Pallnlua pirt— v jitevIM Cena 1 Oln / Letna naročnina znaša Din 40•—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, I. nadstr* Račun pri Poštni hranil, št. 16J60. Rokopisov ne vračamo! 21-09 TELEFON 21-09 V Ljubljani, dne 11. marca 1933. Štev. 10 — Leto II. IZHAJA VSAKO SOBOTO Spametujte se! Kdor hoče biti v težkih, za posameznika, narod in državo usodnih časih malenkosten, ta dokazuje s tem svojo nezrelost in nerazumevanje velikih dolžnosti, ki jih nalagajo velaki časi. Danes ni čas za ugibanje in poskušanje, danes ni treba eksperimentov, pač Pa dejanj. Predvsem pa mož, ki vedo, kaj hočejo, ki imajo pred seboj jasne cilje in gredo za temi cilji brez ozira na desno in levo, bre2 skrivanja in kolebanja. Koliko jih je med nami? Ne mnogo, kajti večino je pokvarilo ogabno partizanstvo, ki je temeljilo na nauku, da je v političnem boju dobrodošlo vsako še tako podlo in zahrbtno sredstvo. Z bombastičnimi frazami je oznanjala vsaka stranka svoj edinozveličavni program, govoričila o njegovih visokih idejnih in moralnih vrednotah, pustila pa ta program zgolj na papirju. Praksa je bila povsem druga! S svojim praktičnim delom so partije gazile svoj lasten program in šle samo za tem, da dosežejo moč — ne morda iz idealnih nagi-bov, da uveljavijo svoje idealno lepe programe, marveč da spravijo čim večji del svojih prvakov na udobna mesta pri bogato obloženih mizah. Pred volitvami je bil volilee bog, po volitvah je ostal pozabljen nekje v kotu. In gospodje voditelji so se razburjali, Se jih je eden ali drugi spomnil na njih obljube. Kje naj bi vzeli čas za ubogo paro pri obilici najtežjih skrbi? Ni bilo malo dela, predno so spravili vso osebno in politično žlabto h koritom, predno so bila razdeljena mesta raznih upravnih svetnikov in pravnih zastopnikov. Pa je začela spregledovati tudi bedasta masa volilcev. Ce je prej le šušljala in plašno stikala glave, je postajala sčasoma glasnejša in izražala vedno odločnejše svoje nezadovoljstvo. Kot naročena je prišla kriza, ki je zaprla usta predvsem malemu človeku, torej jedru volilcev. S kakšno virtuoznostjo so začeli politiki klicati na pomoč krizo, zlasti takrat, kadar niso imeli drugega opravičila za izostale uspehe ali dosežene neuspehe. In volilec-dobričina je pobožno kimal z glavo, poslušal in ubogal, pri tem pa si stiskal jermen vedno krepkejše čez trebuh, da se ne bi čulo godrnjanje praznega želodca. Ko pa tudi kriza ni več zadoščala kot opravičilo vseh nerodnosti in bedastoč političnih voditeljev, takrat je prišla na vrsto država. Kako naj provedejo ubogi voditelji lepe programe v praksi, kako naj dosežejo kak U9peh za svoje volilee, če pa država ni prav urejena? In začela se je gonja o napačni ureditvi države, o nadvladi enega dela naroda nad drugim, o zatiranju slovenskega na- roda, o uničevanju njegove kulture in podobno. Avtonomni Sloveniji je sledila samostojna Slovenija, vsa usta so uprav pobožno izgovarjala zahtevo po federativni preureditvi države. Kaj je to, kaj bo potem, tega masa ne vpraša. Ona se lovi za učenimi frazami, išče krivcev, ki stoje pred njo, pa jih ne vidi in si jih pusti slikati od svojih voditeljev, kajti oni že vedo, kaj je prav, zato so pa voditelji. Ali pa vedo ti voditelji, kaj hočejo? Ali se zavedajo, kaj bi bilo, če bi se uresničile njih želje? Samo malo treznega premisleka je treba za zaključek, da je samostojna Slovenija mogoča le na dva načina: ali izven Jugoslavije ali pa v okvirju Jugoslavije. Izločitev iz okvirja Jugoslavije znadi za Slovence nacionalno smrt, to so slavnostno izjavili tudi obtoženci v šenčurskem procesu. Ostane samostojna Slovenija v okviru federativno preurejene Jugoslavije. Prav, toda v tem primeru dobimo poleg samostojne Slovenije tudi samostojno Hrvat-sko, samostojno Srbijo, morda še samostojno Vojovdino, Črnogoro in Makedonijo! Potem bo raj v Jugoslaviji, zlasti v lepi, samostojni Sloveniji! Pod vodstvom politikov, preskuše-nih že v letu 1914 in nato v dobi po prevratu bodo odpravljene na mah vse gospodarske sitiske. Kmet bo prodajal drago svoje pridelke, kupoval poceni potrebščine in plačeval le majhne davke — naše uradništvo bo plačano tako dobro, da bo moglo zopet polniti gledališča in koncertne dvorane ter si naročati vse mogoče liste, revije in knjige — naš obrtnik bo imel dela na vseh koncih in krajih — naš trgovec bo komaj spopolnjeval svoje zaloge za obilico odjemalcev — na absolvente naših šol in delavcev bodo že čakale dobre službe in bo brezposelnost povsem neznan pojem. Lepo, kaj ne? Torej živela federacija, živeli borci za federativno preureditev države in samostojno Slovenijo! Ven z zelenimi kravatami in s slovensko pestjo, bojkot in smrti zločincem, ki se pro-tivijo samostojni Sloveniji! Ubogi Slovenci smo še vedno isti kot smo bili. Še vedno ne znamo vdihavati svobodnega zraka v svobodni domovini, še vedno ne prenašamo svetlih žarkov svobodnega solnca. Ker ni več tujca, ki bi nad nami vihtel svoj bič, si spletamo bič sami in se uničujemo moralno in materijalno v teh za svoj obstoj najbolj usodnih časih. Noče se nam prostega razmaha, iz okvirja širne, nam vsem svobodno dostopne Jugoslavije hočemo nazaj v ozki okvir samostojne Slovenije! Naša indu- strija bi lahko z delom par tednov krila vse potrebe Slovenije, veliko večino leta bo počivala, če ji ne bo odprt ves jugoslovanski trg. Naša inteligenca se duši že danes v ozkih mejah dravske banovine, sto in sto mladih, sposobnih absolventov srednjih šol in univerze čaka že leta na košček kruha, pa ga ne najde, čeprav je že več kot 50.000 naših ljudi našlo eksistenco v naši državi izven Slovenije. Ko bosta samostojni Hrvatska in Srbija poslali nazaj te naše ljudi, ko se bosta zaprli pred vsakim dotokom iz samostojne Slovenije in skušali čimbolj zavreti uvoz naših industrijskih izdelkov, takrat bo naš narod preklinjal idejo, za katero se sedaj bori, ker ne pozna njene vsebine in njenih posledic. Ali se zavedajo teh posledic oni, ki zapeljujejo naš narod? Če se jih ne zavedajo, potem so bedaki, katerim je treba čimprej onemogočiti vsak upliv na nerazsodni narod — če se jih pa zavedajo, potem so zločinci nad slovenskim delom našega naroda. Ker so sami siti in preskrbljeni ter nimajo skrbi za svoj vsakdanji kruh, se jim hoče le še upliv-nih mest s službenimi avtomobili in brezplačnimi ložami, se jim hoče le še časti in kadila. Niso sposobni, da bi se uveljavili s Širokopoteznim delom v širokem okvirju Jugoslavije, zato hočejo zožiti ta okvir, kajti le v ozkem okvirju samostojne Slovenije bi lahko prišle do izraza tudi njih neznatne osebice! Žalostna majka nam, Slovencem! Gremo se politiko, pa nimamo politikov širokega, sveitskega obzorja, marveč le politike, ki ne morejo iz svoje nekdanje partizanske kože. Imamo univerzo, za katero so toliko žrtvovali nacionalni Slovenci, naša univerzitetna mladina pa štrajka pod vodstvom onih, kojih vzorniki so svoj čas porabili univerzitetni fond 500.000 zlatih kron za čisto druge s vrhe! Našemu naraščaju, uradniku in delavcu je odprta vsa država, mi si pa hočemo sami postaviti zid ob Kolpi dn Sotli. Naša zemlja je preobljudena in ne more preživljati niti nas, ki živimo danes na njej — onstran Sotle in Kolpe pa je na razpolago prostora vsaj še za 14 milijonov ljudi, pa si hočemo sami onemogočiti dostop do te zemlje, ki komaj čaka pridnih rok našega kmeta, obrtnika in delavca! Gospodje, ne varajte in ne zapeljujte več naroda, ne čakajte udara, ki bo prišel in vas bo zdrobil! Ideja enotne, jugoslovanske Jugoslavije je na pohodu, vi tega pohoda ne boste ustavili, za to ste preslabi in prefigavi. Spametujte se, dokler je še čas, ne mislite samo na sebe in na zgubljena korita, po katerih se vam tako toži, mislite vsaj nekoliko tudi na svoj narod in njegovo bodočnost! Slovenstvo v okviru Jugoslovanstva (Po predavanju dr. J. Cepudra na učiteljskem zborovanju v Kranju dne 7. marca 1933.) Predavati in razlagati o tem vprašanju je Pravzaprav anahronizem, kajti problem, ki tvori predmet te t&me, je rešila zgodovina način, s katerim smo bili vsi zadovoljni. ® V decembrom 1918 smo vsi Slovenci, Ht-v&tje in Srbi dokumentirali svojo svobodno voljo, hočemo ustvariti skupno državo, _kJ naj bo edinstvena od Triglava do Djevdjelije. Nočem govoriti o majski deklaraciji iz leta 1917., kajti tej se lahko ugovarja, da je bala le bojno sredstvo proti jarmu avstro-madžar-ske monarhije, in jo je naš narod podpisoval v nekem psihotičnem stanju le v namenu, da se čim prej konča svetovna vojna. Pred 1. decembrom 1918. pa so se vodila pogajanja in pred tem dnem so izrekali zastopniki Hrvatov in Slovencev izjave, ki jasno kažejo, da smo mi vsi s svojimi takratnimi voditelji vred, poudarjali svojo pripadnost k enotnemu jugoslovanskemu narodu. Zadošča v teni oziru kot dokaz znana demarša, ki jo je 3. novembra 1918 izvršil V imenu jugoslovanskega naroda, naseljenega na ozemlju a-°- monarhije, prosimo zavezniške vlade in vlado U. S. A., da priznajo Narodno Vi ječe v Zagrebu kot zakonito vlado t®ga naroda in priznajo istočasno ta narod *ot zavezniški.