v hoveni ineHtii 1. iioveiiibra 1890. XII, letnik.
UJiwjajo 1. ill 16. vtiactí^a meseca, CeiitL jim j« ztt Kdor žpIí kako oznauilo v „Dolenjske Novice" načelo I gill., za [iol )eLa 50 kr. — Naročnino S[)fejeiii& tisiíiti (iati, (ila^a za dvostopno petit-vrst« 8 kr. za J. Krajec v Novem meatu, dopise pa uredništvo,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr,
Gospodarslte stvari.
Viiiíirskíi nizstiiva v Novem uiestu.
Daii U"». oklobra je bil pomenljiv za líolenj-íko, V pnjaziiem iiaseui mestecu, ležeěťnj sredi vinorodne Doîeiiiske, je tetía <iné [jrviè ztiorovula iiaAa o. kr. kmetijska fiiuićba in sicer s progTaiuorti, kateri je moral rHZVt-tseliti vsakega za dobro stvar viietej^a Doleojca. Na (inevaeni red» tega zborovanja so bila namreč v.-sa najvažnejša vprafianja, ki zadevajo obnovitev uničenih vinogradov. Ob jedtieni pa se je slovesno otTorila tega dné tudi vinarska razstava, katero je priredila kme-tij.'^ka ^»odni/jiica, in katera je imela pokazati naSim vinogradnikom vse one pripomoèke, ki ro potrebni za nove nasade kakor tudi za ohi'aiiitev in vspešno obdeJovanje se obsioječih vitiogi'adov.
Vinarska razstava, o kieri boČemo danes nekoliko obširneje poročati, se je otvorila ob i), uri dopoludne v lepo okrašenih prostorih pre.snje davkarije po predsedniku c. kr. kmetijske dru^.be g- ces. Hvijtniku i. M u miku. Otvoritve se je
8 p r il v a.
Opravljala se je sv. rna^a v east najsvetejšemu Sreu Gospodovem. Hricujoř je bil tudi star gospod. To sicer ni bilo ni« nenavadnega, kajti gospod je hodil k masi vsaki dan, ali ob poznejřej uri, ker izogibal se je ljudem; „kjer je veliko ljudi" je govoril, lamo zanie ni prostora. Bil je tih samolarec, saiu zase živeč. Kaj ga je danes privelo k ranej inaSi?
Bode naj kakor koli, gotovo pa je, da zasluži naâo pozornost kratko premišljevanje, katero je imel duhoven po evangelju. Oziral se je v govoru na molitvico ; Srce Jezusovo, altar sprave, usmili se nas. Opomnil je, kako malo je srce èloveèko pripravljeno za spravo celo pri Čisto malem razialjenju ter povdarjal, kako potrebno je, da imamo spravljivo srce, ki je pripravljeno odpustiti, kazaje besede Gospodove iz pridige na gori, da se moramo spraviti z nasprotnikom, pre-deoj prinesemo svoj dar k altarju.
udeležilo mnogo odlične gospode in vse polno vino-graihukov. Med povabljenimi gosti smo videli gg. : vladni tajnik dr. pl. Kron, zastopnik deželnega odbora dr. 1. Žitnik, proèt Urb, okrajni glavar O. pl, Vesteneck, novomeški župan dr J. Sche-gula, vodja H. Dolenc, ravnatelj dr. .S u p p a n , vitez Savioschegg, mnogo gg. diibovotkov, učiteljev in posestnikov iz vsili okr;ijev Dolenjske in g. F. Kavčič iz Vipave. Mno^:o8tev:lno zbrano občinstvo je pričalo o izrednem zanimanji za stvar.
Točno ob i), povzame pristav g. V K o lir-man na čelu polnoštevilno naviočega odbora kmetijske podružnice besedo, pozdravi g. ces. svetnika I. MIImika in vse navzoče, in prosi prvega, potem ko je na kratko povedal pomen in nalogo prirejene razstave, da blagovoli razstavo otvoriti. G. predsednik se na to v lepih beaediib zahvali in izreče, da je njega iii ves osrednji odbor vest o prireditvi^ te obče koristne razstave zelo razveselila. /eleČ se, da bi razstava dosegla svoj namen, je otvoril razstavo in stopil v spremstvu navzočih gostov v razstaviiie prostore.
Besede so prihajale iz srca, ter segale v srce, tudi našemu staremu gospodu. Brž se je vrnil, ali duliovnove besede mu niso hotele iz glave, pa so bile tudi istiiiito resne: Spravi se z nasprotnikom dokler si na potu, tako se je govorilo. Kako kmalu poteče njemu pot, ko je še tnogoca sprava, kajti gospod je bil vže jako v letih.
Bolj živo nego kedaj, nam je sedaj prihajalo v spomin, kako se je pred 10 leti pregrešil nad svojo edino hčerjo. Ta je takrat stopila predenj s prošnjo, naj privoli da vzame necega železniškega uradnika, ki pa oČetu ni bil po volji, ker je imel premalo premoŽenja. Ali Marjeta je ostala trdna; prosila je pač očeta odpusČenja, ali zastonj! S solznimi očmi je zapustila rojstni dom, o^e pa je gojil odslej zoper hČer, se bolj pa zoper njenega moža, nepopisen srd. To se je posebno pokazalo, ko je pred 9 leti h6i smrtno zbolela. Zet je pri-hitel k očetu ter ga srČno prosil, naj vendar pride ter se spravi s svojim detetom, da ne bode èla s sveta, ne da bi se bila prej spravila s svojim očetom. Pa kaj mu je odgovoril stari gospod?
