Štajerski
Ptuj, četrtek, 3. junija 2004
letnik LVII . št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Podlehnik
Hočejo čistega vina
Stran 3
Sv. Trojica
Videm
Skupnost Srečanje odprta Gasilce med
Stran 7
Ormož
Radio spet s polno
paro
Stran 3
kulturnike? Stran 2
Trnovska vas
Je župan napovedal odstop? Stran 8
Gruškovje
Zastojem ni videti konca Stran 9
■^v. i
Kolesarstvo
Bonča drugi na Irskem Stran 25
Ptuj . Komunalno podjetje v novih prostorih
Polo Cool & Family
Postali sodobno evropsko podjetje
Komunalno Podjetje Ptuj je v petek, 28. maja slovesno odprlo nove poslovne prostore v Puhovi ulici na Ptuju.
192-članski kolektiv je s preselitvijo dejavnosti z Žnidaričevega nabrežja v nove prostore pridobil ugodnejšo in dostopnejšo lokacijo.
Direktor uprave Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko je povedal, da pomeni odprtje novih prostorov osem let trdega dela, prizadevanj in odrekanj. Izgradnja novega poslovnega kompleksa je bila nujna predvsem zaradi dosedanje utesnjenosti ob Žnidaričevem nabrežju, na drugi strani pa so gradnjo novih, večjih prostorov v Puhovi ulici zahtevali tudi razvoj komunalnih dejavnosti, potrebe po novi tehnično-tehnološki opremi, specialnih vozilih ter povečanje njihovih tržnih dejavnosti.
Gradnjo so pričeli v letu 1998 in zgradili 2850 m2 objektov za servisno-delavniške	in
garažno-skladiščene potrebe, upravno stavbo s 1000 m2 uporabnih površin ter 1500 m2 parkirnih površin. Izgradnja vseh teh objektov je veljala 610 milijonov, investicijo, ki so jo izvajali postopoma, pa so v celoti pokrili z la-
stnimi sredstvi.
Nove pridobitve je bil vesel tudi župan Mestne občine dr. Štefan Celan, ki je poudaril, da je z novimi prostori, s sodobno organiziranostjo in kvalitetno dejavnostjo Komunalno podjetje Ptuj sodobno evropsko podjetje, ki je pred leti nastalo na podlagi prizadevanj peščice zanesenjakov. Poslanka državnega zbora Lidija Majnik pa je menila, da nam je lahko stara Poetovia s svojo komunalno urejenostjo še danes vsem za vzor. V preteklih 10 letih so po reorganizaciji občin mnogokje v Sloveniji komunalna podjetja razpadla, marsikje se je kvaliteta komunalnih storitev močno zmanjšala, to pa se na širšem ptujskem območju ni zgodilo. Novonastale občine so namreč še naprej zgledno sodelovale in se regijsko povezale.
zbrane je nagovoril tudi državni sekretar v ministrstvu za okolje, prostor in energijo Marko Slokar, ki je pojasnil, da pri tej investiji Komunalnega podjetja Ptuj ministrstvo ni sodelovalo
Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.
•	klimatska naprava • štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom . do 270.000 SIT prihranka*
•N«^pJbm»tiď|.z.P.l.Qi.li,llmillTlJ-mi,iaoXM.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
ŠtevUo vozil in modelov je omqeno.
Sekretar Marko Slokar, direktor Jože Cvetko in župan Štefan Celan so ob otvoritvi novih prostorov Komunalnega podjetja Ptuj posadili spominsko lipo.
z nobenimi sredstvi, in poudaril, da je ptujsko podjetje eno uspešnejših in vzorčnih tovrstnih podjetij v Sloveniji. Prilagajanje EU
zahteva od komunalnih podjetij velika finančna sredstva, pa tudi kvalitetno in cenovno sprejemljivo izvajanje dejavnosti, zato je
izrazil veselje nad dejstvom, da v Komunalnem podjetju Ptuj že sledijo tem zahtevam, saj vsem 16 občinam že zagotavljajo us-
trezne komunalne storitve po merilih evropskih standardov.
V spomin na pomemben dogodek so na zelenici ob novi poslovni zgradbi posadili spominsko lipo, na platoju so razstavili vso razpoložljivo komunalno opremo, v avli nove poslovne zgradbe pa so razstavili najboljše literarne in likovne izdelke, ki so jih ob evropskem dnevu mestnih parkov, 24. maju, ustvarili učenci ptujskih osnovnih šol. Svojstven nastop pa je na slovesnosti uprizoril gledališki igralec Tadej Toš.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nova poslovna zgradba Komunalnega podjetja Ptuj v Puhovi ulici je večja in sodobnejša.
Foto: M. Ozmec
Na platoju pred novimi objekti so razstavili sodobno komunalno tehniko.
Foto: M. Ozmec
Učence ptujskih osnovnih šol, ki so ustvarjali najbolje, so na slovesnosti posebej nagradili.
Doma in po svetu
Poslanci na dolgo in široko
Ljubljana - Poslanke in poslanci so po več kot 13-urni razpravi o sumu korupcije, klientelizma in pranja denarja sprejeli tri sklepe, ki jih je v petek predlagal matični odbor za notranjo politiko. DZ je vlado pozval, da v štirih mesecih pripravi poročila o stečajnih postopkih, predkazenskihpostopkih, uvedenih v stečajih ter sumih pranja denarja. Ob tem pa večina poslancev ni sprejela dopolnil, ki jih je predložila poslanska skupina SLS, po katerem bi predlagane roke za poročila s štirih mesecev skrajšali na 30 dni. Tako te obveznosti vlade ne bi zavlekli že v čas, ko bo sedanjemu sklicu DZ prenehal mandat.
Bolniki na obsevanje tudi v tujino
Ljubljana - Zaradi izpada dotrajane naprave za obsevanje bolnikov z rakom na Onkološkem inštitutu bodo imeli bolniki možnost, da se obsevajo tudi v tujini, in sicer v Trstu in Celovcu, je po sestanku predstavnikov ministrstva za zdravje, Onkološkega inštituta in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) novinarjem povedal minister za zdravje Dušan Keber. Po njegovih besedah je ZZZS zagotovil plačilo zdravljenja v tujini, še naprej pa si bodo prizadevali, da bolniki ne bodo čakali na obsevanje dlje od šestih tednov, je poudaril minister.
Nadaljevanje sojenja v primeru Petek
Murska Sobota - Z zaslišanjem prvoobtoženega Andreja Stru-ca se je na Okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljevalo sojenje v zadevi Petek. Struc je v obširnem zagovoru poudaril, da ni bil niti naročnik niti organizator niti ni prejel denarja ali kako drugače sodeloval v napadu na novinarja Večera Mira Petka. Glede kritičnega dne je Struc pojasnil, da se je prav 28. februarja 2001 odpeljal v Portorož, kjer je bil skupaj s prijateljem Milanom Mrdženovičem, in prespal v hiši prijatelja Hr-vatiča. Podrobnosti takratnega obiska v Portorožu, ki jih je poskušala izvedeti višja državna tožilka Elizabeta Gyoerkoes, se Struc ni spomnil. Dejal pa je, da je v Portorož večkrat zahajal, saj je včasih tam delal in živel.
Vzrok za protest parkiri{ce ali Jehovove priče?
Kamnik - Po burnem dogajanju na Duplici pri Kamniku v ponedeljek, ko so policisti preprečili nadaljevanje protestov in odstranili ovire, s katerimi so prebivalci želeli onemogočiti za-četekgraditve centraJehovovihprič, je bilo tam v torek mirno. Ovire so v celoti odstranjene, zjutraj je bilo opaziti le okrepljene policijske patrulje, ni pa bilo organiziranih protestov ljudi kot v minulih dneh. Pri protestu vztraja le še manjša skupina občanov, je poročal Radio Slovenija. Kot je znano, stanovalci blokov na Groharjevi ulici in Ulici Matije Blejca na Duplici zemljišče, na katerem naj bi postavili center Jehovovih prič, uporabljajo kot parkirišče, zato so minuli teden lastnikom zemljišča preprečili začetek izvajanja pripravljalnih del na gradbišču, poleg tega pa so postavili tudi lesene ovire, ki naj bi preprečile začetek del.
Irak ima novega predsednika
Bagdad - Po večdnevnih pogovorih o prihodnjem iraškem vodstvu so se predstavniki sveta prehodne iraške vlade in koalicijske sile vendarle dogovorili, kdo bo novi iraški predsednik. To je - presenetljivo - postal 46-letni sunit Gazi Mašal Adžil al Javer, sicer dosedanji predsedujoči svetu prehodne iraške vlade. S tem je odpravljen zastoj v procesu imenovanja prihodnje iraške vlade, ki bo prevzela oblast po prenosu suverenosti na Iračane 30. junija. Po imenovanju al Javerja za predsednika države so nato v Bagdadu razpustili svet prehodne iraške vlade, še pred tem pa je novi predsednik iraške vlade Ijad Alavi sporočil imena 28 članov svojega kabineta. Nova vlada je nato prevzela svoje dolžnosti, ki naj bi jih opravljala do splošnih volitev, ki bodo najkasneje januarja 2005. Med imenovanjem novega iraškega vodstva, ki ga je kot usodnega za iraško ljudstvo označila in pozdravila praktično celotna mednarodna skupnost, pa je v Iraku znova divjalo nasilje. V dveh silovitih bombnih napadih je bilo ubitih najmanj 30 ljudi.
Nove članice Nata?
Bratislava - Vrata zveze NATO morajo ostati odprta za evropske države, ki so zainteresirane za članstvo v zavezništvu. To je ob zaključku petdnevnega spomladanskega zasedanja Severnoatlantske parlamentarne skupščine v Bratislavi dejal predsednik skupščine Doug Bereuter. Obenem je napovedal, da že v okviru vrhunskega zasedanja zveze NATO konec meseca v Carigradu načrtujejo poseben sestanek, na katerem bodo posebno pozornost namenili prav vstopu Albanije, Hrvaške in Makedonije najkasneje do leta 2007.
35 državam grozi pomanjkanje hrane
Rim - Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v poročilu ugotavlja, da 35 državam v svetu - 24 jih je v Afriki -grozi resno pomanjkanje hrane. Glavni vzroki za to so vojne, vremenske katastrofe in bolezni, predvsem aids. V južni Afriki najhujše grozi prebivalcem na zahodu Zambije, v Angoli, Na-mibiji, Bocvani in Zimbabveju, ki so jih prizadele poplave. Kriza je tudi v Severni Koreji, kjer je za kakih 600.000 ljudi aprila zmanjkalo zalog hrane.
Evropska unija in mi • Danska
V Andersenovi pravljični deželi
Danska - domovina svetovno priznanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena - je danes dežela 14 regij. Del države med Srednjo Evropo in Skandinavijo pa sta tudi avtonomni regiji Ferskih otokov in Grenlandije. Glavno mesto je Kobenhavn, ki velja za največje skandinavsko mesto in so ga zaradi arhitekture poimenovali tudi "severni Pariz".
Novodobna Danska, katere predhodnica je bila v 9. in 10. stoletju Kraljevina Danska, leži na Ju-tlandskem polotoku, pod okrilje države pa sodi še kakšnih 400 otokov, od katerih naj bi jih bila le četrtina naseljenih. Dežela z daljnega severa je izrazito nizka, saj najvišji vrh Ejer Bavnehoj meri borih 173 metrov nadmorske višine. Na Jutlandskem polotoku meji Danska z Nemčijo, na vzhodu pa s Švedsko. Najpomembnejša reka je Gudena, med večja mesta se uvrščajo še Alborg, Arhus in Odense. Brez Ferskih otokov in Grenlandije Danska šteje nekaj več kot 5 milijonov prebivalcev in spada med manjše članice Evropske unije. Kar 70 odstotkov prebivalstva živi v mestih.
Glavno mesto Danske je Ko-benhavn, ki ni le največje dansko, ampak tudi največje skandinavsko mesto. Kobenhavn leži na dveh bližnjih otokih, Sjaellandu in Ama-
gerju. Glede na ugodno lego je danska prestolnica znano pristaniško mesto, in kot je za glavna mesta značilno, je središče celotnega dogajanja v državi. Mesto je polno znamenitosti: slikovite hišice, ki so značilne za Dansko, slavni kipec Andersenove Male morske deklice, arhitekturno zanimive palače, prav zato pa prestolnico, ki ji daje čar še park Tivoli, označujejo za "severni Pariz".
Danska se danes uvršča med najbolj socialne države v Evropi in svetu. Ena od lastnosti, ki si jo država deli z ostalimi državami z evropskega severa, je visok delež javne porabe. Še zlasti je to očitno na področju zaposlovanja, kjer javni sektor predstavlja kar 31 odstotkov vseh zaposlenih. Pri tem pa je treba poudariti, da danski javni sektor velja za enega najučinkovitejših in najbolj transparentih na svetu. Učinkovit socialni sistem te države zagotavlja visok
Danska je parlamentarna monarhija; vodijo kraljica Margareta II., ki pa ima predvsem protokolarne dolžnosti. Predsednik vlade je Anders Fogh Rasmussen, zunanji minister pa Per Stig Moller. Po podatkih EU je od 5,36 milijona prebivalcev 97 odstotkov Dancev, ostalo so Nemci, [vedi in drugi. Danci so glede na veroizpoved evangeličani (91 odstotkov), drugi so protestanti in katoliki (2 odstotka), okoli 7 odstotkov pa naj bi bilo predstavnikov drugih verstev in ateistov. Jezik, ki ga govorijo Danci spada s švedskim v vzhodno skupino skandinavskih jezikov. Plačilno sredstvo na Danskem še ostaja danska krona (DKK), sicer pa je BDP na prebivalca dosega 28.300 evrov, stopnja rasti BDP pa je 1,6-odstotna.
življenjski standard, istočasno pa raven brezposelnosti ni zaskrbljujoča. Leta 2001 so zabeležili 5-odstotno.
V preteklosti je bila v državi ena najpomembnejših dejavnosti tamkajšnjega gospodarstva kmetijstvo, danes so njegovo vlogo prevzele storitvene dejavnosti in industrija. Še vedno pa je kmetijstvo pomembno zaradi izvozne vloge v trgovinski menjavi, svojih učinkov na stopnjo zaposlenosti in za ponudbo hrane na domačem trgu. Več kot dve tretjini nacionalnega dohodka pridobijo iz storitvenega sektorja, 27 odstotkov pa prinese industrija. Danci so predvsem znani proizvajalci piva, hrane, igrač pa tudi okoljevarstvene tehnologije. V času, ko razmere v nemirnem Iraku povzročajo sunkovite dvige cen nafte, so za Dance zagotovo pomembna nahajališča nafte in zemeljskega plina v Severnem morju. V primerjavi z drugimi državami Evropske unije Danska zaseda najvišje mesto med državami pridelovalkami ribje hrane.
Država je že tradicionalno med zelo mednarodno usmerjenimi. Dolgo vrsto let je bila največja donatorica razvojne in humanitarne pomoči na prebivalca. Velikodušno je prispevala tudi svoje enote za mirovne operacije Združenih narodov. Od vojne v nekdanji Jugoslaviji v devetdesetih letih dalje sodelujejo danske enote v okviru mirovnih sil Združenih narodov tako na Balkanu in od nedavnega
Videm • Drobiž z nadaljevanja 13. redne seje
Gasilce med kulturnike?
Kljub temu da so si videmski svetniki za nadaljevanje prekinjene 13. seje pustili le nekaj manj pomembnih točk, če že ne manj pomembnih, pa prav gotovo ne ravno odločilnih za prihodnost občine, je torkova seja vseeno trajala štiri ure.
Najprej so dobro pregledali in se razgovorili o idejnem osnutku ureditve videmskega in leskovškega pokopališča s pripadajočimi parkirišči vred, kar je vsekakor pozitivno, saj bi se sicer lahko čez določen čas — morda ob koncu izvajanja del — spet zgodilo, da bi se sporekli, ali so s sprejetim sklepom potrdili več grobovnih mest v Le-skovcu ali v Vidmu. Tudi novo urejena parkirišča ne bodo smela služiti parkiranju vsevprek, predvsem pa ne tovornjakov, so bili enoglasnega mnenja svetniki, ideje o tem, kako bodo to v resničnosti preprečili, pa ni bilo slišati. Morda bo kaj zalegel prometni znak s prepovedjo parkiranja.
Brez posebnega ugovarjanja je bil sprejet županov predlog o sofinanciranju izgradnje nekaterih odsekov (Dolena—odcep Sitar) in Soviče—Dravci—Vareja (odcep Fošnice Bela), po katerem bodo vaščani najprej morali zagotoviti 30 odstotkov lastnega denarja, šele potem se bodo dela zares začela. K načrtovanim posodobitvam bo priključe-
nih še nekaj 100 metrov cest na klancih v KS Leskovec.
Vroča razprava pa se je ponovno razvnela ob vprašanju dodelitve sredstev posameznim društvom. Pravzaprav je šlo za točko razdelitve sredstev po javnih razpisih za kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, besedovanje pa je sprožil prenos dela denarja iz postavke kmetijstvo za nekaj neprofitnih organizacij (beri: društev). Svetniki so že ničkolikokrat zapovrstjo ugotovili, da imajo nekoliko zapleten sistem dodeljevanja denarja društvom, ki pa ima očitno kar nekaj lukenj, zelo pripravnih za tiste, ki jih znajo izkoristiti. Praviloma so sicer društva upravičena do kulturnega ali turističnega tolarja, pač glede na svojo registracijo, ker pa imajo nekatera, zlasti večja društva, pod svojim okriljem še precej sekcij, med katerimi so nekatere tudi "kmetijsko obarvane", lahko pač taka društva preko teh sekcij povsem upravičeno kandidirajo tudi na ostale denarne sklade. In njihov mošnjiček je pač zato (lahko) bolj poln. Da
bo tu treba narediti red, se je ponovno zavzela večina svetnikov, kje pa naj zapoje metla, jim še ni čisto jasno, saj predlog, da se društvo lahko prijavi na razpis iz zgolj ene od možnih postavk, ni všeč nikomur. Morda pa bi, za lažjo rešitev, kazalo razmisliti v nasprotno smer? Torej, da se za vsa društva, ne glede na registracijo, opredeli le ena postavka in en sklad denarja, upravičenost do velikosti sredstev pa je že tako določena s točkovanjem?! _ Tako se bo lažje izogniti tudi "grozeči" napovedi gasilskih zanesenjakov, ki sta jih na seji zastopala Andrej Rožman in Janez Merc: "Kaj pa smo gasilci? Saj imamo tudi mi pevski zbor, plešemo tudi, pa potujemo, tekmujemo, torej se ukvarjamo s kulturo in turizmom, pa ne dobimo denarja iz nobene od teh postavk?! Če je stvar takšna, da lahko kulturno društvo dobi denar iz kmetijstva, se bomo zdaj tudi mi prijavili na razpis za kulturo!" Navsezadnje je temu res težko oporekati _
Naslednja cvetka z Rožmano-vega vrta je zacvetela ob vpra-
tudi v Afganistanu.
Danska se je na svoji poti v evropske povezave srečala z več ovirami. 53,1 odstotka danskih volivcev je leta 2000 glasovalo proti zamenjavi domače valute z evrom. Leta 1992 so na referendumu sprva zavrnili Maastrichtsko pogodbo, vendar so jo leto kasneje vendarle potrdili. Danska zato ne sodeluje v tretji fazi gospodarske in denarne unije (uvedba evra kot lastne valute), prav tako ne sodeluje v skupni obrambni politiki. Po podatkih, ki jih je konec prejšnjega tedna posredovala Slovenska tiskovna agencija, si tudi večina prebivalcev Danske bolj kot Evropsko unijo želi Nordijske unije, so pokazali rezultati javnomnenj-ske raziskave inštitutov Gallup, Senti-Norstat in TEMO, ki jih je povzel spletni portal EurActiv. Slednji dodaja, da gre v primeru Nordijske unije le za pobožne želje nekaterih evroskeptičnih skandinavskih držav, ki pa jih očitno sanjajo tudi mnogi državljani. V primeru, da bi Nordijski uniji uspelo vzpostaviti sodelovanje z EU na področjih trgovine in prostega gibanja, podpira članstvo v omenjeni uniji 51 odstotkov, članstvo v EU pa le 36 odstotkov Dancev. Danski poslanec v Evropskem parlamentu Ole Krarup je za danski časnik Danish Daily Politiken pojasnil, da zavrnitev prihodnje ustavne pogodbe EU na Danskem in Švedskem ne bi pomenila le zavrnitve dokumenta. Danska vlada grozi, da bi namreč zaradi zavrnitve država morala izstopiti iz EU, to pa si po njegovih besedah veliko ljudi dejansko želi.
Znani danski evroskeptik Jens Peter Bonde, ki sicer prav tako sedi v Evropskem parlamentu, pa je manj navdušen nad možnostjo ustanovitve Nordijske unije. "Mislim, da kot alternativa evropskemu sodelovanju ne bi preživela. Dokler smo v EU, je to edina točka dnevnega reda", je prepričan Bonde.
Anemari Kekec
šanju izgradnje doma ostarelih občanov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč z razpisom pozvalo občine, naj prijavijo morebitno željo, da bi v svojem okolju zgradile tovrsten objekt. Svetniki so, ob dejstvu, da bo projekt 90-odstotno krila država s svojim denarjem, bili takoj za prijavo, vendar jih je direktorica občinske uprave Darinka Ratajc opozorila, da kar tako pač ne gre, saj je k prijavi potrebno dodati vso projektno dokumentacijo z določeno gradbeno parcelo, vse to pa zahteva ne ravno majhna proračunska sredstva. Delno rešitev v smeri zmanjšanja stroškov je takoj ponudila Ida Vindiš Belšak, in sicer v obliki gradbene parcele v Leskovcu pri stanovanjskih blokih, ki jo je ta KS že poskušala neuspešno prodati za en tolar. Kot je bilo razumeti, cena parcele ostaja enaka. Ponudbo Les-kovca pa je absolutno prekašala pobuda Rožmana, ki je dal vedeti, da imajo v nižinskem delu občine ponuditi še več: "Ne vem, zakaj bi spet gradili, če imamo pa pred nosom neizrabljeno stavbo zdravstvenega doma!" O tem, kje se bodo gradili domovi za ostarele, bo sicer odločalo ministrstvo na osnovi vseh prijav, za lokacijo pa se bodo videmski svetniki, glede na to, da so sprejeli sklep o nameri izgradnje, vseeno morali dogovoriti v čim-krajšem času.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUl; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDVi Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Gostilno Rozika obnavljajo
Vrnitev nekdanjega slovesa
V enem od turističnih prospektov pred drugo svetovno vojno je zapisano, da je stara ptujska gostilna Rozika, katere vrt leži na steni mestnega obzidja, znana po toplih in mrzlih jedilih, kegljišču in union-skem pivu. Na vrtu so potekale številne prireditve in plesi, tu so se srečevali ptujski meščani.
V obdobju "čiščenja" svojega poslovanja je nekdanji Kmetijski kombinat Ptuj nekaj znanih starih ptujskih gostiln dal v dolgoro~ni
najem, ~ez ~as pa nekatere prodal, med njimi Roziko. Nova lastnika Alojz in Katarina Valenko sta najemnici Dragici Esih omogoči-
"Rozika" je začasno zaprta, ker jo obnavljajo.
Foto: Črtomir Goznik
la, da je dejavnost nadaljevala tudi v spremenjenih razmerah, vse do 24. maja letos, ko se je tudi to obdobje končalo. Zdaj se začenja novo poglavje te ptujske gostilne.
Lastnika sta objekt že prevzela od nekdanje najemnice. Ugotavljata, da objekt, kakršen je bil, v resnici ni bil več primeren za nadaljnje delo. Gostilna je potrebna temeljite prenove. Gre za investicijski poseg, ki ne bo majhen.
Že pred dvema letoma so pričeli urejati vrt, ki se v teh pomladnih dneh že postavlja v vsej lepoti. Obnovo so začeli v spodnjih prostorih - v jedilnicah, gostinskem pultu in kuhinji, kjer bo potrebno spremeniti način dela. Alojz Valen-ko v imenu družinskega podjetja Alka, ki bo poslej vodilo Roziko, poudarja, da želijo Roziki vrniti ugled, ki ga je imela. Zavedajo se, da se to ne bo zgodilo čez noč, da bodo morali še veliko investirati. Teraso, ki so jo prav tako pričeli obnavljati, naj bi dokončno preuredili v letu ali dveh. Objekt želijo dopolniti tudi z ležišči, najmanj za en avtobus gostov naj bi jih bilo.
Zavedajo se pomembnosti lokacije, zato jo želijo maksimalno izkoristiti v korist izboljšanja kvalitete gostinske in turistične ponudbe Ptuja.
"Gostilno bomo za goste odprli čez 30 do 40 dni. Skupaj z obrtniki se trudimo, da bi bil čas zaprtja čim krajši. Res pa je, da nismo bili pripravljeni na to, da bo do prenehanja dejavnosti sedanje najemnice prišlo tako nepričakovano, čeprav smo vedeli, da bo do tega nekoč pa prišlo. Delo želimo nadaljevati z vsemi dosedanjimi zaposlenimi. Gre za pridne delavke, tako vsaj ocenjujem, in mislim, da bi bilo nekorektno z naše strani, da jim ne bi ponudili priložnosti; po delovni dobi najstarejša med njimi dela v Roziki že 32 let. Vsem dajemo možnosti, od njih pa je odvisno, ali jo bodo znale izkoristiti. Ponudbe ne bomo spreminjali, le kvaliteto želimo izboljšati, vse v zadovoljstvo gostov, da bi Ro-ziki vrnili nekdanji sloves," je povedal Alojz Valenko.
MG
Ta teden
Kultura si bo izbirala partnerje
Tako je dejala kulturna ministrica Andreja Rihter ob odprtju razstave Rimljani 2004 na Ptuju. Povod za to misel je bilo tarnanje direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj glede pridobivanja sredstev za postavitev razstave "Med nebom in zemljo" v Pokrajinskem muzeju. Za to pomembno razstavo edino Ptuj med vsemi razstavljavci ni imel generalnega sponzorja, zadovoljiti se je moral z manjšimi prispevki donatorjev, ki jim je seveda bil izredno hvaležen za prispevek, vendar se kaj več kot razstave ni dalo narediti. Trije pokrajinski muzeji so se tokrat odločili za skupni projekt, pridružili pa so se Avstrijci, ki so s celostno zasnovo razstave dobesedno prenovili Lipni-co, postavili rimsko tržnico, obnovili dva gradova. Skupaj so združili sile kulturniki, politiki in predvsem gospodarstveniki. Vsi so vedeli, kaj hočejo, in predvsem se zavedajo, da takšen projekt ni zgolj postavitev razstave, temveč gre za dolgoročnejši razvoj kraja in vseh struktur, ter da tak projekt dolgoročno prinaša donos predvsem gospodarstvu.
V Sloveniji naj bi imeli izdelane lokalne kulturne programe, v Ptuju še ga nimamo. Skoraj ne verjamem, da so v teh programih projekti tako celostno zasnovani, da bi lahko resnično pomenili drugačen pristop reševanja kulturnih problemov oziroma da bi k projektom povabili tudi ljudi, ki razmišljajo razvojno, ki imajo vizijo, kako izkoristiti kulturne danosti za celosten razvoj.
Z gledišča kulturne dediščine je Ptuj nedvomno eno najpomembnejših slovenskih mest, v občini se veliko govori o razvoju, imamo tudi raziskovalno-razvojni zavod, morali bi izkoristiti te danosti, ki so nam jih zapustili naši predniki, in razvoj planirati tako, da bi celostno prinašal blaginjo vsem, ki so del tega starega mesta.
Mislim, da je kljub temu še daleč čas, ko si bo kultura izbirala partnerje in bodo le-tiponosni, da so zraven.
Franc Lačen
Ormož • Radio spet s polno paro
Prlek v vrtincu interesov
Honorarni sodelavci Radia Prlek iz Ormoža in pogodbenik 1 Radio, d.o.o., iz Ljubljane so sklenili kompromis in začeli delati s polno paro.
Kljub temu da so honorarni sodelavci dobili izplačan le del denarja, jih je večina v ponedeljek pričela delati, delno spodbujeni tudi z grožnjo delodajalca, da bo sicer pripeljal delavce od drugod. Del sodelavcev pa v "stavki" vztraja, dokler ne bodo dobili izplačanih vseh honorarjev.
Radio deluje večinoma kot one man band, kjer ista oseba skrbi za tehniko in za voditeljski del programa. Radio Prlek oddaja 24 ur na dan in ima sedaj dvakrat dnevno na programu lokalna poročila, prihodnji teden pa naj bi jih začeli predvajati 4-krat. Za novinarski del vsebin skrbi Karolina Putarek. Dvakrat na dan napovejo tudi dogodke. Med novostmi so poročila BBC-ja in prehod na ponovno zaračunavanje čestitk, ki so bile nekaj časa brezplačne.
Nedavno je radio z oglasi v različnih medijih iskal tudi sodelavca za trženje oglasnega prostora ra-
dijske postaje ter razporejanje kadrov. Obljubljen je bil stimulativen zaslužek in možnost kariere.
Radio Prlek - javni zavod
Pogodba z 1 Radiem, ki skrbi za produkcijo Radia Prlek, je bila sklenjena za obdobje 3 let. Medtem se je že znanim željam po privatizaciji in odkupu radia pridružil še en ponudnik. Po nekaterih podatkih se za to zanima Kabelska televizija Ormož, ki bi ji to zelo ustrezalo, saj program pri obeh medijih ustvarja ista ekipa ljudi. Drugo vprašanje pa je, ali takšna rešitev ne bi bila v nasprotju s kakšnim zakonskim predpisom.
Dejstvo pa je, da občina skrbi za svojo lastnino. Pri nedavnem rebalansu proračuna je bilo za radio namenjenih 1,5 milijona tolarjev. V obrazložitvi je bilo zapisano, da gre za drugo fazo opremljanja Javnega zavoda za informiranje, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi
šlo za nakup računalniške kartice, ki jo potrebujejo na radiu. Sicer pa po podatkih, ki jih je objavil kolega Rakuša v dnevniku Večer (pogodbe med občino in 1 Radiem, namreč niso videli niti svetniki in je tako njena vsebina in kdo jo je odpisal z ormoške strani, zavita v skrivnost), naj bi se občina obvezala, da bo radiu zagotovila 1,5 milijona tolarjev za tehnološko posodobitev. Do meseca novembra lani pa je za pripravo in izvedbo programa mesečno prispevala 1,2 milijona tolarjev. Potem naj bi se po predvidevanjih radio začel sam financirati, v praksi pa je prišlo do večmesečnih zamud pri izplačilu honorarjev sodelavcem.
Za precej vznemirjenja in zanimanja je v zadnjih dneh poskrbela tudi izjava župana Vilija Trofeni-ka, ki je na minuli seji občinskega sveta nemir na ormoškem radiu pripisal političnim vzgibom in ne preprosti želji po plačilu. Povedal
je, da naj bi celo sodelavec, član neke določene politične opcije, mimo vednosti glavne urednice(?) v eter spuščal določene informacije. Na koga se namigovanja nanašajo, podrobneje ni pojasnil. Ko sem na to temo povprašala sodelavce Radia Prlek, sem naletela le na besede ogorčenja, da se poskuša preproste upravičene finančne zahteve politizirati. Prav tako ne vedo nič o kakšni odgovorni urednici; edina oseba, s katero kontak-tirajo, je Matej Gatnik.
Ker gre za križanje veliko interesov, sem ga povprašala, kako si na 1 Radiu predstavljajo prihodnost Radia Prlek: "Radio Prlek vidimo kot močan lokalni medij znotraj definirane ciljne skupine, tako je
bil zasnovan tudi projekt. Radio kot medij kljub vsemu ostaja zelo specifičen in edinstven, zato menim, da obstaja prihodnost zanj kljub poplavi novih medijskih oblik. Tudi oglaševalci bi morali opaziti, da je smotrno del sredstev razdeliti med več medijev, saj tako izboljšajo doseg na ciljno skupino in s tem povečajo učinek oglaševanja. Z optimizacijo programa na Radiu Prlek ter povečanjem avtomatizacije tehničnih procesov tak radio ne predstavlja tako visokega stroška, da se ne bi zmogel preživljati. Del postopkov smo že izvedli, del še sledi in potekajo postopno. Nenazadnje tudi odzivi poslušalcev niso zanemarljivi: dnevno prejmemo v povprečju okoli 50 SMS sporočil (temu je namenjena
le dobra ura programa), nedeljske čestitke in pozdravi pa so običajno prenapolnjeni z voščili. Naš namen je, da Radio Prlek (p)ostane tudi radio 'odprtih vrat', tkalnica novih idej in srečanj ter predvsem program, ki ga ustvarjajo domači ljudje za svoje sokrajane in širšo okolico."
Zanimiva pa je še ena stvar. Sodelavci radia so ogorčeni tudi zato, ker jim vestičke, ki jih pišejo za Radio Prlek, brez vsakega pripisa vira ali honorarja urejevalci spletnih strani uporabljajo tudi na spletni strani www.ormoz.si. Za to prav tako skrbi ljubljanska firma, ki si je že pred časom pridobila zaupanje in naklonjenost oddajalca naročil v Občini Ormož.
viki klemenčič ivanuša
Podlehnik • 495 podpisov za zbor krajanov
Hočejo čistega vina!
"Ni nam vseeno, kako živimo, in ni nam vseeno, kaj se v naši občini dogaja. Zaradi skaljenih odnosov med županom, svetniki in občinsko upravo je onemogočeno resno delo. Razčiščevanje sporov preko časopisov in drugih medijev, pa tudi preko raznih organov pregona, se nam zdi neumestno, zato menimo, da je nujen sklic zbora krajanov," pravi Ludvik Maučič, častni občan Podlehnika in pobudnik civilne iniciative.
Vb
Nesoglasja v podlehniškem političnem vrhu, ki so se začela z lansko izvolitvijo novih članov Nadzornega odbora, se vlečejo že skoraj leto dni. Bilanca dela občinskega sveta v tem času je več kot klavrna: lepo število neuspelih sej, kup nepotrjenih sklepov, nepotrjen zaključni račun za leto 2003, nesposobnost poiskati kompromisne rešitve med nasprotujočimi si stališči komaj sedmih svetnikov (le kaj bi bilo, če bi bilo svetnikov še več?!), stalna nagajanja in očitno nepremostljiva nasprotja med županom Fricem ter obema preostalima članoma nadzornega odbora, Cvetko Turk in Romanom Cesarjem, zamenjane ključavnice v občinski stavbi, prijave računskemu sodišču in kriminalističnemu uradu, skrivanje pošte _
Igrice mačke z mišjo, pri kateri v podlehniški zgodbi ni povsem jasno, kdo kdaj nastopa v kateri vlogi, so končno izbile sodu dno.
Občanom, ki so kar precej mesecev spremljali besedna obstreljevanja vpletenih, sicer večinoma le preko medijev, je tega dovolj. Vedeti hočejo, zakaj in kaj se pravzaprav dogaja: "Ni nam všeč, da so v vrhu sprti med seboj. Ta spor se vleče že predolgo, ni mu videti konca, zato menimo, da je skrajni čas za naše posredovanje. Svetnike smo izvolili mi, njihova naloga je, da delujejo v naše dobro, ne pa da se izgubljajo v medsebojnih prepirih!"
Zato so že konec februarja ustanovili civilno iniciativo, ki je do začetka maja zbrala skoraj 500 podpisov domačinov za sklic zbora krajanov, kar predstavlja dobro polovico vseh volivcev v Podlehni-ku: "Osnovni namen tega zbora je javni protest zoper neaktivno delo občinskega sveta. V prejšnjih letih se je v naši občini naredilo ogromno stvari in nikakor ne bomo dopustili, da bi zdaj zadeve začele iti "rakovo pot"! Zahtevamo nadalje-
vanje razvoja občine, ne pa, da razprtije, ki so nastale zaradi vpliva nadzornega odbora nad določenimi svetniki, hromijo delo občinskega sveta."
Zbor krajanov bo, kot je po prejemu listine s podpisi potrdil tudi Vekoslav Fric, sklican najkasneje do 12. junija.
V zahtevku pa so občani zapisali, da želijo biti "iz prve roke" seznanjeni s poročilom dela občinskega sveta in o njegovih aktivnostih do konca leta 2006, s planom prilivov in odlivov do konca letošnjega leta, s finančnim poročilom o prilivih, odlivih in trenutnem stanju sredstev na občinskem računu ter s planom finančnega poslovanja do konca letošnjega leta. "Konec koncev pa želimo slišati tudi mnenje in pojasnilo župana o tem, kaj se v občini dogaja, kje so storjene napake, če so in kakšne so!"
Ptuj • Z18. seje mestnega sveta
Mladi bi referendum
Osrednja točka dnevnega reda 18. seje sveta mestne občine Ptuj je bila obravnava letnega poročila Komunalnega podjetja s sklepi za skupščino, ki bo junija.
Svetniki so se v razpravi razhajali, čeprav so jim člani odbora za finance, ki ga vodi Marija Magdalenc, in za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt, pripravili sklepe, ki naj bi pomagali usmerjati razpravo in naj bi jih glede na pristojnost, ki ju odbora imata, tudi podprli. Najbolj so se razšli pri predlogu za delitev bilančnega dobička, ki po mnenju obeh odborov ne bi bila primerna glede na stanje v poslovanju (tekoče poslovanje je namreč negativno) in na infrastrukturnih objektih, s katerimi podjetje opravlja dejavnost. Sicer pa je bila razprava o letnem poročilu Komunalnega podjetja Ptuj skoraj identična lanski, s to razliko, da lani svetniki niso podprli predlagane delitve dobička.
Ker amortizacije v ceni ni, ni tudi denarja za nadomestitev dotrajanih objektov, zato jo bodo morali zagotoviti v proračunih. Dotrajane so na primer kotlovnice, na zamenjavo čaka še veliko kilometrov azbestnih vodovodnih cevi (od 840 km skupne dolžine 120 km), pa tudi voda kliče po drugačnem ravnanju.
Delitev 28,7 milijona je razdelila svetnike, na koncu so "zmagali" tisti, ki so na videz glasovali v korist malih delničarjev, delavcev, ki tudi s to delitvijo ne bodo izboljšali svojega eksistenčnega položaja. Večina delavcev Komunalnega podjetja Ptuj, okrog 150
naj bi jih bilo od skupaj 195, namreč v plačah ne dosega povprečja gospodarstva. Njihove plače so za 12,3 odstotka nižje. Skupni bilančni dobiček znaša 125 milijonov tolarjev, od tega prestavlja prenos dobička 96,5 milijona tolarjev Za delitev je glasovalo 9 svetnikov, 6 jih je bilo proti, ostali do 25, kolikor jih je bilo na seji, pa so se glasovanja vzdržali. Sicer pa so svetniki na 18. seji, kar zadeva Komunalno podjetje, sprejeli le stališča, ker bodo o tem odločali na junijski skupščin. V nadzornem svetu KP Ptuj bo interese mestne občine Ptuj poslej zastopal mag. Stanko Gla-žar, Rajko Fajt (SDS) je sicer predlagal, da bi to bila Marija Magdalenc, a je ta takšno rešitev odločno zavrnila.
Dejstvo pa je, da bodo morali v Komunalnem podjetju Ptuj povečati prihodke, lahko tudi s pomočjo Ukrajink, kot je bil medklic ptujskega župana dr. Stefana Celana, ki je sicer prepričan, da bi Komunalno podjetje Ptuj moralo biti javno podjetje. Zdaj pač je, kar je, zato je potrebno narediti temeljiti zasuk v poslovanju tega podjetja. Ptujski mestni svetniki se bodo z bodočnostjo Komunalnega podjetja Ptuj temeljito spopadli na eni svojih prihodnjih sej, kjer se bo potrebno odgovorno pogovoriti tudi o koncesijah. Se vedno je namreč nerešena koncesija
o upravljanju cest, na ta način pa bi lahko uredili tudi urejanje zelenih površin, parkov.
V Gajke tudi smeti iz Starš
Skoraj se je zataknilo tudi pri "odpadkovni regiji" Spodnje Po-dravje. Ptujski mestni svetniki so samo z enim glasom več sprejeli sklep o priključitvi občine Starše v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki Cero Gajke. Pred glasovanjem so imeli opravek še s pridevnikom "odpadkovna regija" Spodnje Podravje, ki naj bi imel zgolj pojasnjevalo vlogo, da bi se vedelo, za kaj gre. Zdaj je v tej regiji, ki je regija samo na papirju, poleg občin na Ptujskem in dupleške občine tudi občina Starše. Milan Petek (SDS) je še vedno prepričan, da bi se za pristopanje v Gajke morala plačati vstopnica, kar je po besedah ptujskega župana dr. Stefana Celana v tem trenutku še neizvedljivo, čeprav se na tem že dela. Peter Pribožič (NSi) je prepričan, da bi o širitvi kroga tistih, ki bodo odlagali v Gajkah, morali razpravljati krajani, ki so tudi omogočili gradnjo tega centra. V centru Gajke bo zrasla tudi upravna zgradba, kjer bo neke vrste tehnološki center za okoljsko tehnologijo. V ta namen je mestna občina Ptuj sprejela sklep o ustanovitvi stavbne pravice v korist Cistega mesta
Ustvarjamo otrokom prijazno okolje.
Otroštvo je čas, v katerem je vsak trenutek izpolnjen z novimi izkušnjami. Ko navidezno sproščena igra prinaša v življenje sveža spoznanja. Ko prešeren smeh po neprevidnem koraku čez pozabljen avtomobilček v hipu zamenja jok. Ko spoznamo, da ni nič tako prijetnega kot topla skrb ljudi, ki znajo imeti radi. Trudimo se, da bi razigran smeh zapolnil otroška srca. Da bi jih izkušnje našle brez bolečih padcev. Da bi vsak otrok lahko bil otrok v prijaznem okolju.
Mercator