« Iz tega pač jasno sledi, da so takratni na§i voditelji govorili o jugoslovanskem nabodu na ozemlju bivše A.-O. in prosili antanto, da prizna jugoslovanski narod kot zavezniški narod. To je le kratka zgodovinska reminiscenca. Sklicevati se na zgodovino in izvajati misli in uaziranja vseh naših duševnih veljakov od Vuka Karadjiča preko Stross-mayerja do Levstika, pa do Cankarja in Zupančiča, vse to spada v znanstveno razpravo. Dejstvo je, da smo tvorili svoj čas vsi Slovenci, Hrvati in Srbi enoten narod Slovenov. Z istim jezikom, z isto kulturo in z istimi običaji, če smo se pozneje radi teritorialnih okoliščin, zlasti pa radi vplivov različnih kultur, s katerimi smo prihajali v neposredni stik, razvijali več ali manj ločeno, se navzeli različnih običajev in se ločili tudi jezikovno, ne mere to nikakor spraviti s sveta nekdanje naše skupnosti. Bratje ostanejo bratje, pa naj se ločijo in prebivajo še tako daleč drug od drugega, oni ostajajo člani iste družine, pa čeprav se potujčijo in pozabijo svoj materni jezik. Vsega tega pri nas ni. Vzemite palico v roke, pojdite iz naše Slovenije na Hrvaško in povejte, kje preneha slovenski jezik in kje pričenja hrvaščina, potem pa še ugotovite, kje nehajo Hrvatje in kje začno Srbi. Ni meje, govorica se preliva v govorico in že to samo dejstvo priča, da smo bili svoj čas eno. Kar je bilo ene krvi, to se lahko loči po rn-slih in nazorih, po veri in državni pripadnosti, nikdar pa ne po krvi. In kri ni voda. Staro pravilo je, da se ravno najbližji sorodniki najbolj prepirajo med seboj, če žive pod skupno streho. Čim so ločeni in morajo prenašati vsak zase bridkosti življenja, .potem se jih loti domotožje in jih vleče neodoljivo drugega k drugemu. Eno »mo bili, eno smo, ločijo nas pa le običajni prepiri pod skupno streho živečih članov iste družine. Po tem uvodu preidem k stvari. Kot praktik se ne morem ukvarjati z raznimi teorijami, kot je n. pr. vprašanje, ali smo Slovenci, Srbi in Hrvatje danes vsak zase samostojen narod, ali smo le deli enotnega jugo- slovanskega naroda. Za prakso je to vprašanje popolnoma brezpomembno, ker je zgolj teoretično. Naj se vsedejo naši znanstveniki, zlasti zgodovinarji in jezikoslovci k zeleni mizi in naj odločijo to vprašanje kakor hočejo, njih rešitev bo imela le teoretični pomen, ter bo ugotovila le obseg in pomen onih razlik, ki so nastale med posameznimi deli nekdaj skupnega naroda radi ločenega bivanja in radi vplivov tujih kultur. Za prakso, to je za vprašanje sožitja v eni državi in za razmerje med naimi, Srbi in Hrvati v tej državi, pa bo rešitev tega strogo znanstvenega vprašanja popolnoma brezpomembna. Naš pregovor pravi, da je treba poznati najprej samega sebe, potem se šele lahko sodi o drugih. To velja zlasti v primeru, ko naj razpravljamo o medsebojnem razmerju, o načinu skupnega bivanja v tej državi in o naših odnošajih do Srbov in Hrvatov. Kdor pozna zgodovino Slovencev, bo moral priznati, da smo igrali prav do zadnjega časa vedno le pasivno vlogo, da se nismo niti enkrat povzpeli do res aktivnega podviga bodisi na gospodarskem, socialnem ali kulturnem polju. Naše nekdaj tako obsežno ozemlje je kopnelo pod pritiskom naših sosedov in v nekaj stoletjih smo izgubili sedem desetin svoje nekdanje zemlje. Zgodilo se je to brez krvi in žrtev, odpadala je vejica za vejico in se vtapljala v tujem morju; Cerkvice na holmih Zgornje Štajerske, Koroške in Tirolske, imena krajev in gora, vse to kaže, da je bival tam nekdaj naš rod, ki pa je izginil in dajal svojo svežo, mlado kri Madžarom, Germanom in Romanom. Proces mirnega raznarodovanja je trajal brez vsakega odpora do leta 1848. Takrat se je pojavil prvi nacionalni pokret med Slovenci, seveda je bil še malenkosten in je kmalu zopet skopnel. Sledila je doba taborov. Ta doba tvori prav za prav začetek nacionalnega gibanja in začetek resnega odpora proti prodiranju germanstva in romanstva. Toda tudi ta odpor je bil v glavnem pasiven. Nismo niti mislili na to, da bi dobili nazaj vsaj del onega, kar smo po lastni krivdi izgubili. Hoteli smo čuvati le ono, kar nam je še ostalo. Borba je bila z naše strani vedno sicer idealna, toda brez upa zmage. Premalo nas je* bilo, premajhna naša gospodarska moč, da bi se uspešno mogli ubraniti pritisku nemštva, ki je vživalo vso podporo popolnoma nemškega državnega aparata v bivši Avstriji. Ta aparat je sistematično gradil nemški most do Adrije in vsi vemo, da je imel ta most J. 1914 že mnogo, zelo močnih oporišč na našem ozemlju. Spodnještajerska mesta in trgi so bili vsi ponemčurjeni. Zidani most, trboveljski revir, Jesenice, Tržič. — Vse to je bilo inficirano, v vseh teh krajih je dominiralo nemštvo ter privlačevalo vse one naše ljudi, ki so videli cilj svojega življenja le v kruhoborbi. Ljubljana je imela vse vodilnoi uradništvo nemško, garnizija je bdla nemška. Po cesti se je slišalo več nemščine kot slovenščine. Mimo lahko rečem: če bi zmagale v svetovni vojni osrednje velesile, bi danes ne smeli govorit] v svojem jeziku niti v Mariboru niti v Celju, niti v Ljubljani. Naš jezik bi bil pregnan iz mest na deželo, pa tudi tu bi polagomoa podlegel nemškemu vplivu. Služenje kadrskega roka v popolnoma nemški vojski, favoriziranje nemško orientiranih domačinov, širokogrudno podpiranje vseh nemških institucij, zavojevan je vse industrije in absolutna nadvlada v gospodarskem polju, vse to bi nas Slovence v nekaj generacijah izbrisalo z zemeljske površine. 'Bodimo iskreni. Naš značaj je pasiven. Primanjkovalo nam je in manjka nam tudi še danes velikopoteznosti in samozavesti. Dokaz splošno dejstvo, da naši ljudje, ki iščejo kruha preko Kolpe in Sotle v par letih postanejo Hrvatje in večinoma pozabljajo, da so bili sploh kdaj Slovenci. Polovico Zagreba je slovenskega, pa vendar ni bolj zagrizenih Hrvatov,, kot so Zagrebčani. To je proces, ki za nas sicer ni časten, je pa resničen in nas uči, da sami zase in brez naslonitve na druge sorodne narode ne bi nikdar vzdržali. Sami zase smo bili in tri bili tudi danes zapisani narodni smrti. V tem oziru bi nam ne pomagala še tako divna literatura, še tako lepa dela naših umetnikov. Res so ravno umetniki umirajočih narodov izvršili največje umetnine, ta umetnost sama pa še nikdar ni rešila nobenega naroda, tudi mu ni mogla spremeniti njegove nature, ki mu je prirojena. Gotovo imamo tudi mi vrline, smo dobri in pridni delavci, znamo organizirati manjša podjetja, znali smo ustvariti lepo zadružno organizacijo, ki je storila veliko dobrega našemu narodu in mu koristila s tem tudi v nacionalnem oziru. 'Nismo pa bili sposobni poseči višje. V dno duše smo bili dn smo večinoma tudi še danes prepričani, da za kaj večjega nismo sposobni. To nam dokazuje tudi poprevratna dolba. Saj smo imeli priliko, da si prilastimo velika industrijska podjetja na našem ozemlju, oziroma si pridobimo v teh podjetjih vsaj odločujoč vpliv, pa smo vse te prilike po lastni krivdi zamudili. Še danes so vsa velika podjetja v izključno tujih rokah, še danes puščamo, da tujec iz-žema naše ljudi in pošilja izleti denar v tujino, še danes se ne zavedamo vseh onih strašnih grehov, ki so jih napravili Slovenci našemu narodnemu gospodarstvu, še danes nismo obračunali s temi svojimi ljudmi, ki imajo še vedno svojo odločilno besedo. Zakaj vse to? Ker smo preveč kulturni. Ta naša napačna kultura nam brani, da bi delali tako kot delajo veliki narodi, ki so v zasledovanju svojih nacionalnih interesov brezobzirni napram svojim lastnim ljudem, še bolj pa napram tujcem. Mi se bojimo zgrabiti naše Nemce in postopati z njimi kot z manjšino, da bi bili tudi oni kot naši na Koroškem in v zasedenem Primorju prezirana in gažena manjšina, ki naj čimpreje izgine s površja zemlje. Naša kultura nam ne dopušča, da bi energično, če treba z drakonskimi sredstvi obračunali z vsemi onimi tujci, ki jedo naš kruh, zraven pa nas žalijo in izzivajo. Naša kultura je kriva, da ne prisilimo tujcev respektirati naš jezik. Le to je vzrok, da žive tujci desetletja v naši državi, pa ne znajo našega jezika, ker smo pač napram njim uslužni in govorimo z njimi (Nadaljevanje na 2. strani.) NAŠIM PRIJATELJEM IN DOPISNIKOM! Sjedinjeno tvornice stakla v Zagrebu in gospoda Abel iz Hrastnika so vložili tožbo proti našemu listu. Prosimo vse one, ki imajo še na razpolago gradivo v tej zadevi, da nam gradivo nujno dostavijo. Uredništvo. Od sobote do sobote Doma X Vojroda Pežanac se je ta teden mudil na Sušaku, kjer je imel na mladino -velik pa-triotični govor. Bil je gost Sokolskega društva. X Ljubljanski škof dr. Gr. Rožman je praznoval te dni 50-letnico svojega rojstva. X Po izjavah ministra prosvete veljajo naša tri glavna vseučilišča 73.606.148 dinarjev letno. Od tega odpade na beograjsko vseučilišče 30,907.647, na zagrebško 32,709.638 in na ljubljansko 9,988.863 dinarjev na ileto. X V Beogradu je pred sodiščem za zaščito države končan prooes proti krivcem sen-čurskih dogodkov. Obsojena sta glavna obtoženca Ivan Brodar na leto in pol in župnik Škrbec na leto zapora, ostali na manjše kazni. X Velika jadrnica »Sv. Nikola«, o kateri manjkajo že dva meseca vsake vesti, se smatra za izgubljeno. V Omišu, kamor je ladja bila pristojna, so se brale maše zadušnice za nesrečne žrtve. X Narodna skupščina ne bo zasedala nekaj dni zaradi dela v finančnem odboru. X Konstituiragoča skupščina jugoslovanske nacionalne »mladine »Karadjordjec se je vršila v Beogradu. Program organizacije je simboliziran v geslu »Vse za kralja in domovino.