(i. štev. V Kranju, dne 11. februarja 1905. VI. leto. GORENJEC : Političen in gospodarslg lisi zz=zzz Izhaja vsako soboto zvečer Stane m Ho leto 4 K, za pol letu I K, za Mrt Uredništvo in lipravn i 41 v n se nahnji v nisi »t. lOfi naiproti lup ni leU 1 K. Za druge države stane K f>fiO. Posamezne številke M 10 vin — Na cerkve. — Upravnistvii naj se blagovolijo pošiljati naroSnina, reklamacije, narocbe brez istodobne vposiljatve naročnin* se ne ozira. Za oznanila se oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. 11 nuj se izvolijo frankirali. — Hokopisi »e vračajo. $m&H*04 * ■* *" K * " 1 m ^■»■■f . |(»| gaj . p, m || .u. j-u ^i^-u - ijiai—utr iixpjr*"wuxn /\Lrnaj^in j\i.r"ijui uiti Večna sreča onkraj groba. Na Jesenicah se bije hud narodnosten boj, ker je nevarnost, da utegnejo Jesenice, ta velevažna točka, pasti danes sli jutri v nemško roke. So pa gori narodnjaki, ki bi-jfjo čist narodnosten boj, katerim je namen edino ta, zagotoviti na Jesenicah slovenskemu življu premoč, da ne bo nikdar imel tujec te lepe občine v svojih krcmpljih. Poleg teh pa se nahajajo na Jesenicah tudi klerikalci, ki se seveda tudi bojujejo, pa tako, kakor je njih navada. Navidezno se obračajo tudi proti Nemcem, v resnici pa se bojujejo, pač brez pravega vzroka, le proti naprednjakom. Bojni klic je: vera! In s tem bojnim klicem sleparijo na Jesenicah, kakor slepar jo jednako povsodi okoli. Če je res kje vera v nevarnosti, prav, da se bojujejo, saj so katoliški duhovniki, in vsakdo se bojuje za svojo stvar. Ali v to svrho je cerkev tu, ne pa politično polje. Tum, kjer ni nikakega govora o veri. kjer se bije le trd narodnosten boj, tam se imajo združiti vsi Slovenci pač le v ta namen, da odbijejo naskoke požrešndi tujcev, ki hočejo zaduMti slovenski živelj. Vera nima tu vmes nič opraviti. Ako bi imel bojeviti jeseniški župnik Zabukovec kaj slovenskega čuta, bi ločil vero in politiko ter se bojeval kot PODLISTEK. Moć spomina. D.iije. Vstala je od mize, šenlala k okencu in porinila stekbno zaslonjalo na stran, da bi bolje slišala I o milo zvonenje. Tudi zmršeno glavo je pomolila ven skozi odprtino, da bi videla tja do!i, kjer je ta čas zbranega skupaj toliko pobožnega in srečnega ljudstva in kamor je nekdaj tudi ona tako rada in pogostoma zahajala. A njene tope in osteklenele oči niso zagledale ničesar razen teme, in oster mraz ji je bušknil v obraz, da jo je zazeblo po vsem životu. Zato je urno zopet potegnila glavo nazaj v stanico in se zamaknila za steno poleg odprtega okenca. Tam doli pa je še vedno zvonilo tako slovesno in tako milo! Nobena umetna godba ne svira lepše! Njej se je celo zdelo, da sliši tudi bučanje cerkvenih orgelj in ubrane glasove cerkvenih pesmi. Zvonovi so bili že utihnili, toda starka je še vedno slonela pri odprtem okencu kakor da bi ji že duša zapustila odrevenelo telo. Šele mraz, ki je napolnil sobico, jo je predramil. Globoko je zdihnila in dve solzi sta ji počasi duhovnik za vero v eeikvi in ludi primerno izven nje. ako je dana taka okolnost, kot Slovenec pa bi moral stati v vrstah drugih Slovencev ter so skupno boriti proti nevarnemu tujcu. Toda ne. Jeseniški duliovnki bijejo boj naprej za svojo pest, in ta boj je na tako gorečih tleh, na Jesenicah, obrnen v glavnem proti sorojakom-Slovenccm. Župnik Zabukovec pravi v c Slo vencu*, «da mu je ljubil kal o I iski Nemec kakor liberalen Slovenec V prvi vrsti mu je mar, da ostanejo Jesenice katoliške« — če so potem slovenske ali nemške, to mu je deveta briga! To je pač znamenita izpoved, ki kaže, kakšen je program «katoli»ko-narodne» stranke. Župnik Zabukovec je povedal odkritosrčno, da njemu je mar le za lo, da so Jesenice katoliške in da ljudje dosežejo večno srečo onkraj groba. Za Slovenstvo mu torej ni uič mar. Je pač učil ranjki kardinal Missia, da je narodnost paganstvo in da so naši narodni boji utopije. Politikujoči duhovniki med nami se ravnajo točno po njegovi!' naukih. Tista večna sreča onkraj groba je le pretveza, za katero skrivajo svoje posvetne namene. G os j od o vati hočejo, gospodovati na v»ak način že na tem svetu, zategadel pa btgajo ljudi z vero in s peklom, naganjajo prilezli po velikih licih. Zapila je okence ter se zopet podala k peči za mizo, sklenila na nji suhi roki in nanjo naslonila trudno glavo, kakor bi hotela tam dremali, spati. Hribovski vasčani, kateri niso Čakali zju-tranjih maš v farni vasi, so se bili že povrnili od polnočnice tia svoje domove, stara Podgoška Barba pa je še vedno slonela v svoji koči s prsi, z rokama in z glavo na mizi mimo, liho kakor da bi spala. A ni spala, ampak še enkrat gledala z duševnimi očmi svojo mladost in vse svojo pretečeno življenje. Oj, kako srečna, kako neizrečeno srečna je bila, dokler je še prebivala kot mlada neizkusi na in nedolžna deklica pri svojih starših in bratu v tej koči! Imela je dva brata, a nobene sestre. Starejši brat Jože ni bil dosti vreden. Zašel je v slabo družbo, navadi! se žganja, potem pa se je klatil okiog po svetu kot drvar, rudokop in Bog ve kaj še vse, tako dolgo, da se je pri nekem nevarnem delu težko poškodoval in kmalu na to umrl v deželni bolnišnici. Mlajši brat Tone pa je bil priden in delaven ter je imel njo, lepo mlado sestrico Barbko zelo rad. Ob delavnikih sta skoro vedno skupaj hodila dele' k sosednim hudiče nanje, vse one, ki nočejo biti ponižni faroviki kužki, pa proglašajo za liberalco, katere vrag žive pohrusta. Tako je povsodi, tako je tudi na Jesenicah. In ker j>3 tam že mogočna nemška pest, se zaganja katoliški politikujoči duhovnik navidezno tudi v njo, toda, če reče Nemec, da se tveže žnjini, pa se mu takoj poda, da bi le ostal na vrhu, in prav lahko j« videti katoliškega duhovnika, združenega z nemškim kapitalistom proti Slovencem — da ostane le on na površju s svojimi mameluki. Narodnost jim je deveta briga. Klerikalna stranka hoče imeti besedo na Jesenicah, in do te hoče priti, pa naj bo po tej ali oni poti, samo z naprednimi Slovenci v dtužbi ne. Ce hi par Nemcev na Jesenicah prihlinilo klerikalno nagnenje, jih hitro priklopi župnik svoji Čredi, da bi se bil skupen boj proti onim Slovencem, ki se trudijo le za tem, da ostanejo Jesenice slovenske. Seveda se vsi ti nič ne vtikajo v vero ter je ne mešajo med politiko, so pa morda boljši kristjani kakor marsikateri farovški gospod! In če ti omagajo v boju, če padejo Jesenice kdaj res v nemške roke, bo imela