Dve prostorni sobi «ta bili prepolni zaniiniviii in podužiiih predmetov. V prvi sobi izloženo je bilo na desni strani raznovrstno orodje, ki sluS^i za obdelovanje vinogradov in trtnic, za rigolanje, saditev itd. Orodje so razstavile vse domače tvrdke: A. Gustin, A. Pauser, Kiissel & Koiiřan, Fr, Kastelic iz Kandije. Posebno okusno sestavljeiia je bila piramida g. A. (ruština, postavljena sredi sobe in olepíaiia z najrazno-vrstnejšim orodjem. Tudi kmetijska sola na Grmu je razstavila v tem oddelku svoje vipavsko orodje, ki se posebno priporoia za globoko prekopavanje ali rigolanje vinogradov. Poleg îpga orodja razstavljeno je bilo v tej sobi tudi različno orodje in priprave za cepljenje trt (noži, kleňže, ákarje, gumi), katero so izložile vse prej naštete domače tvrdke, razun teh pa tudi še domača tvrdka g. Fran Perko (zlasti gumi „ekscelsior") in tvrdka Fr. Ju van iz Ljubljane, ki je razložila obilico najraziioyrstnejèih prav pripravnih nožev ia škarij. Na levi strani sobe so bile razstavljene trtne Škropilnice in sicer od domače tvrdke Fr. Seidl škropilnica sestave „Candeo" fškarje) in gumijeve cevi, od tvrdke Fr. Kašteli c iz Kandije tudi škropilnica enake sestave, od tvrdke A. H u b er iz Ljutomera na štajerskem dve tako imenovani „ljutomerski Škropilnici", od Živica & Co. v Trstu pa 3 škropilnice Ziviceve sestave z lesem'mi in platnenimi brentami. Domača tvrdka A. Kastel ic je razstavila lesene brente za škropilnice in različna sita za precejanje raztopljene modre galice in apna.
V drugi večji sobi so se nahajali pred vsem lelo podučni predmeti, katere je razstavila kme-
„Ne vem, kaj hočete od mene; jaz nimam nobenega otroka več," je bila trda in mrzla beseda. S solznimi očmi je bežal zet. ter tasta ne več videl.
„Nikacega sovraštva, še manj pa prijateljstvo" ; s tacimi besedami je gospod varil samega sebe, domišljevaje si, da nima sovraštva v srcu. Tako se sicer ljudje v enacib okolisčliiah dostikrat izgovarjajo, toda zastonj ; ravno to jih v jezi in sovraštvu èe bolj utrjuje.
Danes zjutraj je pa Čul Čisto druge besede ; „Odpustite, pa se bode vam odpustilo" — posebnež je jel premišljati, ni li tu in tam ravnal napačno. Bil je resen in potrt.
Pač se je stara jeza ob gotovih časih še vzdigala. „Pravico imam do svojih otrok in kot oče smem zahtevati, da me bëi uboga," je govoril sam sebi. Gotova resnica je to; toda hči ga je prosila odpuščanja, moral bi jej podati roko v spravo. Take misli so mu rojile po glavi ter ga napravile kar čudnega in smešnega. Zet naj ima vso krivdo. Ko bi ta ne bil prišel, bi ne bilo
tijska šola na Grmu. Posebno zanimivi so bili trije prav lepo prirejeni modeli od mavca, za to priliko nalašč modelovaní od vodje g, R. Dolenca. Prva dva modela predoČujeta nam prav nazorno, kako je po vipavskem načinu pričeti z rigolanjem vinogradov in kako je to delo nadaljevati. Tretji model nam pa kaže uioriio napravljen vinograd s potrebnim podzidjem, odtoki za vodo, s pravilno zasajenimi vrstami itd. Dalje je razstavil ta zavod v treh primerno prirejenih zabojih naravne uzorce, kako je izgojevati ameriške cep-Ijenke v prvih petih letih in pozneje, v dveh zabojih pa naravne u/orce, kako se trte pravilno in napačno grubajo. Na steni so bili razstavljeni naravni uzorci, kako je sajenke pred saditvijo obrezati in sicer za saditev v ljuknje in v jamice. Podučai 80 bili tudi naravni uzorci ameriških cepljenk, dobljenih z raznovrstnim cepljenjem in različnim ravnanjem v trtnici. Na listih ameriških trt se je lahko opazilo značilne oblike raznih vrst, ki se dandanes priporočajo. Različne trte po stenah so kazale v naravi naj navad nejše trtne bolezni, kakor strupeno roso, grozdno pleanobo in črni palež. Zanimivo je bilo videti sledove trtne uši na okuženi trti in preparat trtne usi, na katerem Sfi je lahko opazovalo vse življenje tega pogubo-nosnega mrčesa Dalje je zavod razstavil tudi različno grozdje in sicer 12 vrst grozdja od takih trt, ki se priporočajo za cepljenje ameriških trt. Na drugi strani mize pa ju bilo na ogled izpostavljenih 10 vrst grozdja od samorodečih ameriških trt, ki se ne priporočajo za saditev. Zelo poduČna je bila tudi razstava dobre in slabe modre galice (razstopljene v vodi) in raztopnina modre
treba nikdar vzroka jeziti se nad hčerjo. Pa kedaj je mož starega gospoda žalil? Gospod je iskal vzroka, da bi se jezil, pa ga ni nasel. Pa je li sploh imel vzrok jeziti se? Bi li ne bilo bolje, da se spravi z dozdevnim nasprotnikom, dokler je Še na potu — v življenju? In kako hitro to lahko poteče! Gospod je vže prestopil 77. leto.
V kratkem povemo. Stari gospod je imel celi teden i vestjo hude boje, in bolj in bolj je uvi-deval, da ni imel vedno tako prav, kakor si je doslej domièljeval. Slednjič je sklenil edino pametno in pravo, ali stalo ga je velilto premagovanja. Dva dni pozneje se je odpeljal z vlakom v mesto, kjer je bival tedaj njegov zet. Lahko je našel njegovo stanovanje.
Tu v druiini je bila po mislih sveta — sreČa doma ; ali vendar ni bilo prave popolne sreče. Gospo je trla neka skrivna reč; poznalo se jej je na obrazu.
Ravno sedaj je tudi slonela na oknu, gledala predse ter govorila: „Oče, oh oie. Vi bi odpustili svojemu otroku, ko bi vedeli, koliko zavolj Vas
galice in apna, pri kateri se je lahko vsak na svoje oči 8 pomoÈjo lakmusovega papirja prepriial, kedaj je pravilno napravljena. Pravilna naprava raztopiiine modre gnlicti iti apna pokazala se je tudi Y posebiii kadici. Soia je razstavila razun vseh teh prednieiov tudi Se pripravo za določevanje apna v zemlji, pripravno škailjo za zeleno cepljenje, injektor a!i pripravo za pokonČevanje trtne uši v zemlji z žvepljanim ogljikom in ozaljaala stene z raznovrstnimi podobami, predatavljajoČim različna dela v trtniei, trtne škropilnice itd.
