Tečaj I.

'•■Vb
.Brus4 izhaja 5. in 20. dan vsacega meseca. — Cena za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Posamične številke po 20 kr. — Inserati računijo se po dogovoru, sicer pa po 4 kr. vrsta.
Dr. Mahniču.
Da Ti duhovnik si učen, Pravičnik ne taji noben ; A res je tudi, da pretiraš, V namen Svoj sredstev ne izbiraš.
Iz Stritarja utrgaš Ti Vrstico jedno, dve al tri, In ž njimi daješ nam umeti, Da Stritar ateist je kleti.
Ti rišeš samo slabo stran, 0 dobrej ni govor Ti dan; A znati moral bi, očitar, Moralen je zvečine — Stritar!
Po Tvoje če sodili bi, To smelo zatrdili bi: Mi čitali smo sveto pismo, Našli ga brez pohujšbe nismo!
Kam leposlovje bi prišlo, Da bi vstrojilo se tako Kot bilo bi po volji Tebi? Obstal celo sam Goethe ne bi!
Čemu ponosen si na to. Da vitez Klodič še celo Postal Ti čvrst je zagovornik, Da-si deželen je nadzornik?
Sicer pa bolje pogodiš, Da se tovarišev držiš, Duhovnikov, ki govorijo, Da dost; je s to — „šimfarijo" !
Zatorej moj nasvet Ti čuj: Može zaslužne vselej štuj, Prearoganten mi ne bodi, Da sojen pa ne boš — ne sodi!
Satirik z Olimpa.
Dom in Svet."
(Piše Ciril.)
Še huje nego z „Lepim dolom", pa je s humoreskami (?) „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega". Kako klasičen je takoj prvi stavek:
„Gola resnica je, da sliši na ime Miha".
Prečitavši ta stavek, bralec res ne ve, kdo sliši na ime Miha, ali gola resnica ali pa Miha Gorenjski. Tudi ne vem, kaj poreče k temu monsignor Luka Jeran. Le pomislite, resnica predstavlja se nam vsa gola, nema niti obligatnega „Cul de Pariš!" Vsemu temu bi se bil pisatelj lahko izognil, da je zapisal „Gola resnica je, da mu je Miha ime".
Po tem uvodnem stavku, katerega bi ne priporočal nobenemu pripovedovalcu v posnemanje, seznanja nas pisatelj z malo mikavno osobo Rudolfa Tankega, ki je „ob-
jectum foppabile" za vsacega, kdor ima čas, posebno pa za poštarja Miho Gorenjskega.
Rudolf Tanki je rodom nemšk Korošec. Nemški Korošci so v Slovencih glede bistrosti duha na jako slabem glasu, neštevilne so smešnice, ki se pripovedujejo o njih, a Rudolf Tanki presega vse, kar sem še jednacega čital in cul. To je topoglavec prve vrste, zabit tako, da bi moral vsak dan Boga do komolca hvaliti, da neumnost ne boli.
In na tega duševnega siromaka spravi se vsa inteligenca tam gori ob kranjsko-koroški meji, na njem brusijo si svoj dovtip. In dasi je Tanki tako skrajno neumen, je vender poštni odpravnik, kakor da bi baš pri pošti mogli rabiti take ljudi. No pa nič zato, recimo, da je Rudolf Tanki res bil tak, kakor ga nam pisatelj
6
predstavlja, se vender ne morem spoprijazniti z rečenimi humoreskami, zlasti ker so namenjene učeči se mladini, ki v tem spisu ne nahaja prave duševne hrane.
Nikakor nesem nevoljen, da se pisatelj spominja Ratečank in njihovih izredno pravilnih, lepih obrazov — a monsignor Luka Jeran utegne v tem zopet najti košček mesenosti — po dr. Lampeta nazorih sicer pač ni dovoljeno, da se samska človeka tako pogostoma shajata, kakor v tem slučaji Rudolf Tanki in črnooka Len-čica, katero je Tanki vedno pogosteje v njeni hiši obiskaval, da je s tem zanemarjal svoj odpravniški posel. Zona me obhaja, kadar mislim, da sta Tanki in Lenčica najbrže mnogokrat bila čisto sama .... brr !
Pa vse to bi se še opravičevalo z znano pesniško svolodo, nikakor pa ne, kar pride pozneje. Poštar, kateremu nikakor ni piijalo, da njegov odpravnik tolikrat zahaja v Rateče, svetuje Tankemu, naj svoji dragi svoja čustva rajši pismeno razodeva. Tanki uboga in začne pošiljati „ljubeznjiva pisemca" svoji namišljeni nevesti in dobiva vsak drug večer „nič men j ljubez-njiv odgovor."