« X Pred sodiščem za zaščito države v Beogradu se vrši prooes proti bivšemu radičevemu poslancu, zagrebškemu advokatu Pemarju in tovarišem, ki so obtoženi zarote proti državi. X Narodna odbrana r Kragujevcu je imela svoj občni zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, kar kaže veliko zanimanje meščanstva za to nacionalno organizacijo. X V Beogradu se je vršil letni občni zbor Narodne banke. Po poročilu predsedništva je imela banka v minulem poslovnem letu 1 milijon 199.161 dinarjev dobička Pri razpravi, ki je sledila, je kritiziral državni svetnik v p. Djukanovič poslovanje zavoda, čigar slabo gospodarstvo je po njegovem mnenju posebno razvidno iz porasta sumljivih terjatev tekom zadnjega poslovnega leta. Te sumljive terjatve so poskočile na 50,813.302 Din, kar predstavlja 22-22 % oele glavnice. Po bilanci je razvidno, da dohodki neprestano padajo, medtem (ko izdatki rastejo. V primeri z letom 1931 je čisti dobiček manjši za 72'1 milij. in nastaja vprašanje, kaj naj se potem šele od prihodnjih let pričakuje. Tudi kreditno politiko zavoda je govornik neusmiljeno žigosal. Po njegovih navedbah so posojila v predkumanovski Srbiji padla pod višino onih leta 1930, med . tem ko so v Zagrebu za 3 in pol krat večja kot so bila leta 1930. Sam Zagieb je dobil za 133'9 milijonov dinarjev več kot vsi ostali , kraji v državi. Na teh številkah se najbolj vidi, kako »zatina« Beograd prečanske kraje. Končno vendar.. - ČEŠKI FILM V MATIČNEM KINU Težke besede in ostre kritike je izražal »Pohod« v imenu vse nacionalne Ljubljane, da v prestoliei slovenstva ne pridemo preko nemškega filmskega kiča. Končno pa se je vodstvo Matice le odločilo, da pokaže Ljub- -Ijani vsaj enkrat tudi nekaj nam bližjega in sorodnejšega. Prvi češki' film »Pred maturo« je torej le priromal v Ljubljano. Imeli bi ga lahko že davno, saj so izdelali v Pragi že kopico zvočnih filmov v češki in nemški interpretaciji, vendar nerazumljivi (!) oziri so zahtevali do-sedaj nemško besedo. Prepričani smo, da bo v bodoče vodstvo Matice nadalje upoštevalo zahtevke nacionalne Ljubljane in nas seznanjalo z našimi severnimi brati. Predvsem moramo povedati, da je bila matična dvorana pri slavnostni predstavi nabito polna. Publika je bila res pestra in izbrana. Nič ni bilo onih tihih ljubljanskih nemškutarjev in njihovih stalnih slovenskih satelitov. Popolnoma so izostale one dame in damice, ki s svojim stalnim švabčarjenjem poskušajo matični dvorani dajati sliko nekdanjega kazinskega življenja. Poleg mnogoštevilnih Cehov in nacionalnih slovenskih ljudi smo opazili tudi kolonijo poljskih in ukrajinskih* študentov z naše univerze. Uvod sta tvorila dva kratka filma iz življenja naše kraljevske družine in predsednika Masaryka. Seveda so češki gledalci in-jugoslovanski nacionalisti s krepkim aplavzom pozdravili našega češkega prijatelja in zaščitnika Masaryka. Film je lahko naturalistično delo, ki nam v potankostih prikazuje življenje dijaka in njegove odnose do profesorjev. Stara šola trči v njihovem lastnem jeziku. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da samo za se in brez direktnih, stalnih stikov z večjim srbsko-hrvat-skim delom našega naroda ne bi bili sposobni za samostojno življenje, pač pa postali prej ali slej plen svojih zapadnih in severnih sosedov, če kdo, potem rabimo mi Slovenci državo, ki nam s svojo močjo garantira vsaj današnje državne meje in nam v teh državnih mejah omogoča neoviran razvoj. Samoslovenstvo. Od kod potem ideja slovenstva ali prav za prav samoslovemstva?! Ni stara, kajti pred vojno ta ideja, gledana s političnih vidikov ni obstojala. Takrat smo bili Slovenci in smo poudarjali ta svoj slovenski značaj ostentativ-no proti Nemcem in Lahom, da smo s tem poudarili in budili zavest naših ljudi in netili v njih odpor proti tujim gospodarjem. Nihče izmed nas, pa tudi nihče izmed onih, ki prisegajo danes na idejo samoslovenstva, ni mislil na avtonomijo Slovencev samih, oziroma rešitev slovenskega vprašanja v avstro-madžarski monarhiji 'brez najožje zveze s Srbi in !Hrvati. Voditelji naše (takrat najmočnejše politične stranke so postavili tezo trializma, zahtevali so torej združitev vsega jugoslovanskega ozemlja a.-o. monarhije 'v posebni sestavni del te monarhije. Ideja tri-alizina kaže, da si niti bivše vodstvo S. L. S. ni moglo 'predstavljati rešitev slovenskega vprašanja brez zveze s hrvatskim in srbskim vprašanjem — razumljivo bi morala biti ta rešitev v okviru bivše a.-o. monarhije. In ko je dr. Šušteršič svečano proglasil, da sm® Slovenci prav za prav planinski Hrvatje ter je to njegovo izjavo odobravala vsa njegova stranka, je nehote in nevede izrazil .idejo, ki jo vsebuje baš Jugoslovanstvo, to je idejo, da smo mi in Hrvatje en narod. Na Srbe takratno vodstvo S. L. S. ni moglo in ni smelo misliti, kajti znano je nasprotstvo, ki je vladalo takrat napram pravoslavnim srbskim bratom. Če bi ne bilo tega verskega momenta, preko katerega vodstvo katoliške stranke ni moglo, saj je bilo vodstvo večinoma v rokah katoliških duhovnikov, potem bi bil gotovo že ta-i krat dr. Šušteršič omenil, da so tudi Hrvatje in Srbi eno, da smo torej mi Slovenci le planinski del srbsko-lirvaškega naroda. Ta, mladini danes neznana okoliščina se mi zdi važna, ker je v direktnem nasprotju z današnjim stališčem onih naših Slovencev, ki zahteva,jd mejo na Sotli in Kolpi ter žele neke pbsebne garancije, da bi srbsko-hrvatski del našega naroda ne posegal preko te meje! (Bomo nadaljevali.) iu na platnu s sodobnim, vzgojiteljem, ki je dijaku mnogo bližji, ki razume njegovo duhovno življenje, njegove potrebe, njegove bolesti in njegovo dušo. Stari predstavnik šolstva dobi zasluženo lekcijo. V gotovem oziru je delo velike moralne vrednosti. Posredno nam razkriva vse one nepremostljive ovire, ki ločijo starejšo generacijo od sedanje mladine. Tako vse se godi v šoli, isti ritem in enako lice pa kaže tudi vse naše današnje življenje. Popolno nerazumevanje mladine, do blaznosti napet konzervatizem mišljenja in delovanja vseh teh ljudi, ki se ne morejo ločiti od svoje že davno sterilne miselnosti. Mi bi nujno priporočili vsem našim vzgojiteljem, gospodarstvenikom in politikom, da si film do dobrega ogledajo, saj ni izključeno, da ne najdemo v profesorju Kleču svojega dvojnika. V vseh teh slučajih, ki jih najbrže na žalost ne bo malo, naj si mislijo, da so dobili sličen nauk, kot gospod Kleč. Potem bo vse naše življenje mnogo lažje in mnogo znosljivejše. Torej, gospodje punktaši, pobarvani narodnjaki, politične, gospodarske in finančne veličine, ne pozabite na poset! Halo Radio Ljubljana • angleška glasba Naša (Radio postaja je kampelc. Vsem narodom hoče pokazati, da jih ne zanemarja dn da seznanja nas poslušalce z njihovimi narodnimi motivi. To je prav in nimam prav nič proti temu. Toda način, kako nam potem podaja to glasbo, je pa vprašanje zase. Prejšnjo sredo namreč smo poslušali napovedovalca, ki nam je povedal, da bomo slišali angleško glasbo na ploščah. In se je oglasil gospod — ki sicer zna angleško — ampak menda, da ni glasbenik in je govoril o angleški glasbi. Potem pa so zadonele plošče. Fajn! Kolosalno! Slišali smo »Du dummer kleiner Korpotrak, »Grofico Marico« in še nekaj šiagerjev iz nemških zvočnih filmov, samo to je bilo na njih angleško, da so se (refreni peli v tem jeziiku. Meni je vseeno, kaj slišim na ploščah, ampak vprašanje nastaja, kaj pravijo k temu Angleži, če nas poslušajo in slišijo nemške šla-gerje (tolkače), servirane namesto angleške glasbe. Na vzhodu Boji v Džeholu se bližajo koncu. Japonska je nepričakovano hitro kot morski volk pograbila svojega mnogo večjega, toda tudi neokretnejšega nasprotnika. Medtem ko so za-padne države se ugibale ali bi ji odrekle svojo pomoč v obliki dobavljenega orožja, pri čemer se. je zopet enkrat pokazala neverjetna lakomnost naše družbe, ki se ne straši tudi potokov krvi, kadar se gre za denar, so japonske aimade z nevzdržno silo potiskale svuje nasprotnike proti velikemu kitajskemu zidu. čeprav velja japonska vojska za najboljšo bojno silo sveta, je vendar spričo