ŠTEV. 20.
Pištnin* plačana t gotovimi.
LJUBLJANA, dne 29. aprila 1925.
LETO VII.
nns mmstmmmHm


	
r	
psfe; I' rv;"'	K
v-	
. . i;	i
it	
	
	
	h
L	
Hiaslio
ojn«
, mnnOTOTirmr-T-m- • "- — "	»i
Mai«i]iia)ii
a
it
• • » »
i « « i
• s •
»in S0--Din 15-— Din 7"5it Din 1*—
Km«! pomagaj si sam« In srnin stallfta ¥ cšriav§ uravnaj sš sam i
B—	>onn.M ..v,
»»—Mgjjfit
Inaerati t
4» 9 *•»» . ..........e šSte m
laaentf »A S8	naprej.......t Ma JN*
w4S«*,	p&skre«, rohtan« ptttit vrsta . ...	i C«

S?V«4HS*ftva to.	Mate I* ▼ Uabljaiki, lUIodhrorak* aiUm * MM
n li—i—iiimr - •irTiiirrnirrirfnrTTr'* —-----—.

VABILO
na
občni zbor S.K. S.
ki bo
v nedelfo, dne 5. maja ob 10. uri dop. pri „LEVU" na Gosposvetski c. v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Poročiio uačelstva. Poroča tov. Iv. Pipan.
2.	Poročiio tajništva. Poroča tov. J. Bukovec.
Poročila odsekov. Poročajo tovariši: posl. Iv. Pucelj, inž. Zupančič, dr. I). Marušič in J. Blaž.
4.	Blagajniško poročiio poda tov. Jos. Černe.
5.	Volitve strankinega načelnika, podnačelnikov in vsa ostala strankina zastopstva.
0. Slučajnosti.
Glasovalno pravico imajo delegati s poverilnicami. Pristop imajo vsi pristaši SKS, ki se naj v čim večjem številu udeleže.
IVAN PIPAN, načelnik.
demokratsko stranko, naslonila politično bodočnost na notranji spor v napačnem računu, da bo ali še dolgo trajal, ali pa rešen s silo, se je zaračunala in je zato izključena od mirnega in sporazumnega soreševanja tega spora. Klerikalci pa, ki so zadnja štiri leta igrali vlogo edinih zaščitnikov izžemane Slovenije ter zveste soborce Hrvatov za prečansko enakopravnost, ■so ob lojalnem in poštenem govoru Pavla Radiča izgubili živce in zavili za koristi samega klerikalizma tako na levo, da ni več rešitve.
Edina stranka, ki je šla že v volitve z geslom za sporazum, za notranje po-mirjenje ter pristopanje k pravemu gospodarskemu delu, je bila v Sloveniji naša stranka in tudi edina, ki je temu geslu ostala zvesta. Kmet najbolj potrebuje miru, da se more nemoten in neoviran posvetiti gospodar-
stvu in zato je bilo samo naravno, da se je naša stranka odločila za to edino ) pravo pot že pred volitvami. To pa ji s je tudi dalo kvalifikacijo, da more sodelovati pri reševanju spora, ki stoji j pred vrati. Če bo pa ta svoj posel ho-j tela izvršiti tako, kakor težka naloga sama to predvideva, bo morala skušati zbrati okrog sebe predvsem vse ono, kar v Sloveniji še pošteno misli in čuti, zbrati bo morala vse, kar je zmožno in sposobno, da pri tem sodeluje, nasloniti pa se bo morala tudi izven Slovenije na vse one, ki so vsem tem idealom najbližji. Za vse to bo treba najti pot, obliko in možnost. In za vse to dosti razumevanja, široko-grudnosti in dobre volje! Pričakujemo od naših mož. Ja se bo veliki in lepi namen posrečil in da bo letošnji naš strankin občni zbor svoji veliki zgodovinski nalogi dorastel!
Kalvarija bolgarskih kmetov.
Pred občnim zborom.
V nedeljo se sestane jo v Ljubljani delegati naših krajevnih in okrajnih organizacij na letni občni zbor stranke. Pred vsem bodo čuli poročila na-čelstva, obeh okrožnih odborov in vseh strankinih funkcijonarjev. O tem jim bo dolžnost izreči svojo sodbo.
Nadalje pa bodo volili novo načel-stvo, okrožne odbore? ter še razne druge strankine funkcijonarje. Ob kritiki dosedanjega strankinega dela, še bolj pa ob postavljanju novih mož čaka delegate težka naloga. Trenutek je važen, kakor ni bil še nikdar od rojstva stranke.
Letošnji strankin občni zbor se bo vršil malo pred šesto obletnico strankinega življenja. Ni to dolga življen-
ska doba, a polna izkušenj in težkih ur, a tudi polna vstrajnega in neumornega dela za ideale, katere so si bili postavili ustanovitelji. Na to pisano pot se bo na občnem zboru ozreti nazaj in sicer zato, da bomo iz izkušenj prestanih let našli najboljšo pot za bodočnost.
Doba, v kateri živimo, pa je, kakor rečeno, važna, kakor ni bila v novi državi od početka. Notranji spori so toliko dozoreli, da je enodušno spoznanje, da tako ne gre več. Nihče pa še ne ve odgovora: kako pa? Tu bodo pa poklicane politične stranke na delo. Slovenci smo se od sodelovanja pri reševanju tega spora precej izločili. Žerjavova grupa, ki je razbila
Leta 1921 je zmagala pri volitvah na Bolgarskem Zemljedelska stranka«. Pod vodstvom Stambolijskega je takrat prevzela upravo in vodstvo države. Čeravno vsled vojne popolnoma obubožan kmetski narod, je pod vodstvom kmetske stranke vstal k novemu življenju. Narod je postal sam svoj gospodar. Ta vlada, ki je predstavljala suvereno ljudsko voljo, ni bila po volji gospodi in komunistom. Kader gospode so tvorili brezposelni oficirji, duša njih pa je bil brezposelni kralj Boris. Stambolijski je napravil zakonski načrt, po katerem je nameraval preizkusiti komunistične teorije v praksi. S tem je hotel doseči, da komunisti dokažejo, ali je njihov nauk izvedljiv in življenja sppsoben. Zakon se ni sprovedel, ker je Stambolijski preje padel. Gosposka se je tajno pripravljala za zavratni napad na kmetsko vlado in napravila je'načrt, da s krvjo vzame narodu svobodo. Zakaj je padel Stambolijski in z njim 20.0(X) kmetov in zakaj traja morija kmet-skih voditeljev še danes? Stambolijski je bil borec kmetske ideje. Njegova rdeča politična črta je bila, da je narod absoluten gospodar države, ker

t.
Zdražbarji.
Kmečka povest iz predvojne dobe.
Spisal Metod Dolenc.
(Nadaljevanj«.)
Banič je taval drugi, tretji dan okoli hiše kakor izgubljen. Četrti — zadnji dan za pritožbo — je rekel še enkrat ženi radi denarja. Ali sama ga ni imela. Ko bi prodali voli? Ne! Žena tega na noben način ni pripustila!
Nesreča pa ni prišla sama. Isti dan dobi od odvetnika dr. Kropivnika nujno pismo: V Gradcu so sodbo v pravdi z Andrejčičem izpremenili in rekli: Banič je prezgodaj tožil; preden Andrejčič vina ne proda, Banič plačila ne sme terjati. Odvetnik svetuje Baniču, naj se pritoži na Dunaj. Revizijo (zadnjo pritožbo) je že pripravil. Banič naj mu da glas v prihodnjih dveh dneh, ali naj jo vloži.
Še tisti dan je stopil Banič v mesto, da se vloži ta pritožba. Odvetnik mu je zagotavljal, da ima mnogo upanja, da dobe pravdo v zadnji inštanci. Ako bi temu ne bilo tako, moral bi Banič plačati vse stroške, t. j. svojega in nasprotnikovega odvetnika ...
»Če se to zgodi, potem me Celina ne bo več videla!« je dejal Banič in odšel.
XI.
Dva tedna pozneje je moral Banič nastopiti kazen štirih mesecev ječe.
Doma mu je žena zagotavljala, da bo gospodarila po najboljši vesti. Janezek pride domov pomagat, pa malo deklo si bo najela za pomoč. Mož je bil s tem zadovoljen. Po trgatvi bo spet doma. Vino se bo prodalo, dolgovi poravnali...
V ječi je dobil starega znanca — Blaža Trčka. Par za parom se sprehajajo jetniki po dvorišču predpoldne in popoldne po eno uro. Banič in Trček sta se našla ...
Trček se je že veselil na prostost. Še dobre tri tedne in pride ven! Dosti sta si imela pripovedovati. Trček je izvlekel iz Baniča vse, kar se je dogodilo za časa, ko je bil zaprt.
Čez teden dni je rekel Trček Baniču na jutranjem izprehodu, da mu ima nekaj važnega povedati, ampak nihče ne sme vedeti, kaj bosta govorila. Hodila sta odslej bolj sama.
»Kako si rekel: če pravdo z Andrejčičem izgubiš, bo stroškov tisoč kron? počne skrivnostno Trček.
»Pravde ne izgubim, če je še kaj pravice na tem svetu!« Odvrne osorno Banič.
»Pa ko bi jo le?« pravi prešerno Trček. Kaj pa potem? Grunt pojde na boben!«
Banič zamahne z roko.
Trček nadaljuje važno: »Jaz pa vem, kako bi se dalo napraviti! Če pride do dražbe, kupi žena tvojo polovico, pa je!«
»Žena ima toliko, kolikor jaz! Odkod naj vzame denar?« odvrne Banič.