(Kunec prihodiijiĚ.)
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
Državni zbor razpravlja o novem domovinskem zakonu. Nas poslanec FovŠe je jako temeljito g-ovoril, kako je treba izpremeniti zakon doinovinski pravici, da se kmečkim občinam polaj-èajo večkrat silni stroški. Tiidi novoizvoljeni g. poslanec dr, ŠuSterSič se je dobro „postavil" v državnem zboru. In sicer ob prvem svojem nastopu že. Pozival je vlado, naj na pripraven način poskrbi, da se ne ovirajo kreditne družbe po ozkosrečni praksi sodišč v svojem delovanju. Dve sodišči na Primorskem sta bila namreč razsodila, da ne smejo posojilnice, ustanovljene po RaiiTeisnovem načinu, sprejemati, hranilnih vlog od neudov. Svoj nujni predlog je dr. Sušter^iČ tako dobro utemeljeval, da je bila nujnost predloga soglasno sklenjena. Kar je pa Že zanimivo: zaiel je svoj govor v slovenskt-m jeziku, ki se že dolgo ni sliéal v državni zbornici.
Pri dopolnifni volitvi za državni zbor namesto ranjkega kanonika Klu na je bil i/.vo]jen 29, vinotoka gospod deželni poslanec ViŠnikar.
trpi. Ako bi bila spravljena z Vami, bi bila popolnoma srečna''. — Solze jej stopijo v oči. Ne sluti pa, da stoji pred vrati star gospod, ki je čul njene zadnje besede.
Trkanje se čuje. (íospa odpre ter prestrasena stopi nazaj, n^^®' o^c!" več ne more govoriti, beseda jej zamre na jeziku.
„Da, drago dete, prinesel sem ti spravo, po katerej si toliko časa hrepenela, Oj, zakaj nisem tega poprej storil!"
„O, ni se prepozno" odgovori hči polna veselja. Presrečna si pripovedujeta oče in hči, kaj ata doživela ter pozabita, kako čas hiti. Zopet ae odpro vrata. Marjeten mož, toliko let sovraženi Človek, vstopi, Kakor okamnjen obstoji na pragu, komaj verjame svojim očem. Stari pa mu stopi naproti, poda mu rokó z besedami : „Mir, edinost in ljubezen naj odslej vlada med nami".
Po 16. letih si podasta roke moža tako različna po značaju in mišljenju.
V Pragi umrl je izdajatelj in lastnik „Narodnih listov" Dr. Julij GregTj neumorni in mnogo preganjani boritelj za svoj češki narod.
Na Ogerskem se vže vrse voltive za novi državni zbor. Vrse se prav po ogersko. Znano jp, da je ob času volitev dandanes kolikor toliko boja med strankami. Ali to, kar se sedaj godi onikraj Litave, ni več volilni boj, to je mesarsko klanje. Pravega kotoliškega duha presinjena „ljudska stranka" hoče tacega duha prinesti tudi v zbornico. Zato svdje ljudi postavlja po deželi za kandidate v državni zbor. Liberalna vladna stranka postavlja pa svoje. In postaviti jih hoče na vsak način, jnakari če teče rdeča kri. In res že teče. Z voliSč prihajajo grozna poročila. Volišča so prava bojišča. Kandidati se predstavljajo. Med strankama nastane prepir. In orožniki na povelje uradnikov z golo sabljo udarjajo in streljajo uboge kmete „ljudske stranke," češ da so rogovileži, da se drugače ne da napraviti mir. Dosedaj je bilo mrtvih 12 oseb, med njimi je bila ustreljena dvanajstletna deklica; nad 50 je pa težko ranjenih. V kraju Erdiikozu vlada nekak obležni stan. Od 5. ure popoldne se ne sme nihČe več prikazati na ulicah, in ob H, uri se morajo ugasniti luři po vseh hisali. človek se nehote vprašuje: ali se more kaj takega goditi v 19. stoletju? Pa to je dejstvo, da se godi. Seveda, vsega tega — trobijo liberalni listi v svet — je kriva „ljudska stranka"; orožniki in uradniki izpolntijejo le svojo dolinoat, Čei da bodo napadeni od besneče druhali „ljudske stranke." Pa če bi bilo to tudi res: ali kdo je vzrok, če si ljudstvo na tak način skuša pomagati? Se Črv se zvija, če nanj stopis. Pa bi se katolik ne, če mu z nogami teptajo največje svetinje, svetinje katoliške vere in njenih pravici Mi nikakor ne zagovarjamo takih izgredov in takega poČenjaiija ljudstva, ali reči mora vsak razsoden človek : To, kar počenja košutova stranka na Ogerskem z ljudmi „ljudske stranke", da jih toliko Časa draži in Sčuje, dokler ne vsplamte jeze in zagrabijo palico in kamenje, da jih potem kolje in strelja, — to je surovo, to ponižuje vzgled vse avstro ogerske države 1
Kaj je novega po âirokeui svetu?
Italijanski prestolonaslednik se je 24. okt. v Rimu poročil s črnogorsko princezinjo Heleno, ki je pristopila iz pravoslavne v katoliško cerkev. Poročiti sta se dala, kakor zahtevajo italijanske postave, najprej civilno, potem cerkveno. Nekateri, ki radi v svoji radovednosti in zlobnosti modrujejo tudi tam kjer ni treba, modrujejo in se popraàu-jejo tudi; Bog ve, zakaj je pristopila Helena v katoliško cerkev! Morda jej je le bolj dišala italijanska kraljevska krona, úkor pa da bi bila to storila iz prepričanja. Mi le toliko pravimo:
Nespametno, tia, krSČanski ljubezni nasprotno je tolmačiti njej prestop krivo. ííodiitio veseli, da je prava Kristusova cerkev dobila zopet jedno dušo. Nje se bo inonia božja previdnost poslužila, da bo vzbudila pri raïkolnikih drug'acno, boijáe miienjří o rimsko katoliški cerkvi.
