v Orehovku letos spomladi izmaknila Mariji Verhunc par čevljev, vrednih 3 K in teden pred požarom v Goricah Marijani Založnik 2 K vredno kokoš. Porotniki so glavno vprašanje zažiga zanikali, le vprašanje glede gori omenjene tatvine, katero je JakoliČ sama priznala, so potrdili. Obsojena je bila zaradi prestopka tatvine na 3 tedne strogega zapora.
Kazenake obravnave pred deželnim sodiščem.
Izkoriščanje prostitutk. Danes se je pričela pri dež. sodišču kazenska razprava proti Matildi Lowy iz Novega Sada, pristojni v Pečuh, bivši lastnici tolerantnih hiš v Ljubljani, obtoženi hudodelstva izkoriščanja prostitutk.
Senatu predseduje gosp. viš. dež. sodni svetnik Polec, votantje so gg. dež. sod. svetnika Kavčnik, dr. Travner in dež. sodni pristav dr.pl. K o č e v a r. Obtožbo zastopa g. državni pravdnik Tren z, obtoženko pa dr. Fischauer.
Obtožnica pravi, da je Matilda L6wy od leta 1897 do 1904 kot lastnica tolerantnih hiš v Ljubljani lahko-miselnost in znan ji žalosten položaj v njeni oskrbi se nahajajočih 23 prostitutk na ta način izkoriščala, da so ji morale obljubljati veliko prevelike zneske za hrano, stanovanje, obleko in lepotije in so morale to obljubo tudi izpolniti, kar je moralo imeti za posledico, da so prostitutke gmotno nizko padle. Madama Lowy je to izvrševala kot obrt in se skusila na ta način bogato okoristiti. Ko so prostitutke prišle k njej, so morale pri poznati 200—400 K dolga, če so imele kakšnega ali ne. Pri njihovem vstopu v tolerančno hišo se jim je odvzelo vse, obleka za na ulico, perilo, kovčeg in drugo, na kar so dobile takozvane salonske obleke. Za stanovanje in hrano so morale prostitutke plačati na mesec po 240 K, ostali prisluženi denar se je razdelil na dva enaka dela. En del je dobila Lowy kot svoj dobiček, drugi del je pa pripadel prostitutki, a le nominalno, ker je tudi ta znesek izginil v žepu Lowyjeve kot odplačilo prvotnega dolga. Prostitutke so morale spati pod streho in še to večkrat po dve skupno v eno postelji. Hrano so dobivale po trikrat na dan z zajutrkom vred, vse drugo so si morale posebej plačati dva do trikrat dražje, nego se dobi na trgu. Mesečno so morala dekleta pripoznati brez ugovora od svoje gospodinje naznanjeni račun.
Akoravno so prostitutke zaslužile na mesec po 400—600 K, vendar vsled hudega izkoriščanja niso nikoli prišle iz svojih dolgov in niso nikdar dobile v roke niti krajcarja svojega denarja. Ako so hotele prostitutke zapustiti tolerančno hišo, se jih je strašilo z od-gonom, in če so šle od tod, š'e so v najslabši obleki, dočim je vsa boljša ostala Luwyjevi za poplačilo dolga. Ker je vsaka prostitutka vedela, kako se ji bo godilo v domači občini, če pride po odgonu tja, se je večinoma vsaka zbala tega in je še nadalje ostala v tolerančni hiši v Ljubljani, kjer se jo je izkoriščalo po stari navadi. Do obtožbe je to izkoriščanje Lowyjeve izdatno podpiral bivši policijski svetnik Podgoršek.
Po prebranju obtožnice je dr. Fischauer predlagal, naj bi bila obravnava tajna, a njegov predlog je sodišče odklonilo. < Dalje erih )
poročila,
Dunaj 29 novembra. Radi napovedane volilne reforme je nastala ostra kriza. Kakor začasa Taaffaja, se je tudi sedaj sklenila zarota proti ti reformi. V tem komplota so nemški in češki veleposestniki, Poljaki in del Nemcev Ti zarotniki so imeli danes sejo, na kateri so sklenili, da bodo z vsemi sredstvi skušali preprečiti rešitev proračunskega provizorija, ki pride v razpravo meseca januvarja, ker upajo s tem strmoglaviti Gautschevo ministrstvo. Vaš poročevalec je pa izvedel iz naj vero-d o s t o j n e j š e g a vira, da krona ne bo na noben način žrtvovala Gautsche-vega kabineta in da je pripravljena za slučaj, da bi zarotniki ne prenehali rovariti proti vladni volilni reformi, storiti vse, da zlomi vsak odpor teh go s p e d o v.
