45
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Ivanka Zaje Cizelj
IzobraŽevanje odraslih v okviru celjskih drštev do
leta 1918
Zakonski predpisi, ki so urejali delovanje
društev
Do leta 1840, ko je izdala prve predpise za
ustanavljanje društev in postopanje z njimi, Avs-
trija ni poznala nobenih splošno veljavnih pred-
pisov o društvih; omejevala se je le na odobritev
pravil večjih in pomembnejših društev.
Ustava iz leta 1849 je zagotavljala ustanavljanje
društev brez vsakega oblastnega dovoljenja, v ko-
likor cilji oziroma sredstva združevanja niso bila
protizakonita in državi nevarna. Po društvenem
patentu iz leta 1852 so se društva lahko usta-
navljala le z dovoljenjem vlade.
Osnova za zakon o društvih in zakon o zbo-
rovanjih je bil 12. člen avstrijskega državnega za-
kona o splošnih pravicah državljanov iz leta 1867.
Oba sta bila sprejeta v državnem zboru v no-
vembru leta 1867.^
Ustanovitelji društva so morali pred začetkom
delovanja društva pismeno obvestiti politično de-
želno glavarstvo in predložiti statut, iz katerega je
moralo biti razvidno:
- namen društva, sredstva s katerimi bo ta na-
men dosežen ter način pridobivanja sredstev,
- kraj delovanja,
- pravice in dolžnosti članov,
- način delovanja društva,
- kdo bo društvo zastopal navzven,
- kako se bodo urejala nesoglasja in spori med
člani društva,
- kako postopati ob eventuelni ukinitvi društva.
Če je pristojna deželna oblast na osnovi pred-
loženih dokumentov ugotovila, da bi bilo pred-
lagano društvo lahko državi nevarno ali da ni
osnovano v skladu z veljavnimi predpisi, ni do-
volila njegove ustanovitve. V kolikor ni bilo nič
spornega je bil lahko sklican ustanovni zbor. Tri
dni po začetku delovanja je moralo društvo
sporočiti gosposki podatke o članih, še posebej o
tistih, ki bodo zastopali društvo navzven.
Društveni zbori so bili javni, vendar so se jih
lahko udeležili le člani in povabljeni gostje. Na
^   Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v
Celju, Lj. 1985, str. 216.
zbore ni bilo dovoljeno nositi orožja. Vsako dru-
štveno zborovanje je moralo biti najavljeno naj-
manj 24 ur pred pričetkom; gosposka je lahko
nanj poslala svojega predstavnika ali pa ga pre-
povedala, če je ugotovila, da ni v skladu s pred-
pisi.2
O shodih, ki niso bili omejeni samo na povab-
ljene goste, je morala biti obveščena pristojna gos-
poska pismeno najmanj tri dni pred najavljenim
datumom. Shode na prostem in tudi javne obhode
je morala gosposka vnaprej dovoliti; lahko je na te
zbore poslala enega ali več predstavnikov. Pred-
sednik in redarji so morali skrbeti za zakonitost
zborovanja ter javni red in mir.^
Ti predpisi so veljali do leta 1919.
Celjska društva v drugi polovici 19. in v
začetku 20. stoletja
Arhivsko gradivo o delovanju društev je zelo
slabo ohranjeno. Spisi, ki so nastajali z delovanjem
posameznih društev so se le redko ohranili; za
Celje je ohranjeno le arhivsko gradivo (zapisniki
sej) celjske atalnice, moškega pevskega zbora in
celjskega pevskega društa, nekaj gradiva o delo-
vanju nekaterih drugih društev se je ohranilo le
posredno v upravnem gradivu (statuti, obvestila o
prireditvah). Delno lahko sledimo društvenim
prireditvam tudi v časopisih, v kolikor so društva
na ta način obveščala svoje člane aH če je šlo za
prireditev, ki je imela namen pritegniti tudi
nečlane. Delno so v časopisih tudi poročila o
posameznih prireditvah (predvsem kulturnih) in
občnih zborih. V arhivskem gradivu Mestne ob-
čine Celje se je ohranilo kar nekaj seznamov
društev in podružnic, ki so delovala v Celju in
bližnji okolici, najstarejši tak seznam sega v leto
1893; v njem so našteta naslednja društva:
1. Der Turnverein (Telovadno društvo),
2. Der Stadtverschönerungverein in Cilli (Mestno
olepševalno društvo v Celju),
2 Državni zakonik (DZ) 134/LVIII, 24/11-1867, št. 102, Po-
stava od 15. novembra 1867 o pravici združevati se
(napravljali društva).
3 DZ 135A.VIII, 24/11-1867, št. 103, Postava od 15. no-
vembra 1867 o pravici shajati se (napravljati shode).
57
12 KRONIKA
45
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1997
3. Der Cillier Männergesangverein (Celjsko moško
pevsko društvo),
4. Die freiwillige Feuerwehr in Cilli (Prostovoljno
gasilsko društvo v Celju),
5. Der Lehrerverein in Cilli (Učiteljsko društvo v
Celju),
6. Der Kasinoverein (Društvo kazina),
7. Der Verein zur Unterstützung dürtftiger
Schüler des k.k. Staatsgymnasiums in Cilli
(Društvo za podporo revnih učencev c. k
državne gimnazije v Celju),
8. Der Frauenverein zur Unterstützung ver-
schämter Armen in Cilli (Žensko društvo za
podporo revežev v Celju),
9. Juristenverein in Cilli (Društvo pravnikov v
Celju),
10. Der ewangelische Frauenverein (Evangeličan-
sko žensko društvo),
11. Cillier Musikverein (Celjsko godbeno društvo),
12. Der katolische Aushilfverein (Katoliško podpor-
no društvo),
13. Narodna čitalnica v Celju,
14. Der Grazer Thierschutzverein, Filiale Cilli
(Graško društvo za zaščito živaM, podružnica
Celje),
15. Die Ortsgruppe Cilli und Umgebung des Deut-
schen Schulvereines (Krajevna skupina nem-
škega šolskega društva za Celje in okolico),
16. Der Musealverein (Muzejsko društvo),
17. Der Verein der Lehrer und Schulfreunde in
Cilli (Društvo učiteljev in prijateljev šole v
Celju),
18. Der deutsche und österreichische Alpenverein
"Sektion Cilli" (Nemško in avstrijsko planinsko
društvo, "Sekcija Celje"),
19. Der Hl. Cyrill und Metod Verein, Filiale Cilli
(Društvo sv. Cirila in Metoda, podružnica
Celje),
20. Der Arthur Graf Mensdorf - Ponilly Militär-
veteranenverein Cilli und Umgebung (Društvo
vojaških veteranov Artur grof Mensdorf -
Ponilly Celje in okolica,
21. Der deutsche Verein (Nemško društvo),
22. Der Zweigverein Cilli des patriotischen Landes
und Frauenhilfsverein vom roten Kreuz für
Steiermark (Celjska podružnica domovinskega
deželnega in ženskega društva RK za
Štajersko),
23. Der Cillier Radfahrerverein (Celjsko kolesarsko
društvo),
24. Der Arbeiterbildungsverein für Cilli und Um-
gebung (Delavsko izobraževalno društvo za
Celje in okolico),
25. Der Verein Studentenküche (društvo Dijaška
kuhinja),
26. Der Cillier Männergesangverein "Liederkranz"
(Celjsko moško pevsko društvo "Liederkranz"),
27. Verein Südmark, Ortsgruppe Cilli Umgebung
(Društvo Südmark, krajevna skupina Celje-
okolica),
28. Celjski Sokol,
29. Cillier Aerzteverein (Celjsko zdravniško dru-
štvo),
30. Der Gewerbeverein (Obrtno društvo),
31. Frauenzweigverein des in Laibach bestehenden
Verein vom Hl. Cyril und Method (Ženska
podružnica v Ljubljani obstoječega društva sv.
Cirila in Metoda),
32. Cillier Eislaufverein (Celjsko drsalno društvo)."^
Iz seznama lahko vidimo, da je bilo v Celju kar
razgibano društveno življenje. Najbolj živahno je
bilo delo športnih, kulturnih in strokovnih društev.
Število delujočih društev se je iz leta v leto večalo
- iz poročil, ki jih je moral mestni urad pošiljati na
štajersko deželno upravo v Gradec je razvidno, da
je leta 1895 delovalo v Celju in bližnji okolici 49
društev, leta 1906 že 56, tri leta pozneje 66, leta
1909 pa 82 in malo pred prvo svetovno vojno -
1912 leta 85.5
Osmega maja 1919. leta je vodstvo državne
policije v Celju napravilo seznam društev s po-
datki o datumu in številki statuta. Datum je ob
imenu društva naveden v oklepaju - ob tem pa
naj opozorim, da se navedeni datum vedno ne
pokriva z datumom ustanovitve društva, ker gre v
danih primerih za datum zadnjega potrjenega
statuta na deželnem namestništvu v Gradcu. V ko-
likor je namreč šlo za izpremembo ali dopolnitev
pravil delovanja, je moralo društvo predložiti novo
verzijo statuta v potrditev.
Seznam v začetku leta 1919 obstoječih društev:
1. BürgerUche Schützgesellschaft Cilli (6/7-1909),
Družba za zaščito državljanov,
2. Cillier Turnverein (7/5-1910), Celjsko telovadno
društvo,
3. Stadtverschönerungsverein in Cilli (8/2-1891),
Mestno olepševalno društvo v Celju,
4. Cillier Männergesangverein (22^11-1873), Celj-
sko moško pevsko društvo,
5. Lehrerverein Cilli (28/2-1876), Učiteljsko društvo
Celje,
6. Aerzteverein, Sektion Cilli (11/11-1876), Zdrav-
niško društvo, sekcija Celje,
7. Verein zur Unterstützung dürftigen Schüler des
k.k. Gymnasiums zu Cilli (21/1-1874), Društvo za
podporo revnih dijakov c.k. gimnazije v Celju,
8. Juristenverein Cilli (2^8-1878), Društvo pravni-
kov Celje,
Zgodovinski arhiv v Celju (ZAC), fond Mestna občina
Celje 1 (MOC 1), fasc. 66, št. 1894/10193.