A ti odgovori neso bili od črnooke Lončice, ampak od hudomušnega poštarja, ki je odpravnikova pisma »brevi manu" kalabizoval in potem po svoje odgovore pisaril. Jaz nesem pretirano tesnosrčen, to se mi pa zdi vender preveč. Mladina, kateri je nekda „Dom in Svet" v prvi vrsti namenjen, že itak v svoji živahnosti nagiba k raznovrstnim burkam in vender se jej v rečenem spisu ponarejanje pisem predstavlja kot nekako junaštvo. A ne dovolj temu. pripoveduje se celo s posebno slastjo, kako je poštar jemal in odpiral odpravnika Tankega pisma, kar morda ni greh, a po kazenskih zakonih strogo zabranjeno.
In tako ide dalje. Ko zmedeni Rudolf izreče posebno željo, da bi rad imel par las iz črnooke Lenčice zalih kit, ugodi poštar hitro tej nenadni prošnji. Iz grive poštnega konja vzame par najtanjših (!) žim in je dene v pi-imo, češ, to so Lenčični lasje — in Tanki je srečen. Tankega potem pri Lenčici ženijo, uprizorijo dvoboj z nadlogarjem Lipovcem in kar je tacih epizod več, ki se vrše vse na ubozega Tankega račun. On je neprestano v strahu in trepetu, da se drugi smeje.
V epizodi „Pregraja na državni cesti" morajo celo orožniki in uradniki sodelovati pri poštarje vi burki, katere konec je seveda za Tankega zelo mučen, kajti, kadar poštar zakliče „pst", mora Tanki uleči se v cestni jarek na trebuh in se potuhniti. »Nagajivi Miha spravi" Tankega tolikrat v jarek, da se mu slednjič že začne res smiliti."
Preobširno bi bilo in za čitatelje premalo zanimivo, ko bi se hotel še baviti z epizodami „Lov na zajca", »Strel na veverico" in »Prvi april", v katerih vseh se ponavlja odpravnika Tankega žalostna uloga, zatorej rečem ob kratkem, da pravi humor ne bode mučil vedno istega slaboumnega človeka, da torej take pripo vesti, kakor so one „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega" ne uplivajo blažilno na učečo se mladino. Ali ne mislite tudi Vi tako, gospod dr. Lampe?
^Dalje prih.)
Novodobni Samarijani.
V Ljubljani uganjajo se dan danes različni športi. Jaše se, strelja se, kvarta se, popiva in popeva se, vmes
čuje se kaka »mastna" z leče, objavljajo se razni listi in preži se na razne dedščine.
Tako n. pr. umrla je nedavno na Poljanah stara in imovita posestnica. Neke vrste ljudje, ki jih Nemci imenujejo »Erbachleicher", skušali so izriniti vse prave dediče sorodnike, katerim se je že nekdaj dedščina po krivici odtegnila. Posrečilo se jim je, da so sorodnikom odščipnili kacili 10.000 gld., od katere vsote je neki pisar J. dobil celih 5000 gld. a bil pri tem toli veledušen (?), da tudi na svojega šefa odvetnika ni pozabil. No, mi dotičnikom teh volil ne zavidamo, konsta-tujemo pa, da so napravili hudo kri.
Jednak slučaj pripetil se je zadnje dni. Osmošolec K. obolel je na smrt. Nek gospod, stanujoč tam nekje pri sv. Jakobu, spomnil se je hkratu, da mu je osmošolec v rodu. Sicer se nikdar ni brigal zanj, sedaj ga je hitro obiskal in ga tudi pregovoril, da je napra vil oporoko. Da, oporoko, a kakšno! Osmošolec imajoč okolu 1000 gl. volil je po priporočilu rečenega gospoda svojim bratom in sestram po 5, čitaj: pet goldinarjev, vse ostalo premoženje pa najnovejšemu Samarijanu „ad libitum"
Samarijan od sv. Jakoba bil je pa celo tako prebrisan, da je sorodniku osmošolcu ostro zabičal, da ne sme napraviti druge o po ro ke, ali ko bi jo delal, vedno pred prejšnimi pričami, sicer bode oporoka neveljavna.
Komentara ne treba in mi se za danes omejujemo samo na to, da se je vse to dejanje vršilo tudi na Poljanah, blizu dobro znane krčme. Kogar bi stvar zanimala, postrežemo mu lahko z imeni.
Gospod Lešnikar.
(Dalje.)