^enije
Ptuj.
Zanimivo je bilo tudi v točki pobude in vprašanje. Dejan Le-vanič (ZLSD) je napovedal referendum o zagotovitvi prostorov za delovanje mladih. To naj bi se zgodilo, če ne bo posluha za mlade, kot je to stalna praksa v tem okolju, kljub obetajočim predvolilnim obljubam ptujskega župana, kaj vse bodo dobili mladi pod njegovim županovan-jem. Zdaj pa se predvolilne obljube ne uresničujejo. V tej fazi ga zanimajo možnosti za izpeljavo referenduma v lokalni skupnosti.
Na zahtevo javnosti so mestni svetniki spremenili doslej nerazumljivo visoko postavljene postavke za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zamljišča v delu, ki zadeva nezazidana stavbna zemljišča za stanovanjsko izgradnjo in poslovno-proizvodno gradnjo. Primerjava je namreč pokazala, da so odmerni zneski, sprejeti za mestno občino Ptuj, znatno presegali vrednosti v občinah, s katerimi so opravili primerjave. Po tem znižanju bo mestna občina Ptuj zbrala nekaj več kot polovico predvidenega zneska - okrog 55 milijonov. Za zazidana zemljišča se cene niso spremenile.
MG
Prejeli smo
Zahteva za objavo popravka
(štajerski tednik, 27. 5. 2004, "Sodišče dalo prednost občini?")
V skladu s 40. členom Ustave republike Slovenije in 26. ~lenom Zakona o medijih zahtevamo objavo popravka objavljenega obvestila oziroma ~lanka "Sodis~e dalo prednost ob~ini?', ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku dne 27. 5. 2004.
Iz članka izhaja, da naj bi Okrožno sodišče na Ptuju prednostno obravnavalo tožbo Mestne občine Ptuj, ki jo je ta vložila 30. aprila letos, kljub časovni prednosti pri vlaganju zahtevka inica-tivnega odbora in Ingela in kljub temu, da naj bi odvetnik obeh vložilprošnjo za prednostno rešitev zadeve.
Nobena, od v predmetnem članku navedenih zadev, ni glede na sporni predmet nujna zadeva v smislu določbe II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih in Sodnega reda in jih sodišče kot takih torej ne obravnava prednostno. V zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod opr. št. Pg 86/2004 med tožečo stranko Mestno občino Ptuj in toženo stranko Ingel, d.o.o., je bila predlagana izdaja začasne odredbe ter je tako sodišče dne 21. 5. 2004 opravilo narok v zvezi z izdajo začasne odredbe in ne narok za glavno obravnavo. Tako sodišče nikakor ni prednostno obravnavalo tožbe Mestne občine Ptuj v zgoraj navedeni gospodarsko-pravdni zadevi, kot to izhaja iz članka, ampak samo njen predlog za izdajo začasne odredbe. Po določbi 2. točke II. odstavka 83. člena Zakona o sodiščih pa se namreč predlogi za izdajo začasnih odredb štejejo kot nujne zadeve in se obravnavajo prednostno. Pri odločanju o začasni odredbi ne gre za odločanje o tožbenem zahtevku tožeče stranke.
Zaželeno bi bilo, da bi novinar ob objavi informacij v zavezi s sodnimi postopki pridobil celovite informacije in se ne bi že vnaprej opredeljeval. S tem popravkom objavljenega obvestila oziroma odgovorom pa ne želimo, da bi se "sojenje" o tej ali katerikoli drugi zadevi preselilo v medije.
Predsednik okrožnega sodišča na Ptuju, okrožni sodnik-svetnik Andrej Žmauc
Od tod in tam
Ptuj • Opazovanje Venere
8. junija se bo pripetil največji astronomski dogodek po letu 1882 - prehod planeta Venere preko sončeve ploskve, ki bo viden tudi iz naših krajev. Dogodek bo zanimiv zato, ker ga nihče od živečih prebivalcev tega planeta še ni videl, imamo pa srečo, saj se bo pojav ponovil 6. junija 2012. Ponovno bo naslednji dogodek viden 11. decembra 2117. leta.
Društvo za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja iz Stojncev se že sedaj aktivno pripravlja na ta edinstven dogodek, ki ga bomo opravili z javnim opazovanjem z enim od najmodernejših teleskopov v Sloveniji. V opazovanje bomo poizkušali vključiti čim večje število ljudi. Glede na veliko zanimanje za dogodek predvidevamo, da se bo javnega opazovanja udeležilo veliko obiskovalcev. Naprošamo pa vse, ki imajo doma astronomske teleskope s sončnimi filtri, da se nam javijo na naš elektronski naslov ali pokličejo na tel. 031 735 736, Marko Vidovič, da se dogovorimo o izvedbi javnega opazovanja.
V primeru slabega vremena aktivnost odpade.
Ur
Ptuj • Revija pevcev DU
Foto: M. Ozmec
Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje je v soboto, 29. maja, izvedla 2. pevsko revijo, na kateri se je tokrat predstavilo 171 pevk in pevcev iz 7pevskih zborov upokojencev in 12 skupin ljudskih pevcev. Po tri pesmi so zapelia: Kvintet DUR DU Rogoznica pod vodstvom Irme Škrinjar, MPZ DU Ivan Rudolf z Brega pri Ptuju, ki ga vodi Mitja Gobec, PZ DU Središče ob Dravi ter MPZ DU Ivajnkovci, ki ju vodi Jože Barin Turica, MoPZ "Jezero" iz DU Budina-Brstje pod vodstvom Ladislava Pulka ter MPZ DU Ptuj pod vodstvom Jožeta Dernikoviča.
V drugem delu je nato zapelo še 12 skupin ljudskih pevk in pevcev: Pevke druge pomladi iz DU Kidričevo, ljudske pevke DU Ptuj, pevke in žanjice DU Cirkovce, Podgorske vaške pevke iz DU Podgorci, Ljudske pevke iz Zavrča, Ljudski pevci DU Turnišče, Ljudski pevci kulturnega društva Cirkulane, Ljudske pevke Osluševci iz DU Podgorci, Ljudske pevke DU Hajdina, moški pevci DU Hajdina ter ljudski pevci iz DU Grajena in DU Dolena.
Na koncu so se na odru zbrali vsi pevci in pevke ter skupaj zapeli pesem Lojzeta Slaka Še en večer z nami.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi na jesenskem državnem srečanju pevskih zborov društev upokojencev Slovenije v Novem mestu nastopil tudi eden od zborov, kije prepeval na območni reviji v Ptuju.
-OM
Kolnkišta • Girrrl Power!
Vsako nedeljo od 30. maja do 1. avgusta si je na filmskem platnu v Kolnkišti mogoče ogledati po en film režiserke. Namen projekta Girrrl Power!, ki ga organizira Klub ptujskih študentov, je opozoriti na akutno marginalizacijo žensk v najpomembnejši sferi sedme umetnosti — filmski režiji. Kolnkištin filmski krožek že tretje leto skrbi za to, da si je vsako nedeljo ob 21. uri mogoče brez vstopnine ogledati dober film. Krožek združuje vztrajno rastoči krog ptujskih ljubiteljev in poznavalcev sedme umetnosti, ki od filma pričakujejo več kot zgolj zvezdniško zasedbo, dramatične zaplete in vizualno privlačnost, ter je del prizadevanj Kluba ptujskih študentov za dvig filmske kulture na Ptujskem. Poleg tega Klub ptujskih študentov že tri leta vsako poletje organizira festival svetovnega avtorskega filma Filmski kompas, ki bo letos v še posebej bogati obliki potekal od 19. do 29. avgusta, abonma Art kino v Mestnem kinu Ptuj in poletne projekcije kakovostnih filmov na prostem, pred dvema letoma pa je organiziral tudi Festival novega slovenskega filma.
Obiskovalci si bodo lahko ogledali filme iz različnih obdobij: Punce v uniformi (Leontine Sagan, Avstrija, 1931), Triumf volje (Leni Riefenstahl, Nemčija, 1934), Cléo od petih do sedmih (Agnčs Varda, Francija, 1961), Vzpon (Larisa Shepitko, Sovjetska Zveza, 1976), Salaam Bombay! (Mira Nair, Indija, 1988), Evropa Evropa (Agnieszka Holland, Poljska, 1990), Klavir (Jane Campion, Nova Zelandija, 1993), Dobro delo (Claire Denis, Francija, 1999), Table (Samira Makhmalbaf Iran, 2000) in Moji sestri (Catherine Breillat, Francija, 2001).
Nina Milosi~
VeržeJ • Praznovali 5. občinski praznik
Nagradi za Sadla in Jureševo
"Pričenjamo do sedaj največjo investicijo v občini - obnovo vodovodnega omrežja v Veržeju in Banov-cih z možno navezavo naselja Bunčani.
Na razpisu za mednarodna sredstva iz programa Sapard nam je uspelo pridobiti 66 milijonov tolarjev nepovratnih sred-
stev, agencija RS za regionalni razvoj pa nam je odobrila 24,7 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za izgradnjo nove dovo-

Uil
5. OBČINSKI PRAZNIK
zne ceste do osnovne šole, vrtca, vzgojno izobraževalnega zavoda in Salezijanskega zavoda v Veržeju," je zbranim na osrednji slovesnosti ob praznovanju petega praznika med drugim povedal
župan občine Veržej Drago Le-gen.
Na osrednji slovesnosti, ki so jo pripravili ob obnovljenem vaško-gasilskem domu v Bunča-nih, je župan Legen podelil tudi priznanja in nagrade občine Veržej za letošnje leto. Pisni priznanji sta dobila zdravnik Ivan Kapun in predsednik prostovoljnega gasilskega društva Veržej Mihael Kolbl, plaketi prostovoljno gasilsko društvo Bunčani ter Salezijanski zavod Veržej, priznanji z denarno nagrado (vsak po 100.000 tolarjev) pa je župan
Drago Legen (levo) z nagrajenci občine Veržej za leto 2004.
MaJsperk • Novo gasilsko vozilo
Odslej lažje po Halozah
V prostovoljnem gasilskem društvu Majšperk so bogatejši za novo gasilsko vozilo MAN 4x4, ki bo omogočilo dostop tudi do težje dostopnih domačij na hribovitem območju Haloz. Namenu so ga svečano predali na slovesnosti v soboto, 29. maja.
podelil Marijanu Sadlu in Tini Jureš. Sadl se je po prihodu v Veržej pred 25. leti vključil v kulturno življenje v našem kraju. Kot likovnik, aranžer in scenograf je s svojimi ustvarjalnimi deli sodeloval na številnih proslavah in prireditvah, izdelal pa je tudi nekaj turističnih spominkov (mlinar, leščeček), s katerimi se ponašajo v Veržeju. Jureševa je najuspešnejša in najperspektivnejša slovenska atletinja, ki sedaj nastopa v konkurenci mlajših mladink, udeležuje pa se že tudi tekmovanj članic. V dosedanji karieri je dosegla nemalo vrhunskih športnih dosežkov, uspešna pa je tudi kot dijakinja Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih.
Miha Šoštarič
Skoraj osemletna prizadevanja so v prostovoljnem gasilskem društvu Majšperk, ki se lahko pohvali s 77-letno tradicijo ter z okoli 170 člani, mladinci in pionirji, končno okronali z uspehom, saj
so ob izdatni pomoči občine Majšperk, sponzorjev in občanov nabavili novo specialno gasilsko vozilo znamke MAN 4x4.
Na slovesnosti ob svečani predaji so se v soboto, 29. maja,
pod občinskim šotorom ob maj-šperškem gasilskem domu poleg domačih gasilcev zbrali še predstavniki iz 15 okoliških in pobratenih gasilskih društev ter številni gostje. Predsednik PGD Milan Korže je v pozdravnem nagovoru povedal, da bo vozilo poleg požarnih in drugih gasilskih akcij v sušnih mesecih, če bodo studenci usahnili, služilo za prevoze pitne vode do oddaljenih in slabo dostopnih domačij. Gre za finančno zahteven projekt, saj je bilo treba zagotoviti kar 33,7 milijona tolarjev, od katerih je občina Majšperk prispevala 60 odstotkov, preostalih 40 % pa so morali zagotoviti v PGD kar sami. Skoraj osem let so varčevali, izredno veseli pa so bili tudi pomoči občanov, ki so skupaj s 27 botri prispevali 1,9 milijona tolarjev. V akcijo so se vključili tudi dona-torji, saj sta Mobitel in Zavarovalnica prispevala 790 tisočakov, svoje pa je prikanilo še sosednje PGD Kidričevo, ki je primaknilo
Foto: M. Ozmec
Novega gasilskega vozila so posebej veseli (z leve): predsednik komisije za njegovo nabavo Drago Murko, poveljn k Danilo Hertis, predsednik PGD Milan Korže in Jože Polič iz Gasilske opreme Maribor.
Stoperce • 12. kmečki praznik
V Halozah je prav luštno
člani društva rejcev plemenskih telic so v Stopercah minuli konec tedna pripravili že 12. kmečki praznik. Prireditve od petka do nedelje so bile dobro obiskane.
del dodatne opreme.
Posebno zahvalo so za izdatno pomoč namenili majšperški županji mag. Darinki Fakin ter svetnicam in svetnikom, ki so dvignili roko v podporo domačim gasilcem in večji požarni varnosti v svojem kraju. Hvaležni so Gasilski opremi Maribor, ki je vozilo dobavila, ter družbi Varkar, ki je izdelalo celotno nadgradnjo, tako da tehnična komisija pri Gasilski zvezi Slovenije ni imela nobenih pripomb.
Pomembne pridobitve je bila izredno vesela tudi županja mag. Darinka Fakin, zato se je vodstvu, vsem članom PGD Majšperk ter tistim, ki v občini skrbijo za požarno varnost, zahvalila in jim ob pomembni skupni pridobitvi tudi čestitala. V imenu donator-jev je županja ključe novega vozila svečano predala poveljniku PGD Majšperk Danilu Heretišu, ta pa jih je takoj izročil glavnemu strojniku Danilu Pišku, ki je vozilo pred vsemi tudi preizkusil.
Slavje so s kulturnim programom popestrili učenci in mladi gasilci iz majšperške osnovne šole ter moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, svoje prijetne občutke pa so predstavile še članice gasilske tekmovalne ekipe 112 PGD Majšperk, ki so dan poprej na državnem prvenstvu dosegle odlično 12. mesto.
M. Ozmec
Praznovanjem že 12. kmečkega praznika so pričeli v petek popoldne, ko so ob dnevu tam-
kajšnje šole, ki je sicer podružnica oS Majšperk, pripravili prireditev s predstavitvijo projekta V laseh
Foto: M. Ozmec
Ekipe domačinov so se pomerile tudi v vleki vrvi.
nosila je rdečo rožo. Učenci so ga s pomočjo učiteljev-mentorjev izvajali skozi vse leto, v njem pa predstavili vse o rožah, vrtnarjenju in vrtnarjih ter o cvetlični kulturi pri nas. V okviru projekta so v avli šole skupaj z društvom gospodinj Stoperce pripravili razstavo lončnic, rezanega in suhega cvetja. Isti večer so v domu krajanov v Stopercah pripravili že tradicionalno ocenjevanje vin letnika 2003. Podelili so 7 zlatih, 13 srebrnih in 6 bronastih priznanj. Najvišje ocenjen je bil laški rizling, ki ga je pridelal Vinko Jerič iz Zgornje Sveče in zanj prejel 18,57 točk.
Praznovanje so nadaljevali v soboto popoldne, ko je zbrane na osrednji prireditvi s kmečkimi igrami pozdravil predsednik društva rejcev Alojz Galun, nagovorila pa jih je tudi županja mag. Darinka Fakin. Aktiv kmečkih žena je prikazal, kako so nekoč pridelovali in predelovali lan, izdelovali laneno prejo ter tkali lanene plahte. Sledilo je tekmovanje v ročni košnji trave in grabljanju. Med šestimi kosci je po mnenju komisije svojo nalogo najhitreje in najbolj "čisto" opravil Branko Kidrič iz Grdine. V kleščenju hloda in podiranju drevesa se je nato pomerilo 7 tekmovalcev, zmagovalec pa je postal Martin Lorber. Za zaključek kmečkih iger je sedem domačih koscev, med katerimi je bil najstarejši 71-letni Franc Egartner, prikazalo, kako so včasih ročno kosili po haloških bregih, za nameček pa so se ekipe domačinov pomerile v vleki vrvi.
M. Ozmec
Od tod in tam
Podlehnik t 80 pohodnikov na haloških gričih
Foto SM
Podlehniško turistično društvo je v sodelovanju z občino Podlehnik v začetku maja najprej pripravilo veliko čistilno akcijo, s katero so se priključili nacionalnemu projektu Pomladansko urejanje okolja, nato pa so organizirali še tradicionalni, že šesti pohod pod sloganom Spoznajmo naš kraj. "Letos se nas je zbralo osemdeset, večina članov našega društva, vabljeni so pa seveda vsi, ki imajo radi pohodništvo in uživajo v naravi," je povedal predsednik TD Podlehnik Slavko Drobnič ter s tem že povabil vse rekreativce, da se priključijo načrtovanim izletom po domačem hribovju: "Pride lahko kdorkoli in prepričan sem, da ne bo nihče razočaran, saj imamo ob lepi naravi pokazati tudi marsikaj zanimivega!"
SM
Benedikt t Ustanovili varnostni sosvet
V maju sta župan občine Benedikt Milan Gumzar in komandir Policijske postaje Lenart Jože Rožmarin podpisala listino o ustanovitvi Varnostnega sosveta. Gre za projektpar-tnerskega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti med občino in policijsko postajo. Varnostni sosvet je posvetovalno telo, sestavljajo pa ga stalni in nestalni člani, predstavniki organov in organizacij, ki delujejo na območju občine. Člani sosveta pa aktivno s pobudami in predlogi za reševanje varnostnih problemov izvajajo naloge, ki so jih prostovoljno sprejeli in delajo v korist splošne varnosti.
Zmago [alamun
Žetale t Podpisali gasilski aneks
Vsako leto znova s podpisom aneksa o financiranju lokalne gasilske javne službe župani občin Videm, Podlehnik in Žetale, vodstvo gasilske zveze Videm in predsedniki PGD Leskovec, Videm, Tržec, Sela, Podlehnik in Žetale obnovijo skupni dogovor na področju gasilstva.^ 21. maja so aneks slovesno podpisali v prostorih občine Žetale. Podpisa gasilskega aneksa sta se v Žetalah udeležila tudi podlehniški in žetalski župan Vekoslav Fric in Anton Butolen, videmski župan Friderik Bračič pa je to zaradi delovnih obveznosti opravil že nekoliko prej. Novost ob letošnjem podpisu aneksa je operativni načrt za vsako PGD posebej, v sklopu katerega bodo samo za izobraževanje letos potrebovali med 5 in 6 milijoni tolarjev, okrog 80 milijonov pa naj bi namenili za nabavo nove gasilske opreme. Sestavni del tega načrta je tudi sporazum o sodelovanju društev in opredeljeno delovanje gasilcev ob meji s sosednjo Hrvaško, je pojasnilpoveljnik GZ Roman Cafuta.
Tatjana Mohorko
Velika Varnica t Blagoslov kapele
Foto MŠ
Sredi maja je bila v Veliki Varnici v Halozah slovesnost, na kateri je župnik iz fare sv. Andraža v Leskovcu blagoslovil obnovljeno, dobrih 100 let staro Zveličarjevo kapelo. Andrej Cafuta, ki je organizacijsko vodil obnovo kapele, je povedal, da so kapelo začeli graditi pred več kot 100 leti in jo okrog 1904 tudi dokončali. Zgraditi sta jo dala Andrej in Gera Ciglar. Pri obnovi je s sredstvi pomagala tudi videmska občina, največ pa je prispevala prav družina Andreja Cafute, veliko mojstrov pa je opravilo še najrazličnejša dela. Kapela je na dan slavja privabila številne domačine in njihove znance.
TM
Kidričevo • Pomemben obisk v podjetju Albin Promotion
Slovenci proti - bodo Kitajci za?
Podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem Polju je v petek, 28. maja, obiskala delegacija Kitajskega veleposlaništva iz Ljubljane in se z vodstvom pogovarjal o možnostih sodelovanja pri proizvodnji kritine iz trgane odpadne gume.
Veleposlanik LR Kitajske za področje gospodarstva Zhu Lianqi in tajnik tega veleposlaništva Li Xin sta si s sodelavci z zanimanjem ogledala proizvodnjo ventilov Ventrex, alu spojnic ter kompresorjev za avtomobilsko industijo v Kidričevem. Po ogledu proizvodnih prostorov pa so se pogovarjali
z Albinom Brenclom, lastnikom in direktorjem podjetja Albin Promotion, o možnostih konkretnega sodelovanja na področju ekologije oziroma proizvodnje kritine iz trgane odpadne gume. O tem so se pogovarjali tudi na občini Kidričevo, kjer sta goste sprejela podžupan Jože Murko in di-
rektorica občinske uprave Eve-lin Makoter-Jablocnik.
Pred odhodom iz Kidričevega je kitajski veleposlanik Zhu Lianqi pogovore takole ocenil: "V veliko čast mi je bilo, da smo imeli priložnost obiskati podjetje Albin Promotion ter občino Kidričevo, in veseli nas, da smo bili povsod tako toplo
Foto: M. Ozmec
sprejeti. Po ogledu proizvodnje smo v pogovorih z Albinom Brenclom ugotovili, da obstajajo realne možnosti za konkretno sodelovanje. Želeli smo, da bi možnost sodelovanja podkrepili z odobrenjem občinske vlade, zato smo veseli, da nas je sprejel podžupan občine Kidričevo gospod Murko, ki je nad sodelovanjem navdušen. Vesel bom, če bomo rezultate sodelovanja med podjetjem Albin Promotion in primernim partnerjem iz Kitajske čimprej doživeli."
V čem vidite možnosti sodelovanja: v blagovni menjavi ali v proizvodnji?
"Sodelovanje med vašim podjetjem in našimi partnerji obstaja že sedaj, saj podjetje Albin Promotion že nekaj časa uvaža iz Kitajske nekatere proizvode oziroma dele proizvodov, vendar prek posrednikov. Prepričan sem, da bo odslej možno sodelovati direktno, brez posrednikov, in da bo z našo pomočjo to sodelovanje še večje. Vsak si prizadeva, da bi to, kar želi, kupiti, prejel čimprej in da bi za to plačal čim manj. Osebno pa vidim realno možnost sodelovanja v proizvodnji
Med pogovori ob sprejemu v prostorih občine Kidričevo (z leve): kitajski veleposlanik Zhu Lianqi, podžupan Jože Murko, Albin BrencI ter tajnik veleposlaništva Li Xin.
Ptuj • Ptujskim pekarnam tri zlate nagrade
Nagrada za stalno kakovost
že četrto leto so v Združenju živilske industrije Slovenije - sekciji za pekarstvo, ocenjevali kakovost slovenskih kruhov. Na ocenjevanje je 17 slovenskih pekarn prispevalo 47 vzorcev.
strešne kritine iz trgane odpadne gume, za kar so v podjetju Albin Promotion razvili odlično in okolju varno tehnologijo. Možnosti sodelovanja niso le v tej proizvodnji, ki bi jo lahko prenesli k nam, ampak tudi v koriščenju odpadnih gum, ki jih imamo pri nas izredno veliko. Tako ne gre le za uspešno lansiranje proizvodnje pri nas, ampak tudi za dvig kvalitete zaščite človeškega okolja. Potrudil se bom, da bom informacije o tem čimprej prenesel na Kitajsko, vse skupaj bo treba podrobno preučiti in pri nas poiskati čim primernejšega partnerja. Vse to pa pomeni, da gre za realne možnosti za več oblik sodelovanja med vašim podjetjem in Kitajsko, morda tudi za skupno vlaganje in tega smo zares veseli."
Zagotovo pa so tega veseli tudi v podjetju Albin promotion, saj se po nekaj neuspelih poiskusih uvedbe patentirane proizvodnje strešnikov iz trgane odpadne gume v Sloveniji ponuja realna možnost, da tehnologijo lansirajo na izredno velik in Evropi težko dosegljiv kitajski trg.
M. Ozmec
Foto: MG
Smiljan Slanič, tehnični direktor Ptujskih pekarn in slaščičarn, pri predstavljanju nagrajenih kruhov.
Ptujske Pekarne in slaščičarne so na letošnjem ocenjevanju sodelovale s tremi kruhi in vsi so prejeli oceno odlično: pirin kruh, ki je v prodaji od letos, markovski beli kruh (že tretje zlato odličje) in furmanski kruh (drugo).
Pirin kruh je izdelan iz piri-ne polnovredne moke, pečen pa v lesenem modelu. Mar-kovski beli pšenični kruh zaradi podaljšanega postopka vzhajanja ostane svež več dni, furmanski kruh, na površini
obdan z mešanico številnih semen, ki so tudi v sredici in pomešana s kvalitetno pšenično moko, je povedal na predstavitvi nagrajenih kruhov tehnični direktor podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne Smiljan Slanic.
Direktorica podjetja Ptujske pekarne in slaščičarne mag. Dragica Murko je na petkovi tiskovni konferenci, sodelovala je tudi tehnologinja Sabina Pisek, povedala, da so zelo zadovoljni, ker so z ocenjeva-
njem tudi formalno potrdili, da pripravljajo dober, varen in kakovosten kruh: "Zagotavljanje kakovosti se prične že pri izbiri dobaviteljev surovin, nadaljuje v proizvodnji, konča pa v trgovini."
Od prvega januarja leta 2003 v podjetju upoštevajo načela dobre higienske prakse za pekarstvo in sistem HACCP v slaščičarni. V zaključni fazi so tudi priprave na zunanjo presojo sistema kakovosti poslovanja ISO 9001:2000.
Letno Ptujske pekarne in slaščičarne spečejo 14 milijonov kosov pekovskega peciva in 4 milijone kg kruha. V strukturi to pomeni okrog 70 vrst kruha in 100 vrst pekovskega peciva. Po velikosti sodijo med deset največjih slovenskih pekarn.
MG
Ptuj • Prva poslovalnica ljubljanskega podjetja
Približevanje storitev
Trgovsko in storitveno podjetje Incomm, d.o.o., Trzin, je 24. maja na Ptuju, na Ormoški 81/a, odprlo svojo prvo poslovalnico zunaj Ljubljane in hkrati prvi lastni servis, kar pomeni, da po novem zagotavljajo tudi garancijska popravila.
Kot je na otvoritvi povedal vodja prodaje Robert Vrban-cic, je Incomm v bistvu ptujsko podjetje, saj je njegov lastnik in direktor Roman Petek. Z odprtjem prve poslovne enote zunaj Ljubljane so se želeli približati številnim kupcem iz Šta-
jerske, Prekmurja in Koroške.
Gonilni program podjetja, ki obstaja že 14 let, je prodaja gradbenih strojev Wacker Werke iz Munchna. Gre za firmo z najdaljšo tradicijo proizvodnje male gradbene mehanizacije na svetu, s poudarkom na vibracij-
skih napravah.
Incomm je s prihodom na Ptuj odprl tudi nekaj novih delovnih mest, kar je v okolju, kjer je dragoceno vsako novo delovno mesto, še posebej pomembno.
MG
Foto: MG
e
Robert Vrbančič (levo), vodja prodaje podjetja Incomm, ki 24. maja na Ptuju odprlo svojo prvo poslova nico zunaj Ljubljane.
Na borzi
Padanje tečajev na Ljubljanski borzi se nadaljuje, vendar so se padci glede na prejšnji teden nekoliko umirili. Indeks SBI20 je od prejšnjega petka izgubil 0,7 odstotka, njegova četrtkova vrednost pa 4.446 indeksnih točk. Delnice prostega trga so se v povprečju pocenile za 0,6 odstotka, delnice investicijskih družb, ki so vključene v indeks PIX, pa za 1,7 odstotka. Indeks obveznic BIO je izgubil 0,2 odstotka vrednosti in je v četrtek znašal 117 indeksnih točk.
Najprometnejše so bile po nekaj tednih zopet delnice iz borzne kotacije, vendar so večino posla ustvarili s svež-nji in aplikacijami. Vlagatelji so sklenili za 1,3 milijarde tolarjev prometa z delnicami Krke, ki so na tedenski ravni izgubile 1,4 odstotka, četrtkov enotni tečaj pa je bil 67.831 tolarjev. Skoraj polovico prometa z omenjeno delnico je bilo ustvarjenega v sredo, ko je z aplikacijo lastnika zamenjalo 7.200 delnic. Po prometu so sledile delnice Petrola, katerih tečaj se je od petka do četrtka znižal za 1,6 odstotka na 62.904 tolarjev. Nekoliko bolje se je godilo delnicam Gorenja, ki so na tedenski ravni izgubile "le" 0,4 odstotka. Po sredinem padcu za 1,7 odstotka so vlagatelji v četrtek tečaj nekoliko popravili navzgor. Razlog je bila objavljena novica o nakupu črnogorske tovarne hladilnih aparatov Obod. Trenutno potekajo pogajanja s črnogorsko vlado, razplet pa naj bi bil znan do junija. Širjenju na območje držav bivše Jugoslavije pa se še vedno aktivno posvečajo v Mercatorju. Predsednik uprave podjetja je bil minuli teden v Makedoniji, kjer si je ogledoval možne lokacije za postavitev Mer-catorjevih centrov. Vlagatelji se na dogodke niso pretirano odzvali. Tečaj je upadel z odstotek, na 38.100 tolarjev.
Enega največjih tedenskih padcev (2,8 odstotkov) so doživeli delničarjih Kolinske. Še vedno je namreč aktualna zgodba o povezovanju z Drogo. Večji lastniki združitvi sicer ne nasprotujejo, nekateri pa vendarle opozarjajo na možnost finančnega izčrpanja podjetij. Drogi napovedujejo za 200 milijonov nižji čisti dobiček, kot so ga izkazali v nerevidiranih poročilih, in sicer zaradi previsoko ovrednotenih naložb.
Poskus prevzema Mitola se še nadaljuje, zanimivo pa je, da se še ne ve, kdo je prevzemnik. Podjetje Cadtech, ki je oddalo objavo o prevzemu, se namreč ne ukvarja z enako dejavnostjo kot Mitol, ampak je registrirano za servis računalnikov, preprodajo podjetij in nepremičnin ter za turistične storitve.
Gorazd Belavi~
Ilirika, BPH, d.d.
Gorazd-belavic^ilirika-si
Ormož • Zanimanje za zgodovino
Prvi Zgodovinski zapisi
Nedavno je izšla prva številka Zgodovinskih zapisov, ki jo je izdalo Zgodovinsko društvo Ormož. Prinaša 18 člankov, ki se ubadajo z zgodovino našega okolja.
"Namen Zgodovinskih zapisov je seznanjati domačo in slovensko javnost z rezultati raziskovalcev, ki se ukvarjajo s področjem občine Ormož. V Zgodovinske zapise spada vse, kar je pomembno za nase področje, pa naj bo tema z zgodovinsko, etnološko, sociološko, geografsko ali kakšno drugo tematiko," je bilo o ideji Zapisov, ki so se rojevali že dalj časa, povedano ob slovesni predstavitvi v galeriji Veteran. Trinajst avtorjev je nanizalo besedila iz različnih zgodovinskih obdobij in različnih področij življenja. Kar nekaj se jih ukvarja z osamosvojitveno vojno in temami povezanimi z njo. Pri številnih Ormožanih je spomin na vojno še zelo živ. Iz šolstva je prispevek o življenju v dijaškem domu v Ormožu in zapis o šolstvu po 2. svetovni vojni na Kogu. Zanimiv je prispevek o najdbi kipa sv Jožefa z detetom, ki danes stoji v cerkvi sv. Jakoba, in odkritje, da ima Ormož svojega Ikarja. Zgodovinski zapisi namreč razkrivajo, da je Otmar Kanet prvi na slovenskih tleh poletel z lastnoročno izdelanim brezmo-tornim plovilom. Več mesecev pred Rusjanom je Kanet poletel s
foto vki
Zgodovinske zapise je predstavil predsednik Zgodovinskega društva Ormož Robert Belec.
Hajndla. Svojstven pogled v preteklost nudijo podatki iz katastrske občine Hum za leto 1824. Avtorji se ukvarjajo tudi z vinarsko zadrugo Ljutomerčan v 20. in 30. letih minulega stoletja ter zadružnimi in kmetijskimi podjetji v občini v letih 1898-2000. Zanimiva sta tudi prispevka o političnem dogajanju v Ormožu in okolici (1918-1941) in o etnološki zbirki in spremljajočih razstavah na velikonedeljskem gradu, ki sta jih prispevali sodelavki Po-
krajinskega muzeja Ptuj Zdenka Plejnšek in Nevenka Korpič.
Na začetku zapisov Franc Kr-njak predstavlja tudi aktivnosti zgodovinskega društva, poklonili pa so se tudi spominu na svojega člana, lani preminulega Janka Severa. Na 77 straneh zapisov so besedila v veliki meri prispevali ljubiteljski zgodovinarji. Predsednik zgodovinskega društva Robert Belec je povedal, da si želijo čim večjega sodelovanja vseh zainteresiranih, ki bi imeli kaj povedati o preteklosti. Zapisi naj bi v prihodnje izhajali enkrat letno. Prva izdaja je potekala dokaj gladko, saj so člani zavzeto sodelovali, zgledovali pa so se tudi po sosednjih društvih, ki podobne publikacije že dalj časa izdajajo.
Za zaključek prvih zapisov pa so pripravili nekaj izsekov iz po-rumenelega tiska, kjer je najti tudi zanimive in zabavne zapise. Primeren letošnjim vremenskim razmeram je zadnji iz Murske straže, 26. oktobra 1922: "Te dni se je v Salovcih pri Središču obesil kmet Malec. Pred smrtjo je spisal pismo, v katerem pravi, da ga jezi vreme in da se raje obesi, kakor da bi čakal lepših dni."
vki
Lancova vas • Otvoritev vaškega doma
Uspeh brez primere
Imeti idejo in o njej govoriti je eno, uresničiti jo, pa čisto nekaj drugega. Vaščanom Lancove vasi v občini Videm je uspelo združiti oboje.
Ideja o postavitvi lastnega doma vaščanov se je zgodila že davno, prve bolj oprijemljive oblike je dobila pred osmimi leti, prva lopata je bila zasajena pred dvema letoma, od jutri naprej pa bo zgradba že v uporabi številnih domačih društev.
Če bi vaščani čakali na finančno injekcijo iz videmskega proračuna, slovesne otvoritve gotovo še ne bi bilo. Prav v lastni iniciativi, izjemni zagnanosti in vztrajnosti, s katero so se lotili projekta in sami zbrali praktično vsa potrebna finančna sredstva za odkup dveh parcel in gradnjo, je posebnost zgodbe o lancovskem domu.
"O takšnem domu smo začeli razmišljati že leta 1983, ko je začelo delovati folklorno društvo. V našem kraju namreč ni bilo
nobenega primernega prostora za vadbo. Potem se je začelo zbiranje denarja. V ta namen smo leta 1997 na pobudo takratnega tajnika Stanka Ropiča začeli organizirati vsakoletni Fašenk v Lancovi vasi kot osrednjo občinsko prireditev. Izkazala se je kot odlična zamisel, prireditev je vsa leta odlično obiskana in je predstavljala tudi glavni finančni vir izgradnje," pravi strokovni vodja folklornega društva in član organizacijskega odbora izgradnje doma Janko Jerenko. Nekaj čisto malega je vseeno prispevala tudi občina, daleč največ pa domačini, ki so v uresničitev ideje vložili leta prostovoljnega dela: "Prostovoljcev je bilo veliko; če omenim le fašenk, je treba vedeti, da je vsako leto vse dni prireditve popolnoma zas-
Vaški dom v Lancovi vasi je v ponos vsem krajanom.
tonj delalo 60 ljudi! Veliko pa je bilo prostovoljnega dela tudi med samo izgradnjo!" Levji delež bremena, da je vse teklo tako kot je treba, pa je ves čas nosil gradbeni odbor pod vodstvom Danila Turka.
Temelje za sodobno zgradbo, ki jo neuradno ocenjujejo na 60 milijonov tolarjev, so začeli kopati aprila 2002. Stavba meri 13 x 13 metrov in ima urejeno klet ter dve etaži. Za notranjo opremo bodo posamezna društva, ki imajo sedež v njej, poskrbela sama. Seveda pa popolnoma brez težav ni šlo. Veliko več časa kot za gradnjo je bilo porabljenega za spremembo in ureditev prostorskega plana občine, za kar je bilo potrebno čakati pet let, svoj časovni davek pa je zahtevala tudi pridobitev vse ostale tehnične dokumentacije z uporabnim dovoljenjem.
Načrti vaščanov Lancove vasi pa se tu še ne končujejo: "Ob domu bi radi zgradili še športno-kulturno dvorano oziroma večnamensko občinsko dvorano. Predlog smo že posredovali občini, saj v tem primeru ne bo šlo brez njene večje angažiranosti, vendar odgovora zaenkrat še nimamo."
Ne glede na to, kako bodo tekli prihodnji načrti, pa krajanom Lancove vasi velja čestitati. Daleč naokoli so namreč edini, ki so si svoj dom zgradili sami, brez (omembe vrednih) proračunskih sredstev.
SM
Sv. Trojica • Odprli prostore skupnosti Srečanje
Na slovesnosti tudi Don Pierino
V sredo, 26. maja, so pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah odprli novo komuno - skupnost Srečanje. To je že 237 skupnost in druga na Štajerskem.
Slovesnost se je pričela z mašo, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je po končani maši tudi nove prostore skupnosti blagoslovil. Ureditev prostorov je skoraj v celoti pokrila Karitas.
Don Pierinova komuna za zdravljenje narkomanov pri Sv Trojici deluje v opuščenih prostorih frančiškanskega samostana, za katero so namenili okrog 250 kvadratnih metrov površine. Od ponedeljka v njej bivajo trije fantje, kmalu naj bi se jim pridružili še trije, največ pa jih bo 10, vendar morajo fantje sami najprej dokončno urediti prostore za bivanje. Fizično delo je ob meditacijah, molitvi in pogovorih ena osnovnih strategij zdravljenja v skupnosti. Tako bodo fantje urejali manjši zelenjavni vrt in notranje dvorišče ter okolico cerkve in pobočje med cerkvijo in jezerom.
Po maši je zbranim gostom in domačinom spregovoril Don Pierino o svojih 40-letnih izkušnjah na področju zdravljenja
odvisnosti in dodal: "Da zapustiš svet droge, ne zadostuje samo to, da se odpoveš drogi, ampak mnogo več. Lahke in težke droge ni, obstaja samo droga, in ta je smrt." Slovesnosti so se ob Don Pierinu udeležili še številni gostje, med njimi Imre Jerebic, direktor zavoda za socialne pro-
grame Pelikan — Karitas, Branko Maček, predsednik škofijske Karitas, p. Stane Zore, bivši provincial, p. Boris Markež, pro-vincialni ekonom, Karl Gržan iz skupnosti v Razborju, p. Bernard iz Srilanke in mnogi drugi.
Zmago Šalamun
Don Pierino s fanti, ki so ta teden že v skupnosti Srečanje pri Sv. Trojici.
Moškanjci • izšel zbornik ob 50-letnici AK Ptuj
Med nebom in zemljo
"Rad bi se zahvalil prav vsem, ni jih bilo malo, za opravljeno veliko delo, ki bo ostalo kot večen pečat vsem ljubiteljem letalskega športa," je ob izdaji prvega (in zaenkrat edinega) zbornika^ z naslovom 50 let Aerokluba Ptuj dejal njegov sedanji predsednik Zlatko Čuš.
Zbornik so člani Aerokluba javnosti predstavili na letališču v Moškanjcih v soboto, 29. maja, točno na petdeseto obletnico prvih izvedenih padalskih skokov na domačem terenu. Na 195 straneh knjige, ki je izšla v 1000 izvodih, so zbrani in objavljeni zapisi ter številne fotografije, ki pričajo o nastanku in razvoju kluba in letališča.
Kar 56 avtorjev v svojih prispevkih bralca popelje skozi prve korake ustanovitve kluba, prva tekmovanja, gradnjo hangarjev, nastajanje številnih sekcij, skozi čase borbe za obstanek letališča in vse ostale pomembne mejnike, ki so zaznamovali pol stoletja dolgo pot AK.
"Ko takole več kot leto dni listaš in precejaš zajetne svežnje arhivskega gradiva našega aero-kluba, postajajo imena in oddaljeni dogodki vedno bolj domači. Koliko usod, strasti in hrepene-
nja je v popisanem papirju! Se zdaleč ni vse povedano," je v zborniku zapisal eden od avtorjev, Kostja Kolarič.
Naslednje poglavje bodo člani
AK lahko začeli pisati že to nedeljo, ko bo v Moškanjcih v počastitev zlatega jubileja organiziran mednarodni letalski miting.
SM
Foto: SIV
Predsednik AK Ptuj Zlatko Čuš je ob 50-letnici obstoja kluba predstavil zbornik.
Videm • Dan odprtih vrat
Policisti se predstavijo
Policijska pisarna v prostorih videmske občine je bila neuradno odprta že leta 2000, uradno otvoritev pa je dočakala lani junija. Ob prvi obletnici so pripravili dan odprtih vrat za vse občane Vidma, sicer pa so uradne ure poslovanja vsako sredo popoldne in ob petkih popoldne.
"Obisk se zvišuje iz leta v leto, saj smo pred štirimi leti obravnavali 82 strank, leta 2001 jih je bilo 108, naslednje leto 120, lani 112, letos v prvem kvartalu pa že 57," je povedal vodja pisarne Miran Bru-mec. Težave, zaradi katerih se ljudje oglašajo v policijski pisarni, so različne; največkrat gre za medso-
sedske obmejne spore, razna nesoglasja, tudi prijave družinskega nasilja ali drugih kaznivih dejanj.
Ob dnevu odprtih vrat so se v videmski policijski pisarni oglasili tudi učenci osmega razreda tamkajšnje osnovne šole in to priložnost izkoristili za podrobnejšo predstavitev dela policije. Kot je
povedal Brumec, pa so precej vprašanj postavili tudi s področja varnosti v prometu, še zlasti, kakšna pravila veljajo pri vožnji s kolesom ali motorjem in kako se morajo kot pešci obnašati na vi-demskih cestah, kjer ni pločnikov.
SM
Sv. Trojica • Dvajseti krajevni praznik
Tekmovali kosci
V petek, 28. maja, so se pričele prireditve ob 20. prazniku krajevne skupnosti Sv. Trojica.
V domu kulture pri Sv. Trojici so se predstavili člani gledališke skupine turističnega društva Sv. Trojica s Siparjevo komedijo Glavni dobitek v režiji Pavline Kolbl. V nedeljo dopoldan pa so odprli dve razstavi: v jedilnici samostana o sanaciji vzhodnega dela cerkve (pripravila sta jo Ivanka Kraner in Emilijan Šrumpf), v domu kulture pa so odprli razstavo ročnih del članic društva kmečkih žena in deklet.
Popoldan pa je potekalo tradicionalno tekmovanje koscev za pokal občine Lenart. Zbrane kosce in obiskovalce je pozdravil lenarški župan mag. Ivan Vogrin, zapele pa so tudi gasilsko-ljudske pevke PGD Osek. V moški konkurenci se je pomerilo 14 koscev. Po mnen-
V košnji se je pomeril tudi predsednik sveta KS Sv. Trojica Franc Rojko.
ju komisije je bil najboljši Ivan Vok iz Jamne. Med petimi veterani je slavil Alojz Knuplež iz Oseka. V ženski konkurenci pa je med tremi tekmovalkami slavila Zofija Fekonja. Ekipno je zmagala ekipa iz Jamne pred ekipo Oseka in Gočove, pri ženskah pa je slavila ekipa iz Oseka.
Po košnji je sledila povorka v organizaciji turističnega društva in gasilcev od Sv. Trojice, v kateri so prikazali stara kmečka orodja in opravila. Zvečer pa je pri Sv. Trojici potekalo družabno srečanje s Slovenjegoriški-mi fanti. Ob tej priložnosti so podelili priznanja in pokale.
V ponedeljek je v gostilni Vo-grin potekalo tradicionalno srečanje starejših občanov, včeraj pa so v Oseku prižgali cestno razsvetljavo. Nocoj (3. junija) bo v kulturnem domu koncertni večer v organizaciji OŠ Sv. Trojica. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku bo v soboto, praznovanja pa bodo zaključili v nedeljo s tradicionalno kvatrnico, ko Sv. Trojico v Slovenskih goricah obišče veliko romarjev od blizu in daleč.
Zmago Šalamun
Trnovska vas • Potrdili odlok o zaključnem računu
Je Župan napovedal odstop?
Prejšnjo sredo je občinski svet Trnovska vas nadaljeval 14. sejo, ki je bila 13. maja prekinjena že pri prvi točki dnevnega reda.
Brez zapletov tudi tokrat ni šlo že pri določitvi dnevnega reda, vendar se je seja po pojasnilih predsednika statutarne komisije Ivana Lovrenčiča vendarle pričela. Najprej so člani sveta z minimalno večino imenovali odgovornega urednika glasila Trnovski zvon Zmaga Šalamuna, z imenovanjem le-tega za odgovornega urednika pa se župan Karl Vurcer ni strinjal in celo dejal, da če bo Šalamun odgovorni urednik, on ne bo župan.
Veliko razprave na seji je bilo tudi v zvezi s koncesijo dr. Francu Šuti, ki ustanavlja zasebni zdravstveni dom; tako bosta poslej za zdravstveno varstvo v Cerkvenjaku, Trnovski vasi in
Prejeli smo
Lani kot dobri gospodarji?
Naslov, da so v občini Majš-perk Dobri gospodarji (kar piše v Štajerskem tedniku 20. 5.), je laz. To ni samo moje mišljenje, saj je na tej seji sveta bilo prisotnih kar nekaj občanov.
Zanima me, kdo je avtor tega članka s podpisom "OM"; na svetu seje ni bilo nikogar s to začetnico svojega imena. Avtor tega članka, javi se! Povej, od kod ti taki podatki.
Prečitala sem zapisnik Nadzornega odbora občine, kije odkril številne pomanjkljivosti in napake. Zato je tudi podal predlog, da se najprej odpravijo nepravilnosti in se takrat sprejme zaključni račun za leto 2003.
Zakaj kar naenkrat toliko napak v poslovanju občine, ki jih pa županja ga. Darinka Fakin v pisnem pojasnilu zanika? Nad-
na Destrniku skrbela dva zdravnika. Odprto je ostalo vprašanje najemnine za prostore zdravstvenega doma, saj se je občina namenila prostore prodati, kupnino pa je že vključila v svoj proračun. Svetniki so koncesijo zasebnemu zdravstvenemu domu podelili in tudi koncesijo za zobozdravstvo so namenili zasebni zobozdravnici.
Veliko diskusij je bilo tudi pri sprejemanju odloka o zaključnem računu za leto 2003, pri čemer je posebej svetnik Jožef Potrč županu in občinski upravi očital, da proračun kot bilanca le-tega nista narejena tako, kot to zahteva ministrstvo za finance, da je gradnja cest
zorni odbor ji je zagrozil, če ne bo umaknila takšnega nespametnega pojasnila, bo poročilo predano v nadaljnjo strokovno presojo.
Na občinskem svetu županja svoje pojasnilo umakne in tako javno prizna napačno finančno poslovanje občine.
Občinski odbor NSi je predhodno obravnaval gradivo zaključnega računa za leto 2003 in predlagal svetnikom NSi, da ne sprejmejo zaključnega računa pred popravo napak ter zaradi slabega gospodarjenja.
Zelo žalostno je, da občinski svetniki niso upoštevali predloga Nadzornega odbora in so kar potrdili zaključni račun, razen svetnika SDS in svetnikov NSi.
Nedopustno in nerazumljivo je, da Županja občine Majšperk ni poskrbela, da bi pridobila sredstva iz države v planirani višini.
predraga ter predlagal imenovanje posebne komisije, ki bi preverila vse postavke pri posameznih investicijah (naj bi torej kontrolirala tudi nadzorni svet). Večina svetnikov se s Potrčevimi pripombami ni strinjala in je odlok o zaključnem računu sprejela.
Po zaključnem računu občina Trnovska vas izkazuje 170 milijonov prihodkov in okrog 158 milijonov odhodkov, kar pomeni, da je presežka nekaj čez 11 milijonov tolarjev.
Posebna točka dnevnega reda so bila vprašanja svetnika Jožefa Potrča, ki jih je naslovil na župana in občinsko upravo v zvezi z občinskim proračunom, investicijami v občini,
delom občinskega sveta, prostorskega plana.
Župan Karl Vurcer je dejal, da posebnih pisnih odgovorov na vprašanja ne bo dajal, saj je bilo vse odgovorjeno na občinskih svetih. Dejal je, da je ponosen na svoje župansko delo, da je v času njegovega vodenja občine bilo v razvoj občine vloženih 820 milijonov tolarjev in da misli, da je svoje delo dobro opravil. Občina je dobila tudi sklep Ministrstva za finance za gradnjo nove šole v Trnovski vasi; župan je dejal, da ko bo podpisal pogodbo za izgradnjo nove šole, bo njegovo delo opravljeno. Se bo odpovedal županstvu??
Franc La~en
Prihodki od sofinanciranja države: planirano 205 mio SIT (6. 3. 2003, sprejet proračun); zmanjšano na 89,5 mio SIT (30. 10. 2003, sprememba proračuna); realizacija 22 mio SIT (31. 12. 2003, pridobljeno iz države). Tako ni izkoristila sredstev, ki so bila zagotovljena za potrebe Občine Majšperk v državnem proračunu. Ali je to dobro gospodarjenje?
Županja je dala posojilo dru-zbi Bovir, d.o.o., 9,7 mio z nizko obrestno mero TOM+ 1 %, kar je nedopustno in protizakonito.
Kredit brez sklepa občinskega sveta, ze leta 2002, ki pa še danes ni vrnjen — ali je tudi to dobro gospodarjenje?
Sprašujem se, zakaj ni bil dan kredit domači tovarni TVI, ki zaposluje naše občane, kakor je odobril občinski svet ter je bila zagotovljena garancija vračila? Ga. županja, mislim, da vam ni v čast, da ste pospešili propad domače tovarne.
Zakaj nimajo naši podjetniki
prednosti pri delu v naši občini, saj zaposlujejo naše občane? Zakaj je dober naš podjetnik šele kot tretji podizvajalec? Ker sem imela s tem nekaj izkušenj (saj sem si tako služila kruh), lahko z gotovostjo trdim, da je to sramota občine.
Ga. županja, na predvolilnih shodih ste obljubljali 2 večja podjetnika, ki bosta zaposlila naše občane — kje sta zdaj? Pri potopu TVI ste veliko prispevali — vaša sedanja dejanja pa potapljajo občino. Ali boste z negospodarnim ravnanjem tudi z našim denarjem, nerazumnim zavlačevanjem z izgradnjo šole, najemanjem kreditov, tudi zapustili občino tako, kot ste tovarno in pustili dolgove še za naslednje rodove?
Podobno vprašanje sem vam postavila na vašem predvolilnem shodu na Ptujski Gori, ko se mi še sanjalo ni, kako "dobre gospodarje" bo imela občina Majšperk.
Valica Berani~
BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ Organizira TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA
VODITELJA ČOLNA TEČAJ BO POTEKAL TRI DNI S PRIĆETKOM10. junija 2004
PRIJAVITE SE LAHKO NA ČOLNARNI V BUDINI (na RANCI),
VSAK DAN PO 15. URI. OB PRIJAVI JE POTREBNO PLAČATI 10.000 SIT KOTIZACIJE.
Vse potrebne informacije iahi<o dobite na teiefonsi<i števiiid 041 495 118.
Astra Classic II že za 2.363.000 tolarjev *
Astra Classic II je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednosfo in izjemno ugodno ceno. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTI s tehnologijo skupnega voda in 80 KM.
Avtohiša Hvalec d.o.o.,
Lovrenška cesta 3, Kidričevo, tel.: 02/796 33 31
J " Ceno veljozo model Astro Clossic 1.4 16V{90 KM) s petimi vroti pri merjovi Storozo novo. Î Ponudbo veljo zo omejeno količino vozil. Zo dodotno pojosnilo se obrnite no poobloščenego ř trgovco zvozili Opel.
Emisijo CO2: od 132 do 167 g/km. Povprečno porobo gorivo: od 4,9 do 71/100 km.
www.radio-tednik.si
Gruškovje • Dela naj bi se končala jeseni
Zastojem še ni videti konca
"Taksnih zastojev tovornega prometa, kot smo jim bili priča prve dni po vstopu Slovenije v EU, ko so vozniki na prehod čakali tudi po deset ur in več, sicer ne pričakujemo več. Vsekakor pa se bo čakalna doba na meji spet povečala v poletnih mesecih, ko, glede na statistične podatke, mejni prehod Gruškovje mesečno preide preko 1,5 milijona potnikov v enem mesecu," opozarja komandir postaje mejne policije Gruškovje Anton Cafuta.
Vzrokov za prometni kolaps, ki so ga doživeli vozniki na vseh mejnih prehodih Slovenije s Hrvaško v prvih majskih dneh, je bilo v primeru Gruškovja po besedah komandirja več: ^"V prvi vrsti je bil vzrok že v samem povečanju tovornega prometa takoj po prazničnih dneh, splošno znano pa je tudi dejstvo, da računalniški sistem z novimi postopki carinjenja ni takoj začel delovati kot bi moral. Ob vsem tem v Gruškovju še teče izgradnja novega mejnega prehoda, še vedno niso urejene možnosti za dodatne vstopne in izstopne kolone za tovorna vozila, ker na mejnem prehodu ni dodatnega terminala."
Otvoritev predvidoma šele oktobra
Rok dokončanja vseh mejnih prehodov s Hrvaško, tudi mejnega prehoda Gruškovje, je bil maj 2004. Izgradnja MP Gruškovje je bila razdeljena na dva dela, in sicer na ureditev platojev in komunalne ter cestne infrastrukture in na dela na objektih visoke gradnje. Medtem ko je prvi sklop del financiran iz državnega proračuna, pa je izgradnja
še vedno manjkajočih objektov sofinancirana iz sredstev Phare. "Zato sta bila potrebna tudi dva razpisa za izbor izvajalcev, eden po postopkih, ki jih predpisuje sofinanciranje s Phare sredstvi, drugi po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1). Razpis za prvi sklop del, ki so financirana iz proračuna, je bil uspešno zaključen v avgustu 2003. Na javnem razpisu po ZJN-1 je bil takrat izbran izvajalec del PRIMORJE, d. d., iz Ajdovščine. Razpis za izbor izvajalca za dela na objektih visoke gradnje, ki so financirana s sredstvi Phare, pa je stekel šele v marcu 2004, ker Evropska delegacija (ED) do takrat ni potrdila z naše strani revidirane dokumentacije, kljub temu da je bila poslana v pregled ED v istem časovnem obdobju in v enaki kvaliteti kot pri drugih mejnih prehodih. Postopek za izbor izvajalca bo tako zaključen predvidoma šele konec junija 2004. Takrat bo izbran izvajalec del in bodo dani pogoji za začetek del na izgradnji objektov visoke gradnje na mejnem prehodu Gruškovje," so na naše vprašanje o tem, kako tečejo dela na mejnem prehodu, pojasnili v Uradu
Od začetka do konca lanskega leta je MP Gruškovje prešlo 9.102.958 potnikov v skupno 2.665.109 vozilih. Od tega je bilo 2.341.212 osebnih vozil, 34.705 avtobusov in 281.191 tovornih vozil. Preračunano v dneve to pomeni, da je skozi Gruškovje vsak dan zapeljalo povprečno 770 tovornih vozil, 95 avtobusov in 6414 osebnih avtomobilov. Od 1. 1. do 31. 4. 2004 pa so na MP Gruškovje zabeležili že 2.239.442 potnikov v skupno 678.901 vozilih; od tega je bilo osebnih avtomobilov 574.756 (dnevno 4750), avtobusov 8286 (dnevno 68) in 95.859 tovornih vozil (dnevno 792). Glede na to, da je višek sezone šele pred vrati, bodo te številke do konca leta še bistveno večje od lanskih.
Tovornjake bodo še v bodoče izločevali iz prometa že pri motelu Podlehnik.
Kolone avtomobilov in tovornjakov bodo {e nekaj ~asa stalnica MP Gru{kovje.
vlade za informiranje. Zaključek vseh del na mejnem prehodu je zaenkrat predviden v roku treh mesecev od podpisa pogodbe z izbranim izvajalcem za objekte visoke gradnje, kar pomeni, da bo Gruškovje v sodobni podobi, z vso potrebno cestno in stavbno infrastrukturo (objekti za potrebe policije, carine, zdravstvene, fitosanitarne in veterinarske inšpekcije, špedicij in menjalnice) nared za odprtje enkrat v oktobru letos, če se seveda ne bo še kaj zapletlo.
V izgradnjo in posodobitev MP Gruškovje bo vloženo okvirno 17, 3 milijone evrov, delež sredstev iz programa Phare pa znaša 3,845 milijonov evrov.
Še vedno opazen porast tovornega prometa
Po primerjavi lanskih in letošnjih podatkov se promet tovornih vozil zvišuje: ^"V prvem štirimesečju letošnjega leta v primerjavi z lanskim je ta porast od 18- do 19-odstoten, število avtobusov se je za kakšen odstotek zmanjšalo, število osebnih vozil pa je na enaki ravni kot lani. Po prvem maju preko našega MP ne morejo več tovorna vozila, ki prevažajo tovor, podvržen veterinarskemu in fitopatološkemu pregledu, dokler ne bo postavljenih ustreznih objektov in služb. Ves tovrstni tovor je preusmerjen na MP Obrežje ali Jelšane, tudi v prihodnje pa bo edini MP za prevoz žive živine v Obrežju."
Gneča tovornjakarjev pa zato ni prav nič manjša, saj dnevno v povprečju na mejni prehod še vedno pripelje okoli 700 tovornih vozil. Izločajo jih že v Pod-lehniku, ker v območju samega
mejnega prehoda ni ustreznega terminala niti dovolj parkirnih mest, tovornjaki pa (pre)hitro ustvarijo kolone na voznih pasovih, s čimer ovirajo nemoteno vožnjo ostalih vozil: "Ko bo mejni prehod dokončan v skladu z vsemi načrti in bo s tem - ob vsem ostalem - zagotovljeno tudi zadostno število parkirnih mest, do izločanja v tolikšni meri kot doslej gotovo ne bo prihajalo, da bi se temu povsem izognili, pa je nerealno pričakovati." Sicer pa bo novi MP 1200 metrov bližje Hrvaški meji kot doslej, tako da bo vmesni prostor, ki je zdaj še oviran zaradi gradnje, manjši, in bo koordinacija izločanja tovornjakov lažja in redkejša kot sedaj, tudi zaradi predvidenih daljših odstavnih pasov v dolžini enega kilometra.
Komandir Cafuta pa vse voznike opozarja tudi na nove dneve, ob katerih je skozi vse leto pričakovati večje zgostitve prometa: "Če je do prvega maja veljalo, da je bila največja gneča na mejnem prehodu ob koncih tedna, bo v prihodnje opazna zgostitev prometa ob ponedeljkih in torkih!"
Podaljšane čakalne dobe, tudi za voznike osebnih vozil, pa je seveda spet pričakovati v glavni sezoni, od junija do septembra: "Dnevno se promet v teh mesecih dvigne tudi za 100 in več odstotkov, kar pomeni čez 9000 avtomobilov in okoli 1000 tovornjakov na dan!"
Čakanju v Gruškovju se torej, še posebej ob turističnih špicah, letos zagotovo še ne bomo izmaknili.
SM
Od tod in tam
Ljutomer t Tekmovanje z oldtimerji
Foto: MŠ
Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulturne dediščine Janez Puh — Johann Puch iz Ljutomera je organiziralo III. mednarodno srečanje motorjev z bočno prikolico (na fotografiji), ki je štelo za točke v okviru zveze Starodobnih vozil Slovenije. Tekmovanja seje udeležilo 14 voznikov iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije, vozniki pa so se napotili iz Ljutomera skozi Cezanjevce proti Svetemu Tomažu, nato pa skozi Savce, Polenšak, Juršince in Trnovsko vas do Lenarta, kjer je bil tudi cilj etape. Med potjo so se udeleženci pomerili v štirih kontrolnih točkah, na koncu pa je prvo mesto osvojil Janez Kaučič iz Branoslavcev v občini Ljutomer, ki je vozil znamko BMW letnik 1970, drugi je bil Hrvat Darko Rohter z znamko BMW letnik 1956, tretji Nenad Jovanovič iz Genterovcev v občini Dobrovnik s Pannonio letnik 1961, četrto mesto je pripadlo Madžaru Victorju Pavlicsu, ki je nastopil s Pannonio letnik 1972, peti pa je bil Jožef Bobovec iz Gančanov v občini Beltinci z znamko MZ letnik 1971. (MŠ)
Ptuj t Plaketa Feliksu Podhostniku
Na 51. rednem letnem Občnem zboru Društva upokojencev Rogoznica so pred 210 udeleženci na svečan način podelili Feliksu Podhostniku iz Spodnjega Velovleka 23 zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Najvišje priznanje slovenskih upokojencev je prejel za 20-letno delo v upravnem odboru Društva upokojencev Primestne četrti Rogoznica, v katerem zastopa upokojence Spodnjega Velovlaka. Enako obdobje je tudi član upravnega odbora Krajevne organizacije Rdečega križa Ro-goznica, 18 let pa je bil tudi tajnik Prostovoljnega gasilskega društva Spodnji Velovlek. (FB)
Sakušak t Presene~enje slavljencu
Stanko Zelenko izSakušaka pri Juršincih je 27. aprila dopolnil 90 let. Jubilej je proslavil v krogu svojih najbližjih: žene Nade, hčerke Marjane s Cirilom, sina Stanka z Liziko ter še z dvema vnukinjima, vnukom in eno pravnukinjo. Sredi veselja pa so nenadoma vstopile v hišo ljudske pevke iz Juršin-cev skupaj z županom Alojzem Kaučičem. Slavljenca je to zelo presenetilo, saj česa takega ni pričakoval. Nato se je šele začelo pravo proslavljanje s petjem ljudskih pesmi, ki se ja zavleklo vse do poznega popoldneva. (SZ)
Radenci t Povečanje, ki ne zadovoljuje
V aprilu so v Zdravilišču Radenci našteli 20.253 nočitev, kar je toliko kot v enakem lanskem obdobju, vendar manj, kot so pričakovali oziroma načrtovali. Povečalo se je število domačih gostov, rahlo pa upadlo število tujih. Aprilski upad tujih nočitev je po besedah vodstva Zdravilišča Radenci predvsem posledica manjšega števila avstrijskih gostov, v primerjavi s prvimi tremi meseci letošnjega leta pa je kar za 36 odstotkov naraslo število nemških turistov. Dober obisk tujcev so aprila po pričakovanjih ob odprtju novih savn zabeležili v Banovcih. Tam je njihov delež med vsemi gosti narasel na 42 odstotkov, kar pomeni 20-odstotno rast v primerjavi s preteklimi meseci. Skupno povečanje domačih nočitev v Radencih, Banovcih in hotelu Jeruzalem je bilo okrog desetod-stotno. (MŠ)