5   ZAC, MOC 1, fasc. 77, št. 1896/11950, fasc. 110, št.
1904/136, fasc. 113, št. 1910/5372, fasc. 148, št. 1913/14666.
58
45
12 KRONIKA
1997
časopis za slovensko krajevno zgodovino
9. EvangeUscher Frauenverein Cilli (16/11-1878),
Evangeličansko žensko društvo Celje,
10. CiUier Musikverein (14/1-1888), Celjsko godbeno
društvo,
11. Katholischer Aushilfverein Cilli (23/12-1881), Ka-
toliško podporno društvo Celje,
12. Narodna čitalnica v Celju (7/8-1913),
13. Ortsgruppe des deutschen Schulvereines Cilli
und Umgebung (7/7-1871), Krajevna skupina
nemškega šolskega društva za Celje in okolico,
14. Musealverein in Cilli (23/1-1883), Muzejsko
društvo v Celju,
15. Verein der Lehrer und Schulfreunde in Cilli
(20/8-1883), Društvo učiteljev in prijateljev šole
v Celju,
16. Militärbequartirungsverein der Stadt Cilli (20/2-
1884), Društvo za namestitev vojaštva mesta
Celje,
17. Deutscher und österreichischer Alpenverein,
Sektion Cilli (2/4-1884), Nemško in avstrijsko
planinsko društvo, sekcija Celje,
18. Ferialverein deutscher Hochschüler "Germania"
in Untersteiermark (28/1-1885), Ferijalno društ-
vo nemških visokošolcev "Germania" na Spod-
njem Štajerskem,
19. Zveza slovenskih posojilnic v Celju (4/3-1885),
20. Heilig Ciril und Methodverein, Filiale Cilli (9/4-
1885), Društvo sv. Cirila in Metoda, podružnica
Celje,
21. Edmund Freiherr v. Knobloch, Militär-
veteranenverein Cilli und Umgebung (29/11-
1885), Edmund baron von Knobloch, Društvo
vojaških veteranov Celje in okolica,
22. Zweigsverein Stadt Cilli des Landes und
Frauenhilfsverein von Roten Kreuze v. Steier-
mark (27/2-1913), Celjska podružnica štajerskega
deželnega in ženskega društva za pomoč Rdeči
križ,
23. CiUier Radfahrerverein (23/10-1886), Celjsko ko-
lesarsko društvo,
24. Shidentenküche in Cilli (4/2-1887), Dijaška
kuhinja v Celju,
25. CiUier Männergesangverein "Liederkranz" (11/4-
1891), Celjsko moško pevsko društvo "Lieder-
kranz",
26. Verein "Südmark", Ortsgruppe CiUi und Um-
gebung (11/2-1890), Društvo "Südmark', krajev-
na skupina Celje in okoUca,
27. Celjski Sokol (16/7-1890),
28. Cmier Aerzteverein (31A0-1892), Celjsko zdrav-
niško društvo,
29. Gewerbeverein in CiUi (7/1-1893), Obrhio dru-
štvo v Celju,
30. Frauenzweigverein des in Laibach bestehenden
Vereines von heU. Ciril und Method (19A1-
1893) Ženska podružnica društva sv. CirUa in
Metoda v Ljubljani,
31. Frauenortsgruppe CiUi des Vereines "Südmark"
in Graz (18/2^1894), Ženska krajevna skupina
Celje društva "Südmark" v Gradcu,
32. CiUier Gesangverein (29/11-1894), Celjsko pev-
sko društvo,
33. Vereinsbuchdruckerei Celeja in CiUi (27A0-
1895), Društvena tiskarna Celeja v Celju,
34. Verein "Deutsches Studentenheim" in CiUi
(3/4-1896), Drušh/o "Nemški dijaški dom" v
Celju,
35. Podporno društvo za uboge učence c.k. sa-
mostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih raz-
redov v Celju (14/12-1898),
36. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na
Spodnjem Štajerskem v Celju (19/8-1896),
37. Ortsgruppe CiUi des Verbandes der Eisen und
MetaUarbeiter Oesterreichs (5/11-1896), Krajev-
na skupina Celje zveze železarskih in meta-
lurških delavcev Avstrije,
38. Zweigverein CiUi des allg. deutschen Sprach-
vereines (5/11-1896), Podružnica Celje sploš-
nega nemškega jezikovnega društva,
39. Arbeiter Unterstiitzungsverein in CiUi (29/12-
1897), Delavsko podporno društvo v Celju,
40. Deutsches Haus in CUU (26/2-1898), Nemški
dom v Celju,
41. Deutscher Ortsverein des österr. ung. Musik-
verbandes für Cilli (5/5-1899), Nemško krajevno
društvo avstrijsko madžarske glasbene zveze v
Celju,
42. CiUier Lawn Tennisclub (16/5-1899), Celjski
Lawn tenis klub,
43. Rom. kath. Frauenverein der werktätigen
Christi. Nächstenliebe in CiUi (25/8-1899), Rim-
sko katoUško žensko društvo dejanske krščan-
ske ljubezni do bUžnjega v Celju,
44. Slovensko stenografsko društvo v Celju (31/8-
1900),
45. Podporno društvo organistov v Celju (10/10-
1900),
46. Verband deutschvölkischer GehUfen CiUis und
Umgebung des Bundes deutscher Arbeiter
"Gennania" mit dem Sitze in CiUi (21/4-1901),
Zveza nemških pomočnikov Celja in okoUce
kot del Zveze nemških delavcev "Germania" s
sedežem v Celju,
47. Deutscher Verein zur Erbauung einer evan-
geUschen Kirche in CiUi (3/6-1901), Nemško
društvo za izgradnjo evangeUčanske cerkve v
Celju,
48. Arbeitergesangverein "Vorwärts" in CUU (2/8-
1902), Delavsko pevsko društvo "Naprej" v
Celju,
49. Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic
v Celju (15/8-1902),
50. Klub slovenskUi kolesarjev v Celju (19/11-1903),
51. Ortsgruppe CiUi des Deutsch-ewangeUschen
59
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
45
1997
Bundes für die Ostmark (31/3-1904), Krajevna
skupina Celje nemške evangeličanske zveze za
Vzhodno marko,
52. Verband deutschen Hochschüler Cillis (13/5-
1904), Zveza nemških visokošolcev iz Celja,
53. Wirtschaftsverband Cilli (25/9-1904), Gospodar-
ska zveza Celje,
54. Verband alpenländischer Handelsangestellter in
Graz, Zweigverein Cilli (21/7-1904), Zveza tr-
govskih nameščencev alpskih dežel v Gradcu,
podružnica Celje,
55. Ortsgruppe Cilli des Vereines für Tierschutz
und Tierzucht mit dem Sitze in Marburg (6/4-
1905), Celjska krajevna skupina društva za
zaščito in vzrejo živali s sedežem v Mariboru,
56. Ortsgruppe Cilli des deutschnationalen Hand-
lungsgehilfverbandes, Sitz Wien (24/10-1905),
Krajevna skupina Celje nemške nacionalne zve-
ze trgovskih pomočnikov s sedežem na Dunaju,
57. Ortsgruppe Cilli des Verbandes der Schneider
und verwandter Berufe Oesterreich (19/5-1906),
Celjska krajevna skupina zveze krojaških in
sorodnih poklicev,
58. Slovensko trgovsko društvo v Celju (19/5-1906),
59. CiUier Musikverein (19/2rl906), Celjsko godbeno
društvo,
60. Ortsgruppe Cilli des Reichsverbandes "Anker"
der deutschen Handels-Industrie und Privat-
angestellten Oesterreich (23/7-1906), Celjska
krajevna skupina državne zveze "Anker" nem-
ških trgovskih, industrijskih in zasebnih na-
meščencev Avstrije,
61. Slovensko izobraževalno društvo (1/12-1906),
62. Deutscher Athletiksportklub in Cilli (18/6-1912),
Nemški atletsko športni klub v Celju,
63. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo
Štajersko v Celju (23/12-1906),
64. Südsteirischer Lehrerverein in Cilli (25/12-1906),
Južnoštajersko učiteljsko društvo v Celju,
65. Ortsgruppe Cilli des Salzburgerhochschul-
vereines (7/2-1906), Krajevna skupina Celje
salzburškega visokošolskega društva,
66. Deutschvölkischer Arbeiterverband f. ZiUi und
Umgebung des Bundes deutscher Arbeiter
"Germania" für Steieremark und Kärnten (26/4-
1907), Zveza nemških delavcev za Celje in oko-
lico zveze nemških delavcev "Germania" za
Štajersko in Koroško,
67. Slovensko zdravniško društvo v Celju (1/5-1906),
68. Ortsgruppe Cilli des Innerösterr. Staatsdienst-
vereines Sitz Cilli, Kreisgerichtssprengel Cilli
(9/12-1907), Celjska krajevna skupina društva
notranjeavstrijskih državnih uslužbencev, sodni
okraj Celje,
69. CiUier Geselligkeits- und Leseverein (19/2-1908),
Celjsko družabno in bralno društvo,
70. Werkmeister  und  Industriebeamten Bezirks-
verein Cilli und Umgebung in Cilli (21/2-1908),
Okrajno društvo delovodij in uslužbencev v
industriji Celje in okolica v Celju,
71. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju
(13/5-1908),
72. Ortsgruppe Cilli des allg. Rechtsschutz- und
Gewerkschaftsvereines für Oesterreich (11/5-
1908), Krajevna skupina Celje spi. pravovar-
stvenega in sindikalnega društva za Avstrijo,
73. Verein zur Unterstützung deutscher Hoch-
schüler aus Untersteiermark in Cilli, (30/6-1908),
Društvo za podporo nemških visokošolcev iz Sp.