Dunaj 29. novembra. „Slo vanska zveza" je povsem zadovoljna z napovedano volilno reformo. V razpravi o Gautschevi izjavi bo v imenu „Slov zveze" govoril Šuklje.
Dunaj 29. novembra. Cesar je sprejel v avdijenci poslanca dr Perathonerja ter mu med razgovorom rekel, da upa, da se bodo z uvedbo splošne in enake volilne pravice ozdravile v Avstriji parlamentarne razmere. Splošna volilna pravica se izkazuje za potrebno ter se ne da več zadrževati.
Dunaj 29. novembra. Trgovinski minister je naznanil obrtnemu odseku, da se ustanovi po vzoru industrijskega sveta obrtni odsek in da začne s 1. januar jem izdajati uradno glasilo v obrt nih zadevah.
Carigrad 29. novembra, g tan je ukazal poveljniku dardan skih utrdb, da naj   v  al u čaj . bi internacionalno brodovje hotg pluti  skozi Dardanele, protesti proti  temu,  vendar  pa naj strelja nanje.
Petrograd 29. novembra. y liki knez Dmitrij Konstan novic je radi bolehnoati izsto iz vojaške službe. Vlada je odn stila vojaškega guvernerja v kutsku.
Kronštat 29. novembra. \ mornarji vojnih ladij so izkrca na suho in izpuščeni na dopn Vojne ladje so razerožene. Vse se je ukrenilo, da se prepreci nadaljni nemiri v vojni mornar
Moskva 29. novembra Vj nsdeljek je policija aretovala pr< sedstvo kmetskega kongresa. M aretiranci je tudi pisatelj C i r i k<
Moskva 29. novembra Tu jeli stavkati poštni in brzojav uradniki. Vojaštvo straži pošt zgradbe in aparate
Petrograd 29. novembra T jaška cblast namerava z bloka upornike v Sebastopolju prisili da se vdajo Število upornih m narjev se ceni na 1000. V voja nicah imajo uporniki okoli 4( pušk na razpolago
Varšava 29 novembra. Veli število uradnikov na poštah železnicah v ruski Poljski je si pilo v stavko.
Se b a sto pol 29. novemb Včeraj je potekel rok, ki se je i volil upornim mornarjem, da vdajo. Poveljstvo na križarki „U kov" je prevzel revolucionarno ra položeni poročnik Šmid. Med e ščanstvom vlada velik strah. Mes svet se je brzojavno obrnil v I tregrad s prošnjo, naj se energič postopa preti upornikom in vst čim naj preje konča.
Petrograd 29 novembra ministra notranjih zadev, D u nova, je nekdo streljal sk okno v njegovo pisarno, ne da ga bil zadel. Atentat sta izvršj dva gospoda, ki sta se v vc mire o pripeljala.
Petrograd 29 novembra Vladivostoku je bil zopet vojaš punt Ker je neki častnik žabci upornega vojaka, navalili sd a jaki na častniško kazno častni! so se branili z revolverji Vendi so bili trije častniki ubiti. Za? so 47 vojakov, ki jih bodo na brž vse postrelili. Tudi v Mani" riji in sosednji Sibiriji sa §.ri pui med vojaki.
Devin 29 novembra. .Magdi Zaitung" poroča, da je Vitta o pravil vse zakone, ki so naperje proti Židom.
