; -mina plačana v gotovini. Posamezna Številko 1 Din. ¿/5/ za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon it. 73. Leto XXIII. Št. 14. Krami, 8. aprila 1939 asi Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40«- din, polletno 2C-- din, četrtletno 10-- din. Aleluja! Aleluja! Kako je bilo žalostno na prvi Veliki petek! Sovražniki Gospodovi so doži-živeli največje zmagoslavje: Ves njihov zlobni načrt se jim je posrečil do kraja. Kristusu so napovedali brezobziren boj; in zdaj so ga dobojevali. Težko je šlo- Mesce in mesce, da, cela leta so p reža i i nanj, ga skušali onemogočiti pri ljudeh, ga kakorkoli ujeti v besedi ali /vabiti v past; a njegova ura se ni prišla. Zdaj pa se jim je načrt posrečil. Ujeli so ga na getzemanskem vrtu. nasitili se nad njegovimi mukami, ki mu jih je zadala podivjana rimska soldate-,, da skrajša delovni čas s 16 .marcem. Ker so pa tekom mesca marca nastajale že zopet nove težave, je bilo vodstvo tovarne pri-tnorano posvetovati se z obratnimi zaupniki še glede nadaljnjega skrčenja obrata. Ob tej priliki je bilo soglasno sklenjeno, da se delavstvo ne bo še odpustilo, pač pa se bo še nadalje skrčil delovni čas. Na ta način trpi vsak delavec nekaj, med tem ko bi bila redukcija delavstva, za prizadete zelo hud udarec. Take redukcije se vodstvo tovarne trdovratno brani, kar je hvalevredno. V torek 4. t. m. se je oglasila pri g. banu deputacija zaupnikov, ki mu je izročila spomenico, katero so zaupniki poslali ua Narodno banko, Ministrstvu trgovine in industrije. Ministrstvu financ, slovenskim ministrom. Na rodni skupščini, predsedniku senata dr. Antonu Korošcu itd. G. ban je deputaeiji odgovoril, da so mu razmere znane, da je v tem smislu pred par dnevi že interveniral na merodajnih mestih v Beogradu, kjer je dobil sledeče zagotovilo: Za redno 8 urno delo je zagotovljeno, medtem ko za drugo izmeno ni gotovo, vendar se bo gledalo kolikor bo mogoče, da se še za drugo iz meno vsaj za polovico rednega časa dobi ii-rovine. Na ta način bi obe izmeni skupaj tte-lali 72 ur tedensko ali 6 ur dnevno. Upajmo, da to ne bo trajalo dolgo. Ker u> zelo. slabo vpliva na neie narodno gospodarstvo. Je pa ta pojav. posledica razmer, ki danes pretresajo Evropo. Prev sotmecp smisla pa nima širiti razburljivih vesti, ker to p^' žaju ne more koristiti, ampak ga samo poslabšuje. Le z druženimi močmi je mogoče ublažiti rane, katere nam zadajajo razmere, katerih mi Slovenci nismo krivi. Skofja Loka, 5. aprila. Škofjeloška predilnica je s 14 dnevnim rokom odpustila vse delavstvo. V soboto 1. aprila 19)9 je potom razglasa, katerega je pritrdila na tovarniško razglasno desko, obvestila vse delavstvo, da je odpuščeno s 14 dnevnim odpovednim rokom, to je s 11. aprilom. 17. aprila bo tovarna zopet sprejemala delavstvo na delo (koliko in katere'), vendar pa se bo delalo do nadaljnjega le po 4 dni tedenska Ta odlok je motiviran s tem, da tovarna nikakor ne more dobiti od Narodne banke dovolj deviz za nabavo surovin iz inozemstva. Mi prav radi verjamemo, da so v sedanjih zapletenih časih težave z devizami. Vendar pa si v očigled strašnim posledicam odpusta kar vsega delavstva okoli 220 naenkrat, drznemo apelirati na vodstvo tovarne, da naj prekliče odpust delavstva, če ni mogoče drugače, naj se raje vsemu delavstvu skrajša delovni čas, do nadaljnjega, na toliko ur, kolikor bi pač bilo potrebno. Vsa naša javnost pa upa, da sc bo cela stvar uredila tako, da ne bo treba ne odpustov in ne skrajšanega delovnega časa. Upamo, da bodo naši odgovorni činitelji napeli vse sile, da bo prišlo do ugodne rešitve te krize. Za našo kri v tujini Ob velikonočnih praznikih nas vse prcšiuja posebno razpoloženje. Naše misli uhajajo h Križanemu in Poveličanemu in so daleč od vsakdanjega vrvenja in skrbi. Predstavljajo nekaj vzvišenega, nekaj velikega. Kakor je Velika noč velik čas za naše dušno življenje, je tudi velik čas za našo narodno skupnost. Vsak velik praznik, posebno pa še Božič in Velika noč, na posebeji način združujeta posamezne ude družine, soseske, ljudstva ali narode v skupnost, ki ni nikdar tako za-vestnu, kakor ob velikih praznikih, ko se človeštvo iztrga iz vsakdanjega enoličnega vrvežu in se zn?re v samega sebi-, čuteč veličino svoje zveze z Vsemogočnim. Se bolj pomemben pa je sedanji piaznik Gospodoveg« trpljenja in vstajenja za naj slovenski nurod, ki ima toliko svojih udov raz-tiesenih po vsem svetu. Res je sicer, tli, s« mi Slovenci v svobodni domovini večkrat med letom spominjamo svojih izseljencev z raznimi predavanji po naših društvih, z nabiranjem knjig, časopisov in podobnega. Toda tako v celoti nas malokdaj zajame mi-.«-! na enega in drugega, kakor nas obhaja sedaj ol> Veliki noči. Različni naši stari običaji nas Slovence ob Veliki noči še posebej združujejo iu spominjajo, da smo vsi sinovi in hčere ene krvi, enega naroda, četudi razkropljeni po različnih delih sveta. Veliko pomeni taka zavest narodne skupnosti. Tod am premalo je, ako samo mislimo e-den na drugega. Ne! Več moramo storiti za člane našega naroda po svetu. Moramo se zanje žrtvovati s svojim delom, s svojo materialno podporo in kdor ima vpliv, z vsem svojim vplivom, da bodo naši izseljenci lažje premagovali razne tuje, škodljive vplive, da Kxio še nadalje ostali živi udje slovenskega naroda. Darujte jim torej denar, stare knjige, revije in časopise, ki jih mislite zavreči. Rafaelova družba in Izseljeniška zbornica v Ljubljani vse te darove sprejemata in od-pošljeta v razne slovenske naselbine po svetu. Naročite se na „Izseljeniški vestnik", ki stane letno le din 15,— in ki ga izdaja Rafaelova družba v Ljubljani. Za vse, kar ste storili in še boste storili za naše izseljence, vam bodo le-ti vedno iz dna duše hvaležni. Kajti žejni so vsega tega bogastva, ki ga imamo v osvobojeni domovini. Če se bomo žrtvovali eden za drugega, bo tem večja naša skupnost, naša moč in nr.ša veljava v domovini in v svetu. Napravimo sedaj ob Veliki noči trden sklep, da bomo odslej več žrtvovali za naše izseljence. Žrtev je treba, da bo uspeh popoln. V teh dneh, ko se obračajo misli vsega krščanskega sveta v božji grob in na od mrtvih vstalega Zveličarja in ko obujamo v mislih svojo narodno povezanost z našimi izseljenci, dvignimo glave, okrepimo zavest skupnosti, storimo, da bo v nas zavladala edinost, sinov-ska sloga, krščanska ljubezen, da se bo ime slovenskega naroda še višje dvignilo sedanjemu in bodočemu rodu v njegovo še večfo moč in slavo. pl. Pevski koncert Glasbene Matice v Kranju Preteklo soboto se je vršil v dvorani Narodnega doma v Kranju pevski koncert ljubljanske Glasbene Matice.- Spored tega koncerta -je bil zelo skrbno in pestro izbrau tako, da je prav vsak poslušalec dobil nekaj zase. Prvi del programa je vseboval pet Lajovičevih mešanih zborov, mešani zbor s sopranskim samospevom in tri sopranske samospeve. Drugi del koncerta je radi pestrosti vseboval več skladateljev: šest mešanih zborov in dve klavirski skladbi: omenjene skladbe spadajo po svojem ustroju v različnu glasbena razdobja. Slovenci smo glasbeno nadarjen narod, lo izpričuje zgodovina samu. Od Škofa Slatkonje (deloval je na dunajskem dvoru) in Gallusa dalje se vrsti dolga vrsto mož, ki «o se z vso resnostjo in vnemo pečali z glasbeno umetnostjo. Eden izmed izbranih je brezdvomu skladatelj Anton Lajovie, kateremu je bil prvenstveno ta večer posvečen (v spomin njegove lanske šestdesetletnice). Anton Lajovie, rojen 1878. na Vačah pri Litiji, sedaj apelacijski svetnik, pomeni svojevrsten lik v slovenski glasbeni umetnosti: goji izvzemši opere vse vrste glasbo, tako zborovsko, solistično, orhestrolno pa tudi instrumentalno. Je to po Gal.asu eden najpomembnejših slovenskih skladateljev. Dunaj je nanj glasbeno precej močno vplival: -Sorenada" -Gozdna samota", „Mesec v izbi", -Tkalec" itd. Preko ..modeme" (Debussy) se je čedalje osamosvaja! in obenem bližal našemu slovenskemu (ponekod tudi hrvaškemu) čustvovanju. Samo njemu lastno slovensko noto povdari zlasti v skladbah: „Begunka pri zibeli", .Zeleni Jurij", ..Kroparji" itd. Med njegova najlepša dela pa spada za zbor in orkester — „Psnlm". Matični zbor nam je najprej zapel njegovo ..Večerno". Ze v prvi pesmi se nam je Lajovie pokazal globokočutečega lirika. Pesem je polna mehko občutenih mest, pestre barvitosti, finih dinamičnih različkov, za iznenadenja so pa skrbeli precizno izvajani sforcati. Tako arti-kulacijsko pa tudi intonacijsko kot ritmično je bila skladba na višku. -Napitniea" je dinamično ne baš lahka skladba. Zvenela je sočno in s svojim tempe-rametno podanim koncem naredila na poslušalce uajlepši vtis. -Kroparji" so že v prvih taktih osvojili publiko ter jo držali v polni pozornosti do klenega konca, kjer so žvenketala in ropotala k roparska železa kakor zares. -Lan" je daljše delo, polno pestrih izpre-memb: zdaj zveni zastrto tožno, pa zopet rezko in orgelsko polno, zdaj se pojavi fina kan-tilena, ki se pa že zgublja v nizu pisanih u-kordov. Skladatelj kot tudi zbor nista sledila z barvno paleto. Vesel, živahen, razigran se nam je Dredsta-vil .Zeleni Jurij". Temperament, ritem, barvitost so svojstva te skladbe. Zbor je po tudi znal vse to odlično podati. Tu se nam je prvič predstavila