na toni nemalo <•• zaslugo« klerikalna stranka. Jeseniški župnik išče zveličanjc duš, iztreblja pa narodnostni čut. Katoliško kmetom ali pa tudi doli v farno vas, kadar ni bilo nujnega dela doma in na njivah, ki so jih Imeli v najemu. Tudi oče in mati sla bila še precej trdna in zdrava in sta istotako pogostoma hodila na delo k'kmetom. Ta ko so vsi ve lno zaslužili toliko , da so lahko in dobro uhajali in še na stran dali nekaj kronic za kako večjo potrebo, Čeprav je bila njih last le mala podedovana koča in vrtec okrog nje. Najmočnejši steber cele družine je bil seveda brat Tone. In kako je bil on ponosen na njo, lepo Barbko! Vedno je hodila žnjim v cerkev in tudi domov ob nedeljah in praznikih, včasih pa jo je peljal tudi v družbo mladih ljudi v gostilno. Ob takih prilikah je morala večkrat slišati o.i golobradih mladeniče? kakor tudi ol sivih starcev, da je lepa, da lepše ni v vsej fari. A njej je bila vselej skrajno neljuba in zopema taka hvala, ker takrat še ni vedela, kaj pomeni in kaj je njena deviška lepota. Živela je le za svoje starše in svojega brata, za ves ostali svet pa se ni zanimala, niti ga poznala ni. In vendar je bita tako srečna, vesela in zadovoljna, čeprav je bila le kočar-jeva hči. _ Dalje prih, mora biti vse — to je njegova parola! Potem pa. če so Jesenice nemške ali slovensko, je vseeno! Večna sreča onkraj groba! to je za ljudstvo, za gospode v farovžih pa gospodo vanje že na tem svetu, seveda pri polnili skledah iti polnih čašah v prijetni družbi. Narodnost je paganstvo - sveta katoliška cerkev naj vlada I svojo vero povsodi po zemlji? Slučaj na Jesenicah kaze v pravi luči vse stremljenje klerikalcev, kaže, kako so v prvi vrsti breznarodni. «8—a,» Vrednostna tarifa prašičev. Na podstavi ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, drž. zak. št. 154, s katerim so bila premenjena nekatera določila ces. ukaza z dne 2. maja 1899, drž. zak. št. 81, o odvračanju in zatiranju svinjske kuge, in v smislu ukaza ministrstev za notranje stvari, za pravosodje, za trgovino, za železnice in za poljedelstvo z dne 18. septembra 191)0, drž. zak. štev. 155, se v sporazumljenju s c. kr. kmetijsko družbo za Kranjsko razglaša za I. četrtletje 1905 nastopna vrednostna tarifa za vsak kilogram žive teže pri zdravih prašičih zu rejo, da se določi odškodnina po določilih člena I., g .'J. b, ces. ukaza /. dno 15. septembra 1900. A. Prašiči za rejo deželnega plemena: 1. ) Prašički do 3 mesecev K 1*38; 2.) Prašiči do enega leta K 114; 3.) Prašiči nad eno leto K —-94. B. Prašiči za rejo iz križanja z angleško pasmo: 1.) Prašički do 3 mesecev K 154; 2. ) Prašiči do enega leta K 1*34; 3.) Prašiči nad eno leto K 1*00. C. Prašiči :a rejo čistega plemena (angleškega), importirani ali doma zrejeni: 1.) Prašički do 3 mesecev K 184; 2.) Prašiči do enega leta K 1*46; 3.) Prašiči nad eno lete K 116. Za one prašiče, ki so bili uradoma zaklani in se je pri njih našlo, da so bili okuženi, se s pridržkom določil §§ 5. in 6. ces. ukaza z dne 15. septembra 1900, toda brez drobu v popolnem iztrebljenem stanju, daje povračilo iz državnega zaklada samo v znesku 50 odstotkov zgoraj navedene vrednostne ta- Na valovih življenja. Novela. Spisal Sever. Dalje. Zunaj je zapihal močun veter, da so se stresle ubite šipe na oknu. Izpod oblačnega neba je rosil dež. •Moje ure so štete . . . Pozdravite očeta, ako pride, ter mu recite, da obžalujem, ker sem tako ravnala, in ga prosim odpuščanja. Kriva nisem jaz . .. Njemu pa odpuščam iz dna srca vse, — vse, ker ga še vedno ljubim. Veliko sem trpela zavoljo njega, pa odpuščam mu vse. — Umrla bom in vsega bode . . . konec« . . . Ni več mogla izgovoriti zadnjih besed. Pokašljuje in iz nje prihaja le votel glas. Meta se prestraši. Vlije ji zopet limonade v suha usta ter ji izbriše solze, ki so se ji prikazale v očeh. Pri tem zapazi, da imajo one nek čudni odsev. Omočila je le ustnice, ki so bile suhe in razpokane, ožgane od vroče sape . . . •Denite mi to proč, Meta!» Tipala je z roko po prsih, ustnice so se bolestno nategnile, čelo so je nagubalo . ., Velik kamen je rife. Pri plemenskih prašičih pa pristoja k po gori navedenih vrednostnih poslavkih dognanim odškodninam fte 26 % dodatek (§3. c ces. naredbo od dne 15. septembra 1900). Tedenski politični pregled. Hrvatski ban Pejačevic hoče odstopiti radi slabega zdravja. Kot njegov namestnik se imenuje veliki župan Miljutin pl. Kukuljevič. Italijansko vseučilišče in naš cesar. Tržaški "Indipnndentc* poroča, da se je ministrski predsednik Gauč izjavil proti dvema laškima poslancema, da ne bo nikdar rešil vprašanja italijanskega vseučilišča na podlagi J} 14., temveč da prepusti poslanski zbornici to rešitev. Nadalje jima je rekel, da, dokler živi naš cesar. Italijani ne dobe v Trst svoje laške univerze. Po volitvah na Ogrskem. Tlasa odhaja, ker so njegovi zvesti pristaši, liberalci, izgubili v ogrski zbornici večino. Dosedanja manjšina se pa pripravlja, da nastopi vlado. Po dosedanjih volitvah imajo liberalci 155, disidenti, t. j. oni, ki so izstopili iz liberalne stranke 24. katoliška ljudska stranka 24, BanfTijeva 13, neodvisna stranka (Koštilovci) 16G, Rumunei 6, Srbi 1, demokrati 2 in divjaki ti poslancev. Košut se pripravlja, da nastopi, ko bo ugoden čas, sam na krmilo nove vlade. V prvi vrsti zahteva gospodarsko ločitev Ogrske, za katero je že potrebna večina. Izvesti se mora volilna preosnova na širši podlagi in pobiranje davkov na progresiven način. — Grof Andrassv bo najbrže novi ministrski predsednik. Cesar pride v Budimpešto, da se pogovori t odličnimi politiki o položaju; tudi Kossutha, vodjo neodvisne stranke, ki je za ločitev Ogrske od Avstrije in kije sin izdajalca, bo cesar skoro gotovo poklical k sebi. Nemiri na Ruskem. V javnost prihaja razburljiva vest, da so Japonci v prvi vrsti povzročitelji krvavih dogodkov v Rusiji. Vojnemu ministru ruskemu je namreč došla iz Pariza sledeča brzojavka: Londonski dopisnik je brzojavil, da je japonska vlada razdelila med ruske socialistiške revolucionarje, liberalce in delavce 18 milijonov rubljev, da bi uprizorili nerede v Rusiji. Nameravalo se je ležal na odeji, na njenih prsih, in komaj je dihala pod njegovo silno težo . . . Meta jo je gladila po licih, po čelu, padlo ji je nekaj vročega na trepalnico in zdrknilo počasi proti ustnicam. Malo se je zasvetilo iz polutame, pogledala je z vodenimi, motnimi