Pariz 29. novembra. Znam niti francoski igralec, B e ii o Coquelin je obolel in je vsi trenotek pričakovati njegove smr
Avstrijske specijalitet«. Na želodca:
eha;očim ljudem priporočati je porabo ;pn nega .,MoI!ovega Seidlita-praika", ki je skuseno domače zdravilo in vpliva na * dec krepilno ter pospe ailno na prebavijo in sicer z rastočim uspehom. Skatljica2 Po postnem povzetji razpošilja to zdrtf vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvoi zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarc na deželi zahtevati je izrecno MOLL-«v p parat, zaznamovan z varnostno znamk s podpisom.___e *
Ognja  In  vlom* v»H blMffeJnlee MmUt (LitT Duo«) VVI1 1.
30.000 jib j« r rabi od leta 1880. prve vrste, ki se je obnetel *ijaJJ>0
neje umgo por—d drugod.
Se dobi covsod!
/
en neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje zobe čiste, bele in zdriv*
Darila.
Upravništvu našega bata so poslali: Družbi av.   Cirila In Metoda : 0** dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptoju *8 K-brano članarino pri članih ptujske poJruii> — Gospod dr. Karel vitei Bleiweia-Tritt>Jl* 10 K, mesto venca na krito gospoda * Sajovica. — Gospod H. 8abothy, nadporo^ t Olomoucn 10 K, nabrali olomuS«l Slovesd r odhoda g. stotnika Masla ▼ „pensUonu. Ludvik Jeliu.k v OrnomUn b K. — Pri»Pe' sodraSkih tarokistov pri Fsjdign 10 K, nsDrv od pogreiek pri igri. — Skupaj 91 K. *~ veli darovalci!
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka'1 v LJubljani.
Orftdni karmi dan. bora« 28. novembra 1906.
«°/o
4»/t majeva renta .  .  .  . .
49/. arebroa renta.....
4°-8 »▼str. kronska ran t* . . 4»/. , slata j ■ . . t- ogrska kronRka „ . . . 4*7,      n „   .   . .
|»/, poscj ilo dežel« Kraaioka . i1/**/« posojflo mesta Spilet . i",3/. , 9 z*dmr . |«/t«jL bea.-here. iel. pa*. 190t i0 časka, de*, banka k. a. .
Ia/t     a ■
4V,e/0 Mt- P*«™* gat d. hip. b. P***«   kom» 0< s-
W!0 pt.......
|i jSJL zaat. pisma Innerst. hr. C •      v     ogrske cen.
rlai.hr. ..... .
a. pil. ogr. hip. ban. . ©bi. ogr. lokalnih ie-
lesni« d. dr.....
4-      obl. češke in d. bank« . prior. Trst-PoreS lok. ž«!,
47- prior. dol. žel.....
g-'     3    Jni. šel. kap. 1
t ,•/, avit. pos. sa Š«L p. o. .
freoko
"nrafik« «d L 18601 j ....
■     , .1864.....
tisak* .
k«iq. kred. 1, aaalrtj« . a  «.     • -
«.     agr. hip. banka
srbska a firs. 100* - . e    iarSke ...«•*
gllffflthm orgije . .
kreditne 0    • *
Irakovik*
oijansk? t
A^t, rad. krila *    -   - •
vgT.     p      e s     •    * •
£udCUOV6 *     * *
■ ?baržfe • »    •   * •
ur^sk« kea. ?
2BO« ielesataa • • • ?-$avoa šelearste* . , • . iTstr.-ogrska basSnc delnisc . iv»tr. kreditne bank« . • . Opata » * . « . Sfaaeaaaakt      *     . . .
sr niostskor ▼ M*eta OBrrbe} . I   L*ke ~ ontarv   »   •   »   • •
?raake SeL indr. dr. . » • . 3toa-Maraiiyt ,«••••
Trbor^ake pr*&K. družba ■ • JLfstr. orožne fco*rr. družbe • • češke sladkorn« drasbe    . .
