29. OKTOBER PRED 35 LETI IN DANES Danes obhaja slovenski narod zname¬ nito zgodovinsko obletnico. Dne 29. ok¬ tobra 1918 je v Ljubljani bila prvič v zgodovini našega naroda ob veličastnih narodnih manifestacijah najslovesneje razglašena svobodna Združena Sloveni¬ ja kot samostojna narodna država vseh Slovencev v mejah, koder naš narod na slovenski zemlji strnjeno prebiva. Hkra¬ ti je bila ustanovljena prva slovenska narodna vlada, ki je takoj prevzela svo¬ je posle ter po pokrajinskih Narodnih svetih zavladala po svej Sloveniji: od Celovca in Maribora do Gorice in Trsta. Ta prva slovenska narodna država je po osrednjem Narodnem veču v Zagre¬ bu, kateremu je predsedoval slovenski narodni voditelj dr. Anton Korošec, s Hrvati in Srbi iz Avstro-Ogrske mo¬ narhije sestavljala zvezno državo Slo¬ vencev, Hrvatov in Srbov. Ker se je prva slovenska narodna vlada iz svoje moči pogajala z drugimi narodi in je imela tudi svojo slovensko narodno voj¬ sko, je bila v pravem pomenu suvere¬ na. Sklicujoč se na načela narodne somo- odločbe, ki jih je bil vsemu svetu raz¬ glasil ameriški predsednik Wilson, so prav tako koroški Slovenci po Narod¬ nem svetu v Celovcu kakor tudi gori¬ čki Slovenci po Narodnem svetu v Gori¬ ci ter tržaški, istrski in prekmurski Slovenci to prvo slovensko narodno vla¬ do pozdravili za svojo. Tedaj je sloven¬ ska narodna meja, da omenimo le Pri¬ morsko, ki je danes spet na dnevnem redu, v glavnem tekla po avstrijsko- italijanski narodni meji. Pod Italijo je bilo tedaj okoli 50.000 beneških Sloven¬ cev, ki pa so jih gore ločile od drugih Slovencev na tej strani državne meje. Tako so Rezijani onstran meje bili so¬ sedje Bovčanom, Tarčentski Slovenci onstran meje so se čutili dobre sosede Slovencem iz kobariškega kota, kjer si najzahodnejši goriški slovenski kraji Breginj, Logje in Robedffiče segajo v ro¬ ke s svojimi beneškimi slovenskimi ro¬ jaki. Južno od Kreda, ki je rojstni kraj f pesnika dr. Joža Lovrenčiča, pa je tedaj v dolini Nadiže ob cesti stala italijan¬ ska obmejna stražnica, ki je nadiške Slovence ločila od drugih goričkih Slo¬ vencev. Državna meja je potem šla od Matajurja čez Kolovrat ter južno od Kanala zavila spet proti vzhodu do re¬ ke Idrije (Judrio), ki je slovenska Brda mejila od beneških Slovencev v Idrijski dolini. Na tej strani je bila več¬ ja slovenska obmejna fara Mirnik, na oni strani pa Dolenje. Povsod tod Slo¬ venci strnjeno prebivajo in med njimi tedaj ni bilo drugorodcev. Vsa Brda so strnjeno slovenska, le na zahodu na vznožju Brd, preden furlanska nižina prehaja v brdovita Brda, je furlansko in slovensko govoreči Krmin. Tu se sloven¬ ska narodna meja loči od nekdanje dr¬ žavne meje ter pod južnimi obronki Brd zavije proti vzhodu ob železnici Gori- ca-Krmin, ob kateri leže slovensko se glaseči, a furlansko in slovensko govo¬ reči kraji Moša, Kopriva in Ločnik. Juž¬ no od slovenske Podgore ob Soči se na¬ rodna meja dotakne Soče, ob kateri te¬ če potem mimo Zagraja, Gradiške in Ronkov (samo slovenska imena krajev, ki pa imajo furlansko večino). Pri Ron- kih je narodna meja prestopila Sočo ter se malenkostno raztegnila do podnožja slovenskega Krasa ter potem pod Kra¬ som mimo Tržiča (Monfalcone) šla do Jadranskega morja. Ob slovenski Adri- ji je ob znameniti reki Timav starodav¬ ni štivan, sloveči Devin, ribiška kraja Sesljan in Sv. Križ pri Trstu —• potem pa Trst in na oni strani slovenska Istra, za njo pa hrvaška Istra. Vse to ozemlje je strnjeno slovensko ter je zato po naravnem pravu, ki ga je slovesno razglasil sam Wilson v imenu zaveznikov, spadalo v novo slovensko narodno državo. Navdušenje med pri¬ morskimi Slovenci za svojo narodno dr¬ žavo je bilo tolikšno, da je goriški Na¬ rodni odbor celo od Furlanov začel do¬ bivati pobude, naj bi se našla rešitev, da bi se tudi Furlani mogli kot enako¬ pravni partner priključiti slovenski dr¬ žavi. Naj se to nikomur ne zdi čudno! Avstrijski Furlani so bili vneti za Av¬ strijo, ker je njen obstoj bil njim porok, da jih ne požre Italija. Furlani so Ita¬ lijo mrzili, saj jim je zatirala vso nji¬ hovo narodno kulturo, kakor je kasneje hotela zatreti slovensko. Samoodločba narodov je zahodnim za¬ veznikom, ko se je umaknil Wilson, o- stala le kos papirja. Ni jih brigalo slo¬ vesno razglašeno sveto načelo. Zato so pustili, da je Italija zavzela eno tretji¬ no slovenskega ozemlja. Sledila so leta nepopisnega gorja. Danes obhajamo 35 letnico tistega 29. oktobra, ko je naš narod prvič slovesno spregovoril v zboru svobodnih narodov. Zdaj spet barantajo za našo zemljo. Res je, da na severu Goriške naša slo¬ venska državna meja teče po nekdaji avstrijski meji, a na oni strani je osta¬ lo še 50.000 beneških Slovencev. Toda na jugu so našemu narodnemu telesu vzeli del Brd z Mirnikom, delom Meda¬ ne, s šlovrencom, števerjanom, št. Mavrom in Podgoro na oni strani Soče — okoli 6000 zavednih slovenskih duš. Na levi strani Soče je Italiji ostala Gorica s štandrežem — okoli 9.000 Slo¬ vencev! Južno od Gorice na levem bre¬ gu Soče so dali Italiji 2.000 Slovencev iz Rupe, Peči, Gaberij in Sovodenj. Na Krasu pa je prišlo pod Italijo še 2.600 Slovencev iz Dola, Jazbin, Jamelj, Do¬ berdoba, Tržiča in Ronkov. Vsega sku¬ paj okoli 20.000 Slovencev brez onih iz Benečije. V coni A na Tržaškem, ki jo zavezniki zdaj mešetarijo Italiji, pa je samo v Devinu, Mavhinjah, Nabrežini, Šempolaju in Zgoniku, ki spadajo pod Goriško, več ko 5.000 Slovencev, brez onih, ki spadajo v tržaško okolico, brez onih, ki prebivajo v Istri in na tržaškem Krasu in v Trstu samem. Z eno besedo: Brez beneških Slovencev naj bi Italiji pripadlo še vedno okoli 100.000 Sloven¬ cev! Naj nas ne potarejo žalostna dejstva ki jih naša domovina in mi ž njo doživ- ljano ob tej 35 letnici. Da je naš narod pred 35 leti mogel izreči svojo voljo, po svobodnem narod¬ nem razvoju v državi združenih Sloven¬ cev ter to voljo, vsaj za malo časa, tu¬ di uresničiti, je moral stoletja dolgo ča¬ kati takšne zgodovinske priložnosti. Pa nas čakanje v trpljenju ni strlo, ampak smo 1. 1918 kot mlad narod stopili na plan. In 30 letno trpljenje primorskih Slovencev ni uklonilo. Danes živimo v dobi naglega razvoja in zato vemo, da je 29. oktober leta 1918 bil še le začetek nove in najvažnejše do¬ be ne poti do Združene Slovenije, ki bo v pravi svobodi zbrala “vse Slovence pod streho hiše ene”, ko si vsi Slovenci postanemo res bratje v ljubezni in de¬ janju. Vsi naši duhovni in narodni zatiralci bodo izginili, naš narod pa bo na svoji zemlji, zvest Bogu in svoji zemlji, uži¬ val svobodo. To naj bo naša trdna za¬ vest! BORBA ZA TRST Svetovno zanimanje za tržaški pro¬ blem se je v preteklem tednu nekoliko ohladilo, ker je napetost med Jugosla¬ vijo in Italijo pričela nalahno pojemati. Tito je dal več izjav dopisnikom raz¬ nih tujih agencij v Beogradu, v katerih je poudaril, da se je Jugoslavija pri¬ pravljena udeležiti pet članske konfe¬ rence o Trstu, toda samo pod pogojem, da konferenca ne sloni na angloameri- škem sklepu o podelitvi cone A Italiji. Edina rešitev, ki je še sprejemljiva za Jugoslavijo — poleg popolne vrnitve ce¬ le cone A in Trsta Jugoslaviji — je ta, da samo mesto Trst s pristaniščem po¬ stane mednarodno, medtem, ko njegova okolica in ostali del cone A pripadeta Jugoslaviji. Pod drugačnimi pogoji pa da se Jugoslavija konference ne bo ude¬ ležila. Pella pa je na drugi strani izjavil, da se Italija ne bo udeležila konference, če USA in Anglija ne vztrajata na svojem sklepu z dne 8. oktobra o vrnitvi cone A s Trstom Italiji. Jugoslavija in Italija sta medtem še povečali svoje vojaške oddelke na skup¬ ni meji ter so italijanski tanki prišli tu¬ di v Gorico. Britanska vojska nadaljuje s proda¬ janjem vojaških postelj, miz, stolov itd. civilnemu prebivalstvu v Trstu ter je za robo velikansko povpraševanje. Postelje n. pr. prodajajo po 60 pesov, stole pa po 40. V angleškem parlamentu je v zuna¬ nje politični debati Eden moral odgo¬ varjati na številna vprašanja poslancev glede Trsta ter je med drugim izjavil, da “je odločitev bila drastična, pa edi¬ no praktična, rešiti to vprašanje na podlagi že obstoječih meja med obema conama.” Izjavil je tudi, da na svojo odločitev USA in Anglija [nista prej opozorili niti Jugoslavije niti Italije, “pač pa ju postavili pred gotovo dej¬ stvo.” Istočasno je poudaril, da niti USA niti Anglija ne nameravata odstopiti od svoje odločitve z dne 8. oktobra. V četrtek je nato Tito dal svoji agen¬ ciji Tanjug novo izjavo, v kateri je na¬ tančneje pojasnil grožnjo o zasedbi co¬ ne A. Izjavil je, da bo jugoslovanska vojska vkorakala v Trst in cono A tu¬ di v slučaju, če bodo to področje An- gloamerikanci izročili Italiji samo v ci¬ vilno upravo, brez vojaške zasedbe. “Za nas je vseeno, ali cono A zaseda itali¬ janski vojak ali uradnik”, je izjavil Ti¬ to. Italija je nato v nedeljo prišla z no¬ vim manevrom na dan, ko je predlagala, da naj “zaradi pomirjenja položaja obe državi umakneta svoje čete v večjo raz¬ daljo od cone A.” Jugoslovanska vojska se je že pred tem umaknila na razdaljo 13 km, prav tako so se začeli umikati tudi italijanski oddelki. V beograjski “Borbi” pa je Kardelj napisal članek, v katerem pravi med drugim, da je spor med Italijo in Jugoslavijo postal že spor med Jugoslavijo in zapadnimi zavezni¬ ki. “Angloameriška odločitev je vrgla temno senco na napore miroljubnih na¬ rodov, ki skušajo odpraviti nevarnost spopada. Jugoslavija ima posebno vlo- goi v evropskem obrambnem sistemu, do katere je prišla v razvoju prijateljskih EL NUEVO DldUE EMBALSE LA FLORIDA FUE INAUGURADO EN SAN LUIS Con asistencia del ministro de Industria y Comercio, senor Rafael Amunda- rain, el gobernador de la provincia de San Luis, senor Victor W. Endeiza, mi¬ nistro de gobierno, senor Domingo Flores, legisladores y altas autoridades fue inaugurado el viernes pasado el Dique de embalse La Florida, construido sobre el Rio Quinto que beneficiara una vasta region de esa provincia. El gobernador corto la cinta que atravezaba el camino carretero, y luego un obrero izo la bandera en el mastil levantado en el campamento de trabajo. Se- guidamente se entonaron el Himno Nacional y la marcha Los Muchachos Pero- nistas, procediendo el senor Amundarain y el gobernador, luego de guardarse un minuto de silencio en homenaje a la senora Eva Peron, a descubrir