Naravno je, da je gospo 1 Lešnikar po trudapolnem dnevnem delu čutil potrebo, zvečer nekoliko trenutkov preživeti mej prijatelji in znanci. Tedaj je on redno zahaja! v gostilno k »vozlu." Ni nam treba še posebej praviti, da je tu imel on prvo besedo in da drugim gostom ni bilo treba veliko govoriti. Tu je pravil razne dogodke, katere je v svojem življenji doživel, seveda je take rajši pravil, v katerih se je hotel drugim pokazati junaka „non plus ultra". Prijale so mu najbolj lovske pripovedke, s katerimi je hotel osobito nelovcem pokazati, da je bil svoje dni Nimrod, kakor ga še ni mati rodila. Verjeti mu tega itak nihče ni hotel, kdor je vedel, kake nezgode so se mu že pripetile na lovih. Nek hudomušnež je celo trdil, da Lešnikar na lovu najrajši časnike prebira. Jemal je namreč vedno na lov, ono lovcem dobro znano palico seboj, katera se da razdejati in lovcu dobro služi za stol. Na tak stol se je tedaj usedel, dvocevko je položil na stran in vzel je časnik v roke. Zajci so ga pa od daleč občudovali, ker so imeli redkokrat čast in priliko, naleteti na take lovce. Pri tem bilo je obema strankama pomagano. Zajci so neho-toma dlje časa živeli in se še bolj izredili na veselje družili lovcev; Lešnikarju pa ni bilo treba doma prebirati časnikov. — Ker so spoznali Abderiti v obče njegove lovske talente, premišljevali so dolgo, kako bi ga kdaj speljali pošteno na led Nečemu hudemu Nimrodu šine dobra misel v glavo. Necega dne naznani Lešnikarju da se pri mlaki blizu Abdere nahajajo race posebne vrste, katere se pa love le na poseben način. S puško lovec ničesar ne opravi, pač pa z veliko prekljo, s katero j'h je mogoče pobiti Vabilo na ta lov vsprejme Lesni-
kar z velikim veseljem. Lov je bil določen takoj drugi dan in lovci so se dogovorili, da bodo na prostoru blizu mlake pričakovali Lešnikarja. Druzega dne se neso mogli Abderiti dovolj načuditi, ko sc videli rano v jutro korakati Lešnikarja z veliko prekljo po mestu. Prišel je na dogovorjeno mesto tik mlake in lovci so ga vsprejeli z glasnim nha]6tf in se neso mogli dovolj nasmijati, da jim je Lešnikar šel tako na led. Lešnikar se je seveda zbog tega nekaj dnij grdo držal, osobito ga je hudo davilo, da so se mu drugi meščanje tako čudno posmeho-vali. Sčasoma je pa tudi na to nezgodo pozabil; le o racah silno nerad govori, kajti boji se še vedno, da bi ga kdo povprašal, koliko rac je tedaj domov prinesel, ko je šel s prekljo na lov.
Kadar je Lešnikar že vse stresel iz svojega žepa, kar je hotel o lovu povedati, začel je gostom praviti, kako je bilo tedaj, ko je bil še mlad. Osobito je skoro dan na dan pravil, kakšne gostije je dajal v nečem mestecu tedaj, ko je pričel svojo uradniško karijero. Po-vabljal je k takim gostijam ves mladi svet, kateremu je bilo sojeno plezati dalje po uradniški lestvici, ter popivali in popevali so tedaj do ranega jutra, to seveda na njegove stroške. Tega mu pač nikdo ni hotel verjeti, kajti najstarejši ljudje v Abderi se ne spomnijo, da bi se bil kdo upijanil od vina, ki bi ga bil Lešnikar plačal.
Nasproti pa je bilo dobro znano, da se je Lešnikar rad približeval veseli družbi, če mu to ni prizadelo troškov. Sicer pa je on baš zaradi teh svojih svojstev kakemu premetencu večkrat obsedel. Necega večera ga je sosebno mučila žeja in skušal je, kako bi prišel po ceni do kake pijače. Zato je gospodom predlagal stavo, ki je v svojih posledicah vzbudila mnogo smeha, za Lešnikarja pa bila pogubonosna, ker jo je izgubil in je on potem moral plačati za vino. Predlagal je namreč, da se naj v sredi sobe napravi krog s kredo; ko se je ta napravil, stavil je, da bo on, ki bo šel vun, ter čakal zunaj vrat, prej stopil z nogo v ta krog, nego kdor koli iz družbe. Nek gospod, ki mu je bila ta stava dobro znana, (dovtip je namreč v tem, da se stopi v krog z nogo, to je z boso nogo, ne pa s črevljem) je vsprejel predlog. Lešnikar podal se je vun, ter čakal, kdaj ga pokliče družba, da stopi s svojo nogo v krog-pustili so ga pa nalašč dolgo časa stati zunaj, ker je bilo baš tedaj silno mrzlo. Dotičnik sezul si je polagoma škornje in nogavico ter poklical Lešnikarja v sobo. Lešnikar prišel je tudi bos s škornjem v roci v sobo, a pomagalo mu nič ni, ker je dotičnik stal bos v krogu. Vse se je smijalo Lešnikarju in mu iz srca privoščilo, da je moral tudi on enkrat plačati za pijačo. Krčmar ga je seveda potolažil s tem, da mu je rekel, da bode v kratkem pri njem zastonj večerjal in da ga bo pogostil z dobro pitanim petelinom. Krčmar nas je v vse svoje nakane popolnoma posvetil ter je dolgo časa iskal okolu, dokler se mu je posrečilo dobiti prav staro kokoš. K tej večerji povabil je tudi še necega prijatelja Lešni-karjevega in mi smo bili tudi povabljeni, da opazujemo goste teh dveh gurmanov.