Ruski car biva sedaj pri sorodnikih svoje žene v Dřirmstadtu iia Nemškem. Se>Ia sta se na, prijateljski pomenek tudi z nemškim cesarjem. To daje Nenieeni upanje, da se prijateljsko razmerje med Rusijo in Nemřijo ni ae izpremenilo vkljub earjevtmii Invanju na Fraiicozkem,
Na Kubo so odposlali Spanci zopet 50.000 mož. PťjroĚila v/, Madrida trde, da bo zopet pos kusil svojo sreíío jfenera! Maniner Campos, ako sedanji poveljnik AVeyler ne sporoři v kratkem o boljsili vspehili. VUda se boji doma resnib nemirov, ako ne bo zaduiiena do spomlad! kubanska vstaja
Pià(! se uiiiii:
Iz Metlike. — Pri najlepšem vremenu se je dne 26. oktnbra tú pri nas vršilii živinska razstava. Iz Ljubljane sfca prišla gospod Serniig, podpredsednik kmetijske družbe in deželni živinozdravnik gospod dr. Wagner.
G-oved je bilo pripeljanih 113 komadov, in sicer bikov 11, krav 48 in telic 54; lepo število, pa tudi lepo spričevalo zlasti za metliški okraj, da živinoreja vrlo napreduje, dasi je revščina zmiraj bolj občutljiva, Čraomeljski okraj je poslal 7 glav, vse druge i'azstavil je metliški okraj. Najlepši glavi .ste biii gosp. barona iz Krupe, pasme murbodenske (Judenburg) na Štajerskem. Premije so dobili; Ker se je gospod baron odpovedal premiji, je prejel prvo premijo za krave 20 gld, Fr. Skušek iz Metlike, po l6 gld. Franc (justin, Jan. Koren, Fr. Golob, vsi iz Metlike, Martin Vidmar iz Sel pn Semiču; po 5 gld. Janez Hrani lovic iz Metlike. — Za telice; 20 gld. Jure Kastelic iz Drašiž, po 10 gld Amal. Weibl, Jan. IvanetiČ, Meta Kom pare, vsi iz Metlike; 6 gld. Jan. Bezek iz Metlike in Jure Slobodnik iz Rado vice. — Za bike: 25 ^d. metliška metitna obSina, 16 gld. Fr. Suš tersi č iz Črnomlja; po 10 gld. Jožef Klemenèic iz Sel pri huburn, Lud. Mavric iz Metlike, M. Oberman iz Curil, M. Plut iz Vinega vrha pri Semiču; 6 gld. Ive Jakljevič iz Jtadovič, Marko Pezdirc iz Metlike. — F, Žigon, F. Barbić in L Gregorič h Metlike dobili so priznanje.
Il Sv. Križa pri Litiji. — [Pouk, semenj, vinska letina, posojilnica.] V nedeljo 18. t, m. je prišel k nam iz Litije c. kr. okrajni živinozdravnik g. Hugo Turk in je po litanijali v šolskem poslopju govoril o živinskih boleznih. Prišlo nas je nad 100 mož in smo zadovoljno poslušali zanimivi govor. Pravil je o prešičji kugi in rdečici, nadalje razlagal vzroke živinskih boleznij, kakor so: slabi nesnažni hlevi, slabo krmljenje, nezdrav zrak, bakciii, nepravo pleme. Te nanke bi morali res spoliiovati, potem nam bodo še le koristili. G. živinozdravnik je sam pohvalil, da je prišlo toliko mož, kakor nikoder drugod, kjer je imel taka predavanja. — 26, oktobra je bil pa semenj. Bil je zelo dobro obiskan; posebno prodajalcev je bilo
skorej se enkrat toliko, kakor druga leta. Zato ni čuda, ako niso toliko stržili, kakor drugekrati, zlasti pa zato ne, ker še nismo prodali mošta. Letos se je vinska trgatev precej zakasnila, ker je bilo mnogo vremeuakib nezgod toča in slabo deževno vreme. Tudi rja (palež) je trt u mnogo škodovala. Sicer je pa vinska letina še dosti dobi'a. Vina se je pridelalo ponekod manj, n. pr. v Gobniku, ponekod pa več, kakor lani, namreč v Moravski gori. Vino je še dosti dobro, dasi ne presega lan,«kega. Posebno se pozna vino iz vinograda, katerega trtje je bilo škropljeno, od tistega, ki ni bilo škropljeno. Večinoma so pri nas vsi žvepljali dvakrat, ali vsaj enkrat, kar e seveda premalo. Nekaj pa je še tudi takih, ki mslijo, da jim bo trta brez vsega truda in tudi brez škropljenja rodila mnogo dobre kapljice. Pa letos lahko vidijo, da le škropljenje pomaga, će hočejo sploh pridelati kaj mosta. Ker so ljudje lani dosti skupili za izvrsten „cviček", so se tudi rea vneto poprijeli vinogradov, kar jim gotovo ni v nečast. Pridite pokusit naše vino in laliko se prepričate, kako in kaj. Kot namizno vino se najbolj ugaja dolenjski „cviček".
Pri nas je že od meseca maja ustanovljena posojilnica po Kailleisnovem načinu in dobro deluje. Le želeti bi bilo, da se v tem oziru predrami zaspana dolenjska stran. Na noge Dolenjci, začnite uatanov-Ijati posojilnice po Raifteisnovem načinu, ne bote se kesali. Krščansko-socijalna ideja naj preustroji tudi dolenjsko stran. Ni samo zadosti imeti kozarček vin-Čka in se pri njem tolažiti z boljši bodočnostjo, ampak treba delovati in sicer resno delovati, zakaj dolenjski kmet propadal
Iz Dobrove pri Ljubljani, dné 24. oktobra, — ["Družhiue stvari in razmere.] Čast. g. kaplan Anton Hribar deloval je tukaj nekaj manj ko pol-tretje leto. V tem kratkem času pridobil si je tukaj zlatih zasing. On ni bil le goreč duhovnik v svojem poklicu, marveč tudi z dušo in telesom vnet za po-vzdigo gmotnega položaja tukajštijega marljivega kmet-skega Ijtidstva. Sč svojim prijaznim in mirnim značajem pridobil si je tukajšnje dobro prebivalstvo v tem kratkem času tako popolno, da se mu je k vsemu dobremu in naprednemu tudi izvan poklica njegovega dalo voditi, kot krotka jagnjeta. Vesel je bil, kot je človek, ki ima povsem mirno in čisto vest. Njegovo dobro in zlato srce ljubilo je vse in vsakega brez izjeme. Udana mu je bila šolska in odraščena mladina tako, da se je iz prave Čiste ljubezni in hvaležnosti ves Čas ravnala po vzvišenih naukih svete resnice, katero jej je ob vaakej priliki z vso vnemo delil. Ako je videl potrebo, nastopil je tudi resnobno-Ijubez-njivo, in vselej z najboljšim vspehom. Osebnega sovraštva njegovo blago srce ni poznalo.