svoječasnega trdovratnega kitajskega odpora pri Šangajn, Vusungu, Sankajkvanu, sedanje naglo japonsko prodiranje svet malo presenetil, saj so njene armade napredovale po 40 kun na dan. Z osvojitvijo Džehola je Japonska zaokrožila svoje vojne pridobitve na azijski celini in dosegla najbrž mnogo več, kot je pa mislila onega septemberskega dne, ko je kitajski napad na mandiursko progo sprožil pohod njenih armad. Teda spričo razmeroma lahkih uspehov je apetit japonskega nacionalizma danes tako naraste!, da se verjetno sedaj ne bodo več zadovoljili tudi s temi ogromnimi pridobitvami in da bodo posegli še dalje po kitajski zemlji. Na tujem Papen in Hugenberg se baje strinjata s Hitlerjevo politiko, da je treba socialiste ravno tako preganjati kot komuniste. Iz krogov sovjetske delegacije v Ženevi se poroča, da nameravajo sovjeti čisto izpre-meniti svoje stališče do Nemčije v mednarodnih problemih, če bo vlada nadaljevala svoje krvavo preganjanje komunistov. Bolgarski zemljoradniški minister, bivši emigrant Atanasov, demantira, da bi dal katerokoli izjavo o dr. Mačku ali Svetozarju Pri-bičeviču. Sovjetski službeni krogi demantirajo vesti glede obstojanja tajnega rusko-nemškega sporazuma v zadevi razdelitve baltskih držav. Macdonald je sklenil prevzeti posredniško vlogo na razorožit veni konferenci. Namerava obiskati Ženevo in pridobiti Mussolinija in Hitlerja, da se tam sestanejo zaradi izredno resnega položaja v Evropi. Inozemski dopisniki v Berlinu protestirajo proti strogi cenzuri svojih poročil, ki jo je vpeljala vlada na podlagi zasilne navedbe. Pri volitvah na Grškem je propadla vladna lista ministrskega predsednika Venizelosa. Vojaška liga skuša rešiti položaj z diktaturo. Vendar se po dvodnevnem izjemnem stanju vrača noraialen položaj. V Ameriki Sedanjo oblast je .prevzel novi predsed-nik iRoosevelt. Njegov prednik Hoover je propadel, ker je zapeljal Ameriko prav na rob propada. Tudi novi predsednik nastopa z velikimi napovedmi, kako bo ozdravil neverjetno razrvane gospodarske Tazmere velike prekomorske republike, ki umira lakote na kupu žita. Žalostna znamenja pa spremljajo njegov nastop. Bančni polomi se množe vsak dan, pred blagajnami se nastavljajo dolge vrste vložnikov, ki pa zaman čakajo na svoj denar. Kralju dolarju, do včeraj še neomejenemu gospodarju sveta, se maje prestol in z njim stoji vsa Amerika pred kritičnimi dnevi. V Nemčiji Velike in pompozne priprave, teror in zapiranje svojih nasprotnikov v imnožicah so pri nedeljskih volitvah prinesli zmago nemškemu revolucionarnemu nacionalizmu. Hitler bo sedaj skupaj s svojimi milijonarskimi zavezniki razpolagal v parlamentu z večino in prihranjen mu je državni udar, ki bi mu sicer ostal kot edini izhod iz položaja. Protirevolucija, upor pruskega duha proti demokraciji in svobodi, zajamčenima v vveimarskein sistemu, ki nista pa nikdar odgovarjala miselnosti nem; štva, triumfira. Hitler, ki pozablja, da ni več vodja ulice, temveč odgovorni šef vlade, daje kar naprej demagoške obljube. Odpravil bo bedo in socialne krivice, nemštvo pa bo povzdignil v svojem nekdanjem sijaju. Na državnih poslopjih se pojavlja čmcnbelo-Tdeča zastava, slavni prapor kajzerjevih armad. V Belgiji in na Poljskem se boje, za to so na meji pojaoene eete. Hitlerjev duh pa ni zajel samo Nemcev v rajhu, on sega tudi v sosedne države, kjer žive Nemoi in je zlasti na Dunaju našel zelo navdušene učence. Tam se pojavl jajo svoječasno skrahirani heimvverovski pučisti s prevratnimi tendencami. Nad politično Evropo se zgrinjajo temni oblaki. Hožemo ljudi ravnih linij in neupognienih hrbtenic, hožemojrilMre_in_borbe» Konkurz Slavenske banke Mnenje sodnega izvedenca Maksa Mautnerja in Janka Krušca o konkurzu »Slavenske bankec, predloženo sudbeneinu atolu 24. maja 1927. (Nadaljevanje.) L&nderbanki je bilo največ na tem, da ne bi morala prepustiti vseh 500.000 novih delnic državljanom kraljevine SHS, temveč da bo število teh delnic čim manjše. V tem pravcu je posredoval takratni predsednik Slavenske banke Vladimir Arko pri takratnem min. predsedniku pok. Nikoli Pašiču, kakor je to razvidno iz njegove izjave kot priča v zapisniku od 5. aprila 1927 in iz njegovega poročila v seji upravnega odbora Slavenske banke od 28. julija 1923. Na podlagi tega in sličnega posredovanja je dobilo Trbovlje od kr. vlade dovoljenje za emisijo 500.000 novih delnic z nominalno vrednostjo Din 50— in z emisijskim tečajem od Din 250— od komada. Od teh delnic je morala prepustiti 200.000 komadov starim delničarjem in to v razmerju od 2 novih delnic na 5 starih, katere so se mogle izplačevati tako, da se je za 5 kuponov leta 1922 dobilo brez daljnega vplačevanja ti 2 novi delnici. Ostanek od 300.000 delnic je pripadel nekemu sindikatu pod vodstvom Slavenske banke po emisijskem tečaju od Din 250'— od komada. Predpogoj je torej bil, da bo saj teh 300.000 delnic prišlo v posest državljanov kraljevine SHS. Medtem pa se je tudi temu izognila LHnderbanka pa ta način, da je ustanovila s Slavensko banko neki sindikat in temu sindikatu je pripadlo od teh novo izdanih 300.000 delnic samo 130.300 Slavenski banki in njenim prijateljem, oziroma njenemu generalnemu ravnatelju Avgustu Praprotniku, a 169.700 delnic je dobila LSnderbanka. Na ta način je tudi pri drugi nacionalizaciji komaj četrtina delnic te nove izdaje prišla v'roke državljanov kraljevine SHS. V vidnem nasprotstvu torej z naredbo ministrstva pravde od 30. junija 1923, s katero je odrejeno da od te izdaje vsaj dve tretjini morata pri- pasti državljanom SHS. Ne more se dvomiti, da je ta transakcija sama po sebi bila od ogromne koristi za vse njene soudeležence, ker se od junija 1923 pa do konca januarja 1924 tečaj teh delnic spreminja na zagrebški borzi od 835-— do 1025— dinarjev. Ako torej vzamemo kot osnovo najnižji tečaj od Din 835 — proti emisijskemu tečaju od Din 250—, dobimo dobiček od Din 585— pri komadu. Po tem takem je *asluiila Landerbankn samo s tem, da ji je s pomočjo Slavenske banke bilo omogočeno, da kot inozemec sodeluje v sin-diktatu, kateri bi po celem stanju stvari moral biti sestavljen izključno iz državljanov kraljevine SHS, iiranredno veliki dobiček. Ta transakcija je torej bila zasnovana na izigravanju vseh odredb glede nacionalizacije in pravega smisla te nacionalizacije. Ne spuščamo se pri tein v kakšno oceno teh odredb in prizadevanj, temveč midva hočeva samo dokazati, da so takrat veljali dotični predpisi in da je prizadevanje kr. vlade šlo za tem, da se ti predpisi izvedejo in da so se vsi interesenti morali po njih ravnati. S to transakcijo je torej bil položen temelj za nadaljne zveze med Trbovljami, oziroma njenim glavnim delničarjem Liinderbanko in Slavensko banko. Kakor sledi iz poročila Augusta Prapronika od 30. marca 1927, je imela Landerbanka skupaj s Pojatzi-jem in ostalimi svojimi klijenti po teh transakcijah v posesti kakih 350.000 delnic Trbovelj. Da si zagotovi tudi za bodočnost sigurno večino pri Trbovljah, so njena prizadevanja šla v tem pravcu, da si zagotovi vpliv tudi na 130.000 delnic, ki so ostale v posesti Slavenske banke in njenih klijentov. Ona je morala to storiti tem bolj, ker je ravno teh 130.000 delnic predstavljalo posest državljanov praljevlne SHS in bi te mogle v nekih prilikah predstavljati nevarnost za njen neovirani vpliv pri Trbovljah. O tem pričata dva zapisnika, oba sestavljena na isti dan, t. j. 1. ja- nuarja 1924 na Dunaju pri Landerbanki. V enem teh zapisnikov je sindikalna pogodba med Zen-tral EuropSische Landerbank, Pariš, Slavensko banko, Zagreb in tvrdko Pojatzi & Co., Wien. Zastopane so: prva po svojem podpredsedniku Marku Rotteru in generalnem ravnatelju Maksu Krausu, druga po svojem generalnem ravnatelju Augustu Praprotniku, tretja pa po svojimi javnimi člani Robertu Czerveny-ju in dr. Viktorju Wutte, kateri izjavljajo, da so pooblaščeni za zaključenje tega dogovora. Izrecni namen tega sindikata je, da si trajno zagotovi odločilni vpliv na Trbovlje in da osnuje za bodočnost enotno upravo tega društva. V ta namen naj vsak od udeležencev položi do konca januarja 1924 po 100.000 delnic Trbovlje franco valuta v ta sindikat. Upravo tega sindikata vodi v vsaki smeri Zentral EuropSische L&n-derbank. V upravo tega sindikata izbere vsak od treh pogodbenikov največ po dva zastopnika. Ekse-kutivnega člana in eksekutivo da Zentral Euro-paische Landerbanka. Seje sindikata naj se vrše na Dunaju in vsaki nameravani sklep upravnega in eksekutivnega odbora Trbovelj naj se v sindikatu prej prouči in sklene. Na ta način preide uprava Trbovelj od tega časa dejansko na ta sindikat, ki predstavlja to sicer ne absolutno številčno, toda vendar predvideno večino pri vsakem občnem zboru Trbovelj. V bodoče so seje ravnateljstva in izvršilnega odbora Trbovelj samo formalnega značaja, ker sklepajo samo o onih predmetih in na tak način, kakor je bilo sklenjeno