plačaš recor- datorias. Uso de la palabra en primer termino el administrador general de Energia Electrica, ingeniero Rogelio Irribarren, ocupando luego la tribuna el ministro de Industria y Comercio, quien senalo la importancia de la obra que acababa de habilitarse, para cerrar la serie de discursos el gobernador de San Luis. V PROVINC! SAN LUIS SO ZGRADILI NOV VELIK JEZ LA FLORIDA V provinci San Luis so zajezili reko V in zgradili velik jez — La Florida —, od katerega bodo imela korist obširna področja te province, ki bodo sedaj redno dobivala vodo za namakanje. Jez so izročili prometu prejšnji petek. Ob tej pri¬ liki so bili navzoči minister za industrijo in trgovino zvezne vlade Sr. Rafael Amundarain, guverner province San Luis Sr. Viktor W. Endeiza, minister Sr. Domingo Flores, poslanci, senatorji ter ostale odlične osebnosti Trak, ki je zapiral dohod na jez, je prerezal guverner prov. San Luis, eden od delavcev je dvignil narodno zastavo, godba je pa zaigrala narodno himno in koračnico Los muchachos Peronistas. Po počastitvi spomina pok. ge Eve Peron sta min. zvezne vlade Sr. Amundarain in guverner Sr. Endeiza odkrila spomin¬ ske plošče. Prvi je govoril glavni upravnik zavoda za električno energijo ing. Rogelio Irribarren, za njim je pa pomembnost te nove tehnične naprave povdarjal min. za industrijo in trgovino zvezne vlade Sr. Amundarain. Vrsto naslednjih govor¬ nikov je zaključil s svojimi izvajanji guverner province San Luis. odnosov z Zapadom v preteklem letu. Ali hočejo zapadne sile z eno potezo uniči¬ ti vse te pomembne rezultate?”, zaklju¬ čuje Kardelj. V Washingtonu in Londonu pa med tem razpravljajo o možnosti sklicanja petčlanske konference, čeprav kraja konference še niso imenovali. V obeh prestolnicah z veseljem jemljejo na znanje umik čet iz bližine cone A, ugo¬ tavljajo pa, da je od Francije predlaga¬ na delna izvedba sklepa iz 8. oktobra, da naj bi namreč v cono A prišlo samo italijansko uradnjštvo, ne pa italijanska vojska, naletela na “nerazumevanje v Jugoslaviji.” Končno ugotavljajo v obeh državah, da v tem sporu žanje velik do¬ biček ZSSR. Pred novo konferenco na Koreji Kitajski komunisti se le pristali na to, da naj se začno priprave za politič¬ no konferenco, kakor je to bilo določeno v premirju za Korejo. Ta konferenca bi naj med drugim tudi uredila usodo Ko¬ reje, to je določiti bi morala, kako se naj obe Koreji združita. Po podpisu pte- mirja se je položaj Južne Koreje zelo utrdil, ker so ZDA podpisale posebno zavezniško pogodbo z južnokorejsko re¬ publiko, vendar se je Severna Koreja s posebnimi dogovori, pa po svoji strani še bolj navezala na svoje komunistične sosede, to je Kitajsko in Sovjetsko zve¬ zo. Vezi s Sovjetsko zvezo so se še po¬ globile, ker je Rusija obljubila veliko podporo za obnovo severne korejske re¬ publike. Iz obeh dejstev: iz pogodbe med ZDA in južno Korejo in iz podpo¬ re, ki jo bodo sovjeti nudili severni Ko¬ reji, je težko računati na uspeh te po¬ litične konference, saj bi njen glavni cilj moral biti ravno ta, da doseže združi¬ tev vse Koreje v neodvisno in demokra¬ tično enotno republiko. Sedanja razdeli¬ tev Koreje je približno enaka oni, ki deli Nemčijo na dvoje. Kakor sedaj stvari v Evropi kažejo, bo Nemčija osta¬ la še dolgo, dolgo tako razdeljena. Ako bi zato enako sklepali, tedaj bi mogli reči, da bo tudi Koreja še dolgo, dolgo čakala na svojo združitev. V ZDA narašča odpor proti rdeči Kitajski Ker je jasno, da na konferenci ne bo¬ do mogli kaj prida doseči za Korejce, mora biti kje drug povod, da so komu¬ nisti pristali na to, da vendarle pride do te konference. Sicer so se zavezali s podpisom premirja da mora konfe¬ renca skleniti mir na Koreji, toda tako zadevo znajo komunisti vedno obiti. Da so komunisti pristali na konferenco, le¬ ži razlog v tem, da bo rdeča vlada v Pekingu vendarle dosegla, da bodo mo¬ rali ameriški delegati sesti za isto mizo s komunisti iz Pekinga. Ameriška vla¬ da se bo tako pogajala z zastopniki vla¬ de, ki je ni priznala in s katero nima rednih diplomatskih stikov. Prejšnji me¬ sec so sovjeti v Evropi .predlagali, da bi se nameravana konferenca štirih raz¬ tegnila na petero udeležencev, to je bi¬ ti bi morala navzoča tudi rdeča Kitaj¬ ska. Toda zavezniki so ta predlog odbi¬ li. V Aziji pa bodo sedaj kitajski komu¬ nisti vendarle prišli do takega prizna¬ nja, ki si ga žele in ki ga tudi potrebu¬ jejo. Glavni predmet pogajanj bo pred¬ vsem zahteva rdeče Kitajske, da pride v vse vodilne mednarodne ustanove, kakor to terja položaj Kitajske in kakor to narekujejo interesi komunističnega za¬ vezništva med Moskvo in Pekingom. Težko je pričakovati, da bi komunisti na tej politični konferenci pristali na kakršnokoli popuščanje, ako se ameri¬ ška vlada ne bo dala dovolj omehčati in pristati na vstop rdeče Kitajske v OZN. Večina zahodnih zaveznikov pa je mnenja, da bi bilo prav, da rdeča Ki¬ tajska pride v OZN in da tam zavzame svoje mesto v Varnostnem svetu. Sicer so še septembra v veliki večini na skup¬ ščini OZN glasovali proti navzočnosti Kitajske, vendar bi njih opozicija takoj popustila, ako bi vlada v Pekingu ob¬ ljubila dati nekaj koncesij tem zavezni¬ kom, ki komaj čakajo, da bi se jim od¬ prl kitajski trg v Aziji, še celo Franci¬ ja, ki ima take težave s komunisti v In- dokini, bi bila za priznanje in vstop kom. Kitajske v OZN. Toda čim bolj to razpoloženje v prid rdeči Kitajski narašča, tembolj se v ZDA odpor proti temu veča. Tako je cela vrsta vodilnih ameriških osebnosti iz obeh strank (bivši predsednik Hoo¬ ver, veleposlanik Grew, senatorji iz re¬ publikanske in demokratske stranke) poslala skupno spomenico predsedniku Eisenhowerju, v kateri svare pred teni, da bi bila rdeča Kitajska sprejeta v OZN. V tej spomenici navajalo celo vr¬ sto razlogov, ki govore proti, tako zla¬ sti: 1. osnovna listina OZN bi bila pre¬ kršena, ako bi postala članica država, ki je med največjimi totalitarističnimi diktaturami na svetu; 2. sedanja kom. vlada v Pekingu si je oblast nasilno prisvojila; 3. vlada v Pekingu stalno krši osnovne človečanske pravice svojih državljanov; 4. ta vlada je že sprožila celo vrsto napadalnih dejanj proti čla¬ nicam OZN; 5. ako bi bila rdeča Kitaj¬ ska sprejeta v OZN, tedaj bi to bil ve¬ lik udarec za tiste, ki drugod ječe pod komunizmom in upajo na rešitev; 6. ki¬ tajski komunisti so med vojskovanjem na Koreji najkruteje postopali z vojaki armad članic OZN; 7. trenotno se zdi, da se maje sovjetski režim v ZSSR in da se krha kom. oblast v satelitskih dr¬ žavah v Evropi in bi tako sprejem rde¬ če Kitajske v OZN samo povečal ugled komunistov, zlasti pa sovjetov; 8. ako bi kitajski komunisti bili za nagrado za svoja nasilja sprejeti v OZN, tedaj bi bila to velika pobuda za tista podtalna komunistična gibanja drugod po svetu, ki se hočejo s silo polastiti oblasti v svojih deželah. Ta spomenica je bila razmnožena in so jo državljani ZDA v množicah pod¬ pisovali in pošiljali predsedniku Eisen- howerju. Vsekakor bo to stališče ame¬ riške vlade proti popuščanju komuni¬ stom v mednarodni politiki podprlo, vendar dosedanje izkušnje kažejo, da so bile take spomenice le redko v celoti uspešne; koliko je držav, ki sede v OZN (med temi je tudi titovska Jugoslavija), pa so vendarle totalitarne in doma tla¬ čijo osnovne pravice svojih državljanov. Vsekakor pa je pomembno, da je bila spomenica vendarle objavljena, kar jav¬ no nakazuje, kako mislijo ZDA vsaj v Aziji ohraniti svojo odločno opozicijo proti komunizmu. V vsako slovansko dru¬ žino Koledar - Zbornik Svobodne Slovenije Stran 2 , SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 29 . X. 1953 IZ TEDNA V TEDEN USA: Ameriško poljedelsko gospo¬ darstvo stoji pred neprijetnimi presku- šnjami, ko sedanja Eisenhowerjeva vla¬ da ni mogla zavreti padanja cen polje¬ delskim proizvodom, medtem ko so cene industrijskim izdelkom narasle. Poslan¬ ci iz poljedelskih krajev v USA in vpliv¬ ni farmarji zahtevajo odstop poljedel¬ skega ministra Bensona. BRIT. GUAYANA: V britanski Gua- yani, angleški koloniji v južni Ameriki, vlada popoln mir. Churchillova vlada je izdala o položaju poročilo, v katerem pravi, da imajo nemiri v koloniji komu¬ nistično ozadje. Istočasno je ukinila u- stavo, ki jo je pred nekaj meseci po¬ delila koloniji in dala zapreti prvake Progresivne ljudske stranke, ki jo vo¬ dijo komunisti. Predsednik guayanske vlade Jagan pa je priletel v London, kjer hoče Churchillu osebno razložiti po¬ ložaj. Doslej še ni mogel dobiti avdijen- ce pri njem. ANGLIJA: Londonski delavci na pe¬ trolejskih postajah v Londonu so stopi¬ li v stavko in zahtevajo povišanje plač. Zaradi stavke, ki traja že dober teden dni, se je promet v Londonu zmanji al j na minimum ter je morala prevzeti raz- ; deljevanje bencina vojska, da niso za- j stale najvažnejše prometne zveze. Stav¬ ka se je razširila tudi v druga mesta na otoku. Churchillova vlada pripisuje stavko komunističnemu rovarjenju. FRANCIJA: Aleksandra, žena biv. jug. kralja Petra II, je zaradi ločitve zakona, ki jo je zahteval Peter, posku¬ šala izvršiti samomor v nekem hotelu v Parizu. Princeso so v zadnjem trenutku reili smrti. Peter vztraja pri svojem ter ga je zaradi tega poklical na razgo¬ vor grški kralj Pavel, ki se mudi v Pa¬ rizu. Kralj Pavel je stric princese Alek¬ sandre. BERLIN: Občinski svet zahodnega dela Berlina je izvolil za novega berlin¬ skega župana dr. Walterja Schreiberja, 69 let starega krščanskega demokrata. Zanj je glasovalo 62 občinskih svetni¬ kov, proti 57, eden pa ni oddal glasov¬ nice. ZAH. NEMČIJA: Adenauer, ki je se¬ stavil novo štiristrankarsko vlado na podlagi rezultatov zadnjih volitev, je v nastopnem govoru v nemškem parla¬ mentu izjavil, da so cilji njegove vla¬ de naslednji: 1) Obnovitev nemike ne¬ odvisnosti; 2) Združenje obeh Nemčij; ' 3) Včlanjenje Nemčije v evropsko skupnost in ustanovitev Združene Evro¬ pe. Nova vlada ima 19 ministrov in v parlamentu večino s 336 proti 151 gla¬ sovom. Ti zadnji so socialni demokrati. VZH. NEMČIJA: V sovjetski coni Nemčije, nekaj desetin kilometrov od Berlina, je v zadnjih tednih prišlo do krvavih spopadov med sovjetsko voj¬ sko in komunistično ljudsko policijo na eni in belimi partizani na drugi strani. Komunisti so v hajkah proti belim par¬ tizanom že od 16. oktobra. ZSSR: Trije glavni sovjetski dnevni¬ ki, vladni