Štajerske v Celju,
74. Hausfrauenschulverein in Cilli (30/7-1908), Gos-
podinjsko šolsko društvo v Celju,
75. Verband nationaler Vereine in Steiermark und
Kärnten in Cilli (22/5-1908), Zveza narodnih
društev Štajerske in Koroške v Celju,
76. Deutscher Kinderschutz und Fürsorgeverein des
Gerichtbez. Cilli (18/9-1908), Nemško društvo za
zaščito in oskrbo otrok v celjskem sodnem
okraju,
77. Gau Südsteiermark des Vereines Südmark in
Cilli (7/9-1908), Južnoštajerska župa društva
Südmark v Celju,
78. Ortsgruppe CiUi des Vereines freie deutsche
Schule in Cilli (24/10-1908), Celjska krajevna
skupina društva svobodna nemška šola v Celju,
79. Društvo za varstvo in preskrbovanje otrok v
sodnem okraju Celje (25/11-1908),
80. Landesverein der staatlichen Vertragsbeamten
von Steiermark in Graz, Ortsgruppe Cilli (23/3-
1909), Krajevna skupina Celje deželnej;a društva
državnih pogodbenih uslužbencev Štajerske v
Gradcu,
81. Frauen und Mädchen Ortsgruppe Cilli des
deutshen Schulvereines (23/3-1909), Ženska in
dekliška krajevna skupina Celje nemškega
šolskega društva,
82. Aerztenverband des Kammersprengeis 9. Wahl-
gruppe in Steiermark, Sitz Cüli (28/9-1909), Zve-
za zdravnikov kameralnega okr. IX. volilne
enote na Štajerskem s sedežem v Celju,
83. Ortsgruppe Cilli und Umgebung (IX. Aerzte-
wahlgruppe) des Vereines deutscher Aerzte in
Oesterreich (19/9-1909), Krajevna skupina za
Celje in okolico (IX. zdravniška volilna enota)
društva nemških zdravnikov Avstrije,
84. Zveza slovenske napredne mladine v Celju
(12^11-1909),
85. Delavsko telovadno društvo "Svoboda" v Celju
(24^1-1910),
86. Deutsch-evangelische Jungmannschaft "Schafe-
nau" in Cilli (23/1-1910), Nemška evangeličan-
ska mladina "Scahafenau" v Celju,
87. Verband deutscher Arbeiterjugend in Cilli (21/4-
1910), Zveza nemške delavske mladine v Celju,
60

KRONIKA
1997
časopis za slovensko krajevno zgodovino
88. Celjska sokolska župa (17/5-1910),
89. Krajevna skupina Celje društva Slovenske stra-
že iz Ljubljane (7/7-1910),
90. Cilli Ortsgruppesektion A des Reichsverbandes
österr. Eisenbahner, Ortsgruppe der Südbahner
in CiUi (9/10-1910), Celjska krajevna sekcija gru-
pe A državne zveze avstrijskih železničarjev,
krajevna skupina za južno železnico v Celju,
91. Slovensko katoUško poUtično društvo za poU-
tični okraj Celje (23/1-1911),
92. Dramatično društvo v Celju (3/2-1911),
93. Verein Deutsche Mittelschulen in Untersteier-
mark, Sitz am Amtssitze des Vorstandes Mar-
burg, CUli, Pettau (23/2-1911), Dmštvo nemških
srednjih šol na Spodnjem Štajerskem, uradni
sedež predstojništva Maribor, Celje, Ptuj,
94. Ortsgruppe CiUi des Vereines der Gerichts-
kanzleioffizianten und GehUfen für Steiermark
in Graz (20/4-1911), Celjska krajevna skupina
društva sodnih uradnikov in pomočnikov za
Štajersko v Gradcu,
95. Ortsgruppe CiUi des Vereines des deutschen
StaatsangesteUten in Steiermark ((20/4-1911),
Krajevna skupina Celje društva nemških dr-
žavnih uslužbencev za Štajersko,
96. Ortsgruppe CiUi des Reichsbundes deutscher
Eisenbahner Oesterr. (10/7-1911), Krajevna sku-
pina Celje zveze nemških železnic Avstrije,
97. Celjska moška krajevna skupina društva Bran-
ibor iz Ljubljane (20/12-1911),
98. Ženska krajevna skupina Celje društva Bran-
ibor v Ljubljani (20/12-1920),
99. Izobraževalni klub v Celju (4/1-1912),
100. Verein zur Bekämpfung der Tuberkuloze des
pol. Bezirkes CiUi (12^1-1912), Dmštvo za boj
proti tuberkulozi v poUtičnem okraju Celje,
101. Fischereibezirksverein Südsteiermark in CiUi
(8/12-1912), Okrajno ribiško društvo za Južno
Štajersko v Celju,
102. Gruppe CiUi des Reichsverbandes österr. For-
stleute und Berufsjäger (7/5-1912), Celjska sku-
pina državne zveze avstrijskih gozdarjev in
pokUcnih lovcev,
103. Unterstützungsverein der deutschen Handels-
angestellten in CUU (12^9-1912), Podporno dm-
štvo nemških trgovskih nameščencev v Celju,
104. Celjska krajevna skupina dmštva jugoslovan-
skih denamij-i zavodov v Trstu (26/12-1912),
105. Krščansko socialno poUtično dmštvo "Naprej"
v Celju (23/5-1898),
106. Mädchenortsguppe CiUi, Bez. Hauptmann-
schaft des Vereines "Südmark' (25/5-1913), De-
kliška krajevna skupina Celje dmštva "Süd-
mark",
107. Kirchenchor der deutschen Marienkirche in
CUU (6/3-1914), Cerkveni zbor nemške Marijine
cerkve v Celju,
108. Ortsgmppe CiUi des Verbandes der Bürger-
schuUehrer Steiermarks in Graz ((4/9-1914),
Celjska krajevna skupina zveze učiteljev me-
ščanskih šol Štajerske v Gradcu,
109. Celjska podmžnica dmštva Pravrdk iz Lju-
bljane (8/2-1915),
110. Ortsgmppe CiUi des kathoUschen Kreuz-
bündnisses Oesten-. in Graz (1^9-1916), Celjska
krajevna skupina katoUške krščanske zveze
Avstrije v Gradcu.^
Iz navedenega seznama je vidna pestrost dm-
štev in njihovih podmžnic, ki so bolj aU manj
uspešno delovala v Celju in njegovi okoUci; viden
je tudi očiten porast narodno obrambnih dmštev
proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko se je
med slovenskim in nemškim življem v Celju začel
osbrejši boj za prevlado. Ob enem so postajala
dmštva tudi nacionalno čistejša. Če je bUo v
šestdesetih in sedemdesetih letili povsem običajno
in sprejemljivo, da so Slovenci in Nemci dmžno
delovaU v nekem dmštvu, je bilo to pozneje ne-
primerno in uporaba enega aU dmgega jezU<^a je
kazala na nacionalno pripadnost članov dmštva.
Dvojezičnost se je umaknUa uporabi enega od
jezUcov - slovenskega oziroma nemškega. Sicer pa
so se nekatera dmštva, ki niso bUa izrazito nacio-
nalno usmerjena prilagajala situaciji - imela knjige
in časopise v več jezikih, prilagajala jezUc preda-
vanja glede na poslušalstvo in kraj predavanja.
Predvsem gre tu za strokovna dmštva, ki se na-
vadno niso strogo deUla na slovenska in nemška.
Glede na dejavnost bi zgoraj navedena dmštva
lahko deliU na:
- kulturna in prosvetna,
- športna,
- izobraževalna,
- strokovna,
- stanovska,
- humanitarna,
- verska,
- podporna,
- narodno obrambna...
Kar se tiče izobraževanja v obravnavanem ob-
dobju v okvim dmštev lahko na splošno rečemo,
da so se, razen podpornih (v materialnem smislu),
skoraj vsa dmštva ukvarjala na tak ah dmgačen
način s prosvetijevanjem in izobraževanjem (čla-
nov in v nekaterih primerih tudi nečlanov); v
glavnem pa so poskrbela za knjige z Uteramo, po-
ljudno znanstveno in strokovno vsebino, naročala
časopise in revije, izdajala lastne brošure, orga-
nizirala poljudno znanstvena predavanja lastnih
članov ali najetih predavateljev, izlete, razstave in
razne dmge prireditve (kultume, športne, ples-
ne...).
^   ZAC, MOC II, fasc. 7, št. 1919/76.
61
12 KRONIKA
45
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1997
Delovanje dmštev je bilo dokaj pestro - tako so
npr. izobraževalna društva prirejala tudi kulturne
in zabavne prireditve (igre, glasbene in plesne ve-
čere) in poljudno znanstvena predavanja. Izobra-
ževalna predavanja so organizirala celo športna
društva - kot npr. Sokol. Najbolj uspešna na
področju izobraževanja odraslih so bila v obrav-
navanem obdobju strokovna društva.
Izobraževalno delo društev
Izobraževanje v okviru društev bi lahko v
grobem razdelili v tri skupine:
Izobraževanje za širitev splošnih znanj, ki so jih
ljudje potrebovali v vsakdanjem življenju, da so se
telesno in duševno razvijali, si z njimi širili ob-
zorje, spremljali razvoj znanosti in tehnologije, sle-
dili dogajanjem v družbi doma in v tujini - čitali
knjige in časopise, poslušali predavanja in govore,
hodili na izlete in ekskurzije... prosti čas so si
zapolnjevali z raznimi aktivnostmi, kot npr.: z
obiskovanjem kulturnih in družabnih prireditev,
ukvarjali so se z raznimi telesnimi aktivnostmi
(šport, izleti v naravo, planinstvo...).
Pralitično izobraževanje (proučevanje strokovne
literature, obiskovanje tečajev, predavanj in raz-
stav) za pridobitev določenih znanj in spretnosti,
ki so bile potrebne za boljše opravljanje nekaterih
del in poklicev.
Specialno (strokovno) izobraževanje kot izpo-
polnjevanje že pridobljenih znanj v posamezni
stroki ali dejavnosti (strokovna literatura, pre-
davanja...).
Glede na zgoraj navedeno izobraževalno de-
javnost lahko društva delimo na:
- splošno izobraževalna društva,
- praktično izobraževalna društva in
- strokovno izobraževalna društva.
Društva so si svoje delo (tudi izobraževalno)
začrtala v statutih. Iz njih dobimo osnovne po-
datke o eventuelnem izobraževalnem programu in
načinu izvajanja tega programa ( ureditev čitalnice
in knjižnice s časopisi in knjigami, predavanja,
izleti...).