0. sr. «ekiu
10 Jauki ...••••« SO E&arke ...••>••• 3»vereigos   • .   . .
• -.k« .... . • • ■ Laški bankevc-
^ftMjl ....       1 r
9986 99-80 99*85 US15 95*40 113 95 99*60 100*60 100— 1C040 99-75 99-75 100-45
10615
100-60
100*— 100-—
9t 60 1002* 9990 99*60 si«.— i« 0*70
Blaao
100*06 ICO*— 100*06 11885 96-60 114*15 101*— 101*60 10G-—-IJ 101*40 100* —
100 —
101 45
107*15 101*60
100 40
100 30
1(050
101 26
100 — 3 8 — 10170
*92 — 300 2?» 16 65 303 50 303*50 ?6> 60 108 — 148 50
S6 7S
483 50 Glasio— 54-75
34-85 54 — 78-— 639 —
it210
666 53 U46*—
A71-25 778 60
>?48 — 680 — 633 — *630 — 529 60 286- — 588 — 154 50
11 38 9 18
23*56
. 4-06 '17-81
»o-90 264*26
c5i , ...       484J     5-—
Sitne cene v Budimpešti*
Eht* 29. novembra 1906.
,  100 ,   , 14 17 ■  100 ,   B 1424 ■
?ft«ai*s as april 15*06 Bž        a april   .   . . S«-saa   „ maf 1906   .   . , „ april  .   .   .   . »
Uves
100 100
io'Go » 14-20
Neizpremenjeno.
18
leorologično poročilo
t		Souijo ^>^ro-motra v mm	"ž5 o ***	Vetroii	Hobc.
Bil	9 a?.	r3*e	65	si. 8 vzhod	dež
28	pui\	34 4 7 50	52 63	si. sever al. vznod	dež obiaCno
		34 1	55	aL svzh	oblačno
29	7. ^. a.pcp.	32 3 7320	51 67	al. vnjvzh. sr. sever	oblačno oblaCno
Srednja -.emnaratrira sobote 6 0' nor-male: 11° in nedelje: 57\ norm. 09\ Mo krina 24 nrah: ^4 6 mm in 6 0 mm.
■
i
j?I t»rš j :\ «sJ*«trlM naznanja v svojem in v imena svojih   otrok vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem preružDO vest, daje njen srčno ljubljeni sin, gospod
Martin Ojstriš
eetrtOBOlec
danes v torek, ob polu 1. uri ponoči po kratki in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 17. letu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v sredo, dne 29. novembra t. 1., ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 38, na pokopališče k Sv. Krištofa.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Dr. gega rajnega priporočam v blag spomin in molitev. 3H20
V Ljubljani, 28. novembra 1905.'"
1
'       I '
Zahvala.
Za obilno udeležbo ob pogrebu našega očeta, oziroma brata in tasta, gospoda
Antona Cernivca
iz eka najtoplejšo zahvalo 38 i8
rodbina Grošel.
Ljubljana, 28. novembra 1905.
i
porabna in dobrih staršev se sprejme v trgovino z mešanim blagom
u Škocljanu it. 6 pri MoKronosu.
_3813-1
Mirna stranka
(mati in sin) ittČe
stanovanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo takoj ali pa za 1. februar.
Ponudbe pod „K" na upravniStvo „Slov. Naroda". 381«-1
Enonadstropna
nova hiša
z 2 prodajalnicama in kletjo za vinsko trgovino, se pod zelo dobrimi pogoji proda. — Pojasnila daje Franc Vo-dišekf gostilničar, Resljeva cesta 22 v Ljubljani. 3815 1
Ljubljana, Pogacarjev trg.
Podružnica iz Berolina. 3814 = Ta teden raacstaifljenos = 1 Zanimivo   potovanfe s
Helsolanfla y Kiel in na
\*. x. -..v.-,*:'
Jutri, 30. novembra 1.1.
ca
„šramel"-godbe.
Začetek rt 9. uri.  Vstopnica prosta.
NagtiatiilOa
Vljudno naznanjam svojim odjemalcem mleka, da sem se preselila 8 svojo
mlekarno
s Francovega nabrežja 25
Pred škofijo št. 21.
Zahvaljevaje se sedanjim odjemalcem mleka se priporočam nadalje za obilni obisk s spoštovanjem 3821—1
Franja Fabijan.
K. grof Strassoldo,
v Strassoldu na Primorskem izpričuje, da je želodčne bolečine, vsled katerih je trpel dve leti, odstranila edino le uporaba (tudi odvajalno) II 37 *9 1
želodčne tinkture
G. Piccolija
lekarnarja
V Ljubljani, Ounajska cesta.