list Izvestja, partijski organ Pravda in glasilo rdeče vojske Rdeča Zvezda, so istočasno napadle USA, An¬ glijo in Francijo, da “pripravljajo Nem¬ čijo za napad na ZSSR”. Listi so na¬ padli tudi Churchilla osebno, prav v tre¬ nutku, ko je on sam na vsak način ho¬ tel izvesti potovanje v Moskvo k Ma- lenkovu. Zahodni opazovalci menijo, da so ti napadi prvi znak, da bo ZSSR od¬ bila zapadno ponudbo za sklicanje kon¬ ference v Lugano za 9. november. IZRAEL: Zaradi spora, ki je nastal med Izraelom in Arabskimi državami, ker judje preusmerjajo del reke Jordan na svoje ozemlje in lahko zaradi tega arabski del Palestine ostane brez vode, je USA zagrozila Izraelu, da mu bo od¬ povedala finačno pomoč, če načrta ne | bodo opustili. Judovski predsednik Ben Gurion je na ameri ko grožnjo odgovo¬ ril, da USA in ves krščanski svet igra¬ jo z Arabci, “ki so že tolikokrat opu- stošili za kristjane sveto mesto Jeruza¬ lem." Vsa stvar je prišla tudi pred VS Združenih narodov. DALJNI VZHOD: Ameriški podpred¬ sednik Nixon, ki potuje po Daljnem Vzhodu, je v avstralskem Melbournu izjavil, da je “ameriški izolacionizem za vedno mrtev” in da mnogi prikazujejo razlike med demokrati in republikanci v USA kot prevelike. V Singapo~rju na malajskem polotoku pa je poudaril, da “USA ne bo dopustila da bi se še kje poiavila nova “Koreja”, če pa jo bo¬ do komunisti izzvali, bo imela težke po¬ sledice.” FORMOZA: Čangkajšek je ob osmi obletnici osvoboditve Formoze izpod Ja¬ poncev v govoru poudaril, da se “svo¬ bodni Kitajci pripravljajo na skoraj¬ šnjo invazijo kitajske celine.” Pozval je svojo vojsko, da se pripravi na napad. BEDA PRED VRATI TRSTA Še ni mesec dni potekel, odkar sta Anglija in ZDA sklenili cono A predati Italiji, pa se je pred durmi Trsta že pojavila kriza, o kateri pišejo ame¬ riški listi pod velikim naslovi. Tako je dopisnik “New York Timesa” Michael L. Hoffman poslal svojemu listu iz Trsta poročilo o “znakih krize v Trstu, kjer se trgovine praznijo in brezposel¬ nost narašča.” Svoje poročilo začenja Hoffman z ugotovitvijo, da so pretekli teden ceste v Trstu bile polne ljudi, v trgovinah so imeli vsi polno opravka. Danes pa so ceste še vedno polne ljudi, trgovine pa so prazne. Ako kak redek kupec stopi v trgovino, tedaj se Štiri ali pet prodajalk zažene, da bi ga postreg¬ le, zaskrbljeni trgovec pa se ves upa poln prikaže izza svoje mize. Včeraj (to je v sredo dne 21. oktobra) je več tisoč domačinov, ki so bili v ameriški ali angleški službi, izgubilo službe. Ni- kdo ne more reči, koliko jih bo odpušče¬ nih jutri.. . Okoli poslopij, kjer so ura¬ di za zaposlitev, so se pojavile dolge vrste tistih, ki čakajo na dodelitev služb. Dosedaj Trst ni čutil tiste gospo¬ darske krize, ki tlači vso Italijo, zlasti pa italijanska mesta. Trgovci in gospo¬ darstveniki v Trstu so prestrašeni in že vidijo, kakšen bo položaj, ko bodo v Tr¬ stu zavladale iste ramere kot so danes v drugih mestih Italije. Toda trgovi¬ na in industrija bi lahko računala, da bo tudi potem še prišel kdo, prinesel denar in začel z investicijami. Toda za¬ stopniki italijanske industrije in itali- janskih oblasti, ki se mude v Trstu, na¬ vajajo, da italijanske oblasti tega ne bo¬ do mogle nuditi, kakor niso mogle nu¬ diti podpore ostalim mestom v Italiji. V pristanišču so mislili zgraditi dve novi rafineriji, toda ni nobenih znakov, da bi se dela mogla začeti ali nadalje¬ vati, dokler bo politični položaj okoli mesta tako nejasen. Ves napredek Tr¬ sta, v letih po 1. 1945 je bil sad pod¬ por zaveznikov in delavnosti krajevnih oblasti. Bistva tržaškega vpraftrnja pa nikdo ne more spremeniti. Trst je zrastel iz majhnega ribiškega pristana, bil je be¬ neška kolonija in je postal moderno pri¬ stanišče pod habsburško monarhijo. Trst je bil zgrajen in povezan s promet¬ nimi zvezami zaledja tako, da je zaje¬ mal področje sedanje Jugoslavije, Ma¬ džarske in Avstrije. Tržaški gospodar¬ stveniki soglasno izjavljajo, da Trst ne bo mogel uspevati, dokler spet ne bo postal pristanišče, ki bo služilo vsemu tistemu zaledju, ki ga je nekoč nu lila avstroogrska monarhija. Isti ljudje tudi navajajo, da mesto ne bo moglo niti ži¬ votariti, ako bi edina vrata, ki bi bila odprta, vodila samo v Italijo. Tudi za¬ ledje Jugoslavije ne bi zadostovalo, ker ima Jugoslavijo še Reko. Pa še Reka ni dovolj izrabljena in bo Jugoslavija ve¬ dno raje dajala prednost Reki. Niti ita¬ lijansko, niti jugoslovansko gospodar¬ stvo se ne more toliko razmahniti, da bi samo moglo rešiti Trst iz nevarnega položaja, v katerega kot pomorsko in trgovsko središče sedaj zahaja. Proslava sedemdesetletnice Ivana Preglja Prisrčna preproščina, polna nedolžne ljubezni z nekaj čitalnh ke romantike in z nekaj prosvetarske prizadevnosti — Ivan Pregelj bi se razjokal, če bi bil navzoč; pa ne sedaj, ko je ohromel jubi¬ lant, ampak tudi takrat, ko je klesal Joannesa in Knaflja. Kaplan Vinko Flek, eden Fabijanovega kova, je prišel službo¬ vat v San Fernando, kjer ni Gallusovih pevcev in Gongovih glumačev, pač pa 180 Primorcev, Kraševcev in beneških Slo¬ vencev, med njimi štajerc Arnšek s kranjske meje, ki pa spada v Pregljevo bratov: cino, ker je krojač, kot