Poštnina plačana ¥ gotovini. ml, i Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveltčanske narodne omike. i. H. Slomšek. List za ljudsko prosveto Vsebina: str„ Fr. Žaren : Naše kmetijstvo...........................49 Savinjka: Na svetovnem odru...........................54 Kartuzijan: Iz konjiškega okraja.............#. . . 54 A. Boštele — A. de Lamothe-u: Kralj noči..............58 Za mladi svet ...................................62 Društveni glasnik ...............................64 i umik« »min Letnik XVI. Maribor. Št. 4 April 1924 y »NAS DOM«, izhaja mesečno. Naročnina znaša za letos 12 50 Din., za Goriško in Istro 5 lir, za Koroško 15.000 aK, za Ameriko 1 dolar. Pri skupnih naročilih po 10 izvodov in več stane 1 izvod 12 dinarjev. Posamezna številka stane x-50 Din. Odgovorni urednik: Marko Krajnc. Upravništvo: v Mariboru, Cirilova tiskarna. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Rokopise je treba poslati do 1. vsakega meseca uredništvu »Našega Doma« v Mariboru, Cirilova tiskarna. Listnica upravništva. Naročniki, ki se'pritožujejo, zakaj smo jim poslali položnice, ker so že plačali naročnino, prosimo, da si prečitajo listnico upravništva na 2. strani ovitka v 3. štev. »Našega doma«. Listnica uredništva. Saj smo si mislili: Fantje se niso ravno izneverili vaški lipi, pač pa so pod njo malo zadremali. Ko je nastavil urednik škarje - , ne sekiro na deblo, ko je začela lipa pokati in stokati, se je speča fantovska vojska zdramila in takoj hrupno ugovarjala. Tak kup fantovskih pisem je prifrčal iz vseh koncev in krajev zelene Štajerske k zadovoljnemu uredniku, da se svetlikajo iz te papirnate grmade še samo ostri vrhovi brezsrčnih Škarij in velika očala urednikova . . . Danes naj. fantje dobro preštudirajo modrovanje pametnega fanta s planine o tobaku. Prihodnjič še pridejo tudi druge »lepe« lastnosti na vrsto. — Kaj pa bo z vrtnaricami? Ena svetuj - v daljšem dopisu uredniku naj se loti s škarjami mesto papirja ženskih umetno narejenih kodrov in kuštrov in naj z ravnilom zmeri, ali nosi vsako dekle tako obleko kakor se spodobi za članico D. z. in Marijinih družb. Ta modra Evina hči pa malo preveč zahteva od urednika. Ali si ona to mogoče tako predstavlja, da bodo vse članice morale na nabor k uredniku? Bi bilo pač Škarij škoda za tako delo! Gotovo pa bo dobro, če bodo gledale nekatere D. z. bolj strogo na to, da bodo vse članice tako oblečene kakor je primemo za poštena slovenska dekleta. Nekatera res zvleče na sebe vse neumne novotarije v obleki, tako da je nazadnje še za strašilo v komzi preslaba. — A. D. Namen je dober, pa nekateri bi to stvar napačno razumeli. — M. T. iz liikarske dežele. Le vadi se pridnoTVčasih se tudi kak lilk kje skvari. Zato pa nasadi novega, dobrega. M. K. Veseli nas, da se pri Vas Mladeniška družba tako dobro razvija. Če se bo izkazala potreba, bomo izdali za nje poseben poslovnik. Za enkrat si pa lahko prikrojite poslovnik D. z. Pozdrave! — Dr. A. P. Za to številko žal prepoznol — A. S. Fantom iz Mladeniških zvez se ni treba bati Škarij! Le pogumno naprej! A.Z. Z Vami bi moral moral milo ravnati? Poslušajte resnico: tudi za mene je bil »čas pokore«, ko sem se mučil z Vašo pesmico. Le še pošljite kaj — čisto brez talentov seveda tudi niste. — Mežiški. Kaj si upate Vi trditi? Da nisem tako hud in trdosrčen kakor pišem? Le počakajte, ko boste stopili prvič pred urednika, boste padli od samega strahu pred ■njega na kolena! Kje pa je Vaše pravo ime ostalo? Ali še mogoče sploh niste krščeni? Prerod, kje naj začnemo ž njim? Vzemi v roke najnovejšo knjigo »Vstajenje duše«, ki jo je napisal dr. M. Opeka, založila pa prodajalna K. T. D. Ničman v Ljubljani in našel boš jasen in primeren odgovor. Ta Opekova knjiga se od drugih njegovih knjig odlikuje po neki izredni prisrčnosti in resnobni milini, ki mora omehčati še tako zakrknjeno srce. To knjigo dajte v roke posebno onim bolnikom, ki nočejo o Bogu in spovedi nič slišati. Knjiga, ki jo najtopleje priporočamo, stane 28 Din. s poštnino pa 2960 Din. Pr- Žaren. Naše kmetijstvo. Od 985.000 Slovencev, ki živimo v sedanjih mejah Slovenije, se jih preživlja s poljedelstvom — v nasprotja z drugimi pokrajinami naše države — približno samo 63 %i toraj komaj dve tretjini, dočim si služi ostala tretjina svoj kruh v industriji, obrti, v trgovini in v javnih ter prostih poklicih. Ta razdelitev je velikega pomena za naš narodni značaj. I. Važnost kmetskega stanu. Meščani, ki živijo v velikem številu v obširnih stanovanjskih hišah 'osno drug poleg drugega, niso nikakor tako navezani na svoje stanovanje kot so navezani na svojo grudo kmetje, ki stanujejo raztreseno