gdč. Polajnarjeva s svojim prijetnim glasom, ki je živahno pesem s svojim po-davanjem poživil in zelo povzdignil. Skladba, dasi vsestransko zelo pestra, je izzvenela vlito in notranje skladno. Sledili so trije Lajovičevi samospevi: -Begunka pri zibelki", -Veter veje" in -Kaj bi le gledal", 'katere nam je prednašala že imenovana gdč. Ljudmila Polajnarjeva, Prva dva sta izvenela malce boječe in sta bila dinamično manj sproščena, dočim se je pri tretjem samospevu pevko do zavidljive višine raz- Za Gorenjsko odgovarja edino le preizkušena stresna opeka GORENJSKI BOBROVEC ki ga izdeluje tovarna opeke IVAN ZABRET v Bobovku - pisarna v KRANJU - Jahače v prelaz 3. Gorenjski bobrovec je cenejši kot vsaka druga strešna opeka, je najbolj trpežen in z njim krita streha je najlepša. — Samo 34 bobrovcev krije m' strehe. Dolgoletno jamstvo I Točna dobava I živela, da je prišel njen lepo šolan (temeljita šola ge. prof. Trostove) sočnat liričen glas do popolne veljave. Pevka ima lepo ar-tikulacijo, mehke naznanke in tudi karakterističen zvenk maske je njenemu glasu samo v prid. Z vestnim študijem bo zemoglu še veliko nuditi. G. profesor Marijan I.ipovšek je s finim spremljevanjem zaokrožal celotno podajanje. Foersterjeva »Ljubica" je na poslušulce naredila globok vtis. Razbolelo, molovsko razpo-ženo, klasično-romantično zamišljeno daljšo skladbo je zbor vsestransko dobro zadel. Skladba je pred nami lepo rastla, se razprezala in z lepo artikulacijo. fino dinamiko in krepkimi sforcati brzela mimo nas. Poslušalcem bližje je bila Adamičeva -V snegu". Bliser, poln prelivajočih se barv, zdaj mogočno zveneč, zdaj pomladansko tožno božajoč. Zlasti moški glasovi so se tu lepo odrezali. Kot sklep te skupine je sledila Koporčeva ..Ukrajinska". Umetnina, težka za dojemanje pa tudi za izvajanje. Kljub zastrti barvitosti in moderni usmerjenosti je na poslušalce naredila zelo dober vtis, kar je dokaz, da ... skladatelj kakor tudi zbor storila svoje. Sledili sta dve klavirski točki. G. prof. Marijan Lipovšek nam je na klavirju zaigral krasno Chopinovo cis mol polonezo 'poljski ples v 3/4 taktu). Kljub temu, da je bil glasovir s svojo dunajsko mehaniko za to umetnino pretrd je umetnik razprezal skladbo tako logično in občuteno. Posebno lepo so zvenele kantilene in čudim se le. da je bilo mogoče na tem klavirju izvesti ves Chopinu lastni drobiž v tako lepem skladu. Če je morda bil Chopin za publiko mulo odtujen, je bila pa tembolj domača Foersterjeva fantazija (v obliki variacij) za klavir — „Po jezeru". Spominja nas na Smetanovo koncertno etudo »Ob morju". Po uvodnih akordih (pljuskanje jezera) nam je mehko zazvenel znan nupev, ki nas je bodisi cel ali !e v posameznih kosih spremljal skozi celo skladlvo. Dnsi so to variacije, je umetnik podal skladbo lepo zaokroženo: posebno v molovskem šume- nju jezera in pa v virtuozno odigranih sklepnih oktavah se je pokazal velikega mojstra. G. prof. razpolaga s klenim klavirskim tonom, ki je prišel tako v kantileni kot v bravurozni igri do poine veljave. Kot sklep programa so nam pevci zapeli domače zvenečo, zmerno moderno, a zelo poglobljeno Tomčevo -Svatovsko", zanimivo moderno Slavensikega „Voda izvira", kjer se je pokazala vsa homogena zlitost zbora ter kar cerkveno usmerjeni Mokrančev \. rukovet. V tem rukovetu je Mokranc zapel dokaj po naše. Včasih pokaže malo strasti pa se kmal« zopet nekam reliogiozno zamisli. Od z,bor,i zahteva izurjenosti in doživljanja. Zbor je temperamentno vodil ravnatelj opere g. Mirko Polič. Iz vsega podajanja je ml« razvidno, da pevci slede sleherni najmanjši dirigentovi gesti, da je notranju povezan «sl med obema zelo intenzivna, kar ciaje obema možnost do uspehov, kakršne dosega zbor ljubljanske Glasbene Matice Sedaj sodeluje kakih 80 pevk in pevcev. Glasovi *o lepo »peti, zvene intonacijsko čisto, kar daje zboru ono prijetno kleno barvo. Tudi ritmično, dinamično kot artikulacijsko so na višku. Glasovno se odlikujejo zlasti soprani, dočim zvene moški glasovi ponekod malce šibko. Pedalistr kot tudi zboro-ia solistka so lepe pridobitve Za zbor. Obema, tako dirigentu, kot zbori lahko česftamo na zavidljivi umetniški višini. K koncu nuj še omenim, da je drug-niT delu koncerta prisostvoval skladatelj, apelacijski svetnik g. Anton Lujo^ic. katerega so navzoči ob prihodu živahno nplavdirali. Zhor je pozdravil zastopnik kranjske Čitalnice ter mu izročil lep Invorjev venec. P. Potočnik. Ali se narava moti? A2U X®r»* wmtmm^mmmmmmnmi^mamm^m^m j«, je tu)jj mutj dovolj ? Gotovo ne! Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega i Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani sobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod- KAZIMIR CE6NAR: „Kino Šmartinski dom" Vam ima priliko prikazati: Pozorl Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj se zglasi na Cojzovi cesti št 3. največji pustolovni pomorski film GL. VLjj Gary Cooper, George Roft, Francis Del ter Henry Vilcoxon in Joseph Schildkraut. Oe hočete spoznati najhujši resnični pomorski dogodek vseh časov, si oglejte ta film. Katastrofa na oceanu, kapetan obtožen, ker se je boril proti božjim in ljudskim zakonom. Pester dopolnilni program. Danes teden film iz življenja Jezusa Kristusa: Poslednji dnevi Pompejev. PREDSTAVE» V soboto 9. IV. ob 4., 6. in 8. uri v nedeljo 10. IV. ob 4., 6. in 8. uri zvečer Vsem cenjenim obiskovalcem želim vesele velikonočne praznike! Mimica Zagorska: 11 Marija Taborska • - (Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje.) ..Popravila je potrebna, toda kdo bo dal delavce' Delo na polju kar vpije," so tožili možje. -Pridejo Turki, pa ti polje pomendrajo in spravijo > malhe, kar boš v potu svojega obraza pridelal. Kaj pa potem?" je modroval Tomaž. -Molčite no, župan gre," je tedaj rekel Matej. V svetlobi so videli župana in nekaj mož, ki so baš prišli na vas. Eden izmed teh, praznik iz Dolenje vasi. je nosil v roki rovaš. Možje so šli naravnost pod lipo. -Bog vam daj dobro srečo, možje," je pozdravil iiipail, -Bog ti jo daj," so mu želeli oni. Vilibuld je stopil v sredo, tik pod lipo, okoli njega so se v dvojnem polkrogu zgrnili povabljeni možje. Vilibuld je pregledal če so vsi, zares nobenegu ni manjkalo. -Možje1" je končno rekel Vilibald, -včeraj sem govoril z našim župnikom in skupno sva si ogledala cerkev. Obzidje je slabo, skale se vale po rebri in malta se drobi kakor kruh. Popraviti ga moramo." .Ali vam nisem pravil možje?" se je oglasil Tomaž, ki je s tem mnogo pridobil na ugledu. -Bodi no tiho," ga je zavrnil Ahacij. -Zupan, ali meniš, da res Turki pridejo?" ji- spraševal praznik Jakob iz Britofa. -Nevarnost je velika," je razlagal Vilibald. ..Ali ne slišite klatežev in beračev, ki čudne vesti širijo po deželi-Ali vam tovorniki in potniki nič ne povedo? Sto slepi, da ne vidite jezdeoev, ki dirjajo po cestah in svare ljudstvo..." -Kdo tol jš<- plačilo* ..Si mu že plačal-" ...Še devet goldinarjev nemške veljave itnu pri meni v dobrem. V nedeljo bo prišel ponjc," pojnsnuje Ahacij županu, ki je pazno motril njegovo govorjenje. „Ne smeš mu jih duti. Če bi jih hotel dobiti s silo, mu reci. du ga bom jaz izročil oskrbniku Leopoldu. Tistih de vet srebrnikov pa prinesi meni, porabili jih bomo za utrjevanje tuboru." razsodi Vilibald, župan. /u Ahaeijem je prišel pred Vilibalda Toma/. Zupan! Sosed Kozel mi je prestavil mejnik in mi odrezal za dobra dva sežnja zemlje. Sosedje so priča." ..Res je. res. Kozel je slepar!" so pritrjevali sosedje. ..Kozel, plačul boš deset goldinarjev nemške veljave za kazen, du boš vedel prestavljati mejnike," je raz«odil župan. ..Zupan, kje. nuj vzamem toliko denarja?" je milo vzdi-hovuje potožil Kozel. ..Kjer hočeš. — Ali ima še. kdo tožbo'" naglo vprašuje župan, ki ni kazul veselja ukvarjati se s takimi malenkostmi v tem času. (Nadaljevanje.) /GORENJEC« STKAN 3 Naši vajenci Obrtniki-mojstri so nam. poslali naslednji dopis o vajencih. Priobiujemo ga z željo, da se slišijo vsi glasovi. Dal Bog, da bi vzbujena pozornost bila v prvi vrsti v korist vajencem. Uredništvo Kaj pravijo o stvari naši obrtniki? V drugi številki letošnjega -Kranjskega zvona" je liani znani pisec podal enostransko sliko o bodočih rokodelcih, o našem obrtniškem naraščaju. Predstavniki naših rokodelskih mojstrov pa smo dolžni, da kolikor mogoče objektivno zavzamemo v tej stvari stališče in tega tudi javno izrazimo, da koncem koncev ne bo ostal vtis, da je vajenec dandanes suženj, da so z njim ravnu kot s strojem, ki se gu vsak i"a« lahko navije, oziroma požene, da nun robota. Odločno in brez ovinkov ugotavljamo, da je mnogo drugače, dasiravno izjem ki |ku vedno potrjuje pravilo — ne prikrivamo. Delavsko pravo in obrtni zakon sta dala vajencem, kakor vsemu delavskemu stanu toliko pravic in olajšav, o katerih naši sedanji stnrejši pomočniki in samostojni obrtniki, ki so se učili, niti sanjati niso upali. Da je to resnično, je dokaz veliko nazadovanje številu vajencev, ke> si v nekaterih strokah mojster ne upa riskirati vze-ti u-enca, ker mu ta t>re:z ovinkov povedano prvi dve leti napravi več škode kot mu pa koristi. Ker smo pa po večini šli vsi mojstri skozi ta tako sirušno naslikan ..ogenj'", moremo mirno razjasniti resnično stran tega