očmi. Globoko je zasopla, dvignila se, a takoj omahnila nazaj. — Bila je mrtva. • Drugi dan je prišel njen oče, a prepozno, našel jo je mrtvo. Ves obupan se vrže k njeni postelji tur milo joče, kakor otrok. «Prizadel sem ti veliko hudega. A glej, zdaj sem drugačen človek, odpusti mi, Anica, odpusti!. .. Vidiš, saj te imam rad! Vstani in pojdi z menoj, Anica, pojdi! Vsega boš imela v obilici, na rokah te bomo nosili . . . Ali ne greš? ... Pojdi no !. .. Zakaj ne? ... Prav, da ne greš, saj itak nimam nič več. Revež sem in klatim se po svetu ter iščem izgubljeno srečo. A tega kriv nisem jaz, krivi so drugi, vrjemi I. .. Prišla si in trkala, jaz pa sem te odpodil izpred hiše . .. Spodil sem te in te nisem hotel spoznati za hčer . . . _ Konec prih. uničili pomorske zavode, onemogočiti, da hi se baltiška in crnomorska eskadra odpravili na skrajni Vztok, preprečiti, da bi se generalu Kuropatkinu pošiljala ojačenja, strelivo in provijant. in tako rusko vlado prisiliti, da sklene mir. ki je neobhodno potreben Japonski, nahajajoči se pred bankerotom. Sedaj pa se zopet povsod vrača mir« To morajo priznati tudi oni listi, ki so v strašno pretiranih barvah slikali gibanje zapeljanega delavstva na Ruskem kot splošno revolucijo. Te liste ni danes nič sram priznati, da je bilo v Petrogradtt ubitih le 90 oseb. dočim so v svojih izmišljenih poročilih z debelimi črkami prvotno naznanjali svetu, da je bilo ubitdi 3000. Ruska vlada je skrbela vedno za delavske sloje, posebno so ti pri srcu carju, ki je plemer/legn srca. Najresnejši je položaj v Lodzu. Na tovarno Kunitzer je vojaštvo streljalo. Ubitih je (5 oseb, ranjenih pa HK. V Kellerjevo predilnico so prišli štrajkujoči delavci ter hoteli s silo pridobiti delavce, ki so delali. Vojaki so nasilneže podili iz tovarne, a ker so se zoperstavili, so vojaki izstrelili salvo. Pa tudi štrajkujoči delavci so streljali iz revolverjev na vojake. Ozas» poroča iz Varšave, da je dosedaj bilo pri izgredih ubitih blizu 100J (?) oseb. Ječe so prenapolnjene, da so morali 200 arćtiranh peljati v trdnjave izven mesta. Položaj v Ruski Poljski se noče zboljšati. V Czenstohovi je izbruhnil generalni štrajk. V Lodzu so štrajkujoči napadli neko tovarno in vse pokončali ter poro-pali. Neki visoki ruski uradnik je bil na ulici umorjen. Rusko-japonska vojna. Z bojišča zadnje dni ni posebnih poročil. Ta teden je preteklo ravno eno leto, odkar so napadli Japonci portarturško brodovje. Leto dni je toraj preteklo, odkar so Japonci mislili v svojem šovinizmu in svoji lahko-mišljenosti, da bo v par mesecih ruska armada zdrobljena in da bo Japonec absolutni gospodar do Harbina. A kje je danes v resnici japonska vojska? Nič dalje, nego severno od Liaojana, dočim so Rusi daleč južno proti Inkavu. Tako stoje stvari danes ob obletnici! Kuropatkin je že dobro računa! še pred začetkom vojne in še danes stoji na istem stališču in se ne meni za hipne uspehe, ne za grajo sveta, ampak snuje in deluje vedno le za veliki končni cilj. Te dni se je pričel ob reki Saho in Hungo splošni boj. Rusi so obstreljavali z vso silo japonske pozicije ter slednjič prodrli do vasi Santajso, 12 vrst jugovzhodno od Sifantaja, in pregnali japonsko pehoto iz Santajse in Saodamenga. Ruska artilerija je Japonce spremljala z ljutim ognjem io jih prisilila, da so se umaknili. Tudi 3. L m. je prišlo do ljutega spopada med obema sovražnikoma, in sicer med vasema Fanšan in Pucon, dve vrsti južno od Sindituna. Ruski lovci so vdrli v vas Fanšan in pomorili mnogo Japoncev. Japonci so ostavili na desnem boku bojišča 100 mrtvih in veliko ranjenih. Dne 7. t. m. so napadli Rusi na levem krilu japonske piedstraže blizu vasi Vaitosan. Več, Japoncev je bilo ustreljenih ali probodenih. drugi so zbežali. Istega dne zjutraj so pričeli Japonci v sredini z ofenzivo, toda ruske prednje straže so jih zapazile in po poldrug-urnem boju so se Japonci morali umakniti. 1. priloga ..Gorenjcu" št. 6. z 1905.1. Dopisi. Iz Šenčurja. (Plea šenčurskih fantov.) Vsi sloji se sedaj v predpustnem času zabavajo, vsak po svoje, mijbolje kakor ve in zna. Predpint, ta čas presneti, razvnel je tudi šenčurakc fante. Krali so o sijajnem plesu ljubljanskih cigararic nn st irera strelišču, katerega je »Slovenec* tako toplo priporočal. Kar je dovoljeno v Ljubljani in prav, tudi v Šenčurju ne more biti pregrešno, tako so si razlagali ti junaki ples cigararic in so sklenili, da ga tudi prirede. — V nedeljo, dne 19. t. m. se bodo vrteli in prepevali lepe domače, narodne in fantovske pesmi. Zanimanje je veliko, posebno ker bo to prvi ples, s katerim so šcnčurski fantje prebili led in pričeli novo vrsto ljudskih veselic. Upamo, da bodo našli mnogo posnemovalcev med fanti drugih vasi. Mi jim pa moramo čestitati na tej prireditvi, ker so pokazali i tem, da hočejo tudi imeti svojo pošteno zabavo in se hočejo kolikor toliko otresli gospodstva onih, ki mislijo, da je kmet le zato, da dela in trpi, med tem ko se oni naslajajo ob njegovih žuljih. Le pogumno naprej I Pred plesom ob na štiri se prične šaljiva loterija, katere čisti dobiček je namenjen tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu društvu. Z ozirom na dobrodelni namen prosimo slavno občinstvo, da se v obilnem številu udeleži fantovske prireditve in jim pokaže s tem svoje simpatije. Il blejske okolice. Bohinjska železnica se bliža svoji dovršitvi. S tem se pa tudi bliža še večja nevarnost potuj čenja slovenskih krajev ob tej železnici, posebno pa bisera naše zemlje, divnega Bleda. Nemci imajo natančne načrte, po katerih uspešno prodirajo v naše krajo in izpodrivajo Slovence z njih rodne zemlje. Naši narodno mlačni in nezavedni Gorenjci pa kaj radi prodajajo svojo zemljo vsakomur, kdor jim pokaže denar, in nič ne vprašajo pri tem, če je kupec naš prijatelj ali sovražnik, Slovan ali naši narodnosti zagrizen tujec. Pred kratkim je zopet prešla na Bledu zelo važna slovenska postojanka v nemške roke. Nok Nemec iz Opatije je kupil znano Peternelovo gostilno za 39.000 kron. Ta gostilna je bila redno obiskana od Slovencev in so se v njej ustavljala in prirejala veselice tudi razna slovenska društva. Zdaj ni na tej strani nobene vtč tako pripravne slovenske gonilne. Ali bi ne bilo mogoče za taka podjetja dobiti Slovencev ali sploh Slovanov. Slovenci se bomo enkrat še bridko kesali in mnogo trpeli zaradi svoje sedanje narodne mlačnosti, brezbrižnosti