SSS
SrinjsIdvratskiK^o |iali||ma,cenazalv radični dobavilBlji

^S
Polar,8x1Z0iiil,vaniljja-jagoila IntBreonsuin
SMW
SSI limona, 1,51, PET Radanaka, Radenci
Akijska ponudba vdja v vseh prodajalnah dsupine Macator, iMficatoijevih fianaznih prodajalnah ter v prodajalnah Živila Kiai^ od 2 6. do 13.6.2004 oziioma do prodaje 2aÍog. Cene so v SIT. Poslovni sistem Mercator, dd., Dunajska 107,1000 Ljubljana.
Brez dvoma
Videm • Ministrstvo da, videmski politiki pa ...
Bodo spet stisnili rep med noge?
Novica, ki jo je prejšnji teden sporočil župan Friderik Bračič občinskim svetnikom, je v dvorani odjeknila kot bomba. Dobesedno. Nepristranski opazovalec je namreč dobil občutek, da je vlada s sprejetim sklepom o sofinanciranju izgradnje videmskega vrtca izpadla bolj v vlogi atentatorja na občinski proračun kot pa v vlogi rešitelja že dalj časa trajajočih nerešenih težav, povezanih s šolsko in predšolsko vzgojo.
Bolj (ne)prijetno presenečenje je pometlo vsaj z dvomi svetnikov, ki do nedavnega niso bili ~isto prepri~ani niti o tem, ali je za videmski vrtec kot prik-lju~eno zgradbo k osnovni šoli sploh izdelan idejni projekt, kaj šele, ali je bil poslan na pristojno ministrstvo. No, zdaj vsaj dvomov o tem ni več. Idejni projekt je bil na ministrstvo poslan že leta 2001, o njem so v državnem vrhu razpravljali letos marca, 24. maja pa je na občino prišlo obvestilo o uvrstitvi v program napovedanih investicij za leti 2005 in 2006, v katerem med drugim piše: "V okvir programa investicij v osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo za leti 2004 in 2005 je uvrščena tudi investicija v Vrtec Videm pri Ptuju. Na podlagi dosedanje razpoložljive dokumentacije je za zadevno investicijo predvideno sofinanciranje v višini 76.056.000 tolarjev po naslednji dinamiki izplačil: v letu 2005 14 milijonov, v letu
2006	26,458 milijonov in v letu
2007	35.598 milijonov tolarjev."
Za pridobitev sklepa o sofinanciranju mora občina za investicijo uskladiti idejni projekt ter pripraviti vso drugo potrebno dokumentacijo (DIII, PGD
Se pred prejemom obvestila o sofinanciranju izgradnje vrtca v Vidmu so pogovori o tej temi tekli v približno taksni smeri.
Boris Novak: "Lani smo vrgli vrtec iz proračuna, čeprav vsi vemo, da je nujno potreben. Sramota je, kako dolgo se že o tem pogovarjamo in peljemo postopke, pa iz vsega skupaj ni bilo nič! Vsi vemo, da so bile pred nekaj leti na prioritetni lestvici tri stvari: OŠ Leskovec, OŠ Sela in vrtec. "
Andrej Rožman: "Kaj si mečemo pesek v oči? Današnji vrtec v Pobrežju ni vreden svojega imena, šolska kuhinja je katastrofa, oboje skupaj bi morali že davno rešiti!'
Anton Jus: "Mislim, da mora imeti prednost OŠ Sela, ostalo pa potem!'
Ida Vindis Belsak: "Kaj pa je narobe z vrtcem v Pobrežju? Jaz imam tam otroka in sem popolnoma zadovoljna s tem vrtcem!'
in investicijski program). Kot navaja ministrstvo, bo sofinan-cerski delež države možno še korigirati, ko bodo prejeli vse zahtevane dokumente. "V kolikor v navedenih rokih (ti so, glede na dokumente, postavljeni v september letos in februar 2005, op. a.) dokumentacije ne bomo prejeli, bo investicija umaknjena iz programa sofinanciranja v naslednjem letu," še piše v sporočilu ministrstva, ki sicer občini pušča tudi možnost odstopa od izgradnje, o čemer pa jih mora občina obvestiti v najkrajšem času s sklepom občinskega sveta.
Po idejnem projektu, na os-
Sedem (ne)pomembnih dni
Vsi (ne)enaki
Z vstopanjem v Evropsko unijo je seveda še kako povezano tudi ugotavljanje našega dejanskega položaja, zaznavanje, kje smo, s kakšnim "kapitalom" se ponašamo in s kakšnim "balastom" se soočamo. Gre preprosto za zaznavanje realne startne pozicije, naših prednosti in pomanjkljivosti. Šele takšen vpogled nam namreč tudi omogoča, da se stvarno zamislimo, kaj nam je storiti, kaj naj bodo prednostne naloge in za kakšne korake in kakšno politiko se je treba zavzemati, da v evropski združbi ne bomo večni zaostankarji. Oblasti bi nam morale - skratka -že zdaj zaradi večje realnosti pa tudi samozavesti postreči s čim več čim bolj prepričljivimi dokazili, na katerih področjih smo primerljivi z evropskim povprečjem, kje smo pod njim, kje pa morda izstopamo. Posamezni politiki v nedavnih zdravničarskih nagovorih sicer niso pozabili omenjati želje, da bi se Slovenija znotraj Evropske unije čim prej uvrstila v ožji krog najbolj prodornih držav. Lahko bi rekli, da so to splošne nacionalne sanje in želje, tisti, ki odločajo, pa bi morali k takšnim ambicijam vsekakor dodajati več konkretnejših idej in tudi rešitev ter ukrepov za njihovo realizacijo.
Pravzaprav bi morali v vseh sferah družbenega življenja v celotnem nacionalnem okviru vzpostaviti nekakšen nov nemir, tekmovlani duh, primerjanje in merjenje z Evropo. Vnašanje
novi katerega je odločalo ministrstvo, znaša finančna ocena izgradnje približno 300 kvadratov velike vrteške stavbe dobrih 115 milijonov tolarjev. Seveda bo treba idejni projekt še nekoliko popraviti in vanj vključiti posodobitev popolnoma neustrezne šolske kuhinje, v kateri se dnevno pripravlja okoli 140 kosil in ki niti približno ne izpolnjuje zahtev Haccapa, kar z drugimi besedami pomeni, da bi jo lahko inšpekcijske službe že davno zaprle oziroma prekategorizirale v razdelilno kuhinjo.
Videmskim svetnikom je torej na pladnju ponujena mož-
evropskih kriterijev, ne samo v gospodarstvo, ampak v celotno življenje, bi morala postati stalnica, naša nova vrednota. Evropsko razmišljanje in evropski način življenja pa seveda prinašata tudi nekatere splošne zakonitosti in principe, ki jih nekateri pri nas, tudi pod pretvezo, da razmišljajo in delujejo po evropsko, nikakor nočejo priznati. Ob vstopanju v Evropo se je v vseh pristopnicah, tudi v Sloveniji, pojavljalo nemalo dilem in nerealnih pričakovanj na področju plač in sploh stimuliranja različnih oblik dela. Medtem ko so bila, še zlati med preprostimi ljudmi, zelo razširjena pričakovanja, da sam vstop v Evropsko unijo pomeni že tudi avtomatično možnost za boljše zaslužke, je "stara" Evropa zelo neizprosno opozarjala na realnost in dejanske zmožnosti posameznih nacionalnih ekonomij. Še več, občasno so bili bolj ali manj izraziti pritiski, naj posamezne države svoj ekonomski in konkurenčni položaj boljšajo predvsem z restrikcijami in različnimi varčevalnimi ukrepi na področju plač. Vsekakor je pri tem prišlo do zelo jasnega sporočila, da nove članice nikakor ne morejo kar avtomatično računati na "evropske plače", ker takšnih plač preprosto ni in gre v bistvu tudi med starimi članicami za kar opazne razlike v višini osebnih prejemkov, pač odvisno od države do države. Nastala je celo dilema, kakšne naj bodo, denimo, plače ev-
ropskih poslancev iz na novo priključenih držav, pri čemer se je nekako mislilo, da naj jim ne bi pripadle v glavnem astronomsko visoke plače sedanjih poslancev. Čeprav se je z logiko dvojnih meril v Evropski uniji težko sprijazniti, pa so takšna razmišljanja vendarle opozorila, da bi morali pravzaprav vsi v Uniji, tudi najvišji politiki in uradniki, na nek način deliti usodo večine, iz katere prihajajo. Če bi iskali zares dosledno rešitev, ki ne bi diskriminirala niti starih niti novih, potem bi se morali odločiti za model nagrajevanja, ki bi bil za vsakega evropskega funkcionarja nekako odvisen od vsakokratnega položaja v posameznih državah, iz katerih izhajajo in jih na določen način tudi predstavljajo v Evropi. Dokler takšne rešitve ni, pa seveda ostaja večno aktualno vprašanje, ali ne bi bilo normalno, da bi posamezni nosilci javnih evropskih funkcij (na katerih niso zgolj po zaslugi svojih sposobnosti) vsaj del svojih zares visokih zaslužkov, ki močno presegajo tudi zaslužke najvišjih (in najbolje plačanih) domačih funkcionarjev, namenjali v nekakšne splošne socialne namene. Pri tem konkretno mislim na plače, ki jih bodo imeli slovenski evro poslanci, predvsem pa tudi na plačo slovenskega komisarja v Evropski komisiji ... Vsekakor je zanimivo, da niti eden izmed številnih slovenskih kandidatov za mesto v Evropskem parlamentu, ki jih
nost 60-odstotnega državnega sofinanciranja vrtca, o katerem so imeli v zadnjem času veliko povedati, predvsem v kontekstu ustanovitve leskovškega oddelka. Možnost izgradnje so v preteklosti, kot priznavajo tudi sami, že nekajkrat zapravili. Tudi tokrat, ob ponudbi ministrstva, niso bili ravno vzhičeni, ampak je nekatere med njimi kar nenadoma začelo skrbeti, ali bo občinski proračun to zmogel. Zanimivo, da vse dokler ni bilo podane realne možnosti za gradnjo, besed o prešibkem proračunu ni bilo slišati, zato pa je bilo veliko junačenja na temo, kako je vrtec v Vidmu resnično nujna in prioritetna zadeva. Tega poguma pa je bilo ob zadnji novici precej manj. Pa ne da bodo domači svetniki še enkrat "stisnili rep med noge", potem pa čez dve ali tri leta, ko bodo Leskov-čani morda že gradili dom za starejše občane, spet žalostno ugotavljali, kakšno priložnost so izpustili in kdo je kriv za to.
Saj je res, da se zgodovina ponavlja in da ljudje delamo napake. Ampak večina naj bi se na napakah nekaj tudi naučila. Seveda pa vedno o(b)stajajo izjeme ...
SM
bomo izbirali ta mesec, ne razmišlja o tem ...
Kot vidimo, pa odzivi iz Evrope v marsičem demantirajo tudi tisti del slovenskega poslovnega sveta, ki kar naprej dokazuje, da so enormne razlike med plačami vodilnih in preostale večine zaposlenih nekaj povsem normalnega in - evropskega. Seveda se v poslovnem svetu ne da (in ne sme) postavljati kakšnih uniformnih rešitev, kaj šele uravnilovk. Vendar pa bi morali že zdavnaj veliko zaznavanje razjasniti in določiti, da zgolj zavzemanje neke vodilen pozicije še ne pomeni že tudi avtomatične pravice do izjemno visokega osebnega dohodka. Če se večina zaposlenih zaradi realnih ekonomskih razmer in rezultatov še ne more primerjati z najvišjimi plačami v Evropi (in zahtevati takšne plače tudi zase), potem je seveda povsem upravičena tudi zahteva, naj se tudi večina vodilnih bolj prilagaja in ravna s temi rezultati, razen če ne gre za izjemne dosežke in izjemne kadrovske potrebe. Vsekakor se zdi nelogično tudi to, da nadzorni sveti (kot predstavniki lastnikov) ob koncu leta v glavnem na veliko delijo posebne nagrade vodilnim za domnevno uspešno poslovanje, medtem ko drugi zaposleni ostajajo brez takšnih stimulacij, največkrat z izgovorom, da za to ni denarja ...
Slovenija je med tistimi državami, ki se bojijo, da bi se razširjena Evropa razvijala in nasploh gibala v dveh hitrostih in znotraj sebe ustvarjala dve vrsti držav - boljše in slabše. Ravno tako pa bi morala skrbeti, da logika "dveh hitrosti" in "dvojnih meril" ne bi prevladala znotraj države ...
Od tod in tam
Ptuj t SLS za evropski parlament
Foto: Črtomir Goznik
Stranka SLS nagovarja volivce z listo izkušenih ljudi. Na Ptuju se jih je od sedmih predstavilo pet: mag. Franc But, Nataša Kavaš Puc, Nada Skuk, dr. Berta Jereb in Janez Podobnik.
Nosilec liste mag. Franc But je poudaril: "Naša stranka bo kot predstavnica Evropske ljudske stranke delovala v najmočnejši poslanski skupini v Bruslju. Sedeli bomo med 300 oziroma 350 kolegi iz iste poslanske skupine. To bo skoraj polovica evropskega parlamenta, zato bodo naši glasovi in predlogi iz Slovenije v interesu Slovenije v tej poslanski skupini tudi lahko najlažje uresničeni. Kot evropski poslanec bom v Bruslju zastopal zlasti in predvsem slovenske interese."
MG
Ptuj t Prestavitev kandidatov ZLSD
Foto: Črtomir Goznil<
V petek zvečer sta Mladi forum ZLSD in Caffe Evropa pub na Mestnem trgu na Ptuju organizirala koncert ob dnevu mladosti, na katerem so igrali Kingstoni. Prišli pa so tudi kandidati ZLSD za evropski parlament: Avrelio Juri, Lidija Mavretič in mag. Majda Potrata. Potencialni volivci so jih tokrat spoznali v čisto drugačni luči, politike tokrat skoraj ni bilo. Mladim na Mestnem trgu, ki so v petek prevladovali, niso predstavljali strankinih ciljev, temveč sebe kot osebnosti, s spomini na mladost. Avrelio je bil košarkar, Lidija ima Ptuj rada, ker je bila tu ustoličena za vinsko kraljico, Majda pa je povedala, da ni bila v svoji mladosti čisto nič drugačna, kot so danes mladi tu, na Mestnem trgu. Mladim sta se predstavila tudi kandidata ZLSD na državnozborskih volitvah Albin Milošič iz Vidma in Robert Markež z Destrnika.
MG
Ptuj t Zdaj je prekipelo v Orešju
Foto: Črtomir Goznik
V mestni četrti Panorama so že dolgo prepričani o tem, da so komunalno oziroma infrastrukturno najbolj neurejeno območje v mestni občini Ptuj. Na to temo so imeli že več problemskih sestankov in tudi delni zbor občanov. Od obljub pa se ne da živeti, zato so se lotili akcije zbiranja podpisov za zaporo ceste zaradi nedokončane modernizacije v Ore-šju. V njihovem imenu se je o tej problematiki na zadnji seji mestnega sveta zanimal svetnik z njihovega območja Avgust Lah, ki je vprašal, kdaj se bodo pričela dela na izgradnji hodnika (pločnika) na odseku v Orešju od trgovine Sekvoja do začetka sadovnjaka, ki jih v mestni občini prav tako že dolgo napovedujejo. Grožnja z zaporo ceste v Orešju je že tretja grožnja z zaporo v zadnjem času na območju mestne občine Ptuj; pred tem so jo namreč napovedali na Dornavski in Potrčevi cesti.
MG
Ptuj • Enologinja Andreja Brglez o Slovencih in vinu
Od vinskih cesarjev do vinskih hlapcev?
"čeprav je upad prodaje vina zabeležen na celotnem svetovnem tržišču, pa se zlasti slovenskim vinarjem in vinogradnikom ne piše nič kaj lepa prihodnost, če se ne bodo preusmerili v nastope in prodajo izven tržišča Slovenije. Toda ne z masovnimi blagovnimi znamkami nižjega cenovnega razreda ali še slabše, s prodajo grozdja in odprtih vin, pač pa s pravo kakovostjo, ki ji prek meje že dolgo časa odmerjajo visoko ceno," pravi enologinja Sndreja Brglez.
"Slovenska pridelava je draga in si mora, če želi prestopiti iz stanja malodušja in neperspektivnosti, zagotovili spodoben cenovni nivo, predvsem pa status, ki si ga je doma že pred leti zapravila. To hkrati pomeni, da se je potrebno uglasiti o tem, kaj je svetovno primerljiva kakovost in pridelovalcem tudi v tej smeri natočiti čistega vina, nato pa se podati na zahtevno pot utiranja lastne vinarske identitete — kot dežele pridelave vin najvišje kakovosti, prej butične kot masovne, in zatorej tudi primerno visokih cen," je prepričana Andreja Brglez.
Kriza prodaje in potrošnje vina je na slovenskem tržišču posegla zlasti v sfero buteljčnih vin, kjer prodaja ne dosega niti 60 odstotkov prodaje izpred petih let.
Zaradi neprepoznavnosti Slovenije kot dežele vin najvišjih kakovosti je vprašljiva celo bodočnost velikih kleti. Kapitalske povezave, ki se že dogajajo in jih je še pričakovati na področju vinarstva, ne predstavljajo celovite rešitve: ^Vi-narski lobi je v zadnjem desetletju zaradi lastne nezmožnosti pridelati in prodati vina bodisi na tržišča EU ali celo preko luže postal podložnik domačih trgovcev, s tem pa je upadel glavni motiv — kakovost, investicije in nenazadnje dobičkonosnost, kar je gibalo razvoja neke panoge," nadaljuje Brglezova, ki se je z evropsko vinsko zakonodajo začela spoznavati že leta 1998 kot članica pogajalske skupine, ki jo je takrat vodil bivši kmetijski minister
Franc But, sicer lastnica podjetja Analiza, ene od petih pooblaščenih organizacij za ocenjevanje vina v Sloveniji.
Zaspali na lovorikah
"Sem enologinja, vendar se poleg enologije ukvarjam še s številnimi drugimi dejavnostmi, povezanimi z vinom, saj je pri nas občutno pomanjkanje strokovnjakov, ki bi znali vino tudi ustrezno postaviti v širši kontekst ponudbe ter ga s tem promovirati kot način življenja, kulturno, gastronomsko dobrino. Zato veliko delam tudi kot svetovalka v vinskem marketingu, pri promociji slovenskih vin v tujini. Žal še vedno ugotavljamo, da je za naše pridelovalne zmožnosti stopnja kakovosti slovenskih vin še vedno prva stopnička, ki jo nekateri vinogradniki in vinarji zlahka zmorejo, večini pa se tukaj še močno zatika. V zadnjih nekaj letnikih imamo kar prepogosto težavo, ko nekatera vina komaj zmorejo kakovostno oceno, ki je po zakonu 16,1. Nekoč pa kakovostnega vina skoraj ni bilo izpod 16,5 točke!"
Marketing - rakasta rana vinarstva
Ce opisane težave lahko poimenujemo šibki člen, pa z gotovostjo lahko rečemo, da je promocija vin prava mala katastrofa: "Resnično ne razumem, kako to, da po desetletju in več, kar smo izoblikovali samostojno državo, ni izdelane resne in celovite strategije promocije na nekaterih pomembnih tržiščih, kot
sta npr. Velika Britanija kot najbolj pester in medijsko najbolj 'odmeven' vinski trg in nenazadnje Nemčija, kjer je na policah več kot polovica vin uvoženih. Še posebej pa bi bilo to pomembno pri deželah, ki jim potrošnja vin raste — npr. Nizozemska. Priča smo bolj volonterskim poskusom posameznikov, ki tako ali drugače pridobijo drobtinice iz državne mize sredstev, se povežejo z nekaj posameznimi pridelovalci in poskušajo obrniti smer. Za državo je še vedno edini merodajni sogovornik Poslovna skupnost za vinarstvo (PSVVS), ki je svoje najboljše čase že preživela in ki je padla na izpitu iz domačega slovenskega trženja!"
Pravih strokovnjakov za dober vinski marketing je zelo malo. Po oceni Brglezove je vinski marketing ena od panog, ki je še vedno v povojih. Samo lepa oblika steklenice z zanimivo etiketo tudi ob veliki meri prijaznosti in raztegovanju harmonike še zdaleč ni dovolj. Potrebno je znanje tujega jezika, predvsem pa poznavanje načina predstavitve. Odločanje pri nakupu vina je bolj emocionalno kot racionalno dejanje. Vina ne pijemo zgolj ali sploh ne iz nagibov preživetja, zato je v predstavitev potrebno vložiti mnogo več. Vino je tudi statusni simbol, zato ga v marsikaterem trenutku mnogo bolje prodajajo odlični enologi kot odlični trgovci. Nenazadnje pa je na takšnih promocijah in predstavitvah nujen celovit gastronomski pristop
do vina, to pa pomeni tudi postrežbo dobrot, ki lahko tvorijo čudovito harmonijo okusov.
^"V vseh naštetih zadevah smo pri nas, če se slikovito izrazim, na stopnji spoznavanja abecede v prvem razredu in zelo skeptična sem glede naše pripravljenosti za spopad s konkurenco!"
Vinska kultura in podjetništvo
Ceprav Slovenija velja za vinsko deželo z dolgoletno vinogradniško tradicijo, se je pojem vinske kulture začel nekako sramežljivo pojavljati šele pred slabim desetletjem. Temeljna izreka vinske kulture pravi, da vino ni le stvar pitja, temveč v prvi vrsti stvar uživanja. Tega he-donističnega principa pa pri nas še ne poznamo ali pa zelo slabo in ga tudi ne znamo izkoristiti: "Vinske kulture se ne da naučiti 'ad hoc', na enem ali dveh predavanjih. Bolj gre za neke vrste način življenja, življenjskega izobraževanja, ki ga je treba začeti že zgodaj v otroštvu. Šele s pravilnim pristopom do pitja vina, ki je veliko več kot le alkoholna pijača, bomo lahko vzgojili nove generacije pivcev vina. Pomanjkanja vinske kulture pri nas, ki meče slabo luč na vino, ne bo rešil nikakršen zakon. Je pa res, da je mnogo ceneje in hitreje skozi proceduro spraviti črko, kot pa pristopiti k spremembi vzgojnih in izobraževalnih programov, kjer bi se prav lahko vsaj kakšna ura namenila tej temi."
Morda bi, če že ne gre računati
na prosvetljenost staršev, kazalo razmisliti o izbirnem predmetu vinska kultura v srednjih in nekaterih visokih šolah. "Nasploh pa bo treba poznavanje vina začeti vključevati tudi v podjetniško kulturo," razmišlja Andreja in pojasnjuje: "Slovenski direktorji, managerji, torej vodstveni kader, se bo slej ko prej moral soočiti tudi s tem, da bodo ob vabilu poslovnim partnerjem na prigrizek, kosilo ali večerjo morali znati kaj povedati ali svetovati o izboru vina. Tovrstna razgledanost sodi v kategorijo splošne izobraženosti in kulture posameznika. Znanje in veščina pri izbiri vina in kulinaričnih dobrot, še zlasti če so posebno slovenske, lahko vsakemu managerju le koristi, saj mu veča ugled v očeh poslovnih partnerjev, hkrati pa je v ozadju prisotna tudi promocija dežele iz vseh zornih kotov."
Sladko vino ni merilo kvalitete!
Z vstopom v EU se bo konkurenca vin na našem tržišču strahovito povečala. Marsikdo se danes tega še očitno ne zaveda, vsaj ne dovolj. Nova generacija vin, ki prihaja iz Kalifornije, Nove Zelandije in Avstralije itd. sledi okusu novih generacij pivcev. Ob tem pa ne gre zanemariti še dejstva, da smo ljudje nenehni iskalci novega in nepoznanega, kar pomeni, da bodo potrošniki navkljub patriotizmu posegali po tujih vinih in jih v vseh pogledih primerjali z domačo pridelavo.
Kje je potem rešitev za naša,
nekoč tako zelo popularna in cenjena vina?
"Vsekakor je potrebno najprej uiti iz začaranega kroga, v katerega smo se ujeli. To pomeni, začeti dvigovati raven kakovosti našega vina. V mislih imam zlasti Štajersko, saj so prav tu naravne danosti resnično odlične. Pomesti je treba s samovšečnostjo in z vsiljenimi doktrinami. Za deželo Štajersko in njeno zgodovinsko tradicijo je povsem neumesten pojav sladkih vin — to je vin z mnogo previsokim preostankom sladkorja, ki so se razširila v zadnjih 15 letih. Takšno kletarstvo nikakor nima povezave s tradicijo, hkrati pomeni visoko tveganje tako za pridelovalca kot za potrošnika, saj je povezano z višjimi odmerki žveplanja. Predvsem pa nima veliko skupnega z resnično kakovostjo vina. Prav pretrese me večkrat, ko me pridelovalci vprašajo, če je njihovo vino dovolj sladko za lokalno ocenjevanje, saj je to tam edino merilo kakovosti in ocen."
Druga doktrina, ki ima korenine v povojnem spreminjanju vinogradništva na "nemški model", pa je izkoreninjenje rdečih sort. Nekateri vinogradniki že uspešno, a bolj prikrito dokazujejo, da so na Štajerskem vsaj tako dobre, če ne celo boljše razmere za rast rdečih sort. "Že po trtni uši so na Jeruzalemu imeli 'kabern'" — tj. cabernet sa-uvignon, da ne omenjamo modre frankinje, ki je bila poleg portugalke prav tako močno razširjena. Ce bi uspeli vsaj malo uravnotežiti ponudbo in jo popestriti s primernim deležem rdečega vina, bi bilo pridelovalcem mnogo lažje. Tudi nemški vrabci že zdavnaj čivkajo o napaki njihovega modela ene barve in teras in so šli marsikje že v drugo skrajnost, pri nas pa pridelovalci čakajo na državo, da jim bo nekaj bodisi dala ali vzela. Naučiti se bomo morali samoiniciativnosti, podjetnosti in tega, da bomo vedno bolj odvisni od svojega znanja in sposobnosti."
SM
Razstava kač
Med 2. in 12. junijem 2004 bo v Europarku razstava eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov. Če želite božati kače ali si ogledati kako se jim odvzame strup, potem bodite z nami tudi v času predstavitev, ki bodo potekale od ponedeljka do petka ob 11., 17. in 18.30 Tn ob sobotah ob 11., 13. in 17. uri. Vabljeni.
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
EUROPARK d.o.o., Letališka 26, 1000 Ljubljana
JkJ ^^
Moškanjci • Snidenje gimnazijcev
Generacije na vseh koncih sveta
V soboto je bila v Moskanjcih srečanje nekdanjih dijakov ptujske gimnazije, ki letos praznuje stopetintride-setletnico. Prisli so od blizu in daleč: staroste, ki so maturirali že pred sedemdesetimi, šestdesetimi, petdesetimi leti, pa še profesionalno aktivni maturantje izpred štiridesetih ali petintridesetih let, sedaj poslovno najaktivnejši dvajset- do tridesetletni lavreati do tistih, ki začenjajo svojo poklicno pot ali še študirajo.
Pestra generacijska paleta se je zbližala, pa vendarle posedla k mizam v šotoru tako, kot so sedeli nekoč v klopeh v stari gimnaziji na Prešernovi ulici, v Srednješolskem centru in le redki v prostorih nove gimnazije. Veliko spominov, anekdot, šal je bilo izrečenih. Prišli so tudi nekateri profesorji, poseben pozdrav je veljal Heleni Podgoršek, profesorici angleškega jezika, ki je bila tokrat starosta med prisotnimi profesorji.
Srečanje je bilo namenjeno druženju, nekaj uradnih besed pa je tudi bilo izrečenih. Govorila sta ravnateljica Melanija Centrih in predsednik sveta gimnazije Jože Glazer, ki je bil tudi pobudnik tega srečanja, dijaki gimnazije pa so pripravili prisrčen program: gimnazijski mešani pevski zbor je zapel nekaj pesmi, najprej pa je intoniral maturantsko himno, ki so ji pritegnili tudi zbrani nekdanji maturanje.
Lepi spomini, priljubljeni profesorji
Na srečanju smo pokramljali z nekaterimi udeleženci, jih povprašali po vtisih iz gimnazijskih let in o spominih na profesorje. V glavnem se vsi spominjajo svojih dijaških let v lepi luči.
Tilka Obran, danes Krenova, psihologinja iz Maribora, je maturirala leta 1955, v gimnazijo se je osem let vozila z vlakom iz Mo-škanjcev; če je zamudila vlak, je morala na kolo. Rada se spominja profesorjev Burgerja, Stiplovška, Slugove, Bračiča.
Anton Korošec, elektroinženir, danes Mariborčan, maturiral je tudi 1955 leta, je prihajal s Pob-režja, s kolesom ali peš. Skupaj s Francetom Forstnaričem sta šla peš (bosa) do ptujskega mostu, v Dravi sta si umila noge ter si obula čevlje. Pravi, da so ga na šoli imeli za neperspektivnega, ena od profesoric mu je dejala, da če bo maturiral, bo ona papež. On je maturiral, v zadnjem času pa ni bilo nobene papežinje.
Franjo Gnilšek je maturiral leta 1953. Doma je bil iz Cirkulan, stanoval je na Ptuju, najprej v zasebni sobi, kasneje v dijaškem domu, pred maturo pa pri brantrancu na Ptuju. Na gimnazijo ima v glavnem lepe spomine, pravzaprav najlepše, kar jih je doživljal v šolskih letih, kot najbolj draga profesorica mu v spominu ostaja biologinja Lešnikova, pa profesor Burger, ki mu je kot kasnejšemu inženirju dal odlične osnove za študij na univerzi. Kot profesorski biser pa je omenil tudi profesorico slovenščine Slugovo.
Tudi Franc Predikaka, ki je ma-turiral 1966 leta, ima na gimnazijska leta samo lepe spomine, kot tudi Rajko Jurgec, sedanji ravnatelj osnovne šole v Majšperku, ki se je v šolo vozil iz Cirkulan z avtobusom, tako pa je prihajala v šolo iz Lovrenca na Dr. polju tudi Jožica Jurgec (takrat verjetno ni bila Jurgec). Oba Jurgca sta maturirala pred dvajsetimi leti. Na srečanju je Jožica pogrešala več sošolcev. To je bila generacija, ki je hodila v staro gimnazijo in že tudi na Srednješolski center.
Včasih več
faktografskega znanja
Tudi sedanja ravnateljica Mela-nija Centrih je bila dijakinja ptujske gimnazije; pravi, da ni bila najbolj pridna, živahna je bila, bolje je bilo biti dijak kot ravnatelj
šole. Dejala je, da so velike razlike v standardu poučevanja danes glede na stanje izpred tridesetih let, ko je bila gimnazijka. Nekoč je bilo več faktografskega znanja, današnji maturantje pa so pod večjim stresom pri nadaljevanju šolanja glede na rezultate mature.
Bivša ravnateljica Meta Puklavec letos slavi že štiridesetletnico mature. Rada se spominja profesorjev Stiplovška in Meška, kot profesorica na šoli pa se rada spominja Tilčke Hlupič, ki ji je dala veliko pedagoške prakse. Zelo zadovoljna je, da ji je uspelo gimnazijo preseliti v sedanjo, novo šolo. Jože Smigoc, naš odgovorni urednik, bo drugo leto slavil tridesetletnico mature, najbolj pa se spominja Majde Kočevar, profesorice francoščine, pa tudi profesorja Čeha.
Lidija Lubec, generacija prejšnjega sogovornika, je med profesorji v prijetnem spominu ohranila Suligoja, Sumandlovo, Čeha. Marjana Horvat Peric je prišla iz Zagreba, danes pa je zaposlena v Plivi. Dejala je, da ji je gimnazija dala veliko znanja, tako da je imela odlično osnovo za kasnejši študij.
Slavica Pičerko in Zdravko Pe-klar, ki sta maturirala 1981. leta, sta na srečanju pogrešala svoje profesorje. Leto kasnejši maturantje Samo Levstik, Simona Brlek, Vili Samobor pravijo, da so imeli srečo, ker je v njihovem času bila generacijska menjava profesorjev, saj so baje imeli nekoliko olajšano šolsko delo kot generacije pred njimi. So pa bili generacija, ki so se selili v Srednješolski center. Radi se spominjajo razredničarke Mesaričeve.
Mihaela De Gleria, včasih je bila Lahova s Koga, na srečanje je prišla z Logatca, sicer pa poučuje kemijo v Ljubljani, je maturirala leta 1979, v času šolanja je živela pri teti na Ptuju, na Ptuj in na gimnazijo ime najlepše spomine. Bogdan Lah, veterinar, ki živi v Mariboru, se je vozil na Ptuj z vlakom iz Podgorcev, maturiral je leta 1953; pravi, da jih je bilo v razredu 22, danes jih je še samo 14.
Dejan Levanič je bil eden naših mlajših sogovornikov na srečanju. Maturiral je leta 2000, torej so bili zadnja generacija gimnazijcev, ki je je še bila v Srednješolskem centru, položili so temeljni kamen za novo šolo. Na srečanju ni imel ravno dosti svojih vrstnikov, bil pa je eden med aktivnejšimi člani prip-ravljanega odbora srečanja.
Starejši maturantje so srečanje zapustili nekoliko prej kot mlajši, čez pet, ali deset ali petnajst let pa ponovno nasvidenje v Moška-njcih.
Izjeme
Klub temu da ima Albin Pišek slabe spomine na ptujsko gimnazijo, se je srečanja udeležil. Zloglasna hora legalis je bila kriva, da je bil skupaj še s štirimi sošolci izključen iz šole. Bilo je ob pustu, dokler so bile maske na obrazih je bilo vse v redu, pozneje pa adijo ... To se je zgodilo leta 1949, ko je ravnateljeval Krajnčič.
Mitja Mrgole, nekdanji primarij ptujske bolnice, je maturiral leta 1946. Opraviti je moral tečajno gimnazijo (6., 7. in 8. je delal na Ptuju), saj je bil med vojno izključen iz šole (ne ptujske). Kot pravi, ni imel pravih osnov za študij, za medicino se je odločil, ker tam ni bilo matematike, probleme je imel tudi pri organski kemiji. Kljub vsemu je leta 1952 diplomiral.
Franc Lačen
Od mature je že petdeset let ...
Jože Glazer je bil pobudnik srečanja gimnazijcev.
Letos petnajsta obletnica.
Kako je pujsica Lizika postala
velika gospa
■	~ Jil) Barton
Tednikova knjigarnica
Pujsanje
Od nekdaj sem se čudila krivičnosti človeške vrste do pujsov. Zmerljivke izpeljane iz svinj in podobnega so se mi vedno zdele bolj žaljive za živali, kakor za ljudi. Spominjam se malih svinjačkov, nežnih in bledikavo rozastih, ki so blago pocviljavali in tiščali prijazne rilčke k skrbni, mehko zavaljeni mami prašički. Očke obojih so tako ljubko in zvedavo gledale v svet, skozi skoraj prosojna ušesa se je svetlikalo sonce ali brlivka v hlevu. Čohljanje jim je prijalo, kakor vsakemu drugemu domačemu ljubljenčku. Pravijo še, da so prašički bolj pametna bitja od npr. mačk in psov, njihova koža je presenetljivo podobna človeški _
Zato ni nenavadno, da so pujsi pogosti literarni junaki predvsem v otroških knjigah. Nedavno je pri založbi EPTA, ki slovi po izdajanju kvalitetnega slikaniškega programa in je izjemno uspešna s projektom Knjigobube (oblika bralne značke za predšolske otroke in učence prve triade osnovnih šol), izšla odlična knjiga za prvobralce in tiste malo večje: Kako je pujska Lizika postala velika gospa.
Avtor Dick King — Smith je postavil prijetno poučno zgodbo o zelo razvajeni deklici in njeni prevzgoji na kraljevski dvor. Sedemletna Penelopa je prava pokora za očeta Teofila in mamo Etelvino. Deklič je zraven brezmejne razvajenosti še trmast, mu-last, muhast in je nadležna vsem dvorjanom in grajskim prebivalcem. Princeska je tudi predmet spotike med kraljem in kraljico, saj ji popuščata eden bolj kot drugi.
Princeska pa je pač princeska in prav vse ji dovoljujejo, čeprav se zavedajo, da ji s tem delajo medvedjo uslugo (Ej, koliko staršev ima enake probleme!).
Penelopa si torej poželi pujska za rojstni dan. Seveda je želja presneto zagatna za kraljevski dvor, a princeska trmasto vztraja in izsiljuje, da očetu ne preostane drugega in razpiše natečaj za rojstnodnevnegaprašička. Cela kolobocija nastane obpredstavi-tvenem protokolu, kjer se Penelopa na začudenje prisotnih odloči za mršavega, neuglednega prašička, ki ga je na ogled pripeljal mladi, umazani svinjarček.
Penelopina izbira se izkaže za modro, saj je preklasti pujs nenavadno ubogljiv in pameten. Seveda je tak tudi njegov lastnik, ki ga odlikuje še prava mera poštene zvitosti. Deklič je navdušen, kraljica pa zgrožena — toliko bolj, ker naj bi pujsa Lizika postala hišna, torej dvorna pujsa. Kraljica zagrozi, če pride pujs živet iz dvornih svinjakov na grad, potem ona, kraljica, zapusti družino. Na srečo postaneta kralj inJaka Trska, mlad svinjar, zaveznika. Oba namreč želita popraviti princeskine zoprne karakterne lastnosti. Koliko iznajdljivosti, predvsem na Jakovi strani, je bilo treba, da je princeska počasi opustila svoje trmarjenje, muljenje in izsiljevanje. S pomočjo pujse Lizike jo je Jaka naučil spoštljivo-sti, uvidevnosti, prijaznosti, potrpežljivosti, poslušnosti.
Zgodba Dicka Kinga — Smitha z ilustracijami Jill Barton je zabavno in hkrati poučno branje. Sto dvajset strani manjšega formata je razdeljenih na dvanajst poglavij, ki so z ilustracijami vred in bralno prijazno razporeditvijo odlično branje učencev razredne stopnje, radi pa ji bodo prisluhnili tudi mlajši ali starejši.
Avtor Dick King — Smith je svetovno znan po knjigi Picek, ovčarski pujs (Mladinska knjiga, 1997), po kateri je bila posneta uspešnica Babe. Za otroške knjige je prejel številna priznanja in nagrade. Na policah mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča pa lahko med "pujsastimi knjigami' izbirate še: Olivija (lan Falconer. Mladinska knjiga, 2001), Pujs v mlaki (Martin Waddel. EPTA, 1995), zbirka Rilko in Cvilko (Holly Hobbie. EPTA, 2000), Greta Kruleževa je svinja (Rotraut Greune. Mladinska knjiga, 2002) in druge. Vabljeni.
Liljana Klemenčič
Pravljične urice
Danes, 3. junija, je prvi četrtek v mesecu in vabimo vas na zadnjo PRAVLJICO Z JOGO v tej sezoni. Kakor po navadi se dobimo ob 17. uri v pravlji~ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, mali grad, Prešernova 33. Vstopnine ni, otroci pa naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vas in vaših otrok se veselita inštruktorica joge Sonja Trplan in pravljičarka Li-ljana Klemenčič.
_Tednikova knjigarnica
Bogdan Lah, Albin Pisek, Mitja Mrgole in Mirko Kostanjevec (najstarejši udeleženec srečanja).
Bralna terasa zopet to soboto