danes zares še perečega problema. Res je, da so svoj čas držali mojstri svoje učence bolj na kratko in je bilo ravnanje: z njimi precoj bolj strogo, kot je to danes in se mi čez to prav nič ne- pritožujemo. Toda vajenec je tedaj živel »izključno" v skupni družini mojstra, se je moral vsled tega popolnoma podrediti navadam mojstrovega hišnega in delovnega reda, kar pa je v popolnem nasprotstvu z današnjimi razmerami, ko se dve-tretjini vajencev vozi dnevno na svoje domove. Izjeme so le še pri izrecno podeželskih mojstrih, kjer je ostalo še nekoliko te idealne patrijarhalne navade. Mestni mojstri ne mo-rejo več sprejemati učencev v svoje družine, ker je dopuščen delovni čas le 8 do nujve-č Hi ur dnevno; poleg tega odpadeta tedensko še dva popoldneva zaradi popoldanskega pouka no strokovni nadaljevalni šoli. tako. da vi.jenec dela le 5 dni v. tednu za mojstra. To je. dokaz, da vajenec danes ni, kakor ni nikdar bil smutran za črno živino .Zato, posebno v današnjih razmerah, ne more biti govora — na splošno o izrabljanju vajencev. Tudi gle-de- zunanjosti vajencev naj ne pade' vse v breme mojstrov. Pisec omenje'ne'ga članka naj bi prej premislil, odkod izhaja naš vajenski nuruščaj. To so družine malih kme'-tov in delavcev, ki pošiljajo svoje sinove v obrtne- delavnice. Zato so le-ti predvsem odgovorni, kuko je vajenec oblečen in tudi kake) se ve-ele- na ulici, v strokovni šoli in povsod, kamor pride. V 40. urah v tednu mojster ne more delati čudežev, ker je vajenec več kot (20 ur v tednu izven mojstrovega območja. Saj je nam vsem znana prislovica: .,če senc be>š učil. da bi postal gospe>d, boš pa Šuštar". Mi bi vsega tega ne- navajali zaradi mojstrov, ki so takorekoč primorani sprejemati v učenje najslabši material v najko-čljivejši starosti 14 do 18 let posebno vseh v rst ..faliranili študentov", katere so že- v prvih razredih osnovne šole spoznali, da so kvečjemu še za kopita. Otroka, ki je še v ljudski soli. je lažji* vzgajati te/.)., in mnogokrat nemogoče ga je pa spraviti na pravo pot v njegovi opasni dobi. To vedo polog staršev tueli gospodje-, ki istočasno poučujejo na osnovni in stroktivni nadaljevalni šoli. Glede notranje vzgoje vajenca je pa »meniti le to. da če je dobro podlago prinesel od doma, da je pokoršč-inu neobhodno potrebna osnova za vsakega krščansko vzgojenega človeka. Kolikor poznamo naše mojstre, mor"'"" mimo reči. da v obrtnih delavnicah našega okoliša niso tako strušne razmere, kakor so navedene v omenjenem članku. To more veljati le za razmere- v večjih mestih. Toda me ščunski vajenci so izključno v domači oskrbi in žive holj pod vplivom domu i„ ulice. Vajenci pri podeve-lskih mojstrih pa so v«!. no pravi člani mojstrove družine. V mestih stanujoči naraščaj je zato bolj pokvarjen, ker je več prilik, ki ga morejo zapeljati. Te prilike pa so po veliki večini zunaj delavnice, ker v teh vsled kratkega delovnega časa ni časa zu druge neumnosti, posebno kjer j« mojster na svojem mestu. Na mestu pa mora biti, ker sicer ne more vzdržati v teh težkih razmerah, Vemo, da pomočniki vedno ne postopajo milo z vajenci, to pa nekaj zaradi dela samega, ki prinaša različne težkoče seboj, nekoliko pu tudi iz navade. Sicer pa me-ra pozneje še; veliko več in hujšega prestati, ka kor je tu in tam kaka bolj osorna beseda. Čisto naravno je, da delo marsikdaj ne gre tako od rok kakor je bilo računano in nastane včasih neizprosna potreba, da se mora elelovni čas malo potegniti, ker sicer nastanejo za mojstra težke posledice. Toda to s© dogaja le v skrajni sili in to delajo največkrat oni, ki vedno grme in ustvarjajo zakone zoper. Saj obrtno sodišče piše lepe knjige o nadurah. Vendur se pa zelo pazi, da naraščaj ni prizadet pri tem. — V prilog mojstrov vzgojiteljev po moramo pribiti še to, da vajenčevegu značaja mojster ne more tako usmeriti, du bi sprejemal samo dobro. Človek v tej starosti je dovzeten in občutljiv za vse zunanje vplive, če se pa ne priuči le najboljšega in ne doseže takih uspehov kot si želijo starši ali varuhi, pade seveda na tebe ..mojster" vsa krivda. To pa moramo energično zavrniti in bi avtorju omenjenega članka privoščili poleg ogromnih vsukdanjih skrbi, rizika, skromnega zaslužka, velikih odgovornosti še kakih nesreč v družini in p gospodarstvu ter končno še tri do pet vajencev; po-tem bi pa o tem drugače napisal. In če bi mu navrgel še kup neizterljivih dolžnikov, bi si mogel predstavljati, kako živi mojster vzgojitelj. Pričakovali bi nekoliko več razumevanja in gledanja stvari e>d obeh strani ter pomoči pri tem našem delu nam. ki smo že itak vedno izpostavljenim vsem krizam m bombam. Sami bomo pa šli s časom in bomo skrbeli, da bo naš mladi rod sposoben sprejeti našo dediščino, ki bo skromna kot smo mi. To smo bili dolžni povedati ne samo zaradi nas, marveč največ zaradi pravega gledanja in obsojanja, ker se motrijo stvari iz strani nepoanu-'1Jil Predstavniki obrtnikov. Vera v posmrtno življenje Na 5. akademskem večeru, ki se je vršil v četrtek dne- V), marca v Ljudskem domu, je predaval g. dr. Janko Kalan o zelo zanimivem vprašanju: -Vera v posmrtno življenje". Številni poslušalci so z. velikim zunimanjem sledili preciznim izvajanjem predavatelja, ki se je intenzivno poglobil v obravnavano snov in jo nu zelo poljudeMi in dostopen način pre-dočil navzočim, ter jo v lepo zaokroženi obliki obrazložil navzočim, v svojem temperamentnem in odločnem govoru. Uvodoma je razlagal g. predavatelj smri v fiziološkem, patološkem ter religioznem smislu. Ljubezen nas uči, da smrt pač ne more raztrgati vseh vezi. naša ljubezen na svetu ni gotova, ni končana, zato si prisegamo večno ljubezen onstran groba. Skrb različnih narodov za svoje- umrle, njihovo češčenje po božje (lari in penuti) kaže isto dejstvo. Tri značilne poteze označujejo takorekoč ves človeški rod: veru v Boga, vera v posmrtno življenje, razločevanje med dobrim in slabim. Izmed dokazov za resnično bivanje duše v človeškem telesu je omenil g. govornik štiri. Sam Jezus Kristus nas je poučil o tem. Nadalje: na zemlji ne najdemo nikdar popolne sreče, nikdar pravega miru, ker nikdar ne moremo spoznati in vzljubiti Boga toliko, kolikor Bogu pristoja in kolikor poželi naše srce, ker v življenju ne najdemo nikdar popolnega plačilu zn svoje delo. Koliko goljufij, krivic, posebno socialnih, utrganja na plačah, izrabljanju v nesreči, izmozgavanju. odertištvn ostane na svetu nekaznovanih, na drugi strani pa koliko požrtvovalnosti. dobrodelnemu, trpljenju ostane na svetu nepoplačanevga. Izmed ugovarjanj o bivanj« človeške duše v telesu je pobijal g. predavatelj: Materialistično pojmovanje te.- trditev, da ..vse na svetu mine, zakaj b: ostala duša?" Ali bo tudi naše telo vstalo od mrtvih i1 Dokazi ter logično razmišljanje nas privedejo do zaključka, da mora tudi naše telo vstati od smrti v večno posmrtno življenje. Končuo je razložil g. predavatelj ob spreni-ljevanju skioptičnih slik, kako si je duhoviti italijanski pesnik Dante zamislil v največjem svetovnem alegorično-religioznem epu »Divini komedji" kazen pogubljenih v peklu, očiščevanje duš v vicah ostankov pregreh ter uživanje blaženosti v nebesih; četudi snov sama ni spadala v okvir predavanja, je pa le bila poučna in Kranjčani radi gledajo skioptične slike. Za svoja izčrpna in jasno podana izvajanja je g. predavatelj žel zelo zasluženo priznanje ter lahko rečemo, da je 5. akademski večer popolnoma izpolnil svoj namen. Vsi dosedanji akademski večeri so v resnici iapolnili vrzel, ki je obstojala v pogledu dobrih, informativnih predavanj. MMETKEltav 1'ECHNI IHtASEK IN VANILINOV SlADItOlt Slovenski kmetje: Vsi na kmečki tabor v Celje Lansko leto se je vršil na Brezjah mogočen kmečki tabor, katerega so se udeležile ogromne množice kmečkih ljudi. Na vem taboru je bilo sklenjeno, da se naj priredi sličen kmečki tabor v bodoče vsako leto. Sporočamo vsem slovenskim kmečkim ljudem, da se bo letošnji kmečki tabor vršil v Celju in sicer v nedeljo, dne 30 aprila, na praznik Varstva sv. Jožefa. Tabor prireja Kmečka zvezu, ki vabi k udeležbi vse slovenske kmečke ljudi! Da, vsi zavedni slovenski kmetje se bodo v nedeljo 30. aprila zbrali na svojem taboru v Celju! Zakaj? Na kmečkem tabora bodo naši kmečki voditelji v imenu desettisočev navzočih in vseh ostalih slovenskih kmetov javno in jasno izpovedali naše kmečko stališče in naše kmečke zahteve, — naše stališče in naše zahteve pa bodo uvuževane toliko bolj, kolikor večje število kmečkih ljudi se nas bo zbralo na taboru. Na kmečkem taboru bomo slovesno proslavili devetdesetletnico odkar je bil naš kmečki stan osvobojen izpod graščinskega jarma, od-kur ni več tlačun, temveč svoboden gospodar na svoji zemlji. Na kmečkem taboru se bo pokazala naša kmečka zavednost ter moč in napredek naše stanovske organizacije. Organizirane množice slovenskega kmečkega ljudstva in naše kmečke mladine, bodo na tem taboru prvič nastopile pod kmečko zastavo v slavnostnem sprevodu skozi mesto Celje na taborski prostor pri Sv. Jožefu. Ta sprevod bo v celoti ves kmečki: kmečki ljudje, kmečki kroji, kmečke narodne noše, kmečke godbe — ves sprevod bo dokaz, da znajo tudi kmečki ljudje skupno nastopati. Na kmečkem taboru bo prvič igrana veličastna