po majhnih vasicah in so tako zelo odvisni od prirode, od letnih časov, od dobrega a'i slabega vremena. Gmotno in duševno življenje mesta se mnogo bolj hitro razvija kot življenje vasi, ki more le počasi, zato pa tem sigurneje naprej. Omejeni, težko izpremenljivi trg poljedelca omejuje njegovo obzorje ,n vzbuja v njem bolj smisel za majhen delokrog, za družino in občino, dočim imata industrija in obrt velike plasti naroda, celi svet pred očmi. kadi tega je bil poljedelec vedno konzervativec, dočim je meščan bolj napreden. Obedve struji sta potrebni v življenju naroda. Dočim išče prva (meščanska, industrijska) novih potov in boljših pogojev obstanka, leži Pomen kmetijstva v tem, da se drži dobrih, starih izkušenj prednikov ter Varuje s tem potrebno stabilnost družabnih, gospodarskih in političnih ^stanov. Pravi napredek je mogoč le v pametni, zdravi tekmi obeh teh smeri. Posebno pa je kmetski stan za družbo in državo važen zato, ker P°1'nlaja in sveži meščansko prebivalstvo, ki potrebuje stalnega dotoka zdravih ljudi z dežele, ker radi neugodnih higijeničnih (zdravstvenih) razmer, v katerih je prisiljeno živeti, izumira bolj naglo v posameznih generacijah (rodovih) kot podeželsko prebivalstvo. Statistika velikih mest je dognala, da v pretežnih slučajih meščanska rodbina ne preživi tretje generacije (rodu). Pa ne samo z ozirom na telesno zdravje, temveč tudi v naravnem oziru je življenje posameznika in družbe v mestu izpostavljeno večjim nevarnostim kot na deželi. Moderne bolezni ljudstva, pauperizem (uboštvo), nenravnost, brezverstvo zasegajo najprvo mesta. V gospodarskem oziru leži pomen kmetijstva v aprovizaciji (oskrbi) mest in industrijskih krajev z živili in v pridelovanju surovin za industrijo. Vendar pa je treba povdariti, daje ta gospodarska odvisnost med mestom in vasjo recipročna (vzajemna), ker tudi poljedelstvo ne more izhajati brez industrijskih izdelkov, -ki mu jih nudi mesto. V sporu, kateri razvoj je boljši, ali v agrarno (poljedelsko), ali v industrijsko državo, je končno zmagalo stališče, da ima zahtevati poljedelstvo od države podporo samo v takem obsegu, ki odgovarja njegovemu relativnemu pomenu v državi. Predvsem je dolžnost države, da brani kmetijstvo pred hudimi krizami in škodami, toda umetno podpiranje poljedelstva v škodo drugih panog narodnega gospodarstva iz gospodarskih ali pa kakih drugih motivov (nagibov) ne bi bilo v interesu celote. II. Položaj slovenskega kmetijstva*) je popolnoma drugačen nego po ostalih jugoslovanskih pokrajinah. Velika večina naše zemlje je gorata ali vsaj hribovita in deloma alpskega značaja, zato je popolnoma naravno, da slovenski kmet ni izrazit poljedelec, kakor n. pr. Vojvodinec, temveč prevladujeta pri njem zlasti živinoreja in gozdarstvo. To je razvidno tudi iz gospodarske porabe zemlje v Sloveniji ki nam nudi nekako naslednjo sliko: Od ca 1,619.712 ha cele površine Slovenije je gozdov 710.140 ha ali 46,37°/c) nj>v 317.376 ha ali 20-73%> travnikov 259.542 ha ali 16-95 %) pašnikov 208.181 ha ali 13-59°/0, vinogradov 20.489 ha ali 1-34°/oi sadovnjakov 15.210 ha ali 0-83%, ostale rodovitne zemlje 2.902 ha ali 0-190/,,. Njive obsegajo torej komaj petino vse površine in še te so zasejane z žitom samo 61% (v Srbiji upr. 95 %). V ostalem se uporabljajo za pridelovanje okopavin (19%), sočivja (4 5 0/°)i detelje (14 0/,). Žito, čegar kakovost je po večini prvovrstna, je precej sorazmerno porazdeljeno na vse vrste. To daje slovenskim pokrajinam ono slikovito, prikupljivo zunanjost. Svojo zemljo obdeluje slovenski kmet navadno le po starem kolobarjenju s 4—7 letno dobo, vendar pa glede na velike talne in podnebne razlike po posameznih krajih jako različno. Tudi vrsta produktov je jako različna. Na večini njiv izkuša doseči po dva pridelka letno. Kmet izrablja torej *) Po Fr. Erjavec »Slovenci« 1923. svoja polja zelo dobro. Zato pa potrebuje za svoje njive mnogo hlevskega in umetnega gnoja. Predvsem se rabijo fosfatna in kalijeva umetna gnojila, do 1000 vagonov letno. Čeprav obdeluje naš kmet svojo zemljo zelo racijonalno (umno) ter se že v obilni meri poslužuje modernih tehničnih pripomočkov, kljub temu zaostaja rodovitnost slovenske zemlje napram ostalim jugoslovanskim pokrajinam. Zato slovenski kmet v žitarstvu nikakor ne more konkurirati s hrvatskim ali vojvodinjskim kmetom, obratno bo tamkajšnje žitarstvo v doglednem času docela ubilo slovensko, zlasti, ker so tudi produkcijski (proizvajalni) stroški slovenskega poljedelstva izdatno večji. Visoko produktivnost (plodovitost) si dosegli Slovenci samo v pridelovanju krompirja, namreč nad 90 q na 1 ha. (V Srbiji 38 q). Pšenice je bilo