St. 4.
V Trstu, sabota 24. februarja 1877.
Tečaj II.
„Edinost' i »haj a *sako drugo in -'utrto khbota vsakega mescoa in velja za Trat vse leto gl. 2 kr.— zunaj Trstu po posti vse let« »2 „40 , polu lota , 1 „ 20 , četrt . „ —.
Za oznanila, kakor tudi za ^poslanice* se plačuje zanavadnc tristopne Trste s
8 kr. če se tiska 1 krat
7 • • * - l u'*'
6 , , . „ 3 krat Zu veće črke po prostoru.
Posnniezne Številke le dobivajo po 7 kr. v taltakarnnh v Tre>tit pri poŠti, pod obokom tik Kalistrove liiie, na Uelvederu pri p. Bertolinu, V okolici : Na Opčinalt t loteriji, na 1'roseku pri g. Gorjupu, v liar* koli pri g. Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tus, v Skednji pri Fr. Snnrin M. Magdaleni zg. J. Ježu.
Naročnina in v^a pisma naj se pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V ođhmntl jo mat'
Položaj Avstrije ob jadranskem morja.
Uže pri zemljiščih in splošnih posestvih gleda se na to, da imajo meje dobro vreje-ne in sicer tako, da se prikupijo sosednje zemlje, ako je potreba še zemljišča /.boljšati, da je občenje ložje in hitreje. V velikem je Avstrija v enacem položaji, nje po« doba in nje meje so tako čudne, da se je čuditi, da je to da danes moglo tako ostati. Ako pa se tehtno premisli gospodarstvo nekoliko desetletij nazaj, in če se potiplejo možgani kolovodje ter merijo z umomerom, videlo se bo, da kaže več stopin pod ničlo in da trdoglavnost ne služi drtizemu, nego našim sovražnikom. Kam so od dvajset let sem državniki mejnike prestavili, tega ne smemo razpravljati, ako se hočemo ogniti državnega pravdnika. Vsakega državljana srce krvavi, ko vidi, da se državne meje ožijo in da ni še konec tega, da še žuga mogočni Nemec po skrivnih nakanih raz« širiti svoje meje na vzhodu, od druge strani pa gleda Italija, da vzame Trenti no, Istro, celo Kranjsko s Trstom.
To je resnica, katere noben živ človek tajiti ne more, ali treba je pomisliti, da se taki načrti radi izvrše, ko jih strokovnjaki narede. Če je pa naša modra vlada na Du-naji uže kupila politični daljevid, to je vprašanje, na katero nihče odgovoriti ne more, še vlada sama ne. Ako pogledamo zemljevid Avstrije, čudno podobo nenaravnih mej, od južne strani sega zemlja barbarskega soseda skoraj v osrčje države, mej tem, ko oska Črta avstrijske zemlje, to je Dalmacija v Albanijo moli in je na dveh inestib, v Kleku in Sutorini še celo presekana s turško državo. Da bi Nemčija mejila s Turčijo, kakor meji Avstrija, danes bi bila meja drugače vrejena, Bosna in Ilrcegovina bi delale Štirivogelni obraz, nemški kolovodji umejo dobro seštevati, pri nas pa, kakor kaže od trideset let sem, prišli so naši gospodje na D u naj i uže do druge naloge, do odzemanja, kar kaže Lombardija in Bene-čansko.
Ako položaj Avstrije ob jadranskem morju v pošte v jemljemo, vidimo takoj, da smo Slovani v prvi vrsti poklicani igrati prvo rolo, da se brez nas ničesa vršiti ne-more. Teško je to pripoznavanje ustavo-
vrcem, ki gledajo se vedno zračne podobe, kakor popotnik v puščavi, dokler ima popotnik vode in živeža dovolj, vedno je še upanje, ali ko mu zadnji meh vode poteče, napada ga strah, smrt mu stopa pred oči, takrat je dobra vsaka pomoč, pa bodi od okuženega človeka. V enakem položji so naši ustavovrei, zmanjkuje jim vsega, uže se skrivaj ozirajo na Slovane, če tndi so bili od njih ko okuženi kontumacirani; poseben strah sedi na vshodu, oni velikan jim dela preglavico, grozovita pošast vseslovan-stva jih straši, pretresa njih živce ter snši njih moči. Prišel je čas, ko bode treba Avstriji zapeti: Moja domovina mora večja biti; kedo pa more tu sodelovati, more peščica Nemcev, ali ošabni oholi Madžar? o ne! Slovan, zvesti, vneti, krabri, on je steber in ščit, ki bode delal državi v blagost.
Dalmacija, dokler je pod turško oblastjo Bosna in Ilrcegovina, ima še nekoliko pomena, kakor hitro pa pade v last drugej oblasti, i ne Avstriji, je Dalmatinska zgubljena. Vsa trgovina avstrijska je odvisna edino le od Adrije, in njenega obrežja, ki ga čuva Slovan, položaj vec Austrije iskati je le tam, od kodar izvira denar, treba je, da državni kolovodji obrno vso pozornost na deželo in njene prebivalce. Pri nas je to vse drugače, enako ko v jahalnici. ko se sedlo mesto konja tepe ; dnnajski centralisti so vsi zaslepeli, oddali so polovico države samo z namenom, da se Slovanom napravi močna brzda, ter jih neškodljive stori; v Dalmacijo se ni nikoli kedo ozrl, stala je zapuščena do bokeške bune; od onega časa se je še le znalo, da je neki tam doli dežela Dalmacija in da stanuje krepek rod v važnem položaju, katerega majhna peščica kljubuje ogromni armadi. Kako vpitje je bilo po dunajskih judovskih listih, barbari, roparji so Dalmatini, divje zveri i. t. d.
