Stran 354.
Poučni in zabavni del.
Smreke in jaga.
(Polemika za kratek čas).
Leta in leta smo čakali, konečno se je našel vender enkrat mož, ki je odločno in jasno dal duška svojemu ogorčenju nad naravnost nečuvenimi razmerami, katere vladajo na Kranjskem v lovskih zadevah. A ne samo lovski zakon je temu kriv, ampak gotovo tudi to, da ljudje niti ne vedo, kaka škodljivka se skriva pod prikupljivo zunanjostjo take gozdne srne!
Za to je bilo tudi prav primerno, da se je v BSlov. Narodu" širšemu občinstvu pojasnilo, da tudi pri divjačini ni vse zlato, kar se sveti, in da je volku, medvedu, lisici, jazbecu, kunam in dihurjem vredna družica hinavska srna.
Mestni ljudje, ki pogosto še toliko lastne zemlje nimajo, da bi si napravili hišo na njej, in ki morajo hoditi gostovat, tudi nimajo smisla za to, kaj se pravi biti posestnik Presneto bi gledali, če bi vzel kdo v njihovih hišah lov v najem, in bi pobijal kadar bi se njemu zljubilo podgane in miši, bolhe in stenice, in kar je še take mestne divjačine. Če te taka žival nadleguje, in ti dela škodo, je vender umevno, da se sam spraviš na njo, in da ne boš jagra čakal, da ti pride na pr. bolho ubit, potem pa se še brani plačati ti primerno odškodnino za izpito kri in druge nerednosti.
Še dosti hujše pa stoji stvar s srno. To bi še ne bilo najhujše, da odgrize vršičke, ampak to je, da cele smreke izpuli, kakor krava travo, kadar jo muli. Že večkrat sem hodil po gozdu in našel izdrto drevje in grmovje, katero gotovo ni puhnilo samo iz sebe iz zemlje. In še kadar sem popra šal dotičnega posestnika, posebno pa, če je mislil, da sem loveo, mi je vedno zatrjeval, da je to storila srna.
A ta bi še bila. Toda srnak! Z luščenjem in drgnenjem premore uničiti cele gozdove Kakor znano, sestoji premog po večini iz poogljenega lesa, iz dreves nekdanjih pragozdov. Dolgo časa niso vedeli, kdo je vse to drevje posekal in uničil, dokler niso našli lani na Notranjskem v premogu tudi kostnjak pragozdnega srnaka Na jednem rožičku je imel še nabodeno celo drevo, katero se je tekom tisočletij seveda pretvorilo v navaden kos navadnega premoga.
Najdejo se pa žalibog še ljudje, ki govore, koliko škode na iglovini napravlia na pr. lobadar. Kaj bo vender to? To so stara drevesa, katera se pač posekajo, in dobro prodado, a škoda je hitro poravnana.
Tudi škoda, kar jo napravijo gozdni tatje, je popolnem neznatna v primeri z ono, katero napravlja srnji zarod. To pa — če se vestno računa s škodo na zdravji vsled vedne jeze posestnikove — ne samo
Stran 355.
31 •/« ampak saj 13% še zraven. Poznal sem svoj čas imetnega kmeta, kateremu so neko noč srne smrečje vrhove na najlepšem drevju odgrizle. Kaj je storJl mož v svoji žalosti? Napil se je žganja, drugi dan zopet žganja, tretji dan zopet žganja, no itd. — v par letih moral je posekati še ostali gozd radi srn, in prišel je revež na kant. Takih posestnikov, ki so na tak način pri nas prišli ob vse, je mnogo v deželi. Seveda plitvi svet govoriči potem o kakem gospodarstvu, o pijančevanju itd. — a vzrok so srne, kakor gotovo so tudi srne vzrok izseljevanja v Ameriko, kot je to malo bolj prikrito dotični gosp. dopisnik popolnem prav namignil.
Zato je sveta naloga vseh pravih prijateljev ljudstva, da zastavijo nemudoma svoje moči na najbolj pereči rani narodnega gospodarstva — na lovskih pravicah. Tudi pri volitvi poslancev bo treba prihodnje gledati na to, da se upošteva ta točka. Doslej je žal, samo naš dični gospod Nace kandidiral na „ zajčji program", sedaj pa bomo to zahtevali tudi od drugih.
A ne samo srne, tudi druga divjačina, kot le-ščerke — ki tudi delajo neznansko škodo — na pr. na Brezovici nad Ljubljano — jerebice itd. treba uničiti. Ali mislite, da jerebice morda kamne in pesek jedo? O jelenih niti ne govorim, toliko pa rečem, da mora postati na Kranjskem naš bojni klic: „Z jeleni proč!"
To bi bila jedna zahteva. Brezpogojno pa se skladam tudi v tej točki omenjenega članka z gospodom dopisnikom, da se dovoli posestniku zemljišča ob enem prosti lov na njem. Lov plača seveda najemnik lova, to naj mu magari še ostane. Pristavil bi pa tej točki še to, da ima najemnik posestniku plačati še posebno odškodnino za podeljeno dovoljenje. Vrhu tega moral bi vsak lovec založiti pri posestniku kavcijo v višini dvojne vrednosti zemljišča in gozda. Škodo, katero napravlja divjačina, določuje od slej naprej posestnik sam, in to brez vsake nadaljne pri-zivne poti. V slučaju impertinence od strani lovca, zapade takoj kavcija, in sicer polovica na korist posestnika, polovica na korist fonda za pogozdovanje krasa in kamniških planin. Posestniku se mora na vsak način majhen delček pravic pri lovu prepustiti, tudi naj se mu lovec odkrije, kadar ga sreča.
Gospod dopisnik bodi prepričan, da ni sam s svojimi zahtevami. Skoro vse, kar voli v peti kuriji po kmetih, je njenega mnenja. Saj posestva v mnogih krajih tako nič ne neso, če ne bi se lovske odškodnine ne plačevalo. A ta mora biti izdatna, da se ložje zanje, kjer se ni sejalo. Vse stoji za vasmi, gospod dopisnik, Kurja vas, Vič, Morost, Šiška, Dobrova, Po savlje, Kašelj, Udmat, Dobrunje in Škofeljca. Brez dvomno najdete največjo zaslombo v okolici mesta ljubljanskega, kjer pozdravljajo posestniki lovce že od nekdaj z najljubeznivejšimi pogledi in besedami, zahtevajoči po dnevu lovsko odškodnino za vse tiste
zajce in srne, katerih se jim   po noči še ni posrečilo ujeti v tatinsko zanjko. Slava jim!