zasejane leta 1921 v Sloveniji na površini 51.7t 9 ha ter je znašal skupni pridelek 671.529, kar je komaj polovico množine ki se letno po abi. (Povprečni pridelek na 1 ha je 12^9 q, na Kranjskem, samem pa samo povprečno 10’S q. Na Češkem 17-7 q, v Nemčiji 20’7 q, na Danskem 30 q, rži je bilo na 29.185 ha pridelane 276 197 q. (Na Nemškem 17-2 q in na Danskem 22 q, ječmena na 20.008 ha 214.000 q. (Torej na 1 ha 10-7 q.) Pridelamo ga približno toliko, kolikor ga rabimo. Koruze na 40.557 ha 564 000 q (torej na I ha 13-9 q, izmed slovenskih pokrajin je tudi za koruzo najrodovitnejša Š t aj e r s k a. Tu obrodi na 1 ha IS'd q, na Kranjskem 12 6, na Hrvatskem 15 q. Ajde na 28.829 ha 208 168 q (na 1 ha 7-56 q). Ovsa na 25.662 ha 259.015 q (na 1 I13 10'1 q). Tudi pridelamo približno toliko kolikor ga rabimo. Prosa na 8.278 ha 83.000 q (na 1 ha 10 q). ■»' •-1^ Iz teh številkje razvidno, daje Slovenija* v poljedelskem oziru jako pasivna. To pasivnost povzročata zlasti gosta naseljenost ter razmeroma velika množina neplodne zemlje kot v Alpah in na Krasu, ali pa vsaj malo rodovitne površine. Malo je v Sloveniji kmetov, ki bi pridelali žita dovolj za lastno pribrano. Velika množina ga more dokupovati Produkcija krušnega žita znaša v slovenskih deželah okroglo 2 milijona kvintalov, torej je treba uvažati samo tega okroglo 2'5 milijonov kvintalov na leto (pri povprečnem letnem konsumu porabi za osebo 275 kg), kar znaša v samo Slovenijo 7.000 vagonov na leto. Uvažamo torej iz Hrvatske in Vojvodine okroglo polovico krušnega žita za svojo prehrano. Izvažamo pa lahko od svojih poljedelskih produktov samo: krompir, ki ga pridelamo skupno letno ca 3 milijonov kvintalov; zelje, ki ga produciramo (pridelamo) letno ca 286.500 q; nekoliko repe, ki seje pridela letno skupaj s peso ca' 2 milijona kvintalov; fižola, ki nam odvrže letno ca 67.000 q (predvsem ribenčan in prepeličar); sena (izvoz letno ca 1.500 vagonov) sadja, vina in nekaj manj važnih pridelkov. Vsled ugodnih tal in ugodnega podnebja je v Sloveniji lepo razvito sadjarstvo. S sadnim drevjem je zasajene 12.900 ha površine s 4,500.000 drevesi. Med temi je 1,080.000 češpelj, 2,230.000 jablan, 900.000 hrušek, 190.000 orehov in 150.000 dreves ostalega sadnega drevja. Sadje se je izvažalo pred vojno v severne dežele na Dunaj, v Nemčijo in Rusijo. Lepo je razvito tudi vinarstvo, ki zavzema v kvantitativnem (glede količine) posebno pa v kvalitativnem (glede kakovosti) oziru odlično mesto v Jugoslaviji. Pred vojno se je izvažalo posebno iz Štajerske in iz Vipavske doline letno več desettisoč hektolitrov vina, največ v Gradec, na Dunaj, v Celovec in v druge večje kraje sedanje avstrijske republike, dalje na Češko itd. Sedaj se pa omejuje iz prometnih in valutarnih razlogov konzum (poraba) skoro izključno na ožjo domovino, kar je vzrok občutne krize slovenskega vinarstva. Na 20.488 ha ima Slovenija okroglo 24.000 rodečih, z novo trto zasajenih vinogradov s približno 550.600 hi letnega pridelka. Občutni deficit (primanjkljaj) slovenskega poljedelstva pokrivata vsaj deloma živinoreja in gozdarstvo. V Sloveniji je pokrite z gozdovi 43 “/o vse površine. Kmečko prebivalstvo (t.j. 200 do 250.000 posestnikov) ima v rokah 526.00) ha ali 77-3 % gozdov, država, občine, fidejkomisi, verski zaklad in veleposestniki pa 154.000 ha' ali 227 °/n. Ti gozdovi do-našajo letno 1 milijon m3 lesa za tehnične svrhe in nad 1 milijon m3 za kurjavo. Trdega lesa je okroglo '/0, mehkega pa 5/c. Večina slovenskih kmetov ima pri svojem posestvu tudi nekaj gozda, iz katerega dobiva les za kurjavo in za stavbe ter steljo, v potrebi pa tudi lahko kaj odproda. To je važna postavka njegovih dohodkov. Druga aktivna postavka slovenskega poljedelstva je živinoreja, ki je toliko bolj važna, ker jo je mogoče še zelo razširiti in izpopolniti. V zvezi, z mlekarstvom bi živinoreja postala lahko glavni vir dohodkov slovenskega poljedelstva. Za intenzivno živinorejo ima slovensko ozemlje vse pogoje, to je zlasti dobre, deloma planinske pašnike, travnike in primerno podnebje. S travniki in pašniki je pokrite okroglo 32 °/tl slovenske ozemlje, poleg tega je pa zasejanih še 14»/0 njiv z deteljo. Slovenija sama ima 355.000 ha travnikov, 209.000 ha pašnikov in 32.000 ha njiv, zasejanih s krmilnimi rastlinami. Z racijonalnim (umnim) gnoj enjem skuša kmet du-gniti kakovost in množino krme ter jo ob ugodni letini lahko celo nekaj izvaža. Umevno je torej, daje začel posvečati slovenski kmet zadnja desetletja videč uspeh v poljedelstvu, vedno večjo pažnjo umni živinoreji ter jo je res tudi d sti visoko dvignil. Seveda se da na tem polju, kot uči izkušnja Danske, še veliko