V soboto, 5. 6. 2004, ste prijazno vabljeni na BRALNO TERASO, ki bo postavljena pred knjigarno Mladinska knjiga Ptuj od 10. do 12. ure. Predstavila se bo založba IN OBS MEDICUS s programom knjig za zdravje, slišali boste novosti iz ptujske knjižnice, prebirali nove knjižne izdaje. Z besedami bo stregla knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič, z napitki pa Gostilnica PP. V času BRALNE TERASE bodo knjigarji spustili cene predstavitvenemu programu. Pridite in sobotno dopoldne poživite z dobro knjigo in klepetom.
Tednikova knjigarnica
Pa brez zamere
Kr' neki
Enačba, ki se ne izide
Priznam. Zadnjič sem hotel pisati o čisto drugih stvareh. Pa me je pač zaneslo v tiste vode. Kar ne pomeni, da to, kar je bilo napisano, ne drži O, drži, drži zelo. Na žalost. Kajti namesto da bi tisti, ki imajo precej pod palcem, imeli precej pod palcem tudi, kar se tiče človeških dimenzij, razgledanosti, kultiviranosti in podobnih stvari, je prej obratno. Na žalost v naši deželi vlada prepričanje, da je vse, kar je človeku potrebno, debela denarnica. Ker če imaš to, imaš vse. Kot je pred dnevi na Odmevih izjavil Veno Taufer, v naši lepi, majhni, simpatični deželici namreč še vedno živimo v fundamentalizmu. In ta fundamentalizem ni verski ali političen, ampak kapitalističen. Ce nimaš keša, si nič, nula. Luzer. Pa četudi imaš v glavi več kot vsa ptujska finančna gosposka skupaj. Kapital v glavi, vsem lepim besedam navkljub, ne šteje nič. Sicer bodo res rekli, da moraš imeti v glavi kar precej, da se lahko dokoplješ do bogastva. To je že res. A za take stvari moraš v glavi imeti predvsem občutek, filing, ne pa neke splošne razgledanosti, širine duha in naravne inteligence. Ampak. Treba je vseeno poudariti, da tega ne gre posploševati in da so tudi med slojem, ki je za par sto debelih denarnic nad nami, kultivirani in široki ljudje.
Evo, spet me je zaneslo. Gremo k današnji temi (saj je že čas). Vendar to, o čemer smo govorili do zdaj, ni tako nepovezano s tem, o čemer bomo govorili sedaj. Pri obeh stvareh gre namreč za isti princip. Tako kot z denarjem odebeljena gospoda večinoma misli, da si s tem hkrati priskrbi tudi kultiviranost in razgledanost, tako tudi ptujska mestna gospoda verjame, da bo s tem, ko pri ptujskem podvozu razobesi zastave vseh petindvajsetih članic EU, naenkrat Ptuj postal evropsko mesto, z evropskimi navadami, evropsko politiko in evropskim imidžem. Kot ste verjetno že sami popolnoma pravilno ugotovili, enačba ne drži niti pri petičnežih, niti pri našem malem mestu. Ampak o petičnežih je bilo danes (inprejšnjikrat) že dovolj napisanega.
Kaj pa je s temi zastavami? Menda se tista zaplata zemlje, na kateri v nebo ponosno štrlijo prapori vesoljne EU, imenuje celo Evropark (ali morda Europark, kdo bi vedel?). Kar je nadvse zanimivo, še posebej, če upoštevamo dejstvo, da do tega tako imenovanega parka lahko pridete le tako, da preskočite eno od cest, ki obkrožajo to čudo. V nasprotnem primeru namreč storite prekršek. Kajti po cestah je pešcem prepovedano hoditi, pa avto na njih ustavljati tudi. In ceste najnovejši ptujski ponos obkrožajo okrog in okrog. Se pravi, da lahko najnovejši ptujsko znamenitost občudujete zgolj z varne razdalje ali pa iz avta (kar pa spet ni priporočljivo, ker s tem pozornost s ceste obračate drugam!). O, pardon, je še ena možnost. Po Evroparku se lahko sprehodite tudi tako, da preskočite ograjo, ki ga ločuje od bližnjega parkirišča. Pa še takrat dvomim, da se boste lahko kaj prida sprehajali, saj tam namreč ni nobenih sprehajalnih klopi (seveda, zakaj pa bi bile, saj je dostop do parka itak nemogoč ali pa prepovedan).
In kaj je s samo razporeditvijo teh zastav? Nacionalni simboli so namreč razvrščeni v naslednjem zaporedju: Slovenija, Avstrija, Belgija, Ceška, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, [panija, Švedska in Velika Britanija. Ce si vrstni red preberete še enkrat, vidite, da tukaj pravzaprav ni nobenega pravila. Zastave niso razvrščene po abecednem redu, prav tako ne po priljubljenosti, pa po njihovih zaslugah za vstop Slovenije v EU tudi ne, prav tako ne po njihovi velikosti, tudi po nekem geografskem vzorcu ne, skratka, v njihovi razporeditvi ni zaznati nobenega razumskega načela.
Kaj je torej poanta tega Evroparka? Pojma nimam. Oziroma, če se izrazimo malce žabarsko, je to novo Evro-čudo: kr' neki.
Gregor Attč
Cerkvenjak • Pevska revija
Nastopilo devet mladinskih zborov
V petek, 28. maja, sta Obmo~na izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti iz Lenarta in OŠ Cerkvenjak - Sv. Andraž v sodelovanju z območnimi izpostavami Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in občino Cerkvenjak organizirali 6. medobmočno revijo mladinskih pevskih zborov.
Revija je potekala v kulturnem domu v Cerkvenjaku, na njej je nastopilo 9 mladinskih pevskih zborov: OŠ Majšperk, ki ga vodi Stanka Erjavec, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki ga vodi Milena Trojner, OŠ Tomaž pri Ormožu pod vodstvom Dalibora Benedika, OŠ Sv. Trojica pod vodstvom Boža Čobca, OŠ Šmartno na Pohorju pod vodstvom Mladena Ravnikarja, OŠ Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanic, OŠ
Ormož pod vodstvom Alenke Šalamon, OŠ Lenart pod vodstvom Marine Zimic in OŠ Miklavž pri Ormožu, ki ga vodi Leon Lah.
Revijo je strokovno spremljala mag. Dragica Žvar. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OŠ Cerkvenjak — Sv. Andraž prof. Mirko Žmavc in cerkvenjaški župan Jože Kraner, ki je vsem zborovodjem podelil zbornik obcine Cerkvenjak "Podobe kraja".
Zmago Šalamun
Ptuj • Koncert Ptujskega noneta
Gostje - pevci z Brača
Prejšnjo soboto se je v viteški dvorani na ptujskem gradu predstavil Ptujski nonet, ki deluje v okviru Območne obrtne zbornice Ptuj.
Vokalna skupina deluje že skoraj trideset let, vendar je v novi zasedbi od leta 2000. Leta
2002 je vodenje noneta prevzela Klavdija Zorjan Škrjanec.
Tokrat se je zbor predstavil s
Pevski zbor Supetrus z Brača.
Foto: FI
slovenskim programom, od slovenske romantike do sodobnosti. Zapeli so pesmi Frana Gerbica, Rista Savina, Zorka Prelovca, Pavla Šivica, Marjana Gabrijelcica, Alojza Srebotnjaka in Walterja Lo Nigra. Nonet, ki je na lanskem koncertu nastopil še kot sekstet, je tokrat zapel kot septet (pocasi bodo resnično nonet), sam je še prvi tenorist. Pevce odlikuje dobra vokalna tehnika, dober sluh in muziciranje. Peli so zahteven program, s številnimi harmonskimi pastmi, ki so jih intonančno dobro rešili, petje je bilo tudi glede dinamike in agogike pestro. Nekatere od pesmi v programu pa polneje zazvenijo v večji pevski zasedbi (Rožmarin, Pri ljubem). Za manjšo pevsko zasedbo je sploh težko izbirati program,
Ptuj • Območno srečanje literatov
Največ jih piše poezijo
Zadnjo majsko soboto, 29. maja, je bilo v Narodnem domu na Ptuju, v organizaciji Ol JSKD Ptuj, Območno srečanje literatov. Letos že četrtič, kar daje slutiti, da je svet literature, kljub sodobni avdio in video tehniki ter računalništvu, še vedno živ in vabljiv tudi za mlade.
Literarna delavnica, vodil jo je David Bedrač, slavist in uveljavljen slovenski pesnik mlade generacije, ni ponudila recepta ali odgovora kaj in kako pisati. Je pa opozorila na najpogostejše napake in skupaj z Davidom so udeleženci delavnice iskali poti, kako se jim v bodoče izogniti. Delavnica je dala možnost tako prebiranju del udeležencev kot konkretnemu ustvarjanju na določeno temo in medsebojni izmenjavi izkušenj in zagat pri pisanju.
"Mladi veliko razmišljajo o sebi in svetu okrog sebe. Ustvarjanje udeležencev letošnje delavnice je na visokem nivoju,
Foto: Nap
Kresanje mnenj med Ines Škvorc, Davidom Bedračem in Janom Šmarčanom (od leve).
Ptuj • Širjenje znanj o RK
Mladi za humanost
V tednu RK je na Ptujskem potekala vrsta aktivnosti. Po šolah so izvedli tradicionalne sprejeme mladih članov RK, že po tradiciji pa je Območno združenje RK Ptuj pripravilo tekmovanje ekip osnovnih šol o širjenju znanja o Rdečem križu.
Ekipa OŠ Trnovske vasi je za prvouvrsčeno zaostala le za pol točke. Priznanje jim je izročila Mimica Korpar.
nasploh je izbira programa najpomembnejše delo zborovodja. Slišali smo kar dosti pesmi, ki jih ima še v rednem programu tudi druga moška pevska skupina.
Ptujski nonetovci so tokrat v goste povabili mešani komorni zbor Supertus iz Supetra na Braču, ki ga vodi Tomislav Ver-šič. Bračani so predstavili Or-landa di Lassa, Matzovi priredbi dveh pesmi dubrovniške renesanse, Zaninovičevo priredbo kolednice iz Bola na Braču, Co-settov Čardaš, Gregorijanski koral, ob spremljavi klavirja pa Županovičevo Slavo iz hrvaške maše in Steva Dobrogosza Kirie. Za dodatek je moški del zbora kot dalmatinska klapa zapel dalmatinsko ljudsko, ki iz grl Dal-matincev posebej lepo zazveni. Kot mešani zbor pa so se gostje potrudili tudi s slovensko ljudsko pesmijo.
Številno občinstvo, ki je napolnilo viteško dvorano na ptujskem gradu, je doživelo čudovit pevski večer, pevci noneta pa so poslušalce počastili še s tremi dodatki, eno pesem so namenili tudi svojim gostom z Brača.
Franc Lačen
glede na to, da so na začetku. Všeč mi je, da so dostopni za nove poglede in rešitve, se ne zapirajo vase. Želijo videti kaj ustvarjajo njihovi vrstniki," je ocenil "mlado" literaturo David Bedrač. Na vprašanje, zakaj jih večina piše poezijo, pa je odgovoril: "Poezija na prvi stopnji ustvarjanja je na videz preprostejša, potrebno je manj energije, je stvar trenutka, medtem ko je za pisanje daljših proznih tekstov potrebno več discipline, potrpljenja in poznavanje literarne teorije."
Zanimanje literarnih ustvarjalcev za tovrstna srečanja je veliko in na razpis se jih na leto odzove deset in več. Zato na ptujski izpostavi sklada za kulturo razmišljajo, da bi v novi sezoni uvedli mesečna srečanja literarnih ustvarjalcev in tako zagotovili kontinuirano strokovno spremljanje te dejavnosti, saj kot je rekel David Bedrač, so mnogi prehitro zadovoljni s svojimi izdelkom, drugi pa prehitro vržejo puško v koruzo.
Nataša Petrovič
Letošnje je bilo že četrto. Udeležilo se ga je 12 ekip osnovnih šol s Ptujskega. Zmagala je ekipa OS Ljudski vrt, druga je bila ekipa OS Trnovske vasi, tretja pa Jursin-cev. Sledile so ekipe osnovnih šol Majšperk, Mladika, Dornava, Cerkvenjak (podružnična šola OŠ sv. Andraž), Cirkovce, Podlehnik, Žeta-le, Sela in Leskovec. Mimica Korpar, ki vodi mlade člane RK v Območnem združenju na Ptuju, je pohvalila znanje mladih. Pogreša pa, da na nekaterih osnovnih šolah ne kažejo zanimanja za dejavnost Rdečega križa, skozi katero v mladih raste čut za humanost.
Mladi člani RK s Ptujskega so bili uspešni tudi v okviru evropske kampanje RK o varnosti v cestnem prometu, v katero je vključenih 25 nacionalnih društev RK. Na temo "Pazi, samo eno življenje imaš. Pazi, kako z njim ravnaš" so ustvarjali likovna dela, najboljša so javnosti predstavili na državni razstavi v Ljubljani ob svetovnem dnevu zdravja. Ana Šmigoc iz OŠ Cirkovce in Jana Petek iz OŠ Dornava sta bili nagrajeni z vikend paketom na Debelem rtiču, razstavljali pa sta še Sara Kuncnik iz OŠ Juršin-ci in Jana Harb iz OŠ Mladika.
Foto: MG
Ptuj • Festival komornega gledališča
Doslej Že sedem predstav
Prejšnjo sredo se je s predstavo Cafe Amoral Arthurja Schnitzlerja v izvedbi ptujskega gledališča pričel letošnji, Že tretji slovenski festival komornega gledališča pod imenon Skup 3.
Erotično melodramo v desetih prizorih, ko se pred nami odvije radoživi vrtiljak ljubezni in spolnosti, je režiral Rene Mau-rin.
Pred tednom dni se je predstavilo Prešernovo gledališče Kranj z dramo Marka Ravenhilla Nekaj eksplicitnih fotk v režiji Eduarda Milerja, ki govori o človeku, ki je zaradi poskusa umora v zaporu preživel 20 let, po vrnitvi na svobodo pa se za glavnega junaka prične pravi vrtiljak presenečenj.
V	petek smo si ogledali Mc Phersona Dublinsko zgodbo v režiji Tomija Janežiča. Glavni junak zgodbe je zapiti lastnik pogrebnega podjetja, ki ga na sveti večer obišče hčerka, da bi ga odpeljala k materi, ki umira. Mož pa se ta večer ob hčerki in vajencu sooči s svojimi strahovi in grehi — zasvojenostjo, neodgovornostjo, sebičnostjo in krutostjo. Uživali smo v igri Johna — Borisa Cavazze.
V	soboto so na ptujski oder po desetih letih stopili domačini:
mh
Foto: Damjan Svarc
Vida Breže in Jure Ivanušič v predstavi Cafe Amoral.
Vojko Belšak, Tadej Toš, Nenad Tokalič in Ormožanec Gregor Geč z režiserjem Samom Strelcem in Eugeneom lonescom, oziroma z njegovo anti dramo (komedijo) Plešasto pevko. (Kot študentje so to igrali na Ptuju). Predstava je produkcija Drame SNG Maribor.
Zgodba — če ta sploh je — se odvije v angleškem meščanskem stanovanju, kjer se zakonca Smith srečata z družinskima prijateljema, zakoncema Martin. Obisk povezuje služkinja Mary, ob njej se pojavi še naključno mimoidoči Poveljnik gasilcev, ki po mestu išče požar. Teksta pravzaprav ni, vse je na režiserju in igralcih, dobro so opravili.
V	nedeljo so nastopili Novo-goričani z dramo Samuela Be-cketta Čakajoč Godota v režiji Vita Tauferja. Edino upanje Vla-dimirja in Estragona, da bo Godot prišel, da bosta osvobojena, da bosta odrešena.
V	ponedeljek Eugene lones-co Učna ura in ponovno režiser Vito Taufer, tokrat s Slovenskim mladinskim gledališčem, komična drama, ko se sprva zadržan, celo do boječnosti ustrežljiv profesor kaj kmalu spremeni v pra-
vega tirana, ko se v učenkinem znanju prikažejo prve razpoke neznanja.
V	torek so nastopili Tržačani in režiser Dušan Mlakar s Protestom i Avdienco Vaclava Havla.
Včeraj smo videli Alfreda de Vignyja Chatterton v režisji Die-ga de Bree in SNG Drame Ljubljana.
Danes bodo nastopili Celjani z Dokazom Davida Auburna, festival pa bodo zaključili igralci Mestnega gledališča ljubljanskega v petek s Kloni Caryl Chur-cill.
V	soboto bo zaključek festivala ob 20. uri s podelitvijo nagrad strokovne žirije in publike. Strokovno komisijo letos sestavljajo: Matjaž Latin, režiser, Mirjana Šojinovic, igralka, in Pavo Marin-kovic, dramaturg in dramatik.
Zaključno prireditev bo vodil Dušan Vaupotič Dule (Kleščar), znani lik iz monodrame in oddaje Tistega lepega nedeljskega popoldneva RTV Slovenija. Natopila bo tudi komorna jazzov-ska skupina Bossa de Novo, ki se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi.
Franc Lačen
Sela • Šola potrebna temeljite prenove
Za fasado pa vse razpada
Osnovno šolo v Selih obiskuje 50 učencev nižje razredne stopnje, zaradi uvedbe devetletke zdaj razdeljenih v pet generacijskih razredov.
Stavba od zunaj ni nič posebnega; ob njej je urejeno in zavarovano igrišče, na šipah oken "cvetijo" veliki papirnati cvetovi, nekoliko (ampak še ne kritično) "cveti" tudi fasada, očitno "od-cvetelo" pa je že vse ostalo; od lesenih okenskih okvirjev do škripajočih lesenih podnic v notranjosti, ki se menjujejo s kosi linoleja in zlizanimi kamnitimi tlemi ter oškrbljenimi stopnicami, ki jih v višje nadstropje spremlja razmajana lesena ograja. Kakšne posebne opore ravno ne nudi; če bi se nanjo v otroški razigranosti malo bolje naslonili dva ali trije kratkohlačniki, bi pameten človek nikoli ne stavil, da bo zdržala. Še priljubljeno drsanje po šolskem hodniku, ki sicer ni vzgled obnašanja pridnih
učencev (ampak — roko na srce — kdo med nami si tega ni privoščil, takoj ko je učiteljica obrnila hrbet?!), ima v tej šoli svoje pasti; prvič je dober spust glede na različno "sestavo tal" zelo težko izvesti, drugič pa se morebitni padec po kamnitem podu lahko konča s precej hujšo poškodbo, kot je kakšna okrogla in sijoče modra buška.
Čeprav se morda sliši tako, pa namen dosedanjega opisovanja ni v zagovarjanju otroških norčij. Tudi če bi se mali šolarji obnašali povsem po strogih pravilih, kar je vseeno utopično pričakovati, skriva šola v svojem nedrju številne pomanjkljivosti. V učilnicah ni vode, stavbno pohištvo je tik pred razpadom, obnavljati ga ni več možno, neustrezna je
Foto: SM
Na zunaj je {olska zgradba videti kar v redu.
Lesena ograja ob stopnicah iz pritli~ja v prvo nadstropje je bolj za okras kot pa za varnost.
tudi kuhinja, celoten vodovod in sanitarije pa so mala katastrofa.
Korenita adaptacija šolske zgradbe bi po finančnem izračunu, ki ga je pred dvema letoma pripravilo podjetje TMD iz Ptuja, stala nekaj čez 132 milijonov tolarjev Čeprav se o nujni obnovi šole govori že od leta 1999, je veliko vprašanje, kdaj jo bo dejansko dočakala. Videmski svetniki se v svojih pogovorih o nadaljnjih naložbah namreč niso mogli odločiti, kaj je nujnejše, ali izgradnja vrtca v Vidmu ali obnova te šole, zato so nameravali odločitev preložiti na rav-
nateljico Marijo Šmigoc, ki naj bi ocenila, čemu dati prednost: "Na takšno dilemo ne morem dati odgovora, ki bi ga radi slišali. Oboje, tako vrtec kot šolo, je skrajno nujno rešiti takoj, saj oba delata v približno enakih razmerah! Na vse skupaj smo opozarjali že dolgo časa, stanje pa se samo še slabša!"
Po zadnjem obvestilu ministrstva za šolstvo, znanost in šport je v programu državnega soinve-stiranja prednost dobil videmski vrtec.
Od tod in tam
Borl • Nedelja z Mladimi veseljaki
Foto: Fl
V	nedeljo so v dvorani borlskega gradu pripravili svoj letni koncert Mladi veseljaki iz Cirkulan, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Cirkulane. Vokalno skupino od letošnjega januarja vodi Franc Lačen. Za koncert so pripravili deset pesmi slovenskih in hrvaškega skladatelja: Antona Hajdriha, Sama Vremšaka, Dinka Fie, Lo-vra Hafnerja, Emila Adamiča, Zorka Prelovca, Davorina Jenka, Jožeta Leskovarja in Pavleta Kernjaka. Vokalna skupina, tokrat je nastopila v zasedbi noneta (sicer jih je enajst), se je predstavila s čistim in polnim tonom, lepo dinamiko in muziciranjem, pri pesmi Po jezeru pa je pljusknil val in se je čoln nekoliko zamajal.
Dvorana borlskega gradu daje vokalnim skupinam prijetno akustiko, po svoji urejenosti pa seveda ne daje najbolj prijetnega občutka, kar pa poslušalcev, ki so tokrat dvorano na borlskem gradu napolnili do zadnjega kotička, ni motilo. Mladi veseljaki pa so poslušalce nagradili z dvema dodatnima pesmima.
V	goste so tokrat povabili tamburaše iz Cirkulan, kijih vodi Boštjan Polajžer in so tudi člani Kulturnega društva Cirkulane. Skupina goji poustvarjanje ljudskega izročila, v svoji okolici so poiskali tradicionalne tamburaške vize, pete pesmi pa so priredili za tamburaško rabo. Priredbe je napisal v glavnem Boštjan Polajžer sam. Tokrat so predstavili devet pesmi.
Fl
Juršinci • "V {olo na zabavo"
Foto: Slavko Fegus
V torek, 25. maja, so učenci in učitelji OS Juršinci organizirali dan šole, kije letos potekal pod naslovom "V šolo na zabavo". Pričel se je s pozdravom ravnateljice Jelke Svenšek. Učenci so življenje in delo šole prikazali v obliki razstav, interesnih dejavnosti, športniki so nastopili z akrobatiko, folklora je prikazala venček ljudskih plesov, učenci so risali na asfalt, obiskovalci so bili postreženi s pecivom, ki so ga v šoli spekli učenci sedmega razreda devetletke. Veliko zanimanje je vzbudila modna revija. Ker je bil učenec OS Juršinci tudi Janez Puh, so kot gostje na dnevu šole sodelovali člani društva Janeza Puha s svojimi jeklenimi konjički, zbranim pa je Alojz Horvat spregovoril tudi o čebelarstvu.
Zmago Šalamun
Cirkovce • Mlade likovnice na Pojskem
Mentorica likovne vzgoje Tatjana Novak na oS Cirkovce je poslala na likovni natečaj pod okriljem poljskega komiteja za Unesco tri barvne grafike učenk Karine Mo-horko, Maje Jurtela in Mateje Rodošek iz 7. razreda de-vetletke. Komisija je izbrala učenke in jih nagradila z vabilom na otvoritev 14. mednarodnega otroškega umetniškega festivala v Golienow na severu Poljske. Tja so odpotovale v spremstvu mentorice 29. maja, vrnile pa se bodo 5. junija. Tam bodo v družbi otrok iz Madžarske, Srbije in Crne gore, Litve, Indonezije in Poljske.
M. J.
Ormož • Klepet s Sašo Ozmec
Varuška na potovanju
Saša Ozmec, prikupna 26-letna Ormožanka, je sicer absolventka na fakulteti za Socialno delo v Ljubljani, vendar jo njen nemirni vodnarski značaj vedno znova vleče v daljave. Za to je našla zanimivo možnost. Svojo ljubezen in skrb za otroke je križala s potovanji in postala varuška na poti.
Svoj letošnji rojstni dan je praznoval kar nekajkrat. Najprej s prijatelji in družino svojega varovanca v Ameriki in potem še nekajkrat doma. V Philadelphiji, od koder se je nedavno vrnila, je po pol leta začutila, da je to zadnje takšno potovanje. Pa kaj še, že po nekaj dneh bivanja doma razmišlja, kam bi jo lahko vodila pot po diplomi.
Ta je naenkrat postala pomembna, saj bi s tem koščkom papirja lahko ostala v Ameriki in počela to, o čemer pri nas ne upa niti sanjati. Lahko bi bila varuška v vrtcu. "Od malih nog sem bila vedno zraven, kjer so bili otroci. Več let zapored sem pazila otroke v zdravstveni koloniji v Punatu. Ko sem pri 18 letih prvič potrebovala denar, je bilo čuvanje otrok najlepše delo. Z 19 leti sem šla čez poletje za tri mesece v Anglijo za varuško. Živela sem na vasi po imenu Ewersly, obdana s travniki, gozdovi, ribniki. Naslednje leto pa v Nemčijo, Berlin." Ko je enkrat okusila možnost tovrstnega spoznavanja sveta, ji niti trdni načrti, da bo sedaj dokončala študij, niso pomagali. Pravzaprav je prav na oglasni deski fakultete našla majcen listek, na katerem je pisalo, da grško-slovenska družina potrebuje varuško v Philadelphi-ji. Takrat je šla na vrat na nos za tri mesece. Ko se je vrnila domov, pa je že po enem mesecu prišlo pismo, da brez nje ne morejo in naj pride nazaj, tokrat za leto dni.
Kako postati varuška v tujini?
^"Vse smo urejali preko agencije za varuške, teh je kar nekaj. Za varuško potrebuješ tri priporočila, lahko od katerega svojih profesorjev, dobrodelnih organizacij, družin, pri katerih si že delal. Treba je imeti izkušnje pri varstvu otrok in v prijavi navesti vsaj tri otroke z naslovi, telefonskimi številkami, kajti vse navedbe se preverjajo. Opraviti je treba tudi veliko razgovorov in izpolniti okrog 25 listov vprašalnika. Večina vprašanj je zelo osebnih, veliko sprašujejo o dro-gah. Podobno proceduro doživlja tudi družina v Ameriki. Na krajši intervju pride predstavnica agencije, pogleda sobo, kjer bo varuška živela, preceni, ali je dovolj urejeno, varno." Družina, pri kateri je Saša čuvala ma-
Sasa že sanjari o Franciji ...
lega Niklasa, je za posredovanje agencije plačala 5000 dolarjev. Pa se je kasneje izkazalo, da kup reči ni bilo prav dobro urejenih — od letalskih kart do zdravstvenega zavarovanja, zato je treba na te reči biti pozoren še doma, kajti kasneje se jih da urediti le z doplačili ...
Varuške zaslužijo 140 dolarjev na teden za 45-urni delovnik. Pripadata ji tudi vsaj dva prosta vikenda na mesec. Seveda pa se vse ureja z dogovori in z dodatnimi deli je mogoče zaslužiti tudi več. Varuški mora družina zagotoviti lastno sobo, poskrbljeno mora biti tudi za hrano in pijačo.
Pred odhodom je na agenciji morala položiti 500 dolarjev depozita kot garancijo, da bo za varuško ostala eno leto, da se bo po izteku dobe zares vrnila domov in da bo opravila 72 ur kakšnega tečaja. Kot večina se je, po peripetijah s španščino, odločila za angleški jezik. Saša se je spoznala z več varuškami iz različnih dežel in nekatere so se nad svojo situacijo tudi pritoževale. Pogosto zato, ker so dekleta prišla v tujino z nerealnimi pričakovanji. Njene izkušnje so le pozitivne, vzhičena je nad svojim načinom življenja čez lužo in odprtostjo tamkajšnjih ljudi. "Treba pa se je zavedati, da te v družini rabijo,
V Ameriki je veliko zelenih površin in otroških igrišč, kjer se je z otroki prijetno igrati. Na sliki igrišče na Walnutstreet v Philadelphiji, kjer sta Nikolas in Saša preživela veliko časa ...
da jim pomagaš in ne moreš pričakovati, da te bodo ujčkali. V Anglijo sem šla premlada, sicer sem bila pridna, naredila sem vse, kar je bilo potrebno, še več, ampak sem potrebovala dodatno pozornost, naklonjenost." Varuška je dolžna skrbeti za otroke in postoriti vse, kar je v zvezi z njimi. Treba jih je nahraniti, oprati oblačila, zlikati, skrbeti za sobo, jih kopati, dati v posteljo, voziti v vrtec. Saša je čuvala le enega otroka, ki je tri dopoldne-ve na teden preživel v vrtcu. Ponekod pa jih je tudi več, vendar je navadno doma le eden, ostale pa je treba le razvoziti v šolo ali v vrtec. Tako varuškam ostane dovolj časa za spoznavanje okolja in ljudi.
Varuška za mirno kofetkanje
Motivi, zakaj nekdo najame varuško, so zelo različni. V Angliji je gospa želela imeti nekaj časa za sebe, ob številnem osebju si je lahko privoščila tudi varuško. "Da lahko pol ure pije kavo, če se ji zljubi. Imela sem občutek, da sem nekoristna. Ko te pri nas nekdo najame za varuško, je treba ogromno delati, tam pa sem bila ves čas le zato, če bi me slučajno potrebovali. Izkušnja iz Nemčije, pa je drugačna. Mama ni vzdržala sama vsega dela z dvema otrokoma, zato sva jih pazili skupaj. Ena je kuhala, druga jih je pazila in tako sva kombinirali. V Ameriki pa so me nujno potrebovali, ker sta bila oba starša v službi od 9.00 do 18.00." Saša pripoveduje o ameriških navadah in pravi, da otroci in starši ne preživijo nič časa skupaj, da jih dejansko ne more obsojati, kako slabo jejo in nezdravo živijo, saj nimajo časa. Družina, pri kateri je živela, je bila evropska, zato so se dokaj zdravo prehranjevali, hodili so celo po svežo zelenjavo na farmo. "Moja izkušnja je dobra. Američani, ki tam živijo svoje življenje, pa sploh nimajo lahkega življenja. Tam se ne bi
ustalila, sploh pa tam ne da bi imela družine. To ni to, kar pričakujem od družinskega življenja." Saša ima zares veliko izkušenj in ve tudi, kako je z razmerami v Sloveniji. ^"V ormoški občini so me ljudje zelo težko plačali, čeprav so vedeli, da ne morem otrok čuvati zastonj. Že v Ljubljani je standard drugačen, pogosteje si starši privoščijo varuško zvečer, da imajo čas zase." Razliko med tujino in Slovenijo Saša vidi tudi v tem, da ženske v tujini ne zmorejo vsega same. Pri nas še vedno same uredijo vse — službo, otroke, gospodinjstvo in varuško najamejo le v času svoje dejanske odsotnosti. ^"V Ameriki je vse odšlo tako daleč, da oba starša z enim otrokom ne znata organizirati osnovnih reči in zganjata celi cirkus in teater okrog tega, da imata enega otroka. Za njih je odhod v supermarket ali priprava obroka čez vikend skoraj projekt življenja. Lahko so super starši, ampak dejansko ne zmorejo nič! Pri nas je samoumevno, da z otrokom skočiš v trgovino. V Ameriki je nakupovanje veliko delo. Zganjajo teater okrog vsega, kar počnejo, vse si zapisujejo v planerje, usklajujejo, pa je potem še polomija."
V	Ameriki je življenje drugačno
V Ameriki je življenje polno, pravi Saša. "Povsod sem bila dobrodošla, dobro sprejeta. Enostavno je bilo funkcionirati, imela sem občutek, da imam kontrolo nad svojim življenjem. Pri nas je v vsakdanje življenje treba vložiti veliko truda, tam je lahko-tnejše." Del kulture je izjemna prijaznost, ki je pogosto le fasada, kljub temu se je z družino lahko pogovorila vse, kar je bilo potrebno. Philadelphijo je osvojila peš in s kolesom, saj je živela v majhni mirni ulici, 10 minut hoje do centra. Lokacija je bila idealna za kino, ples, srečevanje. Zelo všeč ji je bila navada, ko v lepem vremenu med 12.00 in 14.00 domala vsi kosijo zunaj, na trgih in parkih. To se ne da primerjati z našimi menzami. Pri bolje plačanih delovnih mestih se ljudje dobro zavedajo, da delo mora biti narejeno in si lahko za kosilo privoščijo daljši odmor, zaradi katerega pa ne bodo šli domov ob 18.00 ampak ob 18.30.
Amerika je tudi dežela velikih razlik. Brezposelnost se ji ni zdel tak hud problem kot pri nas. Saša pravi, da so vsi ljudje, ki jih je spoznala, imeli zaposlitev. Ljudje imajo skrajno bizarne posle, ki so sicer slabo plačani. Brezdomci zares spijo na cestah nad odprtinami, kjer piha topel zrak. Vsaka trgovina ima varnostnike.
V	mestu se prepletajo kulture iz vsega sveta. Razlike med temnopoltim in belim delom mesta so še vedno zelo očitne, oba svetova pa loči Sauthstreet. Zaradi številnih kultur so ljudje po njenih izkušnjah tudi zelo tolerantni do marginalnih skupin, drugače mislečih, verujočih ali spolno orientiranih.
viki kiemenčič ivanusa
Od tod in tam
Veržej t 42. Ostercev večer
V Domu kulture Veržej so minulo soboto pripravili ze 42. Ostercev večer, ki ga v spomin na rojaka in skladatelja Slavka Osterca v Veržeju pripravljajo od leta 1963. Na tokratnem večeru, ki so ga poimenovali Večer slovenskih samospevov, so se predstavili sopranistka Andreja Zako-njšek, pianistka Nataša Valant (na fotografiji) ter mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer pod vodstvom Romane Rek Gnezda. Andreja Zakonjšek je diplomirala na oddelku za glasbeno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, nato pa še na univerzi za glasbo in dramsko umetnost v Gradcu. Profesionalno glasbeno pot je pričela v Operi in baletu SNG Maribor, tokrat pa je ob spremljavi pianistke Nataše Valant zapela pesmi skladateljev Josipa Ipavca, Slavka Osterca, Rista Savina in Antona Lajovica. (Niko Šoštarič)
Ptuj t Večer kratke proze
Festival evropske kratke zgodbe je tudi v Sloveniji vključil osem mest, kjer so ljudje spoznavali kratke zgodbe in njihove avtorje. V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju sta se na večeru kratke proze, ki je bil 27. maja, predstavila pisatelja Lenart Zajc in Dušan Šarota, pogovor je usmerjala Jelka Ciglenečki. Slovenska kratka zgodba je trenutno v vrhu evropske kratke zgodbe. Lenart Zajc je prebral zgodbo Trije možje in Evropa, ki je nastala okrog prvomajskih počitnic, odlomek iz svoje zgodbe Tiha hiša pa je prebral prekmurski pisatelj Dušan Šarota, ki si prizadeva biti del te velike prekmurske pripovedi. Pisatelja sta tudi povedala, da je kratka zgodba najmanj tako zahtevna kot roman, morda je tudi v tem razlog, da tako malo slovenskih pisateljev piše kratke zgodbe. (MG)
Ptuj t Srečanje cerkvenih pevskih zborov
V nedeljo, 16. maja, se je na tradicionalnem srečanju v cerkvi Sv. Petra in Pavla na Ptuju zbralo 11 mešanih cerkvenih zborov ptujske in završke dekanije: Sv. Peter in Pavel na Ptuju ter Sv. Jurij in Sv. Ožbalt s Ptuja, Sv. Barbara iz Cirkulan, Sv. Andraž iz Leskovca, Sv. Marjeta niže Ptuja (na fotografiji), Sv. Vid pri Ptuju, Sv. Doroteja v Dornavi, Sv. Marko niže Ptuja in Sv. Trojicav Halozah. Po skupni pesmi se je vsak zbor predstavil samostojno. Na koncu so se spomnili lani preminulega dolgoletnega sodelavca, orga-nista in pevovodje Mira Muleja, kije vodil zbor pri Sv. Marjeti. (AK)
Foto vki
Predstavljamo vam • Renault megane CC
Kabriolet s panoramsko streho
Renault izdeluje megan coupe cabriolet, oznaka CC pa označuje tudi Peugeotova primerka s trdo zložljivo streho. Če se boste zmotili, vas bodo na Renaultu takoj vprašali, kako neki bi odreagirali pri Mercedesu, či bi namesto SLK-ja želeli kupiti merecedesa CC. Seveda ima Renault prav, a vse te omenjene oznake označujejo enak tip avtomobila. Toda natančen pregled Renaulta v enem pogledu vendarle postavlja v pionirsko vlogo, kajti streha je pri coupe-cabrioletu prekrita s steklom.
Včasih kabrioleti in roadster-ji niso bili uporabni celo leto, večina lastnikov se je na primer vozila le v sončnem vremenu, skoraj nikoli z zaprto streho. Razlog je v občutkih tesnobe, ko se voziš v majhni črni kabini - kot bi sedel v šotoru. Trend se zdaj giblje v dve smeri. Pristaši tekstilnih streh obdajo notranje plasti s svetlo barvo, Renaul-tov megane coupe - cabriolet pa je prvi predstavnik kabrioletov s steklom prekrito trdo streho. Resda se da z roleto pripekanju sonca odreči, če to želite, v bolj mrkem vremenu pa zna dodatna svetloba s stropa "občutno povečati potniško kabino". Kakorkoli že, streha je električno zložljiva, vsa stekla so električno pomična, tako da se preobrazba iz kupeja v kabriolet in obratno lahko zgodi, ne da bi bilo treba izstopiti. Od oblike avtomobila je odvisna tudi velikost prtljažnika: ko je coupe, je ta dokaj velik, skoraj 500 litrov; ko je kabriolet, pa ga je za manj kakor dvesto litrov.
Megane coupe cabriolet je šti-risedežni kabriolet, namenjen predvsem udobnemu križarjenju. Renault jasno zavrača, da bi imel avto kakšne športne lastnosti. Za udobna križarjenja po podeželju, rivieri in mestnemu
nastopaštvu je še najprimernejši dizelski motor; v tem avtomobilu je na voljo znani 1,9-litrski dCi s 120 KM in 300 Nm. Druga dva motorja v ponudbi sta bencinska agregata: 1,6 16 V s 115 KM in 152 KM ter 2,0 16 V s 136 KM in 191 Nm. Slednja motorja je moč naročiti tudi s štiristopenjskim avtomatskim menjalnikom.
Ostale različice megana je Euro NCAP ocenil s petimi zvezdicami za varnost. Te ocene se seveda ne da prenesti na tako samosvoj megane, lahko pa smatramo, da je varnostna zasnova karoserije do neke mere podobna (morda pa bo ta "CC" prvi kabriolet z odlično oceno).
Kakorkoli že: v serijsko opremo spadajo čelne in stranske varnostne blazine ter varnostni blazini, ki se sprožita iz sedal prednjih sedežev, da bi preprečila zdrs telesa pod varnostnim pasom (podmorniški efekt). Logično manjka zaščita glav (okenski varnostni vreči). Pri prevračanju varujeta serijska fiksna varnostna loka, namešče-
na za glavi zadnjih potnikov, za doplačilo pa sta na voljo samodejno izvlečljiva loka. Sistem dinamičnega nadzora stabilnosti vozila ESP je tudi na seznamu doplačil (dobrih 160 tisoč SIT).
Na voljo so tri izvedbe notranjosti:
-	authentique,
-	dynamique in
-	privilege
ter dva paketa opreme:
-	confort in
-	luxe.
Če se odločite za ambient authentique, imate na voljo le paket confort, ki serijsko vsebuje centralno zaklepanje, potovalni računalnik, meglenke, elektriko za stekla in ogledala, vso varnostno opremo in ročno klimo pri 2,0 in 1,9 dCi motorjih. Za avtoradio s predva-jalnikom zgoščenk, samodejno klimo, tempomat, poklopljivi ogledali in kartico za prostoročno odklepanje/zaklepanje morate doplačati ali pa se odločiti za paket luxe. Ksenonski žarometi, zaščitna mreža proti prepihu od zadaj, ESP, sistem nadzora tlaka v gumah ... so na seznamu doplačil v obeh paketih opreme.
Pripravil: Mihael Toš