Glede na število društev, ki so v Celju in bližnji
okolici delovala v drugi polovici 19. in v začetku
20. stol, se je statutov ohranilo izredno malo.
Podatke o izvajanju s statutom določenega
društvenega (izobraževalnega) programa dobimo
tudi iz obvestil o prireditvah (dnevni red), ki so jih
morala društva pošiljati oblastnim organom in iz
časopisov v katerih so društva obveščala svoje čla-
ne in eventuelno tudi nečlane kadar so orga-
nizirala prireditev namenjeno širšemu sloju ob-
činstva (razstave, predavanja, plesi...).
Zal vsi ti navedeni viri niso ohranjeni v celoti,
in tudi tisti, ki so se kolikor toliko ohranili (ča-
sopisi), ne zajemajo vseh akcij posameznega
društva. Tako lahko v tem prispevku podam le
okvirni vpogled v izobraževalno delovanje neka-
terih društev na podlagi statutov in obstoječih
drugih virov.
Splošno izobraževalna društva
Narodna čitalnica v Celju
Celjska čitalnica je bila ustanovljena spomladi
1862. leta in je na binkoštni ponedeljek priredila
svojo prvo "besedo". V uvodnem govoru je ta-
kratni predsednik seznanil navzoče, da ima čital-
nica trenutno 130 članov, med katerimi je bilo tudi
precej predstavnikov kmečkega stanu. Med pred-
stavitvijo dejavnosti čitalnice je posebej poudaril
izobraževalni moment, kajti:"... ona bode slovenski
jezik popravljala, izobraženost iz mesta v vasi raz-
peljevala.... Izobraženost je izvor narodnega bla-
gostanja..."''
Na prvi odborovi seji 23. marca so se dogovorili
katere časopise bodo naročili in sestavili čitalniški
red, ki naj bi v bodoče urejal čitanje in izposojo
časopisov ter knjig: "Potem je sklenjeno bilo:
Čitavni red /Leseordnung/ ustanoviti, po kterem bi
imel vsak društveruk pri čitanju in izposojevanju
časopisov in društvenih knjig na tanko se ravnati.
Da bo vsakemu udu znan, naj se, v slovenskem in
nemškem jeziku pisan, v čitavnični veliki sobi na
steno obesi ali prilepi."^
Odbor je najprej poskrbel za kulturno zabavni
del dejavnosti - zbral je pevce in organiziral pev-
ske vaje; obenem pa je tudi začel urejati knjižnico
- kupil je Wolfov nemško-slovenski slovar, zbral
nekaj knjig in naročil časopise.
Čitalnica je bUa prvenstveno namenjena dru-
žabnemu življenju - organizirala je kulturno za-
bavne prireditve in imela urejeno knjižnico za
samoizobraževanje članov.
Druženju in izobraževanju so bile po sklepu
odbora namenjene posebne prireditve - imenovane
male skupščine, kar lahko preberemo tudi v prvi
točki zapisnika z dne 4. maja 1862 leta, ki pravi:
"Vsim čč. gg. društvenikom se naznanja, da je od-
bor odločil, vsaki torek zvečer male skupščine
držati, v ktere bi čč. udje pridno naj se zbirali,
pretresali to ali uno reč in mnenje, se pogovarjali o
znanstvenih, zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih
narodnih, se ve da ne političnih zadevah in
predmetih, pevali, igrali ali drugače kratkočasili se
i.t.d."9
Ivan Prijatelj Slovenska kullurnopolilična in slovstvena
zgodovina 1848 - 1895, DZS 1955, knjiga II, str. 159.
^   ZAC, fond Narodna čitalnica v Celju (N. č.), zap. 23/3-
1862.
9   ZAC, N.Č., zap. 4/5-1862.
62
45
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Leta 1863 so primorske čitalnice med prvimi
začele s poljudnimi predavanji - Klavžar je pre-
daval o telegrafiji, dr. Lavrič pa o tem, kako naj bi
vsa slovenska dežela postala učilnica slovenske
slovnice in slovstva ter o pomenu narodne
pesmi.
2. februarja 1863 leta so celjski čitalničarji pro-
slavili Vodnikov spomin s predavanjem društ-
venega tajnika Krušiča o Vodnikovih zaslugah za
slovenski jezik in literaturo. Ob obletnici čitalnice
pa je predaval Davorin Trstenjak o usodi jezi-
kov."
V glavnem se je celjska čitalnica bolj posvečala
kulturnim in družabnim prireditvam, nabavljanju
knjig ter naročanju časopisov in je bilo izo-
braževanje prepuščeno bolj samoiniciativi vsakega
posameznika, kot pa vodeno organizirano.
Za leto 1863 so naročili naslednje časopise:
Presse, Neue Nachrichten, 11 Nationale, Hlas, Gla-
sonoša, Stimmen aus Innerösterreich, Corres-
pondent, Naprej in Danica slovenska. Stare časo-
pise so na licitaciji prodali, da so dobili nekaj
sredstev za plačilo tekoče naročnine.^^
Čitalniške prireditve so bile organizirane le za
člane čitalnice, ki so lahko s seboj na čitalniško
prireditev ali v čitalnico pripeljali (vpeljevali - po
točki 4 čitalniških pravil) tiste izobražene tujce (tu
ne gre za prave tujce, ampak za ljudi, ki niso bUi
doma iz Celja, kar se vidi iz pojasnila v zapisniku
ene od naslednjih odborovih sej, na kateri so se
odločili, da besedo tujci v statutu zamenjajo z
izrazom ljudje), ki niso stanovali v Celju.^^
Pri izobraževanju je skušal čitalniški odbor
pomagati članom z organiziranjem raznih tečajev.
Za začetek se je odločil orardzirati tečaj za slo-
venski jezik in slovensko stenografijo,^** vendar pa
iz nadalnjih zapisnikov odbora ni razvidno ali je
bil predvideni tečaj speljan oziroma, če se je sploh
začel.
Tako so bili za izobraževanje v glavnem na
razpolago časopisi in knjige; knjižnično gradivo so
izposojali dvakrat tedensko. Konec leta 1864 je
imela čitalnica 280 knjig, leta 1865 jih je na novo
pridobila 168 (66 jih je čitalnici poklonil g. Arko, 17
g. dr. Kočevar in 85 je bilo kupljenih.^5
Delovanje čitalnice v teh prvih letih najbolje
ponazarja poročilo dr. Kočevarja na seji odbora
konec leta 1868, v katerem jasno nakaže dvojno
nalogo čitalnice - kot navaja zapisnik:"... On kaže,
da je bila zmiraj glavna skrb odbora sedanjega
dopolniti dvojni namen čitalnice - po katerem bi
|0 I. Prijatelj nav. delo, knjiga II, str. 170.
I. Prijatelj nav. delo, knjiga II, str. 170.
II ZAC, N.Č., zap. 15/3-1863.
|3 ZAC, N.č, zap. 17/1-1864 in 26/12-1865.
I* ZAC, N.Č., zap. 8/10-1864.
ZAC, N.č., zap. 26/12-1865.
bila čitalnica društvenikom prvič podučevna in ko-
ristna. Drugič ugodna in prijetna. Kar se tiče prve-
ga namena naročevali so se najprimernejši časopisi
in kupovale bukve, kolikor so dopuščale denarne
razmere... Govornik obžaluje, da se je opustila
hvalevredna navada, po kateri so se zbrali člani
vsaki teden in čitali knjige - vpeljavo tega se
naloži novemu odboru. Ker si je bil odbor zvest,
da nobena reč ne pospešuje bolj napredka ma-
ternega jezika nego dramatične igre, skrbel je za
to, da se je vsaj tri igre spravilo na oder..."^^
Začetnemu navdušenju je sledila stagnacija.
Člani so zapuščali čitalnico in pevski zbor je bil
razpuščen. Vendar pa čitalniški odbor ni obupal, z
novim poletom je nastopil v poznih osemdesetih
in na začetku devetdesetih let.
Leta 1879 so bila sprejeta in potrjena nova
pravila o delovanju čitalnice, ki pa še niso vklju-
čevala poljudno znanstvenih predavanj. Namen
čitalnice je bil pospeševati omiko in društveno
življenje s čitanjem časopisov in knjig, pisanih v
slovanskih in tudi drugih jezikih in z druženjem
na kultunih ter zabavnih prireditvah. Pravice čla-
nov so bile, da čitajo časopise in knjige ter
obiskujejo čitalniške prireditve ('biesede", plese,
igre...). Da bi odbor kar najhitreje dosegel pred-
pisani namen, je najprej poskusil na novo orga-
nizirati pevski zbor. Pospešeno kulturno in za-
bavno delovanje naj bi pridobilo nazaj stare in
privabilo nove člane, kajti sredi leta 1881 je bilo v
čitalnici le še 30 članov, na jesen pa jih je pri-
stopilo še 8. Knjižnica je imela 704 knjige, od teh
je v tem letu nabavila le tri. Naročeni so bili
naslednji časopisi: Slovenski narod, Slovenski gos-
podar. Novice, Politik, Tribüne, Vrtec, Zvon, Kres,
Fliegende Blätter, Pozor, Edinost, Soča, Vaterland,
Slovenec, Popotnik, Südsteirische Post. Ponovno so
bili vpeljani tihi večeri (igranje taroka).
Sredi devetdesetih let so se čedalje glasneje
slišale zahteve društvenikov po znanstvenih pre-
davanjih, ki naj bi bila organizirana v okviru
čitalnice. Na zahtevo odbornika Rančigaja, da bi se
v pustnem času prirejala poučna in zabavna pre-
davanja, je odbor sklenil: "Misel se vsestransko
odobrava, vendar se povdarja, da bode težko pri-
dobiti sposobnih moči. Veseličnemu odseku se
naroči, naj skuša pridobiti za to sposobne moči."^^
Vendar pa stvari niso stekle tako, kot si je
čitalniški odbor želel in še kar nekaj let se je moral
ubadati s poskusi orgniziranja predavanj in usta-
navljanja lastnega pevskega zbora (zatikalo se je
pri pevovodji).