storiti. Govedo je po večini alpskih pasem, konji pa težke noriške in belgijske ter lahkih mešanih pasem (lipiške, angleške itd). Prašiči so domače pasme, izboljšane z angleškimi, čebele pa znamenitega domačega (»kranjskega«) plemena. Statistika za leto 1922 izkazuje v Sloveniji goveda 386.619, konj pa 51.613 glav, prašičev 301.719 repov, poleg 67.834 ovac in 18.073 koz. Čebel je izkazanih 49.355 panjev. V veliki meri je še zmožno razvoja slovensko mlekarstvo, ki bi postalo lahko po vzoru Danske ena najaktivnejših postavk v našem poljedelstvu. Med vojno se je mlekarska produkcija, ki je postavila pred vojno ca 30.000 litrov mleka dnevno na trg, zelo znižala. Vendar seje po vojni že toliko okrepila, da je izvažala Slovenija leta 1923 že 15.000 litrov mleka dnevno. Ta množina bi se dala dvigniti na najmanj 100.000 litrov dnevno. Potrebno je le, da bo mlekarska organizacija, ki se sedaj izvaja, čimpreje gotova. Tudi bo treba kakovost mlekarskih izdelkov tako izboljšati, da bodo lahko konkurirali kvalitativno na svetovnem trgu. III. Kmetijstvo in industrija v Sloveniji. Kljub vsemu temu je slovensko kmetijstvo jako pasivno, čemur sta predvsem krivi nezadostna rodovitnost in pomanjkanje zemlje. Čeprav poseduje veleposestvo z juridičnimi osebami (država, občine itd) vred samo 13%, poljedelske zemlje pa samo 6% in je ostala površina razdeljena med male in srednje posestnike, kljub temu ima velika večina slovenskih kmetov veliko premalo zemlje za lastno prehrano. Med kmeti daleko prevladujejo mali posestniki z manj nego 10 ha zemlje. Radi tega slovenska posestva ne morejo preživljati večjih družin, zato ostane doma na posestvu navadno le najstarejši sin, dočim morajo mlajši v šolo, v obrt in tvornico ali pa v rudokop. Kljub vedno racijonalnejšemu in intenzivnejšemu gospodarstvu se nahaja slovensko kmetijstvo v stalni krizi. Tudi kadar bo razdeljena še ostala veleposestniška zemlja s preostalimi gozdovi vred, tudi kadar bodo popolnoma urejeni planinski pašniki in se bo kvaliteta (kakovost) živine še bolj zboljšala, kljub industrijalizaciji našega kmetijstva in špecijalizaciji na nekatere najbolj dobičkanosne sadeže (hmelj), slovensko agrarno vprašanje popolnoma še vedno ne bo rešeno. Naše poljedelstvo samo še vedno ne bo v stanu preživljati vsega prebivalstva, ki se je moralo v zadnjih desetletjih v naravnost strašnih množinah izseljevati v Nemčijo in v Ameriko. 10-6% vseh Slovencev je moralo v tujino služit si grenki kruh. Prvi in najvažnejši slovenski narodnogospodarski problem je torej ta, kako prehraniti oni del slovenskega naroda, ki se ne more preživljati s ^vojo grudo? Na to življensko vprašanje je samo en odgovor: z industrijo. Ustvaritev obsežne slovenske industrije je torej eksistenčne važnosti za Slovence in. kdor bi jim to v katerikoli obliki obteže\ al ali oviral, zadeva slovenski narod v srce ter mu onemogočuje eksistenco. Za ustvaritev lastne industrije ima pa tudi vse predpogoje, namreč veliko število kvalificiranih (usposobjenih) delavnih moči, les, premog, vodne sile in dosti ugodna prometna sredstva. S a v i n j k a : Na svetovnem odru. Začetek. — Vrisk in petje, smeh in radost sreča kar je zmore svet, slava, čast in glasna hvala blesk razkošnih toalet. Odmor. — — Črna žalost, vroče solze vzdihi, tožbe in skrbi . . . Dnevi solnčni, dnevi zlati, •kam ste, kam ste vi odšli! Konec. — — — Nizka krsta in pogrebci temna jama, miren kraj srce nemo, mrtvo, hladno v prah steptan je ves sijaj. Kartuzijan: Iz konjiškega okraja. Konjiški okraj tvori, če izvzamemo vitanjski okoliš in župnijo Čresnj ce, v zemljepisnem oziru lepo enoto. Obsega približno obvodje zgornje Dravinje z njenimi pritoki. Na severu meji na zeleno Pohorje, na vzhodu na potoka Ložnico in Ličenco, na jugu konča z Dolgo goro, s Slemenom ter s Konjiško goro; na zapadu meji na Malo goro in na Kozjak. Svet je večinoma hribovit in se od vseh strani nagiba proti Dravinji. Ve'e ravnine se nahajajo le ob Dravinji in ob njenih pritokih, ki so: Opl Žički potok in nekaj manjših. Dravinja sama izvira pod Rogi' , aje najvišji vrh onega dela Pohorja, ki se nahaja v mejah konb ga okraja. Ko teče skozi Zreče in Konjice, je še potok, pri Ločah pa postane reka, ko se združi s svojo posestrimo Oplotnico. i. Nekaj zgodovinskih črtic. Najboljše priče krajevne zgodovine so, kakor povsbd drugod, tako tudi v konjiškem okraju gradovi in cerkve. Od nekdanjih gradov imamo le še razvaline, ki se skrivajo po gozdovih V konjiškem okraju je bilo nekdaj 5 gradov: konjiški grad, zreški grad (Fteudenberg), Lušperg pri Zrečah, Z. jčev grad i.u Kcbiju ter Zbelovski grad. Kako so nastali ti gradovi? Ko