Rabljena vozila
TIP	I
DAEWOO NUBIRA1,6SX DAEWOO NUBIRAWAG. 1,6 R THALIA 1,4 16V AIR MERCEDES Al 60 AVTOM. MERCEDES Al 60 DIZEL RCLIO 1,2 RCLIO 1,2 16VDYN. RCLIO DYN. 1,2 16V RCLIO DYN. 1,2 16V R LAGUNA EXP. 1,9 DCI R MEGANE 1,6 16V R MEGANE 1,9 DCI R MEGANE 1,6 16V R MEGANE CLASSIC 1,6 16V VW POLO VARIANT 1,6
.ETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
		
		- Brezplačen
1998	980.000	preizkus
1998	990.000	- 105 točk
2002	1.720.000	kontrole
1999	2.320.000	na vozilu
2002	3.490.000	- Tehnična
1995	620.000	kontrola
2002	1.990.000	po 2000
		prevoženih
2003	2.150.000	kilometrih
2002	1.890.000	- Pomoč na cesti,
2002	4.090.000	vleka ali
2003	3.280.000	popravilo
2003	3.590.000	- 3 mesečna
2003	3.290.000	tehnična
2000	1.950.000	garancija
		(za določena vozila)
1998	1.550.000	
RENAULT
Ptuj, OrmoSka cesta 23; tel.: 02/749 35 48; www.petovia-avto.si
Novice iz sveta avtomobilizma
Revoz uvaja nov model
Renault seje dokončno odločil, da bo tovarna Revoz Novo mesto vključena v proizvodnjo enega od njegovih novih modelov. K tej odločitvi je prispevala tudi odločitev slovenske vlade, da bo prispevala vložek v višini deset odstotkov naložbe v nov projekt, ki je ocenjena na 400 milijonov evrov. Revoz načrtuje v okviru tega projekta skorajda podvojiti proizvodne količine, ki naj bi dosegle 210.000 vozil na leto. Povečan obseg proizvodnje bo s seboj prinesel tudi okoli 700 novih neposrednih delovnih mest v Sloveniji, predvsem v dolenjski regiji, in približno enako število delovnih mest pri dobaviteljih delov in storitev.
Vpoklic za cayenne in touareg
Več kot 100 tisoč touaregov in cayennov gre na preventivni pregled. Porsche bo vpoklical40.800primerkov cayenna, narejenih med 1. 10. 2002 in 17. 12. 2003, pri Volkswagnu pa gre za 60.000 touaregov. Vzrok je pokvarjen varnostni pas za zadnjih sedežih. Čeprav gre menda samo za 1000primerkov slabo narejenih pasov, so pri Volkswagnu in Porscheju odločeni najti problematične primerke.
Evropski Ford povečuje proizvodnjo vozil
Zaradi večjega povpraševanja po ford focus C-MAXu je evropski Ford povečal plan proizvodnje. V tem letu bo tako proizvede-nopreko 1,7 milj. vozil, karpomeni 11-odstotno rast proizvodnje glede na leto 2003. To hkrati pomeni 34.000 več proizvedenih osebnih in gospodarskih avtomobilov, kljub veliki konkurenci na počasi rastočem avtomobilskem trgu. Največje povečanje proizvodnje velja pri modelu ford focus in focus C-MAX, ki zanaša 11.200 vozil. Tudi pri modelih fiesta in fusion se število poveča za 7.500 vozil, medtem ko se proizvodnja pri mondeu poveča za 5.000. V segmentu gospodarskih vozil bo končanih 7.000 več modelov transit connect. Povečana proizvodnja bo realizirana v sedmih tovarnah s povečano dnevno proizvodnjo in neprekinjenim delom ob vikendih.
Luca di Montezemolo novi šef Fiata
Nadzorni svet torinskega Fiata je za novega šefa družbe postavil dosedanjega prvega moža Ferrarija Luco Cordero di Mon-tezemola, za njegovega namestnika pa Johna Elkanna, nečaka Umberta Agnellija, ki je umrl v petek. Odločitev, da di Montezemolo prevzame krmilo Fiata, je nekoliko presenetljiva, saj se je pričakovalo, da bo ta funkcija pripadala 28-letnemu Elkannu, ki se je za prevzem vodilne vloge v Fiatu pripravljal že šest let. Di Montezemolo velja v italijanskih poslovnih krogih za enega najboljših managerjev, saj je med drugim tudi predsednik vplivnega združenja industrijalcev Confindustria. Pred nekaj leti so se v javnosti že pojavljala ugibanja, da bi on lahko prevzel Fiat in ga poskusil rešiti iz največje finančne krize od ustanovitve, vendar od tega kasneje ni bilo nič. Nadzorniki Fiata so v upravni odbor družbe imenovali tudi sina Umberta Agnellija, Andrea Agnellija.
Sedem potnikov v petsedežnem touranu
Pri nakupu tourana se je treba odločiti za 5- oziroma 7-sedežno različico. Marsikdo je potem svojo odločitev obžaloval, še posebej, če se je uštel pri planiranju glede številčnosti svoje družine. Kakorkoli že, pri Volkswagnu so sedaj omogočili lastnikom 5-sedežnih touranov, da povečajo število sedežev s pet na sedem. Retrofit so poimenovali oba sedeža s pripadajočo opremo, ki jo v Volkswagnovi servisni mreži vstavljajo v tretjo vr-stopotniške kabine. Cena običajnega kompleta znaša 990 eurov, 1380 eurov je treba odšteti za usnjene sedeže, tej ceni pa je treba dodati še stroške montaže.
Kia praznuje 60 let
Kia Motors Corporation (KMC) ta teden praznuje 60 let obstoja, zato v teh dneh potekajo številne slovesnosti po vseh njihovih podružnicah. Zgodovina najstarejšega korejskega avtomobilskega proizvajalca se je začela pisati leta 1944, ko je bila ustanovljena KIA. Takrat še niso izdelovali vozil, leta 1962 pa so pričeli proizvodnjo tovornjakov K-360. Pomemben mejnik se je zgodil trideset let po ustanovitvi podjetja, saj so takrat, torej leta 1974, izdelali prvo osebno vozilo - poimenovali so ga brisa. Leta 1988 so izdelali prvi milijon vozil, 15 let zatem pa so že bili pri treh milijonih. Vmes so se leta 1990preimenovali v Kia Motors Corporation. Leta 1995 so že imeli milijon izvoženih vozil, istega leta so tudi ustanovili evropsko podružnico (Kia Motors Europe GmbH). V letu 1998, koje Kio zaradi finančnih težav prevzel Hyundai Motor, so dosegli dva milijona izvoženih vozil. Leta 2002, samo 14 let po tistem, ko so izdelali prvi milijon vozil, so proizvedli že deset milijonov vozil. Lansko leto so zgradili prvo tovarno na Kitajskem, ki se ji bosta kmalu pridružili še ena na Kitajskem in ena na Slovaškem, ki so bistvenega pomena za Kiin strateški načrt - biti med petimi največjimi svetovnimi avtomobilskimi proizvajalci do leta 2010. Marca letos so dosegli nov izvozni mejnik, saj so izvozili 67.654 vozil (od tega je 52.806 vozil že prodanih), kar je največ v 60-letni zgodovini Kie. Do leta bo Hyundai-Kia Automotive Group lahko proizvajala več kot pet milijonov vozil na leto, približno tri milijone v Južni Koreji in dva milijona drugod po svetu. Kia do konca leta 2005 namerava doseči 2% tržni delež v Evropi, nova tovarna pa bo še povečala Kiine prodajne številke, saj Korejci do konca leta 2008 načrtujejo prodajo 500.000 vozil letno v Evropi, kar bo zadostovalo za 3% tržni delež, v srednji in vzhodni Evropi pa pričakujejo 5% tržni delež. Prva vozila s slovaških proizvodnih trakov bodo prišla konec leta 2006, tako da bodo leta 2007 že proizvedli 100.000 vozil, od leta 2008pa načrtujejo proizvodnjo 200.000 vozil letno.
Pripravil: Mihael Tos
Iščete svoj stil
Lidija v svetlih in živih tonih
Lidija Rep je doma v Apačah na Dravskem polju. Stara je 27 let, je delavka v Boxmarku v Kidri~evem in mamica enoletnemu Domnu. Ves prosti ~as posveča sinku, njena velika želja pa je, da bi dobila boljšo službo in več zaslužila.
senčili. Poudarila ji je tudi lička in ustnice z lip glosom.
Modni strokovnjaki iz modnega studia Barbare Plavec Brod-njak Lidiji za poletje priporočajo paleto svetlih in živih barv, ki se k novi pričeski še posebej podajo.
V prodajalni Naf Naf so zanjo izbrali svetel hlačni kostim, ki ga dopolnjujejo črte, te pa dajejo Lidijini postavi še posebej lepo silhueto. Suknjič je kratko krojen, zato noge še podaljša. V kombinaciji rdeče barve je dobil sicer klasični kostim aktualni modni pridih.
V Športnem studiu Olimpic bo Lidija vadila v standardnem programu Olimpic. V tem času bo izvajala vaje, ki bodo koristile njeni postavi. Brezplačno bo lahko vadila mesec dni, je povedal strokovni vodja prof. Valdo Čuš.
Z Lidijo Rep je akcija "Iščete svoj stil" vstopila v svoje šesto leto.
MG
Lidija prej ...
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznil<
in pozneje
Za akcijo "Iščete svoj stil" se je Lidija prijavila iz radovednosti, skupaj s prijateljico Vanjo. Obema se je želja izpolnila.
Njena koža je suha in zelo občutljiva, z vidnimi kapilarami in zama-šenimi porami po nosu in bradi. Povrhnjica je suha. V kozmetičnem salonu Neda so ji kožo površinsko očistili, po pilingu pa še zmasirali. Postopek nege so končali z nanosom hranilne kreme, priporočili so ji globinsko čiščenje.
Popust Frizerstva Stanka v juniju
Za novo Lidijino frizuro je poskrbela frizerka Minka Fegus. Lidijini lasje so bilo predhodno trajno kodrani in pobarvani v modro-črno barvo. Po kronskem delu jih je Minka skrajšala, tako da so postali lahko štrleči ali gladki, sprednji poni je skrajšala malo nad obrvmi, kot to narekuje trenutni trend v frizerstvu. Barvo je osvežila, kronski del je predhodno zbelila, zatem ga je prebarvala z oranžno barvo. Ker ima Lidija lase zelo poškodovane, si bo občasno pred pranjem konice namazala z olivnim oljem, ki ga bo pustila delovati pol ure, zatem si jih bo normalno oprala.
Make up je vizažistka Nina [kerlak pričela s korektorjem, z njim je posvetlila temnejše dela okrog oči. Za podlago je uporabilo tekoči puder. Oči je poudarila s temnim črtalom in bakrenimi
Lidija v obla~ilih iz prodajalne Naf Naf
Foto: Črtomir Goznil<
Ptuj • Biseroporočenca Potrč
Ljubezen premaga vse
V soboto, 22. maja, sta biserno poroko slavila Franc in Jožefa Potrč z Mestnega Vrha 107.
Vesele trenutke sta delila s sorodniki in prijatelji. Civilni obred je potekal v dvorani sv. Viktorina, cerkveni, ki ga je vodil župnik Mirko Pihler, pa v cerkvi sv. Jurija, kjer so krstili tudi najmlajšo vnukinjo.
Prvič sta se poročila 20. maja na Vurberku. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje šest vnukov in trije pravnuki. Biseroporočenec je bil kmetovalec, nevesta gospodinja. Njuno življenje je bilo vseskozi povezano z zemljo. Začela sta ta-korekoč iz nič, na zapuščeni zemlji, ki jo je ženinu podarila babica. Vse skrbi in težave sta si znala deliti in jih skupaj premagovati,
četudi je bilo včasih zelo težko. Njuni otroci so ponosni nanju, saj še danes, pri 86 letih, znata prisluhniti drug drugemu. Bi-seroporočenec Franc je še vedno navdušen pripovedovalec, zelo rad se pogovarja, zato je najbolj zadovoljen, če kdo pride na obisk. Včasih je bil vnet čebelar, lovec. Kmetijo sta predala hčerki.
Biseroporočenca Potrč sta srečna in zadovoljna, življenje jima izpolnjujejo drobne vsakodnevne radosti, največ pa je vredno njuno razumevanje, ki sta si ga znala izgraditi tekom šestih desetletij skupnega življenja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Biseroporo~enca Potr~
L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 3. junija do 10. junija 2004.
Vse cene so v SIT.
Naminik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, MiO
Boksar lezi na operacijski mizi. Priprave so v polnem teku.
"Je pacient ze pod narkozo'?' vpraša glavni kirurg asistentko.
"Ne, še vedno ne. Vedno, ko preštejem do osem, skoči pokonci."
***
"Ste pacientu iz sobe 11 vzeli kri?' je doktor vprašal medicinsko sestro. "Sem, toda več kot šest litrov je ni priteklo!' ***
Silvestrska noč v porodnišnici. Otrok končno prijoka na svet. Mati vsa razburjena vpraša: "Koliko je ura?' "Natanko pet minut do polnoči, gospodična!' "Oh, kako sem vesela," je olajšano vzkliknila. 'Moral bo plačati preživnino tudi za december."
Mladi dopisniki
Natečaj Evropa v šoli
v ■■
že več let osnovnošolci sodelujemo v nagradnem natečaju Evropa v šoli. Letos je bilo to še posebno pomembno, saj je Slovenija 1. maja stopila v evropsko unijo. Na nagradni natečaj smo pošiljali literarna dela, fotografije in likovne izdelke. Moja sestra Sara in jaz sva se udeležili nagradnega natečaja na literarnem področju.
Učiteljica nam je predlagala nekaj naslovov. Doma sva s Saro dolgo premišljevali, kateri naslov naj izbereva. Sara je izbrala naslov Rezultat je in ni pomemben, jaz pa Na zmagovalnih stopničkah. Ko smo spise prinesli v šolo, sta mentorici izmed vseh spisov izbrali najina spisa in ju poslali v Ptuj, kjer so opravili regijski izbor. Na tem izboru je komisija ponovno izbrala najina spisa.
Kakšno naključje! Pred prvomajskimi prazniki so naju in mentorici povabili na Ptuj, kjer je bila prisr~na proslava in podelitev priznanj v CID-u. Tam smo tudi izvedeli, da bomo povabljeni na proslavo v državnem merilu v mariborsko gledališ~e. In res. 7. maja smo se odpeljali na to slovesnost v Maribor. Program, ki so nam ga pripravili, je bil enkraten in nepozaben. Bile smo zelo ponosne, da smo lahko prisostvovale tej prireditvi, na kateri smo se zbrali mladi iz vse Slovenije, veleposlaniki razli~nih evropskih držav in mnogi drugi. Zdi se, da sva s Saro šele takrat za~eli razmišljati o pomembnosti vstopa v Evropo.
Sklenili sva, da bova tudi v prihodnje sodelovali na tem nate~aju.
Sara in Barbara Trafela, OŠ Videm
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov:
RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČE-VA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali
BLODNJAK
Poišči v čim krajšem času edino pot, ki vodi skozi blodnjak.
enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 8. junija, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanka ustvarjalčkov iz 21. številke Štajerskega tednika je:
Monika Kovačič, Grajen-ščak 85/a, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI^OŽBA KAlUmTAJJIdA
moíiflém iwjw/newflř veuko
ZA tm
LUBUANA: BTC, HALA A NOTO MESTO: BTC UOTO MESTO MOVA OOEIGA: DBLPDJOVA IH
PORSCHE
CVETOČA POMLAD
V štajerskem tedniku in na Radiu Ptuj
Zacvetite tudi Vi v tej pomladi. OI<usite pomladno barvitost Štajerskega tednika. Preklopite na pomladne frekvence Radia Ptuj. Pridružite se mnogim, ki že vedo, da sta Štajerski tednik in Radio Ptuj najbolj barviti glas naše dežele. Postanite del velike družine bralcev Štajerskega tednika in poslušalcev Radia Ptuj.
Izkoristite ugodnosti namenjene našim naročnikom: U ■ .1
-	20% popust pri malili oglasih,	^t^t^
-	TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave),
-	brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika
(Kakovost bivanja, Gremo na počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika,...),
-	poštna dostava na dom,
-	sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra Aerobike,
-	ugodno kupite knjige založbe IN OBS Medicus po promocijski ceni.
I NAROČILNICA ZA
I	^^ || ^^^K ^
I davčna	^f^	ftf^
I telefon	Radio tednik Ptuj d.o.o. i	f^i
> datum	raičevag !
2250 PTUJ
podpisj
Knjige po izjemnih cenali!
samo za naročnike Štajerskega tednika
M VITAMINI	jUi J^l
1 min'P^..,. m. JW Bnl
y.s^o "I l à 53C 51 r H «>"0 5ir
1.980 SIT 1.980 SIT 1.980 SIT
Naročniki Štajerskega tednika laliko kupite vse jrř^njige po
izredni cenm^^tfíí
I N
MED I C U S
^Í^^í V in ^^ i
J	.	, \	ûsmm	S
_i-IJ^JJJ_lJ AEROBIKE i
nagrajujeta obstoječe in nove naročnike Štajerskega tednika osem brezplačnih obiskov Centra aerobike prejmeta:
Darko Vrbnjak, Nova vas 21, 2281 Markovci
Štefanija Muršic, Trnovci 38, 2258 Sv. Tomaž
nagrajenki prejmeta nagrado po pošti.


Ptuj • 9. srečanje diabetikov Slovenije
Dan, ko so pozabili na sladkor
Zadnjo majsko soboto je na Ptuju potekalo 9. sportno-rekreativno in družabno srečanje diabetikov Slovenije, ki ga je letos organiziralo Društvo diabetikov Ptuj. V 30-letni zgodovini delovanja društva, 30. rojstni dan bo praznovalo 15. novembra letos, je to največja prireditev, ki so jo organizirali.
S svojo dejavnostjo in aktivnostjo sodi Društvo diabetikov Ptuj med najaktivnejša v Sloveniji. Ima blizu 1000 članov iz občin na Ptujskem in Or-mo{kem. Vodi ga Marija Velikonja, ki je povedala, da si sladkorni bolniki z druženjem, gibanjem in pravilnim vodenjem sladkorne bolezni lahko zagotovijo večjo kvaliteto življenja. Le voljo je potrebno imeti, da naredijo mnogo več zase.
Dan, ki so ga slovenski sladkorni bolniki preživeli na Ptuju, ni bil namenjen samo športnim aktivnostim, veliko pomembnejše je bilo druženje, spoznavanje novih prijateljev in okolja, izmenjava izkušenj ter zavest, da v bolezni niso osamljeni, čeprav je telesna dejavnost pri tej bolezni še kako pomembna. Gibanje pomaga urejati krvni sladkor, telesno težo in prispeva k boljšemu razpoloženju, kar je pri zdravljenju sladkorne bolezni zelo pomembno. Zato je bila sobota, preživeta na Ptuju, kjer dobrega razpoloženja ni manjkalo, tudi dan, ko jih ni toliko skrbel sladkor kot druge dni v letu.
Kot je povedal novi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar, se v zvezi skupaj z regionalnimi
Udeležence so nagovorili ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednica Društva diabetikov Ptuj in novi predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije Janko Kušar.
društvi zelo trudijo, da bi ozaveščali javnost o problematiki te bolezni in tudi sicer o pomenu aktivnega življenjskega sloga. Zveza je tudi članica evropske skupnosti. O tem, kakšen ugled uživa, pove tudi podatek, da bo 23. in 24. oktobra letos njena skupščina potekala v Sloveniji. "To je priznanje za naše delo, ki ga bomo ustrezno izkoristili. Sicer pa je naša osrednja skrb, da se bo stanje diabetikov izboljšalo. Prizadevamo si, da bi čim prej prišli do
Slovenije. Na Ptuju so se dobro počutili. Člani Društva diabetikov Ptuj so se izkazali za dobre gostitelje, pri izvedbi posameznih športnih aktivnosti so jim pridno pomagali prizadevni ptujski športni delavci. Zbrali smo nekaj mnenj.
Marija Hribar, Velenje: "Sladkorna bolnica sem osem let. Na takšnem srečanju sem prvič, lepo je, predvsem pa je pomembno, da se medsebojno družimo in prijateljujemo. Moji športni disciplini sta kegljanje in balinanje."
Franc Blatnik, Velenje: "Mi malo mlajši smo prišli zmagovat, za druge je to izlet, prijetno druženje, sicer pa je to srečanje ena od popestritev naših dejavnosti, ki jih ni malo. V velenjskem društvu, ki se je na novo organiziralo, sem odgovoren za športne aktivnosti."
Franc Mo~nik, Cerkno: "Na Ptuju še nisem bil, zato sem se z velikim veseljem odločil, da sodelujem na letošnjem srečanju. Za mene je pomembno predvsem zaradi druženja in spoznavanja z diabetiki iz cele Slovenije. Ogledal sem si ptujski grad, v športnih aktivnostih pa nisem sodeloval."
Franc Anzeljc, Rakek: "V športnih aktivnostih nisem posebej doma, ob-
Foto: Črtomir C
Od leve: Marija Hribar, Franc Blatnik, Franc Močnik, Franc Anzeljc, Herman Farasin in Kristina Furlan.
CRES, Sončkov klub
2* Kimen, izleti in animacija, brezplačno do 12 leť
i9.6y7D/POL b» 34.900
KLEK, Senikov klub
2*, bogata vsebina, brezplačno
do 12 let (bus: 9.500)
19., 26.6/7D/POL 34.900
NEUM, noro znižanje
3* hotel Stella, brezplačno do 12 let (bus: 9.500)
19.6.-3.7y7D/POL 36.500 PORTOROŽ, Sonfkov klub
3* Lucija, bogata vsebina z izleti, ugodno za družine
i9.6y5D/POL b» 39.900
POREtSonîkovklub
2* Albatros, Galeb, bogata Športna vsebina
27.6y7D/POL i. >.41.900 GRČJA, Krf
3* Sirena, ladja. Sončkov klub-5 izletov po otoku...
20.6/7-9D/NZ b»49.900 GRâjA, Kreta
B kat Erato, polet iz U (14D samo 88.000 SIT)
i2.6y7D/POL 65.900
TUNIZIJA, Monastir
3* Abou Navras, ALL INCLUSIVE, polet iz U (14D samo 105.100)
8,15.6y7D/AI 69.500
SONČEK
TUI potovalni center Ptuj 02^49 32 82
Telefonska prodaja:
02/22 080 33 • www.sonchek.com
nacionalnga programa diabetikov Slovenije."
Dobro počutje in uspešno srečanje je udeležencem zaželel tudi dr. [tefan Čelan, župan mestne občine Ptuj, ki je bila pokroviteljca srečanja.
Največ udeležencev 9. športno-rekreativnega in družabnega srečanja se je odločilo za pohodniš-tvo, okrog 150 se jih kopalo in plavalo v Termah, ob tem pa so še kegljali, balinali, igrali šah, odbojko na mivki, pritegnile so jih tudi družabne igre in ples. V spremljajočem programu so sodelovali Pihalni orkester Dornava in tamkajšnje mažorete, padalci Aeroklu-ba Ptuj in Ptujskih pet.
9. športno-rekreativnega in družabnega srečanja diabetikov se je udeležilo 1300 sladkornih bolnikov iz cele
časno balinam. Danes sem prišel predvsem zaradi druženja."
Herman Farasin, Maribor: "To so že četrte športne igre diabetikov, ki se jih udeležujem. Sicer nisem diabetik, ampak podporni član, redno se udeležujem vseh aktivnosti v našem društvu, hodim na predavanja. Danes sem se udeležil pohoda na dva kilometra. Na Ptuju je zelo lepo."
Kristina Furlan, Predjama: "Današnje srečanje mi pomeni predvsem sprostitev, danes ne mislim na sladkor, četudi ga imam veliko. Letos sem se prvič udeležila srečanja, če bom le mogla, se bom v prihodnje teh srečanj udeleževala. Danes sem sodelovala v hoji na dva kilometra."
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Na igrišču pri Mladiki se je pričelo letošnje 9. športno-rekreativno in družabno srečanje diabetikov Slovenije.
Zgodovinska mesta v Ljubljani
Ptuj podobo na ogled postavil
Med 17. in 21. majem je v Slovenskem turistično-informa-cijskem centru na Krekovem trgu v Ljubljani potekala predstavitev občin članic Združenja zgodovinskih mest Slovenije.
Med desetimi občinami — članicami združenja — se je z zanimivo animacijo in pestrim programom predstavila tudi mestna občina Ptuj. Promocijska stojnica, ki so jo postavili na Krekovem trgu, se je kar šibila od raznovrstnih domačih dobrot, pristnega vina, zelišč, medu in podobno. Med drugim so si lahko mimoidoči ogledali tudi ptujske turistične zloženke in pravkar izdan turistični katalog. Predstavniki društva Ozara so na stojnici oblikovali in razstavljali raznovrstne glinene izdelke, Milan, Karmen in Bojan iz društva Cesarsko kraljevi Ptuj pa so precej pozor-
nosti mimoidočih pritegnili s svojimi grajskimi oblačili.
Sicer pa so v predstavitvi zgodovinskega mesta Ptuj v Ljubljani poleg društev Ozara in Cesarsko kraljevi Ptuj sodelovali tudi predstavniki Oddelka za gospodarstvo MO Ptuj, članica sveta MO Ptuj Marija Magdalenc, predstavniki Lokalne turistične organizacije in Turističnega društva Ptuj.
Ptujčane je v sklopu njihovega obiska Ljubljane v prostorih Mestne hiše sprejela tudi ljubljanska županja Danica Simčič.
Mojca Zemljarič
Na obisku pri ljubljanski županji Danici Simčič. Z leve: Karmen Ivančič, Milan Masten, Marija Magdalenc, Danica Simšič, Gabrijel Berlič, Klavdija Petek in Bojan Miško.
Ptuj • Za~etek tunsti~ne sezone
Slab začetek, boljši konec?
Turistično društvo Ptuj je v soboto, 29. maja, na Mestnem trgu pripravila prireditev, s katero je simbolično zaznamovalo začetek letošnje turistične sezone.
Na Mestnem trgu so postavili stojnici s pisano paleto Ozarinih izdelkov iz gline in prospektov ter balonov Term Ptuj. V gosteh sta bila tudi Pihalni orkester iz Dornave in tamkajšnje mažorete. Skoda, da je mrzlo vreme zredčilo poslušalce oziroma gledalce. V Turisti~nem dru{tvu Ptuj upajo, da
bo jim na prihodnjih prireditvah vreme bolj naklonjeno in da se bo na Mestnem trgu trlo obiskovalcev: da bo slabemu za~etku sobotnih prireditev, s katerimi želijo obogatiti dogajanje ob koncu tedna na Ptuju, sledil boljši konec.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Turistično društvo Ptuj je tudi letos poskrbelo za uradni začetek turistične sezone.
Foto: MZ

Slovenska borza
Ali lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo, da se bo slovenski indeks SBI20 obrnil navzdol oz. ali se {e vedno splača vlagati na slovensko borzo? ODGOVOR: Samo čmo-beli odgovor je premalo. V tem trenutku je zelo težko prognozirati, ali se bo trend slovenskega indeksa še nadeljeval v bi-kovskem trendu ali pa se že kažejo prvi znaki pomanjkanja motivacije za vlaganje na slovenski trg. Možnost je tudi, da bo z zakonom, ki prihaja, pri tem pomagala tudi država: na borzo bo pognala še ostala dobro stoječa podjetja. Lahko pa se pojavi tudi problem v obliki novega dohodninskega zakona, ki odreja velikim lastnikom delnic dosmrtno dohodnino na njihovo lastništvo. Seveda pa tudi za takšne stvari obstajajo protiukrepi v davčno mnogo bolj liberalnih državah, kot sta npr. Nizozemska in Luksemburg. Bodo pač svoje lastništvoprenesli na tam ustanovljene firme.
Življenjsko zavarovanje - da ali ne?
@e dalj časa spremljam v različnih strokovnih revijah komentarje, da je potrebno prevetriti življenjska zavarovanja, ki so bila sklenjena pred časom, da zavarovalnice niso varčevalnice in podobno. Kaj naj storim v svojem primeru, saj sem sklenila zavarovanje pred štirimi leti za dobo 18 let? ODGOVOR: Možnosti je več:
1.	da vztrajate do konca. Če boste v vašem primeru plačevali do konca npr. 100 EUR na mesec, boste vplačali 21.000 EUR, za dvig pa lahko pričakujete cca. 37.000 EUR;
2.	druga možnost je, da zavarovanje prekinete. Zavarovalnica vam bo v tem primeru izplačala cca. 1/3 vplačane vsote, v vašem primeru — če ste vplačali 4.800 EUR - 2.800 EUR. Ta denar za naslednjih 14 let vložite v sklad, ki vam bo ob 13% letni kapitalizaciji prinesel cca. 15.000 EUR plus 100 EUR vsak mesec, kar bi vam prineslo še dodatnih 4 "7.000 EUR, skupaj torej 62.000 EUR. Vendar pa v vsakem primeru morate imeti sklenjeno zavarovanje. Predlagam vam riziko življenjsko zavarovanje, če imate majhne otroke in visoke kredite, ter riziko nezgodno zavarovanje, ki ga potrebujete v primeru invalidnosti, za vsaj 24 mio SIT.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec E - mail: info@profitklub.net, www.profitklub.net GSM: 041 753 321
RADIOPTUJ
(Mriitte
32k îh Tune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Šifra: Riko
Rojeni ste 25. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 19 + 19 = 38.
Vsi ljudje, rojeni v znamenju {tevila 7 (7., 16. in 25. v mesecu), so ljudje, ki nosijo v sebi izrazito duhovno energijo, ki jim prina{a iskrenost, ~lovekoljubnost, ob~u-tljivost, zanimanje za duhovne vede (astrologija, numerologija, razli~ne ostale oblike t. i. alternativnih znanj), zdraviteljske sposobnosti po eni strani ter kar precej napak ali bolje povedano življenjskih lekcij, ki jih je potrebno osvojiti, da izpolnimo tisto življenjsko nalogo, zaradi katere smo pri{li na ta svet. Va{ datum rojstva je izrazita energija težav v mladosti, ki pa se obrestuje, tako po duhovni in materialni plati v starosti.
Vibracija {tevila 7 je energija vesolja ali kozmosa in podarja ljudem rojenim na ta datum duhovno modrost. Taksni ljudje na zunaj izgledajo nezainteresirani, vendar pa v njih vreta življenjski nemir in ustvarjalna sila, ki pa se posebej prideta do izraza, ce ima človek, rojen na ta datum, tudi njemu primerno energijo imena. Energija imena nam prinaša modrost, mir in ustvarjalnost (za njo stoji močna sila naše duše) in je najpomembnejša beseda, na kateri stoji naše življenje.
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vi imate v svojem imenu zelo harmonično energijo, ki se označuje s številom 19, ki vas umirja in omogoča, da znate ideje tudi realizirati v prakso. Ste človek, ki je več ali manj celo življenje vedel, kaj hoče (če so Vas seveda klicali s tem imenom).
Težave, ki pa so se pojavljale, pa gredo na račun priimka, ki je sicer ista energija kot ime, vendar pa dve takšni energiji skupaj ne delujeta dobro, saj prinašata skupno število 38, ki pa je izrazita vibracija težav, predvsem konflikta z nasprotnim spolom. To pa bi se dalo odpraviti, če bi črko "A" v Vašem priimku zamenjali s črko "E" .Tako, bi dobili energijo priimka, ki se izraža s številom 23, ki je pa izrazita vibracija dobre komunikacije in prinaša toplino v odnose. Na videz majhna sprememba v priimku, ampak velika za človeka, ki jo nosi.
Energije, ki Vam v Vašem življenju izrazito pomagajo, so energije, ki se označujejo s števili: 1, 10, 19, 23 in 32.
Ker ste človek, ki se želi učiti, Vam predlagam, da si preberete naslednje knjige. Prva je: "Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo", druga je "Pogovori z Bogom", tretja pa "Potovanje duš". V vseh boste našli odgovore, ki jih iščete. Saj veste — življenje se spreminja s knjigami, ki jih beremo in z ljudmi, ki jih srečujemo.
Šifra: Dvojček
Rojeni ste 24. v mesecu z naslednjim numerološkim prikazom: 10 + 31 = 41.
Rojeni ste 24. v mesecu. To je ena izmed najlepših energij nu-merologije, ki obljublja in prinaša ~loveku prakti~no vse, kar potrebuje za življenje; tako za dušo kot za telo. Predvsem pa ljubezen, finančno varnost in kreativnost. Izžareva magnetizem in privlačnost do nasprotnega spola. To je sploh energija privlačnosti, umetnosti, ljubezni in predvsem romantike, je energija, ki prinaša mnogo dobrega s strani drugih. Izogibati pa se je potrebno prevzetnosti, sebičnosti, samovšečnosti in pretirane trme. Pomembno za to energijo pa je tudi to, da se najde pravi partner v življenju.
Vaše ime je vibracija (10), ki sama po sebi prinaša človeku močne energije, tako v fizičnem, čustvenem in duhovnem smislu. To je energija, ki predstavlja kolo sreče, trajni uspeh in dovršeni načrt — a le pod pogojem, da je človek sočuten in da se izogiba sebičnosti in trmi. To je tudi izrazita energija ustvarjalnosti in ra-ziskovalnosti, ki ideje pretvarja v materijo, še posebej, če je povezana z drugimi ugodnimi vibracijami (števili).
Vendar pa to ni tista vibracija, ki bi Vam osebno omogočala, da bi lahko odkrili vse svoje sposobnosti, darove in talente, ki so Vam bili položeni v zibelko. Bolje povedano, to ni energija, ki bi bila skladna z Vašim datumom rojstva, kar pa prinaša blokade, zmedo in težave s pravilnimi odločitvami v življenju.
V Vaši analizi se prepletata dve močni in sami po sebi zelo dobri vibraciji (tako datuma rojstva kot imena), vendar nista med seboj skladni. To pa ne prinaša tiste prave ustvarjalnosti in umirjenosti v človeka. Sicer se v Vas pretakajo nasploh precej različne energije, ki Vam prinašajo tako toplino in ustvarjalnost kot delavnost, spremembe in izkoriščanje s strani drugih (12), zato predlagam, da opustite svoj vzdevek, ki ni najboljša vibracija. Sprememba v priimku ne bi prinesla praktično nobene spremembe, kajti obe energiji, tako energija dekliškega priimka kot energija priimka bodočega moža, sta popolnoma isti vibraciji (31). To sta energiji delavnosti, vztrajnosti in nenadnih sprememb.
Če pa imate pogum, lahko mnogo pridobite, če iz Vašega sedanjega uradnega imena odstranite črko "1" (tako dobite vibracijo števila 9, ki pa je v lepem sozvočju z Vašo energijo datuma rojstva). Seveda bi bilo dobro potem spremeniti tudi priimek na število 24. To bi Vam prineslo tisto umirjenost in zadovoljstvo, ki ju sedaj pogrešate.
Dan Sovina, numerolog (02) 771 07 68
Kondicijska priprava v športu
Doping prihodnosti v športu
Vrhunski športniki morajo dandanes v atletiki teči vedno
hitreje, skakati višje in metati
dlje. Kje so meje človekovih sposobnosti? Katera je glavna omejitev eksplozivnosti mišic pri posameznem atletu?
Če hočemo čim hitreje razviti v mišici kar najvišjo silo, potem se mora v njej čimprej vklopiti čimveč hitrih mišičnih vlaken, ki so na voljo. Tukaj smo vpeljali izraz "motorična enota". To so vsa mišična vlakna, ki jih oživčuje en živec. Vsaka mišica ima omejeno število motoričnih enot. Poznamo hitre in počasne motorične enote. Posameznik z večjim deležem hitrih motoričnih enot v mišicah bo bolj hiter in eksploziven, medtem ko pa imajo počasnejši športniki večji delež počasnih motoričnih enot. Hitre motorične enote oživčujejo živci, ki imajo debelejša vlakna, saj električni živčni impulzi skozi debelejše vlakno tečejo hitreje. Tu velja princip električne žice — debelejša kot je žica, manjši je upor žice. Pri debelejših živčnih vlaknih imamo torej povečano hitrost živčnih impulzov zaradi manjšega upora.
Velja pravilo, da debelina živca določa tip mišičnega vlakna. V raziskavah so dokazali, da če
v laboratoriju izoliramo počasno mišično vlakno (ki je oživčeno s tanjšim živcem) in nanjo priklopimo debelejši živec, tedaj se bo počasno mišično vlakno postopoma preobrazilo v hitro mišično vlakno in bo spremenilo svoje kontraktilne lastnosti. Ti znanstveni dokazi kažejo na "doping prihodnosti', saj danes že potekajo raziskave, katerih cilj je iznajti cepivo (genetski inženiring) za odebelitev živčnih vlaken. Primarni cilj teh raziskav izvira iz medicine — omogočiti selektivno rast živcev, npr. v prihodnosti bo možno zdravljenje paraplegikov s pretrgano hrbtenjačo. Nekateri znanstveniki zatrjujejo, da se bo takšno cepivo pojavilo v bližnji prihodnosti. Športniki ga bodo verjetno zlorabili (??), saj se ne bodo mogli upreti možnostim povečane eksplozivne moči zaradi hitrejših mišičnih vlaken. Kot so se v športu pred leti pojavila prepovedana farmakološka sredstva za odebelitev (hipertrofijo) mišičnih celic, tako znanstveniki dandanes raziskujejo možnosti hipertrofije živčnih vlaken.
Na koncu današnje zgodbe se poraja vprašanje, kako na dovoljen način povečati (v večji meri) genetsko prirojeno eksplozivno moč in štartno hitrost športnikov? Strategij za izboljšanje eksplozivnosti je kar nekaj; to pa je že druga zgodba.
Robert Pal, prof. športne vzgoje Društvo kondicijskih trenerjev Ptuj
Duševno zdravje
Ogovarjanje
Kaj je tisto, kar vodi ljudi, da neprestano ogovarjajo. Nekateri celo trdijo, da so moški pri tem celo hujši kot ženske.
Mirno lahko trdimo, da nekdo, ki je osebnostno zrel v širšem smislu, torej tudi čustveno in moralno ter socialno in ne le razumsko, ne bo nikoli obrekoval oziroma ogovarjal drugih.
Zelo pomembna je moralna zrelost človeka. Moralno zrel je tisti, ki ima zgrajen celovit sistem vrednot oziroma moralnih norm, idealov in življenjskih ciljev, po katerih se potem ravna, da ni razcepa med besedami in dejanji. Seveda ob tem tudi samostojno presoja, kaj je prav in kaj ni prav. In če je takšen človek osebnostno zrel tudi v ožjem smislu, torej zna vzpostaviti primeren odnos do samega sebe ter zna presoditi svoje krepke in šibke točke — takšen nikoli ne bo ogovarjal ali obrekoval drugih ljudi.
Ljudje imamo zaščitne mehanizme, s katerimi se želimo izogniti svojemu duševnemu trpljenju; ti zaščitni mehanizmi se pojavijo spontano, ko človek z določenim vedenjem ni več kos svojim duševnim konfliktom in problemom.
Omenil bi dva, ki jih verjetno uporabljajo ljudje, ki obreku-jejo in ogovarjajo druge.
Prvi je tako imenovana reakcijska formacija—izrinjene želje in težnje se lahko izrazijo navzven tudi kot svoje nasprotje.Tako se nekdo strašno zgraža nad določenimi stvarmi zato, ker ga mikajo.
In če se še temu zaščitnemu mehanizmu pridruži še drugi, tako imenovana projekcija — tu pa gre za pripisovanje drugim lastnih podzavestnih teženj, namer ali lastnosti — potem imamo pojasnjeno ozadje tistih, ki obrekujejo in ogovarjajo druge.
Ob nezrelosti torej gre za mehanizme, ki so tudi soustvarjalci nevrotičnega reagiranja in taki ljudje vsekakor potrebujejo tudi pomoč za boljšo prilagoditev na stvarnost.
Ne morem pa potrditi, da je takih več moških kot žensk.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Dr. Adolf Žižek
Trenja in konflikti v skupini
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vzroki težav
Vzroke težav je včasih težko odkriti. Ponavadi je več vzrokov, zaradi katerih so nastopile te težave in facilitatorjeva naloga je, da jih odkrije. Šele takrat lahko postavi najustreznejšo strategijo, s pomočjo katere je mogoče stabilizirati vedenje skupine. Facilitator ne sme članom skupine dokazovati njihove krivde. Uporabiti mora različne metode in strategije, da pomaga ljudem, da se spoprimejo s težavami, vendar jih ne sme kriviti za te težave.
Naštejmo bistvene vzroke težav
a)	Neusklajena čustva
Člani skupine doživljajo različna čustva povezana z njimi samimi, drugimi člani skupine, s facilitatorjem, z nalogo, skupino, njihovim zasebnim življenjem in svetom, ki jih obdaja. V izbranem trenutku imamo torej v skupini obsežen spekter čustev. Nekatera od teh čustev so nezdružljiva in lahko ovirajo skupinsko delo ali odnose med posamezniki. Torej imajo čustva na skupino lahko pozitiven ali negativen učinek.
b)	Tekmovalnost
Tekmovanje med člani skupine lahko poveča storilnost skupine, ima pa lahko tudi negativne posledice, ker povzroča občutek neenakosti, zmanjšuje skladnost (harmonijo) in povezanost v skupini. Člani skupine lahko tekmujejo drug z drugim za naklonjenost skupine ali facilitator-ja, za status, delo ali čas, ki ga
potrebujejo za lastno uveljavljanje. Izzivajo lahko tudi facilita-torjevo vodilno vlogo, njegove premajhne izkušnje v skupini. Nekateri od članov skupine žele postati vodje skupine. Tekmovanje v zvezi z nalogo lahko pripelje v konflikt, kdo bo počel kaj in kdo bo pri tem imel prednost. c) Dinamika
Ljudje v skupini imajo radi občutek pripadnosti skupini, saj jim to na nek način poveča lastno vrednost. Morajo pa tudi ohraniti lastno indentiteto. Problem v skupini lahko nastane zaradi naslednjega, ker:
C1. si kdo v skupini lasti odgovornosti drugega, kontrolira njegovo delo ali komentira njegov prispevek skupini,
C2. preveč ljudi dela isto delo — zato je dosežek in osebni prispevek vsakega premajhen,
C3. je kdo ljubosumen zaradi vzbujanja pozornosti, statusa, moči, pomembnosti ali živahnosti drugega,
C4. je kdo onemogočen v lastnih odločitvah; zaradi tega lahko nastane delitev skupine v podskupine ("klike") in neprimerno vedenje.
č) Neizkušenost Pri nekaterih skupinah je lahko pomanjkanje izkušenj članov prednost, pri drugih pa to lahko povzroča težave pri izvajanju nalog in odgovornosti. To drži predvsem, če je v skupini več članov, ki imajo zelo malo ali nič izkušenj z delom v skupini, kar ima pri njih lahko za posledico nestvarna pričakovanja, potrebe in zmotno mnenje o njihovi vlogi pri delovanju skupine.
Se nadaljuje
Info
Glasbene novice!
Glasbena šola daje vsakemu posamezniku znanje, da lahko ceni in oceni kvaliteto ter jo tudi takoj prepozna. Množice laikov pa navadno ne glede na kvaliteto dolo~a-jo glasbene hite, ki so iz vseh zornih kotov podpovpre~ni.
O vokalnih kvalitetah BEYONCE ni treba dvomiti, a vprašljiva je njena igralska pot, na katero se podaja s filmom The Pink Panthera. Po neverjetnih uspehih v skupini Destiny's Child je le-tega {e prerasla ter nadgradila kot solistka s hiti 03 Bonnie & Clyde, Crazy In Love, Baby Boy, Me Myself & I in Naughty Girl. V teh dneh se je na policah s plo{~ami pojavil njen koncertni izdelek Beyonce; Live At Wembley, ki ga dopolnjujejo tudi trije studijski posnetki. Nosilen dodatek je soul klasika WISHING ONA STAR (****), v kateri pevka pokaže vso mo~ improvizacije in nesporne vokalne zmožnosti!
NERD je že nekaj ~asa najbolj iskan producentski dvojec, ki je našel še nekaj ~asa, da posname tudi lasten ploš~ek Do Or Die. Svoj talent sta gospoda že izkazovala v komadu She Wants To Move, kateremu sledi še en presežek v komadu MAYBE (***), ki združuje nezdružljive sekvence popa, rocka, soula in r&b-ja.
[vedski produkt A TEENS je najprej kopiral svoje rojake iz skupine Abba, nato pa je pripravil nekaj lastnih pesmi. Lepi in mladi vztrajajo pri enakomerni plesni štanc glasbi v pesmi I PROMISE MYSELF (***), ki jo je v izvirniku sredi 80. pel Nick Kamen.
Specialisti za priredbe so člani nemške studijske skupine NOVASPACE, ki so navduševali predvsem nezahtevno najstniško populacijo in DJ-je s "cover" verzijo hita skupine Midnight Oil z naslovom Beds Are Burninig. Trio s simpatično pevko igra svoj buta buta plesni napadalni stil naprej v SO LONELY (**), katerega so v originalu izvajali The Police.
V	sredino članka bom vrinil še tri aktualne pesmi s slovenske glasbene scene. Nove pesmi imajo BEPOP — Komaj čakam, VILI RESNIK — Spomni se in BIG FOOT MAMA — Neki sladkega.
Italijanski glasbenik svetovnega formata ZUCCERRO se je izkazal z novim projektom Zu Co, saj gre za album duetov. Na njem gostujejo na primer Sting, Eric Clapton, Luciano Pa-varotti. Miles Davies, Paul Young, Ronan Keating, Tom Jones, Sheryl Crow in mnogi drugi. Najavni single je malo "odšte-kan", saj gre za dinamično pop/rock pesem MAMA GET REAL (***) s sila modernimi glasbenimi efekti, ki jih je dodal Mousse T.
V	vrh nu metalne godbe je band LINKIN PARK popeljala uspešnica In The End. Popolno pa so se uveljavili lani z zgoščenko Meteora. Še zmeraj dovolj udaren, svež in provokati-ven je njihov novi komad BREAKING THE HABIT (***).
Na policah s ploščami so se v mesecu ljubezni pojavili naslednji novi albumi Life Story — THE SHADOWS, Trampin'-PATTI SMITH, Underneth — HANSON, Beyonce — Live At The Wembley — BEYONCE, A Grand Don't Come For Free — STREETS, Hopes And Fears — KEANE, Reflections — Greates Hits — CARLY SIMON, Greatest Hits — LEE ANN WOMACK, Up At The Lake — THE CHARLATANS, Meltdown — ASH, You Are The Quarry — MORRISSEY, So Called Chaos — ALANIS MORISSET-TE, Baptism — LENNY KRAVITZ, Unbreakable—SCORPIONS in Play To Win — GABRIELLE.
David Breznik
J'T WANT YDU BAC