Misleča, da obirata kopuna, spravila sta se s posebno slastjo na kokoš, katero sta v 10. minutah popolnoma udušila. Hitela sta namreč z večerjo, ker sta se drug druzega bala, da bo vse pojel. Krčmar ja je nazadnje milo prosil, da naj mu pustita vsaj krožnik cel, katerej želji sta seveda ugodila.	Janez Krtača.
Kak6 si je slovensk velikošolec pomagal iz denarne
zadrege.
Slovensk velikošolec, služeč pri topništvu kot jed-noletni prostovoljec, čutil je zopet veliko pomanjkanje drobiža. To pri njem sicer ni bilo nenavadno, a nenavadno bilo je to, da ni vedel, s kakim naslovom bi svojo sicer imovito mater zaprosil nekoliko denarja, kajti zlorabil je bil že vsakovrstne uzroke in nagibe. Naposled šine mu izvirna misel v glavo. Usede se in piše:
Draga mati!
Potrtega srca Vam naznanjam, da me je zadela grozna nesreča. Danes imeli smo zopet vaje in streljali s kanoni. Jaz nabašem kanon, a ko izstrelim, poči mi kanon na dvoje. Prestrašil sem se tako, da sem skoro s konja pal. Naš poveljnik rekel mi je, da imam plačati za kanon 60 gl<L, ali bom pa zaprt. Velika sreča pri tej nesreči je to, da kanon ni bil velik, sicer moral bi plačati vsaj šestkrat toliko.
Draga mati! Prosim Vas, pošljite hitro denar in rešite Svojega obupnega sina	Janeza.
Pismo imelo je zaželjeni uspeh. Mati poslala je za počen kanon 60 gld., posvarila sina. naj v bodoče bolj pazi, da mu zopet kanon ne poči in mu nazadnje kot novost povedala, da je Liska dobila lepo tele. Šestdeset goldinarjev bilo je pa ravno dovolj za počeni kanon, katerega je sin pri nkanonih" penečega piva prav marljivo popravljal.
Na Madjarskem
je „Abzug!" na dnevnem redu, ne samo na ulicah, ampak tudi v blagajnicah.
Ta „Abzug!-', ki se mu drugod pravi „defrauda-cija", „poneverjenje", znaša na leto par milijonov.
»Brus" predlaga, da bi se na Madjarskem namestili samo taki uradniki, kakor predstoječa podoba "kaže, potem se ne bode več bati — dolgih prstov.
Za prestidigitateurje
bila bi kranjska hranilnica izvrstno učilišče. Ondi bi se lahko naučili, kako se lepa suknja premeni v ničvredno capo in kako se z malim kapitalom — uro in verižico — more prav dobro živeti.
Coprnije k temu treba ni. Keine Zauberei, alles nur — Schlendrian!
prislov časa na vprašanje:	prislov načina na vprašanje:
Kdaj?	Kako?
Tudi, kdor slovnice ne zna, umeje po nastopnem „očitovanji" takoj, kaj je
prislov kraja na vprašanje :
Kje?
prislov u z r o k a na vprašanje : Zakaj ?
Celjski dvoboj.
Dva nemčurja sta se sprla Eada bi oba odmrla Napovesta si dvoboj O joj!
Jeden je rad Slovence grizel Drugi bil je nemški „hizel" Priče imajo sličen kroj 0 joj!
Jeden Hugo je Poglajen Drug mornar, kovarstva vajen Žuli upnikov ga broj O joj!
m
Dvakrat že sta ustrelila Pa obakrat se zgrešila Tretjič pa je bil poboj 0 joj!
Komaj jeden je izdihnil, Plah bi drugi rad popihnil Morocutti reče: stoj!
0 joj!
„Up begu je šel po vodi „Guyto nič mi v Trst ne hodi „Nič ne bo z Amerikoj" 0 j« j!
„Ti in tvoji „quanti tutti", Pravi pristav Morocutti „ Prosim idite z manoj" 0 joj!
Mrtev vodja „SchuIvereina" Glej. kako je „vboga gmajna" Jeden moral je v zaboj 0 joj!
Nemški grof, svedok Sermaže, Joka se od te blainaže, Z njim se joče pruski roj 0 joj!
Kar pa Glantschniggg k temu pravi Nam pa „Vahterca" ne javi V zvezi je s historijoj
0 joj!	Savinoljub.
imajo evropske velesile brizgalnice že pripravljene.
Da si monsignor Jeran ne bode dalje belil svoje glave zaradi naše »Pesmarice" povemo mu že naprej, da »nespametno ljubljevanje" tudi nam preseda. Predmet našim pesmam bode le »pametno ljubljevanje", katero, kakor kažejo navedene vrste, niti monsignoru Jeranu ni zoprno.
Brez mesenih pesmij pa biti ne more, saj že Vodnik poje:
„A1' bodi pogača Klobasa al' sok, Al' kar se obrača Na raž nu okrog '. .
in v narodni pesmi čitarno:
„Možek za mizoj v kotu sedi, Reže pečenko, pa brke masti".