»Iz grunta!« zakliče Trček in se postavi pred Baniča, da sta se ustavila. Ale že ju je ugledal paznik in posvaril, naj stopata za drugimi.
Šla sta nekaj časa tiho. Banič ga pogleda po strani in mu zašepeta: »Kako si rekel, na kakšen način bi se denar dobil?«
Trček je odslej previdno stopal in se delal, kakor bi pravil Baniču nekaj — o vremenu. Povedal mu je, da je govoril pred kratkim s tistim dol-ginom, ki stopa štiri pare pred njima. Drugi so dejali, da je zaradi goljufije zaprt. Vprašal ga je sam, zakaj je tu. Povedal mu je pa tisti dolgin, da je čisto po nedolžnem zaprt. Na grunt je najel posojilo, pa mu niso verjeli, ampak rekli, da je le za to dal
pa je narod kmetski, mora biti tudi država kmetska. Ustvarjal je veljavo kmetskega naroda, moč dežele in vasi. Ker je ves narod zahteval trajen mir, je bila tudi njegova politika, politika iniru. Gospoda, navajena od nekdaj zapovedovati kmetskemu narodu, ni spremenila svojega naziranja, ampak je rnrzila vse, ki so pošteno služili svoji zemlji. Prenizkotno, preponiže-valno se ji je zdelo, da bi zaničevan kmet, tisočletni suženj imel oblast in državo v svojih rokah, da bi bil sam svoj gospodar. Ob žetvi 1. 1923 se je vzdignila ona sofijska gospoda, ki je bila navajena živeti samo od žuljev drugih in planila na neoborožene, mirne kmete ter jih z voditelji vred na strahovit način poklala. Ničvred-neži pa so se polastili oblasti. Od tedaj davi in mori ta gospoda vse, kar se noče slepo podvreči tem temnim nazadnjakom. Kmetje, ogorčeni nad početjem te trhle gospode, so se začeli upirati in v samoobrambi zahtevajo svoje človečanske pravice. Tolika je muka tega naj-oda, da gre rajše v smrt, kot v zopetno sužnost.
Kmetsko gibanje ni razredni boj, ampak je boj za človeške pravice ce-
intabulirati dolg, da bi izgubili njegovi upniki, ki še niso bili intabulirani.
•In koliko je dal intabulirati? vpraša Banič, ki je jel razumevati, kaj ima Trček v mislih.
»Moralo je biti več tisočakov!
Banič je šel s povešeno glavo naprej, pa ni rekel ničesar več.
Prihodnje dni je pravil Trček vedno več podrobnosti o dolginovi intabulaciji. Rekel je Baniču, da dolgin niti ne sluti, zakaj ga izprašuje. Ali Banič mu je dejal, da na take reči še misli ne ...
Trček mu je zašepetal, kako bi se dalo potem dobro vgnati Žabkarja, ko bi bil grunt tako rekoč varen ... Žena dobi še drugo polovico, ona ni dolžna ničesar, nji mora ostati cel grunt na vsak način. Banič je gubančil čelo in dejal, naj mu že da mir.
Trčku je bilo le še tri dni ječe. Hodila sta spet skupaj z Baničem po dvorišču. Kar ju ustavi paznik.
Banič, vi pojdete z mano v pisarno. Neka tožba je vložena zoper vas; dostavnico morate lastnoročno podpisati!
Baniča je pogrelo. Trček se mu je škodoželjno nasmehnil, češ, sedaj pa bi bil moj nasvet le dober ...
Drugi dan je bilo ob sprehodu prvo Trčkovo vprašanje, kdo ga toži in zakaj.
Dr. Kropivnik me toži. »Kako se boji, da bi mu ne odšli stroški za tiste tožbe, če prav mi ni nič pomagal.«
»No, vsak hoče biti prvi. Intabuliral se bo še prej, predno prideš ti ven!"' mu reče Trček.
Banič globoko vzdahne in pomolči.
»Ženo pošljem k njemu, da ne bo delal stroškov!« reče slednjič.
»Morda pa sluti, da boš pravdo z Andrejčičem tudi na Dunaju izgubil; rad bi si zagotovil svoje krajcerčke!« pravi Trček škodoželjno.
(Dalje prih.)
lega naroda. Saj kmečko ljudstvo tvori skoro celoten narod države. To gibanje se da ovirati, nikdar pa ne ustaviti. Ali ni bila kmetska vlada sposobno voditi državo z ozirom na njeno notranjo in zunanjo politiko tudi iz jugoslovenskega in splošno slovanskega stališča? Na to je potrebno pojasnilo z ozirom na nepravo sodbo večine naše inteligence. Kmetska vlada je bila pravična vsem stanovom. Zahtevala je samo eno, vsakdo naj se preživlja od lastnega dela. Inteligent naj posveti svoje znanje svojemu narodu in z delom zase in za narod naj služi celoti. Osobito pažnjo pa je posvečala blagostanju širokih mas po znani istini, da samo oni narod kulturno napreduje, ki je neodvisen od najtežjih materialnih skrbi. Iz tega sledi, da borba kmetske stranke ni razredna, ampak splošna narodna. Vsa notranja politika kmetske vlade se je izražala v tem, da je njen glavni namen: vsak državljan mora vršiti dolžnost dela zase in za vse. Zunanja politika je bila izraz trajnega miru. Že med svetovno vojno je Stambolijski rekel carju Ferdinandu v obraz: Ako * napoveš vojno antanti na strani centralnih velesil, se bo tvoja glava kotalila po sofijskih ulicah. Vsled tega je bil Stambolijski obsojen na smrt. Ker se je pa vsled te obsodbe uprla cela sofijska posadka, je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Namen kmečke Bolgarije je, da ustvari z nami skupno državo Jugoslavijo, v kateri naj bi vladal trajni red, mir in blagostanje.
Iz vsega torej vidimo, da je bolgarski narod toliko kriv za svojo kalva-rijo, kakor Kristus za svojo. Oba, Kristusa, kakor bolgarsko kmetsko vlado, je ubila gospoda iz strahu za svojo oblast. Vidi se, da pri gosposkih oblastnikih vlada skozi vekove. eden in isti duh. Nad današnjo kalvarijo kmetskega bolgarskega naroda se ra-duje nova in starodobna aristokracija vseh onih držav, v katerih ima še oblast v svojih rokah. Tudi naša novodobna bankarska aristokracija okoli Jutra« in »Slov. Naroda« se raduje morije kmetov v Bolgariji. S kakšno naslado priobčuje in javlja: »Cankov je upor v krvi zadušil.« Tako plemenita gospoda, ki se zgražaš za vsako malenkost, če zadene gospodo, sedaj nimaš pravične besede za 20.000 kmetskih mučenikov, ki so postali žrtve gosposke krutosti. Kaj torej hočeš? Nič drugega, kakor da je narod i nadalje brezpraven suženj oblastvene gospode. Tako je in to hočejo ljudje, ki se imenujejo in govore o demokraciji.
Pod pretvezo komunizma in boljše-viške nevarnosti se vara svet in kolje kmetski narod, ki ne išče drugega, kot svoje naravne človečanske pravice. Borba bolgarskega kmetskega naroda ni osamljena, za bolgarskim kmetom vstaja vsa kmetska demokracija cele Evrope ter pojde svojim potem do končne popolne zmage.
PRI ATENTATU V CERKVI SV. NE-DEUE JE BILO 14 GENERALOV UBITIH.
Pri katastrofi je bilo ubitih 14 generalov in sicer: Davidov, Torlakov, Ha-takarev, Mezerov, Kiokčev, Lolov, Stojkov, Rafajlov, Pavlov, Nazimov, Najdanov in Ivan Popov. Dalje je bilo ubitih 8 polkovnikov, večje število štabnih oficirjev, 4 narodni poslanci, 8 višjih državnih uradnikov, 2 odvetnika in 4 ministrski tajniki. Težko ranjen je bil polkovnik Nojkov, ki je bil predsednik bolgarske delegacije za časa bolgarsko-jugoslovenskih pogajanj. Enako je bil težko ranjen dr. Fa-denheht, ki je bil justični minister za časa jugoslovensko-bolgarske konference v Sofiji. — Po zadnjih vesteh je podlegel ranam tudi general Fičev,
Kmet ln obrtnik delata največ, a imata najmanje!
HSffKmMBEttnBftmn sMmssflR v ici-jiTuTi^^iii

ki je leta 1912. aktivno sodeloval pri ustanovitvi Balkanske zveze.
KAKO JE BILA CERKEV POD-311 NI RANA?
Nemogoče je bilo minirati tla ali streho cerkve. Zato so namestili mino pod obokom. Za mino je uporabil Minkov 40 dinamitnih patronov. Zaži-galna vrv je bila dolga 8 metrov in je bila vžgana ob pričetku službe božje. Pri cerkvi je čakal avtomobil, ki je zažigalce mine takoj odpeljal, ko so opravili svoje delo. Če bi bila pod-minirana tla, bi bili sigurno ubiti vsi ministri. Mina je eksplodirala malo drugače, kakor so atentatorji računali. Z vso silo je udarila med generale in oficirje, dočim so bili ministri rešeni. Stol, ki je bil namenjen za kralja, je bil popolnoma razbit in sigurno je, da bi bil kralj ubit, če bi se bil udeležil opela. — Hčerka pokojnega poslanca Georgijeva je po eksploziji klečala tiho jokajoča ob krsti, kakor da se ni ničesar zgodilo. Bila je povsem neranjena. — Metropolit Štefan, je takoj po eksploziji še zaldi-cal: »vsi ostanite na svojih mestih!«, nato ga pa je prijel krč. Škofovsko palico je držal s tako silo, da mu je dolgo časa niso mogli vzeti iz rok. Stal je kakor okamenel. — Tik pred katastrofo je zapazil nek novinar, da se nekaj pali. Opozoril je svojega prijatelja in oba sta pogledala na strop. V tem hipu se je izvršila eksplozija. Novinarja je zračni pritisk dvignil in to ga je rešilo. Njegov prijatelj pa je izgubil življenje. — Eksplozija je bila tako silna, da so padle posamezne opeke 500 m daleč. Vse šipe na bližnjih hišah so bile pobite. Najbolj je bil prizadet neki steklar naproti cerkve, ki je bil mahoma brez vsega blaga. — Panika je trajala par minut in se je polastila tudi vojske pred cerkvijo.