ÇZ^UMMEH SUNSHINE^ ^ X 3/eFT outside ALDNE - Ani
y yi.L.11 uuiuiui. nuuiMu - Anastacîa^-^
X /4 /ĎDN7 TELL ME - Avril Layigne \ ^ / 5/1 DON'T WANNA MU^ ^ ■M/fíd Winans & Enya & P. Dad HERE AÍ1E WE HUNNIN? - Lenny Kravitz 7. DHÂGDSTEA DIN TEI - Haiducm ' 8. YEAH - Usher & Lil Jon & Ludacrii 9.-7È¥EH¥î1ME - Britney Spears / ID. THIS LOVE - Maraon 5
Vsak^ m<ed	Ž	.\0 in -2.0. ux-o\
	1	
Kdo je režiser filma Kristusov pasijon? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO I M VPRAŠANJE
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Simona Winkler, Siape 12,2323 Pt. Gora. Nagrajenec lahko nagrado Cdve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošljite do ponedeljka, 7. Junija, na naslov: Radlo-TednlkPtuj, Raičeva 6,2250 (la Ido).
Glasbeni kotiček
Prince & NPG — Musicology
NPG Records, 2004, www.npgmusicclub.com
Prinčev plošček lahko poslušate na navadnem CD predvajalni-ku ali na ra~unalniku. To je prvo, kar ogla{ujejo. Kar pa verjetno pomeni, da si silno želijo, da bi se CD čimbolj prodal. Očitno se zavedajo, da je mali gospodič, ki še vedno nosi petke, v današnji konkurenci izvajalcev že precej passe. Vendar tudi ob slabi prodaji (ki je zelo verjetna) ne bo hude gospodarske škode, saj se je umetnik že leta 1996 razšel z dotedanjo založbo Warner Brothers in odtlej deluje pod lastno blagovno znamko. Tako si je privoščil raznorazne tematske albume, med njimi ustvaril tudi nekaj izjemnega materiala, veliko pa ga je, roko na srce, spolzelo tudi skozi režo neuspelega.
Album Musicology je funky, jazzy. Vsebuje celo politične ko-
mentarje. Ena zdrava in zelo poštena — toda dinozavrska muzična tvorba. Stari dobri Prince je v stari dobri formi — umazani souliš funki se vrstijo, ritmi so zavajajoči, erotike in seksa v zraku ne manjka; virtuozne igrivosti in skoraj jazzisti~nih preklopov je vse polno; saksofonista Candy Dulfer in Maceo Parker sta tudi zraven, prav tako bobnarka Sheila E.; vse je kot nekoč. Bend, nastop, verzi, moving. Tudi joka in stoka je več kot dovolj. Prav vse je tu. Nam-re~, prav taka kot na npr. The Love Symbol Albumu iz leta '92 je tudi glasba. Mali se dere kot nor, minimalizem s kitarskimi prebodi v ozadju ima izrazito funkcionalno linijo, ki vso strukturo veselo šejka. Nekaj komadov je celo podobnih tistim
Filmski kotiček
Kristusov pasijon
Ce ne hodite ob nedeljah v cerkev oziroma če se ne štejete med kristjane, potem vam ta film ne bo mogel ponuditi ničesar. Ne boste ga mogli doživeti v vsej svoji veličini. Kajti za ogled filma je namreč obvezno poznavanje stare in nove zaveze, predvsem pa imena ključnih oseb in celotno simboliko. Priporočljivo je seveda tudi obvladanje "kristusovega jezika" (tako se lahko izognete branju podnapisov). Film rahlo spominja na stare filme, ki so bili delani po Shakespearovih delih (Kralj Lear, Romeo in Julija ...) z glavno vlogo Laurencea Olivierja, kjer gre za blazno teatralnost oziroma skorajda imamo občutek, da gledamo posneto gledališko igro. Cel film spremljamo mučenje, maltretiranje, bičanje ubogega Kristusa, ki je prepuščen samemu sebi in mu ne more pomagati niti mati, ne brat, ne Veronika s svojim prtom in ne Oče! Film pa ima celo
KRISTUSOV PASIJON
The Passion of the Christ, drama
Dolžina: 127 min Režija: Mel Gibson Producent: Bruce Davey, Mel Gibson, Stephen McEveety
Scenarij: Benedict Fitzgerald, Mel Gibson Igrajo: James Caviezel, Monica Bellucci, Claudia Geri-ni, Maia Morgenstern, Sergio Rubini
z Around The World In A Day (1985). Pa~ klasi~en Prince. Vprašanje je le eno — kdo bo vse to pomalical z apetitom izpred poldrugega desetletja. Vseeno bolj spominsko obeležje kot pa žlahtna novost.
Prince je poskrbel poleg vokala za številne instrumente, spet pa sodeluje na albumu lepa Candy Dulfer s svojim saksofonom in celo spremljevalnimi vokali. Potem je tu še set odličnih glasbenih sodelavcev: Maceo, Greg, Renato Neto, na klavirju, Rhonda Smith na basu in pri spremljevalnih vokalih, bobnar Blackwell, seksi Sheila E., Claire Fischer, Chance, Stokeley, Kip in Ornella Bonaccorsi. Ušesu nekateri izmed njih precej neznani glasbeniki, toda prav (oziroma tudi) zaradi njih album zveni tako, kot zveni — obvladajo pač svoj posel. Tudi Prince ga, to je nedvomno pokazal na Musicology. Vendar nekega hitoidnega presežka ni. Časi so se pač spremenili. Album so sicer posneli v studijih v Minessotti, Kanadi in New Yorku in vsebuje 12 pesmi, ki jim sicer ne moremo nič očitati, toda vseeno — vprašanje, koliko se je od Prinčevega vrhunca pa do danes spremenil glasbeni okus (in trend) ciljne skupine, ki kupuje (in ne peče) ploščke.
Grega Kavčič
priporočilo od samega papeža, da je vreden ogleda. Ceprav sta v Ameriki med gledanjem filma umrla dva človeka. Bojda zaradi infarkta _ No, pri nas se to gotovo ne bo zgodilo.
Film prikazuje zadnjih dvanajst ur življenja Jezusa iz Naza-reta. Uvodni prizor prikazuje vrt oljk (Getsemani), kamor se je Jezus zatekel po zadnji večerji, da bi molil. Jezus se upira hudičevim skušnjavam. Juda Iškarijot ga je izdal, Jezusa primejo in da odpeljejo v Jeruzalem, kjer ga obtožijo bogokletstva, zato je obsojen na smrt. Pripeljejo ga pred Pon-cija Pilata, kateremu povedo za obsodbo. Ker se je zbal političnih konfliktov, je zadevo prepustil kralju Herodu. Herod nato vrne Jezusa Pilatu, ki da ljudstvu možnost, da izberejo med Jezusom in razbojnikom Barabo. Množica se odloči, da izpustijo slednjega. Jezusa prepustijo na milost in nemilost rimskim vojakom, ki ga bičajo. Nerazpoznavnega ga zopet pripeljejo pred Pilata, ki ga obrne proti množici, kot bi želel reči: "Ali ni dovolj?" Ni bilo. Pilat ukaže svojim možem, da storijo, kot želi množica. Jezusu tako na hrbet položijo križ, ki ga mora nositi po ulicah Jeruzalema na "goro" Kalvarijo (Golgota). Tam ga pribijejo na križ, kjer je podvržen zadnji skušnjavi — strahu, da ga je zapustil Oče. Strah premaga, pogleda Marijo, mati božjo, in izreče sta-
vek, ki ga lahko razume le ona: "Izpolnjeno je." Nato umre. Nagnil je glavo in izročil duha.
Film so snemali izključno v Italiji, in sicer na dveh lokacijah: prizore križanja so snemali v prekrasnem mestu Matera na jugu Italije, blizu kraja, kjer je leta 1965 Pier Paolo Pasolini posnel Evangelij po Mateju. Ulice Jeruzalema pa so zgradili v znamenitih studiih Cinecitta Studios na obrobju Rima.
V Ekipi ustvarjalcev pa seveda izstopa Mel Gibson. Gibson je poklical Caleba Deschanela (The Patriot, The Right Stuff), ki je videz filma spremenil tako, da je videti kot slike italijanskega baročnega slikarja Caravaggia, katerega slike so znane po tem, da zaradi ostrih kontrastov svetlobe in teme izžarevajo življenjski sij.
Skoraj polovico filma so posneli ponoči ali pa v temnih prostorih, tako da človek dobi občutek, kot da hoče svetloba premagati temo.
Kostume je do potankosti raziskal in na roke izdelal z oskarjem
nagrajeni oblikovalec Maurizio Millenotti (Hamlet, Importance of Being Earnest) in se lepo podajo barvnim odtenkom rjave, črne in oker, ki prevladujejo na slikah Caravaggia. Z raziskovanjem biblije, spremljajočih dogodkov ter opisov Kristusovega trpljenja je Gibson začel pred 12 leti, na razpotju življenja, ko se je znašel v veliki duševni stiski, ki ga je preko globokih razmišljanj o sami naravi trpljenja, bolečini, odpuščanju in osvoboditvi, vodila do ponovnega odkritja lastne vere. Gibson, ki je pred Kristusovim pasijonom režiral film Pogumno srce in prikazal Škotsko v 13. stoletju, je uvidel, da se mu ob tem ponuja enkratna priložnost za izražanje svoje umetniške ustvarjalnosti, ki jo je črpal iz svojega srca. Film sloni na povsem realističnem, grobem prikazovanju telesnega trpljenja, kar Gibson komentira z naslednjimi besedami: "Objektivno sem želel izraziti veličino žrtvovanja kakor tudi, da ljudje občutijo grozo ob tem. Toda ravno tako sem hotel, da film nagovarja k pristnemu čustvovanju, lepoti in odrešitvi z ljubeznijo, kajti to je zgodba, ki govori o veri, upanju in ljubezni. Kot menim sam, gre za najple-menitejšo zgodbo vseh časov." Priporočamo.
Gregor Kavčič
CID
Sreda, 2. junij, ob 18. uri potopisno predavanje Potepanje po Srednji Ameriki. Potovanje bo predstavil Dejan Povoden.
Sreda, 9. junij, ob 18. uri odprtje razstave Zemlja ni sme-tiš~e, Zemlja je naš dom. Likovni projekt na področju varovanja narave je potekal med učenci osnovnih šol.
Na ogled je razstava fotografij Crtomirja Goznika.
Še vedno iščemo prostovoljce za sodelovanje v poletnih uličnih delavnicah, pa tudi v drugih pošitniških programih! Srednješolci in študentje, pričakujemo vas!
Na voljo so informacije o mednarodnih taborih za mlade! Najbolj izčrpne so na spletni strani http://www.movit.si/, lahko pa vam pomagamo najti vse, kar vas zanima o načinu prijave itd.
Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041604 778.
Kuharski nasveti
Jagode
Jagode tako kot maline spadajo v mehko jagodi-čevje in so najboljše, če jih takoj uporabimo, ker se hitro kvarijo — ohranijo le dan ali dva. Pred uporabo jih le na hitro operemo s hladno vodo, ker z dolgim pranjem zgubljajo sok, obliko in aromo. Dobre jagode spoznamo po njihovem naravnem vonju. Ce jih oberemo s pecljem vred, nekoliko podaljšamo njihovo trajnost.
Jagodno pecivo
Potrebujemo: 22 dag moke, 6 dag sladkorja, 14 dag masla ali margarine, 2 rumenjaka. Iz sestavin zgnetemo krhko testo, ki ga z roko porazdelimo po poma{čenem pekaču (velikost peka-ća:polovica manjši pekać kot je pekaě od pećice). Testo spećemo do polovice (15 minut) oz. pri 180 oC. Posebej naredimo sneg iz 4 beljakov, dodamo 2 žlici sladkorja v prahu. Na testo položimo najprej 0,5 kg razpolovljenih jagod, po jagodah razporedimo sneg in spećemo do konca.
Avtorica: Danica Skupnjak
Najokusnej-še so jagode brez vseh dodatkov ali kot okras na sladicah ali poln krožnik rahlo posladkanih in odišavljenih jagod. Uporabljamo jih tudi za pripravo hladnih omak, prelivov, juh ali kot dodatek sladkim nadevom pri slaščicah. Iz njih pripravljamo tudi marmelade, džeme, sokove in sirupe. Ker imajo zelo majhne pečke, jih ni potrebno pretlačiti skozi sito. Lahko jih namočimo tudi v kakšno aromatično tekočino, kot je penečo in rdečo vino ter različni likerji. Slastne so tudi kot dodatek v sladkih narastkih ali gratinirane.
Še bolj aromatične so divje ali gozdne jagode, ki izrazito dišijo in so najboljše kar surove. S kuhanjem postane okus še bolj izrazit in tudi ne povsem zreli plodovi postanejo aromatični. Divje jagode niso tako sočne kot vrtne, zato jim pri pripravi marmelad ali džema prilivamo vodo ali sok rdečega ribeza. Tudi pri za-mrzovanju se gozdne jagode nekoliko bolje odrežejo, so nekoliko čvrstejše in primerne za kompote.
Jagode ohranjajo svežost in okusnost le 2 do največ 5 dni, zato jih nabiramo, ko so še popolnoma čvrste in jih hitro skladiščimo. Vsebujejo veliko vitamina C, železa in sadnih
sladkorjev. V kuhinji jih uporabljamo pri pripravi sladkih in tudi nekaterih slanih jedi. Pogosto so jagode sestavina sadnih rezin z biskvitno podlago, zalite z želejem, pit, ki jih pripravljamo iz krhkega testa, testo premažemo z jagodno marmelado in nanj nadevamo razpo-lovljene v sladkorju povaljane
omenjenih jedi jagode pogosto uporabimo kot nadev za sadne torte in rulade, iz njih pa pripravljamo tudi različne poletne napitke in koktajle.
Jagodno sadno juho si pripravimo tako, da v en liter vode zakuhamo podmet in 2 dekagrama čistega škroba. Kuhamo slabih deset minut, nato odstavimo in ohladimo. Primešamo en kilogram pretlačenih jagod in začinimo z vinom, ko-
jagode ter prekrijemo s testno mrežico in spečemo.
Jagode lahko uporabimo tudi pri pripravi sladoledov in zmrzlin ter različnih lahkih poletnih strnjenk na osnovi jogurta ali skute, ki jim okus izboljšamo z narezanimi jagodami ali jagodno kašo. Z dodatkom jagod spreminjamo tudi barvo smetani in drugim spe-njenim sladicam. Okus jagod se ujema z mandlji, limono, ribezom in meliso. Zraven že
Mokri smrček
Vprašanje: Bralko Amadejo iz okolice Ptuja zanima, ali lahko njen kuža zboli za tetanusom. Sami imajo doma konje, ki jih redno zaščitno cepijo proti tej bolezni. Ali je potrebno proti tetanusu cepiti tudi psa in ali vsebujejo vakcine proti nalezljivim boleznim psov tudi zaščito proti tetanusu?
njakom ali limonin sokom. Po okusu sladkamo in juho postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Serviramo v steklenih kozarcih, po želji lahko dodamo še kocko ledu, nekaj celih svežih jagod, tolčeno sladko smetano ali kocke poljubnega navadnega biskvita.
Iz jagod si lahko pripravimo tudi jagodni koktajl z mandlji. Pripravimo ga tako, da 1 kilogram vrtnih jagod na hitro operemo in očistimo in jih po
Odgovor: Tetanus (mrtvični krč) je akutna kužna bolezen različnih živalskih vrst in ljudi. Med živalmi so najobčutljivejši za infekcijo s povzročiteljem tetanusa prav konji, zato se žrebeta in kasneje tudi odrasle živali ustrezno zaščitijo.
Ker je povzročitelj bolezni — Clostridium tetani — v okolju zelo razširjen, so nevarne predvsem poškodbe, rane in vbodi, s katerimi se povzročitelji vnesejo v telo. Nevarne so globoke vbodne rane, tiste s hudo poškodovanim in odmrlim tkivom (zakovanje konja, vgrizne in onesnažene rane pri ljudeh in živalih ipd.).
Povzročitelji ostanejo v rani in proizvajajo toksin, ki potuje preko perifernih živcev do centralnega dela.
Pri psu se bolezenska znamenja razvijajo različno hitro, sama bolezen ponavadi traja 2-3 tedne. Za bolezen je značilna 40-50 % smrtnost, zato je izjemno pomembno prizadeti živali čim prej ustrezno pomagati. Če ugotovimo, da se je naš kuža ranil (vreznine na blazinicah, vgrizne rane ob pretepih ...), skušajmo rano čim prej očistit in razkužit, saj bomo tako bistveno zmanjšali verjetnost za vdor mikroba v tkivo.
plasteh vložimo v dovolj velik stekleni kozarec. Najprej damo plast jagod, vsako plast potre-semo z na lističe narezanimi mandlji, dodamo krhlje limone in zalijemo z ne premočnim sadnim žganjem. Steklenico zapremo in postavimo za 5 dni v hladilnik. Ponudimo kot sadni koktajl, lahko tudi z dodatkom smetane ali ob poljubni sladici.
S sladkanimi ali pretlačenimi jagodami pa lahko napolnimo tudi krhke rogljičke, okusen je tudi jagodni zavitek, ali jih konzerviramo oziroma iz njih pripravimo marmelado, džem ali sok in sirup. Jagodni džem iz jagod in rabarbare pripravimo tako, da en kilogram in pol ra-barbare operemo, olupimo in narežemo na 2 centimetra dolge koščke. Pol kilogram jagod operemo jih narežemo na polovico in jih potresemo z 1,40 kilograma sladkorja, na jagode prilijemo še sok 3 limon. Tako pripravljene jagode pustimo stati čez noč. Zmes rabar-bare in jagod damo v posodo in na močnem ognju zavremo, nato kuhamo brez mešanja 15 do 20 minut, oziroma tako dolgo, da se zmes ne zgosti. Iz kuhane mešanice poberemo odvečno peno, preverimo sladkorno stopnjo in džem nalije-mo v manjše pogrete kozarce, zapremo in shranimo. Iz naštetih sestavin dobimo približno 2 kg džema.
Nada Pignar profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Vakcine, ki jih uporabljamo za zaščito naših štirinožnih prijateljev pred nevarnimi virozami (pasja kuga, parvo viroza, virusni hepatitis, korona virusi ipd.), ne vsebujejo ustrezne zaščite proti tetanusu, zato je po vsaki poškodbi, ki je večjega obsega, smiselno poiskati svojega veterinarja, ki bo žival ustrezno zaščitil.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Iz cvetočega maja v sončen rožnik
V hladnejšem in deževnem vremenu, kot smo ga vajeni, se je iztekel najlepši mesec v letu, cvetoći maj. Čeprav je vrtno rastje nekoliko moteno in zaostalo v razvoju, se na vreme ne velja hudovati, marveć se mu pri vtnarjenju prilagajti, saj se prićenja sonćen in topel, z najkrajšimi nočmi v letu, mesec rožnik, v katerem prićakujemo, da bo narava zamujeno popravila.
V	SADNEM VRTU so drevnine, grmovnice in vinska trta do konca maja že toliko dorastle, da je po rasti poganjkov mo-goće loćiti, kateri so za nadaljnjo vzgojo in rast potrebni in katere je potrebno ćimprej odstraniti, da bi rasti in rodovitnosti ne ovirali. Veje in poganjki, ki aprila niso zbrsteli ali kasneje v maju olistali, jih odrežemo in sežgemo. Mladike, ki jih je napadla pepelnica, listna kodravost, rja ali druga bolezen, po kateri listje ne bo ozdravelo, prav tako sproti odstranjujemo in unićujemo. Vinski trti, vzgojeni na brajdah ali ob žićni opori, z debel in kordonov zrastle mladike iz starega lesa odstranimo, razen će jih ne potebujemo za nadomestni les. Enoletne rozge, ki niso zbrstele, odrežemo. Grmovnice jagodićevja: maline, kosmulje, robide in druge iz koreninskega vratu odženejo številne poganjke. Tri do pet najbolje rašćenih in v grmu enakomerno razporejenih odberemo za obnovo grma v naslednjem letu, vse ostale ćimprej pri osnovi odrežemo, da ne bodo grma zgošćevale in zasenćevale. Pri jablanah in hruškah, ki smo jih moćneje rezali, so prićele odganjati bohotivke. Navpićno rastoće na hrbtni strani ogro-dnih vej odrežemo, da se bodo bolje razvile stranske ali jih upognemo, da se bodo obrastle z rodnimi brsti.
V	OKRASNEM VRTU se prićenja sezona cvetenja vrtnic ali rož, kakor so jih že nekoć imenovali. Po zaćetku cvetenja rož je tudi najprijetnejši poznopomladanski in prvi poletni mesec dobil lepo slovensko ime rožnik. Vrtnice ali rože se s svojo barvitostjo, ćudovitimi vonji in simboli, ki izražajo ljubezen do vsega, kar je lepega v naravi, in se harmonićno ujemajo v vsak vrt in okolje, zakar ostajajo kraljica vrtnega cvetja. Da nam bodo dolgo v jesen cvetele in zaljšale bivalno zeleno okolje in javne zelenice, jih redno in skrbno negujemo. Tla okoli vrtnic redno plitvo rahljamo, da jim ne poškodujemo korenin, ob tem pa unićujemo kaleće plevele. Potrebujejo mnogo talne vlage, zato jih kljub dežju dodatno redno zalivamo, raje enkrat obilno kot većkratpo malem. Zalivamo v tla, nikoli po listju ali cvetju, v zgodnjih jutranjih urah, ko je toplota tal, rastline in vode najbolj izenaćena. Pred rastlinskimi boleznimi, kot sta najpogostejši ćrna listna pegavost in plesen, škropimo z ustreznimi fungicidi, preden se bolezen pojavi, proti škodljivcem, kot je zelena listna uš, pa ukrepamo, ćim se pojavijo. Kar je odcvetelo, redno odstranjujemo, da preprećimo razvoj bolezni iz ovenelega cveta, rastlinska hranila pa usmerimo v rast novih poganjkov in cvetnih popkov. Pri mnogocvetnicah izrezujemo posamezne ovenele cvetove, pri ćajnicah pa odrežemo odcveteli cvet skupaj s pecljem in še dvema listoma. Koncem meseca rožnika rože prenehamo gnojiti z dušićnimi gnojili, da bi se v jeseni ne podaljšala vegetacija, zaradi ćesar poganjki ne dozorijo pra-voćasno in pozimi pomrznejo.
V ZELENJAVNEM VRTU so posevki in nasadi vrtnin vsled hladne in deževne pomladi v rasti in razvoju v zaostanku. Zadovljiva je rast zelenjavnic, plodovke in stroćnice pa so zaradi prehladnih vrtnih tal slabo kalile, kar je mogoće še v tem ćasu dosejati. Dognojevanje v rasti zaostalim vrtninam, dokler se zemlja in ozraćje dovolj ne ogrejeta, ni priporoćljivo.
Miran Glu{ič, ing. agr.

3-Četrtek	4-Petek #	5-Sobota	6-Nedelja
7-Ponedeljek	8-Torek	9-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Cukor, Amila, setev, ara, galerist, IE, medicinska biologija, anatema, albinizem, Strain, oer, kovinar, lov, alkmar, gaz, NK, Emil, Zelaya, NB, ekipa, Tarn, tevje, kepanje, ~oba, koraki, Adorjan, Ines, cronan. Ugankarski slovarček: AARONSON = ameri{ki astronom (Marc, 1950 - 1987), ABATTOIR = ameri{ka rockovska skupina, ustanovljena 1983, DŽELUN = maro{ki pesnik (Tahran Ben, 1944-), IBLAJTAR = nekdanji nižji uslužbenec, finan~ni paznik, JAKELJ = slovenska alpska smu~arka (Polona), MARU = mesto v južni Romuniji, RAAS = nizozemski kolesar (Jan, 1952-), RISI = italijanski filmski režiser (Nelo, 1920-), ŽAČEK = češki zgodovinar (Vaclav, 1905-1986).
Krvodajalci
10. maj - Valerija Zadravec, Podgorci lib; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Jelka Janžek, Gozdna ul. 61ia, Hoče; Stanko Polič, Vintaro-vci 76; Danica Šimenko, Krčevina pri Vurbergu; Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ptuj; Klavdija Kruder, Slovenja vas 59; Majda Golob, Ki-car 140ic; Jožica Predikaka, Kicar 77; Ivan Kmetec, Špindlerjeva 8, Ptuj; Milan Bombek, Formin 28ia; Stanislav Brodnjak, Dravinjski Vrh 11; JanezZnidarič, Lancova vas96; Branko Horvat, Vičava 80; Anton Horvat, Pobrežje 40ia; Dušan Djon-šek, Moškanjci 21ia; Branko Ma-jerič, Selska c. 6, Katica Petrovič, Moškanjci 22; Franc Roškar, Bres-nica 15; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj; Ivan Kaučevič, Zg. Pristava 50; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj; Sonja Predikaka, Šturmo-vci 11; Anton Brenholc, Rjavci 21; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenša-ku; Radivoj Dovečar, Strjanci 33.
13. maj - Andrej Zuran, Mihovci 76; Zlatko Novak, Stoperce 67; Konrad Visočnik, Placar 54; Anton Zuran, Gradišča 143; Branka Botič, Zaloška c. 98, Ljubljana; Stanko Rep, Nova vas pri Markovcih 1; Marjan Kunej, Kungota 106; Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Franc Bezjak, Majšperk 85; Srečko Kosec, Draženci 22; Franc Vaupotič, Popo-
vci 15; Leopold Vodušek, Zupečja vas 6ia; Silvo Ceh, Spuhlja 143; Albin Strgar, Vintarovci 38; Kristina Laura, Tovarniška c. 2, Kidričevo; Leopold Rodošek, Zg. Pristava 35ic; Peter Znidarič, Dupleški Vrh 16; Marjan Brenholc, Mezgovci 70; Ivan Božičko, Tržec 46ic; Marjan Bezjak, Grajena 51ib; Nada Veršič, Somškova 18, Ptuj; Jožef Topolo-vec, Gradišče 23; Anton Topolovec, Velika Varnica 15; Dušan Furek, Draženci 87ia; Zvonko Crešnik, Borovci 23ib; Ivan Milošič, Jablovec 56ia.
17. maj - Boštjan Prejac, Zero-vinci 79; Boris Vuk, Strmec 16ia; Veronika Leben, Slomi 9; Robert Ciglar, Podvinci 113; Ivan Kuko-vič, Suha veja 7; Franjo Pučko, Cvetlov trg 3, Ptuj; Franc Sovec, Novinci 24ia; Slavko Arklinič, Mar-kovci 67ie; Ivan Meško, Gorišnica 72; Stjepan Knez, Drstelja 14; Boris Marin, Podgorci 74; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Janez Cernivec, Po-dvinci 119; Stanko Gorjup, Bresni-ca 67; Zvonka Rozman, Hum pri Ormožu 27; Anton Peklar, Borovci 32ia; Jožef Strelec, Strelci 4ia; Srečko Korez, Kočice 53; Boris Ilec, Gorca 81ia; Branko Šenkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Vlado Petrovič, Ločki Vrh 56, Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Janko Janžeko-vič, Nova vas pri Markovcih; Janez
Ploj, Dornava 79ia; Dušan Gavez, Korenjak 11; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Jožef Bedrač, Bodkov-ci 32; Franc Sirc, Polenci 23; Robert Filipič, Sakušak 74; Stanko Habja-nič, Zg. Gruškovje 59.
20. maj - Andrejka Kokot, Mez-govci ob Pesnici 6; Danilo Petrijan, Hajdoše 59ib; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Franc Trafela, Tržec 45; Slavko Ivančič, Belski Vrh 52; Vladimir Vozlič, Zamušani 4ia; Slavica Petrovič, Pacinje 20; Marinka Vogrin, Dornava 92ib; Marjan Kor-par, Mezgovci 53ia; Jože Kokot, Mez-govci 61ib; Janko Peteršič, Dornava 76ia; Slavko Mar, Strelci 13ia; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56ia; Jožica Merc, Podlehnik 26; Katarina Per-nek, Pobrežje 162; Rajko Sok, Dornava 107; Martin Vozlič, Zamušani 4; Mojca Lozinšek, Grajena 35; Brigita Korošec, Borovci 56; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Dušan Antalašič, Cesta ob Gramoznici, Miklavž na Dravskem polju; David Šenkiš, Zabjak 15; Stanislav Vrtič, Dornava 55ib; Miran Zagoršek, Me-zgovci 28; Leon Kaučevič, Apače 177ia; Janez Horvat, Spuhlja 66ib; Rajko Majerhofer, Hajdoše 40; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Marija Kolednik, Pacinje 5ia; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Ja-nezAntolič, Sodinci 78ia; Andrejka Plohl, Mestni Vrh 3.
Lujzek • Dober den vsoki den
Po lipo
sedim in p i p o
kadim ter po dugem cajti v lepi s u n ë e n den gledim. Na kolendori piše binkoštna nedela, 30. majnika. Sije sunček in hladen vetričpihlja, poleg pa mi radio Ptuj veselo igra. Rad poslušam store in mlode melodije, polke in valčke, ki so za vejke in malčke. Moti pa me to, da na naših radijskihpostajah tuje vizepribite na angleške ali pa hrvaške krize. Kak da bi nas bilo sram našega domačega jazika, ki nam je ze skoro vujša s štrika. Privezemo ga nazaj na našo rodno grudo, ker nam bo drga-čik v Evropi hudo. Domoči jezik je narodov ponos, saj nas bodo drgačik drugi vlekli za nos, za roke in noge, za lase in mozgone in hlačeposcone...
Z brega vidim v grabo štiri srnice, ki se na zelenem travniki posejo. Na pribojšek pridejo tudi v našo gorico, to pa hujdo razjezi mene in mojo Mico. Najrajši si privošijo mladice rumenega muškatlina, ki
ga rada zoblje ali pa spije vsoka cura fina. Drgačik pa v goricah lepo zgledi, tak ke se za pridelek bati ni. Seveda je do trgotve še daleč, letos je ze blo dosti moče, upajmo, da nede še toče, ki bi nam polja in gorice oklestila in nam prozne kašče in kleti namestila. Sicer pa provi stori pregovor, da ne smemo zvati vraga, saj še prehitro stopi prek praga.
Drgačikpa je na našem bregi vse normalno, včosik hecno, včosik zalostno, imamo pa tudi novice, kak je naša tretja soseda ostola brez prasice. V štalinki si je zlomla nogo, tak ke so ji potli mogli odrezati še glavo. Zaj v miru počivle v tunki, nam mesne radosti deli ali pa si jih postrezemo sami. Ker zaj več nema svoje svije, naš gujdek papa jihove pomije.
Pa naj bo zadosti za gnes, malo za šalo, malo zares. Lepo vas podavljam prek hribov in dolin, starejših zensk in mlodih deklin, zenske pa prek mlodih dečkov, ki majo lase na prečko, in storih gospodov, ki so v mladosti tovariši bl,i zaj pa so z menoj vred osiveli vsi.
Vaš Lujzek
RADIOPTUJ
89,8»98,e"l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 3. junija:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ (Tatjana Mohorko). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 4. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
SOBOTA, 5. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE
POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SNOP (Radio Celje). NEDELJA, 6. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 7. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 8. junija:
5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V
ŽIVO: Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 9. junija: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V dneh, ki prihajajo, boste občutili nenadno energijo in spodbudo, da postanete odločnejši, predvsem pa pogumnejši in samostojnejši. Za vas se začenja dolgotrajno obdobje "akcije" in uspešnega poslovanja.
BIK
Težave z denarjem se še ne bodo povsem rešile, toda kmalu že. Čez nekaj dni boste dobili idejo, kako naprej. Petek in sobota bosta zelo dobra dneva za urejanje finančnih zadev, vaše zdravje in vitalnost bosta boljša.
DVOJČEK
^^ V ospredju bodo predvsem poslovni vidiki in odnosi ( jf s tujino, razširjanje obzorij, Vy^ pravne zadeve; na vseh teh področjih boste zelo stvarni. Ne zatiskajte oči pred neprijetnostmi, ki se bodo pojavile. V nedeljo boste zelo nežni.
RAK
Pred vami je teden izboljšane komunikacije v poslovnem svetu, morda tudi nove poslovne priložnosti. Najbolj ustvarjalni in naklonjeni vam bodo ponedeljek, torek in sreda, v petek in soboto se boste znašli v zelo prijetni družbi.
LEV
Pomemben teden je pred vami predvsem glede kariere, službe, ambicij. Vaš osebni vpliv bo povečan, lažje boste vplivali na druge. Morda se bo prav kmalu pripetil nenadni preobrat, ki bo spremenil vaše življenje.
DEVICA
Po dolgotrajnem obdobju negotovosti boste kmalu spet dobro vedeli, kaj hočete. Od sobote naprej lahko pričakujte tudi klic prijatelja ali dejavnejše skupinsko delo. Vsak dan boste imeli več energije, v torek boste romantični.
TEHTNICA
Še kak dan ali dva boste čutili vpliv posledic pretresa v vaši ljubezenski zvezi ali družinskem življenju, toda kmalu se boste umirili in uživali v občutku varnosti. V torek in sredo boste poslovno preobremenjeni.
SKORPIJON
Dolgotrajne napetosti in vznemirjenja na delovnem mestu so dokončno za vami, pred vami so bolj umirjeni dnevi. V sredo boste zvedeli zelo čudovito novico glede posla, v soboto zvečer se boste naužili ljubezni in prijateljstva.
STRELEC
Pred vami je umirjen teden, v katerem se boste umaknili predvsem v sebe ali delo, ki bo povezano z domom (preurejanje stanovanja). Energije boste imeli nekaj manj kot prejšnji teden, najbolje pa se boste počutili v petek.
KOZOROG
Dinamičen teden, v katerem boste svojo povečano energijo usmerjali predvsem v zasebno življenje. Usmerjali jo boste v dom, družino, otroke, ljubljeni osebi in svojemu konjičku —ustvarjalnosti. Posli bodo tekli po urniku.
VODNAR
V ponedeljek boste zelo zaposleni v službi, saj se bodo dogajale zelo zanimive in pozitivne reči. V tem tednu bo v ospredju ljubezen. Intenzivni in strastni boste, hoteli boste vse ali nič. Sobota bo lepa in sproščena.
RIBI
Na delovnem mestu ali pa na poslovnih poteh se bodo še nadaljevala obdobja napetosti in stresa. V osebnem življenju pa boste medsebojno napetost in ljubosumje najlažje odpravili v nedeljo, ko se boste imeli čudovito.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Ni se konec
V nedeljo smo dobili novega državnega prvaka v nogometu. Presenetljivo je to postala Gorica, ki je resda dve koli pred koncem držala vse niti v svojih rokah, a jih je pred zadnjim krogom izpustila iz rok. Papirnati favorit je takrat postal Maribor, ki pa se mu v zadnjem krogu ni vse izšlo po na~rtih, saj je klonil v Murski Soboti (prvi~ letos!) in zdrsnil celo na tretje mesto (za Olimpijo).

Foto: Črtomir Goznik
»Prvoligaški ples« so letos najbolje končali Goričani (na sliki Ptujčan Jevđenič - 10 in Goričan Puš - 3).
Prvenstvo že dolgo ni bilo tako razburljivo, ko so lahko kar tri ekipe do zadnjega kroga ra~unale na naslov državnega prvaka. Pred nedeljskimi obra~uni je bilo kar nekaj ugibanj o tem, kdo bo komu pustil oz. prodal tekmo (Mura Mariboru) ter tako lepo zaslužil, posledic pa tako ali tako ne bo nobenih. V posmeh vsem vsevednežem je zadnjih devetdeset minut postreglo z zelo zanimivimi in do konca napetimi obra~uni, kjer so (predvsem v Murski Soboti) odlo~ali res milimetri oz. ena (ne)realizirana priložnost. Rivalstvo med Muro in Mariborom in med Gorico in Primorjem je tako naredilo zaklju~ek prvenstva zanimiv do zadnjega sodnikovega žvižga. Lokalni derbiji so bili in bodo vedno nepredvidljivi, saj se prav v teh sproš~ajo nekakšne posebne energije, ki jih najbolje razumejo tisti, ki na teh obmo~jih živijo in delajo v športu. Podobne primere imamo tudi v drugih športih, skupni imenovalec vsem pa je, pokazati nasprotniku, kdo je glavni v doma~em »peskovniku«.
Na našem obmo~ju smo lahko lani spremljali dvoboje »visokega tveganja« med Dravo in Aluminijem. Letos je kluba lo~eval prepad med 1. in 2. SNL in upamo, da bo tako tudi prihodnjo sezono, saj so si igralci Kumha Drave v zadnjem krogu tudi teoreti~no zagotovili nastop v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v 1. SNL. Njihov nasprotnik bo znan šele po zadnjem odigranem krogu v drugi ligi, saj imata Bela krajina in Zagorje enako število to~k. Težje delo ~aka Zagorjane, ki gostujejo pri prvouvrš~enem Rudarju (novi-stari prvoligaš), Belokrajnci namre~ gostujejo v Izoli.
Še vedno torej ni konec, 9. in 13. junija sta na sporedu še dve tekmi, vložek pa je igranje v 1. ligi v naslednji sezoni. Igralci Drave so po napornem prvenstvu in po ve~ tekmah biti ali ne biti psihi~-no in fizi~no precej »izpraznjeni«, tako da je vloga favorita v tem obra~unu precej dvorezen me~; Belokrajnci (ali Zagorjani) bodo zagotovo poskušali drago prodati svojo kožo. Pred trenerjem Drave Sre~kom Luši~em in igralci je vse prej kot lahka naloga, vendar po enoletnih izkušnjah igranja v mo~nejši ligi kot njihov nasprotnik tudi izvedljiva.
Foto: Črtomir Goznil<
Goričani prvi v cilju (Admir Kršič - 10), Ptujčani predzadnji (Aljaž Zajc - 7).
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
V zadnji tekmi samo Se potrdili kvalifikacije
Foto: Črtomir Goznil<
Sead Zilič (št. 77) je z dvema zadetkoma največ pripomogel k zmagi Drave z Domžalami. Akcijo spremljata še Boris Klinger in Mitja Emeršič ter v ozadju Adnan Smajlovič.
KUMHO DRAVA - DOMŽALE 3:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Zilič (4), 2:0 Ko-rez (34), 2:1 Dvorjančič (43), 3:1 Zilič (72).
KUMHO DRAVA: Dabanovič, Zajc, Klinger, Emeršič, Šterbal, Kamberovič, Smajlovič, (Vogrinec), Korez (Berko), Zilič, Grižonič, Jev-dženič. Trener Srečko Lušič.
Vnetim privržencem ptujskega nogometa se je z nedeljsko zmago uresničila želja, da se bodo v kvalifikacijah borili z drugouvrščeno ekipo drzge lige (Belo krajino ali Zagorjem, in sicer v sredo, 9. junija na Ptuju in 13. junija v gosteh), da ostanejo v družbi najboljših slovenskih ekip.
Borbena in srčna igra vse od prve minute je navdušila nad 600 gledalcev, junak tekme pa je postal Seat Zilič, ki je ob dveh zadetkih s podajo pripomogel tudi k tretjemu. Kaj hitro so gostje doživeli šok, ko je Zilič prekanjeno s peto preusmeril žogo, ki se je od leve stative odkotalila v mrežo, mimo nemočnega vratarja Handa-
noviča. Vodstvo gostiteljev je v nadaljevanju še stopnjevalo pritisk, Korez, Smajlovič in Grižonič so zamudili priložnosti, gostje pa so s skrajnimi napori razbijali nevarnosti pred svojimi vrati. V enem od Ziličevih prodorov z leve strani je zaposlil na desni Koreza, ki je z lepim zadetkom vodstvo zvišal. Nekaj zatem pa je Zajc z vole udarcem poslal žogo preko vrat. Gostom je uspelo pred odmorom vodstvo gostiteljev znižati, ko je iz gneče v petmetrskem prostoru Dvorjančič našel žogi pot v mrežo. Še Javdženiču se je ponudila priložnost, streljal je slabo, žal se ni odločil za podajo soigralcu.
Nekaj časa smo v nadaljevanju gledali igro predvsem po sredini med obema kazenskima prostoroma, ko tako eni kot drugi napadalci niso izkoristili priložnosti. Arlič in Dvorjančič sta se na črti kazenskega prostora osmešila, ko sta za-
pravila priložnost za zadetek. Na srečo gostiteljev tudi Zeljkovič ni izkoristil napake Dabanoviča in Šterbala, ki sta oklevala, kaj storiti in žoga je odletela preko vrat. Nekaj zatem je tudi Dvorjančič slabo posredoval in odbita žoga je odletela v kot.
Po menjavi Smajloviča z Vogrin-cem je slednji vnesel poleta in v enem od napadov je lepo podal do Ziliča, ki je z zadetkom prinesel sprostitve, gostje pa so zatem popustili saj so njihovi napadi razbijali po domači obrambi na čelu s Klingerjem. Ob koncu bi se lahko med strelce vpisal Lazarevič, toda bil je netočen. Po končanem žvižgu sodnika Bohinca iz Poljane nad Škofjo Loko, ki je sodil z napakami, so gledalci z burnim ploskanjem pozdravili zmago.
Na tiskovni konferenci sta trenerja dejala: Slavisa Stojanovic:
"Za tekmo smo se normalno pripravljali, igrali smo brez pravega motiva za 7. mesto. Žal smo nastopili brez 4-5 ključnih igralcev, ki sanirajo svoje poškodbe. Imeli smo priložnosti, ki so ostale neizkoriščene.«
Srečko Lusic je imel sam težave pri sestavi ekipe: "Naredili smo nekaj rošad na igralski mestih, kar se je obrestovalo in če gre Ziliču, steče tudi soigralcem. Odlično igro je pokazal Klinger, ki je bil neprehoden, obenem pa graditelj igre. Sedaj nas čakajo kvalifikacije, upam, da bodo poškodbe sanirane, igralci pa psihično pripravljeni.«
anc
AL d.0.0.