Zatorej, monsignor Jeran, bodite brez skrbi, kakor smo mi glede Mahničeve pile, ki je od lesa, prav slabega lesa.
Uredništvo »Nove Pesmarice".
kje unelo,
V „Zgodnji Danici"
monsignor Luka Jeran po svoje priporoča našo »Novo Pesmarico", pišoč mej drugim:
»Že Bazlagove pesmarice se nismo nič razveselili, ko je bila prišla na svitlo, ker je bilo marsikaj preveč mesenega; še bolj nevarno bode v tem ozira, ako se bodo popevke jemale iz druzih slov. narodov, kterih kns je tudi že dosti skrhan po tujini. Pesmi, ki narod mehku-žijo z nespametnim ljubljevanjem, ki budijo k nevarnim zavezam, k ponočevanju, že tako po deželi hudo razširjenemu, in k enakim strastim, take pesmi so strup za mladino, ter sploh za naš narod, in vzrokujejo najbolj žalostne slučaje in nesreče, kar se tolikrat sliši! Kdor ljubi svoj narod, naj ga varuje, da se ne mehkuži in ne kvari z neprimernimi popevkami. Prej se je treba varovati, da ne bo treba »post festum" dr. Mahničeve pile ali drugotnih svaril. Sodniki v tej tako važni stvari morajo biti možje zrelih misel in krepkih načel; da pravo zadenejo.
Ko bi se
Prebitek v državnem proračunu
Minister Dunaj ewski: »Gospoda moja!'1 Kaj jednacega še neste videli, zato je vredno, da si
je hitro ogledate! Nur herein spatziert!
Makrobiotika.
Način podaljšati ali prikrajšati si življenje. Po dr. Vilj. Hufelandu predelal Vinko Lapajne.
M o tto: Mrte* nesi, dokler živin.
Dr. Iv a p a 11 e 11 s i s.
Uvod.
Dolgo sem premišljal, (blizu 20 let) bi si li navalil na ramo ogromno delo — poljudno prestavo Hufelandove Makrobiotike, naposled zmagalo je vendtr-le znano moje človekoljubje nad lenobo in spravil sem se na delo. Napotil me je k temu tudi znani šarlatan dr. Lapanensis, ki je s svojimi bedastimi, domačimi zdravili ljudi sleparil in jih „po domače" spravljal v obljubljeno deželo, da je bila nevarnost že velika, da ne bi izmrl ves slovenski rod.
Ker je Makrobiotika Hufelandova že zastarela, predelal sem tu in tam nekoliko, česar mi ranjki Hufeland, kakor tudi čestiti bralec ne bo štel v zlo. Omeniti moram tudi, da spis ni pisan za zdravnike in take, ki hočejo postati zdravniki, temveč za priprosto ljudstvo, recte: čitatelje »Brusove". S štirimi goldinarji naročnine na leto in čitanjem moje Makrobiotike, ima vsak naročnik upanje dočakati normalne starosti stointrideset let; tistemu pa ki se hoče preseliti kmalu iz te doline M ah! nič i jad, svetujem, naj ravna nasprotno. Razven Makrobiotike, služili sta mi knjigi: »Baco Historia vitae et mortis" in: »M. Pausa, De proroganda vita: Aureus libellus". Toliko v pojasnilo z željo, naj bi spis našel obilo posnemanja in ne bil „ b o b v puščavi glas vpijočega ob steno metal".
VI.....na dan tičje ženitve
Prelagatelj.
Prvo poglavje. Stari Grki. — Rimljani. — Kelti. — Ribničani. — Še-breljci. — Metuzalem. — Noa. — Sv. Ulrih. — Bolna
ljubezen.
Kakor sem že omenil, uči nas Makrobiotika o podaljšanji in prikrajšanji življenja našega. Že v starem veku bili so ljudje (da so tedaj bili ljudje, pričajo nam izkopane okostnice različnih živalij), katerih jedina želja je bila, dočakati visoke starosti. Da so res dočakali starost, priča nam zgodovina, ki pripoveduje o starih Grkih, Rim ljanih, Ribničanih, Šebreljcih itd. Tedaj ni bilo teško dočakati izredno visoke starosti, kajti poznali še neso davkarije, blaznice, bolnice, eksekutorjev, policije. Zid-ov tudi ni bilo tedaj, radi tega so bili ljudje Žid-ane volje. Žide privlekel je Mojzes še-le pozneje skozi Rudeče morje. Da, celo pijančevanje tedaj ni škodilo, ker bi sicer vinska bratca, kakor ranjki Methuzalem in Noa ne bila dočakala tako visoke starosti. Radi tega tudi neso še imeli »družbe treznosti". Literatura je bila tudi na slabih nogah, kar nam pričajo ostanki v Aemoni izkopanega »Rimskega Katolika". Zdravil neso poznali. Je-dini sredstvi podaljšati si življenje bili sta mesečno čiščenje želodca in potenje, čistili so si želodec s tem, da so se vsak mesec jedenkrat napili, (uradniki, katerih tedaj še ni bilo, vsacega prvega) in sv. Dlriha klicali na pomoč, pri kojem opravilu tudi pot ni izostal. Običajno je bilo radi tega, da sta prijatelja srečajoč se, pozdravljala: kako se potiš?
