Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka t
Anarhija v
moderni družbi
Po pravici '.menujejo mnogi današnjega človeka zu spačeno kreaturo sedam je dobe, kater,, označuje bresraierna anarhija človeških duhov j
in njegovih idej. Produkti te dobe nudijo današnjemu  človeku  preobilno duhovno  hrano, j
ki je ne more iz lastne nemoči in s tem zve- i zane splošne mehanizacije dojeti in prebaviti- I To povzroča ne le običajno povprečnost, a:n- j pak naravnost dekadenco, ki je doma na vsakem poprišču, bodisi kulturnem,     gospodar- j vkem,  političnem ali  celo verskem. Po tem splošnem  načelu dekadence se je oblikovala današnja družba in sc še. oblikuje bodoči mladi rod, ki ga tokari duhovnih zmed vlečejo /a seboj. Tu, ob tem vprašanju družbe se začenja tragično poglavje današnje dobe.
Današnja evropska družba, ki jo pot nujno vodi k zatonu lastnega obstoja, išče utehe v svoji objestnosti, ob nemirnem stanju nečesa, kar je sicer mnogim znano, a drugim neznano oziroma si sploh ne želijo, da bi jim po-stalo znano. Brezbožna filozofija današnje družbe je zavrgla Boga, kot nesmiseln« neznanko, ki j.) prepušča kot metafizično utvaro redkim razmišljajočim duhovom. A mesto Boga postavlja ta brezbožna filozofija svoje mi-like: avtonomnost in popolno sproščenost člu-veške osebnosti, brezverski dialektični mate-ralizem, raso in narodnost. Te malike postavlja današnja družba na svoje oltarje in se potaplja v gnusobi lastnega izživljanja. Tej družbi preti neizogibna propast četudi je mogoče danes tisti čas-, ki nam daje v tem oziru še premalo dovoljnih in otipljiv h dokazov, vendar vsak razmišljajoči človek, ki stoji le malo izven tega močvirja, jasno uvideva, kakšna so početja sedanjega ., lečloveškega" človeka. Kdor pa se prepušča tokovom, ta pome-nja le mrtvo stvar, ki se izgublja in izginja, kot pogine živa! v krvoločnosti sledeč svojim nebrzdanim nagonom.
Vsak mah k današnje brezbožne filozofiji- se z  obetajočim  rajom na  zemlji  vtihotapijti v sleherno družabno obliko. Ti maliki prinašajo na pr.: v državnih oblikah najkrutejšo diktaturo, nesvobodo vesti in robsko tlačanstvo podjarmljenim   narodom.   Ob 'tej  sliki položaj« današnje  državne   oblike družbe,  ki  si lasti nad'jvoč  in   nadvlado,  manjka temeljni nauk, ki bi postal gibalo naravnih etičnih odnosov v družbi, to je  ljubezen do sočloveka, do so-družbe. Ni čudno, da ne nujde to osnovno šibalo  pravega razumevanja niti  med vladajočimi in sicer to zato k(,r je današnja družba že v kuli zastrupljena m pričakuje v vsakim pogledu senzacij ter naravnost čudežnih ukre- j pov. Malikov alstvo je torej domače ne le v d; i žavah, uinpuk   na   vsakem   poprišču   oziroma j oblikah  človeške družbe. Ta  družba je vrgla j iz svoje srede idejo () Bogu, zato se potaplja v  malikovanje minljivih  zemeljskih    dobrin, j Napovedala j«' pozitivnemu krščanstvi in po- j sebno katolicizmu  boj, združujoč v sebi vsu sredstvu, ki ji nudijo orožje zu to borbo V tej  smeri  gre  pot neizogibno  navzdol  in |e celo 'mogoče namen dunušnje moderne družbe zastrupiti vse, kar je še dobrega.
Tej gnili in do dna izprijeni družbi pu po- j stavlja katolicizem pozitivno gledanje ne le ua svojega bližnjega, ampak tudi na Boga in ' stvarstvo. Kdo more dane- sploh še dvomiti, da ni katolicizem edina oblika, ki more zaustavili in preprečiti propad človeške družbe? Sumo eno bi bilo trebu, kar smo že zgoraj omenili, treba je le ljubezni, visoko načelo ka-toliei/m« in odpravljeno bo vsako zlo. ki u-stvurja nered v družbi. Preporod v raaeri katolicizma, ki naj prekvusi današnjega človeku, k"r se je odtujil lastnemu namenu je danes tuko nujen, du bi moral potegniti za seboj slehernega člana človeške družbe, ki mu je pri srcu obstoj le družbe. S posmehom gredo mnogi trAoitnenovuni ..moderni" mimo vseh načel katolicizma, hodu, uli je njih Ift*tn0 glc-dunje res zgrajeno na trdnih temeljih, to je pa drugo vprašanje. Vsako gledanje na svet in življenje, ki ni močno zasidrano v večnost-iii ni  naravnem zakonu,  vsuko  tuko gledunje
Ob rojstnem dnevu kneza - namestnika Pavla
V nedeljo 28. aprila je naš knez-namestnik Pavel praznoval 47 rojstni dan. Kakor se o-troci zberejo v očetovi hiši, ko njihov varuh in vodnik slavi svoj rojstni dan, tako so se tudi jugoslovanski narodi in državljani Jugoslavije zbrali te dni v duhu okrog svojega krmarju in vodnika, ki s svojim modrim vladanjem čuva in bdi nad usodo naše domovine, nad usodo nas vseh. V teh težkih dneh se zavedamo še tembolj, kako potreben nam je moder in sposoben čuvar države.
Ko je knez-namestnik Pavle po pokojnem kralju Aleksudru prevzel v svoje roke drževno krmilo, ko je pričel preurejati notranjo in zunanjo  politiko naše države, mu s  tem niso
! bile zastavljene lahke naloge. Ustvariti mir in medsebojno sožitje ter harmonijo 'med sprtimi brati v državi, je bila deviza vladanja kneza Pavla, ki je bila po vztrajnem toda iskrenem prizadevanju venčana lani 26. avgusta s sporazumom med Srbi in Hrvati, ki je odprl nove perspektive naše notranje državne konsolidacije in ureditve, ki pa je še bolj navzven ojučil ugled in moč nase države. Tako pomembne uspehe in rezultate je dosegel maloka-teri državnik pri nas v povojni dobi, zato bo sporazum v zgodovini Jugoslavije zapisan z zlatimi črkami kot delo kneza-nasne*tnika Pavla, kot redek in' odjočilen državniški akt.
In če pregledamo zunanje politično pozornico v minulem letu, bomo videli, kako knez-namestnik ni zamudil nobenega trenutka, da v političnem, diplomatskem in končno vojnem vrvežu očuva državo pred vsakršnimi pretresi in nevarnostmi, pred vojnim požarom Tudi nevtralno politiko je težko voditi spričo tako križajočih se gospodarskih in »trategičnih interesov vojujočih se velesil. Po zaslugi modrega vodstva države kneza-namestnika Pavla in njegovih najožjih sodelavcev uživamo mir na mejah, varnost države na znotraj in zunaj ter s tem v zvezi gospodarski napredek in blagostanje.
Ob tej zadovoljivi in razveseljivi bilanci državnega vodstva kneza-namestnika Pavla je naša sveta državljanska dolžnost, da se vsi zberemo okrog svojega vodnika in krmarju pri skupnem delu za blagor države. Dolžnost tudi nas Gorenjcev je. da se pridružimo čestitkam vseh naših bratov po Jugoslaviji in vsem ne-številnim čestitkam tujih državnih poglavarjev, vlad in držav, katerim je ta naš praznik tudi njihov praznik. Bog živi kneza.namestnika Pavla: Bog živi dinastijo Kurudjordjevi-čev z našim mladim kraljem Petrom II-: Bog živi Jugoslavijo!
Kmečka »veza bo ustanovila blagovno centralo
Pogajanja sa prevxem Gospodarske zceze v Ljubljani
V ponedeljek se je v Ljubljaui vršil sestanek zastopnikov zadrug iz vse Slovenije. In sicer je 35 zadrug poslalo svoje zastopnike, 13 zadrug pa pooblustila. tako da je bilo skupaj zastopanih 48 zadrug.
2e tri leia naši kmečki zadružniki pripravljajo ustanovitev blagovne centrale za vso Slovenijo s sedežem v Ljubljani, pretekli ponedeljek pa pomeni končno odločitev v tem pogledu. Na sestanku sta bila namreč sprejeta dva principielna sklepa: t.) Zbrani zastopniki zadrug .so sklenili soglasno, da se ustanovi blagovna centrala: 2.) sprejet je bil sklep, du zadruge prevzamejo Gospodarsko zvezo v Ljubljani in jo pretvorijo v čisto novo zadružno podjetje, v blagovno centralo, kot si jo one zamišljajo, ter s polnoma novim odborom. Gospodarska zveza ima v zalogi še nekaj blaga, največ pa so vredne njene nepremičnine. Sedaj se ho izvršrla najprej ocenitev tega premoženja, vendar je pogodba sklenjena tako, da bodoča blagovna centralu ne bo prevzela nikakih pasiv Gospodarske zveze, ampak lioda pasive, čo se bodo izkazela, padle v breme Zadružne zveze.