Kakor mladina sploh, tako udani so mu bili tudi samostalni gospodarji. Kar neutegoma ustanovil je l)il letos tnkaj kmetijsko podružnico, katerej predsednik bil je od začetka do svojega odhoda na novo službo v Smlednik, dné 21. t. m. Dasiravno mlado, postavil je podružnico na prav krepke noge v vsakem oziru. V zboljšanje gmotnega položaja imel je vrli g. Anton se prav koristne namene zasnovane ; „požarna bramba", „Reifeisnova posojilnica" in „kmetska zadruga" bile ao po njem za tukajšnjo občino projektované : ko bi bil še kaj časa tukaj ostal, gotovo bile bi se tudi obistinile, ker je bil mož v takih zadevah požrtvovalen in vstrajen, ter si privoščil za take osnove tudi potrebnega časa in potov. Žal, da nas je zapustil ! Tukajšnje prebivalstvo, osobito pa kmetijska podružnica ohrani
ga pa vedno v najhvaležaejaem spominu, ter mu kliče iz vse udanoBti: Boç Vam povrni Vaš veliki truii in prizadevanje za nas dušni iu telesni blagor! Božji blagoslov in pomoč božja bodi vedno z Vami t Smled-skim fiiranom pa moramo v bratskej ljubezni čestitati, da 90 dobili tako vrltiga in blago-milega duhovnega pomočnika v svoje srediSČe!
Přetečeno nedeljo imela je tukajšnja kmetska podružnica svoj izredni občni zbor. Pri tem smo zvolili podružnici novega predsednika, preč. gosp. župnikii Antona Lováina, kateri jej bodfi v prihodnje pravi skrbni oče, kakor jej je bil preje njeni ustanovitelj. Tudi odbor se je pi-i tem popolnil z enim novim odbornikom; kot tak izvoljen je posestnik in kovač France Do v a k iz Dobrove. Posvetovalo se je ob tem tudi gledé uakupa družbene slamorezniee, katera fle áe ta teden le-sèm prepelje in vpričo udov poskusi. Didočilo se je dalje tudi vse potrebno, kar za prihodnost v to-le stvar pripada, t. j.; o porabi slamorezniee po udih podružničnih in privatnih strankah, o zanesljivem in izvežbanira slamorezcu, njenem čuvaju ob delovanji njenem, ter o kraju, kjer bode ob mirovanji spravljena.
Bog daj obilnega blagoslova in pomofi svojo koristne) podružnici. Vodstvo njeno je v skrbnih in dobrih rokah.
Jiomaće Tostl.
(Presvitli cesar) daroval je za zgradbo stolpa pri cerkvi v Lokvici pri Metilkl 300 glđ. iz svoje zasebne blagajne.
(Duhovske premembe.) G-. V. Bergant je bil instaliran za župnijo Mirnopeč, na njegovo mesto v Brusnice pride g. župnik S. Lavrič iz Ambruga. V Šempeter pri Novem mestu je prišel g. J. Erker, novom ašnik.
(Imenovanje.) Gospod Jos. Koritzky je imenovan geometrom druge vrste v Novem mestu.
f (Anton P roseni k.) Po dolgem bolehanji umrl je 22. oktobra v Metliki občeznan rodoljub, trgovec Anton Prosenik, star 55 let. Zavzemal je mnogo odličnih mest ter bil tudi odlikovan z zlatim križcem za zashige. Naj v mira počiva! — Jurij Osterman umrl je přetečeni torek v Kandiji pri Novem mestu. Spremila ga je meščanska garda kot zvestega člana, z godbo ter mu na grobu vojaško čast skazala s strelom. Kajni bil je tudi v bitki. Naj v
miru počiva!
(„Dolenjski Sokol") imel je 19. minolega meseca občni zbor. Glavni namen mu je bii, v društvo zopet več življenja spraviti, in videti je, da se bo to tudi posrečilo, kajti pristopilo je mnogo novih Članov, ki hočejo z vso vnemo telovadbo pravilno gojiti. Ustanovili so tudi tamburaški zbor.
(Oddaja, trt iz podr užnićne trtnice v Novem meatu.) Naročene trte se bodo oddajale v pondeljek 9. novembra 1.1. ob 1 uri popoludne, kar naj blagovole naročniki na znanje vzeti. Zglasiti se je za nje pri g. Fr. Perko-tu v N<»vem mestu.
(Otvoritev vinarske razstave in izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Novem mea tu.) Razstava je bila dné 16. oktobra slovesno otvorjena po ces. svetniku g. I. Murniku in sicer ob 9. dopoludne v navzočnosti odlične gospode in mnogoštevilnih gospodarjev. — Ob 10. dopoludne se ]e pričelo v čitalniški dvorani zborovanje, katerega se je udeležilo okolu 170 vinogradnikov iz vseh oki-ajev
vinorodne Dolenjske — vkljub skrajno neugodnemu vremenu. Mesto je pokazalo zborovalcem prijazno lice. Na „mestni hiši" kakor tndi na „Narodnem domu" 80 vihrale zastave v znak, da je vspelni razvoj dolenjskega vinogradarstva mestu na srcu ležeč. To so pričale tudi pretepe besede, s katerimi je pozdravil mestni župan g dr. Schegula vse zbrane zborovalce v čitalniški dvorani. O vinarski razstavi kakor tudi o zborovanju bodeino obširneje poročali.
(Ali prézgodaj ali prepozno? Prinesel nam je nek dijak živega majnikovega hrošča, tudi g. lekar Bergmann jih je že našel na vrtu poleg čespljerih korenin. Vsekako je to redka prikazen. Naravoslovci bi vedeli povedati, ali so to prezgodnji ali prekasni hrošči, ali bodo čakali v hroščevi obleki prihodnjega majnika, ali bodo kot taki v zemlji poginili.