je bil pevčev oče. Ti so slavili slovenskega pi¬ satelja, ki bi njemu enake naštel na prstih ene roke. Z gosti od drugod se je zbralo, če računamo tudi sodelujo¬ če, ki jim gre prvo mesto, nad tristo slovenskih duš. Vsi, oni na odru in oni v dvorani, morajo biti gospodu Fleku hvaležni za to, kar je pripravil. Najprej so otroci iz domače šole, kjer jih uči gdč. Nežika Arnšek, skupaj z otroki iz Ramosa pod taktirko gdč. Ani¬ ce Šemrov govorili Malijeve misli in pe¬ li pred Pregljevo podobo, ki jo je nari¬ sal g. Vladimir'Mazi. Moški zbor iz Ra¬ mosa jer pod vodstvom g. Gabrijela Ča- mernika zapel slavljencu podoknico, nakar je stopil na oder pesnik č. g. Slavko Srebrnič in povedal, kako je pi¬ sateljeva ljubezen objemala vse Sloven¬ stvo in najbolj to, kar nam mora biti tudi tu najdražje, naš jezik. Gdč. Niset- te Čepon je v gorenjski ljudski noši po¬ zdravila Preglja, ga vzporedila ob dru¬ ge velike može slovenske besede na Go¬ riškem in prebrala brzojavko v Ljublja¬ no, ki so jo vsi navdušeno odobrili. V drugem delu so gg. Alojzij Modri- jančič, I.uka Milharčič, Olga Sabotič, Zorko Simčič in Stanko Jerebič recitira¬ li Pregljeva dela in eno Gregorčičevo, vmes pa je Čamernikov zbor zapel “Bu¬ či morje adrijansko”. Posebno prikupni so bili prvi trije recitatorji zaradi pri¬ morske barve svojega govorjenja, ki sta jo četrti in peti pač nadomestila s teh¬ niko prednašanja. Tretji del so pričela dekleta SDO s sim¬ bolično vajo na melodijo Soča, Soča, Ramoški “slavčki”, kot je krstil, g. Flek ta ljubki zborček ob svoji novi maši, so spet zapeli nekaj domoljubnih pes¬ mic, nakar je g. Flek predstavil novi mešani zbor “Soča” iz San Fernanda. Povedal je, da so to pevci, ki doma ni- ALI JE ATOMSKA BOMBA NEVARNA SLOVENIJE? Marsikdo si je že zastavil to vpra¬ šanje in razmišljal v kakšnem položaju se bo znašla Slovenija v slučaju tretje svetovne vojne. Razne možnosti, ki jih je mogoče predvideti, popisuje v izredro aktualnem članku znani vojaški stro¬ kovnjak generalštabni polkovnik Vladi¬ mir Vauhnik. Članek ima naslov “STRATEŠKI POLOŽAJ SLOVENI¬ JE”. Objavljen bo v Zborniku-Koledar- ju Svobodne Slovenije za leto 1954. koli niso obiskovali slovenske šole in so peli le za zapahnjenimi vrati, zdaj pa pojejo v božjo čast v cerkvi in so dopoldne peli pri sv. maši, darovani za pisatelja Preglja. Velik, dolg je bil a- plavz, ki so ga želi pevovodja g. Jože Mišič in vseh 18 pevcev za obe pesmi na Gregorčičev tekst — in pri takšnih glasovih ima ta zbor gotovo še lepo pri- hodnjost. še enkrat se je izkazala ra¬ mo ška dvanajsterica z Lipo, Domovino in Sočo, Sočo, potem smo vsi skupaj za¬ peli “Hej Slovenci” in potem, no po¬ tem smo spet ploskali, ne sebi za hej Slovence, ampak iz veselja, da smo se pri Pregljevem liku, ob Pregljevi bese¬ di in med našo pesmijo znašli Slovenci z vseh vetrov, pa najbrž ge zato, da bi se kmalu spet videli. M.M. GORIŠKA IN V Gorjanskem na Krasu je za ved- dno zaspal v Gospodu preč. g. župnik Oblak. Leta 1900 je prišel na svoje služ¬ beno mesto. V Argentini je več rojakov iz Gorjanskega, ki so ga tedaj kot šol¬ ski otroci sprejemali z izrednim navdu¬ šenjem. Novi župnik je res postal nato vsem vse. Kot občinski tajnik je dejan¬ sko vodil vso usodo svojega ljudstva, ki je v svojem župniku častilo najvrednej¬ šo podobo božjega moža in zemskega dobrotnika. Prišlo je leto 1915 in z njim krarke bitke, ko so deževale granate tudi na Gorjansko. S svojim ljudstvom je delil župnik tedaj tudi begunstvo in leta 1917, po zlomu italijanske fronte je bil župnik prvi, ki se je vrnil na po¬ gorišče in je z očetovsko ljubeznijo in modrostjo stal ob strani nesrečnemu ljudstvu. Prišli so nato težki časi borbe s faši¬ sti. župnik Oblak je stal kot steber sre¬ di srdite borbe in je reševal za Boga in za narod Kraševce, ki so se ga zvesto držali. Prioli so poslednji časi, ko je “Osv. Fronta” zbegala ves narod. Tudi skozi tiste čase je ta božji mož srečno krma¬ ril in kot sivolasega starčka, že več kot osemdesetletnega, je Bog poklical k večnemu plačilu letos v avgustu. Ves Kras se je zbral k njegovemu pogrebu. V bridki boli faranov, kateri ne morejo popraviti cerkve v sedanjem težkem ča¬ su, je prepustil to težko nalogo nasled¬ niku. Na jesenskem slavju Slovenske demo¬ kratske zveze je imel slavnostni nago¬ vor dr. Agneletto, ki je med drugim de¬ jal: “Svobodno tržaško ozemlje mora postati carine prosto svobodno ozemlje — vse ozemlje skupaj ena sama velika “prosta luka”, odprta inozemskemu ka¬ pitalu in inozemski podjetnosti. Svo¬ bodno tržaško ozemlje kot svobodna neodvisna država je od narave in zem¬ ljepisnih nujnosti poklicana, da posta¬ ne v dogledni dobi sestavni del federa¬ cije srednjeevropskih podonavskih držav. Države, ki s podonavsko federa¬ cijo računajo, naj vedo, da si ni mogo- Vatikan zavrača laži titovega kom. tiska “Slov. Poročevalec” št. 243 z dne 14. okt. je pod naslovom “Dvojna morala” vsebino napadov “Tanjuga” in jugoslov. časopisja na papeža Pija XII. posnel takole: “Italijanski tisk in radijske postaje, za njimi pa tudi naše časopisje, so pred dnevi objavili vest o sprejemu tržaškega župana Bartollija pri papežu Pacelliju