S temi odločitvami in sklepi je v slovenskem zadružništvu napravljen velik korak naprej. Naše zadruge, ki so rastle iz leta v leto in so skušale po vaseh, občinah in farah privesti kupno in prodajno moč našega kmeta do neke skupnosti do enotnega nastopa, ki je v tigovini poleg stanovske zavesti odločilnega pomena, bodo v bodoče s svojo blagovno centralo povezane v enotni, zaključeni, močni gospodarski organizaciji, ki ne bo odvisna od nobenih posredovalcev in prekupčevalcev, marveč bo sama pri prvem viru nabavljala blago ter ga oddujala svojim članicam — zadrugam, po drugi strani bo pa za kmečke pridelke nastopala kot enoten strnjen prodajalec in bo zastopala desettisoče svojih članov ter bo lahko določala enotne višje cene kmečkih pridelkov napram zunanjemu trgu.
Nameravana us-tanovilev blagovne centrale tedaj pomenjii krono in vrh vseh prizadevanj in organizacije našega kmečkega zadružništva. Zato je treba organizatorjem in voditeljem našega zadružništva k njihovemu idealizmu in vztrajnemu delu ter tuko lepim doseženim uspehom prav toplo čestitati.
je puhlo in 'uvziniselno ter nevredno človeka in družbe. Tuko gledunje človeka posurovi, zuto je današnji svet poln krvavih borb za obstoj in iskanje življenjskega prostoru. Ku-tolici/am pu, ki je zgrajen nn temeljih, ki ne poznajo sprememb in popravkov, ampak iz.hu-jt, naravnost il 3oga, prinaša blagoslov in srečo družbi.
Družbi je trebu odvzeti ruzkrajalhi duh dekadence treba je dati trdnejših temeljev, ki so /usidrani v pozitivnem gledanju katolicizma in minila bo vsaka zaskrbljenost tor pokvur-
Hai novi podlistek
sin grmih
gora w™°H*i'
jenost. Borbo proti zlu bo dosegla edino katoliško usmerjena družba in če pogledamo pri nekaterih celo velikih narodih, dobivi katoliški preporod odprto pot. Ni to le trenutno gledanje za dobičkarstvom, ne, ampak trezno in resno motrenje obstoja družbe. Vsako gledunje na svet v življenje in družbo pu se ob katoliškem gledanju razbije in razblini v prazno brezplodno frazarjenje. Katolicizem je edini ki bo mogel še osvojiti današnjo družbo in jo rešiti strašne anarhije, v kateri se nahaja, eem.
ori
Roman dveh src in dveh orlov je to. Roman hrepenenja po svobodi, ljubezni, lepoti. Visoka pesem narave in njenih najrazbesnelejših elementov, ko se narava brani skrunilcev in uničevalcev. Roman zdravnika brez srca ia duše in mladega, čuvstvenega a trdega gozdarja ter žene, ki druži vse trojko. Lepota nnrave in lepota mlade, čiste ljubezni, brez hrupa in divjosti — to bo nas novi roman dr. Joža Herforta.
Banovinska skupščina mladine JRZ
V nedeljo dne 16. junija t 1. se bo vršilo v Ljubljani mladinsko politično zborovanje zdiuženo z občnim zborom MJRZ. Ta dan se bo zbrala v naši prestolnici slovenska mladina, da izpove svojo neomajno vdanost kralju, svojo zvestobo narodnemu voditelju ter svojo odločno voljo stati na straži domovine. V teh težkih Časih je še bolj kot kdajkolt potrebno, da Je vsa narodno zavedna slovenska mladina strnjena in enotna ter da z optimizmom zre v našo narodno in državno bodočnost.
2e danes opozarjamo vse krajevne organizacije MJRZ, da začno z živahnimi pripravami za udeležbo na ta veliki zbor slovenske mladine.
Banovinski odbor MJRZ.
Prijavljanje inoxemeev
S čl. 2 uredbe ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. apr-la 1940
je predpisano da se mora tuji državljan v roku 12 ur po dohodu v mest.) stanovanju, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno javiti pri pristojni krajevni Policijski oblasti, ki ji mora pokazati svoje listine. V istem roku se moru osebno prijaviti tudi kudar »premeni kruj stanovanja., V mestih, kjer so posebna policijska oblastva, se moru prijaviti pri teh oblast vih, v drugih krajih pa pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36 urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodna postaje do kraja bivališča dolg i pot. Ce inozemec meti potoni kje izstopi za dalj kakor 12 ur, ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivat* sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodna viza in samo dokler velja dohodna viza. Bivanje preko tegu roka dohodne vize 'odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inozemec, ki ima dovoljenja za bivanje, a potuje v drug kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja. Vsak inozemec, ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki hi bival v kraljevini, preko roka vizo in ni dobil za podaljšanje bivanja• posebnega dovoljenja, bo kaznovan t zaporom do 30 dni. ali z denarno kaznijo do 1.300.— din- Poteg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. —
Stanodajalci naj inozemca opozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani.
BELEŽKE
V čigavem imenu je govoril. V odmoru je na koncertu APZ v Kranju spregovoril nekaj besed o pomenu slovenske univerze in o njeni dvajsetletnici tudi akademik Ekar, Nam se pa čudno zdi, da je ta gospod govoril v imenu ljubljanske univerze, ko je vendar — kk>{ nnvs. je znano — inskribiran na beograjski univerzi. Naj bi teduj meddruštveni odbor poiskal bolj primernega človeka za ta govor.
STRAN 2
►CiORENJEC«
Naj se organisira tujski promet v obč. Križe I       Hotel „Jelen* - bodoči „Kmeeki dom«
Prometne sreče
Prestavila naj bi se ograja pri hiši g. Oe-bevea in cesta višinsko zravnala med to hišo in belini kamnolomom, naslednji ovinek pa naj bi se kljub hišam vsaj nekoliko razširil. (\\ Trzina naj bi proti Sv. Ani nova cesta vadila skozi Fabriko, da bi tako odpadel nevarni klanec. Dokler pa ta cesta ne bi bila modernizirani, naj bi se sprameksirala kot je od Nakiti do Fodvina, da ne bi Mlo toliko prahu in blata. Od Sv Ane do vrhu Ljubelju naj bi se cesta uredila za tovorni in osebni uvtomo-bilski osebni promet in. tudi za 'motorne iu avtomobilske dirke.
Od križkega kolodvora proti Tržiču naj bi se železniška proga poglobila, s čemer bi bil nadvoz v Pristavi znatno nižji kot je v Naklem in vluki bi po klancu la'je vozili. Potreben bi bil nov železniški 'most za težji, hitrejši in večji promet, obenem pa naj bi se primerno utrdil spodnji ustroj proge in položile močnejše tračnice, ker obstoja možnost, da se železniška proga nekoč podaljša s predorom pod Ljubeljem do Borovelj na Koroškem. S tem bi postala ta proga sposobna za mednarodni promet in bi se dobila krajša zveza med Ljubljano in Dunajem. Ta podaljšana proga z inozemstvom bi bila zelo velike gospodarske in tujskoprometne važnosti za ves tržiški okraj, posebno pa še Za sam Tržič, ki bi bil na ta način obmejna postaja. Sedanja postaja bi se spremenila v tovorno in lokalno po'iujo Tržič—Bistrica. Proga bi se nadaljevala po sedanji predilniški železnici mimo Dekliškega doma s podvozom pod Blejsko cesto, dalje za vodo, kjer bi bila postaja Tržič za
ortdmi promet v sredini mesta z dohodom skozi Kolirjevo ulico.
Radi čimdnlje večjega razvoja telefonskega prometa bo trebu misliti nu to, da tudi Tržič z okolico dobi avtomatično telefonsko centralo, /vezano s Kranjem in drugimi gorenjskimi kraji.
Kadar bo prišlo do preureditve drž. ceste z nadvozom v Pristavi, bi se prej morala popraviti občinska cesta od križkega kolodvoru skozi Križe do Pristave, ker bi bil v času modernizacije drž. ceste na to stransko cesto prenesen, ves promet. Pravtako naj bi se preuredila cesta Tržič—Begunje za avtomobilski promet. 2e sedaj to cesto avtomobil isti radi uporabljajo kot zvezo z Bledom. Bodoča samouprava naj bi zgradila turistično-romarsko cesto cesto Retnje—Kovor—Brezje in cesto Bistrica—Kovor -Podbrezje modernizirala.