1 steklenica velja 2 ■ vin.
in se vnanja naročila izvr-šujejo z obratno pošto.
^§0
Mlada iaurjena
V as
za obleko in perilo se priporoča v delo k £08peni na dom. — Izve se v vili „Kos", na Elizabetni cesti št. 6, pritličje. Ljubljana. 3810—1
<3*aaaaaaaaaaftaaaaaaaaaaaaaft^
Pridnega In zanesljivega
kurjača
za parni stroj išče parketna tovarna v Trebnem.   Neoženjeni imajo prednost.
Ponudbe na: Parketna tovarna v Trebnem, Dolenjsko. 3809-1
<3aaaaaaaftaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Hlobus -
V^čishlni ekstrakt"
novega in starega, lastnega proizvoda, izvrstne kvalitete ima
prodaj
3760—2
veleposestnik
Pošta Bedekovčina Hrvatske.
R. KIRBISCH, slaščičar
v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 8
priporoča svojo bogato asortirano zalogo različnih lepih
Miklavžev in parkljev.
Zunanja naročila točno*
38'.>7—1
O
I
Izvir moči za vse,
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
a^*tarxeaii:og^arai B
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseb dežela. § dobiva se po lekarnah in drogerijah BroSure po&ilja gratis iD franko Bauer & Cie, Berlin S W. 48   Generalni  zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dnnaj, I. Fieischmarkt 1.
O
4
Mnogoštevilni 38X1
„Šivio!"
kliče  k  današnjemu  imendanu gro-spo da gostilničarja
Andreja Balarja
Stalno orni j je „Sidro".
se priporoča cenjenim damam na dom.
Poizve se Turjaški trg štev. 8,
pritličje. 3817—1
Mladenič
21 let star, 8 šolsko izobrazbo, zmožen nemškega jezika, vajen nekoliko trgovine, išče primerne službe kje v mestu ali na deželi. — Ponudbe s pogoji pod , A M. 150", poste rest., Ljubljana.
_3811—1
Spretnega
nkuiziterjo
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3611—7
NajlepSi
ALBUM
»H
CITRE.
Ces. ki. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. Železnica v Beljaku.
XK"^oci iz groznega reda^
7ejjaren od dne i. oktobra JSK)5. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12, url 24 m ponoči oaobcl ▼lak v Trbiž, Beljak, Celovec. Mali Glodnitz, Franzensfest?, Inomoet, Mo?akovo, Linbuo. če* Selsthal v Anasee, Solnograd, če* Klein-Reiiiing v Stevr, v Line, na Dunaj   via Amstetten.
— Ob 7. mi 6 n ajatrpj osobni »tak v Trbiž, Pontabel, Beliak, Celovec. Maran, Maaterndorf Francensfesta, Ljubno, Dunaj, cea Selatha v Soinograd, Inomost, čez EJein-Reifling v Steyer, v Line, Budejevice, Plaen, Marijine vure, Heb, Francove ?are, Prago, Lipsko, čea Aro^ert^p aa Bnnaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oaobn: vlal v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec; Mali Glodnitz, Ljubno. Selzthal, Soinograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc. Curich, reva, Pari«, čez Anstetten na Dui*aj. — 'Jh S. Tiri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Fran*ensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, 5ea Kleio Reirling v Steyr Line, Budejv*ace, Plaen, Marijine vara Heb, Fran^ve vare, Karlove vare, Prago, (v Prago di» rektni ^oz I. in H. razr..: Lipsko. na Dunaj -^ez Amstetttu. — Ob 10. uri ponoči osobci vlak v Trbii., beljak, Fransensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. :e D razreda). — PROGA v NOvO MESTO IM KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. 'uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, St**ažo, Toplice.  Kočevje, ob 1 uri 6 m poo isto^ko.