BORBA NA ŽIVJENJE IN SMRT.
Glavni revolucionarec, ki je vodil priprave za atentat v cerkvi sv. Nede-
lje Minkov, se je po izvršenem delu zabarikadiral y mali hišici, ki je bila v kleti močno betonirana in opremljena z vodovodom in elektriko. Vojaki so obkolili hišo in pozvali Minkova, da se uda, ker so ga hoteli dobiti za vsako ceno živega v roke. Poslali so k niemu tudi vjetega prijatelja, da ga pregovori za udajo. Toda ta se je Min-kovu pridružil in borila sta se skupno z levjo hrabrostjo, dokler niso po 6 urnem boju vojaki z bombami porušili hišo in branilca mrtva privlekli izpod ruševin.
KRVOLOKI UBIJAJO KMETE NAPREJ.
Obsedno stanje, ki ga je povzročila krvoločna bestija Cankov, ima strašne posledice. Preki sodi po celi državi so na delu in slišijo se neprestano salve, pod katerimi padajo mučeniški bolgarski kmetje.
EVROPA PODPIRA UBIJANJE KMETOV.
Osvobodilna borba tlačenih kmetov je močno napredovala. Toda »Velepo-slaniška konferenca« v Parizu je dovolila krvoločni Cankovi vladi povišanje vojske na 10.000 vojakov, da zmore udušiti osvobodilni pokret bolgarskih kmetov.
KRALJ BORIS INTERNIRAN.
Kralj Boris je z ozirom na nevzdržni položaj po atentatu hotel za vsako ceno premeniti Cankovo vlado z zmernejšim režimom, da bi obvaroval monarhijo. Hotel je poveriti vlado Mali-novu, katerega naj bi podpirala tudi opozicija (socialisti in zmerni zemljo radniki).
Ko pa so to zvedeli vojaški krogi, na katere se Cankova vlada opira, so se odločili kraljev načrt preprečiti ter so ga internirali v njegovi palači. Prepovedali so mu vsake avdijence. Zato je hotel pobegniti v inozemstvo, a so mu oficirji preprečili.
Razne politične vesti,
,	NARODNI DNEVNIK.
Narodni dnevnik je prinesel izvleček naših člankov. »Radičevci in zemljoradniki« in »Temelj za sporazumevanje« ter se o njih zelo simpatično izjavlja. »Narodni dnevnik« konstatira, da je samo SKS v stanu zbrati okoli sebe vse poštene Slovence. Iz štev. 19. »Kmetijskega lista« je ponatisnil celoten članek »Temelj za sporazumevanje« in mu dodal potreben komentar. Med drugim pravi: »Ker je ta članek za mišljenje naših naprednih kmetov nad vse značilen in ker kaže na drugi strani, da so naši samostojni kmeti vedno za sodelovanje s poštenimi strankami, objavljamo uvodnik v celoti.« — Dočim »Jutro« in »Slovenec« naš kmetski pokret blatita, ga »Narodni Dnevnik« simpatično spremlja.
IJUBEZNIV OSTI »JUTROVCEV«.
V zadnji številki »Kmet. lista« smo prinesli dopis iz vrst naših somišljenikov pod naslovom »Temelj za sporazumevanje«. Naš dopisnik se v tem članku toplo zavzema za skupno sodelovanje vseh strank, ki se strinjajo z našimi načeli, odklanja pa sodelovanje s klerikalci in žerjavovci ter to svoje mišljenje tudi krepko in srečno dokazuje. Klerikalci in žerjavovci, oboji so to prečitali in med tem, ko klerikalci uvidevajo, da je res tako in mirno molče, se je pa »Jutrova« okolica silno razsrdila in v sobotnem »Jutru« pod naslovom »Nesramnosti gospoda Puclja« tako zmerja, kakor predmestni šnopsar, ko se mu je odpovedal ves kredit za vsak nadaljni frakelj. Mi na to pot gospodi ne bomo sledili in sicer iz dveh razlogov. Predvsem imamo nekaj več srčne kulture; pa tudi prepričanje, da zavožene žer-javščine ne izkoplje iz blata še tako surovo psovanje.
Izpodbiti pa moramo nekoliko laži, s katerimi to »vodilno glasilo slovenske inteligence« — kakor se samo na-zivlje — operira. Predvsem, gospodje, niste več JDS, nego ona klika, ki je
stranko razbila, pljunila na njen pro- „	.
sram in lastno preteklost ter izdala j da se rad razgovarja, to tembolj, ker
&	_	.	.	_ n_ _	'	---, ^ lr-rtfrt TT	rln nonoicd ITI
vse, kar je do tega trenutka učila druge, za skledo plesnjive leče, to je za kratkodobno oblast in državno moč, po domače za korito. Pa tudi kot SDS niste naše stranke nikoli vabili na sodelovanje, temveč ste lovili le posamezne pristaše in sicer one, o katerih ste imeli slabše mnenje. Eden v prvi vrsti stoječih — če ne, pa vsaj govorečih — sotrudnikov »Jutra« pa je v tem času članu našega vodstva na pomislek, če je v interesu napredne stvari, da Žerjavovo časopisje toliko napada SKS, odgovoril, da treba SKS najpoprej razbiti, ker je kakor
prihodnje »Domovine«! To je znana poza gospoda Zaglobe: »V Jermolice pojdete, toda zvezani!«
NOVI FRANCOSKI FINANČNI MINISTER KAJ0
je izjavil, da je prva in glavna točka v njegovem programu tale zahteva: Enkrat za vselej se morajo ustaviti vsa posojila in vsaka finančna pomoč Poljski, Čeboslovaški, Jugoslaviji in Ru-munski v svrho oboroževanja. Kajo je dodal, da bo sprovedel to dosledno in ' brezobzirno ter je naglasil: Samo na ta način, ako Francija prekine vse : svoje vojno-finančne obveze, bo mogla tudi sama svojo vojsko in svojo vojno mornarico znižati na najmanjšo mero in končno popolnoma urediti ; svojo državno gospodarstvo tako, ka- j kor je primerno marljivemu in miro- ! I jubnemu francoskemu narodu.
KAJ PRAVIJO ANGLEŽI K D0G0D- s KOM V BOLGARIJI.
!
Na Bolgarskem se je mudila angleš- 1 ka komisija, da utrdi, kdo je kriv krvavih dogodkov. Komisija je podala tole poročilo: Naše čvrsto prepričanje je in izjavljamo to po čvrstem pre-vdarku, da je zločinsko dejanje preteklega tedna direktni rezultat vladnih metod in njenega zločinskega postopanja proti zemljoradnikom in ostali opoziciji, njenega ubijanja, prepovedi tiska in stavljenje izven zakona vseh, ki so v opoziciji proti vladi.
RADI AGRARNE REFORME.
Radi agrarne reforme se strastno napadata »Slovenec« in »Jutro«. »Jutro« trdo prijemlje prsv. knezoškofa radi škofijskih veleposestev. Knezo-škof je izdal okrožnico, v kateri se brani posledic agrarne reforme. »Slovenec« pa očita »Jutru«;, da se ogreva samo za izvedbo agrarne reforme pri cerkvenih veleposestvih, noče pa nič slišati o razdelitvi drugih veleposestev, ki so v lasti »Jutrovih« pristašev. Oboje je res, dokler bodo imeli pri agrarni reformi prvo besedo vele-kapitalisti sami, tako dolgo ne bo z agrarno reformo nič in geslo »Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje« bo ostalo samo beseda.
KAIZERJEV DUH ZMAGAL.
Pri ponovnih volitvah za predsednika republike v Nemčiji je bil izvoljen feld maršal Hindenburg. S tem je zmagala nemška reakcija, velekapital in nacionalni šovinizem. Veselijo se tega samo slovenstŠT aemokratje in kleri-— vas pozna, kakor mi in se zato iz- j kalei, ves kmetski delovni narod bo
pa trpel, ker je evropski mir na tehtnici.
KLERIKALCI SPET »LEDIG IN FREJ«!
»Slovenec« od 26. aprila poroča: Danes sta se sestala v Ljubljani predsednik HPS g. Barič in načelnik SLS g. dr. Korošec, da se razgovorita o od-nošajih obeh bratskih strank. Ker so prenehale vse težkoče (podčrtali mi!), ki so ovirale skupno nastopanje in so pogledi na politične razmere isti, se je sklenilo, da se skličeta v kratkem vodstvi obeh strank na razgovor, na katerem naj se določi bodoče sodelovanje.« — Gosp. Stepan Baric je poleg dr. Šimraka edini pismeni klerikalec na Hrvaškem in zato seveda šef le brezpomembne strančice. Dosedaj pa so bili naši in hrvaški klerikalci med seboj — seveda le na videz — v prepiru in sicer to le zato, da je g. Korošec radičevce ložje vlekel z večnim zatrjevanjem, da ni in ne bo nikoli »klerikalec«. Zdaj pa so, kakor »Slovenec« dragoceno za vso javnost izjavlja, »prenehale vse težkoce«. Tako je! Klerikalci so jo povsod zaigrali in zdaj se lahko mirno zvežejo zopet kar javno z g. Stjepanom Baričem, ki nima nikogar za seboj v hrvatskem narodu. Za nas je bila ta stvar že davno končana, nismo pa mislili, da bo kdaj »Slovenec« tako naiven, da bo to tako otročje konstatiral.