zgodovinska igra pod milim nebom ,,Po-vest slovenskega kmeta", ki jo je nalašč za to priliko napisa! znani pisatelj Davorin Petan-čič. Nastopilo bo veliko število igralcev v kmečkih narodnih nošah in sicer se bosta vršili dve uprizoritvi: v soboto, na predvečer tabora in v nedeljo popoldne, po končanem taboru. V igri bodo prikazane vse najvažnejše dobe iz naše kmečke zgodovine, prizori iz l^ojev naših pradedov za osvoboditev kmečkega stanu itd. Na kmečkem taboru bo prilika opraviti obenem tudi božjo pot. Tabor se bo namreč vrši! pri sloveči romarski cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, ki je po celi Sloveniji znana božja pot. Sv. Jožef je zavetnik vsega delovnega ljudstvu, torej tudi kmečkega stanu, zato je prav, du kmečki ljudje v čim večjem številu poromajo k njegovemu svetišču. Na kmečkem taboru si bodo kmečki ljudje lahko ogledali tudi razvaline mogočnega gradu Celjskih grofov, ki so nekdaj združevali pod svojo oblastjo skoraj vse slovenske" pokrajine. Stolpi in deli gradu, ki še kljubujejo zobu času, pričajo o ogromnosti tega gradu in o trp-Ijenju naših piude»dov. ki so gn morali znositi na hrib. Na kmečkem taboru bo v soboto popoldne-in v nedeljo po taboru udeležencem mogoče tudi ogledati si prekrasno Savinjsko dolino s hmeljskimi nusadi in znano božjepotno cerkvijo Mutere- božje v Petrovčah. dalje Kmetijsko šolo v Št. Juriju pri Celju, pa tudi zdravilišče Rogaško Slatino in Dobrno ter Laške in Rimske toplice. Znano je, da spada celjska okolica med najlepše slovenske kraje, ki bodo ostali vsakemu udeležencu kmečkega tabora v najlepšem spominu kot prekrasen košček naše slovenske zemlje! Slovenski kmetje, kmečka mladina! V ne-deljo, dne 30. aprila pridite vsi v Celje, uu naš slovenski kmečki tabor! Vsi že sedaj razmišljajte tudi. kako boste prišli: z. vlaki, avtobusi, s kolesi, na vozovih, na konjih. Vabimo kmečke narodne noše, vabimo kmečke godbe, vabimo vse kmečke ljudi' Zaprosili smo za četrtinsko vožnjo in za posebne vlake1, da omogočimo ueteležbo na taboru čim večjemu številu kmečkih ljudi! Vendar naj vsaj kmečki fantje pridejo na tabor v čim večjem številu na kolesih, na vezeh i" na konjih da bodo nastopili z njimi v slavnostnem sprevodu! Začnite povsod takoj z agitiranjem za udeležbo, z organiziranjem skupin kolesarjev, vozov itd. Zbirajte prijave udeležencev in tih pošljite čimprej Kmečki zvezi v LJubljano! Podrobnejši spored in navodila bomo objavljali sproti v prihodnjih tednih. Vendar prosimo vse kmečke ljudi, da se že danes odločite. V nedeljo, 30. aprila, gremo vsi na kmečki tabor v Celje! V nedeljo 30, aprila t. i. se vrši tabor Kmečke zveze v Celju. Tabor obeta biti zelo veličasten. Poseben poudarek bo na prikazih zgodovine slovenskega kmeta in sicer na prostem takoj po zborovanju, tako da bodo vsi zboro-valei mogli tej veličastni prireditvi prisostvovati. OKZ Kranj bo organizirala skupno vožnjo z avtobusi. Vožnja s temi avtobusi Stane din 40. Kelor se tabora v Celju misli udeležiti, naj se prijavi potom svoje krajevne kmečke zveze ali pa naravnost načelniku OKZ- Ovsenik Janez Predoslje pri Kranju. Da se bo vse pravočasno uredilo, s prijavami pohitite. Tabora se lahko udeleže moški in ženska. Zelo se priporoča s seboj vzeti narodno nošo. Moški bodo nosili za ta dan posebne kravate, ženske iz enega kraja naj bi po možnosti bile čimboli enotno oblečene (naglavne rute in predpasnikih. Kožuhovina „Hermelin" obvešča cenj. dame, da ima v zalogi vse vrste; lisic, kanadske, srebrne, blaibane, blaufuks, zobe! sive in naravne. Krasna izdelava, cene konkurenčne. — Se priporoča BERČIČ RUDOLF — KRANJ Samo 2 edinstveni predstavi! V torek in sredo 11. in 12. aprila vsakokrat ob 20. uri Kroni - Narodni dom Pozor! Začetek točno ob napovedani uri radi dolžine programa! Senzacionalno gostovanje najslavnejšega mojstra okultnih vod: Najizbranejši spored, s katerim jc v Ljubljani šestkrat napolni! prostorno unionsko dvorano! — Poizkusi psihometrije, budne sugestije, jasnovidnosti, F a k i r s k i poizkusi z medijem Mme. Eli». CENE, ggjggj jh gft gft ig in 30. »tojitča din 5- Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini g. Hlebša v Kranju na Glavnem trgu. Zaradi ogromnega zanimanja priporočamo cenjenemu občinstvu, da si nabavi potrebne vstopnice v predprodaji, da se izogne velikemu navalu pri blagajni. STRAIN 4 »GORENJEC« Društvene vesti AKADEMIJA F. O. IN D. K. V KRANJU. Po svojem programa in izvedbi je prednjačila vsem dosedanjim prireditvam. Starši zaupajte svojo mladino organizaciji slovenskih fantov in deklet, /atomi je pred tremi leti somrak preganjanja in nasilja, ki je slovenski katoliški mladini zaprt in zapečatil vse prosvetne domove in telovadnice, razgnal vsa društva, člane pu osumil protidržavnih kaznivih dejanj in jih vlači) po ječah in sodiščih. Veliko in nepopisno gorje je tedaj prišlo na ves slovenski narod, a najbolj je pa bila prizadeta slovenska katoliška mladina, ki je hrepenela za soncem, in svojimi ideali, bila pa je oropana najsvetejših čustev in najprimitivnejSih državljanskih pravic, saj se je zdelo, da je stavljena izven zakona, na ljubo preganjalcem in fiačiteljem slovenskega rodu. Danes pa je drugače! Zasinil je dan svobode, ki nam dovoljuje naše organizacije, naše delo v katoliških prosvetnih društvih, ki so se vsepovsod po deželi znova obudila v življenje, ko klije pomladansko brstje, po tem, ko je minila dolga in težka doba preizkušenj, ko je pravica zmagala nad krivico in so se tločitelji slovenskega rodu in imena zopet poskrili v svoja zavetja: Čeprav časovno tako blizu, se nam vendar doba zdi danes ;e zelo odmaknjena od tedanjih dni, ker je prestano trpljenje pozabljeno in storjene krivice popravljene. Popravil pa jih je voditelj slovenskega naroda g. dr. Anton Korošec, ki je mladinskim organizacijam vedno posvečal pozornost in podporo. Tudi v Kranju, ki je bil še prav posebej razvpit po vsej državi kot kraj samih »hudodelcev" in »protidržavnih rovarjev" (šenčurski proces) se je takoj po odobritvi ..Prosvetne zvez* v Ljubljani" ustanovilo »Prosvetno društvo" pod njegovim okriljem pa Fantovski odsek* in „Dekliški krožek". In če so naši fantje in dekleta priredili preteklo, nedeljo tako lepo uspelo telovadno akademijo, ne more nihče reči, da članstvo ne dela in da sta ta dva odseka »Prosvetnega drnitva" odveč. Akademija je poke.zala, da je naša mladina ne samo izpolnila vse vanjo stavljene nade in upe, ampak je pokazala tudi najlepše perspektive za bodoče delo. Začetek aprila ni bil preveč prikladen ča6 za akademijo, ker je vabilo tudi lepo vreme. Vseeno pa se je nabralo polno občinstvu, prijateljev in simpatizerjev naše mladine. Bila je to druga akademija, odkar sta ..Fantovski odsek, in »Dekliški krožek" ustanovljena. Uvodoma je predsednik »Fantovskega odseka br. Megla Lojze nagovoril občinstvo in še posebej pozdravil odličnike, ki so akademijo posedli; tako br. Hvaleta iz Ljubljune kot zastopnika »Zveze F.O.", ravnatelja gtmn. g. Korbarja, dekana g. M. Skerbcn, zastopnika sreskega na-čelsrva g. podnačelnika Lojka. šolskega nadzornika g. Rupreta ter ostale zastopnike društev in uradov. Ves telovadni program, ki je s sklepno sceno obsegal 16 točk, se je razvijal še dosti hitro in v najlepšem redu. Prvi so prikorakali v dvorano mladci, 6 po številu, ki so z zastav-cumi izvedli brezhibno zelo efektne praške proste vaje za 1. 1939., vadil jih je br. ("iglic. Nato sta nastopila moški naraščaj in gojenke. Otroci so pod vodstvom s. Šinkovec Mare izvajali ljubke vaje po nupevu: »Sijaj, sijaj sončece!" Za njimi so nastopile mladenke (va-diteljica s. Krč Francka) s prostimi vajami. Kot prva točka orodne vrhunske telovadbe je bil nastop na konju. Kranjsko vrsto so izpopolnjevali 4 Jeseničani člani mednarodne vrste in sicer bratje: Natlačen (bivši prvak na konju), Zeleznikar, Frankič in Vidmar. Zelo lepe so bile simbolične vaje članic »Slepčeva tožba" v nalašč za to pripravljenih kostumih. Vaje je naštudirala s. Žužek Meda in so močno učinkovale po svoji občuteni zamisli. Mladci na bradlji so pokazali, da starejši generaciji raste dober naraščaj v orodni telovadbi. Na bradlji so nastopili tudi čluni, ki so pokazuli nekaj prav dovršenih težkih likov orodne telovadbe. Gojenke so nato izvajale otroške simbolične vaje po nupevu: ..Izidorček". Vaje je naučila deco s. Šinkovec Mara. Ugajale pa so vsled svoje ritmičnosti. Zelo veliko priznanje je žel moški naraščaj z obveznimi pruskimi vajami z vetrnicami. Vodil jih je br. Fras Marijan. Sledile so članske obvezne praške proste vaje za leto 1939., katere je izvajalo 9 članov F. O. Kranj. V razliko z nekdanjimi so danušnjc proste vaje, zelo vezane, mehko izvajane in ginmastične. Nnstu-diral jih je načelnik F. O. lir. Vo\k Aleš Mladenke so pokazale pod vodstvom s. Krčeve vaje po napevu: »Mati ziblje". To <-o sicer vaje starejšega sistema, toda ob dobri izve>dbi severno lepe za oko. Član« Kermuvner in Natlačen sta pokazala poljubne proste vaje. To je moderen, sodoben način telovadbe pri kateri zemlja služi telovadcu kot orodje. Vaji obeh telovadcev sta bili pree-ej težki in sta želi pol- no priznanje. 