Obe sredstvi (sv. Ulrih in pot) sta še danes v modi, kajti — poti se dandanes še vsak, kadar je na potu v davkarijo, ne da bi mu bilo treba napotiti se v gostilno in tam želodec prenapolniti. Čudno sredstvo podaljšanja življenja imeli so Kelti: Star Kelt podaljšal sije
življenje s tem, da je dihal in srebal zdravo in mlado sapo zdravih deklic in s tem pomladil se. Kelti imenovali so to pomlajenje »Mahničevo spolno ljubezen". To sredstvo rabijo sicer nekako naši »Giegerli" še dandanes; toda s to razliko, da se pri tem opravilu ne pomlade, temveč postarajo. Iz sv. pisma znana, sta nam samo dva taka patrona: kralj David in Salomon. Še bolj čudna sredstva ozdraviti razne bolezni, bila so v osemnajstem stoletji. Kadar je kdo zbolel, odprli so mu na roki dve žili in napolnili z zdravo živinsko krvjo. To lečenje zvali so : Transconfusion. Sicer je bilo to živinsko, a je vender hasnilo. Kadar kdo ni mogel spati, napolnili so mu žilo 7, medvedovo krvjo (medved kaj rad spi), nervoznim s polževo, ponočnjakom s krokarjevo in konservativcem z rakovo. Radi tega se še dandanes človfeka, ako se misli, da po njegovih žilah teče oslovska kri, zmerja z oslom, itd. Vender to ne ovira, da se marsikateri osel zaljubi v gos ali gosko, kalin v tapico in dobi za taščo staro sovo. Plemenitaši imajo modro kri, kar jih pa ne ovira, da jo pomešajo z našo rudečo, kar se potem pravi „messaliance" dočim se navadni zvezi s »Kornblumen" — narodom pravi »Alliance".
I slavni Baco pečal se je zelo z Makrobiotiko. On trdi, da je človek podoben svetilki. Sok človeški je olje, ki mora počasi goreti. Kdor bolj hitro živi, porabi več olja, kakor drugi, ki počasno brli. Dvidevši finančni minister nevarnost prehitrega življenja za naš rod, vzdignil je radi tega davek na smrdljivo olje (petrolje) misleč si, vsak človek je zame zaklad; čim delj živi, več mora plačati davkov in čim dražje bode olje, tem počasneje bodo Živeli.	(Dalje prih.J
Telegrami „Brusu":
Idrija. Okrajni glavar dr. Rus imenovan je častnim občanom v Doleh. Dole so mala vasica, broječa kacih 200 duš, ipak pride vsled tega njeno ime mej svet.
Gornjigrad. Dobili smo na tukajšnjo knežje-škofovsko graščino novega oskrbnika. Ni samo Nemec po rodu, ampak tudi po strasti. Ako mu kdo prinese slovensk spis, zareži nanj: »Weg mit dem Wisch!" Komentara ne treba.
Berolin. Pri odhodu poljubil je Bismarck afriškega komisarja Wissmana na čelo. No čelo v Afriki ne bode oni telesni del, o katerem bi se reklo »Noli me tangere!"
Beligrad. Milan želi si miru. Zato se bode nekda v Gradci zopet oženil. Sicer pa je res, da so njegovi „nervi" slabi, posebno »nervus rerum". O jerum, jerum!
Dunaj. Slovenski poslanec dr. Tonkli hotel je mla-dočeškega poslanca dr. Vašaty-ja izriniti iz justičnega odseka, ker ni bil prisoten pri odsekovih sejah dne 11. in lo. marca.
Predlagal je, naj dr. Smolka proglasi, da je Vašaty , izstopil in razpiše novo volitev. Smolka pa je ta predlog odklonil, češ: Vašati je dne 9. marca brzojavno zaradi bolehnosti prosil za dopust. Tonkli na to ugovarja, da se pri njem Vašaty ni opravičil. Smolka odvrne, da tega ne treba, ker dopust za zbornične seje velja tudi za dopust v odsekih. Dr. Tonkli je s svojim predlogom pogorel in prav je bilo tako, kajti Mladočehi trde, da je dr. Tonkli to storil na »višji migljaj".
Kamnik. Na pustni torek so pri nas maskare železnico po mestu merile. Dal Bog, da bi ne ostalo pri tem dovtipu!
A-hacelj: Ljubi B-hacelj ali si že kaj bil pri postnih propovedih v stolni cerkvi?
B-hacelj: Bil sem, bil, a odhajal sem jako nevoljen.
A-hacelj: Zakaj? Morda zato, ker so izključno nemške in bode nemščina v cerkvi že skoro „ državni jezik",
B-hacelj: Ne, zaradi tega ne! Saj sem nemščini in latinščini v naših cerkvah že privajen. A kaj novega, kaj čudnega bilo mi je to, da je jezuitski pater Klinkow-strom vernikom z leče na srce polagal ^Katoliško tiskarno" in ^Katoliško bukvarno". To pač ni dostojno!