ČEŠKOSLOVAŠKA—POLJSKA.
Odnošaji med Češko in Poljsko so bili radi obmejnih sporov dokaj hladni. Pretekli teden je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš obiskal Varšavo, kjer bo skušal vsa nesoglasja odstraniti. Naša iskrena želja je, da se med slovanskimi bratskimi državami utrdi čim jačja prijateljska zveza.
ITALIJA.	,
Kongres italijanskih fašistov je sklenil, da se mora vsa Italija pofašistiti. Izmenjati se mora vse nefašistično uradništvo, milica pojačati, delavske
z strankine organizacije.
; V nedeljo 26. aprila so imele slede-j če kraj. org. SKS svoje občne zbore:
i Moravče v Zadružnem domu pod predsedstvom tov. Lovrača. Poročal | tov. geom. Mravlje, i Škofjaloka pri Zakotniku na Trati. | Predsedoval tov. Starman. Poročal | tov. Bukovec.
I Krško pri Vaniču. Poročal tov inž. Zupančič. Drenovgrič pri Oblaku. Poročal tov. ; Trček.
Cerknica pri Kopitarju. Poročal tov. Stanko Lenarčič. : Zasip. Poročal tov. dr. Marušič. j Sodražica. Poročal tov. posl. Pu-; celj.
Zasip. Na občnem zboru krajevae
organizacije SKS Zasip-Gorje, ki se
je vršil v nedeljo dne 28. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pogelnik Jože, Podhom; podpredsednik: Pretnar Jože, Podhom; tajnik: Trčej Mihael, Zasip; odborniki: Zupan Anton, Zasip, Vidic Franc, Zasip, Tonejc Martin, Sp. Gorje, Kocjančič Janko, Gor. Gorje, Rozman Vinko, Gor. Gorje, Ivan Gole, Zasip. Za delegata k občnemu zboru SKS sta bila določena: Jože Kogelnik, Podhom in Jože Pretnar, Podhom. Nov odbor je jamstvo, da bo krajevna organizacija uspevala in delovala v področju z vae-mi razpoložljivimi močmi za splošen napredek kmetijstva v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru.
mammtm
Dopisi.
ŠTAJERSKO.
pes, ki lovi demokrate za noge, da se ne morejo neovirano spopasti s kleri-kalizmom. »Kolovodje SKS« torej niso niti mogli »nalagati« pristašev na deželi, kakor to tako fino trdite v »Jutru«, nego bi to radi storili vi, a se vam na vašo žalost ne posreči. Vsa slovenska javnost — tudi tista, ki se vas boji in zato na videz vaša izgleda
ogiblje. Ni torej resnično zadržek sporazumevanja z vami samo ono, kar je navedel naš dopisnik v citiranem članku, nego še veliko, veliko več. In zato bi bilo umestneje od psovanja, da potresete glavo s pepelom, objokujete vse dosedanje politične grehe in se poboljšate. To bi bila pot, ki bi mogla spremeniti dosedanjo slabo sodbo slovenske javnosti o vas. Če se boste pa še zanaprej zanašali samo na »nacionalizirane« vire, svinčeno štampo, uradno moč, revolversko žur-nalistiko ter druge dosedanje zle metode, potem se ne čudite, če vas narod odklanja.
Značilni znaki bednega stanja, v katerega ste zašli po lastni krivdi, se jasno kažejo paznemu motrilcu papir-jasno kažejo paznemu motrilcu vaših papirjev vsakodnevno. N. pr.: Ali ni žalostno, kakor sam veliki petek, da morate za psovanje proti nam prepi-savati štiri leta stare »Slovenčeve« uvodnike izpod peresa g. Radeščka in z zlorabo Avramovičevega imena? In naravnost tragikomedija, da niste ob tem pomislili ni pedenj daleč, da so bile od vas cetirane psovke rojene baš zato, ker smo vas poslušali v oni dobi .in z vami sodelovali! Kaj poreko na te stare »panterje« gospoda kakor Vošniaki, Drofeniki in vsi, ki jih imate radi?
Ali pa jeza v članku proti nam, ker vam naš dopisnik očita, da ste zagrizeni sovražniki hrvatskega naroda, a prinašate v isti številki kot zadnjo politično beležko sledečo velo limono o razgovoru Pavla Radiča z nekim novinarjem, kjer je dejal: »Naj se stvar razvija. Mrtvilo tira celo stvar nazaj, vprašanje sporazuma pa mora naprej!« — A vi: »Pavle ima čisto prav,
ie črna kafa v Beogradu cenejša in boljša, kakor v Zagrebu in drugod.« Ali bi bil tak cinizem mosroč ob sami duševni revščini brez velike pokvarjenosti srca?
Zategadelj se ne jezite, ako izveste kakšno"resnično o svojih grehih! Najbolj simpatični ste nam še, kadar jo udarite »mal pa lahašk« s pristnim slovenskim humorjem, kakor se vam je posrečilo z grožnjo v stavku: »Vse te nesramne laži bo g. Pucelj še krepko (!) obžaloval, da jih je pustil natisniti v »Kmetijskem listu«. Vidite, to je kakor zdravje in naj ne izostane iz
strokovne organizacije, ki niso faši-stovske, razbiti itd. Težki časi za naše nesrečne Primorce.
PORTUGALSKA.
Na Portugalskem je izbruhnila mon-arhistična vstaja. Po večurnem boju so vladne čete upornike obkolile. Aretiranih je bilo 500 ljudi.
Sevnica. Našemu požrtvovalnemu tovarišu Francu Trupeju je v petek umrla njegova ljuba ženka, v najlepših letih. Bila je skromna, prijazna in nad vse dobra žena. Dragi Trupej, vsi žalujemo s Teboj, tolaži nas to, da Vsegamogočni ohrani družinici še dolgo dobrega očeta.
Sv. Bolfenk pri Središču. Po 9 letni odsotnosti smo dobili nazaj gosp. Ivana Zadravec-a, bivšega župnika pri nas in se je sedaj stalno naselil v Sv. Bolfenku v pokoj. Poleg tega smo dobili tudi novega nadučitelja, ki je prišel s sokolsko legitimacijo. Pri volitvah je navidezno podpiral »blokaše«, a je poleg tega dnevni gost naših klerikalcev. Pa nas to nič ne zanima. Pač pa vprašamo g. nadučitelja, ali sme med poukom pošiljati otroke po vodo in na razna dela, ker smo mi večinoma kmetje in viničarji, je pač samo ob sebi umljivo, da se naši otroci doma naučijo te gospodarske stroke. V šolo jih pošiljamo, da se česa drugega naučijo ne pa vodo nositi. To si naj g. nadučitelj dobro zapomnijo. Nadalje, naši majmuni, razširjevalci okužne ti-grovske politike, čivkajo in povprašujejo v zadnji številki »Slov. Gospodarja«, kakšna organizacija je to »sa-mostojneži«. Ker pa slepomišite in se delate nevednega, kakor tudi ste v resnici, odgovorimo vam tako-le: Organizacija samostojnežev ima nalogo: a) Ne verjeti ničesar kar pišejo tigrov-ski lažnjivi listi; b) prepričati ljudstvo, da je stranka SKS edina prava za podeželsko ljudstvo ter jih tako iz-vrščati od SLS stranke ter je uvrščati v vrste samostojnežev. Ker pa se to že godi pri nas, zato pa je začelo Vas trgati po bučah, ne vedoč kako dalje slepomišiti. Zato pa ste ustanovili v Vaš (tigrovski) namen neko viničar-sko zvezo, ki ima baje svoj sedež na Kogu. Ali to je jalova zveza s predsednikom vred, ki je zidar, socijalist in nevem kaj še vse. Na viničarje ne vpliva ta zveza in se je boje kakor hudobec križa, dobro vedoč, kake pobožne limanice so to. Z raznimi ho-motijami in z drugimi sleparstvi hočete izžemati nas viničarje, kar pa ne bo šlo. Mi viničarji ne potrebujemo nikake Vaše zveze, nočemo z vami nobenega partizanstva. Vaša kolegijal-nost nam je predobro znana, zato se raje vežemo s »samostojneži«, ki imajo čut za bedno ljudstvo. Viničarji, ne nasedajte jim, pazite! — Vi pa pobožni mucki, ki pravite, da je samostojna umrla. Velikokrat je že pri Vas umrla in čudno, ona pa vendar živi, zdravje se ji širi, ko SLS boleha.^ Po-smehu jte se troti, mežikajte si, naš pokret pa se širi. Dočim klerikalcev no-\ ben hudič več ne pošnofa. Vedite, da i se pri nas neomajno širi ideja »Samo-: stojnežev« in da bodo pri sv. Bolfen-\ ku pri bodočih volitvah »Samostoine-
1 žk SLSerje pomandrali v prah. Zato-; rej le čivkajte razširjevalci okužne ! politike na manjšino, ker večina bo i Vam po Šantavcu odplavala z Vašimi j kolovodji vred.