7 članov je nato izvajalo pod vodstvom br. Kermavnerja Franca zelo pestre g/mnustične vaje Sestavil jih je br. Kermav-ner sam, primanjkovalo pa mu je časa za res precizno naštudiranje. Kljub temu vaje niso bile slabo izvajane. Pižent Milica je nuučila članice obvezne praške proste vaje, ki so bile res elastično in brezhibno izvajane. Kot predzadnja točka je bil nastop članov na drogu, ki je najbolj hvaležno orodje za telovadca in za gledalca. Člani F. O. Kranj so skupno z Jeseničani pokazali res težke vaje, ki se> zadivile gledalce, da so vneto apluvdirali Se prav posebno so se odrezali vsi štirje Jeseničani. Zaključno sceno je zamislil duhovni vodja F. O. kaplan g. Vovk Joža. V dvorano je s praporom na Čelu prikorakala vsa družina F. O. in D. K., ki je nato na poziv g. Vovka prisegla zvestobo materi Sloveniji, domovini Jugoslaviji in Bogu. Ob navdušenem petju fantovske himne so vsi oddelki odkorakali iz dvorane. Name-n akademije ni bil prikazati najbolj dovršeno stanje telovadbe, pač pa je hotela pokazati, da naša mladina z vso vnemo in pridnostjo dela, da stremi še za izlioljšanjem svojega znanju. In ta namen je prireditev tudi dosegla, saj so ji ga vsi nuvzoči priznali, ko so z navdušenjem in z vero V lepšo priheid-njost naše mladine, zapuščali dvorano. PRIMORSKI EMIGRANTI! Gotovo vam je znano, da smo že lansko leto ustanovili v Kranju Sedejevo družino z namenom, da gojimo stalno zvezo med seboj in svojo staro domovino, iz katere nas je pregnala kruta usoda. Zato vas vabimo, pristopite v našo družino, med naše vrste, da pokažemo složnost in edinost tudi sedaj. Vsi dobro vemo, za kaj se borimo, kaj nam nudi naša domovina in naši voditelji. SedejeVa družina naj postane za naš okraj najmočnejša in najštevilnejša emigrantska organizacija, ki hoče družiti vse zavedne emigrante iz Primor-ja, to je tiste, ki hočejo še nadalje ostati zvesti načelom svoje vere in svojega naroda. Zato se ne dajte slepiti od ljudi, ki nam niso naklonjeni ali so nam celo sovražni, ki se znajo samo hvaliti in vpiti, kaj so storili za t— še ljudi. Vedite dobro, da je tisti, ki *e najbolj hvali najmanj napravil, še najmanj žrtvoval in prvi zbežal s svojega doma. Prosimo vse, da se udeležite našega občnega zboru, ki se bo vršil 16. aprila t. 1. ob 9. uri v prostorih Ljudskega doma. Udeležba je za vse člane strogo obvezna! Vabljeni so tudi prijatelji naše družine! AKADEMSKI ENOTNI NARODNI BLOK Dne 16. marca t. 1. so se zastopniki vseh akademskih skupin slovenske aniverze zedi-nili in izdali proglas, v katerem vse skupine slovesno izjavljajo, da se odrekajo v interesu narodne solidarnosti vsem medsebojnim trenjem. To je edinstven slučaj v naši akademski zgexlovini, da so se stopile vse tri skupine, to je katoliška, ki je najmočnejša na univerzi, nacionalistična in levičarska, v eno enotno narodno fronto, da se s tem izreko za našo močno Jugoslavijo. To je gotovo velikega pomena, ki ga rnoru pozdraviti vsa naša javnost. PROSVETNA DRUŠTVA, FANTOVSKI IN DEKLIŠKI ODSEKI! Ravnokar je izšla v ponatisu Mladinska himna z bese-dilom in notami, po skladbi znanega slovenskega primorskega župnik« Vinku Vo-dopivcu in sicer v založbi Sede je ve družin« v Ljubljani. Zato je naša dolžnost, da si nabavite čim več izvodov te naše udarne liimne. da jo Iximo znali vsi pravilno in enotno peti. Dobi se v Tiskovne-m društvu v Kranju po ceni 2,- din zn komad. Župnik Franc BIeiweis - 70-Ietnik Dane-s obhaja v Mošnjah se-de-nideseti rojstni dan nuš blugi gospod župnik Frune Bleivveis. Rojen je bil 7. aprilu 1869. v N'ukle>m pri Kranju, v masnika posvečen 21. junija H94 Služboval je kot katehet pri Uršulinkah v Skof-ji Loki, kot kaplan v Mošnjih in /upnik v l.ešnh. Leta 1916. je po smrti župnika Jan. Kr. Trpina prevzel mošenjsko župnijo. Kot goreč dušni pastir je zlusti vzpodbujal čiščenje Matere božje. Marijino družbo, ki jo je i velikim uspehom vodil na vseh službenih in&stih, spisul zanjo več molilve-nikov, je tudi v Mošnjah zelo povzdignil. S svojim blagim nastopom si je povsrnl hitro pridobil srca vernikov, tuko da tudi v naši župniji po 23 letih nima ne>bonegu sovražnika. Svojemu blagemu gospodu župniku — seelemelesetletniku želimo, naj ga Bog še- dedgo let ohrani /drnvegu v naši sredi1 Zupljnni Ogenj v tiskarni „Savi" Uničil je Grebenškovo trgovino škoda pa znaša 260.000 din. V poslopju tiskarne »Sove" e>l> Vidovdanski cesu si je lani uredil svojo trgovino barv slikar in pleskar Grebenšek Josip. V sredo zvečer ob tričetrt ua 7 pa je v trgovini nenadoma izbruhnil velik ogenj, ker so se- od peči vnele barve, olje, in ves ostali material, ki je kot nalašč zelo gorljiv, ker je bur-vum primešano polno olja, bencina, firneža in podobno. Požar se je tako hitro razširil po lokalu, da so se domači komaj rešili iz goreče trgovine. Odnesti niso mogli niti elenarju. niti knjig, pu so se pri reševanju še opekli po obrazu in po rokah. Ogenj je pričel si-kati skozi trgovino, da so se vnela vruta, pa tudi okna v prvem nadstropju, saj so e>gnje-ni zublji segali prav do strehe ter so ljudje mislili, du gori vsa hiša. V veliki nevarnosti je bila sosednja tiskarna in pa Luznarjevo stanovanje v t. nadstropju. Oboje so izpraznili. Službujt>či stražnik je takoj pokliceil kranjske gasilce, ki so pn imeli težavno delo, ker je primanjkovalo vode. Pritisk v vodovodu je premajhen za gašenje, zato so morali vo.:iti vodo s škropilnim avtomobilom Pridnemu delu in trudu gasilcev se j« posrečilo, da so rešili prt>d ognjem poslopje tiskarne, pa tudi vse notranje prostore ruzen goreče trgovine. Ogenj je: gle-dala od 7 do 9 ure zvečer velika množica ljudi in i-.jtavijen je bil tudi ves promet. Na pomoč so bili poklicani tudi ljubljanski poklicni in prostovoljna gasilci ter primskovski, ker je spe>če-tku grozila velika nevarnost vsej okolici, trda vsi so imeli na vozilih defekte- in ne eni, ne drugi niso prišli v Kranj na pomoč kranjski« gasilcem, ki so ogenj stružili elo zjutraj. Ogenj je nastal po nesreči, ali pa po neprevidnosti Grebenšek trpi škode din 160.000. zavarovan pa je pri ..Sluviji" le za din 60.000, tiskarna Sava pa din 100.000. in je škodil krita z zavarovalnino. — Tako nevarnega požara sredi mestu v Kranju že dolgo let ni bilo. Svengali pride v Kranj Kakor smo že napovedali v prejšuji številki našega listu, kakor pe>snemamo iz poročil raznih ljubljanskih dnevnikov, kakor nam javljajo razni napisi, lepaki in tisočeri letaki po mestu, nas obišče takoj po velikonočnih praznikih sloviti telepat, jasnovielec in mojster okultuih ved g. Svengali. Ljubljansko časopisje je svoječasno, ko je gostoval g. Sven-gali v Ljubljani in priredil kar celih Jest velikih eksperimentalnih večerov v prostorni unionski dvorani, pisalo na dolgo in široko o Svengalijevih izrednih sposobnostih. Hvalili so Svengalija kot izrednega mojstra sugestije in mu priznavali ravno tolikšne zmožnosti na polju grafologije. Čitali smo odlične kritike resnih listov in izvedeli iz časopisnih poročil, da je bila unionska dvorana pretesna, da bi sprejela vso to ogromno množio ljudi, k* "~ se hoteli prepričati o Svengalijevih zmožnostih iz področja carstva četrte dimenzije. Šestkrat je Svengali napolnil dvorano do zadnjega kotička in še in še so hoteli ljudje videti in gledati njegove uspele poizkuse. Prepričal je največje »neverne Tomaže", celo ljudi, ki na polju okultizma niso laiki. Svengali je bil predmet razgovora po vseh ljubljanskih kavarnah, ge>stilnah, v vseh družbah in rodbi-nuh. Razgibal je vso Ljubljano, staro in mlado. Prihajali so k njemu po grufološke izjave najrazličnejši ljudje v najrazličnejših zadevah in še bi imel ogromno jx>sla v Ljubljani, lodn Svengali se je odločil, da obišeV tueli druge večje kraje v Sloveniji, du obišče med prvimi mesti gorenjsko metropolo — Kranj. Prišel bo kot smo informirani, že zn velikonočne praznike in se bo nastanil v elegantnem hotelu -Evropa" pri g. M. Focku. Svojo prvo predstavo pa bo imel v torek dne II. t. m. tedaj prvi dan pe> velikonočnih praznikih ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Takoj naslednji dan bo sledila druga predstava v isti dvorani in ob isti uri. Začelek predstav se vrti točno e)b napovedani uri in se naproša cenj. občinstvo, da točno pride in zasedle prostore, ker je ves program precej dolgotrajen in se te- duj z začetkom predstave ne bo čakulo. Ker lxi zanimanje za Svengulijevi prireditvi tudi v Kranju eigromno, se- pripore>ču občinstvu, da si naliavi vstopnice že v predproduji in to v trgovini pri g. Hlebšu na Glavnem trgu. Srven-guli bo nastopil v Kranju s svojim nujizbra-ne-jšim sporedom, celo s poskusi i ml i rek »ne sugestije, kar je. po svojem uspehu v Purizn pokuzal tudi v Ljubljani le- enkrat in mu je ta poizkus tudi tedaj v celoti sijajno uspe). Tedenske novice nil me:d nus. Nu njegovo mesto je prišel ie Kruše-vca v Kranj podporočnik g. Kurjak Milan. Pri poslovalnici OUZD v Kranju je pričel poslovati s 1. aprilom nov zdravnik g. dr. Ilerfort Jožu, ki bo ordiniral v ambulutoriju od poli 11. do 13. ure. Stanuje na Mencingerjevem trgu št. 5. Dežurna služba zdravnikov OUZD v mescu aprilu. Dne 9. dr. Herfort Joža, 10. dr. Punce Pavel, 16. dr. Vrbnjak Vinko, 23. dr. Bezic Josip, 30. dr. Beže.k Josip. Javno kopališče v Zdravstvenem de>mu bo odprto pred ve-likonočnimi prazniki v pe-tevk od N. de» 19. ure- in v soboto rxj H. do 14. ure. Na Velikonočno nedeljo in velikonočni pone-el«-lje-k je- kopališče Zaprto, Smrtna kosa. Po dolgi in težki bolezni je snoči umrl posestnik in kolar g. Sušteriič Ivan, ki je bil dolgoletni ključar farne cerkve. Bil je Zelo veren ruož in ede-n izmed zadnjih zastopnikov starejše- kranjske generacije, ki je /lasti veliko vedel povedati o zgodovini Kra-nja in raznih osebah v predvojnem čmisu. Naj sviti blagemu možu večna luč, žalujočim svojcem pa naše iskreno so/ulje! Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdku Logar & Kabin. Kranj Ustnik Srečko Vidmar. Prvi mrlič na novem pokopališču. Kranjskemu občinstvu je menda še neznano, du se je v soboto I. aprilu vršil prvi pogreb nu n«'vem pokopališču. V Cirčičuli je namreč umrl K6 letni pose-stnik in vdovec Nadižar Janez, kt.tere-ga sin je proelul od svojega posestva njivo za nove) pokopališče. Ob priliki, ko so delali kupno jx>gixll>e>. so se dogovorili, da bo Nueližurje-vu hiša dobila elvu prostora na pokopulišču brezplačno. Ker je novo pokopališče v glav- KRANJ Prenesija Vstajenja na veliko .soboto se začne ob 6.15 uri zvečer. Gre po cesti do Stare pošte in se vrača po isti poti nazaj. Film o mladinskih dnevih v Ljubljani bomo videli dne 13. upiila, to je prihexlnji četrtek v Ljudskem domu v Kranju. Vsem so še v spominu lepi nepozabni dnevi nuše mladine, zuto imi film vsakogar zanimal. Ker bo film predvajan samo enkrat, ne zamudite prilike. Film je- tudi nuše domače1, tehnično zelo uspelo delo, 1'ričetek bo ol> 8. uri zvečer. Vabita vns Fantovski exlse-k in Dekliški krožek i Kranju. M. RAVNIKOV A, absolventka praškega kon-servatorija in glasbene ped. šole naznanjam, da sem se preselila iz žnpnišča v malo hišico dr. Monterja. Cojzova cesta 2. Osebna ve>*»t. Voelnik krunjskegu žundurme-tijskegu voda kupe-tun II. ruzr. g Segun Mile:n odMe te dni nu novo službeno mesto v 1'levlje v ze-tski baneniui kot komandir čete-. V vsem okraju priljubljenemu častniku, ki je skoro dve leti služboval v Kranju, poleti pa na dvoru nu Brdu, želimo mnogo uspehov na novem ■lužbenem me-stu z željo, da s,, še kelaj povr- Štedilniki, navadni in elektrovarjenl R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ xGORENJEC« nem dovršeno, s0 tedaj Nadižarjevega očeta pokopuli na novem pokopališču, na prejšnji njegovi njivi. Sicer pa bo novo pokopališče blagoslovIjeuo v nedeljo 4. junija t. j. tisti teden, ko obhaja kranjska farna cerkev god svojih farnih patronov sv. Kancijen.t in tovarišev '31. maja). Po tem datumu pa se bo pričelo takoj pokopavali na novem pokopališču, le v grobnice se bo pokopavalo še toliko časa na starem pokopališču, da bodo posamezniki mogli napraviti grobnice na novem pokopališču. Obširno je o ureditvi novega pokopališča pisal v svoji zadnji številki ..Kranjski zvon". V Struževem je po umrl Zavrl Janez 6S letni tovarniški delavec, ki je bil tudi pokopali I. aprila. Hotel »Stara pošta" Kranj. — Na vel. nedeljo in ponedeljek v kavarni koncert vojaške god-!x- I. pl. peš. p. iz Škofje I.oke. Pričetek obakrat ob 5. uri popoldne. Krojaška stavka traja dalje. Pretekli ponedeljek so po vsem kranjskem okruju pričeli stavkati krojaški pomočniki, ki zahtevajo višje mezde, na katere pa v celoti mojstri ne pristanejo, ker pravijo, da ne morejo teh povi-škov plač prevaliti na svoje odjemalce, ki itak vsepovsod poskušajo, kje bi dobili cenejšega krojača, ali šiviljo. Ob prisotnosti zastopnikov oblasti se je ta teden vršilo več -»sinkov med delodajalci in delojemalci, toda vsa pogajunja so se radi nepopustljivega stališču obeh strank razbiln. tako da je več' kot gotovo do se do praznikov stavkujoči ne bodo vrnili na delo. kur bo marsikateremu krojaču onemogočilo izvršiti za praznike vsa naročila. V glavnem zahtevajo pomočniki, da se jim plače toliko zvišajo, da bodo imeli izučeni vajenci din 3.50 na uro, dobro izvežbani pomočniki pa din 5,50 na uro. Mojstri pa nudijo izuČenim vajencem din 3.—, starejšim pomočnikom pu din 4. na uro, oziroma 4.50. Z izirom na nedosežen sporazum bodo mojstri imeli o praznikih skupen sestanek, na katerem bodo določili svoje stališče. Za pomočnike pa utegne postati usodno dejstvo to, da bo po praznikih itak takoj manj dela, ker bo sedanji naval odjemalcev prenehal in marsikateri pomočnik, ki je bil sedaj zaposlen, se bo znašel spričo nepopo-stljivosti mojstrov brez poslu na cesti. Zlasti če se bodo mojstri medsebojno podpiruli. Ljubljanski in celjski krojaški pomočniki so res dosegli zvišanje plač. o usodi krei.jskih pa je zoenkrat prav težko prerokovati. V četrtek zvečer ne pozabite, da imate priliko videti v Ljudskem domu film: Mladinski dnevi v Ljubljani! Vsem posetnikom »Šmarjetne ^ore"* veselo velikonočne praznike! — Priporočata se Marta in Marijan Pollak. CERKLJE Občni zbor krajevne organizacije JR/ je bil zelo številno obiskan. Na njem je podal politično poročilo gospod poslanec Brodar, katerega smo prav z zanimanjem poslušali in poro-ročilo z zudovoljstvom vzeli na znanje, roro-čilo o delu organizacije v preteklem letu, je bilo v glavnem o delu o priliki skupščinskih volitev, pri katerih so se vsi člani tako mladinske kot ostale organizacije izkazali za neu-stru-šene borce, našega voditelja dr. Korošca, kai priča sijajna zmaga pri volitvah L/volien je bil z. malimi spremembami st iri odbor z g. županom Sleme Francem na čelu. Poudarimo še besede g. poslanca, du no smemo biti plušljivci in črnogledi glede bodočnosti, umpuk moramo zaupati nušim voditeljem in biti v zn-vesti svojih pravic, iste pripravljeni pogumno braniti, pa naj se pojavi sovražnik med nami ali onstran meja. Zelo nenadoma je umrl v Češnjevku Kacin Bogomil, brut gg. Hacina Jožefa, dr. Kacina Junku in prof. g. Hacina Fridolina, kuteri so vsi zelo naderjeni in zavzemajo uglednu mesta v svojih položajih. Bogomil je pa domu s svojo zvesto družico Katarino lepo opruv-ljul svoje obširno posestvo. Toda usodu je hotela, da je v 36 letu življenja moral sredi dela vzeti slovo od žene in 7 otročičev Pljučnica jim gn je iztrgala. Naj v miru nočiva. Hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Dekleta so z uprizoritvijo igre. »Po trnju do cvetju" zelo zadovoljile gledalce. Nekatere i- Posebno važno za Vas p. n. šivilje, krojačice! e n i I n n i e ažuriranje p 1 i si ra nj e g . m i) n i c, e 8 u m b e iz blaga strojno vezenje taburiranje prediiskanje montiranje blazin« zaves izvršujejo hitro, lično, ceneno pri - M. Ogrizek v Kranju - gralke so pokazale, du imajo precej dr.imat-skih sposobnosti, lgru je bila uprizorjena v proslavo Materinskega dne. Sejm na cvetni petek je bil še kur dobro obiskan. Zlasti je bila živahna kupčija z malimi prašički, pri katerih se je cena gibala od din 150 do 200 kom. Pa tudi kramarji se niso pritožili. V nedeljo nam je v dvorani Ljudskega doma zelo lepo govoril o pokojnemu knezoško-fu dr. Jegliču naš rojak g. Miha Jenko, župnik iz Most. Predavanje je bilo ponazorjeno s skioptičnimi slikami iz Jegličevega življenja. Ob koncu smo pa videli še film o pogrebu in pa ..Mladinski tabor'-. Edino z udeležbo ne moremo biti zadovoljni. Naše mnenje je: če je ob kaki plehki igri dvorana polna, bi morala ob takile prireditvi biti dvakrat polna. Živinozdravniško predavanje g. Bedenka prejšnji četrtek je bilo polno številno obiskano. Ljudje so puzljivo poslušali koristne na-ss-ete. Gotovo je, da so taka predavanja zelo potrebna. ŠMARTIN PRI KRANJU Gusarji je naslov filma, ki se bo na Veliko noč predvajul v Kinu Šmartiiijki dom. To je res največji pustolovski film, ki nam pri kazuje resnični dogodek. V glavni vlogi igra slavni igralec Gary Cooper, ki je res v vso globino zajel vlogo, posebno v prizorih potapljanja jadrnice, ker je bil sam resnično navzoč pri potapljanju manjše jadrnice, tako, da si je moral z rešilnim pasom rešiti življenje, in spoznal vse one mučne grozotne scene, ki se odigravajo v prestrašenemu ljudstvu ob takem slučaju. Film Gusarji je od početka do konca napet in zajet v vse globine do skrajnosti. Ljubezen, romantika, junaštvo, he-rojstvo, zvestoba in vse je zajeto v tem filmu. Film v Sloveniji še ni bi! igran, kar nam dokazuje, da nam kino Smartinski dom v resnici prikazuje res najnovejše in najiwljse filme " ' —' — Zato naj nihče ne zamudi si ogledati ta film. Kajti to je film za staro in mlado, film /a vsako publiko in za vsak kino. Ta film je doživel povsod največje uspehe. Kakor dozna-vamo bo ta film igran istotako v velikonočnih praznikih v enem izmed vodilnih kinov v Ljubljani. Priporočamo vam, da si vstopnice oskrbite čirapreje, ker je zanimanje za ta film izredno veliko. BESN1CA Vesele velikonočne praznike in mnogo pil -hov želi vsem Gorenjskim faniom in dekletom, bralcem in bralkam »Gorenjca" gorenjski funt Valentin Sušnik iz Besnice pri Kranju, sedaj v službi v Donjem Lapcu 'Liku) Savska Ivanovina. TR2IC Združenje rokodelskih obrti v Tržiču, sporoča svojim članom mizarjem, da so dospeli ruvnalni kalkulacijski ceniki za mizarje, ter so dobe pri tajniku združenja. Stanejo l6 din. Zu vse mizarske mojstre je strogo obvezno, da si tak kalkulacijski cenik nabavi, da mu bo vsaj nekako merilo njegovega obratovanju. Kduj se bo vršil pomočniški izpit, kakor tudi