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA
VARGAS -M d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
1. SNL - LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI ZADNJEGA, 32. KROGA: Mura - Maribor Pivovarna Laško 2:1 (0:1), KD Olimpija - Primorje 3:0 (1:0), Gorica - Koper 2:0 (0:0)
1. GORICA	32	15	11	6	55:29	56
2. KD OLIMPIJA	32	16	7	9	56:39	55
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	32	15	9	8	41:34	54
4. KOPER	32	13	11	8	41:32	50
5. MURA	32	14	7	11	53:54	49
6. PRIMORJE	32	12	12	8	59:36	48
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI ZADNJEGA, 32. KROGA: Kumho Drava - Domžale 3:1 (2:1), CMC Publikum - Dravograd 5:1 (3:0), Šmartno - Ljubljana 3:1 (3:0)
Čigava bo?
Folo: Črtomir Goznik
1. LJUBLJANE	32	12	6	14	38:53	42
2. DOM@ALE	32	11	8	13	47:53	41
3. ŠMARTNO	32	10	10	12	43:48	40
4. CMC PUBLIKUM	32	11	6	15	61:52	39
5. KUMHO DRAVA	32	7	7	8	34:60	28
6. DRAVOGRAD	32	7	4	21	35:73	25
Kolesarstvo • Perutninarji odlični na Irskem
Bonca Irce ud! geografijo Evrope
Valter Bonča je že drugič letos sta! tik pod vrhom na etapnih dirkah, po Giru d' Abruzzo je osvoji! drugo mesto na Dirki po Irski in kaže izjemno formo pred prihajajočo Dirko po Avstriji, najvišje rangirano preizkušnjo v zgodovini ptujskega kluba (2.2 UCI), ki se prične v ponedeljek.
29 kolesarskih ekip je nastopalo prejšnji teden na dirki FDB Milk Ras na Irskem kategorije 2.5 UCI. Ptuj~ani so nastopili okrnjeni le s štirimi ~lani; poleg glavnega akterja dirke, Valterja Bon~e so Irsko prekolesarili še Massimo Demarin, Branko Filip in Matej Stare. Izjemno motiviran Bon~a je z zmago v 1. etapi etapi rumeno majico oblekel že prvi dan, kljub temu pa so jih mnogi mediji do polovice dirke še oznanjali kot ekipo Slovaške. Omenimo, da je z objavo preko medijev posredovalo tudi veleposlaništvo Republike Slovenije! Ce je za popoln uspeh zmanjkalo kanček športne sreče, pa jim lahko čestitamo za opravljeno izjemno delo kot promotorjem Slovenije.
Bonča je odlične temelje za uspešno dirko postavil v prvi etapi, ko se je znašel v ospredju s četverico kolesarjev, ki si je uspela prikolesariti visoko prednost dveh minut. Z napadom v zadnjih kilometrih se je otresel še ostalih spremljevalcev in zmagal na ravninski etapi, kjer sicer v svoji bogati karieri ni dosegal največjih uspehov. Veliko breme je padlo na ramena klubskih tovarišev, ki so za ohranitev majice morali garati že v uvodnih, lažjih etapah. Prostora za visoke etapne uvrstitve ni bilo, saj so perutninarji ciljali na generalno uvrstitev, moči za gorske etape pa so morali hraniti, kolikor se je le dalo. Prehod v najtežje štiri gorske etape se je začel četrti dan, ko je bila na sporedu kraljevska etapa z devetimi gorskimi cilji v dolžini 181 km. Besede spremljevalca, Danijela Perše: "Vemo, da zdaj prihaja čas za veliki finale!", so negotovost in hkrati odločnost za končni uspeh. Bonča z ekipo je odlično branil osvojeno majico, odločno "pokrival" napade tekmecev, ki niso našli recepta za preboj na vrh. V cilj je ta dan pripeljal kot šesti ter tako ohranil prednost pred zasledovalci. "Zelo nam pride prav tisti naskok iz prve etape, ki smo ga uspeli obdržati. Prav pa nam pride tudi to, da smo dober
Kolesarstvo
Valter Bonca v akciji
team in za to rumeno majico delamo vsi," so bile po prihodu v cilj besede "irske medijske zvezde". Hribi, kot tudi poskusi pobegov, so se v naslednjih dneh vrstili kot po tekočem traku, 36-letni Idrijčan v ptujskem dresu pa je v zaključkih etap večkrat moral sam nevtralizirati napade predvsem mnogih domačih kolesarjev, za katere je bila to najpomembnejša dirka sezone. V predzadnji, 7. etapi so imeli kolesarji še enkrat devet gorskih ciljev in prav zadnji je bil za Bon~o usoden. David McCann, sicer že zmagovalec kraljevske etape, je že v poskusu iz
obupa napadel v zadnjem vzponu dirke, z vratolomnim spustom do cilja pa si je prikolesaril tistih nekaj sekund, ki so odlo~ale o zmagovalcu. 40 km zadnjega dne je bilo na žalost premalo za ponovni naskok v "rumeno", Valter Bon~a se je na koncu moral zadovoljiti z drugim mestom in grenkim priokusom moralnega zmagovalca. Vodja ekipe Sre~ko Glivar, ki je dirko po prihodu iz Nizozemske spremljal od doma, je takole komentiral smolo svojih varovancev: "Nih~e se ne bi žrl, ~e bi bil peti, ko pa se je tako izmuznila zmaga, pa si bo še marsikdo dolgo razbijal gla-
FDB MILK RAS 2.5 UCI, IRSKA:
1.	etapa (132 km): 1. Bon-~a, 7.Stare (oba PP)
2.	etapa (167 km): 1. Stefan Cohnen (NIZ,Germany ComNet Senges)
3.	etapa (152 km): 1. Der-mot Nally (IRS), Galway, 12.De-marin (PP)
4.	etapa (181 km): 1. David McCann (IRS, Ireland Thorntons Recycling), 6.Bon~a (PP)
5.	etapa (152 km): 1. Malcolm Elliott (VB, Yorkshire Murphy&Gunn),
6.	etapa (151 km): 1. David O Loughlin (IRS, Ireland Thorntons Recycling), 2.Bon-~a (PP)
7.	etapa (149 km): 1. David McCann (IRS, Ireland Thorntons Recycling), 16. Bon~a (PP)
8.	etapa (40 km) : 1. Malcolm Elliott, (VB, Yorkshire Murphy & Gunn), 7. Stare (PP)
Generalno:
1. McCann, 2. Bon~a, 3. O' Loughlin, 16. Demarin, 20. Stare, 68. Filip
Uvrstitve po točkah:
7. Bon~a
Uvrstitve na gorskih ciljih:
3. Bon~a, 8. Demarin
vo, zakaj. Upam, da sami kolesarji ~im manj. Čaka jih namre~ Dirka po Avstriji, ki jo za~nejo prihodnji ponedeljek, dober teden za tem Dirka po Srbiji, potem pa bo že termin za državna prvenstva. O sami strategiji, ki jo je ekipa ubrala na dirki, pa ugotavljam, da bi morda lahko poskušali tudi z drugo taktiko in se držali od za~etka nekoliko bolj zadržano in šele zatem resni~no napadli. A povsem mogo~e je, da bi bil kon~ni rezultat enak."
UG
Mladi perutninarji po stopinjah »profijev
Kolesarska dirka za mladince poimenovana Coppa Montes v Italiji je na sporedu vsako leto zadnjo nedeljo v aprilu, na njej pa se zberejo najboljši slovenski in italijanski kolesarji. Dober rezultat na tej dirki pomeni nesporno kvaliteto mladega kolesarja in ga uvrš~a v mladinsko državno selekcijo. Go-razd Bauer, 16-letni Maribor~an, kolesar Perutnine Ptuj, ki je letos prestopil v najvišjo mladinsko kategorijo je že lani opozarjal, da je kolesarski potencial, letos pa je z 10. mestom na že omenjeni dirki to samo še potrdil. Kot drugi najboljši Slovenec (za "Rogovcem" Simonom Špilakom) se je uvrstil v državno reprezentanco, z njo pa nastopil na nekaterih pomembnih dirkah v tujini.
Na Dirki miru na Češkem, ki je potekala 12.-16. maja in šteje za to~ke svetovnega pokala, je slovenske barve zastopalo 6 kolesarjev, med njimi tudi trije Ptuj~ani: Gorazd Bauer, Nelej Brun~i~ in Matic Robi~. 132 kolesarjev je v štirih etapah in dveh poletapah moralo prevoziti 430 kilometrov,
slovenska reprezentanca pa je na dirki odigrala vidno vlogo. Simon Špilak, ki je v seštevku svetovnega pokala na visokem 2. mestu, je ob pomo~i ekipe dosegel dve etapni zmagi ter dve uvrstitvi na stopni-~ke, grenak priokus pa ostaja ob kon~nem drugem mestu. Po tretji etapi je bil že v "rumenem", nato
pa dan kasneje dovolil Čehu Kre-uzigerju, da si je v begu priboril neulovljivo prednost. Z dvema uvrstitvama med dvajseterico je dobro kolesaril tudi Bauer (generalno 30), najboljši je bil prav zadnji dan, 13. Za Brun~i~a in Robi~a je bila to prva ve~ja preizkušnja, po svojih mo~eh sta pomagala k us-
Matic Robič, Nelej Brunčič in Gorazd Bauer.
«
pehu ekipe, dirko pa sta izkoristila predvsem za nabiranje izkušenj. Vodja ekipe, sicer trener mladincev v KK PP Jernej Finšgar, je takole komentiral nastop svojih varovancev: "Dirkali smo kot reprezentanca, vse je bilo podrejeno uspehu našega najboljšega, Špila-ka. Zaradi tega je kon~ni rezultat Bauerja na tej dirki kot tudi na dirki na Poljskem prejšnji teden, kjer je bil generalno 37., malce slabši, kot bi pri~akovali. Zadovoljen sem tudi z debitantoma v slovenskem dresu, Brun~i~em in Robi~em, ki sta dobila priložnost, da nastopita na "pravi" dirki."
V tem ~asu pa ne po~ivajo niti najmanjše selekcije KK Perutnina Ptuj. Nazadnje so bili uspešni na Dirki za pokal Slovenije na Bledu, kjer je zmagal Marko Purg, sicer pa so to njegove 4. stopni~ke letos. Družbo med deseterico mu je delal Niko Vogrinec s 7. mestom, .Alen Tement in Davor Golob pa sta bila 15. in 19. Med de~ki B je bil Benjamin Slemenjak 5., med mladinci pa Kristjan Đurasek 9.
Rokomet • RK Ormož
Lollo nazaj v Celje
Občnega zbora rokometnega kluba Jeruzalem Ormož, ki je potekal v prostorih vinske kleti, se je udeležilo okrog šestdeset ~lanov (sicer klub šteje 263 ~lanov). Na začetku je predsednik kluba Miroslav Hanželič povedal, da so v letošnji sezoni zelo zadovoljni z delom in uvrstitvijo članske ekipe, ki je na koncu osvojila osmo mesto (po rednem delu prvenstva sedma). Hanželič je tudi izpostavil problematiko dela z mladimi. Spomnimo se, da so Ormožani pred leti sloveli po odličnih mladih selekcijah in v vseh krojili sam vrh slovenskega rokometa. Letos so se na klubski ravni najbolje s četrtim mestom v državi odrezali starejši dečki A. V Ormožu se je letos pogrešal sicer tradicionalni velikonočni turnir za mlade, ki je slovel kot eden najboljših v Sloveniji. Kot je povedal Hanželič, se letos vrača vsakoletni rokometni tabor. Težave se pojavljajo tudi pri delu upravnega odbora, ki je v prejšnjem mandatu štel kar trinajst članov?! V tem mandatu bo novi upravni odbor sestavljalo pet članov. Po predsedniku je spregovoril najmlajši trener SIOL lige in jeruzalemčkov Saša Prapotnik, ki se je zahvalil svojim varovancem za uspešno minulo sezono. Prapotnik je povedal, da so v letošnji sezoni opravili 184 treningov in odigrali 58 tekem
(30 zmag, 6 remijev, 22 porazov). V sezoni 2004/05 pa je kot cilj postavil uvrstitev vsaj mesto višje kot letos. Po trenerju je spregovoril te-hni~ni vodja vseh ormoških ekip Jani Ivanuša, ki je nepreklicno odstopil.
Glede prihodov in odhodov igralcev za novo sezono so v klubu zelo skrivnostni. Zaenkrat je edino jasno, da se v Celje vra~a Molda-vec Vladimir Lollo. Vse ostalo glede moštva za prihodnjo sezono je še popolnoma odprto.
Rokometaše sedaj po~asi ~aka zaslužen odmor, kajti treningi Or-možanov v tem mesecu potekajo le ob torkih. Prav nasprotno ~aka upravo kluba, katere delo v teh mesecih je odlo~ilno za novo in zelo težko sezono 2004/05. Saj veste, kaj pravijo - druga sezona je najtežja.
Sezona ni kon~ana tudi za Marka Bezjaka, kadetskega in mladinskega reprezentanta. Bezjaka namre~ ~akata kadetsko in evropsko prvenstvo. Zanimiv, a ne~love-ški za osemnajsletnika je naslednji podatek - ob koncu sezone bo mladi Ormožan odigral približno 80 tekem. Tako veliko število tekem na primer odigrajo profesionalci v košarkarski NBA ligi. Hudo, mar ne?
Uroš Krstič
Marko Bezjak (RK Jeruzalem Ormož)
Namizni tenis • 1. SNTL
PtujCani konCali na sedmem mestu
PTUJ - MORAVSKE TOPLICE SOBOTA 6:1
Z zmago proti ekipi iz Murske sobote so sezono 2003/2004 zak-lju~ili tudi namiznoteniški igralci Ptuja, ki so na koncu osvojili sedmo mesto. Povratno sre~anje je bilo zgolj formalnost, saj so do-ma~ini brez ve~jih težav premagali svoje goste. Edini poraz je doživel
Danilo Piljak v dvoboju s Kocuvanom, vsi ostali dvoboji pa so bili prepri~ljivo dobljeni v korist Ptuj-~anov.
Posamezni izidi: Grbi~ - Roudi 3:0, Pavi~ - Ropoša 3:0, Piljak - Kocuvan 0:3, Pavi~ - Roudi 3:0, Grbi~ - Kocuvan 3:1, Piljak - Ropoša 3:1, Grbi~/Pavi~-Ropoša /Kocuvan 3:2.
Danilo Klajn{ek
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavic (NTK Ptuj)
Foto: UK
Nogomet • 2. SNL
Kidricani zlahka tudi preko Brd
2. SNL
REZULTATI 32. KROGA: Aluminij - Brda 4:0 (1:0), Zagorje -Krško Posavje 4:1 (2:0), Bela krajina - Rudar Velenje 1:0 (1:0), Dra-vinja - Izola Argeta 1:1 (1:0), Livar - Supernova Triglav 3:2 (3:2)
1.	RUDAR (V) 31 21 6 4 83:34 69
2.	BELA KRAJINA 31 19 5 7 59:30 62
3.	ZAGORJE 31 19 5 7 59:32 62
4.	DRAVINJA 31 13 12 6 52:31 51
5.	ALUMINIJ 31 14 8 9 49:37 50
6.	LIVAR 31 11 13 7 42:45 46
7.	KR[KO POS. 32 8 1113 41:63 36
8.	SVOBODA 31 8 7 16 46:46 31
Nogomet
3. SNL - SEVER
REZULTATI 25. KROGA: Bistrica - Središče 4:4 (2:3), Zreče -Pohorje 0:0, Železničar - Hajdina 8:1 (3:0), Kozjak - Šoštanj 0:6, Holermuos Ormož - Malečnik 2:1 (1:0), Paloma - Gorice Pesnica 1:0 (0:0), Stojnci - Šmarje pri Jelšah 3:0 (0:0).
1.	ÏOÏTANJ 25 15 6 4 68:28 51
2.	PALOMA 25 15 5 5 65:27 50
3.	STOJNCI 25 13 6 6 50:24 45
4.	ŽELEZNIČAR 25 13 4 8 59:39 43
5.	[MARJE PRI J. 25 13 3 9 50:43 42
6.	MALEČNIK 25 13 3 9 49:43 42
7.	BISTRICA 25 12 5 8 59:31 41
8.	HOL. ORMOŽ 25 11 4 10 48:43 37
9.	HAJDINA 25 11 3 11 51:49 36
10.	POHORJE 25 10 5 10 52:42 35
11.	ZREČE 25 10 3 12 38:46 33
12.	G. PESNICA 25 7 2 16 39:55 23
13.	SREDIiČE 25 5 5 15 60:65 20
14.	KOZJAK 25 0 0 25 7:169 0
STOJNCI ZANESLJIVI, BISTRICA MOGOČE!?
Že nekaj zadnjih krogov je zelo vroče tudi v tretjeligaški konkurenci, saj samo prvih {est mest vodi v novoustanovljeno 3. SNL -VZHOD. Stojnci so z zmago proti [marju zanesljiv potnik, medtem ko bodo Bistričani čakali na do-kon~ni razplet v zadnjem krogu. Toda njihovo delo bo zelo težko, saj gostujejo pri [oštanju, sicer vodečem moštvu v tej konkurenci, ki pa mora slaviti zmago, če hoče zanesljivo osvojiti prvo mesto, saj mu Paloma diha za ovratnik s samo točko zaostanka. Ormožan-ci so premagali Malečnik, Središče pa je osvojilo točko v Slovenski Bistrici, vendar bo to izgleda vse skupaj premalo. Seveda govorimo o uvrstitvah na prvenstveni razpredelnici, nakar pa se lahko pojavijo še težave glede licenciranja. V tem krogu so razočarali nogometaši Hajdine, ki so doživeli katastrofo v Mariboru proti Železničarju, ob tem pa so z nekoliko slabšimi predstavami izgubili stik z ekipami do šestega mesta.
DK
BISTRICA - SREDIŠČE 4:4
(2:3)
STRELCI: 0:1 Habjanič (8), 0:2 Kolenc (11), 1:2 Obrovnik (24), 2:2 Primožič (28. iz 11 m), 2:3 Vi-dovič (35), 2:4 Vidovič (63), 3:4 Čerenak (76), 4:4 Obrovnik (88)
BISTRICA: Kastelic, Obrovnik, Čerenak, Kunštek, Peša, Vidojevič, Furman, Papotnik (Robar), Primožič, Poljanec, Leva. Trener: Milko Djurovski.
SREDIŠČE: Čelofiga, Vidovič, Žerjav, Kolenc, Novak, Jelovica, Zadravec (Krajnčec), Prapotnik, Habjanič, Lesjak, Kolarič. Trener: Tomislav Ivančič.
ŽELEZNIČAR - HAJDINA 8:1 (3:0)
9.	S. TRIGLAV 31 8 7 16 40:52 31
10.	IZOLA ARG. 31 6 9 16 29:55 27
11.	BRDA 31 3 1018 24:63 19
ALUMINIJ - BRDA 4:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Kneževič (4. z 11 m), 2:0 Kneževič (68), 3:0 Repina (71), 4:0 Koren (90)
ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec (od 46. Repina), Pekez, Kuerbanj (od 65. Flašker), Prapot-nik, Koren, Panikvar, Kelenc, Kne-ževič (od 70. Murko), Fridauer. Trener: Miran Emeršič.
Foto: Črtomir Goznik
Ratko Kneževič (Aluminij).
Nogometaši Aluminija nadaljujejo z uspešnimi igrami ob koncu prvenstva, predvsem pa zmagami. Tokrat so brez večjih težav in po pričakovanjih premagali ekipo
Brd, in to kljub temu, da so nastopili brez dveh izkušenih nogometašev, brez Borisa Sambolca in Grego Dončeca, ki nista zaigrala zaradi poškodb.
Že v 4. minuti so se domači nogometaši veselili zadetka. Takrat je bil namreč uspešen Ratko Kneže-vič s strelom z 11 metrov. Predhodno so namreč gostujoči obrambni igralci v svojem kazenskem prostoru s prekrškom zaustavili Korena. Do konca prvega polčasa so bili nogometaši Aluminija absolutno boljši nasprotnik, imeli številne priložnosti, žal pa niso zadeli, tudi iz najugodnejših položajev.
Nič bistvenega se ni spremenilo v nadaljevanju srečanja, vendar so napadalci Aluminija v zadnjih 22 minutah dosegli tri zadetke in dokončno potopili vsa upanja gostov na ugoden izid.
Danilo Klajnšek
STRELCI: 1:0 Ragoljič (21), 2:0 Pavlin (30), 3:0 Bakula (41), 4:0 Bešič (54), 4:1 Bezjak (5), 5:1 Blo-udek (61), 6:1 Bloudek (65), 7:1 Ivančič (79), 8:1 Ivančič (82)
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Princl, M. Krajnc, Vrabl, Horvat, Hotko, Vindiš (Sarkičevič), R. Krajnc, Pihler, Bezjak. Trener: Ivan Zajc.
STOJNCI - ŠMARJE PRI JELŠAH 3:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Germič (61. iz 11 m), 2:0 Žnidarič (73), 3:0 Petrovič (81)
STOJNCI: Germič, Sluga, Milo-šič, Lenart, Vilčnik, Bezjak, Leton-ja, Petek, Arsič (Petrovič), Žnidarič, Čeh. Trener: Miran Klajderič.
HOLERMUOS - MALEČNIK 2:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Aleš Jurčec (15 -11 m), 1:1 Makari (71), 2:1 Tobijas (76).
HOLERMUOS : Grabrovec, Emeršič, Jurčec, Gašparič (Šterman), Prapotnik (Zidarič), Jambriško (Kralj), Školiber, Fijavž, Jerebič, Tobijas, Mi-trev. Trener: Franz Gorza.
Ormožani so še zadnjič nastopili v sezoni 2003/04 na prelepem domačem igrišču in pred domačim občinstvom, od katerega so se poslovili z zmago, ki jih ohranja v boju za osmo mesto. V prvem polčasu so domačini popolnoma nadzirali potek srečanja in si priigrali lepo število priložnosti, vendar so dosegli le en zadetek. Tega je iz enajstmetrovke v 15. minuti zadel domač kapetan Aleš Jurčec. Gostje, ki so nastopili brez kaznovanega Petra Breznika, se lahko zahvalijo le nespretnosti domačinov in svojemu vratarju Matjažu Golobu, da so po prvem polčasu zaostajali le z golom zaostanka. Uvodnih deset minut drugega polčasa je še pripadlo Ormožu, nato je sledilo obdobje zelo dobre igre prebujenih gostov. Po vse boljši igri Malečnika je sledilo zasluženo izenačenje. Po lepem strelu iz roba kazenskega prostora je v 71. minuti zadel Makari, ki je po vstopu v igro v 54. minuti zelo poživil
igro Malečnika. Vodstvo gostov je trajalo le pičlih pet minut. Pred zmagovitim golom Ormožanov so najprej imeli gostje lepo priložnost iz prostega strela, nato je sledil hiter nasprotni napad domačinov, iz katerega je zadel hitri Tobijas, ko se je znašel sam pred golom Malečnika. Do konca srečanja je bilo kar nekajkrat vroče pred domačimi vrati, vendar je vratar Simon Grabrovec ohranil mrežo nedotaknjeno.
Uroš Krstič
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 22. KROGA: Gere-čja vas Unukšped - Podlehnik 2:1, Mark 69 Rogoznica - Zavrč 1:4, Bukovci - Boč 1:4, Skorba - Slovenja vas 4:7, Dornava - Videm 0:1.
1.	ZAVRČ 21 18 2 1 84:17 56
2.	GEREČJA VAS 21 16 1 4 74:26 49
3.	VIDEM 21 10 1 10 43:36 31
4.	SLOV. VAS 21 9 3 9 40:37 30
5.	GORI[NICA 21 8 6 7 39:36 30
6.	ROGOZNICA 21 7 5 9 39:40 26
7.	PODLEHNIK 21 7 4 10 27:38 25
8.	BOČ	21 7 3 11 24:57 24
9.	SKORBA 21 7 2 12 31:46 23
10.	BUKOVCI 21 4 8 9 33:56 20
11.	DORNAVA 21 5 4 12 23:34 19
SKORBA - SLOVENJA VAS 4:7 (1:1)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (9), 1:1 Perko (20), 1:2 Gerečnik (50), 1:3 Mlakar (52), 1:4 Gerečnik (62), 1:5 Huzjak (73), 1:6 Huzjak (79), 2:6 Maruh (82), 3:6 Haunhalter (83), 4:6 Šmigoc (88), 4:7 Vindiš (90)
DORNAVA - VIDEM 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Šeliga (86)
BUKOVCI - BOČ 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1 Brodnjak (15), 1:1 Zemljarič (37), 1:2 Polanec (52), 1:3 Simrih (63), 1:4 Volavšek (76)
MARK 69 ROGOZNICA -ZAVRČ 1:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Zdelar (6), 0:2 Zdelar (20. iz 11 m), 0:3 Zdelar (40), 0:4 Meznarič (52), 1:4 Petek
(17).
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 21. KROGA: Lovrenc - Grajena 0:3, Apače -Podvinci 4:3, Cirkulane - Zgornja Polskava
1:1, Spodnja Polskava - Leskovec 3:3, Markovci - Tržec 6:1.
1. PODVINCI	19 17	0	2	87:26	51
2. MARKOVCI	20 14	1	5	59:23	43
3. CIRKULANE	19 13	4	2	52:24	43
4. LOVRENC	19 8	5	6	31:38	29
5. APAČE	19 8	2	9	37:41	26
6. TRŽEC	19 8	1	10	58:59	25
7. HAJDO[E	19 8	1	10	40:54	25
8. GRAJENA-1	19 6	3	10	35:49	20
9. SP POLSKAVA 19 3		6	10	35:51	15
10. ZG. POLSKA	. 19 4	2	13	33:66	15
11.LESKOVEC-	1 19 1	5	13	18:54	7
CIRKULANE - ZGORNJA POLSKAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1M. Klajderič (10), 1:1, S. Klajderič (36)
LOVRENC - GRAJENA 0:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Babosek (31), 0:2 Pihler (66. iz 11 m), 0:3 Berghaus (91)
MARKOVCI - TRŽEC 6:1
(3:0)
STRELCI: 1:0 Štrafela (13), 2:0 Janžekovič (24), 3:0 Korošec (43), 3:1 Podpečan (48), 4:1 Janžekovič (54), 5:1 Janžekovič (76), 6:1 Bra-tušek (86)
APAČE - PODVINCI 4:3
(3:2)
STRELCI: 1:0 A. Predikaka (6), 2:0 Zajc (11), 2:1 Modrič (22), 2:2 Petrovič (29), 3:2 A. Predikaka (42), 4:2 Kraner (59), 4:3 Petrovič (81)
LIGI VETERANOV
ZAHODNA SKUPINA - REZULTATI 14. KROGA: Pragersko - Loka Rošnja 3:1, Lovrenc - Polskava 2:1, Hajdina - Apače 3:0
1.	HAJDINA 12 9 0 3 36:13 27
2.	LOKA ROÏNJA 12 6 2 4 29:14 20
3.	LOVRENC 12 6 2 4 19:25 20
4.	APAČE 12 4 3 5 17:21 15
5.	PREPOLJE 12 4 2 6 18:23 14
6.	PRAGERSKO 12 3 3 6 17:27 12
7.	POLSKAVA 12 3 2 7 19:32 11 VZHODNA SKUPINA - REZULTATI 14. KROGA: Leskovec -Dornava 1:1, Markovci - Tržec 1:2, Gorišnica - Savaria Rogoznica 0:0
1.	GORIÏNICA	10	5	4	1	18:9 19
2.	TRŽEC	10	5	4	1	21:11	19
3.	ROGOZNICA	10	4	6	0	16:9 18
4.	DORNAVA	10	2	4	4	18:21	10
5.	MARKOVCI	10	2	3	5	14:19 9
6.	LESKOVEC	10	1	1	8	6:24 4
Danilo Klajnšek
Foto: Ur
Franc Gorza, trener Holermu-osa Ormoža.
Nogomet • MNZ Ptuj U-12
V soboto, 29. maja 2004 se je reprezentanca MNZ Ptuj U-12, že drugo leto, udeležila Majskega turnirja U-12, ki ga je organiziral NK Vodice Šempas - mladi v Šem-pasu pri Novi Gorici na stadionu NK Vodice. Osnovni cilj je bil formiranje reprezentance U-12 in priprava za zaključno revijo tekmovanja reprezentanc U-12 Slovenije, ki bo v Lendavi.
Rezultati:
NK Vodice Ren~e - MNZ Ptuj
0:3 (strelca za Ptuj: Aleš Gril, Mitja Bogdan 2x), NK Piran Portorož - MNZ Ptuj 0:3 (strelci: Jure Matjašič, Marko Vinkovič in Marko Avgustinovič), NK Koper - MNZ Ptuj 1:2 (strelca: Mitja Simončič in Jure Matjašič.
Reprezentanca MNZ Ptuj je osvojila 1. mesto. Danijel Ljubec (MNZ Ptuj) je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. (Ur)
Sportni napovednik
NOGOMET
KVALIFIKACIJE ZA 1. SLOVENSKO NOGOMETNO LIGO
V	SREDO 9. 6.- Kumho Drava - 2. uvrščeno moštvo 2.SNL; V NEDELJO 13. 6.: 2. uvrščeno moštvo 2. SNL - Kumho Drava.
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33. KROGA: Svoboda - Aluminij, Brda - Livar, Supernova Triglav -Dravinja, Izola Argeta - Bela Krajina, Rudar Velenje - Zagorje. KVALIFIKACIJE ZA POPOLNITEV 3. SNL SEVER
V	SREDO 9. 6.: Petišovci - Zavr~; NEDELJA 13. 6.: Zavr~ - Petišovci. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 20. KROGA: Podvinci - Lovrenc, Grajena - Cirkulane, Tržec - Spodnja Polskava, Zgornja Polskava - Hajdoše, Leskovec - Apa~e (vse tekme v soboto ob 17. uri)
NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU
[portno dru{tvo Ptujska Gora vabi na 8. no~ni turnir v malem nogometu, ki bo to soboto, 5. 6. 2004, s pri~etkom ob 20.30 na igri{~u na Ptujski Gori.
Nagrade: 1. mesto 150.000 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 80.000 SIT + pokal, 3. mesto 40.000 SIR + pokal.
V	primeru slabega vremena bo turnir naslednjo lepo soboto. Informacije na tel. 041/647-804.
REKREACIJSKI KOLESARSKI MARATON
[portno dru{tvo Podlehnik, kolesarska sekcija, prireja v soboto, 5. 6. 2004, ob 9.30 (ob slabem vremenu naslednji dan, 6. 6. 2004) 6. rekreacijski kolesarski maraton Podlehnik 2004.
Dolžina proge je cca 46,5 km. Za otroke in tiste z manj kondicije pa 23 km. Prijava zna{a za odrasle 2.000 SIT, za otroke do 15 let 500 SIT in se pla~a na startu od 8. ure dalje. Vsak, ki prevozi maraton, prejme majico, spominsko medaljo, malico in napitek. Maraton se zaklju~i ob 12.30 uri. Kontaktna oseba: Mirko Milo{i~; tel: 02/768-2541, 041/483-603. PRIPOROČAMO UPORABO VARNOSTNIH ČELAD!
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Poletna liga Podgorci 2004
Rezultati 1. kroga: Gamsi -Bresnica 1:6, AŠ Prednost - Steklarstvo Moškanjci 10:1, Trsnica Žiher - Podgorci 2:2, Deco Design
-	Osluševci 2:2, Belcont - Štajer-les Trade 4:0.
Pari 2. kroga (sobota 5. junij): Bresnica - Deco Design (19.00), AŠ Prednost - Gamsi (19 50), Podgorci - Štajerles Trade (20.40), Steklarstvo Moškanjci - Belcont (21.30), Trsničarstvo Žiher - Osluševci (22.20).
Veteranska liga Pušenci 2004
Rezultati 1. kroga: Pušenci st. vet. - Winerberger 6:0, Mladost Miklavž - Borec 7:4, Pušenci vet. -Smoki 2:4.
Pari 2. kroga (sobota 5. junij): Mladost Miklavž - Smoki, Pušenci st. vet. - Pušenci vet., Borec
-	Winerberger.
UG
Društvo malega nogometa Lenart
A LIGA
REZULTAT 18. KROGA: Bene-ideja - DMNR Sandberg 4:3 (2:1), ZGD Slik. B. Goričan - KMN Re-mos 1:2 (0:2), ŠD Benedikt - KMN Žerjavci 3:3 (2:2), ŠD Trnovska Vas
-	KMN Sv. Trojica 9:3 (1:3), KMN Cerkvenjak G. Pri Ant. Ml. I - Le-
nart 7:7 (4:4), KMN Legija - Orfej 5:5 (4:2).
1.	REMOS 18 12 1 5 83:53 37
2.	TRNOV. VAS 18 12 1 5 77:52 37
3.	SL. GORICAN 18 9 5 4 62:50 32
4.	SV. TROJICA 18 10 2 6 55:42 32
5.	BENEIDEJA 18 10 2 6 78:63 32
6.	ORFEJ 18 8 3 7 67:53 27
7.	CERKV. ml (-1) 18 6 4 8 60:76 21
8.	ŽERJAVCI 18 5 6 7 48:57 21
9.	LEGIJA 18 4 6 8 58:62 18
10.	LENART (-1) 18 4 5 9 48:79 16
11.	BENEDIKT 18 4 3 11 56:81 15
12.	SANDBERG 18 4 2 12 46:70 14 Naslednje kolo se igra 5. 6. v
VOLIČINI (organizator: ZGD SLIK. B. GORIČAN)
B LIGA
REZULTATI 18. KROGA: KMN
Famaik - ŠD Selce 6:2 (3:1), Be-nehit - Pernica - veterani 1:0 (0:0), M-trgovina Lormanje - KMN Zavrh Ml. 2:0 (0:0), Napoli Intelsat - Pernica II - ŠD Lotus Ml. 3:3 (2:1), Žerjavci Ml. - KMN Sv. Ana ml. 2:5 (1:1), ŠD Vitomarci - KMN Cerkv. G. Pri Ant. Ml. II 10:3 (6:1).
1.	FAMAIK 18 13 2 3 88:57 41
2.	VITOMARCI 17 13 0 4 93:51 39
3.	SV . ANA ml. 18 12 3 3 66:35 39
4.	LORMANJE 18 9 4 5 45:40 31
5.	LOTUS ml. 18 9 3 6 103:64 30
6.	ZAVRH ml. 17 7 5 5 49:40 26
7.	PERNICA II 18 8 2 8 71:63 26
8.	BENEHIT 18 8 1 9 61:69 25
9.	PERNICA vet 18 8 1 9 77:86 24
10.	SELCE 18 4 2 12 37:74 14
11.	CERKV ml. II 18 2 2 14 49:92 8
12.	ŽERJAVCI ml. 18 2 1 15 39:107 6 Naslednje kolo se igra 5. 6.
2004 v PERNICI (organizator: NA-POLI INTELSAT-PERNICA II)
Planinski koti~ek
IZLET NA BOČ
Mladinski odsek Planinskega dru{tva Ptuj v soboto, 5. junija, organizira izlet na Bo~. Zbor udeležencev bo na železni{ki postaji Ptuj ob 6.30, odhod z vlakom Mura pa ob 6.43. Peljali se bomo do Polj~an, od tam pa nas bo pot vodila skozi Polj~ane proti domu na Bo~u pe{. Do planinskega doma bomo hodili približno dve uri. V domu bo možno dobiti topel obrok, pija~o itd. Po dalj{em po~itku bo sledil vzpon na vrh Bo~a na razgledni stolp, do koder je {e 45 minut hoje. Nazaj se bomo vrnili po isti poti. Vrnitev na Ptuj z vlakom Mura bo ob 19.55. Cena izleta zna{a 1500 SIT za odrasle in 1200 SIT za otroke. Rok za prijave je do petka, 4. 6. V primeru dežja izlet odpade! Vodil bom Vlado Fridl s sovodniki.
Vlado Fridl
PD HALOZE VABI NA POHOD
PLANINSKO DRUŠTVO HALOZE vabi na pohod v po~astitev ob~inskega praznika ob~ine Videm in v ~ast razvitja društvenega praporja. Pohod bo v soboto, 5.6. 2004. Pohodniki se zberejo pred ob~insko zgradbo v Vidmu, ob 8. uri. Smer pohodaje naslednja: Videm, Dravinjski vrh, Vareja-Lovski dom, Sovi~e, Repiš~e, Dravci- športni center. Na poti bodo postanki za okrep~ilo (hrana in napitek iz lastnega nahrbtnika). Pohod bo trajal okoli pet ur. Ob zaklju~ku pohoda, ob 13. uri, bo kulturni program z razvitjem društvenega praporja. Vrnitev z avtobusom v Videm je bo predvidoma ob 16. uri. Startni-ne ni. Vabi upravni odbor Planinskega društva Haloze.
Kolesarstvo
Do Poli maratona le še dobre tri mesece
Pred nekaj dnevi, ko smo se na Ptuju tik po končani kolesarski dirki Po Sloveniji veselili zmage Mitje Mahori~a, Ptuj~ana iz doma~e kolesarske profesionalne ekipe KK Perutnina Ptuj, ki se je pokazala kot nedvomno najmočnej{a slovenska kolesarska ekipa, se je zgodil tudi eden od odločilnih korakov do leto{-njega POLI kolesarskega maratona.
Soorganizatorji Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Perutnina Ptuj in Radio-Tednik smo s podpisom pogodbe potrdili že potrjeno formulo sodelovanja na projektu POLI kolesarski maraton, tega velikega rekreativnega športnega dogodka, ki smo ga zaceli prirejati lani, ga uspešno izvedli in nato kar nadaljevali s pripravami za realizacijo letošnjega maratona. Naj vas spomnimo - to je tista kolesarska prireditev, ki je namenjena vsem kolesarjem, ne glede na starost, telesno pripravljenost ali kar koli drugega, ker šteje le volja do sodelovanja na eni največjih kolesarskih prireditev v Sloveniji. Že v prvem letu in ob slabem vremenu se je zbralo na letališču v Moška-njcih 800 kolesarjev rekreativcev in letos bomo to številko vsaj podvojili. Napovedali in obljubili smo tradicionalnost, in tako se bo letos
Martin Ozmec
V imenu Perutnine Ptuj je pogodbo podpisal generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj, d.d.
zgodil že 2. POLI kolesarski maraton. Termin smo določili že lani in vsi navdušeni kolesarji si ga lahko kar zapomnijo - druga sobota v septembru. Letos je to 11. september.
Potek maratona bo podoben lanskemu, prav tako njegovi cilji. H kolesarjenju želimo privabiti čimveč ljudi, ki jim je mar do svojega okolja, zdravja, načina življenja in pozitivnega pogleda na svet. Privabiti želimo tudi več kolesarjev iz vse Slovenije, ki se želijo podati na kolesarski potep po lepi okolici Ptuja. V ta namen bomo s
pomočjo Slovenskih železnic organizirali kolesarski vlak, ki bo pripeljal udeležence maratona z drugih koncev Slovenije neposredno na štartno-ciljni prostor, na športno letališče v Moškanjcih. Od tu bomo krenili skupaj na 65 ali 30 kilometrov dolg kolesarski maraton, s katerim bo vsak opravil v svojem tempu in vsak bo za svoj trud nagrajen z medaljo. Na štartno-ciljnem prostoru se bo dogajalo več stvari in spet bo poskrbljeno za dobro počutje vsakega udeleženca. Za kolesarje bodo poskrbeli tudi novi partnerji v pro-
Golf • Pet let ptujskega igrišča za golf
Letos 90 prireditev
Igrišče za golf Ptuj je staro pet let. Odprli so ga 25. maja leta 1999.
Torkovo praznično srečanje je privabilo številne ljubitelje igre z belo žogico, srečali so se ustanovni člani Golf kluba Ptuj, ki so tudi najbolj zaslužni, da je na Ptuju zraslo eno najlepših, če že ne najlep-
še igrišče za golf v Sloveniji.
V tem času je bilo tudi dvakrat proglašeno za najbolj urejeno tovrstno igrišče v Sloveniji. Idejno ga je zasnoval Bill Barnett, ki se je tudi udeležil jubilejnega sreča-
Možje, ki so in se bodo pisali zgodovino ptujskega golfa.
jektu, ki bodo še pred samim vrhuncem oziroma maratonom 11. septembra 2004 pripravili vrsto prijetnih presenečenj za vse, če bodo le spremljali program Radia Ptuj in naš Štajerski tednik. Kot medijski soorganizator bomo namreč skrbeli za dobro obveščenost naših poslušalcev in bralcev, za pozornost pa bodo tudi nagrajeni.
Direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik, je napovedal, da bo letos zagotovo boljše vreme, sicer pa lanska izkušnja kaže, da pravih kolesarjev ne odvrnejo od njihovih rekreativnih namenov niti dežne kaplje. Generalni direktor in predsednik uprave Perutnine Ptuj, d.d., dr. Roman Glaser je prepričan, da je POLI maraton za kolesarje rekreativce še bolj zanimiva prireditev, ker so kolesarji profesionalne ekipe Perutnine Ptuj tako uspešni v prisvajanju kolesarskih lovorik doma in po svetu. Direktor Radia-Tednika, d.o.o., Jože Bračič, ki je tretji podpisnik pogodbe o nadaljevanju skupnega projekta POLI kolesarski maraton, pa verjame, da se boste letos vi, drage bralke in cenjeni bralci, še bolje odzvali. Naj imajo vsi trije prav! Velja? Anny Rechberger Pečar, Dialog
nja. Letno ga obišče več kot 10 tisoč obiskovalcev, postalo je nepogrešljiv del turistične ponudbe Ptuja. Letos bodo na njem organizirali kar 90 prireditev. Med odmevnejšimi so mednarodno
Foto: Črtomir Goznik
Praznično torto sta prerezala sedanji predsednik Golf kluba Ptuj Franc Gojčič in prvi predsednik mag. Danilo To-plek.
mladinsko prvenstvo, srečanje se-niorjev Slovenije in Nemčije. Sicer pa prevladujejo komercialni turnirji največjih štajerskih podjetij.
Kot jer povedal direktor Golf Investa, družbe, ki je lastnica igrišča za golf, imajo za bodočnost nekaj ambicioznih ciljev. Med te sodi ureditev dodatnih devet lukenj, aktivno pa želijo sodelovati tudi pri načrtovanju in izvedbih tovrstnih projektov v Mariboru in Dalmaciji.
MG
S športom proti drogi
Sodelovalo 25 ekip
Športno društvo Kenguru iz Trnovske vasi je v soboto, 22. maja, organiziralo že drugič zapored prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi. Prireditev je potekala na športnem igrišču v Trnovski vasi.
Na igrah je sodelovalo 25 ekip s 50 do 60 tekmovalci. V košarki so se pomerile tri ekipe, v nogometu 13 ekip, v vleki vrvi so se pomerile 4 ekipe, pri poskokih v vrečah je sodelovalo 22 tekmoval-
cev, na asfalt je risalo 18 ustvarjalcev, v rolanju se je pomerilo 12 tekmovalcev, v hoji s hoduljami pa 8 tekmovalcev. Za popestritev iger pa so se lahko posamezniki pomerili v plesu in petju za spominsko majico. Organizatorji pa so vse tekmovalce počastili s sokom in jabolkom. Organizatorji so prireditev namenili res mladim, saj so na igrah lahko nastopili samo mladi do 19 let. Zmagovalci v košarki, nogometu,
rolanju in risanju pa se bodo udeležili zaključne prireditve Veter v
laseh, ki bo letos v Ljubljani.
Zmago [alamun
Strelstvo
Mojca v Nem~iji na IWK
Mojca Lazar, članica SK Ptuj, je med 18.-25. 5. 2004 nastopila na mednarodnem strelskem tekmovanju "International Junior Competition", ki se je odvijalo v nemškem mestu Suhl.
Kot že ime tekmovanja pove, gre za eno izmed največjih evropskih mladinskih tekmovanj v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem. V mestu Suhl je potekala že tradicionalna večdnevna mednarodna tekma, ki so se je udeležili največji mladi talenti s celega sveta. Ti se nato v spremstvu državnih selektorjev pridno pripravljajo na vrhunec prireditve - tekmo. Mojca je nastopila med mladinkami, v disciplini z zračno pištolo. Na svojem drugem tako velikem mednarodnem tekmovanju je na elektronskih tarčah dosegla zelo dobrih 352 krogov in na koncu zasedla 27. mesto. Njena sotek-movalka iz reprezentance Maru-sa Strniša je dosegla le dva kroga več in se na koncu uvrstila tik pred Mojco. Da je bil njen nastop zelo dober, nam pove podatek, da je v 6-članski slovenski odpravi dosegla kar 2. najvišjo uvrstitev slovenskih reprezentantov!
S tem nastopom je tako Mojca zaključila letošnjo nadvse uspešno strelsko sezono. Če pa povzamem njene največje letošnje uspehe, lahko povem, da se je udeležila kar pet mednarodnih tekem pod
Kasaštvo
Mojca Lazar
Foto: Simeon Gonc
okriljem slovenske strelske reprezentance ter na eni izmed njih postavila celo nov državni rekord med mlajšimi mladinkami (364 krogov!).
In tako se je že pri svojih petnajstih letih trdno usidrala v jedro slovenske mladinske strelske reprezentance ter tako lepo nakazala pot uspehov, po kateri se da hoditi le, če strelec trmasto vztraja pri zastavljenih ciljih ter posveča veliko svojega prostega časa treningom, treningom in še enkrat treningom. Vendar se na koncu ves trud vsekakor obrestuje!
Njen klubski trener Zlatko Ko-stanjevec je kar žarel od zadovoljstva ter na ta način prejel veliko priznanje za svoje delo.
Simeon Gonc
Fanti II pokal Ljutomerčana
Foto: Miha Soštarič
Fanta II (številka 3) z Jožetom Hojsem je dobila dirko za pokal Ljutomerčana.
Okrog 1500 gledalcev si je minulo nedeljo na ljutomerskem hipodromu ogledalo tretje leto{nje kasa{ke dirke v organizaciji ljutomerskega kasa{kega kluba. V sedmih to~kah sporeda je nastopilo 58 kasa~ev, v ospredju pa je bila dirka za pokal družbe Ljutomer-~an, ki je v lasti rejca kasa~ev ter odli~nega tekmovalca Marka Slav-~a. Pokal Ljutomer~ana, ki je tokrat praznoval 50 let delovanja, je dobila Fanta II (Jože Hojs, Ljutomer), za vrhunec dneva pa je poskrbela naveza Den MS - Marko Slavi~. V zadnji to~ki sporeda sta namre~ s kilometrskim dosežkom 1:13,6 za dve desetinki popravila lasten rekord slovenskih hipodromov. Naslednje kasa{ke dirke v organizaciji ljutomerskega kasa{kega kluba bodo v nedeljo, 20. junija.
Rezultati; prva dirka, 2-letni kasa~i, 1600 metrov: 1. Saxon MS (Mitja Slavič, Ljutomer) 1:22,7, 2. Damara MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:22,8, 3. Diosa MS (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:23,5; druga dirka, 3- do 12-letni kasači, 1600 metrov: 1. Fara GA (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:23,2, 2. Lindi-na of Queen (Slavko Makovec, Ljutomer) 1:23,4, 3. Drava (Zvonko Vargazon, Ljutomer) 1:23,8; tre-
tja dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 100.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Alain Delon (Da-rio Šonaja, Ljutomer) 1:19,6, 2. Johnsson GL (Dušan Zorko, Ljutomer) 1:22,6, 3. Inos (Uroš Bernar-dič, Posavje Krško) 1:23,2; četrta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 400.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Frida AS (Jernej Slavič, Ljutomer) 1:18,3, 2. Pepelka I (Franc Novak, Ljutomer) 1:18,9, 3. Alja (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:19,2; peta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 700.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Fanta II (Jože Hojs, Ljutomer) 1:17,5, 2. Pia November (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:18,1, 3. Labiska (Silvester Moleh, Ljutomer) 1:18,2; šesta dirka, 3- do 12-letni kasači z zaslužkom do 1.300.000 tolarjev, 1600 metrov: 1. Jazon GL (Primož Kristl, Ljutomer) 1:16,4, 2. Rodon-do Vita (Martin Mars, Posavje Krško) 1:17,0, 3. Fidelia (Sašo Seršen, Ljutomer) 1:18,8; sedma dirka, 3- do 12-letni kasači, 1600 metrov: 1. Den MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:13,6, 2. Avon (Janez Hrovat, Ljubljana Stožice) 1:15,7, 3. Lepi B (Mojca Tušak, Ljutomer) 1:16,4.
Miha [o{tarič
JK Drava Ptuj
Pet let aikido sekcije
sta bila tudi rjavi pas (1 kyu) Tomažu Majcenovicu ter modri pas (2 kyu) Robertu Dreven-šku. Podelitev višjih pasov je potrditev dobrega dela in hkra-
ti velika obveznost vseh, da s še ve~jo prizadevnostjo in entuzia-zmom širijo duh aikida še naprej.
Ur
Klaus Kruger, mojster 5. dan Tendo ryu Aikida iz Nem~ije, je po uspešno izvedenem seminarju v letu 2003 tudi letos, 18. maja, obiskal in delil svoje znanje s ~lani Aikido sekcije Judo kluba Drava Ptuj. Na obisk je prišel v ~asu, ko mineva peto leto obstoja sekcije, ki je v tem ~asu "zgradila" trdne temelje tako s pomo~jo znanja doma~ih kot tudi tujih mojstrov. Prizadevnost in kvalitetno delo v sekciji je bilo z njegove strani nagrajeno s podelitvijo višjih nazivov petim ~lanom, med katerimi je potrebno izpostaviti podelitev mojstrskega pasu 2. dan sensei-ju Brunu Krajncu ter mojstrskih pasov 1. dan Aleksandru Feno-su in Alešu Doliški. Podeljena
Twirling • 4. odprto DP
Lenarcanke uspešno nastopile
V	soboto, 22. maja, je v Slavonskem Brodu potekalo Hrvaško državno prvenstvo v twirlingu, na katerem so kot gostje nastopile članice Twirling, plesnega in ma-žoretnega kluba iz Lenarta.
V	show programu sta nastopili Tadeja Bračko in Petra Rokavec, predsednica in trenerka kluba Anita Omerzu pa je na prvenstvu sodila. Izmenjava sodnikov med Slovenijo in Hrvaško poteka že tretje leto, vsi sodniki pa imajo opravljen mednarodni sodniški izpit.
V	Športni dvorani v Logatcu pa se je v maju odvijalo 1\( odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije, na katerem je letos tekmovalo rekordno število tekmovalcev (450), kon-
Kickboks
Semi kontakt
Preteklo soboto je v Zagorju potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije. V športni dvorani v Zagorju se je zbralo 146 tekmovalcev iz 15 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili kar 6 prvih mest in postali tudi najboljša ekipa na tekmovanju. Ormožani so osvojili 2 prvi mesti. Rezultati:
- 1. mesto so osvojili: Adriana Korez (mladinke do 50 kg), Tina Janžel (mladinke do 60 kg), Denis Samprl (mladinci do 56 kg), Jurcek Horvat (člani do 63 kg), Sandi Kolednik (člani do 74 kg) in Nadja Sibila (članice nad 70 kg) - vsi Ptuj;Nuša Štefančič (deklice do 135 cm) in Matjaž Kaluža (mladinci do 48 kg) - oba Ormož.
Jurcek Horvat (Ptuj).
kurenca je bila zelo močna. 1z Twirling, plesnega in mažoretne-ga kluba Lenart je na državnem prvenstvu nastopilo 34 članov in članic, ki so tudi letos dosegli odlične rezultate. V kategoriji SOLO D-nivo (23 tekmovalk) je prvo mesto osvojila Barbara Vuzem, druga je bila Nina Brecelj. V kategoriji SOLO C-nivo je med kadeti zmagala Mihaela Polanec, pri juniorjih je slavila Tina Dajčman, tretja je bila Lea Vuzem. V B-nivoju je drugo mesto osvojila Tadeja Bračko, tretje pa Petra Rokavec.
Pri DANCE TW1RL je v D-nivoju bila prva Barbara Vuzem, tretja pa Nina Brecelj. Pri juniorjih je drugo mesto osvojila Tina Dajčman. Pri C-nivoju sta slavili Petra Rokavec,
Ekipo Ptuja je na tekmovanju vodil Dušan Pavlica pomagala pa sta mu Sandi Kolednik in Nadja Sibila, ki se že uspešno poskušata v vlogi trenerja. Ormožane je vodil njihov trener Danilo Korotaj.
Na tekmovanju je bil prisoten selektor reprezentance Vladimir Sitar, ki bo še ta teden objavil spisek reprezentance, ki bo od 4. do 6. junija nastopala na tekmi za Svetovni pokal v Piacenzi v Italiji.
Naslednje domače tekmovanje je 12. junija v Izlakah, kjer bo potekal odprti turnir za mladince in mladinke.
Franc Slodnjak
Light kontakt
Klub študentov iz Kranja je prejšnji teden organiziral drugi turnir za državno prvenstvo v light kontaktu. Turnirja se je udeležilo 14 klubov iz cele Slovenije, med njima sta zelo uspešno, kot je že v navadi, nastopila Klub borilnih veščin Ptuj in Klub borilnih veščin Ormož. Ptujčani so dosegli odlične rezultate v članski, Ormožani pa v mladinski konkurenci.
Svojo premoč na slovenski sceni je pri članicah z zmago potrdila Nadja Šibila v kategoriji nad 70 kilogramov, svoje znanje je s prvim mestom v kategoriji članov do 69 kilogramov potrdil izkušeni Marcel Fekonja. Ormožan Mitja Rozman je v isti kategoriji kot Fekonja osvojil tretje mesto. V kategoriji mladincev do 48 in 56 kilogramov sta zmagala mlada ormoška borca Matjaž Kaluža in Jaka Štefančič.
Uro{ Krsti~
druga je bila Tadeja Bračko. Pri parih B-nivo sta drugo mesto osvojili Petra Rokavec in Tadeja Bračko. Pri skupinah je v C-nivoju četrto mesto zasedla mlajša skupina, v B-nivoju pa drugo mesto starejša skupina.
Konkurenca je bila huda, saj so tekmovale najboljše tekmovalke iz Slovenije in v vseh kategorijah je
bilo veliko število tekmovalk, največ v začetnih nivojih, kar pa pomeni, da zanimanje za twirling v Sloveniji raste. Letos pa so uvedli tudi novo kategorijo, to je osnove korakanja, ki je tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto paličico za otroke stare do 10 let. 1z lenar-škega kluba se je tega tekmovanja udeležilo 18 deklet, ki so osvojile pet zlatih, pet srebrnih in štiri bronaste paličice. Zelo vzpodbudno za dekleta, ki trenirajo od lanskega novembra.
Zmago [alamun
Skupinski posnetek po končanem državnem prvenstvu mažoretne in twirling zveze Slovenije v Logatcu
Kolesarstvo • KK Bike EK
Uspesni v letošnjem letu
Kolesarji kolesarskega kluba Bike EK-Haloze 2002 so v letošnjo sezono krenili zelo dobro. Kot člani kolesarske zveze Slovenije imajo možnost nastopanja v rekreativni ligi, kjer je več starostnih kategorij. To pa je kar precej zahtevno tekmovanje, saj imajo na programu kar petnajst dirk, in sicer pet kronometrov, pet cestnih in 5 gorskih. Da lahko uspešno nastopajo, morajo biti dobro pripravljeni za tekmovanja, kar zahteva tudi precej vadbe. Na teh tekmovanjih nastopajo tudi nekdanja znana imena slovenskega kolesarstva. Do sedaj so se udeležili tekmovanj na treh kronometrskih preizkušnjah in svoje nastope ocenili kot dobre. V kategoriji Masters B je bil Zvonko Hasemali dvakrat peti in enkrat šesti, v Masters D je bil Milan Keršič enajsti, Stane Vauda pa 12. in 14.; v Amater B je Miha Van-tur osvojil peto, sedmo in osmo mesto; v masterc C je bil Iztok Robič 11. V ženski konkurenci nad 35 let je bila Andreja Bezjak tretja, Natalija Vršič pa dvakrat četrta.
Zvonko Hasemali
Minulo soboto pa so člani KK Bike EK-HALOZE 2002 nastopili na tekmovanju v Mariboru, kjer je Zvonko Hasemali v svoji kategoriji osvojil peto, Miha Vantur pa sedmo mesto. V ženski konkurenci nad 35 let pa je bila Natalija Vršič tretja, Andreja Bezjak pa četrta.
Danilo Klajn{ek
Judo
Lea tretja v Stockeravu
Na mladinskem A-turnirju v Sto-ckerau v Avstriji dne 22. maja je nastopalo skupaj 309 tekmovalcev in tekmovalk, od tega 183 mladincev in 126 mladink. Izmed predstavnikov JK Drava iz Ptuja se je v slovensko reprezentanco uvrsti-
Foto: SK
Lea Murko s trenerjem Vladom Čušem
la le Lea Murko in dosegla odlično 3. mesto ter tako potrdila kandidaturo za nastop na mladinskem Evropskem prvenstvu.
Na tretje mesto se je uvrstila po štirih zmagah; v prvem kolu je premagala predstavnico avstrijske reprezentance, v drugem kolu hrvaško tekmovalko, nato tekmovalko iz Rusije. V polfinalni borbi je z minimalno točko izgubila s kasnejšo zmagovalko Kerstin Thiele iz Nemčije, nato pa v borbi za tretje mesto gladko premagala Barbaro Bauer prav tako iz Nemčije.
Naslednja tekma za evropski mladinski pokal bo v madžarskem Paksu v sredini meseca julija.
Rezultati:
Mladinke - kategorija do 70
kg: 1. Kerstin Thiele - GER, 2. Manja Keller - GER, 3. Lea Murko -SLO, 3. Anett Meszaros - HUN.
SK
Karate
DP za dečke in deklice
V soboto, 22. 5. 2004, je potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice v Šempetru pri Novi Gorici v katah in športnih borbah.
Člani Karate-do kluba Ptuj so osvojili dve medalji, in sicer: LUKA MLAKAR srebrno medaljo v športnih borbah med starejšimi dečki ter KATJA VALIČ bronasto medaljo v športnih borbah (kihon ippon kumite) med malčicami. Peto mesto v katah je v konkurenci starej-
ših dečkov, ki jih je bilo 48, osvojil ALJAŽ VALIČ.
Iz Karate-do kluba Markovci je drugo mesto v športnih borbah (jiyu ippon kumite) osvojil ROK ŽGANJAR med mlajšimi dečki ter tretje mesto v športnih borbah SPELA HORVAT med starejšimi deklicami. Tekmovalce je vodil Borut Tement.
Andrej Cafuta
Foto: DK
Dobitniki medalj (zgoraj, od leve): Katja Valič, Rok Žganjar, Špela Horvat in Luka Mlakar.
Športne igre socialnih zavodov
Ptujčani tretji
V petek, 28. maja, je Zavod Hrastovec-Trate v Športnem parku Malečnik pri Mariboru organiziral letne športne igre zaposlenih v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Na športnih igrah je sodelovalo 32 ekip iz različnih domov iz celotne Slovenije s skupno 460 tekmovalci. Tekmovanja so potekala v različnih starostnih skupi-
nah v odbojki na mivki, namiznem tenisu in v teku. Prehodni pokal Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je prejela ekipa Doma Nine Pokorn iz Grmovja, drugo mesto je osvojila ekipa Doma Lukavci, tretje mesto ekipa Doma upokojencev Ptuj, četrto mesto pa je osvojila ekipa CSO Ormož.
Zmago [alamun
Foto: zs