Na postaji Križe-Golnik nuj bi se zgradilo moderno por tajno poslopje v gorenjskem slo-
Botri!
Botrice!
Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kupili dobro in poceni pri tv,
Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska c. 15.
gu, v katerem bi bila nastanjena tudi pošta, telegraf in telefon, tujsko-prometnu pisarna in evunt. orožnišku postaju. Postaja v Duplja li naj bi se modernizirala, elektrificirala in olep-.Mn.i. J'opruvile naj bi se vse občinske ceste in pota, ki danes niso v najboljšem stanju.
Gostinski obrati
4.) Tujsko-prometno društvo bi imelo nadalje skrbeti za gradnjo primernih prostorov dalje nalogo skrbeti za prijetno in udobno nastanitev tujcev in obiskovalcev, brigalo naj bi se tudi za gradnjo primernih gostinskih obratov. Na Križki gori bi se lahko zgradil komforten planinski hotel. Na hribu Poljana je lep prostor za tak vidik planinski bolel, na katerem bi kakor kraljeval nud križkim poljem. Društvo hi imelo v evidenci tudi sobe in stanovanja po zasebnih hišah, ki bi se dala urediti za bivanji' posameznikov ali družin, zlasti upokojencev, kateri žele bivati na deželi. Velike kmečke-hiše bi kot nalašč služile v tak namen, saj imajo v podstrešju in drugje dovolj praznili sedaj neuporabljenih prostorov, ki bi se duli praktično preurediti. Za sinove in hčere, ki odhajajo sedaj z doma po svetu za kruhom, bi se dobila eksistenca s tem, da bi iz dole gradili take gortinke obrate za tujce, vse seveda z. domačim materialom. Te stavbe za gostinske obrate naj bi bile zgrajene v gorenjskem domačem slogu, ravno tako tudi pohištvo v slovenskem slogu. Saj je luni izšla V Ljubljani strokovna knjigu: »Moderno pohištvo po slovenskih narodnih motivih", ki je posebno za mizarje priporočljiva. Tujcem ugaja le tisto, kar je res pristno in I vojsko narodno.
Olep&ava kraja in gospodar-ska reorganizacija
3.) Tujsko-prometno društvo bi lahko delalo tudi nu področju proučavanju zgodovinskih spomenikov in starin v križkem okraju, v področju domače uumetnosti, na ohranitvi naravnih lepot kraja, na pogozdovanju okoliša itd. V Križah in Dupljah naj bi se ustanovil? župnijska in izseljenska muzeja. Obnovile naj bi se stare kapelice, znamenja ob potih, obnovile in popravile naj bi se znotraj in zunaj cerkve. Društvo naj bi skrbelo tudi za smotre.no nego gozdov, za obdelovanje slehernega koščka zemlje, da se izkoristi do največje možnosti. Pospeševalo naj bi se živinorejo, mlekarstvo, ovčarstvo, semenogojstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, vkuhanje in sušenje sadja, čebelarstvo in sploh vse panoge, ki morejo služiti za čim večjo donosnost kmetijstva, z uporabo strojev, umetnih gnojil idt. Pospeševalo naj bi rejo malih živali, nabiranje zdravilnih rastlin in zelišč in gob po gozdovih. Skrbelo naj bi se za kmetijska in gospodinjska predavanja in tečaje ter prirejalo razstave, kar vse bi služilo pospeševanju gospodarstva in v blagor, občanov. Posebno kmečki pridelki se v dobro razvitih letoviških krajih lahko ugodno prodajo.
ie dni je bila sklenjena kupoprodajne pogodba med .Hranilnico in posojilnico v Kranju" iii ..Gorenjsko kmetijsko Zadrugo v Kranj u". na podlagi katere je zadruga kupila mi hranilnice poznani kranjski hotel .Jelen". Ta hotel je hranilnica kupili pred 6 leti od g. Za-breta iz Bobovka, ki je sedanje poslopje zgradil na prostoru prejšnje stare Jelenove gostilne,
delkov in za nukup vsega, kar kmet potrebuje. Naše tuko lepo razvite in uspevajoče kmečke organizacije bodo imele s tem svoj ponosni tlom, ki bo tudi na zunaj pričal o napredku nnšegu kmeta.
Hotel Jelen" v sedanjem obsegu bo ukinjen, ostula bo le še restavracija in hI CVl. 1 a ■ ko bo novo poslopje, v katerem bodo skladišča in sedež vseh kmečkih in gospodarskih or-
..(loren jska kmetijska zadruga" je itak namera valu graditi pri kolodvoru večje skladišče in bo hotelsko poslopje porabila izključilo v gospodarske namene. Zato je treba našemu tako lepo razvijajočemu se kmečkemu zadružništvu čestitati k temu uspehu. Zadruga bo pri Jelenu predvsem uredila velika skladišču, katera potrebuje za svoje blago, du'je bodo dobile prostor v poslopju razne kmečke gospodarske, živinorejske in podobne zadruge in organizacije, imele bodo tu svoje pisarne, skratka se bo hote! pretvoril v nekik »Kmečki dom", ki bo izhodišče in središče vsega kme-<"ko-gos]>odarskcga ipoki-etja/ na. Ooirenjskem. bo to nekaka borza za prodajo kmečkih pri-
ganizaciji mnogo bolje služilo svojemu namenu, kot dosedaj. Gorenjska kmetijska zadruga bo znala vse te prostore bolje izrabiti, kot dosedanji lastnik, še prav posebno velikega go-sp.Klarskega pomena pu bo to poslopje zu zadrugo iz tega vidika, ker bodo odpadle najemnine v raznih hišah, katerih plačuje zadruga sedaj letno okrog 70.000.— din.
Zadrugu hoče v bodoče še bolj intenzivno skrbeti Za povzdigo kmečkega gospodarstva in doseženi uspehi kažejo, da je na pravi poti.
Pri kolodvoru bo pu zadruga gradilu manjše skladišči« in pu lastno nakladalno rampo.
V ta namen je železniška komisija že določila primeren prostor.
Na naslov železniške direkcije v Ljubljani
Kakor smo ravnokar izvedeli, namerava železniška uprava preložiti potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ptoti Kranju in Jesenicam ob 7.05 uri za celo uro, tako da bi odhajal šele ob 8.05 uri dopoldne in prihajal v Kronj ob 8.55 uri, v Radovljico in Jesenice pa seveda z isto tako zamudo. V interesu občinstva pa ta sprememba nikakor ni. zlasti ne potujočega, ki ima opravka v Kranju in drugih krajih severno Ljubljane, ker bi prišel vsak pomik ta-korekoč sredi dopoldneva ali pa šele opoldne v dotični kraj , kjer je največ opravka pri uradih in poslovno. Vozi se na stotine zasebnih nameščencev v Kranj in dalje ko morajo vsaj ob 8 uri zjutraj biti v Kranju. Vozi se pa tudi mnogo drugih poslovnih ljudi, ki imajo opravka v tovarnah m sicer v Kranju in Tržiču, pa tudi nekaj delavstva. Ker je prvi
vlak iz Ljubljane že ob 5.40 uri, bi morali vstajati vsi ti ljudje najmanj ob 5. uri zjutraj, kur je velika neprilika, zlasti ko nimajo z»ez j. ostalimi vlaki, ki prihajajo v Ljubljano med b  in  7 uro zjutraj.
Posebno je s to novotarijo prizadeto zas. ne-meščenstvo v Kranju in Tržiču, ki se v velikem številu vozi z. vlakom ob 7.05 uri, ker bi moralo ustujati ob 5 uri zjutraj in se vračati šeie ob 19.25 uri v Ljubljano. Nikakor ni ▼ interesu žel. uprave, da ne obdrži toliko let uvedenjega potniškega vlaka z odhodom ob 7.05 uri zjutraj, ki je za Kranj in Tržič ter Radovljico naravnost izredno gospodarskega pomena.
Z ozirom na navedeno prosimo žrl. upravo, da na vsak način obdrži potniški vlak ob 7.05 uri iz Ljubljane proti Jesenicam.
Kulturni vestnih
Irena Spenko:
Kranj v slovstvu
Ni mnogo velikih in slavnih mož, ki so bili v Kranju rojeni. Skoro bi lahko rekli, da je onih več, ki so tu našli svoj zadnji počitek na pokopališču. Ivan Pregelj pravi v „Simonu iz Praš", da je mesto res staro in slavno: „Iz leta devetinštiridesetega!. Iz fevoje prve — gomile. In še do druge čez dvajset let. Ir. poslej? Samo še v ljubezni redkih romarjev, ki skozi gredo in plačati nimajo, romarjev, katerih bolno hrepenenje je pesem, ki je to mesto zapeti — ne zna."