(Vreme in voda.) Minoli teden bilo je toliko ugodno, da so ljudje še zadnje pridelke pospravili ter tudi za štelo nekoliko poskrbeli. Tndi vode 30 precej odtekle. Še već kot na Dolenjskem, so pa to pot imeli Goreiyci^ nadloge s povodnjo. Savska mostova pri Tacenu in Črnučah sta bila radi nevarnosti zaprta prometu; poslednji se je celo nekaj usedel in nekaj malega premaknil. V papirnici pri Medvodah je Sava jez predria. Kako so pa Savski bregovi zdelani, si zamore misliti, kedor vé, kako deroča je Sava, V Trstu bil je tudi dvakrat takov naliv, kakoršnega že 50 let ni bilo. Voda je po pritličnih magacinih gi-ozno veliko škode napravila.
(Lukežev sejm v Novem mestu) je bil dobro obiskan, vendar ne tako, kakor druga leta ; vzrok temu je bilo dobro vreme, kterega je naš kmet ua polju uporabil. Ko se je kupčija najbolj razvila, je pa tnďi dež vmes posegel skoro za dve uri. Živine je bUo dosti, posebno pa se prašičev.
(Vinska prodaja) se letos ni Še nič kaj oživela, dasiravno je vina letos več od lani. Tergatev se je bila vsled neugodnega vremena zakasnila, in z njo tudi prodaja. Dobrota vina letos vsekako ne bo toliko dobra, kakor lani, kdor je pa pri tergatvi gnjilo grozdje odbiral in se tako trudil za dobro blago, je seveda s trgatvijo veČ stroškov imel, toda vino bo pa tudi vrimerno mnogo boljše, stanovitnejse in več vredno. Cena moštu je sedaj od 8 do 12 gld, atari veder (40 bokalov), tudi po 14 gld. so ga že iiekteri plačali gospodarjem, ki so z vinom na dobrem glasa.
(Nesreča.) 26, t. m, okoli 4. nre popoludne vračal se je Karol Petrič iz lova domu. Blizo doma že, vzame svojo pusko iz rame, hoteč jo razbasati, ter ravnal tako neprevidno, da se le-ta izproži ter nekaj korakov oddaljenega slaboumnega Jan. Jelenc-a iz Radeč zadene in ga takoj usmrti. Petrič izročil se je sam sodišču,
(Ljudsko gibanje.) V političnem okraju Krškem, ki šteje 53,227 prebivalcev, bilo je v tretjem četrtletju t, I poročenih 45 parov, rojenih 463 otrok, umrlo je pa 295, v naslednji starosti: V prvem mesecu po rojstvu 15, v prvem letu 54, do 5. leta 118, od 5.—15. leta 58, od 15,-30. leta 27, od 30.—50. letá 26, od 50.—70. leta 40 in od 70. leta dalje 25 oseb. Precej po rojstu umrlo jo 6 otrok, na jetiki 30, na plučnici 9, na davici 65, na škriatinki 12, na osepnicah 6 in na oslovskem kaàlju 2 osebe. Ponesrečenih bilo je 11 oseb.
(Deželna kmetijska šola na Grmu,) Přetečeni četrtek 24. okt, sklenila je ta jola svoje iolsko leto, in pri tej priliki napravila izpit ali ixpra-
ievanje učencev. Navzoč je bil deželni odbornik g. dr. IgD. Žitnik kot zastopnik dežeíuHga odbora, g. okrajni komisar Kres se kot zastopnik vlade, goap. Šmibelski župnik, duh. svétnik Anton Peteri in in diugi. Spraievanje trajalo je tri ure, in vendar je na Tsako Btroko prav malo časa prišlo, kajti menda 20 predmetov imajo. Sprnáevajije bilo je res zanimivo in 8e za poahišalce marHÍkaj pouínega. Učenci so odgovarjali skorej da brez issjetiie tako jasno, da je že iz odgovorov znati bilo, da temeljito svoje stroke raaumejo ne samo po knjigi, teniuč tudi po dejanj«. Po končantni spraševanji ogovoril je gosp. poslanec dr. Zvitek učence, i'ekši, d^ iz teh izpraševanj iu iz predloženih pisunih in naauih del razvidi, da so se res mnogo in temeljito naučili, in da je iz tega lahko razsoditi, da so ne g. voditelj in gg. učitelji pošteno iu z veliko spretnostjo trudili, da ao tolik vsiieh dosegli t«r šolskemu vodstvu in gg. učiteljem očitno hvalo izreče. V zbranih besedah je dalje učencem na urce položil, da naj lepi poduk in obširno znanje, ki so ga v zavodu si prisvojili, tudi dobro in z razumom izkoristijo ne samo sebi v korist, ampak tudi di ugim kmetovalcem, kterim naj bodo nekak vzor v umnem gospodarstvu. Da tudi v svojem stanu lahko sloviti možje lostunejo, kierini bodo potomci hvalo Tedeli. Poveđa je gosp. poslanec dalje, kako požrtvovalna je dežela v svojih zastopnikih za kmetijski pouk in podporo, in koliko tudi vlada stori, ter da ima kmetijstvo v našem presvitleni cesarju visocega mogočnega in dobrotljivegtt zaščitnika, kakorsnega sedaj nobena druga država nima. S željo, da ga dobrotljivi Bog ohrani do okrajnih mej Človeškega življenje, zakličejo navzoči presvitlemu cesarju trikratni „Živijo". Ko je še goBp. vodja Dolenc učencem drugoletnikom nekaj lepih poukov v slovo dal, dobili so spričevala. — Pnhodnji teden prične se zopet šolsko leto. Naj se nihče ne kesa, kdor je svojega sina temu zavodu izročil.	_
Kaziic Tosti.