C-hacelj: Beži, beži! To je še vse nič! Kakor jaz poznam svoje Papenhajmce, čudil se ne bodem prav nič, ako komu za pokoro naložijo, da se mora za celo leto naročiti na „Slovenca".
A-hacelj: Kaj pravita o „Slovenskega društva občnem zboru ?
B-hacelj : in C-hacelj : Nič, - -toda na katoliški podlagi.
A-hacelj: Kako pač to, da kazina povodom Dež-manove smrti ni razobesila črne zastave?
B-hacelj: Saj tega treba ni. Dovolj, da je žalost v
srci!
C-hacelj: Te pa je bilo mnogo. Seveda največ zaradi tega, ker Dežman ni niti kazini niti šulferajnu volil niti krajcarja.
•j •» •»
BSlovencev" sotrudnik pripoveduje, da v mestnem zboru, ko se je obravnavalo ob oddaji mizarskih del za novo mestno ljudsko šolo, trije gospodje neso glasovali.
Ker je to zame novost in bi jaz dotičnike rad poznal, prosim sotrudnika „Slovenčevega", naj mi blagovoljno pove:
1.) Kdo so bili napominani gospodje?
« 2.) Kako so pokazali, da ne glasujejo?
3.) Koliko je bilo občinskih svetovalcev v dotični seji?	Jurij Vedirad.
Velika rahločutnost.
Uredniki „Slovenčevi" nemajo radi, če jih kdo nazivlje klerikalce. Beseda klerikal jim preseda in zdi se jim, ne vem zakaj, nečastna
Zategadel žele, da bi se nazivali konservativci, * ne da bi povedali, bodo li z novim imenom oblekli tudi novega človeka in akoravno se sem ter tja drapujejo celo z liberalno togo.
Jaz za svojo osebo sem prepokornega mnenja, da ime samo ne premeni načel. Zato se nečem prekrstiti in ostajam, kakor sem bil vedno
Vaš
Jarnej Korenina, liberalec.
zornike, list, ki je zadovoljen s tako šolo, da otroci katoliški celo Marije ne smejo pozdravljati in ne Očenaša moliti, kakor jih doma mati učijo, tak list ni naše gore list, tak časnik ni slovenski in ni katoliški časnik, ker tako ne mislijo katoliški Slovenci."
Iz teh stavkov naši čitatelji najbolje posnamejo, kako plemenito orožje rabita poštenjaka gg. M. Kol ar in A. Kal a n. Pač res: vPo njih saclu jih hote spoznali!*
Kranjski hranilnici.
Hranilnica kranjska je zavod prelep, Pri vodstvu pa marsikdo gluh in pa slep. Zato so pa Pressnitz, Schann, Mayer in Flack Odnesli zavodu že mnog tisočak. Če ljudstvo zabavlja, kaj bo jim to mar? Saj imajo vodstvo iu tudi denar! Saj vodstvo je nemško in nemšk je odbor Za vse defravdante slučaj — kontrolor.
„Quod erat demonstrandum!"
„Zgodnja Danica" piše:
"V Parizu se vsak dan natisne 1,400.000 časniških iztisov, kterih 1,000.000 (celi milijon) obsega ostudne laži in žaljenja proti cerkvi; 344.000 je obestranskih in 50.000 je dobrih. Ako toliko satanovih sužnjev vendar ne more zatreti sv. cerkve, ali ni to dosti očiten dokaz, da je Cerkev delo Božje?
Krepek izraz.
Nek slovensk podjetnik bil je te dni na Pruskem. Ko je pripovedoval o tukajšnjih lesnih cenah, vskliknil je nek inžener: ,,Kako more Bog za tako ceno pustiti les rasti?"
Dopis.
Kar nekdaj svetega Jožefa dan Razsrjeni spisal Andrej Kalan, Ko še pod varstvom rešilnih vrat Imel je Ljubljanski ga „lemenat" ; Kar vzdihnil tačas mu razpora duh In napuh ljubezni je bratovski gluh ; Kar meni za „Narod" bil sam poslal, Ki nanj se toli je že hudoval: Ta pevski (?) BDomoljubov" poskus Mej ljudi vrzi post festum „Brus", Da prave duhovnike ljud spozna In loči duhovnika od duha. V prizn a nj e za njega zelotski „pil-paf Objavljam Kalanov zdaj avtograf. *)
Na Olimpu dne 19. marca 1889.
Jurčič.
*) Kakor smo Jurčiču izredno hvaležni za to pošiljatev, nam je vender zelo žal, da je vsaj v tej številki ne moremo objaviti in da je vse tudi v bodočih ne bomo. Avtograf1" je zelo obširen. Jenko, Pohlin, Vodnik, Zupan, Preširen, Janežič, Ravnikar, Slomšek in Wolf imajo v njem po večkrat besedo. Zato bodemo pri priliki posneli markantneje stavke, g. Kalanu v slavo, čitateljem pa v pouk in zabavo.