Zg. Ložnica pri Žalcu. Dne, 28. ju-I nija t. 1. bo blagoslovitev, ozir. otvo-! ritev novega »Gasilnega doma« s službo božjo na prostem. Tovariška kakor druga društva se naprošajo, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev. Spored bo objavljen v pravem času.
Koprivnica. Ker ni bilo klerikalnemu dopisniku prav, da prinese misi-jon vsakovrstne stvari, se je obregnil, se osmešil v velikonočni številki »Slovenskega gospodarja«. Gotovo mu niso znane take stvari, kako se godi pri takih in enakih prireditvah, mu še damo samo tole v album. Delajo roko v roki župniki in misijonarji po receptu, da mora precej prinesti misijon, sledeče: Prišla je iz sosednje fare žena k misijonarjem k izpovedi. Prvo vprašanje je bilo: »Ste tukajšnje fa-
re?» »Nisem«. Mi spovedujemo samo farane te fare, naše dobrotnike, kateri nas podpirajo z vsem.« »No saj sem tudi jaz prinesla puro.« Nato jo je izpovedal . — Ali prinese misijon župniku ali misijonarjem, je nam vseeno, da veliko prinese, to vemo. Klerikalci so pozabili življenje svetnikov, oni pravijo, da je sv. Martin goske delil, med tem, ko je delil svoj edini plaSč na polovico z ubogim beračem. Vemo pa tudi, da klerikalna politika nam je tudi prinesla, da samostojneži nosimo bremena, za katere nam je pripomogla tudi klerikalna gospoda, to najbolje "emo, kadar plačamo davke. Zakrivili so župniki, političarji, zakrivili so agitatorji, klerikalci, najbolj pa volilci sami, kateri so jim pripomogli do zmage. Vse' to bo trpelo do tedaj, dokler se kmetsko ljudstvo ne bo združile? v svoji stanovski stranki, in zapustilo klerikalno in demokratsko gosposko stranko. — Ako jim še to ne bo zadosti, bomo posegli bolj globoko v sedanji in prejšnji misijon, da bo javnost še marsikaj zvedela.
KRANJSKO.
Šmarje. V petek 24. t. m. je umrl posestnik Ivan Lah. Lah je bil vaor mož, kakor jih je le malo. Dasi star 76 let, je bil do smrti predsednik krajevne organizacije SKS v Šmarju in član izvrševalnega odbora. Nobene seje ni bilo, da bi on manjkal, v&e prevzete naloge je izvrševal kar naj-vestnejše. Vsi žalujemo za njim, njegovi obitelji pa izrekamo naše globoko sožalje. Ti naš tovariš Ivan, pa vživaj zasluženi raj.
Zg. Šiška. Od kar imamo slavno ge-rentstvo, so Sam. demokratom pri nas grebena tako zrastla, da si po njih domišljiji mora vsakdo, ki se hoče nekam podpisati, dobiti od njih dovoljenja, vsaj tako se je izrazil dopisnik v »Jutru« z dne 17. aprila. Ker jim vse njih mahinacije o podporah niso^ uspele in prinesle slave, katere so pričakovali, so se vrgli nad prazno slamo, iz katere so si včasih namlatili tudi kakšno vrečo moke. Dopisnik »Jutra« gotovo zato tako neusmiljeno otepava po nji, ker si misli, da bo namlatil tudi on kakšno vrečo, če prej ne, pa vsaj ob občinskih volitvah, katerih naj-brže še ne bo tako kmalu. Kajti gospodje okoli gerentstva še prav nič ne upajo na zmago. Zakone spoštujejo pa le toliko, kolikor so njim v korist. Dopisnik v »Jutru« se huduje nad nami, ker mu ob njegovem prihodu k nam ni uspelo upeljati biro, kakor jo je bil vajen na prejšnjem mestu, posebno se pa jezi nad Černetom, ker se je drznil pozvati celi generalni štab. S. D. naj pove, kedaj in komu so se podpore delile v stotisočakih in naj se ne sramuje svojega imena. Kdo Je kukavica, naj radovednež vpraša v uredništvu »Jutra«, tam mu gotovo povedo, če ga ne bodo kar s prstom pokazali.
BOHINJSKI KOT.
Enodnevni sadjarski tečaj. Nebo mu ni bilo naklonjeno. .Deževalo je pošteno, pihalo je še bolj na dan sv. Marka. In mraz je bil hujši, kot na preteklega božiča dan. Kljub temu se je udeležilo tega prekoristnega tečaja 35 posestnikov in posestnikov sinov, katera udeležba bi bila pri lepem vremenu vsaj še enkrat tolikšna. Sadjarski odbor za radovljiški okraj je poslal na ta tečaj kot voditelja res prvovrstnega strokovnjaka na tem polju, vpokojenega šolskega nadzornika g. Turka,, ki je s svojim res_ v lahko razumljivem tonu izvedenim teoretičnim predavanjem in praktičnimi poizkusi vse udeležence do krača vzdržal do skrajno napete pazljivosti. Hvala mu iskrena! Tudi na tem velevažnem pridobitvenem polju za naš kot je led prebit. Želel bi samo, da se srečamo z njim na tem polju se

Naročajte »Kmetijsko Matico«!
8
te> jesen in nato še prihodnjo pomlad, ker potem bi bila hitro izravnana vrzel, ki nam sta jo povzročila svetovna vojna in povojna malomarnost ter brezbrižnost.	A. M.
Društvo kmetskih fantov in deklet r Boh. Bistrici. Z namenom, da krije vsaj delno troške ustanavljajoče se leposlovne in strokovne knjižnice ter v program sprejetih strokovnih in go-
spodarskih tečajev v tekočem letu, se je društveni odbor odločil, da nastopi na binkoštni pondeljek društvo prvikrat javno s prireditvijo v večjem obsegu. Spored obsega med drugimi tudi bogat šaljivi srečolov, ki je imel doslej za Bohinjce še vedno privlačno silo. Podrobnosti prireditve objavimo pravočasno, vendar že danes opozarjamo na njo.
Novice In razno.
Possor delegati za otofcnd zbor S. K. S. I
Opozarjamo, da se vrši od 26. aprila do 4. maja razstava obrtno-vajeniških del. Za poset razstave je dovoljena polovična vožnja. Pri obrtnih* organizacijah se dobe vstopnice za na razstavo, ki so obenem legitimacija za polovično vožnjo. Izkaznice stanejo 15 Din. Tovariše iz oddaljenih krajev, ki prihajajo na občni zbor, opozarjamo na to razstavo in na ugodnost polovične vožnje. Tovariši iz Štajerske naj si preskrbe izkaznice v Mariboru, Celju, Ptuju. Ljutomeru, Ormožu, Brežicah i ki.
Razstava del obrtnih vajencev, je bila otvorjena v nedeljo 26. t. m. Razstava je občudovanja vredna, zato opozarjamo vse, da si jo sami ogledajo. Dovoljena je polovična vožnja.
Pevski praznik. V nedeljo 3. maja bo v Ljubljani skupščina Zveze slov. pevskih zborov. Popoldne ob 3. uri bo v Unioncvi dvorani koncert, pri katerem sodeluje 15 pevskih zborov. Pelo bo 475 pevk in pevcev.
Velesejem v Zagrebu so otvorili v nedeljo 26. aprila in traja do 4. maja. Za na sejem velja polovična vožnja. Legitimacije se dobe v Ljubljani v pisarni »Za tujski promet« in- stanejo 40 dinarjev.
Nova afera. Beograjske »Novosti« poročajo, da pripravljajo izvestni ljubljanski in zagrebški krogi novo afero, ki bo predmet interpelacije v skup-šeini. Nova afera je slična oni Thurn-T«txis-a. Gre se namreč za odpravo »ekvestra nad veleposestvi Ludberg aa Hrvaškem in Mokrici na Kranjskem. Mokrice so bile, kakor vsa imetja tujih državljanov, pod sekvestrom. Na vsa dosedanja prizadevanja, da se odpravi sekvester, niso mogli nič doneči pri vseh dosedanjih ministrstvih. T tej aferi je zainteresirano eno zagrebško podjetje in en poznan Beograjčan.
Italijanska nesramnost. V Gorico ia Trst so povabili ljubljanskega univerzitetnega profesorja Vebra, da obdrži nekaj čisto filozofičnih predavanj. Italijanska vlada je dala za ta predavanja potrebna dovoljenja. To ni bilo po volji tržaškim fašistom in na ljubo tem je ital. vlada zagrešila nečuven kulturen škandal. Prof. Vebra so aretirali in ga vrgli v ječo kot kakega razbojnika. Na celem svetu se ni zgodilo to, da bi univerzitetnega profesorja radi znanstvenih predavanj preganjali. Prof. Vebra so italijani po silnem mučenju poslali po »šub« v Ljubljano. Nad tem nekulturnim postopanjem italijanske oblasti se zgraža cel svet.
Vojak ustrelil tri oficirje. V Petro-varadinu je služil pri vojakih neki ar-aavt. Že preje je enkrat dezertiral, vendar se je skesal in vrnil. Za veli-konoč je stal na straži v petrovaradin-ski trdnjavi. Zvečer ob 9. uri sta prišla mimo trdnjive dva poročnika s svojima ženama. Žene so šle naprej, oficirja pa zadaj. Za obojico se je plazil na straži stoječi arnavt in nenadoma oba ustrelil. Slučajno se je mimo pripeljal na kolesu en ruski polkovnik. Arnavt nameri tudi proti temu in ata ustreli. Na strele ste se vrnili obe oficirski ženi, da poprašata može, kaj pomeni streljanje. Naleteli pa sta na grozen prizor, kakih dvajset korakov
njima sta ležala oba mrtva, ruski polkovnik v bližini tudi mrtev. Arnavt je pobegnil in se skril v bližnjih go-adovih.