— Ob 7. uri 8 m svecer *f Novo mesto, Sočevje, —"PtUHOD vT LJCBujaNU jul u j!. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni viafc s Dunaja čez Ainstetten, Monakovo (Monakovo-Trst direkč. vos I., U. raz.). Inomost, Pranzensfeste Soinograd Line, Steyr, Isl. Aussee, Ljubno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjatraj osobni vlak is Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni via'B % DnaHja čez Amstetten. Lipsko, F?ago (iz Prage direktni voz I. iu II. razreda;, Fraucove vure, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzeu. BDciejevice, Line, Stevr, Pari« Ženeva. Curih, Bre^°.a*j. inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnogrud, Ljubr:e, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. u? 2i* m popoldne osebui vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthal*T Beljaku Celovca, Malega Glodnitza, Monako*rega, Inc mosta. Franacn§fe8t£: Poatabla. — Ob 8. ari Ob* a £v^er otobji viaš * Ikuuua, Ljubna, Beljak, Mnrana, Malega Glodnica, Celovca, Poutabla, čez belzthai od Inomusta in Solnograda, čez Klein-Ktitlug iz Sroyra Lirca. Budejevic, Plana, Marijinih varov, Heba, Fraucovvia vnr:v, Pragi, Lipukega. — JAROGA I NOVEGA MESTA IK KOČEVJA. Osobiii vlaki: Ob & uri ±\ m rnutraj osobni vlak iz Novega mesta ii   iočevja, ob  2. nri 32 m popoldne iz  Straže, Toplic, Noveg?
mesta, Kočev^ in ob 8. uri 35 m zvečer mtovako. — ODIJOD IZ iJOrJUANR dri. kol t KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. OX 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. oh 10 n. zvečer. — Ob 10. ari 4ć m ponoči samo ob nedeljah m praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. 12 KAMNIKA Slešani vlaki: Ob 6, uri 4* m ziutraj, ob 10. nri 69 n. dopoldne, ob  €. uri 10 m sve^ei   Ob 9. uri 66 m ponoći  a&m ■ ob »edaliab
nrarjualh in le v oktobru. — Srednjeevropski fiu io aa S min. >*red krajsvnim časom z Ljuoii Bjjii
Najcenejše muzikalije 2a citre. 30  različnih  zvezkov (po 18 do 19 strani) po K 1*20 cetto. Z h oenovnike  zaatrni tudi o cltrah in strunah! 3497 10
ANTON KIENDL
Dunaj, 8 I. Neudeggergasse 6.
spisal državni mlekarski nadzornik
J. Legvart. 5790-2
Prepotrebni ročni zapisnik za slov. kmet. podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
I 7
VSEBINA:
Koledar za L 1906. Živinozdravništvo. Poštne določbe.       Važue postave.
Zapisnik za knjigovodstvo.
Zapisnik za beležke.
Ziviuoreja. Mlekarstvo. Vinoreja. Kletarstvo. Sadjereja.
Gena močno v platno vezane knjižice   z   žepnicama   1   K   80   h, s pošto 2 K.
Pri naročila od 10 komadov višje se razpošilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
Naroči se pri založništvu
iu. Bonač v Uumjani.
%§4»foMtfM»fo^ 11 tfatalljskl urelec
11
Mili. MSTUIHI teMž
^^^^^ *i* rv^      - ■ -       - * - • . *  -1
Bivši prvi hišni zdravnik zdravišča Alland ifi* -M za bolne na pljučih
-i
"^v^ naznanja vljudno; da ordinira za notranje bolezni
i od 27. t. m- naprej vsak dan
:| od 7*9.-10. ure dopoldne in od 2.-3. ure popoldne ll
-s -a
C^«-I*ll*f e>. 3792 3
xt I,'f«lliTTiTTTTTTiTTTTTTTI
= iz Francouih uarou
na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Merann označen za
(ob nedeljah in praznikih samo dopoldne)
I v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 111
priporočajo odličui zdravniki proti prttioii, revmatizmn. tvoritvi penka in kamna v ledvicah in meburjo, kot
izborno zdravilno vodo
in obenem kot
slastno in okusno namizno • vodo. 1
Glavno zalogo  v Ljubljani ima gosp. Mihael Kastner, velezalo^a rudninskih voda 3736-3
Sprejema zavarovanja Človeškega Življenja po uajraznovratnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi oogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje ua doživetje in amrt s imianjBujoćimi se vplačili.