* (Kupčija z otroci.) ,_,Hrv!itski radnik" poroča, da živi v Krapinskih Toplicah pek Vincencij Gunze, kateri se biivi s kupčevanjem otrok, katera pošilja ? Ljubno na Štajersko peku G-aiaerju, ki trži z otroki, kar na debelo. Gaiser plačuje Gun-zetu za vsakega dečko 10 gld. Vsakemu dečku, katere pošlje Gunce na štajersko, přišije na suknjo listek z napisom „Gaieer Leoben" in ga odpravi po železnici, Gaiser ima dečke nekaj časa |>ri sebi, da jih „dresira", dokler ne dobi naročilo, da katerega posije. Dečke prodaja po vsem Gornjem Štajerskem po 20 do 30 gld. največ pekom, kateri dobe jako težko vajence. Pri Gaiserju se nahajata zdaj dva dečka. Kolikor se je moglo dognati je že prodal nekemu Wimerju tri dečke po gld., tri je prodal v Bruck po sa gld., dva v Knittelfeidu po 22 gld. Dečki morajo delati ko živina iu stradati ko psi. Pred nekaj tedni sta bila zopet dva dečka na potii v Ljubno. V Brucku nista izstopila iz vlaka iu «e pomotoma peljala do Mnnzuschlaga, kjer jih je kondukter vrgel z vagona. .Šla sta nazaj in prišla v Gradec, kjer ju je policija aretovala in odpel ala v pisarno pekovske zadruge, katera je posredova a, da sta bila izročena Gaiserju. Ker sta bila dečka jako siaba ju je Gaiser prodal nekemu Glatzu v Knittelsfeldu po 16 gld. Glatz je pridržal močnej-iega. slabejáega pa prodal nekemu krojaču z& 10 gld. Kaj če ae pa vlada za vse to nič ne zmeni P
V Novo Mesto meseca septembra vračujoča se pisma:
Beno Stefiiii, Steinbriick ~ Boje Marija, Karlovec — Čebokli Anton, Puchberg — Gaba Ljudovik, Sv. Križ pri Liutomeru — Gi^vednik Janez, San Fninciako — Held Jakob, Laibach — Hrastar Johan«, Ljubljana — Hrovat Francka, Rudolfovo — Jeschak Martin. Bai-eni ~ Kadunc Helen«, Grosuplje — Kepu; Franc, Siče — Kren Johanu, Kl^genfurt — Madjan (?) Leopold, Zagi-eb — MiklttUčič ilat. Siin Francisko — Mišic Marija, Ljubljana — Odpremnik za Dalmaciju, Pola — Pire Ferdinand, líadkerwbiirg — Raclioj Josef, Leuben — Ruhr Andreas von Sausenburg — Saukel Josef, Park County Montana — Scliifirer Tb. Evg,, Wien 1. — Sekulič Johann, Slelk — rikele Josefa, Zagreli — Slak Jakob, Sošice — Stauicha Janez, Manistiťjne — Sturem Frank, Bjntecity (Kecfuii.) ~ Schwan Johanna, Jorkcity — Kibic Josefii, Wlíitingb Indijana — ToniHzin Al^j/a, Raka — Udovc Jostfa, Ljubljana — Wjdniar JUrija, Ljubljanu — Widniar Alojs, Kray — Žlog»r Alojzij, Bled — Žlogar Alojzij, Bled.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G, iupiiik Siilia Barti» 2 gkl.; k- ^V. Gamlini, okr. aoduik 3 gill,; poiiiioriio tlijdíko LlniStvo gld.; Kosjm M. Og<ireiitsi 2 gld.; g, lUkaii SI, TavĚflr lOjílJ.; g, župnik ,1. Tlovalič 0 gld,;
JestviuB SO daruvali: Zeljft g. žuiiiiik A. Šniidoviiik iu A, Jarcj krompirja gg.: J. .Iak,íe ill .1. MoHií-
Zahvala.
Povoilum otvoritve vinarske ruzBtave blanjuvolil j'e predsednik C. kr. kiiietijski! ilmžte kranjske, preblagi irodni gotjjrtd uesarski svćtnik I. Huriilk imdariti inKÎpiaatii podružnici 30 gld. v iiaku]) najnovejše Bamodelujoie „Hellerjeve" trme škropilnice. — 1'reblttgoiodua jjunpit Antonija pl. Fichtenau je blngovolik v pokritje stroškov za prireditev viiiarske razstave jioduriti znesek 5 gld. — Veleceiijeui go^iiod Fran Seidl blAgovoUl je breziilačuo prupnatiti potrebiii prostor za razstavo. — Slavna mestna oLàina je ktiietyffki portrniinitii lirczplaíno p rep na ti I a potrelino zelenje iu zastave za olopíajije razstftviiÈa, Klavna Èitniniea jia dvorano za zborovanje, — t'astite goapino Olfla Dolenc, Zofija in Hlci Vaupolió in Regi PreatonI bo biie tako prijazne in pnžrt.vovalue, da so v korist portružuiee iz lastne inicijative prevzele vodstvo blagajnice in viuake pokui^aluice pri razstavi in s tem veliko pri-I)oinogle, lia se je eelo podjetje tako ugodno izvršilo.
Vsem tem blagim podpurnikum kakor tndi vseni ilmgim, ki so kot lazstaviiilii ali ua lirut^ nařin podpirali te/.uje podružnične, bodi tem potom izreiena nujiskrenejia zahvala.
Odbor kmetijske podružnice v Novem mestu,
dué M. oktobra leiJG.
{25G)	V. Rohrman,
načiilulk.
^AHYAXàA.
milo aočatje mej boleznijo in ob smrti našega ljubljenega soproga oziroma očeta
urija Osterraan-a,
izrekamo iiajtoplejřo zalivalo vsem iaatitini gospodom, prijateljem in znaueem, pûsebno sUviii «uiformirani meSeaiiski gardi In nje godbi za obilo «preiustvo k večnemu počitku.
Kandlja pri Novem mestu, 30. oktobra 183G. (2C1)	Žalujofii ostati.
Drva za kurjavo.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjamo, da se naroÈila za drva sprejemajo v stanovanju našega nad-logarjtt gospoda Kretinsky-ja v Kantiiji vsako nndeljo, pondeljek in četrtek dopoldne. Zaradi bolj prostega rafiunovanja naj se pri naročilu tudi takoj kupna svota založi, in sicer za I Rm polenastih drv 2 gld. 60 kr. preklastih drv pa 2 gld.	(271-1)
OskrbuiStvo sriu^čino Itnprčvrh.
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
KrajčeTa tmlvoveziiica v Mm loestD.
Davorin Fodlesnik,
trgovec v Radečah pri Zid- mostu priporoéa gg. Čevljarjem
g: iepa kipita ^
vsake velikosti in vsake vrste iz znane Sevnilke tovarne po jako nizki ceni.