so prišli Slovenci za časa ljudskega preseljevanja v naše kraje, približno v šestem stoletju po Kr., so kmalu postali odvisni od divjih Avarov. V osmem stoletju pa so se sicer otresli avarskega jarma, so pa zato prišli pod oblast Bavarcev in Frat kov. Ljudevit Posavski, ki je takrat hotel osnovati veliko jugoslovansko državo, ni imel uspeha. Po frankovskem pravu je bila vsa neobdelana zemlja — te je bilo takrat Vel ko več kot obdelane kraljeva last. To zemljo je kralj delil škofom, samostanom ter svojim plemenitnikom, ki jih je kot uradnike pošiljal v naš-> kraje. Tako se sredi med Slovenci začenja nemška posest. V začetku so ti tujei uanovali v lesenih hišah sredi domačega prebivalstva; pozneje pa so s na vrhovdi težje dostopnih hribov sezidali močne, kamenite gradove odkoder so se laž e branili roparskih napadov ter lažje strahovali svoje podložnike-tlačane. Koncem srednjega veka so gradovi propadli, prvič zato, ker se niso mogli več braniti proti topovom, ki sojih takrat iznašli, drugič pa tudi zato, ker so marsikje njih stari lastniki izumrli in so njihova posestva prešla v last deželnih knezov. Takrat so se tudi gospodarske razmero spremenile in so ob vznožju grajskih hribov stale graščine Te grašč ne so služile kot. gospodarska poslopja in so se večinoma ohranile do današnjih dni. V konjiškem okraju, so bile oziroma so še dandanes te-le graščine: Trebnik, zdaj graščina Windisch-Graetz, Golič, Hebenstreit, Dobiehof, Jamnik. Malahorn, Zbegov grad, t. j. spodnja kebeljska razvalina, Pogled, Zl>< lovska graščina ter pristave Žičke kartuzije — oplotniška, žička in sud i 'jska. dobi, ko so začeli propadati gradovi, se je spremenilo tudi raz-m»-' ed gospodo in podložniki. Stare stoletne navade so se morale u n ti rimskemu pravu; kmeta, ki je bil v tem času že kolikor toliko sv- h den, so začeli čezdalje huje stiskati in so ga začeli popolnoma ;:a-sužniiti. Ni čuda tedaj, d;> so se kmetje uprli ter zahtevali svojo „staro pravdo1*. Začeli so se kmetski upori. L. 1515 so bile Konjice glavno središče upora, 1. 1635 so uporni kmetje naskočili graščino Golič, kartuzijansko pristavo v Oplotnici ter Žičko kartuzijo samo. Takrat kmetje sicer niso zmagali, pač pa pozneje za časa Jožefa II., ko se je odpravila tlaka, in 1. 1848, ko se je odpravilo podložništvo. Ko so uredili nn novo občinske, davčne in sodne okoliše, so izgubile graščine, v našem slučaju Trebnik in Zbelovo, zadnjo veljavo za javno življenje in imajo zdaj le še gospodarski pomen K< t spomin, da so nekdaj graščine bile sedež sodne oblasti, imenuje ljudstvo v konjiškem okraju še dandanes sodnijo graščino. C e vprašaš priprostoga človeka, ki ima pot na sodnijo, kana lbo ra*en denarja.« iatasi, Potem so sedli in jedli. Ko so končali, je ribič namignil mlaiiu^jr da n‘'J odide. Ostala sta sama s Tomom. Ko je ta razodel svojo željo, je shUj^al in r|eni ognju pravila pravljice o vilah in škratih. Vkljub zvišanju najemnine je blagostanje rastlo. Tri krave so se pasle 5 sočnem travniku in dve lepi kozi sta po strminah plezali za zelenjem. Lordov oskrbnik je bil zelo zvit človek. Ko je Tomov sosed Mihael ,.lloglen v pijanosti padel v reko in utonil, je dal oskrbnik njegov svet Juriju : a(me]du, nečaku velikega mornarja. Jurij je bil par let starejši kot Tom, j je pet otrok — kar je za irsko družino zelo malo — in je bil ravnotako Lven kakor Tom. Izmed treh hčerk je bila ena že od rojstva slepa. Naj-ajejši sin Patrick, je bil pet let starji kot Sally, Tomova prvorojenka Jurij J6 uredil hišo in gospodarstvo čisto po Tomovem zgledu. Ker sta si bila ^3, sorodnika in prijatelja so tudi otroci skupaj rasli, čuvali čredo, hodili C uPaj v tajno vikarjevo šolo in zvečer pri šotnem ognju poslušali narodne Sende, bolečo povest, kako so Angleži zasužnjili Irsko. Z materinim mlekom vsrkajo irski otroci tudi sovraštvo do Angležev. I)f Sally je dopolnila petnajst let, Patrick pa dvajset. Bila sta si naklonjena, ez da bi se tega zavedala. To je tista podzavestna naklonjenost, ki izvira dveh popolnoma nasprotnih narav. Z leti se je prijateljstvo še bolj utrdilo Nariši so bili tega veseli. Nevede sta bila Patrick in Sally že zaročenca. (Dalje prihodnjič.) fl'JVfJ IKK Za mladi svet. •Mfraerp »;. mon|lanaki! V boj zoper nikotin! Sedanja doba bi se lahko imenovala dt>ttai}ahkomiselnosti in površnosti. Vse hiti le za trenutnim uspehon1 Mzi'jbma uživanjem — le malo jih je, ki bi premišljeno in po načrtu ure je vaji svoje življenje. Mladeniči! Koliko denarja raztrosimo čisto brez p0' trebe, s kajenjem in pitjem. Zlasti cigarete — ta strast je skoro vse nhoške popadla po svetovni vojski. Prej je mogoče ob nedeljah pokad1 