in izjave, ki jih je vatikanski šef dal Bar- tolliju, v katerih je “izrazil svoje zado¬ voljstvo zaradi radostne vesti o Trstu” in dodal, da pričakuje podobno “radostno vest glede vse Istre in blagoslavlja sino¬ ve Istre, katere je treba osvoboditi.” Vatikanska radijska postaja je pred¬ nje izmišljotine Titovega kom. lista za¬ vrnila dne 17. oktobra t. 1. v svoji oddaji v slovenščini ob 6. uri zvečer z nasled¬ njim sporočilom: “Jugoslovanska časopisna agencija “Tanjug” je dne 10. t. m. objavila iz Rima vest, po kateri naj bi Sv. Oče v posebni avdijenci sprejel tržaškega žu¬ pana inž. Bartolija in naj bi mu dal po¬ litične izjave glede Trsta in Istre. Tej vesti se v jugoslovanskem tisku sledili razni komentarji, krivični Cerkvi in Sv. Očetu. Pooblaščeni smo izjaviti, da Sv. Oče inženirja Bartolija ni sprejel v posebni avdienci; Sv. Oče je naklonil splošno avdijenco udeležencem mednarodnega zborovanja inženirjev, ki se je vršilo v Rimu, in je med udeleženci bil tudi go¬ spod Bartoli, a v svojstvu inženirja in ne kot župan tržaškega mesta. Pooblaščeni smo izjaviti, da besede, ki jih “Tanjug pripisuje Piju XII, ne od¬ govarjajo resnici in so zaradi tega vsi zadevni komentarji brezpredmetni.” O BENEČIJI IN BENEŠKIH DOŽIH .. so nam predavali v šolah. Poznamo do podrobnosti zgodovino te pomorske državice iz 17. in 18. stoletja. Malo ali pa nič pa nismo slišali o naših sloven¬ skih ljudeh iz koščka Slovenije, ki so mu — po svobodnem in prostovoljnem pristanku Slovencev — vladali beneški doži. Da so Slovenci v beneški Sloveni¬ ji bili in so še resnično slovenski, po kulturi, običajih in narodni zavednosti, o tem večina nas malo ve. Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1954 prinaša obširno in časovno urejeno poročilo zgodovine in sedanjega stanja tega najzahodnejjšega dela slo¬ venske zemlje. “BOJ BENEŠKIH SLO¬ VENCEV ZA SVOJE PRAVICE” je naslov temu izredno zanimivemu član¬ ku. PRIMORSKA če zamišljati take federacije brez Svo¬ bodnega tržaškega ozemlja z neodvis¬ nim tržaškim pristaniščem. Da se ure¬ sničenje Svobodnega tržaškega ozemlja pospeši, se Slovenci in . Hrvati obračamo na vlado matične države Jugoslavije, če v šestih letih niso mogli sporazumno re¬ šiti med Italijo in Jugoslavijo sporno Svobodno tržaško ozemlje, apeliramo na jugoslov. vlado, da se v interesu vsega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju, v interesu spoštovanja medna¬ rodnih pogodb, v interesu zbližanja in sprave med italijanskim in jugoslovan¬ skimi narodi ter v interesu miru na Jadranu, povrne z vso odločnostjo nazaj k mirovni pogodbi”. (Dr. Agneletto je imel ta govor pred sedanjim sporom glede rešitve tržaškega vprašanja, op. ur.). “Katoliški Glas” z dne 17.9 objavlja prvi seznam “argentinskih” darovalcev za Slov. katoliški dom v Gorici. Z obja¬ vo seznama bodo nadaljevali vsak te¬ den. Pretekli mesec je imela Slov. kršč. soc. zveza v Trstu svoj redni občni zbor, na katerem je spregovoril uvodno bese¬ do g. Andrej Gabrovšek, ki je med dru¬ gim dejal: “Naše razmerje do mat : čne države Jugoslavije moramo presojati z vidika narodne obrambe. Če pri njej iščemo zaslombe v obupni borbi z nepri¬ zanesljivim nasprotnikom, s tem ne iz¬ rekamo nobene sodbe o notranjih raz¬ merah v Jugoslaviji. Vladali so nam Pašiči, Aleksandri, za nas Primorce je bila vedno Jugoslavija in bo ostala še nadalje.” Zatem ja predsednik SKSZ inž. dr. Milan Socič v okviru svojega po¬ ročila prikazal škodo, ki so jo povzroči¬ la neutemeljena sumničenja glede na¬ čelne jasnosti v vodstvu SKSZ (mišlje¬ ni so pri tem tisti, o katerih je bilo svoj čas govora zaradi njih pretoplih vezi z ljubljanskimi rdečkarji, op. ured.); notranje delo stranke je podal dr. Mitja Bitežnik. Poleg dr. Besednja¬ ka, ki je govoril o težavah pri uveljav¬ ljanju, je imel kratek referat tudi č. g. Peter Šorli. ARGENTINA Predsednik republike general p ron je po daljših letih zopet obis^' svoje rojstno mesto Lobos v prov^ ci Buenos Aires. Ko je v nedeljo, 25 t. m. prispel s svojim spremstvo^ to prijazno in napredno mesto, s# mu velike množice izbranega stva priredile prisrčen in navdu^ sprejem. Predsednik general P eto j je v svoji rojstni hiši odprl muz e j justicializma. V muzeju so zbrani Vs j važnejši zgodovinski dokumenti, ^ se nanašajo na peronistično gibanj* in delovanje predsednika general* Perona. Po obisku prostorov mos)j # in ženske Peronistične stranke general Peron obiskal mestno obči¬ no, kjer ga je pozdravil mestni ž u . pan. Z balkona mestne palače j e predsednik general Peron nato g 0 . voril zbranim množicam naroda, y so stalno prekinjale njegova izva. janja z vzkliki odobravanja, poseb. no, ko je v lapidarnih besedah prika. zoval vse delo, ki ga je izvršila nje. gova vlada za vse sloje naroda ij domovino in ko je omenjal načrte, ki jih bo vlada izvedla za moderniza- cijo poljedeljske proizvodnje. Po vo. jaški paradi se je general Peron na¬ to s svojim spremstvom pomešal med ljudstvo, se z njim pogovarjal o vseh vprašanjih ter je z ljudmi ostal tudi na skupnem kosilu, kateremu je prisostvovalo 12.000 ljudi. Predsednik general Peron je pod¬ pisal ukaz o številnih napredovanjih in