Žeparji na delu. Potovka Marija Italan iz Stare Loke se je peljala v petek popoldne v tramvaju od Marijinega trga proti kolodvoru. V gneči sta jo stisnila dva mlada žeparja vsak od ene strani in ji odvzela denarnico, v kateri je bilo 525 dinarjev. Okra-
! „
denka je tatvino opazila šele pri izstopu iz voza, ko je bilo že prepozno.
Ustreljen tihotapec. V petek 24. t. m. je finančni stražnik Dvorak ustrelil nekega neznanega tihotapca z saharinom pri Sv. Križu nad Mariborom. Bila sta dva, enemu se je posrečilo uiti.
Nevarna igra. Dvanajstletni sinček posestnika Ferka iz Selnice ob Dravi je našel na cesti vojaško patrono, s katero se je tako dolgo igral, da je eksplodirala ter ga močno poškodovala. V. bolnici so mu odrezali več prstov na desni roki.
Obstreljen grajščinski lovec. Na grajščinskega lovca Škapina v Borovcu na veleposestvu Koslerja pri Vel. Laščah je v soboto zvečer neznan zli-kovec dvakrat ustrelil skozi okno, baš ko se je lovec podajal k počitku, ga obakrat zadel. Vendar poškodbe niso smrtnonevarne.
EiKelov stolp v Parizu. Kdo ne pozna tega 300 m visokega, iz samega železa zgrajenega stolpa? Sedaj je njegova lastnica Societe de la Tour Eiffel, ki dobiva precej dohodkov, tako vstopnino od turistov, ki uživajo s teh ploščadi krasen razgled po Parizu in okolici (1. 1923. jih je bilo 551.444, 1. 1924. pa 585.738, torej povprečno 1600 na dan), potem najemnino za kavarno in za različne kramarije v prvem nadstropju in slednjič državni donos za radio in meteorologično postajo na vrhu stolpa. Lansko leto je imela lastnica čistega dohodka 906 tisoč frankov. Na vrh stolpe vozi električno dvigalo.
Časopis za berače. V Parizu je pričel izhajati časopis za berače. Vsebina obstoji večinoma iz seznamov prilik za beračenje. Vse važnejše poroke, krsti, zaroke, semnji, zabave itd. so v listu skrbno napovedane. List nudi tudi praktična navodila, migljaje in svarila. Stalnim naročnikom nudi uprava direktna naznanila o dobrotnikih, dobrodelnih društvih in zavodih in sploh vse, kar spada v be-raško stroko.
Strašen izbruh vulkanov v Mehiki. Iz Mehike prihajajo podrobna poročila o izbruhu vulkanov, ki se nahajajo v okolici mesta Sombreta. Mesto šteje 10.000 prebivalcev. Vulkani so iz žrela metali kamenje in po hribu proti mestu se je valil mogočen tok lave. Hiše so postale mahoma žrtev silovitega požara. V nekaj urah je postalo mesto popolna razvalina. Niti ena hiša ni ostala nepoškodovana. Sto in sto ljudi je lava zagrebla, drugi so našli smrt v silovitem požaru. Bili so strašni prizori, ko so ljudje leteli po ulicah, kakor žive baklje. Nekateri so morali prestati silovite muke.
Izseljevanje iz Slovenije v 1. 1924. Iz Slovenije se je v letu 1924. izselilo 466 moških in 198 žensk, skupaj 664 oseb. Po poklicu jih je bilo 56 kvalificiranih in 199 nekvalificiranih delavcev, 344 poljedelcev, 12 prostih poklicev in 53 je bilo izseljencev brez poklica (otroci in žene). Starih je bilo 66 izpod 18 le.t, 355 od 18 do 30, 224 od 30 do 50 let in 19 preko 50 let. Izselilo se jih je 282 v Zedinjene države, 206 v Kanado, 1 v Avstralijo, 1 v Novo Zelandijo, 67 v Argentinijo. 16 v Brazilijo, 3 v Chile, 73 v Urguay in 15 v druge ameriške države. Za prekomorsko vožnjo se jih je ukrcalo največ v Cherbourg (235), Antvverp (113), Hamburg (92) in Havre (73).
Nevesta za 50 cekinov. Neki mladenič iz ugledne črnogorske familije se je zagledal v brhko ciganko iz Mo-starja. Po ciganskem običaju so njeni starši zahtevali odkupnino za lepo ciganko v znesku 50 cekinov. Mladenič je zahtevano svoto plačal in se je pred kratkim vršila razkošna svatba v Mostarju. Povabljeni so bili cigani iz cele okolice.
Vse cenj. §9. naročnike, ki doslej še niso poravnali naročnine za letošnje lato, prosimo, da to store čim pre!e, sicer bomo primeram ukiniti nadaljno pošiljatev »Kmetijskega lista" vsakomur, ki bi v roku 14 dni naročnine ne poravnal.
Upravništvo.
Prosveta,
Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo? Frana Zweiflerja, priredil direktor Andrej Zmave, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8° VIII in 208 strani. 128 podob. Natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Cena v platno vezani knjigi brez poštnine 66 Din. s poštnino 68 Din. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana ko vinarstvo. Ta nedo-statek zelo čutijo naši vinarji, še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v naših kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. del Zweiflerjeve knjige (»\Veinbau und Weinbehandlung«, založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti.
Vino in voda. Prepir med njima v spevih. Za triglasni zbor in dvospev s spremljeva-njem klavirja ali harmonija. Priredil A. Kosi, šolski ravnatelj v Središču ob Dravi. To je naslov skladbe, naslanjajoče se deloma na narodno melodijo, ki si bode radi svoje me-lodijoznosti in lahke spremljave na mah osvojila srca naše mladine. Osnovnim šolam in izobraževalnim društvom delo za njih javne prireditve toplo priporočamo. — Cena partituri 12 Din, besedilu in navodilu pa 3.25 Din. Dobi se pri skladatelju v Središču in pri vseh večjih knjigotržcih.
Gospodarstvo.
Dvojna mera pri davkih.
Pred volitvami so posebno naglaša-li samostojni demokrati, da se radikali resno bavijo v vprašanjem zjed-načenja davkov. Poslali so tudi v resnici fin. delegata Šavnika v Beograd, da sodeluje pri sestavi novega davčnega zakona. Da bo čim več kalinov za narodni blok, so dajali take oblju-I be, da so osobito pridobitni sloji, ka-j kor obrt in trgovine, bili prepričani, j da se takoj po volitvah neha davčno j izmozgavanje. Finančni minister je , obljubil, da bo razširil na celo drža-i vo osebno dohodnino in pridobnino, i ne bo pa iskal v celoti višjih dohod-j kov iz teh davkov. Za Slovenijo bi bi-i la to velika pridobitev, ker vsa oseb-: na dohodnina, ki jo sedaj plačujemo j samo Slovenci in Dalmatinci, bi se razdelila na celo državo in tako bi mi Slovenci plačevali približno eno osmino tega, kar plačujemo sedaj. Ali žal, bila je le obljuba za volitve. Takoj po volitvah ni o tem zjednačenju finančni minister hotel ničesar slišati. Ostalo je, kar se tiče dohodnine vse pri starem. Dohodnino plačuje samo Slovenija in Dalmacija. Finančni minister se izgovarja, da naj to vprašanje stoji odprto tako dolgo, da se bodo vsi davki zjednačili. Zjednačenje davkov pa bo zavlačeval tako dolgo, da bo Slovenija popolno izkrvavela. Ne moremo najti dovolj krepkih izrazov, kako naj tako početje obsodimo. Vse obo-sodbe pa sta vredna tudi slovenska poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko, ki sta glasovala za dvanajstine in s tem za vsa gornja davčna bremena, ki bodo v kratkem uničila celo slovensko kmetijstvo. Obsoditi pa moramo tudi vse klerikalne poslance in osobito dr. Korošca, ki je leta 1918. s pooblastil-nim zakonom izročil pobiranje vseh davkov, tako državnih, kot deželnih Beogradu. Ta zakon je izvor vseh krivic, ki se gode v Sloveniji.
Naravnost sramotno pa je tole: Finančni minister ni držal besede niti v tem, da se bodo vsi davki h kratu zjednačili. V dvanajstinskem zaivonu izenačuje za celo državo obdavčenje zaslužka telesnih delavcev in delavk po srbskem vzorcu. Torej Slovenci naj plačujejo poleg vseh starih krivičnih davkov še one srbske, ki so jih plačevali doslej Srbi. Zakaj se je pa tukaj tako mudilo z izjednačenjem. Vse to je jasen dokaz, da vlada pri nas dvojna mera: ena za Srbe in druga za Slovence. Zadnji čas je, da se napravi konec nemoralni vladi narodnega bloka.
i PREMOVANJE GOVEJE ŽIVINE V BOHINJU.
l i
20. aprila 1925 se je v Bohinju pre-| movala goveja živina. Prigon na to ] tekmovanje je bil v vsakem oziru ne-! pričakovan. Za darila je tekmovalo ! 22 bikov, 40 telic in 66 krav, torej ; skupaj 128 glav. Razven tega so oce-j njevalni komisiji predstavili posamez-| ni živonorejci pod enim letom stare i bike, ki jih je nakupil živinorejski odbor za radovljiški okraj.