koko smotko — zdaj mora imeti cigareto pri vsakem delu! Nekaj časa tlela, potem pa zavija nepotrebno cigareto — tako, da se gospodar huduj6 nad slabim delavcem Ta kuga je že objela tudi nedorasle fantaline, Wrartejo starišem denar, da si kupujejo cigarete — ki jih potem na skrivn1l, krajih kadijo. Da so pijanci že marsikak požar povzročili z neprevidni!” onihnetavanjem žarečih cigaretnih koncev, je dovolj znano. Premislimo trojno škodo, ki jo ima strasten kadilec. Na misel je prišel pregovor: Brez uzde strast, gotova propast! No, si hote mislu1! tale človek, ki suče pero proti tobaku, še pač ni nikdar okusil užitka tis” ' sladke travice. Prijatelji moji, motite se! Tudi jaz sem svoje dni b' strasten kadilec — in dolgo, dolgo sem se moral pripravljati za straše” boj, oziroma za zmago v boju zoper — nikotin. Že večkrat sem bil skleni* ne bom več kadil — pa prišla je zopet zapeljiva svalčica, in padel sei”' Potem sem si začel domišljevati — eh, saj mi nič ne škodi — zdrav sem tudi bolj ubog ne bom vsled tega, če par kronic na dan darujem malil*1! nikotinu i. t. d. V srcu, v duši me je pa vedno vznemirjal neki glas, ^ mi je pravil: ti nisi noben značaj, nimaš trdne volje, si slabič, kje J' tvoja odločnost — ko te vedno in vedno, dan za dnem, uro za uro, Pj še večkrat premaguje nasilnik-nikotin. Kdaj se boš odločil in ga vrgel °. tla, da se bo pobral od tebe zavedno? Ha, ha se mi je rogal sovraž”1 nikotin — ne boš me zmagal — zgubljen si! Preveč si vklenjen v moj, verige. Glejte, moji dragi fantje, tako me je zasmehoval ta črna dus” In rekel sem si: danes še — ker sem že zjutraj padel v dim — pa za njič! jutri ne več! Sploh nič več! Čemu bi se dal komandirati svojer”11 sovražniku! Zdaj ga dobro poznam, tega hinavca, ki se je hlinil, da mi je prl’ jatelj v resnici pa mi je delal trojno škodo. Prva škoda: Vsaki dan so šle kronce za svalčice. Koliko? Oh, velik11 v celem mesecu! Do 600! Strašno! In kaj bi si bil lahko kupil za ta d e n” v 4 letih! Za 20.000 K že dobim zdaj lepo kravo, lep bicikelj, več 1”! dve lepi obleki i.t. d. . . . jaz, jaz sam! Koliko je pa po celi Slovenil fantov, ki so zapravili v dim približno enake vsote? Pridemo v milijone ! In zakaj trpimo to škodo? Ker ne znamo varčevati in smo pre površni, da bi se varovali malih izdatkov. Ako bi šel ves denar, ki spustimo v zrak, namesto v zrak, v naše posojilnice, bi mi Slovenci ' gospodarskem oziru malo drugače stali! Prijatelji moji, premislite, če tl! ni res? Druga škoda: Moje zdravje ni tako trdno, če ga vedno napa strup-nik'itin. Da je nikotin strupen, sem že skusil kot mali šolar — k” sem očetu vzel iz žepa k nec smrdljive smotke — hajd s tem zaklado”’ gori v grmovje! Kako se je kadilo! Grenko, hudo je sicer bilo, pa kadilo se je! Cez kake pol ure pa se mi je začelo vrteti po glavi — in videl nisem prav, kakor bi bil napol slep. In želodec je protestiral proti nikotinu — že veste, kako . . . Seveda, boste rekli. . . otroku škodi, meni, ki sem močan, pa ne! To je laž! Ali si že študiral, kako ti bije tvoje srce, če ga okajaš z dimom? Vzemi si uro v roko, primi se s palcem za dlan, kjer se čutijo srčni udarci, in malo počakaj! Ako si bil vinjen, ti je udarilo srce do 90 krat Isto je če si strastno kadil: srce naglo in močno utripa, je razburjeno. Če neprestano bičaš svoje srce s strupom nikotinom, bo polagoma opešalo, tako, da zgubi smisel za red: bilo ti bo zdaj počasi, potem hitreje — to je neredno. To je pa že eden znak ali dokaz, da srce ni popolnoma zdravo — in če začne bolehati srce, ki je središče in vir življenja, kako bo s tvojo prihodnostjo? Da tudi pljuča trpijo, če jih dan za dnevom napajaš z nevarnim dimom, je jasno. Zato ni brez podžge trditev, da nikotin pripravlja pot jetiki, in jetika, kakor vam je znano, odpira vrata v grob. Predno ugovarjate, moji prijatelji, tem trditvam, le prav dobro vse pomislite: četudi se bo kateri izmed vas izgovarjal: meni nič ne škodi . . . jaz še ne čutim nobenih posledic kajenja v srcu pa imate eno prepričanje vsi: Kajenje ni v korist mojemu zdravju — nikdar ne! Tretja škoda kajenja je pa največja, dasi bi jo malokdo izmed vas našel — če bi jo bilo treba poiskati. Ta grda, oziroma nezmerna razvada vam je škodljiva — na duši! Glej ga, si bote mislili, zdaj nam že pa hoče zaradi par cigaret oteževati našo vest1 Menda pa ne bo že to greh ee kadim! Greh, greh! Dva greha sem vam že razložil prej, tretji gren je pa to, ker s to razvado uničuješ svojo močno voljo in postajaš človek brez volje, brez odločnosti, brez reda! Prva naloga mladeniča je, da si utrjuje značaj, da z močno voljo premaguje strasti — slabe razvade. Kna izmed tistih