Med može, rojene Kranjčane, ki jih omenjamo v književnosti, spadata Valentin Mandelc izpod mestu, poznejši profesor v Varaždinu in Janez Bleivveis, živinozdravnik in tajnik kmetijske družbe, ki ga poznamo kot urednika ..Nov ic".
Več pa je literatov, ki so v Kranju nekaj časa živeli, med prvimi France Prešeren: pozneje marljivi raziskovalec njegovega rodovniku, Tomo Zupan; kranjsko ljudsko šolo je obiskoval Matija Vuljavec, tu se je šolal tudi Simon Jenko, kot iKlvetnik je živel v Kranju pisatelj Janca Mencinger, njegov koneipient je bil nekaj časa Ivan Tavčar. Slovstveno so delovali tudi profesorji na kranjski gimnaziji, tako Janko Pajk, Franc Wjesthaler, pozneje Jože Debevec, Avgust Zigon, Ivan Grafenauer, Janez Gnidovec, Ivan Pregelj in še vrsta dru-g;h.
Prvi, zaradi katerega ji- Kranj po tal slaven, je France Prešeren. Prišel je sem v 2. polovici septembra 1846. leta. S seboj je pripeljal sestro Katro in Smoletovega aezakon-'kegu s nu Andreja Rudolfa, ki mu je bil pi-
sar. Kot spreten pravnik si je bil Prešeren kmalu pridobil lepo število klientov, a kot pesnik tudi v Kranju najbrž ni našel nobenega razumevanja. Meščanstvo ni kazalu zanimanja za slovensko književnost, dasi se je prav v tem času pričelo narodnostno zavedati. Prešeren je prišel v Kranj že napol strt. Telesno zdravje in moč sta ga zapuščala, ustavila so se tudi pesniški viri. Verjetno je, da se je v kranjski družbi čutil še bolj osamljenega, kot je bil v Ljubljani. Občeval je sicer z nekaterimi ožjimi znanci, kot n. pr. z Irbanči-čevrmi s Turna, z Jožefom Vestrom, profesorjem za kmetijstvo na ljubljanskem liceju in lustn.ikom gradu Šentpetra, z Jeronimom UU-richom, ravnateljem Zoisovih fužin na Javorni-ku, zlasti pa s Karlom Floiianom, katehetom Jurijem Grabnurjem in kaplanom Iliiberjem. Le-ta je želel izdajati versko-književni tednik „Apostel Kranjski*' z literarno prilogo ,,1-kre". V prošnji je poudaril, da nad 10 milijonov južnih Slovanov nima tukšnega časopisa, ki pa bi bil tuko zelo potreben, in omenil, da ima na svoji struni najboljše Eotrudnike. Gotovo je pri tem mislil tudi na Pre\»rna. Prošnja je bila seveda odbita.
kljub temu, da je Prešeren v poklicu ali pa v bralnem in zabavnem društvu kazine, ki so gu bili tisto leto ustanovili, lahko spoznal mnogo ljudi, vendar ni našel prijatelja, ki bi ga razumel in kakršnega je Prešeren I zelo potrelioval. Svojih svobodomiselnih nazorov tudi v Kranju ni spremenil. V nedeljo je prišel do cerkve in zavil nato v kremi nasproti nje. mežnurjn pa je naročil, nuj gre namesto njega k maši in mu plačal polič vinu-/a pesnikovo zdravstveno in gmotno stanje je imelo popivanje težke posledici". A ker vemo, kako mu je -sreče dar bila kVnfutu", bomo njegovo ravnanje pač drugače presojali, kot ga je takratna kranjsku družbu. Proti k mcu julija 1848. leta so se pokazali prvi znaki Pre-
šernove smrtne bolezni. Potrla ga je tudi smrt prijatelja Crobatha. Tako je mogoče razlagati njegov poskus s"momora »pri Jelenu". Jeseni se je bolezen zelo poostrila. Poleg telesnih muk je trpel pomanjkanje, ki sta ga blažila brat Jurij in Ana Jalenova, ki je ohranila pesnikove zadnje besede: »Vzdignite me, zadušiti me. hoče!" llmrl je 8. februarja 1849. Cez tri leta so mu postavili nagrobnik. Spomin na tega velikega moža je v Kranju še dolgo živel. Otroci so dobro poznali darežljivega doktorja, ki jim je delil fige. Tudi starejši so radi govorili o njem in pričeli polagoma razumevati ali vsaj verjeti, da je bil to za nas Slovence tako pomemben mož, kot le malokdo.
Mnogo je zbral o njem njegov sorodnik in posebni častitelj Tomo Zupan, nekaj časa tudi profesor na kranjski gimnaziji, ki se je ustanavljala v začetku 60. let. Veliko je napisal o Prešernu, skrbno sestavil njegov rodovnik in z ganljivo ljubeznijo čuval, da se ci poškodoval ste! ali kak drug pesnikov predmet, ki mu ga je hotela stara pesnikova častilka izročiti zu njegov muzej šele po svoji smrti. Tomo Zupan je kot profesor in tudi sicer budil med kranjskimi dijaki zanimanje za slovensko književnost in za vse, kar je našega, slovenskega. Trajen spomenik mu je postavil Ivan Pregelj v „Onnero pesmih' in v pesnitvi ..Od Kranju do Brezi j": Vštric Okroglega... Ave svetu Majda, zdrav Zupanov ■ grad! — lu pravi med drugim: ..Kaj bo 2i-gon, kuj Puntar. kaj profesor dr. K., tistega cenim, ki Francetov rodovnik pozna!"
Pri  prebujenju   kranjskega  meščanstva je imela  važno vlogo tudi narodna čitalnica, ki so jo ustanovili januarja  |8i3. V čitalnici je deloval tud' pesnik Simon Jenko, potem ko jc ! bil v Klanju kot odvetniški koneipient. Prire-j jala  je ..besede'* s petjem   deklnmaeijami in i plesom in tudi nu ta način budila narodno zu-I vest.
1    Simon Jenko, doma  na Podreči, jc prišel 1844. prvič v Kranj  v ljudsko šolo. Sošolec i mu  je bil Valentin Mandelc, s  katerim sta . bila  še pozneje dobra prijatelja  in sodelav-: ca pri Vajah. Drugič je prišel Jenko v Krauj ! dvajset  let po tistem, ko je prvič videl to j ..mesto na skali". Ko se v svojem novomeškem dnevniku   vprašuje, zakaj   mu   Novo mesto ni všeč, sodi, da  zato,  ker  njrgovega polja ni zraven in pravi _celo lepši in ljubši mi je gorenjski  Kranj". L.  1864.  je torej zopet v ! Kranju. Prijatelj in sošolec Jurij Šterbenc mu I jc preskrbel  službo z  12 goldinarji mesečne plače pri notarju Strgarju. Jenko je sprejel, I ker drugega  ni kazalo.  Stanovanje in hrano je imel pri 70 letnem župniku Mihi Mladiču, bolehnemu, osamljenemu možu, ki je imel Jenka otroško rad. Tedaj se je tudi seznanil z Mandelčevo Marijo,    Valentinovo    sestro. 15. i junija je napravil drugi rigoroz in je mislil na Marijo, ona pa nanj. Na praznik sv. Pe-; tru in Pavla je Kranj sprejemal ljubljanske j S.okolce. Sprejema in  slavnosti (sta ?e ude-| ležila tudi Jenko in Mandelčeva Marija. God-j ba je igrala njegov ...Naprej". 1866. je odšel I Jenko v Kamnik za koncipienta k Valentinu Prevcu in se julija 1869 z njim vmii v svoje I ..mesto na skali".  Jenko je mnogo kadil m strastno stavil v loterijo. Oboje mu je bilo v škodo, ker mu je slabšalo gmotno stanje in jemulo  možnost   nadaljnega   študija. Zdravje mu je jelo pešati. 8. oktobra 1860. j(. legel in čez 10 dni umrl. 1873. je dobil .spomenik.
Pregelj  je nnp'sal o Jenku  roman „Simon iz Praš", kjer se poglablja v  pesnikovo notranjost  in   podertavu   v   njegovem življenju tiste znnunje predmete in dogodke, ki so notranjost  kakorkoli  oblikovali:  Njegovo polje. Gostosevci.    Njegove  pomladi,    Meglenicu, V i njegovem Kranju, Njegova skrivno«t. Obenem j je delo izraz tega, kako pisatelj sam v sebi , doživlja pesniku.
(Se nadaljuje.)
»GORENJEC« ^
ftedčnske m o vic £
IZ UREDNIŠTVA Naše cenj. dopisnike prosimo oproščenja, ker rodi dveh praznikov nismo mogli priobčiti vseh poslanih dopisov, ki pridejo prihodnjič na vrsto.
Spored sv. birme prihodnja teden
\L UPRAVE.