Pri tem prigonu res prvovrstne govedi bohinjske pasme je bilo petčlanski premovalni komisiji ocenjevanje prav težko, kar se je pokazalo zlasti pri ocenjevanju telic. Najmanj 80% prignane živine bi namreč zaslužilo nagrade, toda kaj hočeš, ako so bila v ta namen določena denarna sredstva, osobito s strani države, tako malenkostno odmerjena, da se je moglo v celem razdeliti samo 30 nagrad. In še te so bile le bore priznal-nice za resnični napredek. Z mirno vestjo lahko trdim, da bi kje drugod
i
odnesla živina, ki je bila tukaj ocenjena s 25 od 30 dosegljivih točk, vsaj tretjo nagrado, dočim pri tem premovanju 25 točk v splošnem ni prišlo več v poštev. Da se napredek še bolj pospeši, bo morala država v bodoče pri svojih proračunih gledati na to, da se za taka tekmovanja določijo vse drugačni krediti in da se na ta način omogoči izplačevati resničnemu napredku odgovarjajoče nagrade. Pri tako važnih gospodarskih vprašanjih sta ozkosrčnost in skopu-štvo neodpustljivi greh.
Ako se more nadejati naš živinorejec njegovemu trudu in po napredku stremečemu delu odgovarjajoče odškodnine, potem se bo tega še z vso drugačno vnemo poprijel, ako pa uvidi, da se vse to njegovo stremljenje bagatelizira, ga bo prehitro minilo veselje do tega dela. Uverjen sem, da bi v prvem slučaju narastel prigon živine samo v Bohinju na 200 do 250 glav in da bi bil potem lahko izbor še bolj temeljit, v drugem slučaju da pa lahko pade na 50, oziroma še nižje.
Pri tem moram naglašati, da se imamo za nepričakovani napredek, ki ga je pokazalo bohinjsko premovanje, v precejšnji meri zahvaliti možem, ki sede v radovljiškem živinorejskem odboru in ki so s svojim smotrnim delom, pri tem ne oziraje se na desno, ne na levo, mnogo pripomogli k temu nenadnemu uspehu. Škoda samo, da ni prišlo na to premovanje več izvenbohinjskih strokovnih živinorejcev, da bi se z menoj vred prepričali lahko na lastne oči, do kam in v kako hitrem času pripelje smoterno delo tudi na tem pridobitvenem polju, da ima Bohinj danes že prvovrstno molzno in plemensko goved, ki se bo, ako korakamo po začrtani poti ne-vstrašeno naprej, že po nekaj letih, osobito glede molznosti, povspela do one višine, da ji ne bo para v celi naši poljedelski državi. Zato, možje živinorejci! Odločnih korakov po tej poti naprej! Uspehi gotovo ne izostanejo. Samo nekaj naj še stopa vzporedno po tej poti: Umno zboljšavanje travništva in pašništva sploh! Tudi na tem polju imate vzgledov, ki bodejo naravnost v oči.
Pri tej priliki ne smemo prezreti tudi enega velevažnega dejstva, namreč okolščine, da je to premovanje pokazalo, da ima Bohinj zdrave hle-ve. Niti pri eni glavi se ni pokazalo, da bi imela na sebi kakšne znake tuberkuloze ali spolne bolezni, katere živinske bolezni v drugih okrožjih, zlasti v Prekmurju, žalibog zavzemajo precejšnji obseg z danes še nepreglednimi posledicami.
In še nekaj je vsaj za mene pokazalo to premovanje, namreč da kljub najrazličnejšim ugovorom od vseh mogočih strani ne spada za enkrat mlekarska šola nikamor drugam, kot v Bohinj. Elita bohinjskih živinorejcev je namreč pri tej priliki pokazala neoporečno, da je Bohinj za napredek na živinorejskem in mlekarskem polju vse bolj dostopen, kot katerikoli drugi okraj, oziroma dolina, da se da hitro prilagoditi zahtevam, ki ga stavijo nanj kmetijski strokovnjaki bodisi iz tega ali onega razloga in da je glede živinoreje in rentabel mlekarstva že prebolel takozvane otroške bolezni, katerih bodo druga okrožja še vsa deležna. Mojih nazorov je Bohinj na tem polju že dokončal z dobrim uspehom osnovno šolo, na svojo pest je začel že srednjo in treba je pomoči samo še od zgoraj, da pokaže, da je tudi vsposobljen za prvo in vzorno visoko šolo te vrste v državi SHS.
In sedaj še k premovanju kot takemu.
Ocenjevalna komisija je postopala skozinskoz nepristransko. Zato je bilo ocenjevanje končano šele okoli 17. ure. Da z oceno ni bil vsak zadovoljen, je naravno. Vsaka mati ima najlepše otroke na celem svetu. Večina živinorejcev se je okužila teh nazorov in smatra ljubljence svojega hleva za najboljše in najlepše, katerih ne more prekositi nihče. Toda vsake oči imajo svojega slikarja! Ocenjevalna komisija je ocenjevala namreč tekmovalce in tekmovalke iz treh vidikov, t. j. glede lepote in pravilnosti stasa, glede mlečnosti, oziroma mlečnih znakov in glede špecijalno bohinjske pasme. Zato je marsikdo izpadel, ki je polagal važnost samo na enega teh vidikov.
Na ta način je prisodila komisija največ točk in s tem tudi nagrade sledečim gospodarjem: Za bike: Peko-vec-Agotniku iz Stare Fužine, Roz-man-Žvabu iz Bitenj, Torkar-Mencin-gerju iz Bistrice in Mihu Benedek iz Koprivnlka. Zanimiva in za nepristra-nost ocenjevalne komisije značilna je okolnost, da je enako število točk prisodila tem bikom pred par dnevi iz popolnoma drugih mož in strokovnjakov sestavljena licencevalna komisija. Za telice: Mencinger-Ozefku iz Le-
: t
pene, Rozman-Žvabu iz Bitenj, Sodja Jožetu iz Češnjice, Rozman-Kašarju iz Kamnja, Rozman - Jevodovcu iz Kamnja, Logar-Logarju iz Bistrice in Rozman-Lenčku iz Nemškega Rovta. Za krave-mlekarice: Arh-Lavdonu iz Bistrice, Stare Simonu iz Koprivnika, Zupan-Rožiču iz Savice, Dobravec Martinu iz Češnjice, Medja-Markotlji iz Kamnja, Preželj-Mežnarju iz Rib-čevega Laza, Preželj Jožetu iz Srednje vasi, Logar-Ozefku iz Bistrice in Repinc-Pavovčniku iz Broda. Nad 50% s 25 točkami ocenjene prignane živine sploh ni prišlo pri nagradah več v poštev. Alfonz Mencinger.
MLINI NA VETER IN UMETNI DEŽ NA DANSKEM.
Država Danska, slavna v literaturi po Shakespearjevem Hamletu, v sodobni kulturi pa po vseobči naprednosti, je majhna dežela, ki ima prav majhne količine premoga. Profesor Le Cour, odličen znanstvenik, je koncem prošlega stoletja prišel na originalno misel: da se za pogone v obratih izkoristi veter. Svoj izum, osnovan na mlinih na veter, je tako izpopolnil, da z njegovo turbino lahko proizvajaš za celo gospodarstvo manjšega obsega. Mlini na veter so jako znana prikazen v Holandiji in Danski. V obeh državah jih uporabljajo za izsuševanje močvirij. Toda turbina na veter je v danski deželi tekom zadnjih desetletij zavzela naravnost odlično mesto tudi v tehniki. Turbina je napravljena iz jekla ter služi svoji svrhi z neverjetno dobrim uspehom. Danske električne centrale si z njeno pomočjo prihranijo ogromne vsote, ki bi jih sicer morale izdati aa premog.
Uporaba turbin na veter je kaj mnogovrstna. Pametni Danci jih izkoriščajo vsestransko. Nekaj navadnega so turbine, ki služijo kot sesalke za dviganje vode iz zemlje. Te sesalke dobavljajo pitno vodo za namakanje vrtov in polja. Vzorno dansko kmetijstvo je svetovno znano. Danski kmet s pomočjo takih turbin na veter in sesalk za vodo upravlja svoje imetje z ogromnim uspehom. Nekaj posebnega je na Danskem umetni dež. Danci speljejo v nalašč zato napravljene rezervarje, ki stoje visoko nad zemljo, velike množine vode. Kadar nastopi suša, odpro zatvornice — in na zemljo pada umeten dež, ki polagoma in blagodejno namaka vlage potrebno grudo. Poskusi so dokazali, da se z umetnim dežjem da doseči uspeh treh dobrih žetev. Umetno namakanje na Danskem je že tako visoko razvito, da obstoje v deželi delniške družbe aa proizvajanje umetnega dežja.
Kaj pomeni za Slovenijo nov davek na zaslužek telesnih delavcev? Kako
težko breme pomeni nov davek za delavce, dokazuje proračun ministra aa finance, ki domneva, da mu bo ta davek d6nesel v celoti 60 milijonov dinarjev, od katerih bo samo Slovenija plačala 12 milijonov, to je eno petino. Da se temu nesocijalnemu davku upirajo ne samo delavci, ampak tudi gospodarji, je čisto razumljivo.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. aprila se je pripeljalo 345 svinj, 2 kozi inf2 ko-zliča. Cene so bile sledeče: prašički od 5 do 6 tednov stari 75 do 105 Din, 7 do 9 tednov 125 do 150, 3d|4 mesece stari 225 do 325, 5 do 7 mesecev 450 do 550, 8 do 10 mesecev 720 do 850, 1 leto stari 1000 do 1200 Din. Za 1 kg žive teže 13 do 14, 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 Din. Prodalo se je-216 komadov.