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM KULTiVATOR za sladkorno peso. Tel. 041 220-397.
NESNICE, MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejali{~e nesnic. SOR[AK, Podlože 1, Ptujska Gora._
PURE iN PURANE ZA nadaljnjo rejo dobite na dom z brezpla~no dostavo. Damjan Tibaut, Babinci 49 b, tel. 854-80-73 ali 031 219-379.
KUPiMO bikce simentalce za nadaljnjo rejo in traktorsko koso BCS. Tel. 041 263-537._
Kupimo molzni stroj znamke Alfa Laval na dva vr~a. Kli~ite zve~er po 20. uri na telefon 758 81 971.
Prodaja koko{i za nadaljnjo rejo ali za zakol, stare leto dni, kos 100 SiT. Farma Lahonci 47, Drago Kele-mina. Tel. 02 719 49 01._
NAKLADALKO SiF; dobro ohranjeno, prodam. Tel. 02 719-11-67.
KOŠNJO NA 1 ha, v Stano{ini pri Novi cerkvi, prodam. Tel. 768-54-71.
Nesnice, stare 14 tednov, rjave, grahaste, ~rne, prodamo po 600 SiT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792 35 71._
TELiCO, simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Tel. 753-38-81.
JAGODE, ta vikend bodo pri~eli z obiranjem jagod. Vsak dan sveže dobite pri Zelenikovih v Stojncih 122/b. Tel. 041 715 348._
PRODAM PUJSKE težke okrog 30 kg. Tel. 782-43-31._
Prodajo kobilo z žrebetom, pasme lipicanka. Tel. 758 11 16._
PRODAM 230 l hidravli~no stiskalnico. Tel. 041 504-204.
PRODAM 20 pujskov 20 kg. Tel. 02/ 766-88-31, zve~er._
DVE SiVNJi doma~e reje, težki okrog 140 kg, prodam. informacije na tel. 764-62-41._
PRODAM pujske, Stojnci 119 a, tel. 766-37-61._
teličko simentalko, staro en mesec, prodam. Tel. 041 643-826.
BELE KOKOŠi in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 650 SiT za kos prodajamo. Re{ek, Star{e 23, tel. 688 13 81 ali 040 531-246._
KOMBAJN GiMME 70-20 za pobiranje krompirja prodam. Tel. 041 737 105._
KUPIMO VRTNi OKOPALNiK. Tel. 740-27-29.
STORITVE
ZA dvorišča, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
BETONSKI ZiDAKi ŠiRiNE 12 iN 20 v akcijski ponudbi. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistri{ka c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02/8025-303.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571._
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. informacije 03 752 12 00, gsm: 041 647 234, les@siol.net TiN LES, d.o.o., Stranice.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279-187._
GSM iN RTV SERVIS v Ptuju, baterije, dekodiranje in vgradnja slo. menuja. Peter Kolari~, s.p., Gub~-eva 23 (ob Mariborski cesti). Tel. 041 677-507.
i
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02/787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
fffd
OPRAVLJAMO računovodske storitve, Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
ODKUP iN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKiN, d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
ASFALTiRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRiZERSTVO BRiGiTA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, Ti-Gi, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ZA VAS HiTRO iN KVALiTETNO iZVAJAMO: mansarde, predelne stene, oblaganje zidov, spuščene stropove, pleskanje in polaganje keramimke. Kasskada, Mateja Kuri, s.p., Zadružni trg 8, Ptuj, tel. 02/788-51-97 , GSM 041 209-492 ali 040 459-083.
/N
KVALITETNA iN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
V Miklavžu pri Ormožu prodamo poslovno-stan. stavbo, velikost delavnice 183 m2, stanovanja 168 m2, garaže 45 m2, parcela 12 arov, cena 87.000 EUR. V Bukovcih prodamo stanovanjsko hišo, takoj vseljivo, staro 20 let, površine 200 m2, z gospodarskim objektom 120 m2, parcela 1500 m2, cena po dogovoru. V Lendavi, Lakoš, prodamo atrijsko montažno stanovanjsko hišo, površine 97 m2, novejše gradnje, parcela 797 m2, cena po dogovoru. V centru Lendave, prodamo novejši poslovni prostor, 79 m2, primeren za več dejavnosti, in garažo, 19 m2, cena po dogovoru. informacije vsak delavnik od 8. do 15.ure, Hipoteka, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749 21 11.
Obveščamo, da imamo 20-ods-totno znižanje cen svinjskih polovic iz lastne reje. Akcija traja do 20. junija oziroma do razprodaje zalog. Prodaja in predelava mesa Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, 2254 Trnovska vas, telefon 041 212 408, 757-10-61, po 20. uri.
NEPREMIČNINE
EBBEH!^
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prodamo več novih dvosobnih stanovanj v Rabelčji vasi, vseljivih avgusta 2004, cena m2 od 234.220 SiT naprej. V okolici Ormoža prodamo vrstno hišo, 93 m2 bivalne površine (leto gradnje 1963), s 2313 m2 pripadajočega zemljišča, po ceni cca. 4.000.000 SiT in stanovanjsko hišo, 96 m2 bivalne površine, podkle-teno, (leto gradnje 1991, obnovljeno 2002) s 5768 m2 zemljišča, po ceni cca. 15.937.000,00 SiT. V okolici Ptuja prodamo več zazidljivih gradbenih parcel. informacije: 7777 777, SiRiUS NEP D.D., TRSTENJAKOVA 5, Ptuj._
HiŠO iN GOSPODARSKO poslopje z vrtom, v skupni izmeri 14 arov, v Spodnjem Gaju, prodam. Tel. 02/ 80-37-452.
RAZNO
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Vzamem 1,5- ali 2-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 748 18 90, 771 10 21_
PRODAMO STANOVANJA: urejeno 3,5-sobno Ul. 25. maja (možnost menjave za 2-sobno stan.) ; nova stanovanja, poslovne prostore in parkirna mesta v Rabelčji vasi; nova, večja stanovanja in parkirna mesta v Drava centru; STANOVANJSKE STAVBE na lokacijah: Ptuj-Reševa ul., Potrčeva c., Draženska c. (atrijska hiša), Zabovci, Bišečki Vrh (novogradnja z večjim zemljiščem), Zagojiči (takoj vseljiva), Moškanjci, Sakušak, Jurovci, Tržec, Ptujska Gora (2-družinska h.), Senčak (manjša kmetija); Zg. Ključarovci (starejša hiša); POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE: Lenart (motel-možnost najena s poznejšim odkupom), Hajdoše (avtosalon z stan. stavbo), Grajena, Ptuj-staro mestno jedro, Orešje, Dolič (možnost najema s poznejšim odkupom); POSLOVNE PROSTORE: Domino c.(20 m), Osojnikova c.(86 m2 in 315 m2); Panonska ul.(130 m2); STAVBNA ZEMLJIŠČA: Ptuj-Prečna pot (več parcel); Belšakova ul. 1000 m2 stavbnega in 5200 m2 kmetijskega zemljišča; Galušak (Sv. Jurij ob Ščavnici). KUPIMO nižje ležeče, 1-sobno stan. Vse inf. dobite na Agenciji ViKEND, Biš 8 b, 02/ 757-1101; Trstenjakova ul. 5 - DOMiNO C. i. nadstropje 02/ 748-1013, GSM 041 -955-402, fax 02/ 748-1014._
PRODAM VIKEND v Velikem Okiču s 400 trsi, skupaj velikost 23 arov, voda, elektrika, primerno za stanovanje. Tel. 782-39-91._
V PTUJU oddam v njem poslovne prostore 120 m2 (možno 2x60), primerni za pisarne, storitveno dejavnost ali predstavništvo. Tel. 02 745-26-51._
Prodamo gradbeno parcelo v Ptuju, Nova vas, 2500 m2, lepa lokacija. Tel. 040 575 774._
Na Ptuju prodamo trisobno stanovanje. Tel. 041 417 102, od 17. do 20. ure.
Prodamo gradbeno parcelo relacija Ptuj-Videm. Tel. 041 258 631.
PRODAM GRADBENO parcelo v Kungoti pri Kidričevem. Tel. 041 661-993.
DOM - STANOVANJE
OPREMLJENO enosobno stanovanje v Ptuju dam v najem. Tel. 041 640-763.
Oddajo apartmaje v Stari Novalji na otoku Pagu. Tel. 041 756 510.
Na Ptuju oddamo opremljeno tro-sobno stanovanje. Tel. 777 8581, zvečer.
KUHiNJSKO iN DRUGO pohištvo poceni prodam. Tel. 031 723-149.
KUPiM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
UGODNO PRODAM dobro ohranjen kavč in pisalno mizo. Tel. 755-65-11 ali 4617-159._
PRODAM opremo za mladinsko sobo, dobro ohranjeno, za 35.000 SiT. Tel. 031 631-474._
Po simbolični ceni prodamo starejšo spalanico, dobro ohranjeno, in šivalni stroj znamke Bagat Slavica. Tel. 031 551 447.
Želite mali oglasi
tudi na spletnem portalu

Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob IUarlbotsl<l c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojenoe_
iZDePLSi
četrtek, 3. junij
17.00
20.00
pravljična soba mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Pravljica z jogo s pravljičarko Liljano Klemenčič in inštruktorico joge Sonjo Trplan
SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Dokaz, predstava Slovenskega
ljudskega gledališča iz Celja
Od 1. do 6. junija - ekstempore v Žetalah
Petek, 4. junij
17.00 OS Majšperk, prireditev "Moje delo je igra"
19.30 SNG MB, Ta veseli dan ali Matiček se ženi, DtaDvo, za izven
20.00 refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov večer z Joži
Kalinšnik iz Kamnika 20.00 SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Kloni, predstava Mestnega gledališča ljubljanskega
20.00 kulturni dom v Juršincih, 3. letni koncert Mešanega pevskega zbora KUD dr. Antona Slodnjaka iz Juršincev z gosti - Mešanim pevskim zborom Sv. Jurija ob Sčavnici
Sobota, 5. junij
8.00
9.00
Videm, pred občinsko zgradbo, pohod Videm, Dravinjski Vrh, Vare-ja-Lovski dom...
pred domom Lovske družine Žetale, šesto gozdarsko tekmovanje z motorno žago
10.00 Mestni trg Ptuj, Pihalni orkester občine Markovci, stojnice s turistično ponudbo
10.00 do 12.00 pred Mladinsko knjigo na Ptuju, Bralna terasa 13.00 Dravci, športni center (Vrcek), razvitje društvenega praporja 17.00 dvorana PGD Hajdoše, 20. srečanje pevskih zborov prostovoljnih gasilskih društev Slovenije in 30. obletnica delovanja Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše 19.30 SNG MB, Smrt trgovskega potnika, StaDvo, za abonmaje Drama
sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.00 SKUP - Mestno gledališče Ptuj, Zaključek festivala SKUP s podelitvijo nagrad in nastopom skupine Bossa de Novo 20.00 v kolnkišti na Ptuju, potopisno predavanje, Zahodna Papua - prijazni ljudožerci
Nedelja, 6. junij
14.00 Mala vas pri Gorišnici, pri ribniku, "Zlata harmonika Ljubečna 2004" 18.00 Videm, Pesmi glas vabi vas - koncert pevskega zbora in tambura-
škega orkestra KD Videm, v občinski dvorani 21.00 v kolnkišti na Ptuju, projekcija filma, Girrrl power!
Ponedeljek, 7. junij
18.00 stara steklarska delavnica, Društvo Stara steklarska, pogovor o nastajanju projektov
Sreda, 9. junij
18.00
CID na Ptuju, odprtje razstave "Zemlja ni smetišče, zemlja je naš dom"
KINO Ptuj
4., 5. in 6. junij, 19.00, Zapri gobec 4., 5. in 6. junij, 21.00, Količinski popust
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 In nedelja ob 10.00: Kandidati LDS in Desus na Ptuju.
Komunalno podjetje Ptuj v novih poslovnih prostorih. Lončarstvo in opekarstvo Rimske Petovione. Sodobna kuhinja in jedilnica v OŠ Olgica. Izročitev priznanja Ptujčanu Dragu Zorecu. Srečanje dijakov Ekonomske šole Ptuj in Ekonomske šole Zagreb. 3. Slovenski festival komornega gledališča. Fotografska razstava Črtomirja Goz-nika. Koncert glasbene slike iz Turškega imperija. Družabno srečanje Slovenskih diabetikov. Srečanje gimnazijcev vseh generacij. Ples maturantov na ptujskem pešmostu. Mednarodna karting dirka. 24. zlata rokavica Slovenije. Poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
vabimo@radio-tednik.si
objava je brezplačna
Vsak četrtek ob 20.00 uri
pomèm
7
ísR 7 ' "

UGODNO PRODAM kuhinjske elemente in hladilnik. Tel. 787 87 87.
46-letni upokojenec brez obveznosti iz okolice Vidma s svojo hišo in avtom želi spoznati žensko do 55 let, otrok ni ovira. Ponudbe pošljite pod šifro "Nekadilec".
KUPiM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
1.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA - Zaradi pesmi
2.	ZASAVCI - Razigrani hribi
3.	BRATJE SLATINEK - Lepše niicjer ni kol doma
4.	Ans. MINERALI - Prelepa Šmarna gora
5.	Ans. LOJZETA SLAKA - Polita spominov
6.	Ans. VIHARNIK - Izgubljeni Idjuček
7.	RAJ - Žabji venček
Zmagovalec meseca MAJA: Ans. PETOVIO - Pot življenja
Še eno monnost v JUNIJU ima: Ans. BRANETA KLAVZAIUA - Zaradi pesmi
1.MAMB0	KINGS-Acapulco
2.	ANITA KRAU - Življenje praznik je
3.	DAMJAN MURKO - Sedaj pa tudi jaz navijam
4.	AVIA BAND & JASMINA & DARE - Sava šumi
5.	PTUJSKIH 5-To bo noč
6.	BRINA - Ko polnoč odbije
7.	KARIZMA - Pleši z nami
Zmagovalec meseca MAJA: YO-ZO - Digi dagi
Še eno mofinost v JUNIJU ima: MAMBO KINGS - Acapulco
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za: _
Glasujem za: _
Ime in priimek: . Tel. številka: _
Glasovnice poSjite na d
k na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme:
ČEH STANKA, Vukovje 5, 2231 Pernica

Orfejikove
SMS glasbene želje:
041/818-666
iZDePLSi
izberi.si - Vseslovenski portai malih oglasov
Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensl<iln časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
VEDNO ZA AKCIJO Metalka Ptui
IZREDNA PONUDBA
t/'
cA
armatur Armai Wega
za pomivalno korito, zidna.... 11.261
za tuš kabino............................11.571
za pomivalno korito................11.999.-
za umivalnik s sifonom...........13.948.-
za bide s sifonom.................... 13.999.-
za kopalno kad.........................14.156.-
Novi podaljšani odpiralni čas ^ ^^ ^
^ t MFTAI KA r^
od 7.00 do 19.00 sobota
v KI UJ >
od 7.00 do 13.00	^
^.METALKA,i/ FIUJ .iif
Metalka Trgovina d. d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
mil'

C^^nme uaše doiuačije —' m trradbena dela	»Zgpnfmoall dom od A do Ž kjoriiolivSiovoniji«
	— PonKamo" ugodne hpodite!
Zelišče d.o.o. Tel.: 02 780 02 57 Frasova 12 Gsm: 041 761 896 Ptuj E-mall; zel.susnlne@slol.net	
12X5 = 48?
ODBITA PETINA
486.000 SIT PRIHRANKA!*
Se vam ne izide? Ob naitupu Fiat Punta z leasingam na pet iet se krasno izide. Odbijemo vam zadnjih 12 obroicov, za odobritev financiranja pa potrebujete ie vaš osebni dolcument In podpisano Izjavo. Odbitno petino laliko Izkoristite tudi drugače.
Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, Ptuj telefon 02-782 3001
ssasÊÊ
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
■iflB€LCONT^II'''
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@)siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okna PVC, LES, ALU.
okna vrata police senčila 'zimske vrtove
garažna vrata (gunther in hormann) in izolacijske steklene fasade.
DANA BESEDA OBVEZUJE
AVTO ŠOLA ^n A@n
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 7.6.2004
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonovai, ptuj	Vabljeni!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI KREDITI IN LEASINGU
Prodaja vozil
Znamka	letnik	Cena	
CrrROENAX AUDACE 1,01	1997	520.000	KOV MODRA
DAEWOO NEXIA 1,5 Gin	1996	520.000	BELA
DAEWOO NUBIRA 1,6 SX KARAVAN	1998	980.000	KOV ČRNA
DAEWOO lANOS 1,5 S	1999	790.000	KOVVÉNJA
FMrPUNT01,2SX	2000	1.240.000	KOV OPEČNA
FIAT BRAVO 1,2 16V	2001	1.650.000	KOV MODRA
FIAT BRAVA 1,4 SX	1996	840.000	KOV SV ZEL.
FIT PUMO 55 SOLE	1999	790.000	BELA
HA PRIDE GLXI	1998	530.000	SVET. m,F,NA
RENAimrR5FIVE	1994	330.000	KOV SWA
RENAWiai01,4RT	1995	630.000	KOV MODRA
íORDťlES"lAl,3IFIAIR	1998	780.000	MODRA
OPEL VECTRA l,8i GL PLCS KAR.	1997	1.260.000	KOV SV ZFT,F,NA
KIA PRIDE 1,3 GLXI WAGON	1999	660.000	KOV SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1,6 SX	1998	920.000	KOV MODRA
ŠKODA FEUCIA 1,6 LX	1999	920.000	RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,4 CL	1996	790.000	VĚNjA
FIArTIP01,6SX	1995	450.000	KOVZFÍ,F,NA
FORD ESCORT 1,41 a	1994	480.000	RDEČA
KlASEPHIAl,5iGTX	1997	720.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1998	990.000	KOVVÉNfA
RENAUIITWING01,2PAa	1995	660.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 4061,8 SL	1996	1.080.000	KOV M,F,NA
KIA RIO 1,3	2002	1.390.000	KOV MODRA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOVVIJOLA
NISSAN PRETERA 2,0 TD KARAVAN	1999	1.780.000	KOV SREBRNA
FIArPUNr01,2SX	2002	1.590.000	KOV MODRA
FIAT BRAVO 1,4 s	1998	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,4 GLX	1995	940.0000	KOV SIVA
ŠKODA FEUCIA LX	1996	380.000	BELA
Razpored dežurstev zobozdravnikov
5. 6. 2004 Lejla Kusanovič, dr. dent. med.
JZ ZD PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodol£anova ui. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiK] m ^yiMïï m [pw©
DKl mfl PĚ3(š)[M][y@W
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: poiiojnina, piaia, iiartlce...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
ODŠKODNINE
Ste bill poilaidovani v prometni nezgodi, ni delovnem mestu? Želite primemo denimo odikodnino?
POKLIČITE BREZPLAČNO ŠTEVILKO:
080 18 17
Povračilo d.o.o., Gafova ui. 4, iUaiibor MARIBOR, PRJJ, CELJE
SERVIS KOLES
SMUČI IN TENIS OPREME
fiPORT SERVIS DAVORIN MUNDA 8.R,
SLOVENSKI -ma 1, 22e0 PTUJ TBI: 02/778 6871, QSM: 041/926 862
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDI/U=IN, d.o.o., Dunaj5l<a 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno In ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
EDINI POOBLAŠČENI SERVISER
AVTO JERENKO PTUJ
V^tV TEL: 788 53 08 «
debitel
CENTER
Otvoritev Debitel centra na Ptuju! v petek 4. junija 2004 ob 10. uri
...gsm aparati, gsm vmesniki, podatkovne gsm kartice...
MM l<omunil<aciie Ptuj Prešernova 29 telefon 02 748 00 80
Male oglase In osmrtnice za tekočo številko sprejemamo do torka do 11.00 ure.
V SPOMIN
dragi sestri, botri in teti
Frančiški [keta
IZ BISA 41
Z bolečino se spominjamo 9. junija pred desetimi leti, ko si nas za vedno zapustila. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v svojih srcih, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi, ki smo te imeli radi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo naprej človeka.
ZAHVALA Martin Cvetko
BRATISLAVCI 59, POLENSAK
Ob boleči izgubi očeta, tasta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za mašo, pevskima zboroma, zastavonošema, govornikoma, pogrebnemu podjetju MIR, predstavnikom podjetij Cestno podjetje Ptuj, Perutnina Ptuj, Vrtni center Kalia Ptuj. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Maksimiljana Šalamuna
IZ PODGORCEV 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše ter izraze sožalja v pisni in ustni obliki. Posebna zahvala g. duhovniku, govorniku, pevcem, zastav-novošem in podjetju Aura.
Iskrena hvala sodelavkam Zavoda Dornava, podjetjem Perutnina Ptuj, Tovarni sladkorja Ormož, Mercator, s.p., Gori-šnica in Vrtcu Borisa Pečeta Maribor. Vsem skupaj iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kako prazen je naš doma, dvorišče,
rosno oko zaman vas išče,
ni več smehljaja,
le trudno delo pridnih rok ostaja.
Zaman bil je boj trpljenja,
bolezen je bila močnješa od življenja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Novaka
IZ ROTMANA 44
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pospremili našega očeta k večnemu počitku, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo družini Kujavec, Mirku Mikšu, Društvu upokojencev Juršinci, KO RK Juršinci ter kolektivu ISS bolnišnice Ptuj.
Zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku Zvonku, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma.
Žalujoči: žena Terezija, otroci Olga, Jože in Marija z družinami
Usojeno vama ni bilo živeti, zakaj? Ne moremo doumeti, da tako mladi - stari komaj 18 let, sta se morali posloviti in nas žalostne zapustiti ...
V SPOMIN
Včeraj, 2. junija 2004, je minilo 15 let, odkar smo mnogo prezgodaj izgubili ljubljeni hčerki

Alenko Šmigoc
IZ SPUHLJE
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje in svečke in se ju spominjate.
V mislih vedno z vama vsi vajini
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je za tabo sled tvojih pridnih rok.
SPOMIN
30. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, brat in stric
Stanko Golob
IZ KICARJA 61
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in poklonite cvetje.
Njegovi najdražji
Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, v našem domu ostala je praznina in velika bridka bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Janeza - Janka Toplaka
SVR@NJAKOVA UL. 11, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu spremljali na prerani poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlu za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za prelepe pesmi, gospe Veri za poslovilne besede in za odigrano Tišino ter pogrebcem Komunale Ptuj in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča žena Marica, sin Miran, hčerke Irena, Majda, Tatjana z družinami ter štirje vnuki, ki mu želijo, naj počiva v miru
Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela,
hotel sem utrgati cvet, pa je ovenel,
hotel sem vam nekaj reči,
pa sem tiho odšel.
Zato ne jočite ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
svečko mi v spomin prižgite
in večni mir mi zaželite.
SPOMIN Stanislav Pulko
DOLENA 29
5. 6. 2002 - 5. 6. 2004
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Žena Ida ter sin in hčerka z družinama
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Le moja drobna lučka še brli.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame, babice
Marije Malek
JIRŠOVCI 50, DESTRNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, govornici Julčki za izrečene poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Jančič iz Lenarta.
Žalujoči: njeni najdražji
Počivaj v grobu, kjer ni gorja, in sladko sanjaj svoj neizsanjani sen.
SPOMIN

Jutri, 4. junija, mineva leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustila
Maja
Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob in jo ohranjate
v lepem spominu.
Za vedno boš ostala v naših srcih.
V žalosti vsi tvoji
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, saj zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. Mnogo težav si premagal, a v boju z boleznijo si omagal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, tasta, svaka, botra in strica
Avgusta Sven{ka
IZ SEL 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo KZ Lovrenc, DU KZ Lovrenc, DU Sela, Prosvetnemu društvu Sela, farmi Kidričevo, Zaščiti Ptuj, govorniku g. Kozelu, cerkvenemu pevskemu zboru Videm, p. Emilu in p. Benjaminu za lepo opravljen cerkveni obred, godbeniku za odigrano Tišino ter podetju MIR za opravljene storitve.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu: vsi njegovi
Haloze • Ovčji in kozji bal
Evropski bal haloške drobnice
Kljub cmeravemu vremenu, ki je iz nizkih oblakov vse popoldne stiskalo drobne kapljice dežja, je bilo v soboto na zelenem haloškem gričevju Rekreacijskega centra Vrček v Dravcih prav živahno. Društvo rejcev drobnice Haloze je namreč pripravilo drugi ovčji-kozji bal.
Ena od ovčic, ki so se razkazovale na ovčjem-kozjem balu, je bila v nekaj minutah brez debelega kožuha.
Edina, ki se je res pripravila za razstavo, je bila tale - oslica.
Bal postaja tradicionalna prireditev, s katero nameravajo odslej vsako leto obujati spomine na izumirajoče pastirjenje ter obiskovalcem predstaviti številne zanimivosti, povezane z rejo drobnice. In res je bilo videti pa tudi slišati marsikaj zanimivega. Da se z vstopom Slovenije v Evropo vse spreminja in da tudi življenje v Halozah ne bo več takšno kot je bilo, so nastopajoči kulturniki ob začetku prireditve napovedali v šaljivem programu, ki mu je sledil prikaz narodnih plesov, nato pa še ogled zbranih čred različnih pasem ovac in koz ter enega samega samcatega osla s psi čuvaji ob strani. Ne glede na ne ravno majske temperature ozračja je bila v dobrih petih minutah pred očmi številnih radovednežev ob kožuh ena od ovac, ki si je takoj po sicer mirnem obnašanju med samim striženjem poiskala toplo zavetje v
sredini tropa. Kljub mrazu je odnesla vsaj "celo" kožo, kar je vsekakor bolje od usode tistih njenih sovrstnic, ki so se nekoliko stran vrtele na priročnem ražnju.
Po predaji zastave DRD, ki jo je predsedniku društva Janku Lor-beku slovesno izročila borlska konjenica, se je osrednje dogajanje preselilo na igrišče, kjer so se tričlanske ekipe pomerile v pastirski igri razvijanja in ponovnega navijanja klopčiča volne, druženje pa se je nato ob glasbi, pristni haloški kapljici in okusnih pečenkah nadaljevalo še pozno v večer.
SM
' Foto: SM
Številni obiskovalci so si lahko ogledali več vrst ovc in koz.
iz zaloge
dnKnz|:Z0llx150Gni,480]i2!i0Gni
InflřlBClG II ppolitc
HinELEIIIPMBniLO.0.
PpeitrnivaG,Z2li0nilJ
IH: OZ 717 88 88, Fnc 02 787 88 89
Ptuj • Sanacija nekdanjega Kota
V Dravski bo mestni hotel
Seznam propadajajočih stavb na Ptuju je velik. Ena takih je nekdanja poslovna stavba Kota v Dravski ulici pri Ribiču, kjer je urejeno parkirišče.
Ker je stavba tako dotrajala, da lahko ogroža življenje ljudi, bodo na njej izvedli najnujnejša vzdr-
ževalna dela, ki vključujejo tudi ureditev ostrešja. V ta namen je v proračunu mestne občine Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanjo poslovno stavbo Kota bodo obnovili. Za nujno sanacijo bodo porabili okrog 2,5 milijona tolarjev.
zagotovljenih 2,5 milijona tolarjev.
Čeprav bi nekateri radi videli, da bi v tej stavbi uredili tehnični muzej, se to ne bo zgodilo. V razvojnih načrtih mesta je to območje rezervirano za turistično dejavnost - za mestni hotel. Ptujski župan dr. Štefan Celan je povedal, da je idejna zasnova zanj že izdelana, znan pa je tudi že potencialni investitor, a za zdaj želi ostati anonimen. Na gradnjo je vezana tudi pridobitev statusa ptujskega jezera kot kopenskega pristanišča, kar bi omogočilo vzpostavitev takšnih in drugačnih služb oziroma gradnjo objektov. Plovni režim je samo eden od predpogojev. Z vstopom Save v ptujski turizem se bo ta zgodba pričela hitreje odvijati, je prepričan.
MG
Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja i<rijejo, in več variant zavarovanj, med katerimi iahko izbirate.
U
d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcank«lm 3,2507 Mwlbor
Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in posameznimi plohami ali nevihtami. Na Primorskem bo popoldne zapihala {ibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija.
Obeti
V petek in soboto se bo nadaljevalo spremenljivo vreme. Predvsem v notranjosti Slovenije se bodo še pojavljale krajevne padavine, ki bodo pogostejše v vzhodni polovici države. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, v soboto pa oslabela.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Monika Vidovic, Hrastovec 26/c, Zavre - Kajo; Nikolina Vu-zem, Ribi{ka pot 6/a, Ptuj - Zoro; Branka Kiemenàià, Bresnica 11, Podgorci - Tja{o; Mateja Vogiar Murko, Zg. Hajdina 100/a, Hajdina - Tadeja; Olga Skrbin{ek, Mihovce 59, Cirkovce - Denisa; Sonja Ozmec, Sene-{ci 83, Velika Nedelja - Patrika; Ur{ka Moge, Cehova 4, Ptuj - Roka; Nevenka Šiljeg, Žibernik 17, Roga{ka Slatina - Nikija in Nejca; Tanja Pajek, Trate 1, Sredi{àe ob Dravi - Tito; Rosanda Seràià, Cesta zmage 97, Maribor - Maru{o; Brigita Golc, Mezgovci 54/a, Dornava - Tajdo; Jerica Marin{ek, Ivanjkovci 73 - Marsela.
Poroke - Ptuj: Roman Fras, Trnovska vas 30 in Katarina Krajnc, Loàià 12; Aleksander Koser in Silvija Kolarià, Janežovski Vrh 22; Anton Horvat, Svetinci 23 in Tatjana Breznik, Bi{ 36/a.
Poroke - Ormož: Alojz La{ià in Suzana Puàko, Lahonci 60; Milan Perko, Hranjigovci 15 in Milena Stajnko, Koraàice 17; Bo{tjan Kuharià, Obrež 26 in Bernardka Kekec, Mo{kanjci 44; Benjamin Kandrià, Cve-tkovci 72 in Alenka Bedraà, Cvetkovci 72; Drago Tivadar, Gosposko 28, Čren{ovci, Suzana Bratu{a, Kog 65; Ludvik Kavàià, Žerovinci 15 in Alenka Vincetià, Žerovinci 15.
Umrli so: Anton Puk{ià, Mezgovci ob Pesnici 36, umrl 23. maja 2004; Milan Kaisersberger, Placar 62, umrl 21. maja 2004; Martin Cvetko, Bra-tislavci 59, umrl 23. maja 2004; Jožef Sagadin, Sestrže 30, umrl 23. maja 2004; Otilija Prosenjak, Ribi{ka pot 21, Ptuj, umrla 23. maja 2004; Avgu{tin Sven{ek, Sela 21, umrl 25. maja 2004; Neža Cvetko, Markov-ci 41, umrla 26. maja 2004; Marija Bratec, Pacinje 18, umrla 21. maja 2004; Janez Toplak, Svržnjakova ul. 11, Ptuj, umrl 28. maja 2004.
Črna kronika
V ovinku na nasprotno smer
27. maja ob 7.10 se je na glavni cesti v naselju Ro{nja zgodila prometna nesreàa, ko je 28-letni voznik os. avtomobila Opel kadett, drž. Hrva{ke, med vožnjo iz smeri Star{ proti Mariboru, v blagem desnem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozi{àe in àelno tràil v osebni avtomobil Opel Kadett 28-letne voznice iz Maribora. Zaradi po{kodb so voznico odpeljali v bolni{nico, lažje po{kodovani pa so bili tudi voznik drugega vozila in potnika v vozilih. Škoda na vozilih zna{a po nestrokovni oceni 550.000,00 SIT.
Po prehitevanju s ceste
28. maja ob 5.40 se je na regionalni cesti izven naselja Kràevina pri Vurbergu zgodila prometna nesreàa, ko je 37-ietni voznik osebnega avtomobila Ford escort iz Ptuja med vožnjo iz smeri Grajene proti Dvor-janam na ravnem odseku ceste priàel prehitevati pred seboj vozeàe vozilo Škoda 28-letnega voznika iz Ptuja. Med prehitevanjem je zapeljal na levo makadamsko bankino, nakar je vozilo boàno zdrselo proti desnemu robu vozi{àa na travnati nasip jarka. S sprednjim desnim kolesom je zadel v betonski propust, vozilo je tràilo v grmiàevje in drevje ob cesti in obstalo na levem boku. Voznik vozila Škoda je po oplaženju zapeljal v desno izven vozi{àa in prav tako tràil v drevje in grmiàevje v obcestnem jarku, vozilo pa se je prevrnilo na levi bok. Po{kodbe 37-ietnega voznika so bile tako hude, da je na kraju umrl, drugi voznik pa je utrpel lahke telesne po{kodbe.
STE BILI POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodriikova 2 teT'Ite^SSÎ 080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

TRGOVINA. STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje In ležajl ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_



O-. O-.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812