in lahkomišljenosti, a tedaj bo naš kes že prepoten. (Kolikor je nam znano, je prejšnji lastnik ponujal Slovencem svoj hotel, a ni našel kupca. Kakor čujemo, bo postavil ta domačin še letos velik, modem hotel v bližini kolodvora. Opomba uredništva.) Is Radovljice se nam piše: «Zabavni klub» v Radovljici priredi v soboto, 18. februarja t. 1. v Hirschmann-Michlovi gostilni maskarado; godba na lok. — Vstopnina za člane 60 vin., z rodbino 1 K 40 vin. Ne-maskirane osebe plačajo isto vstopnino. Začetek ob pol osmi mi zveči r. Pšice z Ljubnega. Po zaslugi naših fajmoštrov in nekaterih borniranih klerikalnih voditeljev, ki so odbirali odbor po Ijiibenski podobčini za Gemeinde-avšus», so prišli res na krmilo naši podobčini možje, ki nam poskrbe s svojimi brihlnimi glavicami marsikaj smešnega. Ker je ravno predpustni čas, obrnemo se na slavno uredništvo «Gorenjcu*, da nam dovoli malo prostor« v svojem cenjenem listu, da priobčimo nekaj takih smernic v razvedrilo častil im čitateljem '■Gorenjca*. 0 • • — Naš g. učitelj z imenom Ed. Mar-kovšek, ki je bil tudi izvoljen za gemeinde-rota», je tituliral pri neki vlogi cestni o.lbor za «c. kr.», reci cesarsko-k ralje vi cestni odbor. Svetovali bi temu «rotu», ki je obenem pod-občinski tajnik, namesto da se je prisilil v občinski odbor, naj bi se rajše učil, kdo in kaj je c. kr. in kaj ne. — Cestni odbor je imel nato neko posvetovanje in odborniki, videvši to vlogo, so si med seboj čestitali, da so «c. kr». Tudi mi jim čestitamo! — Naš »purgermajster* je tudi učena glava in ima prav dobre pojme o javnih sejah. Nek občan ga je opozoril, zakaj ne napravi javnih sej, in ta dični »purgermajster* se je krepko odrezal: Kako pa misi š ti javno sejo, saj so bila obojna vrata odprta. Mi pa vendar temu vzor-odboru v zimskem času ne privoščimo take javne seje, kajti pozeb I i jim zrra še tisto malo pameti. ihdje prih. Jfovičar. ObrtlO BOlltvo. Vladnim komisarjem za nadzorovanje obrtnih nadaljevalnih šol je imenovan ravnatelj umetno-obrlne strokovne šole v Ljubljani, g. Ivan Subie. Seja kranjskega občinskega odbora od 10. t. rti. Zupan naznani, da jo od trgovcev prejeto svoto 600 kron (odkupnina za novoletna darila) naložil v mestni hranilnici za «Ubožni zaklad*. — Občina pristopi »Pomožnemu društvu za bolno na pljučih* kot podporni član z letnim doneskom 20 kron. — Občinski odbor vzame na znanje računski zaključek gasilnega društva za leto 1904, določi progledovalcem računov občinska odbornika F. Krennerja ter M. Matiašiča in potrdi novoizvoljeni odbor. ~- Odbor reši dve prošnji za sprejem v občinsko zvezo in se izjavi ugodno o prošnji J. Školica za koncesijo go-stilničarske obrti v hiši št. 24 Kokrsko predmestje. — Pritrdi se izvršeni dražbi o priliki oddaje mestnih njiv. — Z ozirom na več dopisov c. kr. okr. glavarstva se sklene potom tiskanih okrožnic še enkrat opozoriti trgovce in obrtnike, da zlasti ob sejmih in tržnih dnevih z razstavljanjem blaga po trotoarju ne smejo ovirati prometa. — Ugodi se deloma prošnji Marjete Česen in Vinka Belca glede premestitve nekega štanta. — V komisijo za štetje konj se izvolita obč. odbornika i. Majdič in C. Pire. — Mestna hranilnica se pooblasti, da izplača cestnemu odboru za škofjeloški okraj K 25.000*— in krajnemu šolskemu svetu v Naklem K 2200 — posojila proti 4'/i odstotnemu obrekovanju in Vi odstotnemu amortizovanju. Obenem občinski odbor pooblasti upravni odbor mestne hranilnice do preklica, da sme krajnim Šolskim svetom, cestnim odborom in jednakim korporacijom dovoljevati posojila proti 4 Vi odstotnemu obreslovanju. — Ko se še vodstvu dekliške šole dovoli K 54*80 v nabavo učil za peti razred, zaključi župan sejo. Inkvizicija v Kranju ali kateheti pod tajnim nadzorstvom. Pod tem zaglavjem je prinesel »Slovenec* od 4. 1. rn. naslednjo grozno novico: • Gonibov tUtom o vaduII v a je začel cvesti tudi po Kranju. Is sadnjefa ..Oorenjca" inio namreč zvedeli, da kateheta v Kranju nimata pravice, opominjati otroke, da tii obiskovali skupno iluibo boljo in pluli krttko vsebino pridi«. Inlereoirnli *mo »e ta stvar in ivedeli, da Je Ciril Pire po knjnem šolskem svetu lotil kateheta, da silita otroke tudi k rotnemu vencu, pri katerem so pridig«! Okrajni šolski tvet bi bil lahko povpriAal "mlaki vod nt vi in se prepričal, ali je to res. Ker pa verjame — otiroma mora verjeU — ('iriln već kakor vodstvom, je poslal celo stvar de-telneniu tolikemu svetu. Ta je odločil, da kateheti nimajo pravice, opominjati otroke, naj hodijo skupno k ilulM božji--- . Hudobni Ciril Pire je tedaj založil nedolžna kranjska kateheta, da silita otroke k rožnemu vencu, pii katerem so pridige, in glasom ■ Gorenjčevega* poročila je vsled te ovadbe kruti deželni šolski svet odločil, da kateheti nimajo pravice, opominjati otroke, naj hodijo skupno k službi božji! Ko so o tem iz »Slovenca* izvedle naše brumne tercijalke, so pač prosile ognja in žvepla iz nebes nad zlobnega Pirca, ki <špicija» gospode, in solzami v očeh so bržčas pomilovale pre-častito preganjano duhovščino, ki v teh brez-verskih časih nima niti pravice opominjati otroke, da naj hodijo skupno k božji službi. Toda pustimo šalo in bavimo se nekoliko z lažnjivim, po liguorijansko zavitim poročilom v »Slovencu«. Mimogrede naj omenimo, da 'Gorenjce* od 28. januarja, na katerega se sklicuje "Slovencev dopisnik, sploh ni ničesar pisal o tej zadevi. Pač smo pa že štirnujst dni prej doslovno objavili dotično odločbo deželnega šolskega sveta in navedli razloge, ki so napotili krajni šolski svet, da je storil primerne korake v odpravo nekaterih, po kalehetib uvedenih nezakonitih novotarij na tukajšnji ljudski šoli. Le na to notico se tedajmo,e nanašati »Slovencev* dopisnik in zato se ne moremo dosti prečuditi predi zuosti katoliškega poštenjaka, ki sedaj, sklicuje se na navedeno notico, z vso resnostjo trdi, da je iz »Gorenjca* nekaj izvedel — česar naš list sploh nikdar ni pisal ali objavil! Dopisnik namreč pripoveduje svojim vernim backom, da glasom v »Gorenjcu* ponatisnjenega odloka deželnega šolskega sveta kateheta v Kranju nimata pravice, opominjati otroke, naj hodijo skupno k službi božji. To si je »Slovencev* kranjski novičar kar docela izmislil. Deželni šolski svet je le določil, da v Kranju, kjer ob nedeljah in praznikih ni skupne službe božje, mora biti previdnosti staršev, oziroma njih namestnikom prepuščeno, katere nedeljske ali prazniške maše naj se udeležujejo njih šolo-dolžni otroci, da se nadalje ne more zahtevati verne udeležbe šolo-dolžnih otrok pri popoldanski službi božji ob nedeljah in praz-nihih in pri večernih lilanijah iu kuiiečuu, da se mora odpravili zahteva, da naj otroci pišejo nedeljske pridige. Kateheta tedaj lahko slobodno še naprej opominjata otroke, da naj hodijo skupno k službi božji in zaradi teh opominov bi gotovo nihče ne bil črhnil besedice. Res pa j e, da kapelana nista opominjala otrok, marveč sta z a ukazala otrokom, da morajo ob nedeljah in praznikih prisostvovati takozvani »deveti maši*, ki je vedno združena s pridigo, namenjeno odraslim poslušalcem. Nadalje se je zahtevalo da naj se otroci udeležujejo ob nedeljah popoldanskega krščanskega nauka in ob nedeljah ter delavnikih večernih litanij, kateri cerkveni opravili ste istotako spojeni s pridigami. V .