Vrednost denarja. Za 100 Din se dobi 8.30 švicarskih frankov,151 frafi-coskih frankov, 39 italijanskih lir, 115.000 avstrijskih kron (11.5 avstrijskih šilingov, 1 avstr. šiling je 10.000 avstrijskih kron), 54 čeških kron. Za 1 dolar se plača 62 dinarjev.
Za predstoječo sezijo nudi
^EKONOM"
osrednja gosp. zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica Stev. T
E
j turške z etiketo 65 cm po Din 28.— 70 cm po Din 29.— 75 cm po Din 30 — »Vulkan« z etiketo 65 cm po Din 27.50 70 cm po Din 28.50 75 cm po Din 29.50 Plamenite z etiketo 65 cm po Din 29.— 70 cm po Din 30.— 75 cm po Din 31.—
Kmet, vedno brani ugled in čast svoje S. K. S.!
Samostojna kmetijska stranka za Slovenijo naznanja prc-tužno vest, da je njen član izvrševalnega odbora in predsednik krajevne organizacije SKS Šmarje-Sap, tovariš
IVAN LAH
posestnik v Šmarju
dne 24. f. m. po kratki bolezni umrl. Pogreb blagopokojnika je bil v nedeljo dne 26. t. m.
Odličnemu zastopniku kmetskega gibanja bodi ohranjen časten spomin.
Načelništvo.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
Marijin trg štev. S
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
sprejema hranilne vloge in vloge na .tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne, posebno kratkoročne kredite.
Posluje po celi Jugoslaviji
Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu
JUGOSLAVIJA«
sploSna zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani
sklepa: 1. požarna iBTarovanJa, 2. iivljenska zavarovanja, J. nezgodna In Jnmslveno zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razhtija stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba Je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice" in od zavarovalnih družb .Fentks, (požarni oddelek) in .Franko-Hongrolse" ves njihov kupčljski obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno In mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe .JUGOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta 15	Telefon 57i
Zdravilišče Rogaška Slatina. *
Najlepše in najbolj modernollurejeno zdravilišče kralj. SKS Swetownoznani zdravilni vrelci: JEMPEL", „STYRIfl", „D0NAT"
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.*
Sezona: Maj — september.
Cene zmerne. — 11 pred- in posezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost. — Prometne zveze ugodne. — Zahtevajte prospekte!
IRavnateljstvol zdravilišča! Rogaška; Slatina. bmXXXXXXXXXXXKXXXKX*KXXXK&
X
X X X X
Za pomladansko posetev lanu imamo na razpolago Ia RUSKO LANENO SEME, katero oddajamo pod lastno ceno.
Hehanitna vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica
ANTON ŠINKOVEC d. d., Grosuplje pri Ljubljani.
točno *
> solidno
Teodor Rabič
LJUBLJANA
rvV
Edino najboljši šivalni stroji so le
JOSIP PETELINC^a
Ljubljana
(blizu PreSernovega spomenika ob vodi)
znamke Gritzner in Adler za rodbinsko,
obrtno In industrijsko rabo. Pouk v vezenja In
krpanju nogavic brezplačen. Večletna garancija.	Delavnica na razpolago
Tll-IIIKTUSII Illill DRUŽBA
SIMON GREGORJEVA Uliti 13.
JEIEFOISTEV. 552. (iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
Tiska knjige, časopise, letake, poset-nice, razglednice, kuverte, brošure, račune, pravila, cenike, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine v eni ali :-: več barvah. :-: iiiiiiiiiiiiifiii!iiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii;;ii LASTNA KNJIGOVEZNICA.
Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posameznemu za vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki smrti naš« iskreno ljubljene soproge in mamice.
gospe
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, r. z. z 0. z.
ima v zalogi:
Domačo deteljo ....	po	Din 32,—
Lueerno.......po	Din 31.—
l*asjo travo......po	Din 30,—
Laško Ijuliko.....po	Din 19,—
Angleško Ijuliko ....	po	Din 18.50
Mačji rep.......po	Din 18.—
Vse vrste pese.....po	Din 22,—
nadalje sledeča ^^
Ap.neni dušik 16/17% . .	po Din	320,—
Thomasovo žlindro 18% .	po Din	135,—
Rudninski superfosfat 16%	po Din	90,—
Kostni superfosfat 18% .	po Din	150,—
Kalijevo sol 42% ...	po Din	160,—
Kajnit 15%..........po Din	100,—
Cene se razumejo franko Ljubljana.
Vse zgoraj navedeno blago se dobi tudi pri poslovalnici v Kamniku.
i zre k"a mo tem potom našo najglobljo zahvalo vsem onim, ki so nam izkazali svoj* sočustvovanje, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo: precastiti duhovščini, prostovoljni požarni brambi, Sokolu ter vsem prijateljem in znancem drage pokojnice na njeni zadnji poti ter za krasne vence ia cvetje.
Posebno se čutimo dolžni izrekati našo najtoplejšo zahvale g. dr. Choleva v Brežicah, ki je storil vse kar omogoča zdravniško znanstvo, da je pokojnici olajšal trpljenje in da bi ji rešil življenje, kakor tukajšnjemu prečastitemu g. župniku in g. kaplanu za njihova tolažila ob času bolezni pokojnice.
Iskreno sočustvovanje, kakor tudi ganljivi, od toliko strani nam došli dokazi, ki svedočijo v kaki meri je bila pokojnica vsestransko priljubljena, nam olajšujejo neizmerno tugo, ki smo jo utrpeli zaradi izgube ljubeče soproge in mamice.
Š ni a r j e- S e v n i c a, '26. aprila 1925.
Franjo. soprog, Angela, Matilda, Marija, Franc in Ivanka, otroci.
APNO
se bode dobivalo zopet od srede meseca maja naprej pri apnenici
Alojzija VODNIKA 'JftSE
Povpraša se lahko « pisarni v Ljubljani, poleg glav. kolodvora.
2LA7COTS
Premovanje
plemenske povedi
sreit Kranj, se vrši v so-bolo dne 9. maja. ob lA9-uri v Kranju na sejmišfu. Za premovanje je določeno 5000.— Din iz državnih sredstev živinorejskega odbora v Kranju, aa goved svojega okoliša. Živinorejci ste vabljeni, da priženete na to tekmo svoje najboljše plemensko govedo. — Živinorejski odbor v Kranju.
Priporočamo tvrdko
Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika ob Ljubljanici)
NAJCENEJŠI NAKUP nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic. vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo!
Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji „ V RT", Džamonja In drugovl, družba z omet. zav., Maribor. Največji libor rainovrstnih plemeaitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh •blikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi eepe in podloge istih. Seme ■elenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in raino okrasno grmovje in drevje imam* Zahtevajte cenike 1 eelo leto. Zahtevajte cenike 1
„Ekonom"
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zavezo vabi vse svoje qlane na
III. redni občni zbor
ki se vrši dne 6. maja 1925, ob 11. uri dopoldne t zadružnih prostorih v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7.
DNEVNI RED:
1. Nagovor predsednika.
Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo načelstva.
4.	Poročilo nadzorstva.
5.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1924. ti. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 1. Slučajnosti.
Opomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Računski zaključek je članom od 10. aprila t. 1. v zadružni pisarni na vpogled.
>EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, reg. zadr. i omej. zav.
Preklicufem
besede, ki sem jih govori! o Ani Zakotnjk-ovi iz Dor-farjev, da so bile besede le v šali izgovorjene in neresnične, jih tem potom preklicujem in plačam nastale stroške.	Valentin Starman.
Telefon št. 9.
r. z. z o. z.
Telefon št. 9.
Ljubljana^ Mestni trg št. 6.
obresluje vloge zelo ugodno in sicer
vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi,	po	8°/,
vloge z enomesečno odpovedjo, . .	„	10°/„
vloge z trimesečno odpovedjo, ...	„	12%
vloge*z~sestniesecno odpovedjo . .
Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov Din
Posojila daje le proti popolni varnosti, proli vsaj trikralnemu krilju na vknjižbo in na poroštvo.
Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti.
KAMGARN
In modni SevIJot za moške obleke.
R. MIKE Ali C LJUBE JANA
Velika Izbiral	Nizke cene!
„PAN0NIJAu
osrednja gospodarska zadruga
Maribor
Meljska ulica 12 (na dvorišču)
nudi svojim članom:
umetna gnojila — galico žveplo — rafijo — cement koruzo. — V zalogi ima tudi krajnike za ograje. — MltjO
Ml m gospodarske in gospodinjske lotreUBu.
■"i
Delniška glavnica:
Din 50,000.000 -Rezervni nakladi ca. Din 10,000.000--
LJANSKA
L
a——
Centrala: LJUBLJANA,
PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Melkovlč
Celje	Kranj	Novi Sad
Črnomelj Maribor	Ptuj
KREDITNA
Dunajska
BANKA
Sarajevo
Split
Trst
cesta
AGENCIJA: Logatec
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO

STROKO SPADAJOČE
Brzojavni naslov: ■ BANKA LJUBLJANA ■
Telefon št. 261, 413, ■ 302, 503 in 504 S
POSLE
Urednik: MILAN MRAVLJE.
Katiinila tl»karna »Merkur«, trj.-ind. d. d. v Ljubijo!
5348534848532348534853485323482323535323482348
53532348534848534853535353914853482348535353