imenovanjih v vojaških resorih. Tako je imenovan polkovnik Jose Embrioni za podtajnika v vojnem mi- nistrstvu, gral Carlos Wirth za še¬ fa generalnega štaba in polkovnik Erneste Enrique A. D’Onofrio za še¬ fa vojaške hiše predsedništva vlade. Predsednik general Peron je spre¬ jel zdravnike, ki delujejo v raznih sanitetnih zavodih buenosaireške ob¬ čine. Ob tej priliki jim je govoril o skrbi vlade, da bi se bolniški zavodi še bolj .modernizirali in spopolnili Zagotovil je tudi vso pomoč vlade za znanstveno raziskavanje medicinskih strokovnjakov. Predsedni republike general Peron bo koncem prihodnjega meseca urad¬ no obiskal Mar del Plato. Ob tej pri¬ liki bo izročil prometu veliko elek¬ trično centralo ter odprl novo mo¬ derno bolninišco. Argentina je v mesecu septembru izvozila 516.520 ton žita in 125.303 tone proizvodov iz raznih oljaric. Zunanji minister dr. Remorino je ob osmi obletnici ustanovitve Zdru¬ ženih Narodov poslal glavnemu taj¬ niku ZN Hammarskjoldu brozojav- no čestitko, v kateri naglaša, da je argentinska vlada popolnoma soglas¬ na s plemenitimi cilji mednarodne¬ ga bratstva in splošne blaginje člo¬ veštva, ki jih zasleduje ta medna¬ rodna ustanova. Predsednik poslanske zbornice dr. A. J. Benitez se je te dni vrnil iz Severne Amerike, kjer se je z osta¬ limi člani narodnega kongresa ude¬ ležil zasedanja interparlamentame unije. Časnikarjem je ob vrnitvi iz¬ javil, da so bili argentinski parla¬ mentarci v Severni Ameriki povsod prisrčno sprejeti ter so povsod lah¬ ko ugotovili iskreno željo, da bi se prijateljski odnosi med obema dr- žavana še bolj poglobili in utrdili. Vlada je razdelila med posamezne province 450.000.000 pesov za izved¬ bo raznih velikih javnih del. Po tej razdelitvi dobe province: Bs. Aires 112.500.000, Catamarca 18.750.000y Cordoba 33.000.000, Elntre Rios 20.250.000, Jujuy 18.750.000, La Rio- ja 22,500.000, Mendoza 22,500.000, Salta 22.500.000, San Juan 26.250.000, San Luis 22.500.000, Ste Fe 35,250.000, Santiago del Estero in Tucuman po 22,500.000, Presidente Peron in Eva Peron vsaka pa 15.000. 000,pesov. Peronistična stranka je imela prej¬ šnjo nedeljo volitve tajnikov. Za ravnatelja Marjanišča na Opčinah je bil imenovan dr. Jakob Marinšek, za prefekta pa Lojze Zupančič. V škedenj bo prišel za kaplana Dušan Jakomin, v Bazovico pa Albert Miklavec. Za škof. kanclerja v Trstu je bil imenovan Leo¬ pold Latin. Da bi dokazali italijanstvo Trsta, je župan Bartoli pozval prebivalce, naj razobesijo laško zastavo 8. septembra. Pa je od približno 195.000 frontalnih oken, kolikor jih je menda v vsem Trstu, samo 3.918 razobesilo laško tri- koloro, t. j. polna dva odstotka. Buenos Aires, 29. X. 1953 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Ljudska skupičina LE Slovenije fje 16. septembra t 1. med drugim sprejela zakon o volitvi poslancev v republiško skupščino. Po tem zakonu bodo v Slove¬ niji volili na 12.000 prebivalcev po ene¬ ga poslanca v republiški zbor in na 16.000 proizvajalskega prebivalstva po enega poslanca v republiški zbor proiz¬ vajalcev. Nova skupščina LR Slovenije bo imela 194 poslancev in sicer 122 v republiškem zboru in 72 v republiškem zboru proizvajalcev. Od tega jih bo v skupini industrije, trgovine in obrti 59, v skupini kmetijstva pa samo 13. Razdelitev poslancev na okraje je na¬ slednja: Za republiški zbor: Celje-mesto 3, Celje - okolica 9, Črnomelj 2, Gori¬ ca 6, Kočevje 3, Kranj 7, Krško 6, No¬ vo mesto 6, Postojna 4, Ptuj 7, Radov¬ ljica, 4, Sežana 3, Slovenj gradeč 4, Šoštanj 3, Tolmin 3 in Trbovlje 4. Za republiški zbor proizvajalcev: V skupini industrije, trgovine in obrti, kjer je količnik 9370: Celje - mesto 3, Celje - okolica 3, Črnomelj 1, Gorica 3, Kočevje 1, Kranj 4, Krško 2, Ljubljana- mesto 7, Ljubljana - okolica 5, Ljuto¬ mer 1, Maribor - mesto 5, Maribor - oko¬ lica 4, Murska sobota 2, Novo mesto 1, Postojna 2, Ptuj 2, Radovljica 3, Seža¬ na 1, Slovenj Gradec 3, Šoštanj 2, Tol¬ min 1, Trbovlje 3. V skupini kmetijstva, kjer je količnik 45.824 pa: Celje mesto in okolica 1, Črnomelj in Kočevje 1, Go¬ rica 1, Kranj, Radovljica, Tolmin 1, Krško in Trbovlje 1, Ljubljana mesto in okraj 1, Ljutomer 1, Maribor mesto in okraj 1, Murska Sobota 1, Novo mesto 1, Postojna in Sežana 1, Ptuj 1, Slo¬ venj Gradec in Šoštanj. V volilnem zakonu so tudi določila — prav tako kot v zakonu o volitvi po¬ slancev v zvezni parlamento-o odpokli¬ cu poslancev. Teh določil se bodo komu¬ nisti poslužili proti slehernemu poslan¬ cu, ki bi ne hotel biti več poslušno oro¬ dje kom. partije. Pravico sprožiti od¬ poklic imajo “zbori volilcev in skupine volilcev”. Volilni zakon odpravlja namestnike. Za ta volilni zakon je dr. Marijan Bre¬ celj v Ijb. komunističnem parlamentu dejal, da je v njem “najvažnejše to, da se bo naše ljudstvo zavedalo pogloblje¬ nih demokratičnih pravic, ki jih s temi predpisi uvajamo in da bodo politične organizacije in državni volilni organi v celoti omogočili izvajanje teh pravic”. Volitve v republiška zbora bodo istega dne kot v zvezni parlament, t. j. 22. no¬ vembra odn. od 22—28. novembra t. 1. Za novemberske volitve je zvezna vo¬ lilna komisija imenovala volilne komi- tž