v seji tega sindikata. V tem sindikatu ima Slavenska banka dva glasa, proti glasu Lftnderbanke in dvema glasoma tvrdke Fl. Pojatzi & Co. Neovrgljivo večino imajo tedaj ti dve dunajski banki, toda v bistvu je brezpogojno merodajna Landerbanka, katera proti svojim sopogodbenikom predstavlja veliko vefjo moč in to tem bolj, ker je hiša Fl. Pojatzi & Co. v kratkem času zabredla v finančne tezkoce, in radi tega njen vpliv ne pomeni mnogo za bodočnost. Nad Slavensko banko si je Landerbanka zagotovila v zvezi z omenjeno bančno hišo, katera se mora vedno smatrati za njenega veliko slabšega satelita, še isti dan odločilen vpliv. Isti dan, 4. januarja 1924, so sklenili isti kon-trahenti, zastopani po istih osebah, katerim se je samo še pridružil v imenu Slavenske banke gospod August Westen, sindikalno pogodbo o Jugoslovanskem bančnem sindikatu. Namen tega sindikata je, da ustanovi v Jugoslaviji koncentracijo bank. katera bi se potom sindikata enotno vodila in upravljala. Poleg ostalih pet v tej pogodbi naštetih bank je v prvi vrsti Slavenska banka. Pri tej priliki so se pogodili, da bo v slučaju zadovoljive ekspertize, katero naj zaupno naredi Landerbanka pri Slavenski banki, ta slednja povišala svojo delniško glavnico od takratnih Din 50,000.000 na Din 100,000.000 z izdajo 500.000 novih delnic po nominale od Din 100. Od teh novih delnic mora prepustiti 250.000 komadov Landerbanki m tvrdki Fl. Pojatzi & Co., Wien. Poleg tega naj PrePustl isti skupini nadaljnih, v njeno posest spadajočih, 137 tisoč 500 novih delnic, tako da bi ^‘^ršitvi te transakcije imenovane banke imele 337.500 delnic Slavenske banke. Dosedanja majontetna skupina Slavenske banke, to so Praprotnik, Westen, in drugi, naj bi po tej pogodbi zadržali svojo s a posest od 275.000 delnic. Na podlagi tega so ustanovili dva nova sindikata, an to sindikat za -kiranje delnic Slavenske banke .in drugi proaajm sindikat delnic Slavenske banke. V sindikat za blokiranje prinesejo: Landerbanka 170.000 delnic Fl. Pojatzi & Co. 170.000 „ dosedanja majonitetna skupina Slavenske banke 170.000 Skupaj . . . 510.000 delnic V prodajni sindikat prinesejo: ,.. . , , 23.750 delnic Landerbanka Fl. Pojatzi & Co. 23-750 ” dosedanja majoritetna m^nnn skupina Slavenske banke . ----- Skupno 152.500 delnic (Dalje sledi.) Z obhodov Zagreb BLECHINSTRUMENTI V treh zadnjih številkah nam »Sokolski Glasnik« nudi 12 komada Blechinstrumenti u odličnem stanju za sokolsku konjaničku fan-faru! Prilogo tega sokolskega lista, »sokolsko prosveto« smo svoj čas, ko je prinesla opis nekega kinoaparata delno v nemščini, opozorili, da to ni sokolsko, pa je to grdo ndpako v naslednji številki lojalno popravila, češ, da bi se to ne zgodilo, če se Prosveta ne bi tiskala v Ljubljani! (!) Tudi »Sokolski Glasnik«, ki je vendar reprezentativen sokolski list, naj pazi malo bolje na čistost jezika; če pa že misli, kar seveda drži, da n. pr. v Sloveniji vsi ne razumejo, kaj so »limena glazbala«, naj vsaj v bodoče dosledno daje prednost slovenskemu prevodu pred nemškim. Koristi bo imel s tem dvojne: izgledal bo bolj nacionalen, ker bo bolj upošteval tudi slovenski del državnega jezika in prej bo prodal te »Blechinstrumen-te«, ker jih bo inseriral v domačem jeziku! Koievie PROTEŽ IRANCI .. V srezu imamo Dobrepolje, slovenski La-«J,z okolico Velikih Lašč, prelepo Ribniško dolino — tem nasprotno ne baš idilične kra-3©: Krvava peč, Svetli potok. Mah — Zdihovo! Povsod, tu in tam, žive pouka in napredka željni ljudje. Šolske stavbe razodevajo resno prizadevanje krajevnih veljakov, 'vsakoletni troški za vzdrževanje šol: daritve-nost davkoplačevalcev, nemali dnevni izdatki za šolske potrebščine, odelo in prehrano: žarko (ljubezen do otrok — iskreno hrepenenje za boljšo bodočnost naroda in domovine. Hrastnik POSLOVANJE KONZUMNEGA DRUŠTVA kemičnih in steklarskih delavcev Kako neprecenljive vrednosti so naša konzuma društva in zadruge, če pravilno vršijo svojo vlogo, vidimo ravno v teh časih pomanjkanja in splošnega obubožanja prebivalstva. Edino zadružno življenje bo kos temu kaosu, ki razjeda današnji kapitalistični gospodarski sistem, seveda samo v tem slučaju, Če bojo vodilni ljudje, ki se bodo ravnali po geslu: eden za vse, vsi za enega. Danes pa mnogokje vidimo, da naš trgovec, ki mu v teh krajih tudi ne cveto rožice, dostikrat z večjim smislom gleda na socijalni položaj svojih odjemalcev kot pa naši kon-zumi. Ravno pri navedenem konzumnem društvu pa vidimo, da dovoljuje po edinim osebam kredite v višini več tisoč dinarjev, do-čim se delavstvu brez usmiljenja od trgu je zapadle obroke od njegove že itak skromne Toda ne samo, da se tukaj delajo razlike — tudi pri nakupovanju blaga niso vsi člani društva enakopravni. Tako so gotovi gospodje in celo neka privatna stranka dobili po cele vreče moke po ceni Din 3'50 in 3'75, do-čim ostalo delavstvo ni moglo dobiti neomejene količine moke, dokler je bila cena še 3-50 in 3-75, isto pa je moglo dobiti neomejeno količino naslednje dni, ko je cena moke poskočila na Din 4-—. Zato vprašamo omenjene gospode, ali nimajo vsi zadružni člani enakih dolžnosti in pravic. Prosimo g. ravnatelja kemične tovar- ne, da se pozanima za stvar, ker je zadeva vzbudila mnogo nezadovoljstva med delavstvom. Konzumnemu društvu pa sporočamo, da naš dopisnik ni v nikaki zvezi s človekom, ki v isti zadevi vabi na zaupne sestanke v svrhio osebnih razgovorov, ker mi ne rabimo nikakih sestankov, da bi se o sličnih stvareh razgovarjali, temveč iznesemo stvar na svetlo, če je to komu ljubo ali ne. delovanje deutsch-schwabischer RULTURBUNDA Pretekle dni je prejelo vodstvo steklarne od imenovanega udruženja iz Celja vsoto 2000 dinarjev kot podporo za one otroke brezposelnih steklarjev, ki so dali, odnosno priglasili svojčas svojo d ec o za vpis v nemško šolo. Da pa ne bi za javnost zgledalo, da je omenjeni znesek, za katerega se je nabavilo najrazličnejše stvari, razdelilo med otroke vodstvo steklarne, se je oelo stvar prepustilo dvema steklarjema, češ naj delavstvo samo razdeli kot pač ve, onim, ki so najbolj potrebni. Na ta 'način je bilo po gotovem spisku, katerega pa nista sestavila omenjena delavca, obdarovanih 24 otrok samo onih delavcev, ki so dali svoj čas pristanek za vpis svoje deee v nemško šolo. Ni se gledalo na to, da dobijo podporo otroci res najbednejših, temveč je poleg bede igralo najvažnejšo vlogo prepričanje njih staršev. Zato je bilo od šoloobveznih otrok slišati izjave, da se bodo tudi oni vpisali v nemško šolo, da bodo na ta način tudi oni deležni teh podpor raznih celjskih • gospodov ali pa morda še koga drugega. Meseca decembra prešlega leta sta tudi tukajšnji moška in ženska podružnica Ciriil-Metodove družbe obdarovali 46 otrok. Pri obdaritvi so prišli v poštev res najbednejši, ne oziraje se nato, ali so bili otroci vpisani v nemško šolo ali ne. Omenjeni podružnici je vodilo res pravo socijalno mišljenje brez ozira na nacionalno zavest staršev obdarovanih otrok. Pri podeljevanju podpor s strani celjskega društva pa vidimo, da je gospodo vodila prvo njih nemška zagrizenost in da je socijalni moment igral popolnoma podrejeno vlogo. Toda, gospodje, mi gledamo in vidimo vse in vemo, da vam vse skupaj ne bo nič pomagalo, da bo vsega tega narejenega nemštva prej ali slej konec, pa čeprav bi vas podpiral ves Šulferajn in Zidmarka iz celega tretjega carstva s kajzerjem Hitlerjem na čelu. Toda ne samo s te strani se čuti delovanje kulturbunda, raztegnil je svoje delovanje tudi na druga področja. Pred časom 4e je osnovalo (tukajšnje Sokolsko društvo svoj mladinski odsek in priredilo za deco d ve'jako'‘uspeli: mladinski uri. Ker so uvideli, da bi se na ta način deca lahko »odtujila« njih željam in nakanam, je priredil celjski kultumbund pretečeno nedeljo v brusil-nici tukajšnje steklarne lutkovno predstavo, kaitere so se razen velikega števila otrok udeležili tudi gospodje iz vodstva steklarne, ki do danes še niso čutili ob nobeni priliki potrebe, da prestopijo prag sokolskega doma. Toda tudi pri tej priliki je kulturbund doživel malo razočaranje, ker so otroci odgovarjali na stavljena vprašanja v slovenskem in deloma v nemškem jeziku. Na kraju so hoteli zapeti nekaj nemških pesmi, kar pa se jim je s strani oblasti odsvetovalo, zato so peli samo melodije z besedilom la-la-žegen« s pridnim zalivanjem vina in opojnih pijač. Vsem je posebno prednjačila ena, ki si je oblekla suknjič od nekega fanta (saj fantje niso smeli manjkati v družbi teh romark) in prirejala v fantovskem oblačilu komedije, ki se za take prilike najmanj spodobijo. Zraven pa je bila tudi kavalirka, ki je »nobek plačevala skoro vso ceho. Pisana družba se je vračala o mraku, najbolj glasna je bila seveda ženska družba. Pravijo, da se ta dekleta prištevajo med najboljša, vzorno verna dekleta sosedne fare. Zanimivo je. da so veliko govoričile o velikopoteznih