Leta 1896. se je čitalnica preselila v novo-
zgrajeni Narodni dom, kjer so dobila svoj prostor
1^ ZAC, N.č, zap. 27/12-1868.
17 ZAC, N.Č., zap. 30/10-1881.
18 ZAC, N.Č., zap. 30/11-1894.
63
12 KRONIKA
45
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1997
tudi nekatera druga slovenska društva. Kmalu po
preselitvi so bila sprejeta in potrjena nova čital-
niška pravila - kot sredstvo za doseganje društ-
venih ciljev, so bila poleg čitanja časopisov in
knjig, vključena še predavanja in govori. Čitalnica
je razširila svojo dejavnost še na gostinstvo in
odprla za svoje člane kavamico.^^
Čitalniško delovanje je s tem dobilo nov elan in
leta 1900 je čitalnica imela 156 rednih in 20 zu-
nanjih članov. Svoje delovanje je popestrila tudi z
organizacijo izletov - tako so ŠU čitalničarji v Lju-
bljano, kjer so si ogledali umetniško razstavo. To
leto je uspešno stekel tudi tečaj ruskega jezika, ki
ga je poučeval g. Cizej, sicer trgovec, ki je dalj časa
živel v Rusiji in je "dobro obvladal ta slovanski
jezik". Tečaj je bil enkrat tedensko v društvenih
prostorih. Knjižnica se je v tekočem letu povečala
za 60 knjig in čitalnica je imela naročenih 40
različnih časopisov in revij. Tudi izposoja knjig je
narasla - izposojenih je bilo 82 knjig več kot
preteklo leto.^'^
Junija 1901 leta so po nasvetu dr. Ravnikarja
končali s tečajem ruščine.^^
O izobraževalnem delu čitalnice leta 1901 in o
uspehu jezikovnega tečaja zvemo iz zapisnika
občnega zbora naslednje: "V splošnem trudil se je
odbor..., skušal v prvi vrsti delati na to, da dosega
društvo glavni svoj namen, pospeševati namreč na
narodni podlagi omiko in družbeno življenje s
čitanjem časopisov in knjig.
Poduk v ruščini trajal je do 26. 6. 1901. Vaje so
bile posebno v začetku jako dobro obiskane, po-
zneje se je navdušenje ohladilo, vendar smemo
konštatirati, da je odbor tudi v tem oziru dosegel
svoj namen in svoj uspeh ter nudil članom priliko
se učiti tega velevažnega svetovnega jezika in sku-
šal na ta način ustreči vsestranskim željam društ-
venikov."^^
Naslednje leto (1902) odboru ni uspelo zbrati
dovolj prijav za tečaj ruščine. So pa čitalničarji to-
liko bolj segali po literaturi, zlasti po knjigah -
posebno so se pri tem izkazale ženske. Na seji
občnega zbora so razpravljali med drugim hjdi o
tem, da bi bilo dobro, če bi društveniki kakšno
knjigo dvakrat prebrali, ker je: "vedno z novim
berilom težko postreči." Na predlog dr. Schwaba so
ponovno obravnavali vpeljavo znanstvenih pre-
davanj in ob tem odprli vprašanje zunanjih sode-
lavcev - profesorjev in drugih stiokovnjakov.23
Leta 1903 je poučeval ruščino dr. Gvidon
Semec in za svoje delo najel malo čitalnično dvo-
rano. Čitalnica je imela tekoče leto naročenih 41
časopisov in revij, od tega 11 dnevnikov; 24 je bilo
slovenskih, 4 hrvaški, 1 češki, 2 ruska, 10 nemških;
po vsebini je bilo 20 političnih, 19 beletristično
poučnih in 2 humoristična. Knjižnica je bila boga-
tejša za 49 knjig in 21 vezanih letnikov časo-
pisov.^
Na občnem zboru novembra 1905 leta so na
predlog dr. Antona Schwaba sklenili storiti vse
potrebno za vpeljavo znanstvenih predavanj. Prvo
predavanje je prevzel dr. Vekoslav Kukovec, ki je
govoril o nastanku kapitala in obresti. Predavanje
je bilo 17. februarja 1906. leta v veliki dvorani
Narodnega doma. Po predavanju je bil ples.
Vabljeni so bili tudi družinski člani čitalničarjev in
po članih vpeljani gostje. Kljub široko zastavljeni
akciji, je bila udeležba slaba; vzrok naj bi bila
premajhna reklama.^^
Leta 1906 se je začela čitalnica bolj odpirati
navzven - med drugim so precej razpravljali o
odprtju javne ljudske knjižnice in sklenili, da bodo
najprej pospešeno zbirali knjižno gradivo. Vedno
znova pa je bilo aktualno tudi vprašanje poljudnih
predavanj, ki nekako niso hotela prav zaživeti,
zato je odbor tokrat zastavil akcijo drugače - skle-
nil je zbrati vse zainteresirane in se z njimi pogo-
voriti.26 Povabilu se je odzvalo 20 potencialnih
predavateljev. Po daljši razpravi so izvolili poseben
odsek, kateremu je društvo prepustilo nadaljne
akcije. V odsek so bili izvoljeni: učitelj Levstik, dr.
Fermevc, dr. Schwab, dr. Dolar in urednik Do-
movine Spidler Vekoslav. Ob enem je odbor ta
večer sprejel cca 20 prijav za predavanja.^'' Vendar
pa kljub začetnemu elanu ni sledila nobena
konkretna akcija in zopet je prišlo vprašanje jav-
nih predavanj na dnevni red občnega zbora
čitalničarjev. "Tajnik pojasnjuje kaj je z lani volje-
nim odsekom in pravi, da je tieba na vsak način
misel oživeti in čim prej začeti s predavanji. Ob
enem pa bo treba misliti tudi na priprave, da se
vršijo tudi v okolici v primernem času poljudna
predavanja. Sklene se še enkrat pozvati one
gospode, ki so predavanja obljubili in ki se za
stvar zanimajo na sestanek.
Naprosi naj se tudi vseučiUški prof. dr. Murko,
da pride kdaj predavat. Istotako g. ing. Ljupša iz
Ormoža in g. Ražun, fotograf v Litiji, da priredi
kak projekcijski večer."^
Konec leta 1906 je začela poslovati ljudska knjiž-
nica, v kateri so si lahko izposojali knjige tudi nečla-
ni. Prva leta delovanja je bila izposoja brezplačna.^^
Leta 1907 sta pod pokroviteljstvom čitalnice
11 ZAC, N.Č., zap. 29/10-1896.
20 ZAC, N.Č., zap. 26/11-1900.
21 ZAC, N.č„ zap. 25/6-1901.
22 ZAC, N.Č., zap. 22/11-1901.
23 ZAC, N.Č., zap. 22/11-1902.
24 ZAC, N.č, zap. 18/11-1903.
25 ZAC, N.Č., zap. 8/2-1906 in 21/2-1906.
26 ZAC, N.Č., zap. 6/3-1906.
27 ZAC, N.Č., zap. 27/3-1906.
28 ZAC, N.Č., zap. 24/11-1906
29 ZAC, N.Č., zap. 19/12-1906.
64
45_
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
predavala dr. Schwab o bakteriologiji in član
ljubljanske akademije Rasto Pustolemšek o svojem
potovanju po Srbiji in Bolgariji.^0
Ljudska knjižnica, ki jo je vodil prof. Dolar, je
žela prav lepe uspehe in na občnem zboru
novembra 1909. leta je bilo zapisano: 'Tako težko
je prodrlo pred leti naziranje, da se osnuje v
čitalnici javna ljudska knjižnica, ki bode vsem
brezplačno pristopna. Danes pa vidimo koliko
dobrega ustvarjajo te knjige med slovenskim
celjskim življem; zlasti med naraščajem iz mesta in
okolice - ljudje so se navadili citati in hoditi po
knjige tu sem v Narodni dom in ta institucija
mora ostati in se še izpopolniti.
G. dr. Janko Semec priporoča, da bi se pobirali
posebni prispevki od čitalničarjev za ljudsko
knjižnico, ki zahteva vedno novih knjig, ako naj
ima trajno vrednost."^!
Leta 1912 je čitalnica praznovala petdesetletnico
svojega delovanja - o njeni zgodovini je spre-
govoril Ivan Prekoršek.
Čitalnica je tudi v poznejših letih posvečala
največ pozornosti ljudski knjižnici, ob enem pa še
vedno poskušala spraviti v tek poljudna pre-
davanja - stvari se je tokrat lotila na nov, ljudem
bolj privlačen naän, ki naj bi ob enem dvignil tudi
nivo družabnega življenja v čitalnici, in sicer s
prirejanjem čajnih večerov ter v sklopu teh z
organiziranjem poljudno znanstvenih predavanj.
14. decembra je bil prvi tak večer na katerem je
predaval je vseučilišld docent dr. Rostohar.^^
Med prvo svetovno vojno je čitalnica delovala
v omejenem obsegu. Stanje nazorno prikazuje za-
pisnik občnega zbora konec leta 1916, ki pravi: "V
preteklem vojnem letu čitalnica vsled razmer ni
dosti delovala. Veselice niso bile na mestu; za pre-
davanja ni bilo ne predavateljev, ne obanstva,
prostori društva so služili za bolnišnico, društvo se
je moralo zadovoljiti s prostorom v gostilni, kjer so
biH na razpolago časopisi."^'^
Po končani vojni je čitalnica naredila bilanco in
ugotovila, da je število člano padlo na 38 (34
rednih, 1 častni in 3 zunanji).^ in da je knjižnica v
slabem stanju; knjižničar prof. Kmet je sicer knjiž-
nico uredil, vendar je bil mnenja, da je v njej vse
preveč čisto strokovne literature, ki bi po nje-
govem bolj spadala v "študijske" knjižnice.-^^
Delo čitalnice po prvi svetovni vojni je slonelo
na bogati knjižnični dejavnosti vse do leta 1927, ko
je bila v Celju ustanovljena mestna knjižnica, ki je
nadaljevala   kulturno   izobraževalno   poslanstvo
?0 ZAC, N.č, zap. 16/11-1907.
11 ZAC, N.č, zap. 13/11-1909.
II ZAC, N.Č., zap. 28/11-1913 in 28/11-1914.