šoli sta kateheta i/.prašcvala posamezne otroke, če se ravnajo po njih ukazih in pritiskalo se je na ta način na otroke, da so tisti šolarji, ki se niso pokorili tem pretiranim zahtevam, morali stopili pred klop in povedati vzrok, zakaj se niso udeležili tega ali onega omenjenih cerkvenih opravil. Jeden kapelanov je celo izjavil, da bodo dotični, ki ne bodo vstrezali njegovim zahtevam, dobili iz veronauka slabše rede. Prepovedalo se je tudi otrokom posedati v cerkvene klopi in zaukazalo se jim je, da se morajo vsi zbirati pred oltarjem, kjer se šolarčki v gnječi lasajo, ščipljejo, sujejo ter uganjajo druge nerodnosti, čeprav pod kaplanskim nadzorstvom. Večkrat so tudi vsakokratni kateheti nalagali otrokom, da morajo pisati nedeljske pridige, ki so bile časih politične in za nedoraslo mladino celo pohujšljive vsebine. Z ozirom na to samovoljno postopanje katehetov in zlasti z ozirom na škandalozno inkvizicijo v šoli je zaupniku, da jim kaj tacega dež. šolski svet zabranjuje. Okrajna bolniška blagajna t Kranja in še bolj iste blagajnik R. Kokalj leži izvestnim ljudem v želodcu, pred vsem takozvanim obrtnikom, ki so vsake kvatre radi zaostalih bla-gajničnih prispevkov v eksekuciji. Le-ti so menda napotili »Slovenčevegadopisnika, da se je zakadil prav po nepotrebnem v blagajnika in seveda tudi v načelnika C. Pirca. Tudi V. Majdi ču ne prizanaša, češ, da je pri zadnjih volitvah najel na videz celo trumo delavcev, ki so samo postopali in nič delali, samo da si je zagotovil izvolitev svojega ljubljenca, dosedanjega blr. .ajnika. Komur so količkaj znane razmere, ve prav dobro, da je to prav navadna katoliška laž. Klerikalni delodajalci so jeli takrat najemati na stotine delavcev, samo zato, da bi dobili v roke blagajno in šele potem so nekateri liberalni delodajalci kot protitežje vzeli več delavcev v službo. No. načelništvo je takrat v interesu blagajne sistiralo volitev, in potem je pri prihodnjih volitvah zmagala ona stranka, katera je z ozirom na normalne in dejanske razmere zmagati morala. »-Slovenec" je mnenja, da ima upravni odbor premalo sej. Zaenkrat določa še v tem pogledu načelništvo, ki sklicuje seje takrat, kadar je potrebno in bo tako postopalo tudi v prihodnje. Prav slabo pristoja ^Slovenčevim* podrepnikom, če se zaletavajo v okrajno bolniško blagajno, ki se zlasti po zaslugi blagajnikovi priznano uzorno opravlja in se stavi drugim blagajnam v izgled. Prav zadnja uradna revizija od 31. dec. 1904 je zopet pokazala, da je v okrajni bolniški blagajni vse v najlepšem redu. Naj bi se iz-vestna gospoda raje brigala za svojo obrtno zadrugo, o kateri se pač ve, da je že več let na papirju, sicer pa ničesar druzega. Vsak naj pometa pred svojim pragom! Umrla je minulo sredo ponoči gospa Marija Sušnik, roj. Prezelj, soproga tukajšnjega občeznanega gostilničarja in posestnika g. Rujmunda Sušnika. Naše iskreno sožalje! Opozarjamo no plesni venček tukajšnjega gasilnega društva, ki se vrši danes v soboto v prostorih telovadnice »Gorenjskega Sokola». Pri plesu svira oddelek vojaške godbe peš-polka štev. 27, kralj Belgijcev. Vabljeni so na ta plesni venček tudi oni, ki so se morebiti pomotoma prezrli in niso dobiti povabila; noj toraj blagovolijo ta nedo3tatek oprostiti. Martinov semenj t Kranja. Pod tem naslovom se bode vršila letošnja sokolska maškarada. Zanimanje za njo je vseobče, saj je pa tudi hvaležno polje za maske. Kdo pa še ni videl na Martinovem sejmu te razne Žide, kramarje, mešetarje, živinske kupce, poleg njih pa seveda v največjem številu lepe, ponosne Gorenjke in Gorenjce, ki ta dan nabavljajo pri raznih prodajalcih svojih zimskih potrebščin. Obširneje o maškaradi poročamo prihodnjič, prepričani smo pa, da bode vsak, kdor se hoče udeležiti maškarade, lahko našel primerno masko in da jih ne bode manjkalo, priča nam že sedaj zanimanje občinstva. Gabrščekov Kažipot, ni našel milosti pred «Slovenčevim» obličjem. Pravi, da je glede Kranja netočen in nezanesljiv. Pregledali smo knjižico, v kolikor se bavi s Kranjem, in res smo našli, da poleg manjših nedostatkov, ki so pa prvo leto neizogibni, ni v Kažipotu mej društvi navedena vele-slavna »Marijina družba* in da je vsled neljube pomote, katera se je pa zakrivila v Goriški Tiskarni*, izpuščenih nad polovico profesorjev in — ta smola! — med temi ravno glavni »Slovencev* dopisnik iz Kranja. Od tod tedaj ta stroga kritika! Društvu t Ljubljani je pristopilo na povabilo odbora tukajšnje »Narodne čitalnice* 15 čitalničarjev. Toliko v odgovor na bedasto notico v sobotnem »Slovencu*. Narodna čitalnica t Kranja je priredila dne 4. t. m. svojo običajno predpustno veselico, pri kateri se je v občno zadovoijnost predstavljala burka -.V civilu*. Nato se je pričel ples, ki je napravil plesalcem obilo veselja. Veteranski plesni venček, ki se je vršil dne 1.1, m., se je dobro obneael. V prostorih prvega nadstropja v hotelu »Nova pošta*, ki so bili ukusno okrašeni z vojaškimi emblemi, se je razvilo zelo živahno predpustno vrvenje, tako da je mlado in staro plesalo do ranega jutra. Cisti dohodek je namenjen v nabavo nove zastave.' Skrivnosten slučaj. Od nedelje na pon-deljek v jutro se je priplazil Ivan Baudek k postelji gosp. Ivana Kr žmana, urednika in izdajatelja »Slov. .Štajerca, ter mu najprej zažgal posteljo, potem pa je začel daviti spečega Krizmana, katerega je potegnil raz.posteljo, mu pokleknil na vrat in prsi ter mu prizadejal 15 vcčaliraanj nevarnih ran. K sreči je slišal v zadnjem trenutku hišni gospodar obupno kričanje in ropotanje ter hitel gledat, kaj se godi. Tako je rešil Krizmanu življenje. Baudeka so potem zaprli. Baudek je tupatam pomagal pri ekspediciji »Slov. .