razvad je kadilska strast — in če te ta premaga, si v nevarnosti, da te premagajo tudi druge strasti — ker vse to, kar služi našim čutom, našemu telesu, se imenuje lahko poželjenje telesa ali mesa — . . . in tu sem spada v širšem pomenu tudi poželjenje po nikotinu. Previden mladenič bo začel pravočasno zbirati svoje dušne moči ter bo z močjo svoje volje odsekal glavo zmaju-nikotinu. S tem činom postane močnejši, tako, da bo premagal tudi drugega zmaja: ki mu je ime alkohol. Irezen, razumen mladenič stoji neustrašen in zmagovit v boju zoper tretjega sovražnika, ki ima nečisto ime. pa se skriva v nedolžno obleko ljubezni. Že veste kateri je! Zdaj, ko je več časa, sem vam, dragi prijatelji napisal teh par misli v vašo trojno korist: Prihranili si bote marsikatero kronco, zdravo bo vaše srce, utrjena pa zlasti vaša volja v boju zoper vse sovražnike vaše vesele mladosti! Fantje, berite! Ko pride človek le malo med svet še le ve, kaj je organizacija. Posebno pa pri vojakih kaj veliko hasne, če si se že kot mladenič izuril v telovadni organizaciji ,.()rel“. Sedaj pri vojakih šele spoznamo, kako važna je za fante orlovska organizacija. Zato pa kličemo vsem fanton: Prijatelji! Z veseljem delajte v mladinskih organizacijah. Posebno polagamo na srce Vam mladeničem, ki vas še čakajo leta vojaška. Sedaj si še lahko pomagate, ko ste še doma, le brez strahu v vrste orlovske ■organizacije, da ne boste prišli nepripravljeni k vojakom! — Bog živi! Janko Podpečinski, Sv. Jurij ob Taboru. Piko Franc, Črna pri Prevaljah. Franc Nachtigall, Šoštanj. Vinko Sovič, Šoštanj. K jlumbovi vitezi. L. 1882 je nastala v Ameriki organizacija »Kolumbovih vitezov«, ki šteje danes osemstotisoč članov, med njimi tudi nekaj škofov. »Kolumbovi vitezi« so tajna družba, v katero se sprejemajo samo odločni katoličani. Ima namen, povsod in če treba tudi z največjimi žrtvami zastopati ■verska načela in jim pripomoči do zmage. Društveni glasnik. Hajdin pri Ptuju. Naša Dekl. zveza se po eno in polletnem obstoju vedno bolj in bolj oživlja. Redno vsak mesec imamo poučni sestanek. Dekleta pogumno nastopajo z navdušeno-stvarnimi govorčki in deklamacijami. Vsak sestanek poživimo s petjem in z uprizoritvijo poučnih in šaljivih prizorov. Dosedaj smo prednašale tele prizore: »Dve klepetulji, Vedeževalko, Prevarano ciganko, Slaboumo Kordulo, Marijin otrok, Prijateljico in Najlepši kinč«. Izven tega smo igrali igro »Junaške Blejke« ter skupno z Mladeniško zvezo igro: Veleja, Na dan sodbe in Užitkarji. Občinstvo vedno polnoštevilno ter z velikim zanimanjem prisostvuje našim prireditvam, kar nas navdaja s tem večjim pogumom. Precej truda in časa stanejo priprave za razne prireditve, toda požrtvovalnost in srčnost deklet z lahkoto vse prenese. — Mladenke hajdinske, bodimo složne in edine! Vse za eno - - ena za vse — to je bilo naše geslo dosedaj in naj bo tudi v bodoče! Veržej. V zadnjem četrtletju je imela naša »Dekl. zveza« štiri poučne sestanke, vselej s prav zanimivim sporedom. Več govorov je bilo o lastnostih dobre gospodinje, o pripravljanju raznih jedil, kako ravnati s perilom itd. Druge govornice zopet so nam priporočale, kako naj delamo, se učimo in izobražujemo, da bomo res z lepim vzgledom in čednostnim življenjem veselje Bogu in ljudem. Uredili smo tako, da je vsak sestanek priredila in vodila druga članica; na ta način se vzbudi več živahnosti in zanimanja med dekleti za društveno delo. Meseca oktobra je zveza priredila izlet v Beltince (Prekmurje) kjer je ob priliki blagoslovitve nove zastave ondotne Marijine družbe priredila igro »Ljubezen Marijinega otroka«. — Seje so bile v lem četrtletju tri. Istotako tri gledališke predstave in sicer: Meseca septembra igra: »V šoli križa« in »Prisiljen stan je zaničevan«, — ki se je 7. oktobra ponovila. In nato drugega decembra lepa akademija v prošlavo Brezmadežne, zlasti za mladino zelo poučno igro »Trojna pot« ter s petjem, govori in deklamacijami. Na novega leta dan občni zbor in volitev novega odbora: Ivana Onišak, predsednica; Katica Bakan, namestnica; Tončka Kovačič, tajnica; Julka Janežič knjižničarka; Julka Špur, nje namestnica; Marija Koroša, blagajničarka. — Precej se je storilo minulo leto, a z božjo pomočjo in zaupajoč v presv. Srce Jezusovo, kateremu je naša Dekl. zveza posvečena, dal Bog, da bi bilo prihodnje leto še bolj plodonosno. Kajti ravno sedanji čas potrebuje res pravih apostolsko gorečih duš za rešitev mladine. Središče. Redni letni občni zbor »Slov. kat. izobr. dr.