33 ZAC, N.Č., zap. 21/12-1916.
34 ZAC, N.č, zap. 28/12-1918.
35 ZAC, N.č, zap. 19/9-1919.
Čitalniške knjižnice. Knjige so glede na vsebino
razdelili zainteresiranim - dobile so jih: učiteljska
knjižnica (pedagoške). Planinsko društvo (pla-
ninsko slovstvo), Vseučiliška knjižnica v Ljubljani
(ruske) in Mestna knjižnica v Celju (ostale - cca
1300 naslovov).36
Bralna društva
Konec 19. stol so pospešeno ustanavljali bralna
društva, katerih namen je bil "izobraževati ljudstvo
z dobrimi knjigami in primernimi predavanji".37
Na njihovo ustanavljanje je pozival Slovenski gos-
podar leta 1874: "Vsak gospodar ve in je prepričan,
da se mora njiva ob pravem času obsejati, ako
hoče ob svojem času kaj požeti. Vse to je treba
gojiti, obdelati - brez truda ni nič. Vse to velja tudi
za duševno polje....
Pri Slovencih se je na duševnem polju premalo
delalo.
Zbudimo se tedaj! in očedimo ostudni plevel iz
duševnega polja, obsejmo ga s čisto pšenico mod-
rosti in čednosti, pišimo podučne knjige, pod-
pirajmo in berimo podučne in dobre časnike....
ustanovimo v ta namen bralna društva....
Takova društva bodo "velika šola" za ves
narod."38
Da bi olajšali ustanavljanje bralnih društev tudi
s pravne strani, je bil članku priložen vzorec statuta.
Bralna društva so v glavnem poskrbela za
primerno čtivo in so bila najbolj razširjena oblika
splošno izobraževalnih društev.
Klub slovenskih naprednih akademikov v
Celju
V zadnjih letih 19. stoletja je nastalo med slo-
venskimi visokošolci novo gibanje. Porajale so se
nove ideje in struje in rojevala so se akademska
društva.
Aprila 1907. leta so juristi Šandor, Hrašovec,
Vrečko in Krajnc ustanovili v Celju odsek celjskih
akademikov, katerega glavna naloga je bila podpi-
ranje in ustanavljanje ljudskih knjižnic na Štajers-
kem in Koroškem - torej tam, kjer so čutili, da je
slovenstvo ogroženo. V začetku je odsek deloval
tako, da je apeliral na ljudi naj prispevajo knjige ali
denar za podporo že delujočih in ustanavljanje
novih ljudskih knjižnic. Že konec leta 1907 pa se je
odločil, da svojo delo zastavi širše in ustanovi
društvo - izvolil je pripravljalni odbor, ki je imel
nalogo, da sestavi pravila in poskrbi za ustanovitev
društva. Pravila so bila potrjena 13. maja 1908. leta
36 ZAC, N.Č., zap. 28/12-1927.
3" ZAC, fond Občina Celje-okolica, XXXIII/14.
38 Slovenski gospodar (SI. g.), lelnik VIII, šl. 14, sir.
125/126.
65
12 KRONIKA
45
časopis za slovensko krajevno zgodovino
1997
in 17. julija je bil ustanovni občni zbor v mali
dvorani Narodnega doma. Z ustanovitvijo društva
je delo potekalo bolj načrtno in sistematično.
Namen društva je bil:
- združevanje celjskih slovenskih naprednih
akademikov,
- pospeševanje prijateljstva med njimi in
- širjenje izobrazbe med vsemi sloji slovenskega
življa, ki mu je potrebno vcepiti pravo narodno
zavest in ga združevati v plemenitem dru-
žabnem življenju.
Število klubašev je bilo majhno, njihovo delo-
vanje pa je bilo složno in uspešno. Da so lahko
nemoteno delovali, je moral klub ohraniti svoj
ferijalni značaj, ob tem pa se ni "izneveril vzvi-
šenim nalogam na polju ljudske prosvete". Orga-
niziral je zbiranje denarja, s katerim je podpiral
Ciril - Metodovo družbo, knjižnice, sokolske domo-
ve in dijaške kuhinje. Klubaši so nastopali pri raz-
nih društvenih prireditvah po slovenskih deželah
kot predavatelji in govorniki. S pomočjo Kluba je
bilo ustanovljenih več ljudskih knjižnic: leta 1909 v
Gaberjih (Celje) in v Laškem, 1911 v Zidanem
mostu, 1912 v Rogatcu in 1913 v Velenju. Öani so
priredili več poljudnih predavanj in organizirali
dva tečaja slovenščine in tečaj češčine.
Med prvo svetovno vojno Klub ni deloval. Po
vojni pa so ga hoteli razpustiti, ker kot narodno
obrambna organizacija na tem področju ni bil več
potreben, vendar se je še obdržal in posvetil svoje
narodno obrabno delovanje Koroški.^^
Delavsko podporno društvo
Delavsko podporno društvo s sedežem v Celju
je s svojim delovanjem segalo tudi v ostale slo-
venske pokrajine. Osnovano je bilo na katoliško
narodni podlagi. Namen društva je bil:
- pospeševati verski, duševni in gmotni napredek
delavcev,
- pomagati bolnim in pomoči potrebnim članom,
*   gojiti domoljubje in narodno zavest svojih
članov.
Da je društvo doseglo svoj, s statutom (3/10-
1897) določen, namen, je:
- organiziralo javne shode,
- prirejalo strokovna predavanja s poudarkom na
temah, ki so se ukvarjale z delavsko proble-
matiko,
- organiziralo večerne zabave in poučne društ-
vene shode,
- uredilo društveno čitalnico in knjižnico ter tako
poskrbelo za razširjanje primernih spisov ter
verodostojne politične in strokovne literature.
Čeprav je društvo nosilo naziv delavsko, so se
lahko v njem zbirali vsi, ne glede na stan in spol;
še posebno so bili dobrodošli kmetje.^O
Casino
Prvotno je društvo skrbelo le za družabno
življenje svojih članov. Leta 1877 pa se je novi
odbor odločil, da svoje delovanje popestri z
družinskimi in pogovornimi večeri, ki so bili na-
menjeni kulturno izobraževalnemu delu društva.^^
Na prvem takem srečanju je predaval dr. Riedl, na
drugem je gimazijski profesor dr. Riebenberger
obravnaval pevce in pesnike ljubezenskih pesmi,
ki so nastopali po nemških dvorih od 12. do 14.
stoletja, s posebnim poudarkom na življenju in
delu Walnerja von der Vogelweide in na tretjem je
prof. Deschmann razpravljal o toploti.^^
Leta 1878. je bilo predavanje prof. Mareka z
naslovom Preko dela do znanja in preko znanja
do razumevanja narave.^^ Nato je sledilo nekaj-
letno izobraževalno zatišje, ko je društvo skrbelo
predvsem za družabnost (petje, deklamacije, plesi
...). Tako je bilo do leta 1883 izpeljano samo eno
pomembnejše predavanje, in sicer februarja 1880,
ko je nastopil dr. vitez von Vicenti s potopisno
etnološko razpravo. Svoje izvajanje je specialno
prilagodil poslušalcem in poskrbel, da so se se-
znanili z orientom na osnovi njegovih osebnih
izkušenj. Predavatelj je namreč več let živel v
Egiptu, Aziji in Mali Aziji; prepotoval je arabske
puščave in dolino Eufrata. Govoril je tekoče
arabsko in grško, nekoliko slabše pa perzijsko in
turško. Vicentijevo potovanje je bilo namenjeno
proučevanju jezikov. Svoje znanje o deželah,
ljudeh in njihovi kulturi je opisal v več romanih in
novelah.^'*
Leta 1883 je društvo poskušalo popestriti de-
javnost in znova vpeljati konverzacijske večere ter s
tem pridobiti nove člane; za začetek je nastopil
prof. Deschmann, ki je govoril o elektriki in prav
posebej natančno razložil telefonijo. Svoja izvajanja
je popestril s številnimi demonstracijami.^^
Naslednje predavanje je imel prof. Gubo, ki je
razložil vsebino in razvoj junaške pesmi, poudarek
je bil na nemški srednjeveški pesnitvi o Nibe-
lungih.46
V naslednjih letih je društvo delovalo bolj na
narodno obrambnem kot pa na izobraževalnem
področju.
39 Nova doba, št. 102, 7/9-1922).
4" ZAC, MOC I, fasc. 80, št. 8781).
41 Cillier Zeitung (C. Z.), Celjski časopis 20/2-1877, št. 22.
42 C. Z. 27/3-1877, št. 37.
43 C. Z. 12/5-1878, št. 38.
44 C. Z. 22/2-1880, šl, 16 in 29/2-1880, št. 18).
45 Deutsche Wacht (D. W.), Nemška straža 11/11-1883, št.
90 in 18/11-1883, šl. 92.
46 D.W. 16/12-1883, št. 100.
66
45
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Planinska društva
Statut Planinskega in gozdno gospodarskega
društva za Štajersko iz leta 1872, ki je imelo svoj
sedež v Gradcu in je delovalo tudi na celjskem
področju, je imel v svojem programu med drugim
dvig planinskega in gozdnega gospodarstva, kar
naj bi društvo doseglo z zborovanji in ekskurzi-
jami članov, predavanji, razmnoževanjem kvalitet-
nih strokovnih publikacij in objavo priznanih del z
alpsko in gozdno gospodarsko problematiko.47
Nekoliko pozneje ustanovljeno Savinjsko pla-
ninsko društvo s sedežem v Celju je vzelo za vzo-
rec pri sestavljanju svojega statuta zgoraj omenjeni
statut in ga dopolnilo glede na področje delo-
vanja.48
Planinsko društvo je združevalo prijatelje na-
rave in planin; prirejalo izlete in skrbelo za pla-
ninske poti. Organiziralo poučne izlete v planine
in predavanja posameznih planincev o gorskih
izletih in vrhovih. Zbiralo je denar za urejanje
planinskih in izletniških postojank. Posamezne na-
ravne zanimivosti so opisovali in izdajali brošure,
ki so bile dostopne tudi nečlanom - tako npr. je
prof. Reibenschuch opisal podzemeljske jame na
žalskem področju in dal 100 izvodov brošure na
razpolago Savinjskemu planinskemu društvu.^^
Celjski Sokol
Sokol je bil v bistvu športno društvo, katerega
glavni namen je bil dajati priložnost in spodbudo
za pravilne telesne vaje. V statutu iz leta 1890 še ni
vključen širši izobraževalni program; društvo naj bi
poskrbelo le za telovadnico in strokovno usposob-
ljene telovadne učitelje, organiziralo javne telovad-
ne nastope, izlete in kulturno zabavne društvene
prireditve s petjem, gledališkimi igrami in plesom.