Štajerca*. Kaj ga je privedlo do tega grosnega čina, to bo pokazala preiskava, ki je uvedena. Strokovno društvo strojarski* pomočnikov v Kranja javlja tem potom p. n. občinstvu, da ne prirede jutrajšnje veselice samo pomočniki tvrdke Pollak, kakor je bilo slučajno objavljeno v sobotnem Slovencu*, temveč se ta veselica priredi od vseh v to stroko spadajočih pomočnikov. Slovenee-vemu • dopisniku pa priporočamo, da naj se drugič ali bolje prepriča o tukajšnjih razmerah, ali pa naj se sploh ne vmešava v stvari, o katerih nima niti pojma, kajti a tem le samega sebe smeši. No, sicer pa take blamaže je dopisnik kakor »Slovenec* že itak navajen, kakor cigan mraza. Dennncijsntov iščejo po Kranju klerikalci — med liberalci! Najpoprej očitajo v. »Slovencu* ovaduštvo C. Pircu, za kar smo jim dali na drugem mestu primeren odgovor, in takoj nato obetajo »še en slučaj ovadu-štva-. Vseučiliško izobražen človek glasom »Slovenčevega* poročila hujska zahrbtno proti ravnotako izobraženemu možu, ker mu ta zaradi svojega prepričanja leži v želodcu. Kaj bi samo obetali, ven z imenom! »Držite ga! držite ga!» vpijejo ti tatovi, samo da bi obrnili pozornost od sebe. Klerikalci so uli glupci, ali pa že po svojem značaju patentirani hinavci, intriganli in najrajše denuncijanti. »Slovencev* dopisnik naj tedaj raje stika po svojih krogih. Pred vsem naj prime za nos samega sebe, saj prav v tisti sapi, ko predbaciva ovaduštvo drugim, ovaja sam, da se kar kadi. Našel bo nadalje mej svojimi somišljeniki razne ptiče, ki smatrajo za svoj poklic, z lažnjivimi dopisi v »Slovencu* (prej v »Slovenskem Listu*) na naj podi ejsi način denuncirati najuglednejše osebe. Posebno mu pa še priporočamo one lepe značaje, ki hodijo zahrbtno tožit v Ljubljano k deželnemu piedsedniku ter drugim funkcionarjem in celo k prevzvišenemu Bonaventuri. Klerikalcem tedaj prav toplo priporočamo, da prično s kidanjem v svojem hlevu! Veselico priredi »Bralno društvo na Bledu* dne 19. februarja 1606 ob šestih zvečer v »Blejskem domu*. Spored: Maškarada, ples in petje ter prosta zabava. Vstopnina: nečlani K P—, člani in maske prosto. Maske se morajo legitimirati. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. 0 živinoreji in mlekarstva predava v Radomlju pri Kamniku jutri v nedeljo ob treh popolde mlekarski nadzornik g. Legvart, Ljnbljaneki grad bo torej vendarle kupila ljubljanska obrtna. Kakor znano, je -Gorenjec* že pred par leti opozarjal v več člankih, ki so potem iisli v posebni brošuri, merodajne kroge, naj se zavzemo za I a kinč Ljubljane. Od tistega česa se je v javnosti večkrat govorilo o tem. V zadnji seji občin -skegu sveta ljubljanskega se je sklenilo, da se sprejmo kupni pogoji ministrstva in da se ukrene vse potrebno, da se odkup skoro izvrš\ Škofjeloški občinski ivet ima danes v soboto 11. t. m. zvečer svojo sejo. Podrobno poročilo prinesemo v prihodnji številki 0 obenem zboru okrajne hranilnice ti poeojilnloe ▼ ftkofji Loki smo prejeli daljše poročilo, katerega priobčimo prihodnjič. 0 nesreči na Meiaklji, pri kateri je dne 13. novembra 1004 povodom lova na divje koze gimnazijec Ivan Tavčar ako nesrečno obstrelil gonjača Franca Resmana, da je slednji potem umrl čez pet dni, se je razpravljalo minuli teden pred ljubljansko sod-nijo. Zagovarjal ga je g. dr. Konrad Vodufek. Sodišče je obtoženca Ivana Tavčarja oprostilo od vsake obtožbe. Kmetijski shod ▼ Mengisu se vrši jutri v nedeljo popoldne ob treh v prostorih g. M. Jenčiča. Namen temu shodu je poživiti kmetijsko podružnico, za katero se je že zdaj zglasilo nad (»0 novih članov, in osnovati za Mengiš in okolico posebno mlekarsko zadrugo. Na shodu bo predaval g. Gustav Pire o nile karstvu in o zadružništvu. Ljudsko lolo t Letcah so H nekaj dni zaprli, ker so se otidi pojavile ošpice. Potrti. Z Bohinjske Bistrice se poroča, da so ondi čutili dne 3. t. uu precej močan, o sekund trajajoči potres. Smer: severovzhod. Zabavni klub t Radovljici je imel dne 4. L in. v g. Vinko Hudovernikovem salonu svoj jour-fijce. Zbranih je bilo precejšnje število članov, kateri so se izvrstno zabavali še čez polnočno uro. Svirala je domača godba na lok izborno in pridno. Želeti bi bilo, da bi se imenovani jour-flxi večkrat prirejali in da bi se jih dani mnogoštevilneje udeleževali. Občinski odbor na Bleda je soglasno sklenil v svo i zadnji seji protestirati zoper samonemske napise pri novi železniški progi BeJjak-Celovec-Trst in napraviti prošnjo, da se napravijo na tej progi dvojezični napisu Dobre 1 klerikalna poboinost S Prebače-vega se nam piše: Pred kratkim je prišel duhovnik z Najsvetejšim k nekemu tukajšnjemu staremu pobožnemu možu, da bi mu podelil zadnjo popotnico, predno se preseli na oni svet. Medtem, ko je bil duhovnik v sobi pri možu ter opravljal opravilo, je sin — hud klerikalec — v stranski sohi pijance val, se pačil, bril norce in v veži ljudi, ki so molili, zmerjal in jim branil moliti, rekoč: •Zadosti je že le molitve in vun &e mi poberite.* Ljudi je bilo groza tega početja; prosili so ga, naj odneha in naj pomisli, da je duhovnik v nasprotni sobi z Najsvetejšim pri njegovem umirajočem očetu. Ker vsi opomini in prošnje niso nič pomagale, odšlo je več ljudi, ogorčenih nad to klerikalno po-besnelostjo. To je sad sedanje farške politike, koja hrepeni le po nadvladi in ji je vera samo orožje za dosego tega namena. Dekan Koblar in župnik Kukelj pa sta na lake junake lahko ponosna, samo zapomnita naj si, da so se ljudem tudi na Prebačevem začele oči odpirati. Od ljubice je bil pregnan na Jesenicah 19 letni kovač Anton Suštaršič in je pri tem padel z drugega nadstropja tako nesrečno, da si je prebil kost na levem kolenu. Prepeljali so ga v deželno bolnico. K rr IX o m »vetu. Rusija v nemškem državnem iboru. Nemški državni zbor je nedavno razpravljal o vojaškem proračunu. Ob tej priliki je rekel poslanec grof Stollberg: -Dasi je trdil Bebel da je Rusija v denarnem in v vojaškem oziru uničena, upam in želim, da bi mi nikdar ne imeli z Rusijo vojne. Vojna z Rusijo bi bila za nas velika nesreča in neumnost. V sedanji vojni ni Rusija mobilizirala niti tretjine s« oje armade. Portarlurška posadka nam dokazuje, kaj znajo ruski vojaki.