vpisovnnje novih vajencev, bomo pruvočas-no vse obvestili. Nb cvetno nedeljo se je vršilo v »Našem domu" lepo uspelo zborovanje JRZ. Ob nabito polni dvoruni samih mož in fantov je poro-čul naš narodni poslanec g. Janez Brndur o notranjeun in zunanjeta položaju. Podial je potek proračunske debate v skupščini in ori-sul položaj, ki se nanaša na predvideni sporazum z brati Hrvati. Povdaril je posebno, da si je naš voditelj g. dr. Korošec pridobil povsod v državi, tako med preprostim narodom, kakor v boljših krogih in tudi na najvišjih mestih neomajeno zaupanje. Vse mu priznava, da je nujsposohnejši državnik v Jugoslaviji. Z njim vred uživa tudi naša parlamentarna delegacija v Beogradu najboljši ugled, kar nam je Slovencem zagotovilo, da bomo pri sporazumu enuko upoštevani, kakor bratje Hrvati in Srbi. Tudi glede zunanjepolitičnega položaja lahko mirno gledamo v bodočnost. Ni s« num treba bati nobenih presenečenj. Obžalujemo češko trugedijo. lu je zadela vse slovunstvo, vendar kur tiče nas, smo pripravljeni braniti svojo zemljo in svojo svobodo v svoji jugoslovanski držuvi. Tu jedrnat govor —■ izčrpno poročilo današnjih razmer - je bil najboljši odgovor na vse tajne okrožnice in razburljive govorice naših nasprotnikov. Nenadoma je zlolel in umrl Logar Jožef, delavec pri hrdlki Dedek. Nu cvetno nedeljo z jutru j je bil še v cerkvi, nato je pripravljal domu otrokom bogance, nenadoma je začutil bolečine, klicali so zdravnika, poslal ga je v bolnico, kjer je v nekaj uruh izdihnil. Bil je rojen 7. aprila 1895 1.. zapušča ženo in dva otročiča, svoj 44. letni rojstni dan pa obhaja že v večnosti. Resničen pregovor; smrt pobira nič ne izbira. V najlepših moških letih, človek poln zdravja, trgovske podjetnosti, vedno polne roke dela. vedno živahen, star komaj 35 let. je Naznanilo! Pozor! Pozor! Obveščam cenj. občinstvo, da sem prevzel staro gostino pri »Jerebu" na Gorenji Savi ter se vljudno priporočam. Postregel bom z izbranimi pijačami iz znane fetričeve kleti, kuharica Vam bo pa narezala vsak čas prigrizek po Vaši želji. Sprejemam abonente. — Istočasno želim vsam cenj. gostom vesele velikonočne praznike! M. Petrič — Gorenja Sava. bil pokojni g. Ivan Foršek, katerega so položili na mrtvaški oder v sredo 5. t. m. Korauj 4 letu je minilo, ko se je poročil kot vdovec /. go. Koželj, vdovo, roj. Jeglič, Z združenimi močmi sta vodila lepo uspevajučo trgovino. Sedaj mora že drugič prevzemuti ogromno breme trgovine v svoje roke gospa sama, poleg svoje številne družine. Pokojni je sicer izgledal jako zdrav, vendar je čutil v udih bolečine več časa vsled česar je mislil, da je rev-inatizem, za tem se je tudi zdravil, a koncu., se je ugotovilo, da je težko bolan na ledvicah. Iskal je pomoči v Leonišču. toda bilo je prepozno. V sredo zjutraj je podlegel bolečinam, ljubljen, je bil dokuz njegov pogreb. Z nje-Kuko je bil v trgovskih krogih in javnosti pri-govimi svojci vse sočustvuje. Tako stu legla v.grob dva moža Logur in Foršek, po stanu različna, a v večnosti enaka, ki naj obema sveti večna luč! Svojcem pa izrekamo so/ulje! STRA2IŠCE Nova trgovina EDI GRZETIC na Kalvariji /ELI VSEM VESELE PRAZNIKE ter se toplo priporoča za nadaljni obisk. PREDOSLJE Naše Prosvetno društvo slavi tridesetletnico svojega obstoja. Ustanovljeno je bilo 12. aprila 1909. leta. Te svoje obletnice se bomo spomnili na belo nedeljo 16. aprila ob pol štirih popoldne. Na sporedu je par pevskih točk, poročilo o društvenem delu, slavnostni govor, katerega govori g. prof. Martin Fortuna. Za zaključek bo pa globok dramatični prizor. Prijatelji naše prosvete prihitite na to društveno slflvnost. , . STARA LOK* Za Veliko noč pripravljajo naši igralci priznano ljudsko igro v osmih slikah: »Miklovo Zalo". 2e trinajstič bodo v tej sezoni nastopili pri polni dvorani, zato si pravočasno preskrbi-te vstopnice v trgovini Šink, Stara Loku. Prva predstava bo na velikonočno nedeljo ob 8. uri zvečer, druga pa na velikonočni ponedeljek ob poli 4. uri popoldne. Med odmori bodo igrali tamburaši, pa tudi v kuhinji bo za razvedrilo dobro preskrbljeno. Oglejte si najbolj priljubljeno slovensko ljudsko igro in oorno med krščanstvom in polmesecem. Igralci bodo nastopali v krasnih turških oblekah in v narodnih nošah. Pridite, nikomur ne bo žal. To ho najlepše in najbolj poceni ruzvedrilo. ŠKOFJA LOKA Vesele, srečne in zadovoljne velikonočne praznike želi vsem svojim številnim odjemalcem kolportaža »Gorenjcu" in obenem sporoča vsem ljubiteljem našega lista, da je kolporta-ža dobilu, v skrbi, da bi vsi dobili čimprej list v roke, kolporterko v osebi zaslužka vredne deklice. Vsem jo najiskreneje priporočamo, da jo pri kolportaži podpro s tem, da z islim veseljem segajo po listu. Velika nesreča v Poljanski dolini. V nedeljo zjutraj se je odpruvilu Kerčevu mamu iz Logu v Poljanski dolini v Loko, da oj ravi v farni cerkvi velikonočno spovedno dolžnost. Z njo so se odpeljali tudi hči in dva mlajša sinova ter dva hlapca. Ko so se okoli 10. ure dopoldne peljali zopet domov, so srečuli ži-rovski avtobus pri Petruzu. Cesta je na tem kraju ozka. Hlapec je vodil konju tik ob gornjem roba ceste. Ko je konj zuglednl avtobus, je odskočil in potegnil voz v hrib tuko, da se nagnil tako hudo, da so skoraj vsi popadali z voza. Mati je padla tuko nesn"čno ruvno pod uvtobus, du ji je zudnje kolo pri priči zmeč-kulo glavo. Bila je takoj mrtva. Pokojna Ru par Katarina je bila skrbna in nadvse vestna mati. NAKLO Dne 18. junija t. 1. bo v Naklem velika tombola. Gluvni dobitek bo motorno kolo, od-nosno 2 šivulna stroja in 8 koles. Vljudno pro-sumo vsa sosednja društva, da bi v lirutski naklonjenosti vpoštevala ta datum in preložila svoje nameravane prireditve na kako drugo nedeljo. 18. junij je nedelja Srcu Jezusovega. Novo državno cesto so začeli graditi s polno puro. Pretekli teden jo poslovala komisija za odkup sveta, ki pn seveda ni mogla na splošno zadovoljiti lastnikov sveta. Naklo postaja vedno bolj predmestje Kranjn In s tem raste tudi letno vrednost sveta zlasti v bližini kolodvora. Gripa se Se vedno oglaša po mnogih družinah, upajmo du veliki teden prinese kot ponavadi vselej blagodejen dež. ki očisti suho z raznimi miuzmi zastrupljeno ozračje. Suha zima je škodila tudi nnkljanskemu vodovodu, ki daje dnevno vedno manj vode. STRAN <5 ŠENČUR V soboto smo pokopali Blažim Marijanu, staro 71 let. Bila je daleč naokrog znana šivilja, ki je pri sebi izučila mnogo deklet v izborne niojstrovke. Skoro vse življenje je trpela na nogi, vendar si je s pridnim in neutrudnim delom pridobila toliko, du je bila tukajšnji župni cerkvi velika dobrotnica. Bog ji bodi bogat plačnik! Tukajšnja mladina Kmečke zveze se krepko giblje. Letos si je nabavila nov dragocen prapor, ki bo slovesno blagoslovljen v Šenčurju dne 18. maja t. 1. Takrat bo v Šenčurju velika slovesnost, združena s kmečkim taborom iz vsega okraja. 2e sedaj prav lepo vabimo v Sencu r! G os podars t v o Seja širšega okrajnega odbora za propagando gozdarstva v Kranjn. Seja sc je vršila v mestni posvetovalnici v Kranju dne 31. marca 1939. Sestanek je vodil predsednik okrajnega odbora za propagando gozdarstva v Kranju g. Gorjanc Franc. Kot zastopniki povabljenih organizacij in ustanov, ki so zainteresirane na propagandi gozdarstva, so bili navzoči sledeči gospodje: Ing. Jurhar Frunjo, Longo Alojzij, Matevžič Antc, Vernig, Franc, Rupert Vinko, ing. Lončar Igor. prof. Sare, dr. Šilar, Lampe in Zupančič. Predsednik v pozdravnem nagovoru podčrta veliko važnost zasnovane akcije za propagando gozdarstva, ki je zajela vso našo državo. Tudi v našem okraju je gozd najvažnejši či-nitelj v narodnem gospodarstvu, predvsem v gorskih predelih, kjer je obstoj kmetij povezan z obstojom gozdne kulture. Podprimo ureditev' potokov in rek z gojenjem in varstvom gozdov?_^_ Poročevalec ing. Jurhar poda pregled o dosedanjem delu odbora v preteklem poslovnem letu. Odbor je bil v tesnih stikih z banovinskim odborom za propagando gozdarstva v Ljubljani. Pri propagandnem delu, razen gozdarskih strokovnjakov posebno živahno sodelujejo šolska vodstva in vojaštvo. V kranjskem okraju se je v preteklem letu priredilo na 22 ljudskih šolah dečje dneve za pogozdovanje. Sodelovalo je 1.356 otrok s katerimi se je posadilo nad 25.000 kom. raznih sadik, katere so dale na razpolago banov, gozdne drevesnice Zu gozdne posestnike se je priredilo več poljudnih predavanj o gozdarstvu tako v Preddvoru, Cerkljah, Olševku in Besnici. Razdelilo se je mnogo koristnih brošur in letakov. »Gozdarski Vestnik", edino slovensko gozdarsko glasilo, je že precej razširjen med gozdnimi posestniki. Po gornjem poročilu se je razvila živah"-razprav u o nadaljnjem delu odbora. Mnogo koristnih pobud in predlogov glede načina propagandnega dela, ki bi najbolj ustrezalo v tuk. okraju so podali v svojih izvujanjih dr. Silar, Vernig, prof. Sare, Lampe, nakar -o se po konkretnem predlogu ing. jurharja sprejeli sledeči sklepi. 