Statut iz leta 1903 je že nekoliko bolj izobra-
ževalno in tudi nacionalno obarvan, kajti posebej
je poudarjeno, da je društveni namen krepitev
telesnih in duševnih moči v slovenskem ljudstvu.
Da bi ta namen doseglo je društvo:
- organiziralo društvene in javne telesne vaje...,
- prirejalo, izlete, zabave in veselice,
- organiziralo predavanja, razprave, razmnože-
valo brošure in letake, ki so se ukvarjali z teles-
no vzgojo ter poskrbelo za društveno knjiž-
nico.^O
f ZAC, MOC I, fasc. 17.
48 C. Z. 5/8-1877, šl. 75.
f C. Z. 4/7-1880, šl.54).
50 ZAC, Stalut sokolskega društva za leto 1879 in 1903.
Praktično izobraževalna društva
Prostovoljno gasilsko društvo
Celjsko gasilsko društvo je v statutu 6. feb-
ruarja leta 1895. zapisalo, da gre za zaključeno
društvo, ki ga je ustanovila mestna občina in zato
je tudi njej odgovorno za svoje delo. Glavni
namen društva je bil preprečevanje škode, ki bi
lahko nastala zaradi požara. Za izpolnjevanje take
naloge so lahko skrbeli le disciplinirani, teoretično
in praktično usposobljeni gasilci.^l
Člani tega društva so morali obvladati določena
znanja in spretnosti, da so lahko izpolnjevali pra-
vila. Izobraževanje s pomočjo literature, predavanj
in praktičnih vaj je bilo obvezno za vse člane. Širše
je društvo delovalo le s prosvetljevanjem ljudi. S
svojimi akcijami jih je seznanjalo s pomočjo časo-
pisov in na svojih prireditvah. Glavni namen
prireditev je bil pridobivanje dodatnih sredstev,
potrebnih za gasilsko opremo.
Čebelarsko društvo
Na pobudo učiteljev Kresnika in Weissa, ki sta
poučevala na deški mestni šoli, je bilo v Celju leta
1876 ustanovljeno čebelarsko društvo. Glavni na-
men društva je bilo združevanje čebelarjev in
ljubiteljev čebel ter popularizacija te kmetijske de-
javnosti med ljudstvom. V tem času je na celot-
nem področju Štajerske (slovenskem in avstrijskem
delu dežele) delovalo 6 čebelarskih društev, ki so
bUa med seboj povezana v zvezo. Celjska podruž-
nica je štela 120 članov, zveza pa 600.
Društvo je imelo svoj čebelnjak pod Miklavžkim
hribom; ob njem so člani organizirali predavanja, ki
jih je navadno spremljal praktičen prikaz dela s
čebelami in uporaba posameznih predmetov. Panji
so büi narejeni po najnovejši (dzierdzonovi) metodi,
ki je imela več pomembnih prednosti:
- vsako bolezen čebel so lahko pravočasno od-
krili,
- lahko so delali umetne roje,
- lahko so gojili matice,
- točenje medu je bilo bolj enostavno.
O načinu izobraževanja in njegovem pomenu
je pisal Slovenski gospodar leta 1878: "O čebeloreji
se je že mnogo pisalo, toda kaj pomaga mrtva
črka; zato je tudi naše društvo že v kratkem času
svojega obstanka si prizadevalo, prikazati prak-
tično vrednost iznajdb v čebeloreji in so bili v ta
namen društveni shodi v Šentjurju, Galiciji in
celjski okolici...."52
Društvo je prirejalo izobraževalne shode, na
51 ZAC, MOC I, fasc. 71.
52 SI. g. 14/3-1878, letnik XII, št. 11, str. 88.
67
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
45
1997
katerih je seznanjalo svoje člane z najnovejšimi
dognanji pri vzreji čebel in populariziralo dejav-
nost med nečlani. Organizirali so razstave, na ka-
terih so predstavljali delo s čebelami in čebelje
proizvode. Jezik predavanja je bil prilagojen poslu-
šalcem - ker je bilo večina predavanj na podeželju
(v bližnji in daljni celjski okolici), so bila pre-
davanja večinoma v slovenskem jeziku. Društvo je
imelo tudi svojega potovalnega učitelja Matevža
Kresnika, ki je marljivo spremljal razvoj čebeloreje
in svoje znanje prenašal na člane in tudi nečlane.
Sodelovanje drušev v zvezi je bilo dokaj ak-
tivno. 3. aprila 1877. leta je celjsko čebelarsko
društvo organiziralo strokovni izlet v Leibnitz, kjer
so se srečali s tamkajšnimi čebelarji in si izmenjali
izkušnje. Zbranim sta predavala Matevž Krcsnik iz
Celja o prednosti dzierdzonovih panjev in Mayer
iz Gleisdorfa o umetni toploti. Na ogled so bili
tudi razni predmeti in priprave, ki so jih upo-
rabljali napredni čebelarji - njihovo uporabo in
pomen so razložili Schoper, Kresnik in Ortner.^^
Februarja leta 1878. je bila v sklopu občnega
zbora čebelarska razstava v gostišču Pri belem volu
v Celju. Razstavljeni so bili izdelki iz medu in
voska (drobno pecivo, torte, potice, zvitki, voščeni
zvitki, sveče, medeno vino). Čebelarski učitelj Ma-
tevž Kresnik pa je obiskovalcem razložil izdelo-
vanje razstavljenih predmetov.54
Junija istega leta je društvo organiziralo splošno
izobraževalni izlet v Šmartno v Rožni dolini, kjer
se je zbralo 150 ljudi "od blizu in daleč". Po kraj-
šem nagovoru gospoda Gabrška je zbranim kme-
tom predaval Matevž Kresnik o čebeloreji in prak-
tično prikazal čebelarjenje z dzierdzonovimi panji.
"Kme^e so z zanimanjem poslušali in veliko spra-
ševali".55
Čebelarsko društvo je zelo uspešno delovalo in
ustanovljenih je bilo več podružnic - med njimi
tudi Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino
(leta 1906), ki je delovala na podoben način kot
celjsko čebelarsko društvo - pomagala je svojim
članom in tudi nečlanom pri reji čebel z nasveti in
materialom; prirejala je predavanja in imela svo-
jega potovalnega učitelja g. Jurančiča.^^
Čebelarska društva so bila ena od izredno
aktivnih in uspešno delujočih društev. Njihovo de-
lovanje je zelo pomembno za razvoj in napredek
čebelarstva pri nas.
53 C. Z. 8/4-1877, št. 42.
54 SI. g. 14/3-1878, letnik XII, šl. 11, str. 88.
55 C. Z. 20/6-1878, št. 49.
56 ZAC, fond Občina Celje-okolica, XXXIII/10.
Strokovno izobraževalna društva
Učiteljska društva
Celjsko učiteljsko društvo, ki je bilo usta-
novljeno leta 1870, je poskušalo skrbeti za napre-
dek učne metode in razvoj pouka. Osnovano je
bilo na strokovni podlagi in s statutom je bilo
urejeno tudi jezikovno vprašanje - člani so lahko
razpravljali v jeziku, ki so si ga sami izbrali. Po-
samezne obravnavane tematike pa so tako ali tako
same po sebi narekovale uporabo ustreznega jezi-
ka, med drugim tudi zaradi lažjega razumevanja
in poznejšega podajanja snovi pri pouku. Glavni
namen društva je torej bil, da so člani osvojili
dodatna znanja in se am bolj usposobili za
vzgajanje in izobraževanje.5''
Društvo je organiziralo strokovna predavanja
lastnih članov in zunanjih strokovnjakov na ka-
terih so obravnavali problematiko vzgoje in izobra-
ževanja.
V času ko je društvo delovalo se je tako
zvrstilo več predavanj:
- Johanna Rankel je na osnovi osebnih izkušenj
pripravila predavanje o šolski disciplini pri ka-
teri igra pomembno vlogo učiteljeva avtori-
teta.58
- O logiki je govoril Miklavc, ki je na osnovi
lastnih izkušenj in iz življenja vzetih primerov
v lahko razumljivi obliki prikazal in razložil
pojem kot tak in podal praktične napotke za
uporabo logike pri pouku.^^
- Jezikovno problematiko slovenščine sta obrav-
navala Jarc (glagol, samostalnik, enostavni sta-
vek ...) in Lopan (zaimek, glagol...)60
- Matematičnim vprašanjem sta se posvečala Bo-
bisut (O nazornih sredstvih pri pouku mate-
matike v nižjih razredih osnovne šole, O eno-
stavnih in decimalnih ulomkih....) in Miklavc
(Kako geometrično oblikoslovje obravnavati v
ljudski šoli).6l
- Miklavc je predaval tudi o fizikalnih pojavih (o
elektriki in podajanju te snovi v šoli; pre-
davanje so spremljali poskusi s pripravami, ki
jih je g. Miklavc naredil sam).
- O telefoniji je razpravljal Weiß na učiteljskem
zborovanju v Hrastniku.^^
- O naravoslovnih in zerttljepisnih vprašanjih sta
predavala Lopan (Kako lahko domače okolje
uporabimo pri pouku prirodopisa in zemljepisa,
57 C. Z. 15/11-1877, št. 104 in 9/12-1877, šl. 111.
58 C. Z. 10/5-1877, št. 50.
59 C. Z. 10/11-1878, šl. 90.
60 C. Z. 10/5-1877, št. 50 in 11/8-1878, šl. 64 ler 9/12-1878, št.
99.