Čitatelje ..Gorenjca" na Jesenicah obveščn-mo, da naš1 list lahko naroče v podružnici JS.o-venca", Jesenice Krekov dom, kjer dobe vse informacije.
f Fran? Mohorie
Dne 1. maja ob 2 uri zjutraj je umrl nenadne smrti od možganske kapi. g. Franc Mohonč, upravnik carine na Jesenicah, komaj 39 let star. Menda ni kmalu kaka smrt tako izne-nudilu Jeseničanov kot ta. G. upravnik je bil izredno priljubljena in Bpoitovana osebnost na Jesenicah, čeprav je šele lani prišel v naš kraj in prevzel odgovorno mesto šefa carin lih uradov. Bil je rod0m Gorenjec, rojen v Ovsišah. Imel je fin in neprisiljeno vljuden nastop. Bil je zdrav in ni kazal nobenih znakov za kap. Slabo inu je prišlo prejšnji dan popoldne na kolodvoru v družbi neke komisije. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna. Na domu je prejel znkrument sv. poslednjega olja. Smrt je povzročila še toliko večjo pozornost, ker je pred nekaj leti v istem stanovanju umrl na isti nučin eden njegovih prednikov v službi. Pogreb je bil na Vnebohod popoldne ob velikanski udeležbi Jeseničanov in okoličanov. N. v m. p.!— Preostalim naše iskreno sožalje!
Cepljenje otrok proti kozam
1. ) Gornji del Jesenic s Hrnšico in Plavšklm
Rovtom dne 6. maja ob 3. uri popoldne v stari šoli nu Jesenicah. (Pregled |4. maja ob * uri popoldne.)
2. ) Dolenji del mesta (bivša Sava in Podme-žuklja) v meščunski šoli dne 8. maja ob 3. uri popoldne. (Pregled 15. 'maja ob 3. uri pop.)
3. ) Ljudska šola — v šoli dne 9. maja o!) I uri popoldne. (Pregled 16. maja ob 1. uri popoldne) \
4. ) Meščanska šola dne 10. maja ob 1 uri popoldne. (Pregled 17. maja ob 1 uri popoldne.)
5. ) Sv. Križ — Planina v ljudski šoli dne 11. 'maja ob 3. uri popoldne.
K cepitvi in k pregledu se morajia pripeljali vsi otroci, ki so bili živi na dan 31. decembra 1939, dalje vsi otroci, ki so dovršili 6. in 12-leto starosti in še niso bili ponovno cepljeni (šolarji).
Starše opozarjamo, da je cepitev obvezna'
Drobne novice s Jesenic
Dravinjski prispevek, enkratni znesek 80 — 150 din, je izplačala v začetku maja KID svo-
jemu delavstvu in Sicer samo tistim, ki so bdi v njenem staležu pred 1. januarjem 1940. Zad-nj,i tak prispevek je bil izplačan lani za božič. Pride torej na delavca dtevno i—2 din. Ker se KID zahtevam delavstva po stalni draginj-ski dokladi upira največ z izgovorom Kaste, v kateri KID še ni povišala cen špecerijskim predmetom, bo treba to zadevo pojasniti javnosti, da ne bo kdo mislil, da je Kasta bogve-kakšna dobrota za delavstvo.
Hude nesreče v tovarni KID. V zadnjih dneh se. je dogodilo v tovarni več nesreč, ml kuterih sta dve težjega značaju, ena celo z smrtnim izidom. Prcmikač na tovarniškem železniškem omrežju Mertl Kristjan se je prevrnil čez leseno ogrodje za nakladanje in je padel na tir. Vagonček ozkotirne železnice mu je odrezal roko. Bizjak Franc, tovarniški železniški delavec, stanujoč na Hrušici, poročen s tremi otroci je nameraval pripeti tovorni vagon na prihajajočo lokomotivo. Ko je hotel vreči vzpenjačo nu kavelj, se 'mu je ponesrečilo, da ni zudel na kavelj in je z vzpenjačo padle'1 med vagonom in lokomotivo na tla. Zraven stoječi premikač je sicer takoj dal znamenje in zavpil strojevodji, naj ustavi lokomotivo, kar je strojevodja tudi skušal storiti, toda nesreča je bila neizogibna. Le slučaju je pripisati, du mu kol© ni odrezalo glave na tračnici. Sicer so pa poškodbe bile tako hude, da je ponesrečenec kmalu umrl. Pokopali so ga na prvi maj popoldne.
Mladinska akademija fantovskega odseku in dekliškega krožka se vrši na binkoštni ponedeljek zvečer v Krekovem domu. Naša mladina se z vnemo pripravlja, da pokaže sadove svojega dela v zimski sezoni.
Pri prosvetnih tekmah Triglavskega okrožja .• nedeljo dne 28. aprila so se naši fantje v primeri z lani kar dobro postavili tako glede udeležbe kakor glede znanja. Dosegli so tretje mesto.
Umrli v aprilu: 5. april (pokopan 7 aprila;: Janez Dolenc, tov. delavec v pokoju, rojen 1867, Ukova 5. — 9. aprila (pokopan II. aprila): Jožef Fatur, tov. delavec v pokoju, Ilirska 9. rojen 1861. — 17. aprila pokopan 19. aprilu): Dušan Markizeti. sin tov. delavca, Industrijska 12, rojen 1938. — Naj v miru počivajo!
Rojstva v aprilu: 4. april: Stanislav Jožef Jug sin Stanislava, tov. delavca, Hrušica 9. — 8. april: Milan Puc, sin Matevža, tov. delavec. Zclezničarska 2. — 8. april: Branko Janez Tro-jar. sin Franca, tov. delavca, Savsko nabrežje 24. — 10. april: Jožefa Vovk, hči Mihaela, /e-I lezniškega kurjača, Hrušica 35.
Telovadni nastop kranjske gimnazije
V četrtek 18. aprila popoldne je kranjska državna gimnazija, ki jo vodi splošno priljubljeni ravnatelj g. Franc Korbar, priredila svoj vsakoJetni telovadni nattop. Ve^ "potek teh skrbno in z ljubeznijo pripravljenih vaj je pokazal, da se goji telovadba zelo sistematično na zavodu in da je na njem nekaj tudi precej obetajočih telovadcev, ki bodo, če bodo redno gojili telovadbo po modernih zahtevah, dosegli še lepih uspehov v poznejših letih, ko jim gimnazija  ne bo več zavetišče.
Telovadna prireditev se je pričela s prostimi vajami deklic iz nižjih razredov. Vseh 98 nastopajočih je kot celota zadovoljilo. Med najbolj uspele točke spadajo proste vaje nižje-šolcev čez 100 jih je bilo. Res, da so bile njihove vaje sila enostavne in kombinirane iz sumih najpreprostejših prvin, a izvajane so bile zelo skladno in enotno. Naglost s katero so jih delali, je celotnemu vtisu le koristila in dosegla višek s prvo in tretjo vajo. Dve precej gimnastični vaji je nato dobro izvedlo r>5 dijakov, po postavah sodeč so bili iz najvišjih razredov. Prav zelo ritmične so bile proste vaje višješolk po napevu lepe srbske „Siljana platno beljaše", ki vešče preidejo v kolo, izvajano v sestopu. Ko bi bila še omenjena godba bližja slovenskim ušesom, bi ta točka odnesla rekord. — Da se tudi oko ni dolgočasilo je poskrbel sledeči spored. Fantje so skakali preko dveh konjev v raznih več ali manj včasi tudi estetsko podanih skokih. Istočasno so pre-iskušali moč pri nutegovunju vrvi, kar je zbujalo dobro voljo pri gledalcih. Precej močne prvine pa so pokazali fantje na bradlji. Orodna telovadba, ki je bila menda nekoč na kranjski gimnaziji zelo izdelana in dovršena, se zdi. da lxi spet krenila v to pot res dobrih telovadcev. Čez vse in višek dneva pa je bila prosta vaja dijaka Gmieka, ki jo je vam sestavil in s svojimi premeti, špago in podobni-
mi vrhunskimi elementi ves čas zbujal silen aplavz navzočih; škoda le, da ni bil za njegovo vajo pripravljen kak vzvišen prostor, o-čem vseh dostopen. To pokaže in zna le pri ZFO že priznani Grmek.
Pa se je spored še nadaljeval. Dekleta so zavijala kolo, višješolci so tekli štafeto. Nastop se je končal z lepo izvedeno skupino, kjer je bilo nad 250 mladine. Močno je odmevala na prostornem telovadišču državna himna, efekt-nejšega zaključka niso mogli napraviti telovadci in telovadkinje.