načrtih novih sosednih organizatorjev. Ne pisali bi mi tega v »Pohodu«, da ne bi kdo pomotoma imel ta dekleta za Jareninčanke. Naše sosede pa vprašujemo: Ali poznate ta dekleta? Če hočete z njimi preorganizirati tudi naša dekleta, potem vas prav lepo naprošamo, da nam prizanesete s takimi obiski, saj mi bomo naš praznik sv. Blaža v bodoče lahko praznovali brez takih dvoličnih svetnic, ki izrabljajo take romarske poti za uživanje — in ne v čast božjo. Gornia Radgona ALI JE POTREBNO? V našem .trgu se je otvorila nova trgovina z električnimi predmeti in trgovska agentura. Otoritvena naznanila so se delila po trgu v obliki letakov. Ali je bilo potrebno tiskati ita naznanila tudi v nemščini? Mnenja smo, da ne. Pričakovali smo od lastnika te trgovine g. »Hermesa«, da bo imel toliko jugoslovanske zavesti in opustil pri nas metode nemčurskih trgovcev iz Maribora ter se pridružil bojevnikom zoper hlapčevsko dvojezičnost. Želimo mu pa obilo nakupa od teh par v trgu živečih nemških družin. Omiadinci, Narodna odbrana Vas kiiie, krepite niene vrste v pohodu proti nepoštenju! Omladinski »Pohod" Sancina Boris, Ljubljana: ŠOLNINE Početkom letošnjega šolskega leta so bi-na naših šolah in univerzah prvič uvedene solnine. Samo ob sebi je razumljivo, da je ta n°va uredba, oziroma davek, naletela povsod ogorčene nasprotnike. Po več kot deset le-brezplačnega pouka, ko smo se že vsi pri-vadili na to stanje, nastopi konec starega sistema brezplačne šolske izobrazbe! Pričeli so deževati protesti z vseh Strani, na univerzah so se pojavili nemiri, v zadnjih dneh celo stavke. Povsod se vrši ogorčena propaganda proti šolninam, in kdor noče biti iz-dajica svojega naroda, mora biti proti šolninam, proti vladi, ki je te šolnine uvedla, a nekateri gredo še dalje in izrabljajo to kot propagandno sredstvo proti državi — proti Jugoslaviji. Na tem mestu do sedaj o šolninah še ni bilo govora, nismo še povedali svojega mišljenja. Mislili smo, da bo vsak, če ne tako hitro, Pa vsaj v doglednem času prišel do logičnega zaključka, do katerega bi moral priti. A do tega ni prišlo. Zato sem se odločil, da povem tu nekaj misli, v katerih se zrcalijo naši pogledi na to vprašanje. Oni so popolnoma nepristranski in zato tudi gotovo sprejemljivi za vsakega, ki mu sovraštvo in zagrizenost še nista pokvarila njegovega čuta pravičnosti in objektivnosti. Načelo demokracije lin svobodnega duševnega razvoja zahteva v duhu novega časa, da pot do najvišje izobrazbe odprta vsakomur, tudi najsiromašnejšemu. Za oživotvorjenje tega načela je brez dvoma najugodnejši sistem brezplačnega pouka. Zato tudi mislim, da mo-*a skušati vsaka, gospodarsko konsolidirana država to napraviti, ako ji le možnosti dopu- ščajo. Morda bo temu kdo ugovarjal, ker smatra za neupravičeno, da vzdržuje šole oni, kdor od teh šol nima nobene koristi. Toda baš tu vidimo organizacijo in medsebojno pomoč v društvu, kot celota plačuje in s tem omogoča nekaterim poedincem, da dosežejo to, česar sami ne bi mogli nikdar doseči. Šole in prosveta so narodova last, do njih je odprta pot vsakomur, zato je tudi mnogo pravilnejše, da vzdržuje te šole ves narod, ne pa samo oni, kii jim šole samo trenutno služijo, a katerim je morda izredno težko to breme prenašati. Razen fiskalnih interesov, o katerih bom pozneje govoril, je v novejšem času eden glav-ivih vzrokov uvedbe šolnine, nesorazmerno naraščanje inteligenčnega naraščaja, ki potem ne najde zaposlitve. Toda tudi to ne opravičuje šolnin. Denar še nikdar ni bil in tudi ne bo merilo inteligence posameznika in njegovih osebnih zmožnosti, če komu sredstva dopuščajo šolanje, ni s tem nikakor rečeno, da je za to tudi sposoben. Ako že obstoja hiperpro-dukcija inteligence, potem je treba njen na-daljni porast preprečiti na drug, pravičnejši način. Izvede naj se ostrejša kontrola nad umskimi zmožnostmi onih, ki vstopajo na srednje šole in univerze, strogo naj se pazi na to, da res samo najsposobnejši lahko dosežejo ono izobrazbo, ki njihovim zmožnostim pripada. Nehati je treba s produkcijo one inteligence, ki ima v rokah dokumente, v očetovi blagajni morda denar, a v glavi praznino; Toda tega ne bomo dosegli nikdar, ako bomo stavili študiju ovire materielnega karakterja; tu treba najti nove mere, tako da bo res samo sposobnim, čeprav še tako siromašnim, odprta pot izobrazbe. Edino na ta način, potom stroge selekcije, bomo vstvarjali res sposoben inteligenčen naraščaj. Z ozirom na vsa tu navedena dejstva je popolnoma prirodno, da smo v principu proti šolninam in vidimo svoj ideal edino v sistemu brezplačnega pouka. A to je brez neugodnih posledic možno edino v normalnih časih in edino takrat je narod upravičen od države to zahtevati. Danes pa živimo v razdrapanih razmerah in tudi naše državno gospodarstvo ni v baš najboljšem stanju in upravičeno je, da zahteva v takih trenutkih država od naroda večje žrtve nego sicer. Ena takih žalitev je tudi šolnina. Z njo si hoče država nekoliko pomagati v svojem težkem položaju in vsak zaveden državljan, ki ima razvit čut odgovornosti, bo to breme mirno sprejel. Zavedal se bo, da žrtvuje, ker to trenutno zahteva interes naroda in države. S tega stališča moramo gledati naše vprašanje. Toda kljub temu, da priznavamo upravičenost šolnin, ako država nikjer ne more najti primernega vira dohodkov, nikakor ne moremo priznati upravičenost njihovega sistema. On je ipopoinoma krivičen, rekel bi antisocialen. Mesto da bi obremenjeval najbolj bogate stanove, obremenjuje baš najhuje siromašni in srednji stan. Akademik, katerega oče plača letno Din 300-— davka, plača letno Din 300’— šolnine. Torej znaša šolnina v tem slučaju 100% davka, medtem ko znaša pri onem akademiku, katerega oče plačuje Din 10.000'— davka, šolnina 8-7% davka. Že po sliki, ki nam jo nudita samo ti dve točki skale šolnin, lahko lepo vidimo, v kateri smeri raste progresija: siromašni plačujejo z ozirom na davek procentu-elno največ (100%), srednji stanovi plačujejo istotako sorazmerno mnogo (30—80%), med tem ko res dobro situirani plačujejo najmanj (8-10%). Ta sistem treba postaviti na glavo. Obrnjen, nekoliko modificiran, bo mnogo bolje izpolnjeval svojo nalogo. A tak kot je danes je nemogoč. Napraviti je treba korekturo in to čimprej. Vsakdo, ki je lojalen državljan in se zaveda, da ima napram državi tudi obveznosti, ne pa da ima pravico zahtevati od nje samo koristi, bo potem šolnino mirno sprejel kot žrtev, katero mora doprinesti za splošno dobro. ITo je moje mišljenje o šolninah. Kot je iz kratke razlage razvidno, ne pristajam niti na eno niti na drugo stran. V tem se mi 'baš razlikujemo od onih, ki zahtevajo v današnjem težkem gospodarskem položaju popolno ukinitev šolnin, ne upoštevajoč pri tem posledice, ki bi lahko nastopile, ako bi se to breme ne moglo zvaliti na koga drugega. A nekaj me pri tem tolaži, da mnenje in zahteve te skupine niso objektivne, kajti njihove oči so uprte samo na en cilj: rušiti. Njim niso šolnine ekonomsko vprašanje naših srednješolcev in akademikov, temveč ga oni izrabljajo za svojo propagando proti temu, kar jim je trn v peti — preti Jugoslaviji. Njihova apatičnost napram akademskim interesom se najbolje kaže v zadnjih dneh, ko so pripravljeni prisiliti vse akademike na izgubo enega semestra ali bolje rečeno enega leta (kar pomeni v gotovini ca. Din 40.000’—), ne zavoljo šolnin, ampak samo zato, da s tem dokažejo svoje sovraštvo napram državi, v kateri žive. Vprašanje šolnin je danes na univerzi političen, ne pa ekonomski problem^ kot se to hinavsko povdarja. To so samo kulise, za katerimi se skrivajo drugi, pravi nameni. Z ozirom na to smo mi enako protšvni stanju šolnine in najodločnejše zahtevamo korekturo, kot smo tudi protivni vsem onim, ki jim to vprašanje služi samo kot skrivališče njihovih pravih namenov. To je naše mnenje o šolninah. Priznavamo vsako kritiko, tudi brezobzirno, a ona mora imeti svoj cilj, mora biti konstruktivna, ne pa destruktivna. Ta svojstva pa manjkajo onim, ki so danes najhujši protivniki Šolnine. Oni niso objektivni, ne zavedajo se svojih dolžnosti, ampak so njihove zahteve in njihovo delovanje samo plod besnega sovraštva, in zato nesprejemljive za vsakega srednješolca ali akademika, ki vidi v šolninah prvenstveno svoj ekonomski problem. Crnomeli Malo nas je pravih nacionalnih delavcev, ki zamoremo naše nacionalno čuvstvovanje dokazali z vidnim delom in uspehi. Še je dosti prostora v naših vrstah in vsak, ki hoče delati iz prave ljubezni do naroda in države, je nam dobrodošel. V današnjih časih zape-ljanostd in slepote ni dosti samo strkati se po prsih ter kričati o svojem nacionalizmu. Delo je edino polje, kjer lahko pokaže«, kdo si. Majhno je naše mesto, a ponosni sokolski dom — naša nacionalna trdnjava in sad naše marljivosti in nacionalnega dela — že sedem let čuva pri nas jugoslovansko idejo ter vabi vsakega iskrenega nacionalista pod