61 C. Z. 10/2-1878, št. 12 in 10/4-1881, šl. 29 ler 5/5-1878, št.
62 C. Z. 10/5-1877, šl. 50 in 2/6-1878, šl. 44.
68
45
1997
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Izlet učencev v bližnjo okolico - proučevanje
rastlin, živali, kamenin, orientacija na osnovi
zemljevida,...) in Weiß (O življenju čebele kot
domače živali).^^
Na željo učiteljev celjskega političnega okraja
so se učitelji mestnih ljudskih šol odločili, da
ustanovijo novo pedagoško društvo pod imenom
Društvo učiteljev in prijateljev šole. Glavna naloga
društva je bila boj za sodobno in napredno šolo.^^
Društvo je imelo 1. decembra 1883. leta svoj
prvi četrtletni zbor. Med predavanji je zbujal
posebno pozornost prispevek učiteljice F. Hallada,
ki je govoril o vzgoji otrok v samostojne osebnosti.
Kot pomemben dejavnik vzgoje je postavila
družino in družinske razmere - socialne in mate-
rialne; revni starši ne morejo nuditi otrokom niti
osnovnih igrač, da bi ob njih urili svojo ustvar-
jalnost, otroci bogatih staršev pa so preobre-
menjeni z igračami, ki so tako do potankosti
izdelane, da otrok ne potrebuje nobene fantazije
za igro. Dejstvo pa je, da otroka vzgajajo eno-
stavne igrače, ki jih lahko izpopolnjuje in dopol-
njuje ter ob tem razvija svojo ustvarjalnost. Z
otrokom naj bi se igrali tudi starši, ki bi igro vodili
in jo napravili zanimivo. Poudarila je tudi pomen
druženja z vrstniki in kot idealno dopolnilno
vzgojo omenila vrtce, kjer delajo otrokovi starosti
prilagojene vaje in ročna dela. Sredstva so eno-
stavna, spodbujajo otroško domišljijo in ga nava-
jajo na samostojnost. Pomebna je samostojnost
tudi pri domačih nalogah, nikakor se ne sme
dopustiti, da bi kdo drug delal namesto otroka, ker
se ta poleni in si pokvari karakter. Otrokovi samo-
stojnosti škodijo tudi inštruktorji - tak otrok v šoli
ne posluša in ne sodeluje, ker pričakuje, da mu bo
inštruktor doma razložil obravnavano snov. Tudi
preobremenjenost z izvenšolskimi dejavnostmi je
škodljiva in v skrajnem primeru povzroči izgubo
veselja do dela.
Na koncu svojega predavanja je seznanila nav-
zoče, da je zastop mesta Celja sklenil ustanoviti
azil za zapuščeno mladino.^^
Delitev članov na nacionalni osnovi in usta-
navljanje nacionalno čistejših društev se je začela
kazati koncem 19. stoletja tudi pri učiteljskih
društvih. Tako je bila leta 1897. ustanovljena Zveza
slovenskih učiteljskih društev v Ljubljani, ki naj bi
povezovala društva na strokovno nacionalni os-
novi, tako delujoča kot tista, ki bodo šele usta-
novljena na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in
Primorskem. Njen namen je bil doseči enotnost v
pedagoško   didaktičnem   pogledu   in   pospešiti
63 C. Z. 15/11-1877, št. 104 in 9/12-1877, št. 111 in 10/3-1878,
št. 20 ter 10/4.1881, št. 29).
64 D. W. 28/10.1883, št. 86.
65 D. W. 10/1.1884, št. 3.
razvoj slovenskega šolstva.66
Poleg te zveze je tedaj že delovala Zveza
avstrijsko jugoslovanskih učiteljskih društev, katere
namen je bil pospeševanje duševnih in gmotnih
interesov učiteljstva in jugoslovanskega šolstva na
napredni, svobodomiselni in narodni osnovi. Ob
25 letnici delovanja leta 1912 je bila glavna skup-
čina zveze v Celju.67
Zdravniško društvo
Leta 1876 je bila v Celju ustanovljena po-
družnica Štajerskega zdravniškega društva, ki je
združevala v Celju in bližnji okolici delujoče
zdravnike. Člani so skrbeli za tekoče seznanjanje z
uspehi na strokovnem področju in sledili razvoju
medicine.
Marca leta 1877 se je na seji društva zbralo 20
članov. Predvideno predavanje dr. Torbauerja o
srčnih boleznih je odpadlo, so pa obravnavali
uspešno operacijo (odstranitev eksudata) dr.
Ipavca in povdarili izreden pomen pravilne dia-
gnoze za uspešno zdravljenje bolezni. Prisotna je
bila tudi operiranka.68 Na drugi seji sta imela
predavanje dr. J. Hoisel o Krapinskih toplicah in
dr. Benjamin Ipavec o hemiotoiniji (operaciji
kUe).69
Časopisi so delovanju društva najprej nameruli
precej pozornosti, pozneje pa je bolj malo ome-
njeno. Glede na problematiko, ki so jo obravnavali,
je časopis priobčil le še obširnejši članek o občnem
zboru leta 1881. Takrat je cesarski svetnik dr.
Kočevar obravnaval problematiko nege bolnikov
na podeželju, in sicer bolj s pravnega kot z
medicinskega stališča. Najprej se je dotaknil za-
konskih predpisov, ki so bili v tem pogledu po-
manjkljivi in nedorečeni. Svoje predavanje pa je
zaključil z navodili, ki bi jih morali upoštevati
občinski uslužbenci pri urejanju zdravstveve
službe na podeželju.
Na podalgi dolgoletnih - lastnih izkušenj je
predlagal, da se nega bolnikov na podeželju uredi
v okviru naslednjih točk:
1. Občina je dolžna nuditi pomoč revnim bol-
nikom.
2. K revnim bolnikom pokliče zdravnika občina.
3. Občina je dolžna prepovedati delo neizučenim
babicam in na njihovo mesto postaviti stro-
kovno izprašane babice.
4. K revnim porodnicam mora občina poklicati
babico.
5. Če zboli 6 - 8 občanov za isto nalezljivo bolez-
nijo, je občina dolžna obvestiti o tem okrajno
66 ZAC, MOC I, fasc. 80, št. 6824.
67 ZAC, MOC I, fasc. 146, št. 9678.
6» C. Z. 5/4-1877, št. 41.
69 C. Z. 18/10-1877, št. 96.
69
12 KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
45
1997
glavarstvo, ki odredi za epidemijo predpisane ^
ukrepe.
6. Občina mora poskrbeti, da slaboumne in du- ^
ševno prizadete hospitalizirajo v umobolnicah.
7. Za neozdravljive duševne bolnike in bolehne i
mora poskrbeti občina .
8. V primeru, da kdo zboli za neznano boleznijo, '
ga pregleda zdravnik in odredi hospitalizacijo.
9. Vsak gospodar mora takoj javiti pojav nalez-
ljive bolezni pristojni občini.^O
Z urejanjem zdravstvene službe na podeželju i
se je društvo ukvarjalo še kar nekaj let, kar je 1
razvidno tudi iz obravnavane problematike na i
občnem zboru leta 1884, ko je okrajni zdravnik :
August Schneditz podal referat z naslovom Ure-
janje zdravstvene službe na podeželju.''!
Juristično društvo
Društvo je bilo ustanovljeno leta 1878. in naj bi i
skrbelo, da bi se njegovi člani sproti seznanjali z i
razvojem in napredkom pravne znanosti in v tem '
smislu tudi delovali. Društvo je organiziralo zbo- j
rovanja, na katerih so se obravnavala pravna 1
vprašanja in imeli strokovna predavanja.^^
O delovanju tega društva časopisi zelo skrom-;
no poročajo. Le za leto 1885 sta navedeni dve pre- j
davanji, in sicer predavanje dvornega svetnika!
Heinricher-ja o premoženjskem razmerju med za- \
koncema in dvornega sodnega pripravnika dr. \
Pevez-a o "aberatio ictus" pri telesnih poškodbah \
in umorih. Predavatelj je zakonsko podano osnovo
primerjal z izvajanjem v praksi.''^
ZUSAMMENFASSUNG
Die Erwachsenenbildung im Rahmen der
Celjer Vereine bis 1918
Die ersten Vorschriften, die in Österreich die
Tätigkeit der Vereine regelten, wurden nach 1840
angenommen. Die endgültige Gesetzesgrundlage
bedeutete das 1867 erlassene Gesetz über das
Vereinsrecht, das bis 1919 in Geltung blieb. Einen
Höhepunkt erreichten die Celjer Vereine um die
Jahrhundertwende. Aus den Registern geht hervor,
daß im Jahre 1893 in Celje 32 und im Jahre 1919
bereits 110 Vereine eingetragen waren. Eine Rolle
bei einer so großen Zunahme von Vereinen spielte
auch der nationale Aspekt: Vereine, die früher
beide in Celje lebenden Volksgruppen (Slowenen
und Deutsche) einschlössen, wurden nun auf
nationaler Grundlage organisiert.
Bildungsarbeit war auf die eine oder andere
Weise fast bei allen Vereinen präsent, und in dieser
Hinsicht könnten die Vereine in folgende Gruppen
eingeteilt werden:
- allgemeinbildende Vereine (Ausweitung von
allgemeinen Kenntnissen);
- praktisch bildende Vereine (Aneignung von be-
stimmten Fertigkeiten zur Ausübung von be-
stimmten Tätigkeiten) und
- fachbildende Vereine (Ausweitung von bereits
angeeigneten Kenntnissen in einem Fach- oder
Tätigkeitsbereich).
Die Ausbildung verlief im allgemeinen so, daß
die Vereine schöngeistige, populärwissenschaftliche
und Fachliteratur besorgten, sich auf Zeitungen
und Zeitschriften abonnierten, Broschüren heraus-
gaben. Sprach- und andere Kurse sowie Vorträge
veranstalteten und Ausflüge sowie Sport- und
Kulturveranstaltungen organisierten.
70 C. Z. 23/1-1881, št. 7.
II D. W. 24/1-1884, šl. 7.
II C. Z. 27/10-1878, št. 86.
73 D. W. 19/2-1885, št. 15 in 26/3-1885, šl. 25.
70