Vaak Cimi ima po preteku petih let pravico đo dividendo.
WW
SLAVIJA"
vzajemna zavarovalna Danjem v affl, Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačan« odškodnino in kapitalij*: 82.737 159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m *M«*Mltozl ■lovaniiko• naredao upritvo. 5—138
Vm pojA«uii« daj«;
Generalni za Stop V Ljubljani, iegar picarne ao ▼ laetnej bančnej hiii w Uoamaja ca<9taaLrtla amUasamia a%e«T3w.
zavaruje poslopja in premiCmne proti požarnim afcodam po na)Hi2]Ui ceoah Škodo conjoje tajcoj in najku antneje OSiva najborjfii sloves, koder posluit
Dovoljuje iz čistega dobiCka izdatnt podpore w narodne in obfinofconstntj namene.
64
J3
004653
Išče se v mestu mala, dobro obiskovana
gostilna
na rs čun ali v najem. 3791—£
Ponudbe z natančnimi   pogoji pod naslovom „gostilna" na npr. „SL Nar(t
Kranjske klobase ™iee U S l:
zaklani prašiči 8 kožo po K 1*08, »veže glave po 60 v. svež ftpah
po K 130 pošilja po povzetju £794-2
Andrej Zovm&n
posta CttrSaftje     r t Kranju.
Izvrstno proženje kave električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva Čist, do-brodišeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroea vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse Škodljive tvarine, ki so nevarne živcem; tako praiena kava je plemenita pijača, ki pospešuje prebavi janje in zdravje.
Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega praŽeuja proti zastareli metodi. Za prazen je so odločilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za prazen je in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—7
2. ) NajskrbnejŠe preizkušanje vseh kavnih vrst glede čistote in dobrote.
3. ) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
Proda se la polovično ceno nov
pletilnl stroj
jako pripraven za kako prodajalno z nogavicami.
Naslov pove npravniStvo »Slo?. Naroda". 3808~i
na Glavnem trgu v Kranju v dvt
nadstropji nanovo zidana, z lepo prostorno prodajalno, velikim dvoriščem iu kletjo, se zaradi rodoviuskib razmer
HT proda.
Pojasnila daje Karel Fabjani v Kranju. 3812-i
Razpis službe.
Županstvo v Sežani razpisuje s 1.  prosincem 1906
službo občinskega tajnika
z letno plačo 1000 K.  Zahteva se 400 K kavcije. Ako prevzame dotiČnik tudi cerkveno orglanje, za to se plača po dogovoru. Prošnje iu  tozadevca izpričevala sprejema
do dne 22. grudna t. 1.
županstvo *xr Sežani.
:-*785—2
Nova tovarniška zaloga suknenega, platnenega, perilnega in modnega blaga
J os. Petkosig
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopošljejo.   Ceno nizko. 2H26 19
Kdor ima
iti o de
(okrogel les) jih Lhko nemudoma proda po sledečih cenah :
Smrekove hlode 4 m dolgosti in od 28 cm debelosti naprej, kubičci čevelj po 30 kr. Jelkove      „    4 „      „     „  „  28 „       „ „
Borove       n4„      „      „   „  28 „        „ „ ~     „ -v „
Bukove 4 .      „   „   28 „       „ . „       „     „ 25 „
Manufakturna
trgovina
se zaradi druzega podjetja pod ugodnimi pogoji takoj proda. 3408—12 Natančneje pove Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št. I.
Poslano.
<& trgovcem in obrinilioni
vljndnu naznanjam, da imam v zalogi še nekaj tisoč ličnih
reklamnih
siilsfalnfeolefarp.
Koledar je kot pripravno novoletno darilo jako priljubljen in ker je na njem vtisnjena tudi firma, je to izvrstna vseletna reklama.
Pri naročilu od 25 komadov naprej se vtisne firma brezplačno.
Cene so izredno nizke iu jih na zahtevo rad dopošljem. 3717- 4
V založbi imam tudi za urade, šole, pisarne itd. pt. 60 vin.