Uredništvo.
Po njih sadu jih hote spoznali.
Pod tem naslovom piše „Domoljub" v 5. številki mej diugim tako: „Tak list, ki ima rajši jude za učitelje v katoliških šolah, kakor pa višje duhovne pastirje za nad-
S slovenskega meteorologičnega zavoda.
„ Grom je za čas ponehal, oblaki so se razpodili, posijalo je solnce; ko pa se zopet pooblači, porabimo vsa sredstva proti tresku
Pri tem poročilu ni smeti misliti na pravi, ampak le na gledališki grom. Sicer pa uče vremenski preroki in taki, ki bi radi bili: Kakor jg na 40mučenikov dan, tako tudi še nadaljnh 40 dnij, ali pa tudi še dalje, kar je jedno in isto. Gotovo je samo to, da je nastala velika „depresija" in da je pričakovati burnih dnij. „A fulgure et tempestate — libera nos Domine!"
Vabilo na naročbo!
S to številko končali smo prvo četrtletje. Vedno množeče se število naročnikov in mnogostranska priznanja so nam jasno spričevalo, da naš list občinstvu slovenskemu ugajn, da dobro pogajamo javno mnenje.
Tako bode tudi v bodoče. „ B r ti s" bode i nadalje brusil razne hibe in nedostitke ter naročnike svoje razveseljeval /. izvirnimi dovtipi in slikami. Kot posebno novost že naprej naznanjamo krasno sliko
imenitne slovenske molzne krave.
Slika predstavljala bode nekak „Stilleben", zagotavljamo pa, da bode vzbujala senzacijo.
Zahvaljuje se za dosedanjo podporo in naklonjenost, prosimo slavno občinstvo, da naročnino pravočasno ponovi in naš list širi v prijateljskih krogih. „Brus" stane za vse leto 4 gld.
„ pol leta 2 „ „ četrt leta 1 „
Uredništvo in upravništvo „Brusovo",
Listnica uredništva:
Gospodom diurnistom pri deželnem sodišči: Bilo nam je na prijetno znanje, da nihče izmej Vas neče biti dotični Ižanec. Reporter Kalan šel je takoj na pot in dognal je, da je oblastni gospod, ki je v kavarni Virantovi zaradi „Politike" razsajal, res rodom Ižanec, da službuje zares pri dež. sodišči in da njegovn ime začenja s črko U. Upamo, da bode to dovolj.
Gosp. A. K. v Gorici: Pošljite nam fotografijo Mahničevo in takoj bodomo ustregli Vasej in mnogih čita-' teljev želji.
Gosp. A. H. v Ljubljani: Klečeplaziti je vedno koristno. Le poglejte polža! Lazi in lazi, a ima svojo hišo.
Gosp. Bojan: Izvrstno pisano, žal, da le za jedno osobo, za gosp. državnega pravdnika. — Sestanek dne 27. marca.
®	Krasno izdelana
m
v veliki obliki, v dveh barvah na karton tis-kana, dobiva se v
„Narodni Tiskarni"
po BO kr. po pošti po 35 kr.
[fT] ifo.	^



w>
izdelovalca oljnatih. barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje,
Ljubljana,
n Frančiškansko cerkvijo v g. J. Villiarja liiši št. 1
priporočata prečast duhovščini in p n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za pvekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Biechbuchsen v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje navihane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	5 5—24)
yS*T" Cenike >i}». militevfi njo.
•nii^iF
vr«^-	,>.■

U.
01
A

j ^cnihtci pcnuSSa. \
®JUad uzadnifi, z 800 c/td. 3ofiodfia \ i na četo, zcfii S fou e n ti o <&a ženo.	k
^ č>e paz tiooc dote. cfonud&e o fotoijzafijanii Jj vopzejema iz pzijaznosti
priporočilo«
Ddano podpisani usoja se p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da je preselil svojo krojaško obrt, katero je imel 8 let v Gledaliških vilicah št. 6 v
Šelenburgove ulice št, 4 (Schleimerjevo hišo),
Hkvatu se zalivaluje za, zaupanje, sk-izano mu v starem prostoru in prosi, da bi mu ga še nadalje ohranili, kajti prizadeval si bode v vsakem ozivu zadostovati LXj zahtevam p. n. kupovalcev in naročnikov, posebno pa rvn prečast ti duhovščini z reelno in solidno postrežbo in |Uj konečno opozarja na zalogo došlega tu- in inozemskega pO blaga.
[M	Z velespoštovanjem
0) 1
Preselitev podjetja K
K i i
%
(7 4—6)
F. Cassermann.
Slika Einspielerjeva v veliki obliki, krasno izdelana dobi se po 50 kr. v
„NAR0DNI TISKARNI".

s
V	v
■T!	Sedaj še ne. Počakajte še 14 dnij.	J*
V	n c i*! ■ » Al b>
X	x