svojo streho, kjer mu nudi obširno polje udejstvovanja za narod in državo. Toda jpoleg poštenih nacionalistov so se našli pri nas tudi nekaki zaplotni žarometal-ci, najnovejša dragocena pridobitev našega sicer majhnega, a vseskozi nacionalnega mesteca. Tako se je v št. 7 Vašega oenj. lista nekak zelo junaški in dela željni zaplotni nacionalist«, odet v oklep urednikovega podpisa, na šepavem kljusetu zaletel v naše vrste ter je začel na vso moč udrihati po nas. Dober taktik, kajpada ve, da je treba najprej prebosti vojskovodjo. Pa kdo bi se temu »junaku« čudil, ko vemo, da bi rad dobil •odlikovanje, če ne drugače vsa] avstrijsko s sliko katoliškega cesarja. Toda ta junak je sam omadeževal svoj viteški oklep, ko je iz junaškega zaleta prešel na polje podlega, malenkostnega denuncijanstva in podtikanj. Spričevalo svoji nacionalni inteligenci je dal sam že s tem, da smatra za merilo nacionalnega dela le število povork, katerih se je ta ali oni nacionalist iz kateregakoli vzroka ni udeležil. Svojo nacionalno gorečnost je dokazal s tem, da podtika in predbaciva malenkostne predstopke ljudem, ki so za državo žrtvovali gotovo več, kot je cela brutto vrednost tega junaka. Svoji osebni mržnji pa daje duška še s tem, da končno pomeša vse skupaj s cestnim in kriminalnim blatom, a v svoji kratkovidnosti in farizejskem patriotizmu ni prizanesel niti visokemu odlikovanju, katerega nima nihče pravice blatiti. Baš ob to odlikovanje, ki se na prsih osebe, ki jo je napadel, ne bo nikoli ohladilo, bo ta junak zlomil svojo v strup namočeno sulico. Zelo nejevoljen je >junak« na abonirane tajnike in odbornike. Mi mu pa povemo na kratko, da mu ne obremenimo možganov: izvolite nas je tista nacionalna sokolska javnost, h kateri vi gotovo ne pripadate. Da, Sokol gotovo niste, kajti drugače ne bi tako nevedno grešili proti sokolskim načelom ter si ne bi dovolili na veselje sovražnikom napadati ibaš Sokole v osebi njihovega najzaslužnejšega predstavnika. Spadate kvečjemu med oboževatelje najnovejše literature pastirskih listov, ki so najbrže Vas navdahnili v Vašem zelo »nacionalnem« pisarenju. Skratka: pridite, odstopimo Vam abonma, ter pokažite pri delil, koliko ste vredni. Če pa hočete, Vam damo tudi nasvet, kam bi posvetili s svojim žarometom... Ni treba s prstom pokazati— saj ni daleč! Toda punktaši, Idn-derfrajle, trosilci alarmantnih vesti, a obenem oderuhi našega ljudstva so napadeni zadosti brez Vas, zato Vašo prizanesijivost ■razumemo. Pohoditi nas z Vašimi šibkimi nogami pa ne boste mogli, ker ne hodite po naših potih, zato rajši Vi se nam umaknite, da Vas ne pregazimo. Škoda namreč bi bilo onečedita naša stopala ob takega brezposelnega »nacionalista«. Sioer pa visoko Jeti Sokol dn se ne spušča v take nižave. Osnovno Šolstvo v slovenskem Korotanu Koroška učiteljska zveza je izdala v zadnjem času koledar za leto 1933. V njem so navedeni med drugim tudi podatki o šolskih razmerah na Koroškem, seznam učiteljev, njihove bivše in sedanje službe ter njih sposobnosti. Doslednost, s katero je ta koledar sestavljen, nam priča, da so podatki točni in resnični. Nas zanimajo razmere v slovenskem ozemlju in od teh predvsem, kako je urejeno šolstvo in kakšno učiteljstvo poučuje slovensko deco. Po poročilih okrajnih šolskih svetov in deželnega šolskega sveta je v slovenskem delu šmohorskega okraja 6 utrakvističnih šol, v slov. delu celovškega okraja 16 utrakvističnih in 15 nemških, v slov. deilu beljaškega okraja 27 utrakvističnih in nobene nemške in v velikovškem okraju 33 utrakvističnih in 11 nemških osnovnih sod. Po poročilu posameznih šolskih upraviteljev pa je v slov. delu celovškega okraja 19 dvojezičnih in samo 12 nemških, v slovenskem delu beljaškega okraja 22 utrakvističnih in 5 nemških šol, v velikovškem okraju pa 32 dvojezičnih in 12 nemških šol. Pri desetih šolah v slovenskem ozemlju torej ni natančno določeno, ali so dvojezične ali so samonemške. Kako je ta razlika v napovedi lastnosti šole sploh mogoča, mora biti vsakemu redno mislečemu človeku nerazumljivo. Vidi se pa iz tega, da ali šolski upravitelji na lastno pest izpreminjajo utrakvistične šole v nemške ali pa, da hočejo višje šolske oblasti dokazati z večjim številom dvojezičnih šol, da dovolj skrbijo za silovenski pouk. Še bolj tragično pa je, da se nahaja na slovenskem ozemlju 27 čisto nemških šol, ki jih obiskuje 5571 otrok. Od 331 učiteljev nameščenih na 106 v slovenskem ozemlju obstoječih šolah, je napravilo izpit iz slovenščine 82. Vse ostale učne moči obvladajo .slovenski jezik samo v toliko, kolikor so si ga ohranile v spominu iz svojih otroških let in to samo v narečju. Učiteljev, ki izhajajo iz slov. ozemlja Koroške, je 164, tistih, ki so se preselili iz sedanjega jugoslovanskega ozemlja na Koroško, je nameščenih 42. Ostali 135 so rojeni Nemoi, od katenih je samo par naredilo izpit iz slovenskega jezika, ostalli pa sploh nimajo pojma o jeziku otrok, ki jih poučiujejo. šolski nadzorniki so: za veliko vški okraj Franc Gornik, za šmohorski okraj in za utrakvistične šole beljaškega okraja Jože! Posnrig in za celovški okraj Adolf Maurer. Medtem ko prva dva obvladata za silo slovenski jezik, se tretjemu do danes ni zdelo vredno, da bi si pridobil toliko znanja, da bi res mogel pravilno nadzorovati dvojezične šole svojega okraja. Razumljivo je torej, da niti slovensko prebivalstvo, še manj pa voditelji slovenskega ljudstva na Koroškem ne morejo vzeti resno nadziranje po takih funkcijonar-jih. Koroški deželni zbor je pri sestavi proračuna za tekoče leto znižal učiteljem plače za 18 odstotkov. Krik, ki ga je zagnalo učiteljstvo radi tega radikalnega čina, je bil zelo močan. Odpovedalo je sodelovanje pri različnih kulturnih in gospodarskih organizacijah ter zahtevalo, da mora deželni zbor v isti meri reducirati plače tudi ostalim deželnim uradnikom. Učitelji, ki so nastanjeni na deželi, morajo pač videti bedo in pomanjkanje, ki vlada radi gospodarske katastrofe med kmečkim prebivalstvom. Toda njih postopanje priča, da niso in no?©jo biti člen prebivalstva, med katerim živijo. Zato je razumljivo, da nemško učiteljstvo, ki poučuje na dvojezičnih šolah, tudi ne čuti moralne dolžnosti, da bi se priučilo jezika dece, ki jo poučuje in ljudstva, med katerim živi. S tem pričajo sami, da je njih glavni namen ponemčevanje, ne pa, da bi se otroci res naučili tega, kar bi jim morala šola nuditi, in da nočejo biti vzgojitelji poštenega in značajnega prebivalstva. Najmanj pa more slovensko prebivalstvo pričakovati tega od tistih učiteljev in učiteljic, ki so se že v svojih mladih letih naučili sovražiti slovensko prebivalstvo, in pa od tistih, ki so radi svoje slabe vesti za časa poloma stare avstrijske monarhije pribegnili iz Jugoslavije, da nadaljujejo svoje raznarodovalno delo med koroškimi Slovenci. Zahteve slovenske manjšine po zmožnih nadzornikih in učiteljih so za njo vitalnega pomena in radi tega ne bo preje odnehala, preden se ne bodo te najprimitivnejše zahteve tudi uresničile. Drugače bo treba našim Nemcem dati takšne šole, takšne nadzornike in učitelje, kot jih imajo Slovenci na Koroškem, pa bodo uvideli, kako upravičene so zahteve teh. P, Šolstvo v slovenskem delu Koroške (po učiteljskem koledarju za 1933) Kraj C S M O h a N a *3 §D ‘o S O >S a » o •o £ ll Okraj: - - Šmohor Brdo 3 121 utr. 3 3 — Goriče-Borlfe 2 96 3 1 2 Melviče 2 86 99 3 2 i — Št Pavl 2 80 2 1 — 1 Šteben 4 210 99 4 1 1 2 1 Blače 2 101 »i 3 1 1 Skupno 15 694 17 1 9 3 5 Okraj: Celovec — - dežela Medvedji dol 1 32 utr. 2 1 1 — 1 Bistrica v R. 3 144 nem. 4 1 8 1 — Žrelec 4 246 • 5 3 — 2 Borovlje 9 340 n 9 1 4 1 4 Glinje 1 45 utr. 2 1 1 — 1 GolSovo 1 57 n 2 1 — 1 Grabštanj 4 238 nem. 4 1 — 3 Podkrnos 2 90 n 3 1 — 2 Št Jakob ob c. 4 224 n 4 1 1 — 3 Št Janž v R. 2 99 utr. 2 1 1 — Kapla na Dravi 3 139 n 3 3 — — Hodiše 3 170 3 1 2 — 1 Kotmara vas 4 210 n 4 1 — 3 Ljubelj 1 38 »» 1 1 — — 1 Bilčovs 5 260 5 1 3 — 2 Šmarjeta v R. 3 200 99 3 3 2 — 1 Zihpolje 2 90 « 3 1 1 — 2 Medgrorje 3 189 9 3 1 2 — 1 Radiie 2 75 99 2 1 1 — 1 Pokrče 3 129 nem. 3 — 1 2 Ribnica 2 91 m 3 1 1 — 2 Škofiče 3 200 utr. 3 — 1 — 2 Sveče 2 132 n 2 1 2 — — St, Tomaž 2 72 nem. 3 — — 1 2 Timenice 2 110 n 3 — — — 3 Podljubelj 2 HO utr. 2 1 — 1 1 Vetrinj 6 285 nem. 6 — — — 6 Bajti Se 1 58 utr. 1 1 1 — — Vabnja vas 2 72 nem. 2 1 1 — 1 Slov. Plajberk 2 81 utr. 3 1 1 — 2 Sele 2 128 m 2 2 2 — — Skupno utr. nem. 43 2283 43 2010 19 1 12 ] i97 22 41 6 BO Okraj: Beljak — dežela Podkloiter 8 464 nem. 9 — 6 — 3 Domačale 3 188 utr. 3 — — — 3 Št. Ilj ob Dravi 4 218 n 4 3 4 — — Bistrica na Z. 3 104 n 3 — 2 — 1 Brnca 3 180 n 3 1 3 — — Št Jurij na Z. 2 97 nem. 2 1 1 — 1 Kraj U N b izpr. a OD S> o- E 03 U O >3 p 'oo o •c A CD S5 Vodičja vas 3 152 utr. 3 1 2 Gorje na Zili 2 107 M 2 — 2 — — Skočidol 3 174 j) 3 — 2 1 — Št. Jakob v R. 7 360 )) 7 4 2 3 2 Črešnje 2 80 99 2 1 1 1 — Gozdanje 3 200 3 — 2 — 1 Dvor 2 95 2 — 1 1 — Loče pri B. 4 212 4 1 1 — 3 Ledenice 3 140 3 — 3 — — Št. Lenart p. 7. 