Hrastove
2 „
28
Wa>Hl«ai
t> O
„       frize (deščice) na kvadratni meter..........98 „
vse postavljeno na državni kolodvor Ljubljana.
Odpošiljatve in ponudbe nasloviti je na: 3737 B
Parno ža$o In tovarno parRetou v Ljubljani
Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulica 6.
Izdatno znižane cene!
Anton Sare
So. Petra cesta štev. 8.
In
noToleiiil razglednic.
Ivan Bonač
trgovina * papirjem
Keije
kafcor tudi
I>«3jr*ilo
83Kovrst«8 predrage
Ltd.
I ll
lOubljaiMa
5piUii>ke aliftr) štev.
x> 7.-xxxv
■  Solidno blago.
■ »ocxxxxxx>
8 * \
5
i:
x» <xxxxx Nizke ceno,
x<xx>>xxx'v:
Eno ali dve
opravljeni sobi
!<5r>e do 15. decembra gospod. Ponudb*« na upravništvo »Sl^.^* Narod r« p rt K. Z. 3796-2
Vinske od 620 do 650 litrov vsebine prod a |»o nijrki ceni 2581 £9
¥egov« ulice aa^«w. mo.
b595—11
Anton Sare
u Ljubljani, Sv. Petro testa št. 8.
•    • •
Specialist za opreme nevest.
Privatna plesna šola
v dvorani hotela „pri Maliču".
L"šojam se preč. p. n. občinstvu javljati, da sem 6. t. m. pričel 8 plesnim poukom in sicer: strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodovin bodo vsak ponedeljek in petek ob polu 8. zvečer. Tečaj za boston in drage moderne plese za lanske učence bo vsak četrtek od 8. do 11. zečer. — Pripravlja se tečaj za otroke in mladeniče.
iar Ameriški boston, angleški boston in boston pnrisienne.
Posebne ure se dajo ob vsakem času za vse stare m moderne plese po lahki in hitro pojmljivi metodi, za zasebnike, za družbe, v dvorani in v zasebnih hišah. — Prijave in vpisovanja vsak dan od II. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne v hotelu ,,pri Sionu**, soba 73.
Z odličnim spoštovanjem
3674-5 Julij Mopterra, plesni učitelj.
* i iDiorn
U
OZiC
v t.
moška, deška, damska in dekliška
lfekcija
se dobiva zaradi vprav velikanske za loge blaga za polovično ceno v
.Angleškem skladišču oblek1
o. Bematović
v Ljubljani, Mestni trg štev. o.
1
37*:
V
—
Slavnemu p. n. občinstvu iz Ljubljana iii oielice bi usojam vljudno na
ai» cM as a* n aB
delovni«
znamti, da sem otvoril
niizaf
o Ljubljani v (Dolfovih ulicah št. 8
Posebnost Z    Izdelovanj4*  pohl«tvA   v sloga kr" l4U«l4»v>kta \1V, \V. In WI. kakor tudi v »ii£l<-Ml4ei» «!o)r!i.
Prevzemam pa tndi ^zvrSitev vsakovrstnega tudi riu|ltiif-J m k« i»o-hlhi-Pii   In droarlh  ntiznt-Mk.ll» —   \MjbulJ««»  C11 nujMolId-
nej^a Jier.  Dolgoletna delovanje v Inosemunu
--mi omogoCa zadostiti tndi najrazseinejšim zah-?
tevam p n. Cč. na: v po zmernih cenah. Pripo.-očaje se za
obilna naroČila beležim z odličnim spoStovarjem ——
5» v
% -.7.x   Ant. Ro; HIŠ) mizarski mojster.
I v
Ker bom zmanjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne predmete popolnoma razprodal: Suknena in svilnata krila, vse tkanine, bluze,
moderce, posamezne namizne prte in serviete, brisače In platno u kosili, dalje domske srajce, hlode In korzete, tudi posamezne modele domskega perila.
JCaknp se prav izplača!       prosim poslužite se prilike
ladajaiaii Jo odfcO»orai ujadula!! Or. Iv*v TaHw
^stMUdca     j** „Narodna «i'la<»t*.
906470