2e započeto delo s šolsko mladino st- naj še bolj razširi in razvije ter k temu delu pritegne vse prosvetne činitelje. Šolski mladini se naj poleg teoretskega pouku v sami šoli nudi praktičen pouk gozdarstva. V to svrho se bodo vršili dnevi pogozdovanju z otroci vsako pomlad in jesen, /a letošnjo pomlad je predvideno na dvajsetih šolah tako pogozdovunje, ki se izvede v dnevih od 14. do 22. aprila. Gozdovi so življenjski temelj slovenskega ljudstva! Pri vsaki šoli, kjer je le mogoče dobiti majhen kos zemljišča, bo osnovati malo šolsko drevesnico, du bo mladina suma vzgajala gozdne sadike. Za take drevesnice je treba prav mulo prostoru. Za letno proizvodnjo n. pr. 400 sadik sposobnih za sajenje, zadostuje 5 m* zemljišča. Sole prejmejo posebna tiskana navodila zu ureditev takih drevesnic. Izleti šolske mladine naj bi se po možnosti združili z obiskom velikih gozdnih drevesnic, kjer bi mladina videla mnogo koristnega in poučnega. V Stari Loki poleg Škofje Like, imamo eno največjih gozdnih drevesnic last banovine, v kateri se vzgajajo vse domače vrste iglastega in listnatega drevja ter mnogo vrst eksot in lepotičnega rastlinja. Propagandno delo med odraslimi naj ho posvečeno vsem vprašanjem, ki se tičejo vzgo- STRAIN 6 ESPERANTO T.čaj vodi Damjan Vahen. (Nadaljevanje.) Teži ln ik (4. sklon) rabimo: 1. ) kot dopolnilo prehodnih glagolov. na vprašanje: koga ali kaj? (kinn afi kion?): Mi vidiš vin. Mi donos libron al vi. Mi legis belan libron, ki on vi doniš al mi. 2. ) kadar naznačujemo smer. na vprašanje: kam? (kien?): Mia frato iros en teatron. Kien vi iras!1 Mi iros tien, kie estis mia frato hieraii. Mi metis la libron sur la tablon. 3. ) kadar naznačujemo cilj kakega gibanju La birdo flugis sob la tablon. Mi iros en la čambron. (Če pa stoji pred samostalnikom predlog de. al el ali gis nam ni trebu rubiti sumostalniku v tožilniku, ker ti predlogi že sami dovolj jasno naznačujejo smer.) 4. ) kadar rabimo samostalnik lirez predloga, a hočemo izraziti smer: Li venos mardon. Mi iros Amerikon. Belan dimančon mi venos. 3.) kadar izražamo težo, ceno ali mero: La čevalo estas sesdek du kilogramojn peza. La libro kostas kvindek dinarojn. La vojo estas kvin kilometrojn longu. La arbo estas kvin kilometrojn alta. 6. ) Kadar naznačujemo čas ali datum: Mi tntan tagon laboris. Li tntan nokton ne dormis. Mia patro laboras cinn tagon ok horojun. Kranj, la 10-an de Marta 1939. 7. ) kadar izrazimo željo, pozdrav, itd; Saluton! Bonan tagon! Bonan apetiton! Dolê un d or mon! Pélican Novan jaron! Vaja: Tntan tagon mi pensis. kien ni iros tinn vesperon. Mi iros tiun vesperon kun mia amiko en kafejon, en kiun li iradas čiun vesperon. Tie la homoj konus bone lin. Kinni ni du \enns tien, ni sulutos ciujn kun sulnto: Bonan vesperon! Ni sidos tie du au tri horojn. ni legos ga-zetojn, posle ni iros hejmen. Ponovi vse! Količinski korelativi: Če hočemo stvoriti ko-relative za količino, dodamo korelutivnim deblom končnico — om, tako: iom nekaj, nekoliko kiom koliko, kolikor I iom " toliko čiom vse ueu ioni ' nič Zn količinskimi korelativi moramo vedno ra-biti partitivni rodilnik. Partitivni (delilni) rodilnik: rabimo, kadar go vorimo o kakem delu kuke celote. Izražamo ga s predlogom da, ki stoji namesto de. Kiom da homoj. tiom da pensoj. Partitivni rodilnik rabimo pa tudi kadar govorimo o določeni količini neznane celote, tako: unu glaso da akvo. Pazi: Mia patrino ačetis kvin kilogramojn da viando. Du kilogramojn de tiu viando do-nocis aJ mabriču knabino. Kadar pa izražutno del kake določene količine, moramo rabiti navadni rodilnik. ki ttu izražamo s predlogom de. Ponavljalni števniki: Ponavljaline š«eHnikc tvorimo s priponko foj —. tako: unufoje enkrat, centoloje stokrat, centfoja ~ sto kratni. -a. -o, milfoje ■ tisočkral. Množilni števnfki: Množilne števnike tvorimo / priponko obl —-, tako: trioble ■ trikratno, duobla dvojen, -a, -o. centobla 7 sto-ktaten. -u. -o. Samostalniški števniki: se tvorijo s končnico o, tako unuo enicu. cento stotica. milo tisočica. trio trojka. t lomki: se tvorijo s priponko on . tako: duono polovica, duona polovičen, -u. -o, trione " tretjinsko. centono stotinku. Prislovni števniki: tvorimo jih s končnico e, tuko: unue prvič, v prvo. trie tretjič. \ tret-je, due drugič, v drugo. BESEDE: pafi streljati, pago strun, patu bled. -a, -o. on k to stric, nombro število, prêter mimo. ricevi dobiti, pro-mesi obljubiti, permesi dovoliti, plnco trg. prunti pOBoditi, rajdi jahati, elekti Izbrati, frukto sad, frunto čelo. fumi kaditi, hirundo laitavica, helpo pomoč, inter med, kruco kri/, kuiri kuhuli. kudri šiviiti. krei ustvariti, largu širok, -a, ... lan |k>. lasi pustiti, konstrui zgraditi, lakto mleko, kapti ujeti, kolom barva, jtista pravičen, a -o. kuri leči. kuraci zdraviti, (Dalje prihodnjič.) je, nege, varstva in izkoriščanju gozdov. Gozdnim posestnikom bo odboT preskrbel zelo koristno knjižico „Pratku zu gozdne posestnike", ki jo -more vsak dobiti pri okrajnem gozdarju v Kranju po znižani ceni din 3. za komad. Pratiku vsebuje veliko koristnih nasvetov in v besedi in sliki pove gozdnemu posestniku, kaj ima delati v gozdu vsak mesec posebej. Pratiku ne sme manjkati v nobeni kmetski hiši. Polje, vinograd, gora, morje, ruda. kupčija tebe rede!..." (V. Vodnik.) Naš mesečni strokovni list za gozdarstvo ..Gozdarski Vestnik" ima namen širiti v domači besedi in V poljudni obliki med ljudstvom gozdarsko prosveto, zbirati okoli sebe vs<. prijatelje gozdu in podpirati v javnosti težnje za procvit našega gozdnega gospodarstva. Prinaša jx>učne člunke za gozdne posestnike, lesne trgovce, obrtnike in industrijalce, objavlja zakonite predpise s pojasnilom, sta-tistike, gibanja cen, ki se tičejo gozda in gozdnih proizvodov, zbira gradivo za slovensko gozdno terminologijo. Ima odprt predal zu dopisno posvetovalnico. Celoletno stane din 60.-. Naroča se v Mariboru, Kopulišku ul. 6/T>. Po VSem svetu opažamo, kako se države bri ga jo zu gozdarstvo, važnost gozdu se ceni vedno bolj, ogromni materialni zneski se žrtvujejo za obnovitev gozdov. Povsod se uresničuje izrek velikega misleca: »Ni kulture brez gozda in ni gozda brez kulture. Tudi v našem okraju stanje gozdarstva ni Uiko razveseljivo, kakor se splošno misli. \ kranjskem okraju zavzemajo gozdovi hO";,! od vse produktivno površine in se nuhaj-ijo po večini v rokah kmečkih posestnikov. Po sebno v gorskih krajih so gozdi preko mere izčrpani in edini vir dohodkov gorskih kmetij usiha! Zivljensko smo prisiljeni, da pravočasno skrbimo za varstvo in obnovo gozdov v prid sebi, skupnosti in poznejšim pokolje-njem. Gozdove vzgajujo generacije, škodo, ki se zna napraviti v gozdu, bi trpel ves rod. Ne plevi gozdne stelje in ne izrablja j preveč gozdne paše!_ Za našo pokrajino je gozd ogromnega pomena tudi v tujsko-prometnem oziri. V naši javnosti je za gozdarstvo mnogo premalo zanimanja in razumevanja. Zato se 0-krujni odbor za propagando gozdarstvu obrača na vse. ki so prijatelji našega gozda, da podprejo delovanje odbora. Vsi brez razlike morajo sodelovuti. Pred očmi naj nam bo lo uvodne besede že omenjene ..Pratike": -Ozke so meje naše zemlje in premalo rodne zemlje imamo, da bi potratno gospodarili z njo Vsak košček plodnega polju moro biti skrbno obdelan, vsak gozdni delež mora biti polno zaraščen in dobro urejen. Ing. J. Objave . N A H E D B A predstojništva mestne policije v Kranju. Na osnovi členov 66 in 6T zakonu o notranji upruvi se rudi preprečenja pijančevanja izgredov po rekrutih ob čusu vpoklicu \ katfr-sko službo izdaja sledeča naredbu: § 1. V času. ko prihajajo v območje predstojništva mestne policije Kranj vpoklicani rekruti. je imetnikom goslilničurskih. kavarniških in siičiiili obratov prepovedano vsuko točenje in prodajanje alkoholnih pijuč rekrutom in njihovim spremljevalcem, S _'. Vsakomur je prepovedano v tem času, pod kakršnimkoli imenom produjuti rekrutom in njihovim spremljevalcem alkoholne pijače jih z.i nje kupovati ali nositi. I 3. Kekiutom m spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač, I 4. Prestopki te n uredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakonu o notranji upravi z globo id 10 do 300 din. o ozirotn ob neplačilu globe \ odrejenem roku z zaporom t do 10 dni ter odvzemom alkoholnih pijuč. ki bi jih nosili s s,.. boj naborniki ali njihovi spremljevalci. IP1 ! z dnem 3. aprilom 1939 ob S. uri dopoldne za poro te ceste na odseku od Fidra v Krunju v km 643.200 do mostu na Pivki v km 648.200 za ves vozni promet. Promet naj se usmeri do nadaljnjega po banovinskih cestuh 13 /Kranj -Jezersko), Il/tiN'2 (Kranj—Gorice) in IL1I3 (Nuklo—Kokrica). Zuporo ceste je dolžna sekcija označiti predpisanim mednarodnim Znakom. Kadi rekonstrukcijskili del na državni cesti št. 2 Ljubljana—Kranj odrejam v smislu čl. 7 občega cestnega reda z dnem 3. aprila t. I. ob 8. uri dopoldne zaporo te državne ceste no odseku Jeperca— Lahore za ves vozni promet Promet naj se usmeri začasno takole: u) za promet \ smeri Ljubljana-Kranj od gostilne Bohinc v Medvodah 'km 632.150) po bunovinski cesti Medvode—Mavčiče—Lahore in odtod po državni cesti: b) za promet v smeri Kranj—Ljubljana do Gnšteia po državni cesti, odtod po banovinski cesti Stražišče—Suha—Jeperca in odtod zopet po državni cesti; c) promet iz Ljubljane v škof j o Loko se vrši po cesti Ljubliana—Medvode —Sora- -škof-iu Loka. promet iz Škofje Ixrke proti Ljubljani pa čez Jeperco. Srcski načelnik. ■anana——naa—a l,i nuredba stopi v veljavo dur in velja