Jc^' Narnèila se irvršujejo po pošti oziroma po železnici.	(259-1)
Gnijščiiiii IMeterjc [»'i St. Jerucjii
sprejme takoj
velikega hlapca.
Letne plače imel bi 96 gld. poleg d()bre hrane. Ponuditi naj se pridejo edino le pridni in pošteni možje nad 30 let stari, samskega stanu. (2C0)
Gospodarsko kuharico
išče podpisano vodstvo, Kuliarica biti mora že bolj postarnii ženska pridnili rok ter pošteneffa obnašanja. Ona mora znati tudi dobro slovenski pisati ter računati. Njeni posel je to, da s pomočjo jedne dekle za učence in posle kuha, kruh peče, namizno ter posteljno )erilo pere, mlečno klet in svinjake nadzoruje. Plača O gold, na mesec. Pismena oglasila pošljejo naj se do 5. novembra: vodstvu deželne kranjske vinarske, sad-arske m poljedelske šole na Grmu pri Novom mestu.
Wéhm z "^m
proti mesečni najemnini se takoj odda na stari pošti


14 let starega, ki je izvršil vsaj štirirazredno ljudsko šolo; vsprejme takoj v prodajaltifco z mešanim blagom.
lanko Puhek,
(2(!3-l)	trgovec v Čruomlji,
Konj (belec)
ZH težo in kočijo dober, na prodaj je v Toplicah. Poprasa naj se pri oskrbništvu gradu na Toplicah,
naiíÉlahtnejših possbno prav zgodnih sort, cepljeno na grenki mandel, kakor tudi visokodebelrate ablaue žlahtnih namiznih in mostnih sort; je v tekoč jeseni na prodaj V deželni kmetiški šoli na Grmu.
Breskev stane komad 50 kr. ; jablan pa 25 do 30 kr, po kakovosti debel.__(^57-0
Prav lepega bika,
temne sive barve, 150 cm. visok, čez pas meri 187 cm. ter je 23 mesecev star, kateri pa še ni bil za pleme rabljen, ima na prodaj Janez Pirnat, posestnik v Žedovineku pri Krškem pošta Leskovec.
Prostovoljna prodaja!
Pri Žabji vasi in pri Plantanu blizu Kandlje prodajam posamezne njive na male parcele, do 50 oralov gojzda (kteri je za posekati), in travnike, tudi na male parcele. Naprodaj imam tudi dve hiši z jednim hlBvom in 8 orali zemljišta ob glavni cesti pri Grmu, vse T dobrem stanu, Več^pove
Rudolf Smola.
Stanovan e v Novem mestu
i
L ubljanska cesta st. 102, obstoječe iz štirih sob, ku-h nje in potrebnih prostorov oziroma dva stanovanja po dve sobi je takoj za oddati. (265-1)
Prodaja liišo.
Na Maverlu pri Črnomlju se proda nova hiša
St. 7, ležeča sredi vasi ob okrajni cesti. Pri hiši, ki je zidana in z opeko pokrita, je nekoliko vrta in trtje v velikosti blizo orala. Kupni pogoji so prav ugodni in se poizvedó pri posojilnici v Črnomlji. (267-1)	Načelstvo.


Stara, znana gostilna
s štirimi sobami, kletjo, ledenico, kegljiščem ter lepim senčnatim vrtoiu za goste, par korakov od larne cerkve in 3 minute od železniške postaje oddaljena, se dá takoj ali pa z novim letom v najem. Jako pripraven kiaj je tudi za mesarijo.
Natančni pogoji se zvedó pismeno ali uat-meno pri lastniku	(2M-i)
Em. Tomšiču v Trebnjem na Dolenjskem.
174 'ti
a o
noLKNJSKK NOVICE.
Sle v. 21.
Iz konkurzně mase
inaiiufiikturno bla^iu, prodajalo se bode od 18, oktobra naprej v Weissovi hiši poley- ^i'o^tilnc in-i „Solncu" v Novem mestu pod tovarniško ceno, na kar se posebno trgovce po deželi o]>ozarja.
v zalogi se nuluijti veliko ra/uc^^u snkiia, vsakih bažo kotc-nliie, tiskaiiiue iii okoli 500 veličili ziinsldli nit.

{2&3- 2)
V službo sprejme se takoj
fifC^ mlinar,
vešč tudi popravljanja pri uiltnskem orodju. Miiu je sa dva kamena. Plača 10 gld. na mesec. — Ponudbe in morebitna pojasnila naj se pošiljajo podnaslovom:
A. Ličan — Ilirska Bistrica, (aas-a)
Dva hJapea,
prvi vajen vsHgn kmetijskega dela, drugi poglavitno za krmljenje živine, sprejmeta se o Božiču v službo
V farovž škocijan pri Turjaku. (Sfti—
Pogoje zvesta laliko iistmeno ali pismeno.
Pri kolodvoru je '.í^X^
lepa njiva
takoj na prnilaj. — Več se izvé pri vredn. teg« lista.
Pekovskega učenca,
pridnega, 14—15 let starega, sprejme takoj v poduk
Fran Granda,
(220-4)	iiekovskî mojster v Novem mestu.
Z vsem orodjem raxuu kolovrata je po jako nizki ceni na prodaj. — Vet pové lastnica
Ana Turk,
(243—2)	Noto mesto. Kratku ulica St. 3.
Josip Poula, kapelnik,
poučuje
(íiO'í-4) gosii^ violo, cello In bas.
Maffazin
E L
na Gorenjskem je na proda. — Več pové vredništvo tega ista.	(208-1)
LOBOYICO flSENTlNI,
Trst, ulica S. Nicolo št. 12
kupuje
sulie gobe za jesti, maslo in druge domačo pridelke
ttr plačuje po najboljših cenah. — Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na prej omenjeno registrováno tvrdko.	(167—5)
lep in i>rostoren, svetel in suh
je takoj oddati v najem v Noveiu mestu na stavi pošti.
to to
sv
v biái „Katoliške družbe rokodelskih pomočnikov" št. 171 se takoj odda stanovanje s tremi sobami in vsemi pritiklinami, ki se k stanovanju za družino zahtevavajo.
Pet kron
za
„Trebenj"!
IfoTOUMto : UdgoToru nndaik, i*d)g«t^, Mloimk in tkktu- J. Krajao