Ves nastop se je izvršil brez odmorov, vse se je hitro prelivalo. Bilo je pa tudi dovolj pertro, da se oči niso utrudile. Staršev je bilo mnogo, mladina je obkrožala telovadni prostor na gimnuzijskem dvorišču, ki je že samo po sebi dovolj zaprto in najprimernejše za podobne nastope. Omenjena telovadba spada prav gotovo med najlepše prireditve na gimnaziji v zadnjih letih. Na uspeh je zavod u-pravičeno ponosen, čestitati pa moramo g. prof. Žagarju, ki je pripravil po mnogem trudu takn doživetje staršem, ki so ga za uspeh zasluženo nagradili   s  številnim odobravanjem.
Zdravniška služba na OUZD
Od I. maja 1940 dalje bodo uradovi zdrav-vniki v ambulatoriju OUZD v Kranju ordinirali sledeči čas: G. dr. Pance Pavel od 730 do 10.30 ure; g. dr. Vrbnjak Vinko od 8.30 do 1130; g. dr. Ilerfort Joža od 11 do 14 ure popoldne; g. dr. Bežek Josip od 12 do 15 ure popoldne; g. dr. Bezič Josip od 15 do |8 ure popoldne. Dežurna služba zdravnikov OUZD v Kranju v mescu maju   |940 bo razdeljena sledeče: 2. dr. Ilerfort Jožu, 5. dr. Punce Pavel, 12. ( dr. Vrbnjak Vinko, 13. dr. Bezič Josip, 19. dr. ] Bežek Josip, 23. dr. Herfort Joža in    26. dr. Punce Pavel.
V nedeljo 5. maja v Tržiču.
V ponedeljek 6. maja v Lomu.
V torek 7. maja v Kovorju.
V sredo 8. maja v Križah.
V četrtek 9. maja v Dupljah.
\   petek  10.  maja v Podbrezjah.
Po enomesečnem odmoru se vrši potem bir-mii v Goricah in potem do koncu junija po ostalih župnijah dekanije.
Plemenski sejem v Kranju
Plemenski sejem v Kranju se zu mlade ro-doviiiSkc bike vrši letos v soboto pred bin-košiini dne II. maja. Na sejem bodo prignani samo biki pincgnvskc pasme z rodovniškim poreklom od živinorejskih organizacij. Predvidoma bo na sejem prignanih okrog 40 bikov v starosti od 12 do 24 mescev. Ob tej priliki bo najlepša, (pnilo/nost jza nakup potrebnih plemenjakov, tako za organizacije, kakor tudi za občine in privatnike. Le zu bike nakupljene na plemenskem sejmu, dajo oblasti tudi podporo po predhodni prošnji. Sejm se vrši na živinskem sejmu v Kranju ter se prične zjutraj ob osmi uri. Vabimo vse kupce, da se plemenskega sejma udeležijo, vabljeni pa so tudi vsi ostali živinorejci, du si živali na sejmu ogledajo.
Šoferji, artomobilisti in mehaniki!
ki žele biti premeščeni (prekomaivdirani) k uvtotrunsportnim edinicam uli v mehanične delavnice naj takoj zahtevajo potrebne tiskovine pri ..Šoferskem društvu ..Volan" za dravsko banovino v Ljubljani, Čopova ulica 2. Isro-tam dobe potrebne tiskovine poklicni šoferji, ki nameravajo nastopiti službo v vojski kot plačani nameščeni šoferji.
V Ljubljani dne 26. aprila 1940.
Jakomin Stane tajnik.
Lovski tečaj v Kranju
V hotelu ..Jelen" se je danes zjutrnj pričel tečaj za lovce, ki bo trajni dva dni, v petek 3. In v soboto 4. maja. Tečaja se udeležuje okrog 6() lovskih čuvajev in lovskih zakupnikov. Tečaj prireja ..Lovsko društvo '-a Gorenjsko v Kranju", kateremu je uspelo, da je kljub zaprekam izvedlo to koristno zamisel. Otvoril ga je predsednik društva g. ravnatelj Mohor, ki je pozdravil vse navzoče goste in udeležence tečaja, potem pa je obrazložil pomen in namen tečaja. Kot kaže program, bo tečaj zelo poučen in koristen, saj bo obsegal različna predavanja s številnimi lovskimi skioptičnimi slikami.
KRANJ
Osebna vest Dr. Josip Bezič zdravnik v Kranju sporoča, da se je vrnil s študijskega dopusta in da zopet redno ordinira.
Poroka. Včeraj popoldne sta se poročila g-Rebolj Franc, hišni posestnik na Klancu in gdč. Knežič Tončka šivilja s Primskovega. Mlademu paru naše čestitke!
Smarničha pobožnost. Mesca maja vsak večer se v farni cerkvi vrši pri Marijinem oltarju Smarnična pobožnost, katere se redno udeležuje polna cerkev ljudi. Marijin oltar je bil pred leti prenovljen, letos pa je dobil nov podstavek in ob straneh moderna in praktična nastavka za rože. --—
Krajevni odbor za zaščito pied napadi iz zraka v Kranju priredi v sredo, dne 8. maja 1940 ob 20. uri v gimnazijski telovadnici predavanje o zaščiti pred napadi iz zraka.
Prebivalstvo  se vabi, da se predavanja v čin.večjem šlevi.U udeleži   Za člane oddrlkcv pasivne zaščite je udeležba strogo obvezna. Občina Kranj, referat za zaščito pred napadi iz zraka, dne 30. aprila 1940.
Delavski praznik i. maj je v Kranju potekel zelo mirno. Večina tovarn je itak obratovala. Tako so delali v „Jugobruni", „Inteksu", na Gašteju v Hellerjevi in Sirčevi tovarni, edi-nole v „Jugočeški" so delavci izglasovali, da se 1. maj praznuje. Obratovale tudi niso »Jug. tvornice gume." Z ozirom na prvi maj je bilo precej živahno prejšnji večer na Smarjetni gori in pa naslednji dan na Sv. Joštu, kamor je pohitelo precej ljudi, kolikor izleta ni ovirala slabo vreme. Naš. komunisti so seveda nekat cb>i ;V>prej arntn-tiH letaJo p» cfcčbVL ki oa oV>*-*t.'-»-~ nis^ rw8- vsn^jnirM- «l; pri«-'«-*•'«. Sicer pa je minil 1. maj kot vsuk drug dan. —
Na realni gimnaziji v Kranju se bo vršil 9. nuija 1940 ob 4. uri popoldne pevski koncert, ki bo združen z- zadnjim sestankom staršev v letošnjem šolskem letu. Vstopnino ni, pač pu se  bo  hvaležno  sprejemalo prostovoljne pri-
j spevke. Vsi prijatelji petja, zlasti še starši di-| jokov vljudno vabljeni k udeležbi.
..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" spo-! roča vsemu članstvu, da se vrši v nedeljo dne i 5. maju 1940 ob 9. uri dopoldne v gostilni .,Na : Planini", Huje 44, V. redni občni zbor.
Eventuelne predloge naj stavi članstvo naj-i kasneje eno uro pred občnim zborom, odboru v proučitev. Za vse člane občni zbor obvezen!
Odbor.
Preselitev davčne uprave. Kot doznavamo se bo davčna uprava v Kranju s 1. junijem preselila v nove uradne prostore in sicer v Adamičevo poslopje, kjer sc je prej nahajala tovarna ,Ika". Davčna uprava bo nastanjena v II. nadstropju.
Gradnja pošte. Dela za gradnjo novega poštnega poslopja v Kranju nasproti hotela ..Evrope" so se premaknila z mrtve točke. V torek so pričeli z nadaljevanjem izkopa, venuar je v sredo dež. prekinil delo. Če bo hotel podjetnik do odrejenega termina zgradbo dovršiti, bo treba precej pohiteti.
Strelska sezona je oživela. Letos je noš list že večkrat obširno poročal o delu in napredku naše marljive strelske družine v Kranju. Vse strelce in prijatelje strelskega športa obveščamo, da se je že pričelo z ,ednim streljanjem nu strelišču v Struževem. Zato se vsi strelci v nedeljo popoldne vabijo v Struževo k strelskim vajam.
Občni zbor okrajne JRZ so je vršil v ponedeljek 15. aprila v pisarniških prostorih v hotelu ..Jelen". Občnega zbora so se udeležili delegati krajevnih organizacij, to je predsedniki in podpredsedniki v polnem številu. Na zboru je najprej podal obširno in izčrpno poročilo o domači in zunanji politiki in o sedanjem položaju tajnik banovinske JBZ g. Casar. Za res informativno poročilo so bili govorniku u-cieleženci občnega zbora zelo hvaležni. Potem so sledila poročila odbora, v katerih so se pre-tešetale vse tekoče zadeve, pri volitvan pa je bil izvoljen ponovno stari odbor. Sprejeta je bila tudi posebno resolucija, v kateri S J v prvi točki zborovalci zahtevali čimprejšnjo ustanovitev banovine Slovenije. Občni zbor je bil lepa manifestacija naše politične organizacije v kranjskem okraju, ki je povsod pridno na delu. —•»--
Modernizacija Jezerske ceste. Poročali smo že, da bo letos do poletja Jezerska cesta do Rritofa asfaltirana. Pretekli ponedeljek so že pričeli s prvimi deli. in sicer so s posebnim strojem, katerega je vlekel za seboj valjar, zrahljali površino ceste, da bo mogoča nadalj-na obdelava in spramaksiranje.