* V nnd.iljnem svojem govoiu je zahteval pomnožitev -ko-njeništva. To je utemeljeval z dejstvom, da je leta 186*3. v bitki pri Kraljevem Graicu omogoč lo konjeništvo avstrijski armadi redno umikanje, in rekel, da Japonci ne morejo iz koristiti svojih zmag, ker nimajo izuijcnega konjeništva. 13 letni deček samomorilec. Iz Vidma v Italiji poročajo, da se je obesil v Vencoou 13 letni deč k Belina doma na stranišču. Bal se je očeta, ker je bil Sel brez dovoljenja od doma. Velikanski SOd. V Šiltenheimu ob reki Renu na Nemškem si je dal napraviti vinski trgovec velikanski sod. Ko je bil gotov je gospodar priredil v sodu pojedino, katere 83 je udeležilo 24 oseh. Vse so imele v sodu dovolj prostori. Zaklad t majoliki. V Odesi se je ne davno neki Stiefelmann poročil z deklico, ki ji je bilo ime Zucker, ter je dobil z nevesto 600 rubljcv. Mladi mož je začel kmalu zapravljivo živeti, nakar je žena vzela Se preostali denar ter zbežala z nekim mladeničem. Mož je zvedel za beg svoje žene pri svojem tastu. V jezi je pograbil zapuščeni mož staro leseno majoliko ter jo treščil ob tla. Posoda se je zdi obila, iz nje pa se je vsulo mnogo zlatega denarja. Med denarjem je bil li tič papirja z napisom: Zapuščam 7500 rub-Ijev tistemu članu svoje rodnino, ki dobi majoliko. Denar je priberačen. Od dediča samo zahtevam, da mi postavi na grobu skromen spomenik. Ako pa ne izpolni moje želje, naj bo proklet in ta d« nar naj mu donese nesrečo. Chana Zucker. Mož in tast sla se začela ruvati in pretepati za -nepričakovano dedščino, sedaj pa ima zadevo sodišče v rokah. Gospodarstvo. Tedenski sejem t Kranju ;dne 6. t. m. Prignalo se je glav 240 goveje živine, 6 telet, 102 prašiča, — ovac, — kozlov, — buš. — 50 kg, pšenice K 10'50, prosa K 8'50. rž K 9-—, oves K 750, ajda K 8-—, krompir K 3-. Darila. Za dijaško kuhinjo v Kranju: Stalno omizje pri «PuJ£avniku> mesto venea na krito umrle gospodinje M krmi. Loterijska srećka da« i. februarja 1.1. Trst: 16 78 7 82 14 t Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na »a iskreno ljubljena soproga, sestra, gnsp.i Marija Sušnik roj. Prezelj danes ponoči po delgi, mučni bolezni, previdi nH s sv. zakramenti za umirsjofe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb rnnjke bo v petek ob 4. uri p poldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se IhhIo brale v tuk.j*tiji župnijski cerkvi. Pokojnico priporočamo v blag spomin in pohotno molitev V Kranju, «• svečani 190f». 11» Rajm. SuSnlk Ivana Prezelj soprog. sestra. Zahvala. Za mnogobrojne iaraze sočutja za časa bolesni in ob smrti nepozabne soproge, »estre, gospe Marije Sušnik izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskn-nejso zahvalo. Posebno si štejem v dolžnost, izreči prav toplo zahvalo častitemu gospodu Voj-tehu Hvhasku, luk; 'sujeuiu kapelanu, ki je mad boleznijo večkrat obiskal in tolažil drago pokojnicu, nadalje darovalcem iiremnog.li krasnih vencev in sploh vsem, ki so v Uko mnogobrojnem številu prišli od blizu in daleč spremit nepozabno pokojnicu k večnemu počitku na kranjsko pokopališče. Tudi se presnno zahvaljujem tem potom še enkrat vsem onim, ki so mi pismeno ali ust meno izrekli soSalje. V Kranju, II. lebmarja 1905. Rajmund Sušnik soprog. P. n. Slav .emu občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil sedlarsko, pleskarsko in tapetniško delavnico v hišo g. Sobarja nasproti novoildane nile g. Bedenka, gostilničarja, glavni trg v Kranju. Tudi zanaprej bodem izvrševal vsa v to stroko spadajoča dela poceni in dobro. — S prepričanjem, da me bode si. občinstvo tudi zanaprej blagovolilo počastiti s cenjenimi naročili. 14—2 Velesposlovanjem I. Wohlgeanth sedlar, pleskar in tapetnik Kranj, glavni trg 9. Tapetni^ is preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska eesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Pariza dne 28. februarja 1904.186-22 posamezne steVilM .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Ljubljani p. A, Kališ, tratika, Jurčičev trg :$; Škafji Loki g. M. Žitfon, uatika,glavni trg; Radovljici g. Oton II o ji) a n ii. glavna trafika; JafOmikn g. Štefan Pod par, trgovec; I Bohinjski Bistrici g. It. G robo tek, trgovec. Kamnika g. Marija Ažman. tratika. H. Suttnerl urar v Kranju priporoča svojo izborno zalego ur, Zlat-niie m srebrnine po najnižjih cenah. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Razpošilja se na vse kraje sveta. Kovačnica gjjjgi mgjg gjg ... ..... , , j, j z:< enea.i gospodu, tudi s hrano se odda t.ikoj. na ilol)ii podaji, kj« r m konkurence, se odda j ■ B * v nsjftii. I""' upravoistvu • Itorenjra*. Ver se izve pri p i i ni o 11 /. i rov ni k u v — V okleni k, M pri Svnriirju. sprejmem takoj. Po dogovoru ali proti gotovemu plačilu pa tudi oddast T na- jea obrt s vse« orodjem, kjer jc že v delu I vozov. i« I Anton Sedlar, izdelovalec vozov v Hudolfovcm. Znižane cene. Jamčeno najbolje blage. **• 7 JtojVečja zaloga najnovejših vrst slamoreznic, gepeljnoT, mlatilnic, motorjev, tromb in cevi, klin in dragih potrebščin za poljedelstvo se nahaja pri Fratra Zcmann, Cjnbljana Poljanska cesta Št 24 pri Št. Peterskem mostu. Nikelnasta anker-remonl. roskopf, železničarjem dobro poznanji, najtrpeznej.a in natančna ura, prav fino kolesje. Pokrov stanovitno l>el gld. 3 <:>. najfinejša znamka, gld. 6 50. 114 -32 Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen*. Ono je mSjT" »ajsunčeno čisto "Ban in brez vsake škodljive primes1. — Here izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad 119-31 ime „Sohioht" in varstveno znamko „jelen". Ustje Dobiva se povsod! JURIJ SCHICHT največja toVarna sVoje Vrste u evropske« Kontinent«. Ustje 1415 Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje ca kopeli, kakor tudi kipe, vate in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča m h prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov Avgust Drelse - v Ljubljani. - ZobO- tetaKal dtcljf Oton Scydl pri g. dr. E.Glotoočniku v Kranju Zobovja, tud' O* da bi se odstranile koie-nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi »lata, dalje vravnalnice in obtnratorji se izvršujejo po najnovejših g metodah. Plombe v alatu, porcelanu, amalgamu in cementu kakor tudi vse sobosdrav-niike operacije izvtšuje tu specijalist. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. J0S. VEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA. Slomftkove ulice «4t. -4. Stavfteao - ecetio ti koastrnkciisko kljtiCavaičarstvo. Žično omrelje na stroj, ograje na miro-dvorn, obmejno omrežje, vafna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 108-36 valjični zastori (Rollbalkeni. K. Podkrajaek Svstcin laik* * frizer ^ za dame ie go-06 sooae. LMfbijasa, H, Petri c. 35 priporoča za gojitev las in za umivanje gin V K SVOJ zdravniškopri-p tročeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Susj brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Dalj« se isvrtajejo vsakovrstna dela is les. Oddelek za dame s seperatuim vhodom. f. Jtirišič, lekarnar paKrac. Pozor! Bolnemu zdravje I Posorl Slabemu moč! Viilmarić kate Imelom nio.1* „Pakrasklh kapljic" in »Slavonske zeli. Pakraške kapljice In slavonska zel, to *U danes dve n.ij-piiljuMjenej*i ljudski zdi svili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraake kapljic« delujejo izvtV.no pri vseh želodčnih in in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjnjo miz! co in vse druge i olezni, ki v«led mrzlice nastajajo. Zdravijo vet bolezni na jetrih in vranici. Najboljše h"edslvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meš-- . čanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: PETER JU RISI C, lekarnar * Pakracu it. 209, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzi-tjem. Ona j«- sledeča (franko na vsako pošto): 12 st.-kleničic '1 ducat) f> kron, 34 stekleničk (2 ducata) I kron tf<) vin. 3rt stekleni.ir (8 tacati} 11 kron 40 vin., 4H stekbniči.- (4 ducati) lt'» kron. 6(1 stekleničic [t ducatov) 18 kron. Manj kakor 12 steklemVic »<• ne raz|>ošiIja. Sfavnnnka atel se rabi s prav sijajnim in najboljšim vspehoui proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamoIklosU, hripavos'.i v grlu, leikemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstaiejsih prsnih in pljučnih bolestih. Ona je sledeča (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 krone 40 vin., 4 originalne steklenice 5 kron 80 vin.. 6 originalnih steklenic 8 kron 20 vin. Nanj kakor dve steklenici se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod nr.slovnm: PETER JURIŠIĆ, lekarnar v Pakracu 209, Slavonija. 1»5 12 150-13 Iz Ljubljane v Novi Tork z dobro prosto hrano. Odhaja se iz Ljubljane vsak pon-deljek, torek it četrtek v tednu. Izvrstna sigurna vožnja z hrzoparniki samo 6 dni. Pojasnila no večkrat brez Zastopnik: plačno. FR. SBUNIti, Ljubljana, Dunajska cesta 31 (zraven šrange). Trgovina z železnino in špecerijskim blagom, JnXR3(U1t" peter jVtajdič Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, leineža, železne brane, vile, motike, sekire, železne grabi je. nadalje sledilna ognjišča, vodne žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, ka-tranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, kar-bolinej, trsje za obijanje v pranju. stropov, vlite kotle. ¥e-Uko liber slamoraialc, železnih peći Remaa-iiPortlaad-cement, traVcrze, stare, železnice m šine za kolesa, podvozi in drugoželezo.sesalkesa vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. Zaloga svetilk, zaloga različnth barv. 2227 Ljubljana (Kolizej) I^IVO na Marij« Terezij« cesti Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh cenah. Ogle dala, slike v vseh velikostih. Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli. Modroci iz žična-tega omrežja, afri-iantke trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Divan z okraski. Pohištvo iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki ceni. iK&la je „Dobra škarica" spisala M i n k a Vasice v a v založništva Lavosl. Schwentner-)a v Ljubljani. Dobiva se samo vesana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h. Obseza na 57G straneh već nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših juli domače in tuje kuhe, ima 3 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, lina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knj'gah nenavadne opreme, in konečno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 10—68 WaW Krojaški salon za gospode Ivan Magdić Ljubljana, Stari trg 8 Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tu-zemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin 221-.» za Sokole. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 52 gld. Specijalitete v nevestinih baiah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. 55 •s tfcgdUrv G. Tonnies 10437 tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žage in vae ■troje za obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesaln o-genera -torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. zu konjsko silo in uro. Šivalni stroji in koles* Tovarniška zaloga 121-19 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane Najbolje Za ZObe. j Sivaine »troje in kolesa "eniki se dopošljejo na zahtevaoje zastonj. zdravje je največje bogastvo. Kapljice sv. JKarka Te glasovite in nenadkrilj ive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravku naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljsojejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse iz glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Leč jo vse bolezni ta jetrih in slezeh ter koliko in »člpanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljic« so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi srn le radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hi*!. Dobivajo se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj sa naro "jejo točno pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Harkov trg št 80, poleg cerkve sv. Marka, Deuar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica st ne ne pošilja. Cena Je naslednja, in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 stekl.) 8 K, 3 ducate (36 stekl.) U k, 4 ducate (48 steklenic) 14*60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K. Imam na tisočo priznalnih pisem, ki jih ni mogoča tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih g«r., ki so s posebnim vspehom rabili Kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Baratinčič, učitelj; Janko KiMir, ki. nadlogor; Stepan Borčić, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; J.Seljanić, seljak itd. Ustanovljena 1.1860. i«-is MESTNA LEKARNA, ZAGREB ——-—"-—~" Markov trg št. 90 poleg cerkve sv. Marka. W*W zdravje je največje bogastvo. "W Izdaja konaoreg »Gorenjca Odgovorni urednik Andrej Sever. Lastnina in tisek Iv. Fr. Umpreta v Kranju. 30