« se je vršil v nedeljo, 16. dec. 1923. Neka nenavadna čuvstva so ppl-nila tokrat naša srca in neko slavnostno razpoloženje je vladalo nad nami. - Po letih trudapolnega, neumornega dela, imamo danes najdražje, kar smo si želeli, svoje krasne prostore, kjer smo v preteklem poslovnem letu dosegli izredno lepe uspehe. Društveni odbor je polagal vso skrb na ureditev notranjih prostorov I^rušt. doma. Že v zimskih mesecih se je vse dovršilo in se tako omogočila otvoritvena predstava v začetku januarja. Da smo dobili tudi električno razsvetljavo, je zasluga izključno le predsednika društva, č. g. kaplana. Odbor je imel, 9 rednih sej. Sejni zapisnik izkazuje mnogo važnih točk ni sklepov z ozirom na gospodarsko stališče društva. Knjižnica razpolaga sicer s precejšnim številom knjig; po večini so že precej obrabljene, novih pa si vsled drugih ogromnih stroškov nismo mogli kupiti. Sklenilo pa se je, da se v prihodnje obrne vsa pozornost knjižnici, da se bo članom sčasoma postreglo z nekaterimi novimi knjigami. Po vlč. g. dekanu Ozmecu je pred kratkim društvo dobilo lepo število knjig. Člani »Orla« in »Orlice« so najjačja delavna moč v društvu. Požrtvovalnost nekaterih je res občudovanja vredna; nesebično delujejo vsepovsod v prospeh naših organizacij. Najlepše uspehe je imel v preteklem letu dramatični odsek »Ljudski nder«, ki se je ustanovil, ozir. le prenovil in v vsem izpopolnil meseca maja. Gledaliških predstav je bilo 8, in sicer: »Turški križ«, Proti moško društvo: »Bela vrtnica« in »Ulica št. 1.5«, »RevčekAndrejček«, 'Lovski tat«, Cvetina Borograjska«, »Mlinar in njegova hči«, "Za pravdo in srce« in »Deseti brat«. — Orlovski odsek in orliški krožek sta priredila po eno v lastni režiji, oba skupaj pa I. telovad. akademijo z vsestransko lepim uspehom. 10. junija so se vse naše katol. organizacije slovesno posvetile Presv. Srcu Jezusovemu. — Predpoldan je bilo skupno sv. obhajilo članov, pop. pa se je izvršila posvetitev v Društ. domu z izbranim sporedom, ^rva slika, ki se je obesila v naši dvorani, je krasna slika Srca Jezusovega, katero je oskrbel orliški krožek. Ostala bo vedno kot prvi in najlepši okrasek naše dvorane. Da bi se odpomoglo velikim sitnostim gledč preskrbe stolov ob priliki 'predstav, so Orlice omogočile s prodajo peciva ob prireditvah, (ki so ga ^ame oskrbele), da se je nabavilo večje število stolov. Kot je bilo razvidno iz blagajniškega poročila, smo imeli od posameznih Prireditev lepe dohodke, čeprav so društveni izdatki iste precej nadkriljevali. G. blagajniku Kočevarju se je izrekla topla zahvala za vso veliko skrb, ki jo Posveča društvu kljub županskim poslom, ki jih mora voditi vsled odsotnosti župana poslanca g. Bedjaniča. Prisrčne ovacije šo se priredile predsedniku č. g. kaplanu Erklavcu. V ajegovi osebi vidimo moža, ki »iz bratov sreče njemu sreča klije, veselje ljudsko njemu v oku sije . . . Nesebično, požrtvovalno delo ga nad vse odlikuje. Naj ga Bog živi v naši sredi še mnoga leta! Z izpremembo tajnika in knjižničarja je bil izvoljen zopet stari odbor. — la občni zbor je bil menda najbolj zanimiv tekom obstoja našega društva. Iz obrazov je sevalo veselje in zadovoljnost, kar je dokaz, da člani najdejo zabavo v nepretrganem delu in to nam je porok nadaljhih uspehov. Ti, društvo naše — daleč glej — prek dosedanjih mej . . . Kdor blizu 2re, ne zna bližine, ne daljine . . . Bog živi! I Na debelo! DENAR N* drobno! 1 K si prihranite, ako kupujeje manufakturno blago v Celju, „priSoIncu". | S Velikanska izbira vedno svežega vsakovrstnega oblačilnega blaga. Vslcd $ tf velikega nakupa so cene konkurenčne. Za obilen obisk se priporoča ^ ALOJZ DROFENIK Postrežba točna! S Mera poštena! toToT°y°T°T°r°roroi°if°i°ioior°i°ror°i°i°ior°y->)!°r°M°j°][°i<>i»i<»ii:°i°ioiait°tor»rji°i°i°ror»ii»r«>ior°i»YoT<,Ti,i,>™ najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici, r.2 ziu. Maribor, stolna s ki obrestuje po oziroma po dogovoru. Brata RODE&MARTINCIC,Celje w ^vtjrpni.- t;Fg'~»c..n8»m8WilMt. TISKARNA KNJIGOVEZNICA, IZDELOVALNICA GUMIJASTIH ŠTAMBILJK se priporoča za vsa v njeno stroko spadajoča dela, koja se točno in ceno izvrše Kaj kupiš v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru? "Pl Tiskati daS lahko * knjige, vabila, cenike, kuverte, sploh vse, kar hočeš. KuplS lahko: 1, Vsakovrstni papir črtan in nečrtan za pisanje, pisma, ovijanje, risalni papir, kuverte, svileni in prešan papir za kinč, zvezke trdo in mehko vezane. 2. Peresa, svinčnike, radirke, črnilo, rudečilo, barve, ravnila, sploh vse pisarniške p otrebščinc. S. Trgovske knjige vsake vrste 4. Molitvenike, šolske učne knjige, vse zabavne knjige, povesti i.t.d. 5. Rožne vence, svetinjice, podobice, kipe presv. Srca Jez. in druge, podobe, slike križe i.t.d. — Ako želiš kako reč, piši dopisnico in dobiš po pošti.