Jelenov klane. Na Jelenovem klancu se sedaj vrši promet samo enosmerno. Promet za Ljubljano je usmerjen po Kopališki ulici in Stari cesti, dočim je za promet iz Ljubljane odprta še sedanja cesta po klancu. Pred Jelenom še vedno razkopavajo m poglabljajo cesto, pri čemer so naleteli na precejšnje ovire, ker je ponekod sama skala, katero je treba vrtati. Izkopani material sedaj sproti odvažajo proč. Pred hotelom .Jelen" bo cesta poglobljena za cca 70 cm, tako da bodo za vhod potrebne stopnice.
Kostanje so posekali kot smo poročali že prejšnji teden ob cesti pred gimnazijo. Nekateri predlagajo, naj posekajo še drugo vrsto kostanjev, ker ta vrsta ne nudi sedaj nobene zaključne slike. Pravtako so posekali kosta-je vzdolž, tiskarne „Save" in mimo kina ..Talija". Seveda pa bo mesto starih kostanjev sedaj treba  nasaditi  kako drugo  lepotično drevje.
ŠKOFJA LOKA
Nagajivi!. V našem mestu imamo nekaj tako dobro vzgojenih mladeničev, ki zvečer p;>-romajo za Grad in tam z raznimi svetlobnimi sredstvi razsvetljujejo nižje ležeče stavbe ter tako motijo mirne prebivalce. Nekaterim ro-goviležem je že pred letom javna oblast ohladila živce, sedanjim pa bo treba kar krepko posvetiti, da se bo še v njihovih glavah zasvi-talo in da ne bodo ponoči delali svetlih dne-vov, ko pa sami še podnevi tavajo v temi.
Ne vemo ne ure ne dneva. V četrtek jo po kratki bolezni preminul Omejc Jernej, znani ..l.njnarjev oče". Lajnerjeve je ta teden kaj
Poslužujmo se
PUTNIKA
V KRANJU
«
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete.
Predan *« podaste na pot, pridite na breiplaien posvet
k »PUTNIKU«
STRAN 4
»GORENJEC«
hudo prizadelo. Oče je umrl, mati si je zlomila nogo, edini sin Franc pa je odšel na orožne vaje. Tako ni doma ostalo prav nikogar razen snahe, ki pa tudi pričakuje veselega dogodka. Tako je družina silno prizadeta. Ob stujti očeta v»em naSe iskreno so-žaJjel
Pri Sv. Ožbaltu pa je umrla Marija Fojkar ali „Alčeva Marjana".
Dobro pripravljena s sv. zakramenti je odšla po večno plačilo k Bogu gospa Tončka Kosir, roj. Juvan, vdova po trgovcu. Rajna je bila dobra krščanska mati, ki je otroke lepo vzgojila. Bila je zavedna članica kat. prosvet. društva, ki se je udeležilo pogreba z društveno zastavo in številnim zastopstvom- Na zadnji poti v torek popoldne jo je spremilo lepo število občinstva in ji tako izkazalo zadnjo časi Za njo žalujejo družine: Košir, dr. Gorjanec, dr. Ganter, Thaler, Guzelj, Juvan in jim izrekamo iskreno sožalje. rajna gospa pa naj mirno počiva pri Bogu!
Nesreča. Oni teden so se otroci igrali na hlodih ob ..Šeširjevi" žagi. Žagar jih je sicer večkrat opominjal naj gredo s hlodov. A otroci sr. mu raje »pakovali, kakor bi ga ubogali. Kmalu nato so se hlodi sprožil; in debel hlod m ie zavalil na hčerko ftanta Antona, delov-
j ca v tovarni ..Sešir" in ji /mečkal nogo. Pre-I peljali so jo v bolnico., j   Občinstvo je izredno zadovoljno z dobitki, j ki bodo na  veliki  tomboli Kat. prosvetnega i društva v Skofji Loki dne 2. junija. Vsakdo j upa, ia bo zadel prvovrstno telico, ali pa tO I mo*\ih in ženskih koles, zaboje sladkorja in olj«, nekaterim je zlasti všeč sod vin« s plačano trošarino, dekletom pa predvsem kuhinjska oprava in šivalni stroj. Zato je že sedaj res veliko zanimanje za tombolo in povpraševanje po tablicah, ki stanejo v predprodaji suino 3 din. Pri nakupu tablic pa pazite na društveni žig s sliko sv. Jožefa, da ne bo nepotrebne jeze na koga drugega, kajti naše društvo hoče izpeljati to veliko to'mbolo T zadovoljstvo vsega občinstva.
ŠENČUR
Ze dolgo vrsto let življenje v našem društvu ni bilo tako razgibano, kakor letos. V nedeljo. 5. maja 1940, postavi društvo krono svojem" letošnjemu delu na odru s čarobno pravljično igro ..Čarobni zvonček. Predstava se začne ob treh popoldne v dvorani Prosvetnega doma. Nastopalo bo nad 50 oseb v slikovitih oblekah- Čisti dobiček je namenjen :ra nove k.ilise, ki smo jih zelo potrebni.
Sport..
Kranj : Jesenice 2:1
Preteklo nedeljo se je odigrala na Jesenicah tekma med glavnima matoma ljubljan .ske skupine 1. razredu med SK Brastvom in Kranjem, v kateri je šlo zu naslov prvaka ljubljanske skupine I. razreda. Obisk na Jesenicah je bil sam živa priča te res pomembne tekme, saj so Jesenice imele v nedeljo rekorden obisk.
Igra je potekala takole: Početni udarec ima SK Kranj ter mora igrati po odločenem žrebu proti soncu. Menjajo se nevarne situacije na obeh straneh pred golom in to z brzino, katero je videti le pri boljših ligaških tekmah-Grobna tiš.na zavlada na igrišču, ko prisodi sodnik vsekakor preostro kazen proti Kranju izraženo 11 metrovko. Jeseničani so sigurni, da imajo prvi gol pod streho, toda izborni vratar Kranja, dr/i ostri strel Janežiča in svetišče Kranja ostane še neokrnjeno. Ubranitcv vratarja enajstmetrovke podžge ostale kranjske fante in kmalu nato po krasnem predložku desnega krila Slokana pošlje Petak žogo v mrežo in postave 1:0. Gostje ohrabreni po u-spehu, še bolj povežejo svoje vrste in zopet se pojavi desno krilo Slokan, ki preigra o-brambo Bratstva ter po sijajnem predložku odda žogo Petaku, ki je na svojem inestu in v drugič pretrese mrežo ter zviša rezultat na 2:0. Bratstvo skuša za vsako ceno zboljšati razliko, toda odlični Kranjčani osobito odlični srednji krilec Baumkirchner. jim onemogočijo vsako akcijo. Tik pred polčasom uide po krivdi levega krilca Janežič in posreči se mu poslati žogo v mrežo (rezultat 2:1).
Po odmoru se situacije zopet hitro menjavajo, žalibog pa ni igra več. na tisti lepi višini, kot v prvem polčasu. Igralci Bratstva, uvide-vajoč, da jih moštvo Kranja na vsem terenu nadkriljuje, so posegli po surovi igri ter bi morala bili postavljena po vsej objektivnosti
dva igralca iz igrišča, če bi imel vodstv i v rokah bolj odločen sodnik, kakor je bil g-Mehle. Da ni doživelo Bratstvo hujšega poraza, se imajo zahvaliti v glavnem sodniku. Res je, da se pri prvenstvenem tekmovanju ne presoja tako ostro glede 11 metrovk, toda Če je prisodil 11 metrovko Kranju, bi jih moral prisoditi Bratstvu najmanj pet. Ker surovost igralcev Bratstva radi popustljivosti sodnika le ne popusti, se Kranjčani potegnejo v obram-lx) ter zavlačujejo igro, ker hočejo vsekakor zapustiti igrišče z zdravimi udi.
Rezultat, ki je bil postavljen že v prvem polčasu, je tudi ostal do konca tekme. Dusi-ravno so bili vsi igralci Kranja več ali manj blesirani, so z zmago obeh točk postali prvaki ljubljanske skupine, kateri nasilov si je še dan preje Bratstvo v časopisni objavi samo prilastilo.