5 230 6 — 2 — 3- Lipa pri Vrbi 2 119 3 — 1 — 2 Malošče 3 146 99 3 1 1 1 1 Podgorje 3 171 99 3 1 1 2 — Marija n. Z. 3 171 3 — 1 1 1 Semislavče 2 80 2 — 1 — 1 Rožek 4 215 nem. 5 1 2 2 1 Podrožčica 3 170 utr. 3 3 1 1 1 Čače 3 146 3 — 2 — 1 Strmec 1 45 1 1 1 — — Vrata 4 194 nem. 4 2 1 1 2 Vrba 6 305 m 6 — 2 — 4 Skupno 91 4763 5 22 94 20 47 14 33- Okraj: Velikovec Apače Potoče Bela Pliberk Djekše Doberla vas Obirsko Kazaze Železna K. Galicija Globasnica Kneža Krčanje Grebinj Vovbre Božji grob Škocijan Mali St. Vid Lom Lepen Lipica Šmarjeta Pl. „ p. Vel. Šmihel p. Pl. „ ob Krk. Trušnie Mohliče Suha Libuče Št. Peter V Št Lipš Št Primož Pustrica Remšenik Vogrče Ruda Žvabek Žitara vas Tinje Srednja vas Velikovec deška šola dekl. Sola 1 30 ntr. 1 1 1 — — 1 31 99 2 — 1 — 1 1 25 1 1 1 6 300 nem. 7 1 e 3 219 n 4 1 3 6 292 utr. 6 2 3 1 2 1 64 »> 1 1 1 — 2 150 3 1 _ 2 1 7 612 nem. 9 2 3 2 3 3 182 utr. 3 — 2 1 3 212 ji 3 2 3 — 1 77 99 1 — 1 — 1 105 » 1 — 1 — 7 407 nem. 8 2 2 2 4 4 242 utr. 5 2 3 — 2 2 115 «1 2 2 2 — — 4 200 99 4 3 3 1 — 2 110 nem. 2 — 1 — 1 1 43 utr. 1 — — — 1 1 45 m 1 1 1 — — 1 85 nem. 1 1 1 — 1 67 utr. 1 1 1 _ — 2 132 99 2 — — 2 4 220 rt 5 4 2 3 _ 2 128 n 2 1 2 2 162 99 2 2 — 2 2 82 99 2 — 1 1 2 89 99 2 — 1 _ 1 2 118 99 2 1 1 1 _ 3 189 99 3 — 1 — 2 2 114 3 — 2 — 1 3 176 99 3 1 2 1 — 2 129 nem. 3 — — — 3 1 22 utr. (učitelj iz Lepena) 2 90 • 2 2 .— 2 — 3 190 99 3 1 2 — 1 2 98 n 3 2 3 — — 3 180 3 1 1 1 1 3 198 nem. 4 1 3 — 1 2 108 utr. 3 1 3 — — 5 176 nem. 6 * 1 2 S 4 170 9« 4 — 2 1 1 Skupno : utr, 70 3967 nem. 40 2256 j5 Jl23 39 57 19 47 Sestava Šole Razred. U č i t e I j s t v o . M • . & A o 2 .o C B C S ► -s g §: g ■5 ® ■*» ® -2 — .2 .? >2 .go p a p b «o m n <-> Z, Kraj Šmohor 6 - 15 — 17 1 9 3 5 694 Celovec-dež. 1912 43 43 97 22 41 6 60 4323 Beljak-dež. 22 6 67 24 94 20 47 14 33 4763 Velikovec 3210 70 40 123 39 67 19 47 6223 Skupno 79 27 195 107 331 »2 154 42 135 16003 Noia pot Je ravna: pohoditi in pomendrati moramo vsako nepošteno delo! Postanek prve Na* rodne Odbrane Srbski narod je imel v svojem življenju mnogo težkih in mučnih dni. Med te dni pade tudi 24. september 1908, ko si je Avstro-Ogrska brez vsakršne pravice, prisvojila Bosno in Hercegovino. Ta dan spada med najtežje dni srbske preteklosti. Za srbski narod je bil težek predvsem zato, ker so se ravno takrat srečni narodi že zediniil in si ustanovili velike države in ker «e je ravno takrat govorilo, da sita prosveta in svoboda dosegli svoj vrhunec. V takem času je zasužnjila Avstro-Ogrska poleg drugih narodov tudi nekoliko milijonov Srbov in jih je pričela mučiti in odtuje-vati. Ni dovolila, da bi se smeli svobodno imenovati Srbi, da bi smeli svoje domove krasiti s srbsko itrobojko, d® bi svobodno trgovali in svojo zemljo obdelovali in da bi gradili srbske šole. Niso smeli svobodno slaviti svoje »slave« in ni jim bilo dovoljeno prepevati o Kosovem, o Marku in Milošu. Samo taka država, kakor je bila Avstro-Ogrska, je mogla izvršiti aneksijo. Aneksija Bosne in Hercegovine ni vznemirila samo Srbijo in Črno goro, temveč vse Srbe in lahko rečemo tudi vso Evropo. Po proglasitvi aneksije je bilo stanje tako, da nikakor ni izgledalo, da bi se končalo z mirom. Neprestano bobnanje bobnov in trolb-Ijenie vojaških trobent, vsakodnevni proglasi in vznemirjajoči telegrami so prorokovali vojno. Dežela je bila v mrzličnem razburjenju. Sestanki so se držali na vseh koncih in krajih. Narod sam je zahteval vojno. V take okoliščine, v tako resne dni pade ustanovitev Narodne Odbrane. Razburjene narodne mase so zahtevale, da se preide od besede k de- janju, da se prične z vsemi predpripravami, ki so potrebne za vojno, da se organizira velika narodna volja za 'žrtvovanje. Tako je postala »Narodna Odbrana« preko noči, istočasno v nekoliko krajih z voljo in odločitvijo narodnih mas. Pod pritiskom narodne volje so se sestali v Šabcu in Nišu itd. najuglednejši ljudje v mestu in so osnovali odbore Narodne Odbrane. Tak odbor je bil izvoljen tudi v Beogradu v začetku oktobra 1908, na sestanku najuglednejših meščanov v občinski hiši. Odibor so imenovali »Narodna Odbrana« zato, ker si je nadel nalogo, da brani narod in da mu pripravi obrambo. Ta odbor se je popolnoma konstituiral na seji 8. oktobra, kjer je bil potrjen tudi program, ki ga je pripravil pripravljalni odbor. Naloge odbora so bile: 1. da povzdigne, ohrabri in pojači nacionalno zavest, 2. da vpisuje in zbira dobrovoljce, 3. da ustanavlja dobrovoljske edinice in da jih pripravlja za oborožene akcije, 4. da zbira prostovoljne prispevke, denarne in druge potrebe za uresničenje svoje naloge, 5. da organizira, Oborožuje in vežba predvsem komitske, vstaške čete, namenjene posebnemu in samostojnemu vojskovanju, 6. da razvija akcijo v vseh ostalih smereh obrambe srbskega naroda. Osnovanje in proglas tega odbora je bil od naroda tako prisrčno sprejet, da je bila v teku 20 dni vsa Srbija organizirana kakor eno društvo z geslom: »Vse aa Srbstvo in domovino«. Navdušenje je bilo tako veliko, da so se osnovali odbori tudi v takih krajih, kjer se je najmanj pričakovalo. V enem mesecu se je osnovalo 223 odborov in skoraj ravno toliko poverjeništev. Odbori so se ustanavljali tudi izven Srbije, nekje pod vplivom odbora v Beogradu, drugod pa tudi brez njegove vednosti. Delovanje tako hitro organizirane Narodne Odbrane je uspevalo tako, kakor se je želelo. Poedini odbori so med seboj tekmovali. Vsak je stremel, da čim več koristi deželi in splošni stvari. Predvsem so se odlikovali odbori v Šabcu, Nišu, Čupriji, Valjevu in Vranju. Odbori so v glavnem vpisovali dobrovoljce in zbirali sredstva za njihovo opremo. Tako eno kakor drugo je dajal narod iz srca. Kdor ni bil borec v vojski, se je vpisal med dobrovoljce ali oddal svojo zadnjo paro. V kratkem času se je prijavila cela vojska dobrovoljoev in zbralo se je tudi dovolj materialnih sredstev. Poedina okrožja in srezi so dali odborom za opremo dobrovoljcev velike vsote na razpolago. Tako je smederevsko okrožje dalo 20.000 Din. Drugi so na .pobudo odbora kupovali svojim polkom strojne puške itd. Dobrovoljci so se prijavljali razven iz Srbije, tudi iz Avstro-Ogirske, Rusije, Nemčije, Bolgarije, Turčije, Grčije in iz drugih dežel. Poleg poedincev so se javljale tudi mase. Tako je dobil odbor telegram iz Moskve, da se je tam prijavilo 10.000 dobrovoljcev za Srbijo. Dobrovoljske prijave so zelo zanimive. Neki advokat, ki je bil kot mladenič leta 1876. dobrovoljec na Drini, pravi v svojem pismu: »Četudi sem osivel in stopil v šesto desetletje svojega življenja, vendar se čutim krepak, da pomagam pravici proti nepravici. Navajen sem mačvauske ravnice, drinskih valov in hercegovskih gor in planin. Srce me vleče, da jih še enkrat prehodim s puško v roki in, če usoda zahteva, da prelijem kri svojo in naših nepri-jateljev.« Da bi glavni odbor in odbori v notranjosti pripravili dobrovoljce za borce, so usta- novili dijaške in strelske čete, v katerih so naši navdušeni oficirji vežbali prijavljene dobrovoljce. Iz dobrovoljoev je nato odbor sestavil četo vstašev (četnikov), ki je štela nekaj stotin mož. Vsitaši so se vežbali v vseh vrstah orožja, da bi sovražniku čim več škodovali. Oni so bili predhodniki naših polkov ter vzbujali strah in trepet v sovražnikovi vrsti. Poleg vstašev so se organizirale tudi delavnice vseh vrst eksplozivov, v katerih 60 se izbrani četniki vežbali v polnjenju bomb in drugih eksplozivov, da bi jih mogli potem na bojišču tudi samostojno izdelovati. P° dvanajst četnikov, večinoma univerzitetnih dijakov, je po kleteh v majhnih mestecih Srbije spravljalo bombe in materijal za nJe- Nadaljnje delovanje odborov je obstojalo v tem, da so širili patriotizem in da s°t tolmačili neprijateljsko vlogo Avstrije proti Srbiji. Odborniki so predavali med narodom o srbskem vprašanju, o »ribskih pokrajinah in njih zgodovini, predvsem pa ° krivici, ki j® je storila Avstrija z aneksijo Bosne in Hercegovine Srbiji in vsemu srbskemu plemenu. Ustanovili so se tudi posebni listi, ki so bodrili in navduševali narod za borbo Avstriji. V Šabcu je izhajala »Narodna Odbrana« v Valjevu »Prve žrtve«, v Nišu »Sm-delič«, v Pirotu »Momčilo«, v Negotinu »Narodna Odbrana«. Tudi vsi ostali listi so v le11} smislu pisali in šli v vsakem oziru Narodni Odbrani na roko. Vsi večji evropski listi so bili na strani Srbije in očitali Avstriji njeno grabežljivost Ravno tako so tudi srbski listi v Ameriki zastopali srbske vpravice, tako »Balkan« v Čikagu in »Borba Balkana« v St. Loms-u. To je bil začetek tiste Narodne Odbrane, pred katero je Avstrija bolj trepetala kot pred redno srbsko vojsko. Odgovorni urednik Miroslav Matelič. — Ifdaja za Narodno obrambno tiskovno tadrugo, r. i.io.s,, Jožko Zemljič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.