V nedeljo 'T.maja ob poli 4. uri prvenstvena nogometna tekma
SK MARS : SK KRANJ (Ljubljana) (Kranj)
v pred tekmi ob 2. uri:
SK BRATSTVO B : SK KRANJ B.
Bivanje inosemcer
Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprilu 1940 sme • tuji državljan stanovati samo v kraju, ki je I označen v dovoljenju za bivanje. Vsi oni ino-j zenici, ki imajo veljavna dovoljenja za biva-| nje,    morajo    stanovati    samo    v kraju, : kjer   so   stanovali   ttakrat,    ko   so vložil' I prošnjo in ki je označen   v   njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče ino-zemec spremeniti svoje bivališče,   mora po
prodpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo, iaoaemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave pr#**»i4 raesW, bivanja, ho kaznovan po čl 5. navedene uredbe z zaporom do "0 dni ali 4 denarno kaznijo 4o J."500.— din. Poleg tega ho po i/.vršem kazoi izgnan iz kraljevin« Jugoslevije.
Kraljevati banska »prava dravske baaavine.
MALI OGLASI
Za vsako beaedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
dobrih mizankih pomočnikov sprejmem takoj. Kupim morale 10x10 cm, i0/8 cm in polovic« 5/10 cm.
Pollak 3"?:*„ strojno nusoftftv« Kres;
Ifajbeljfa ia najlepše obleke za btr-
nsane« ia prvoobhajance dobite pri nas!
Važno! Modroce, otomane, tipalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali
5t. 5. (v hiši g. Šipica)
Kolesa prodajam še vedno pa starih nizkih cenah. — Julij Zevnik, Stražišče.
Ma
HIIAVJ
WSiR\0VA18
ŠTEFAN ČEHtlC in FRANC KOŽELJ
Sprejme se takoj učenka v trgovino Naslov v upravi.
čevlji.
Odda se enosobno stanovanje z uporabo kopalnice takoj, istotam se odda meblirana soba tudi s souporabo kopalnice. Naslov v upravi.
Iščem inštruktorja za stenografijo gospodični, ki rma že nekaj osnovnih pojmov. Ponudbe na upravo pod „Brzopis'.
Stanovanje 2 sob s kuhinjo in pritiklinami, s >n-eno, v sredini inestu se odda s 1. junijem-j    Fock, Kranj.
Dv sobno stanovanje z vsemi pritiklinami in meblirano sobo za boljšo osebo oddani. Po-!    izve se v upravi „Gorenjca".
i rosobno stanovanje oddam z junijem. Klane Miklavčič.
Otroški voziček, malo rabljen kupim. Naslov !    v upravi „Gorenjca".
Odda se lepo snosobno stanovanje. Stražišče i    269. Bitenc Stanko.
Plašč ali obleko lahko i.uročite tudi po meri.
Berite in širite „Gorenjca"!
Blago za kapne,
185 cm široko, dobite ž« po din 22 meter, direktno iz tkalnice. Istotako rjuhe, moli no, sifon, votlo blago za plenice itd. v trgovini
Zupančič Grete
(nasproti pekarne Bučar)
Elektrovarjene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela izvršuje v strokovni Izdelavi
R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi poiom Poštne hranilnice in so vlagateljem le položnice na razpolago.
Hranilna vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/o.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJU R. Z. z H. z. UUDSKI DOM
Mimica Ze gorska: 65
Marija Taborska
Zgodovinska povest iz dobe turških časov.)
..Kakor ti Micki pomagaš," je razposajeno v ručul Martin
„Le glej, da se bosta vidva s Polonico tako lepo razumela, kakor se midva z Micko," je rekel Tit in se presedel na drugi konec mize.
Martin in tovornik Filip stu zbijala za mizo šale, pu tudi Punkruc in Vilibald stu uganila nekatero.
Na Taboru je zazvonilo. Svatje so vstajali izza miz, zavijali se v kožuhe in sedli na vozove. Kmalu potem so vosov i drčrtli iz Vilibaldovega dvorišča proti Porhabru. >premljali so jih far*je na konjih. Dolgo je že minilo, preden so odšli iz l.ipetove hiše na Tabor, kjer jih je že čakal župnik. Martin in Polonica sta pristopila k oltarju. Marija Sode ražalostila je kraljevala v njem, nad njo je 'tal sveti Bernard, ki ni bil več zaščitnik Tabora, odkur ga je Marija obvarovala pred pesjani.
Resno stu poslušala ženin Martin in nevesta Polonica župnikov:! pridigo. Veselju tega dne so se pridružile žalostne misli in .spomini na preteklo leto. O vsem je razmišljal Martin, zali ženin, s črn mi lasmi in temnimi očmi, visok, kakor jelka v gori. Mislil je na Volbenka. ki mu je zastrupil mater in ga je pozneje obtožil umori-, mislil na Tita in na beg iz ječe. Potem je prišel turški vpad in z njim dolga vrstu strašnih dni. Spomnil se je grozne poti skozi Močilsko jumo in spet Volbenka, ki mu je tuko čudno vedno kiižal pot. Naposled mu je vstal v spomin dan. ko je Volbenk v Radovljici potrdil, da je zopet! Murtina krivo pričeval iz golega sovraštva in prise-
gel, da je Martin nedolžen. Volbenka so našli drugo jutro mrtvega v ječi, ponoči se je zastrupil.
Tudi Polonične misli so šle daleč, daleč. Martin je prišel kupovat ovce, in jo je tedaj vzljubil, tudi ona gu je vzljubila. Tisto usodno jutro j«' šla s hlapcem v Radovljico, jo je oskrbnik Leopold ugrabH in ukazal zapreti. Cez dva dni jo je velel privesti v svojo sobo. Ponujal ji je vina, govoril ji o svoji ljubezni. Poljubiti jo je hotel, a ona ga je pahnila proč 0d sebe. Potem je postal nasilen, hotel je strgiti obleko z nje. Takrat so se pa odprla vrata, prišel je Gorazd, oster lovski nož je držal v rokit Iz onostranstva je dahnil:
.Leopold, eno jagnje si uničil, te pa ne boš. Leopold, danes sem ti prinesel plačilo!"
Leopold je kriknil. planil je k mizi, pograbil nož in hotel zaklati Gorazda.
Mračno je odgovarjal Gorazd.
„Ne boš mc, Leopold! In te golobice ne boš oskrunil!"
Gorazdov lovski nož je zablisnil, Leopold ni niti zugr-čp!. Padel je po tleh. iz. prerezanega vratu mu je bruhala črna kri.
Gorazd je izginil in tudi Polonica je zbežala iz kraja smrti.
Do tu je bil spomin kakor strašne sanje. Drugo jutro jo je pa oče Vilibuld, ki je iskal sina, našel in jo odve-del domov. Z Martinom sta si dolgo glt*d?lu v oči, naposled jo je županov sin objel in je glasno vzkliknil:
„Polonica, nihče več te mi ne vzame!"
..Kdo me je rešil?" se pprašuje dekle. Gleda v Mari jinfl oči in vas „Ti, o Marija Taborska, Mati Sedeinžulostna!"
..Kdo mi je pomagal, kdo mi naklonil to srečo?" se vprušu tudi Murtin. Mrtvega Jezusu v Murijinih rokuh vidi
in tudi ve: ..Nihče drugi kot ti, o Marija Taborska, mati Sedemžalostna."
..Župnik je nehal govoriti. Ženin in nevesta kakor v sanjali poslušati svate, ki pojo:
..O Marija, Mati Sedemžalostna! V naročju držiš Jezusa; mrtev in bled je ljubljeni tvoj Sin prebade sedem te mečev bolečin. Ti si na nas pogledala, si grešnikov se usmilila." Pesem je potihnila. Resno /upnikovo vprašanje drami Martina in Polonico iz bolestnih spominov, da glasno in jasno odgovorita: ,.Da." ..Da."
Da. Zato, da \ ilibaldov rod ne bo izumrl.
*
Se stoji med smrečjem na gričku cerkvica na Taboru in kraljuje nad petimi vasmi: nad Podtabrom. Britofom, Srednjo vasjo. Dolenjo vasjo in Bistrico. Se kraljuje \ glavnem oltarju Marija Sedemžalostna z mrtvim Jezusom v naročju, nad njo je sveti Benedikt. Obzidje i/, turških časov še danes obdaja cerkvico, da ljudstvo ne hi pozabilo na najstrašnejši kos naše zgodovine. V klance in ravnine še vabijo bronasti zvonovi romarja.
Se danes prihajajo trudni romarji, poklekujejo pred oltarjem in nstu šepetajo, česar je polno srce:
..Pomagaj, o Marija Taborska. Marija Mati Sedemžalostna!"
Konec.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnegi društva v Kranja.
^^88..//:5-+.+.86:530+.^.//+//::.+2^298../:^/:.D
41155999999999999999999999999999999999999999999999999999999992