Tega pa si ti kricači niso upali objaviti, da je to zakrivila vlada, ker ni napravila šol po deželi, le v mestih, kjer je naseljen italijanski živelj, postregla je z šolami Lahom. Precej po nesrečni rabuki v Boki padla je mrena centralistom z oči, državni deficit pa je bil 13 milijonov večji vsled rabuke in vrh vsega tega so se še ponižali in sklenoli mir v Knezlazu s peščico Bokezov na podlogi pogodbe, ki centraliste in dunajske gltimače še dan denes je. Od Ogleja do turške luke Spica je av-
strijsko morje, po tem potu dojadra v zadnje zakotje Adrije Trst toliko brodov vsako leto, da se Trst lahko drugi Hamburg imenuje.
Vlada dela jako malo za svoje neobhodno potrebne koristi na obalih Adrije, ne ozira se na zvesti narod, ki je stražnik morskemu obrežji, da pa ostane zvest stražnik obrežja in da bode vsigdar pripravljen dati drago in blago za Avstrijo, treba je z njim drugači postopati, nego jo to dose-daj bilo.
S tlačenjem in zaviranjem v omiki se bode stvar še le hujšala, Slovan je do sedaj večidel le dolžnosti imel, a premalo pravic se mu je dajalo; da ne bi se seznanil s političnimi sleparijami, držali so ga v temoti. Pa napočila je mileja zarija, na jugu se je začelo daniti, in ako vlada v 12 uri ne pretehta važnosti položaja ob jadranskem morji, prepozno bode, ko bi to rada storila, in zopet se bode razlegal glas po skrčenej državi: To zgubo imamo pripisavati slepoti vladnih naših mož. Naj se dade Slovanom to, kar imajo drugi narodi, naj se ne dela krivično ž njimi, potem se ni treba bati ničesa. Bosna in Ilrcegovina ste potrebni Avstriji tako, kakor posipajočemu hribu obzidja; to deželi ste preimenitni za obstanek Dalmacije, ker ste vir trgovine, one bi jako okrepile državo in zagotavljale inir.
Treba je tudi, da je vladi bolj na srci občna državna in državljanska blagost, nego llothšildova koris', ko gre za železnice; silna potreba je, da se železnična mreža na jugu dodela, če nečemo prerezati trgovini živcev, konkurenčna železna cesta iz Trsta na sever, kakor tudi iz Ljubljane v Karlo-vec bi trgovini toliko koristile, da bi se v teh krajih novo živenje obudilo in Trst bi zopet postal tekmec Hamburgu, kakor je bil nekdaj. Naj ne mislijo dunajski glumači, da vtrjnjejo svoje stanje, ako zavirajo razvoj trgovini in obrtstvu, uže sedanji primanjkljaji za državne potrebe, vedno rastoči dolgovi bi jih morali prepričati, da se dolgo ne more tako dalje gospodariti i da je konec tega gospodarstva tudi konec njihove mogočnosti.
Prebivalce jadranskih obal bi morala vlada za svoje ozidje proti vsakemu napadu imeti, to pa se ne doseže s tem, da se pritiska jo na steno. Uže Vodnik je dobro vedel, kde je vir blagostanja prebivalcem
na Adriji, ko je pel: Morje, ruda kupčija, tebe rede.
Ako bi Avstrija zgubila morsko obrežje, |>oteni je tudi glavna žila njenega živen-ja prerezana in prav zdaj je najugodnisi čas, da v teli krajih svojo moč i veljavo utrdi; Če zdaj ne spozna prave svoje koristi, pravega svojega namena, težko veo se kedaj povrne doba, v katerej jej bode mogoče,
okrepiti se ; lira zamujena ne vrne se nobena. ---
Dopisi«
V Sežani 20. februarija.
Nas staroslovenski bog Kurent, preselivši se tudi od nas, sedel je v raji na suknjo svojo, ktero je bil nekedaj posodil nečemu siromaku v smislu paragrafa dvajset in levega i tam bode mirno gledal svetla obličja svojih sovrstnikov do prihodnjega blagdana svetih treh modrecev, dokler ga zopet ne izvabe glasne veselice meju osiromašene zemske prebivalce. • če prav nej se letos vil po glavnej vesi kraškega sveta nikakoršen korso ni od Starega-grada do Skaramaugovcga raja, ni po Komorni, ni po Gradišči a ni po Britofu, imeli smo vendar le v tej, mestecu podobne) vesi, prav poštene svoje veselice. Marsikak venček vrstil se je meju prijaznimi obrazi domačega ljudstva od nedelje do nedelje v našej čitalnici; veseliea pa, ki je bila v nedeljo 4. februarija t. 1. v prostornej dvorani pl. viteza Ivana Skaramanga, privabila je vse polno odličnih gostov iz bližnjih i daljnih vasi in iz bližnjih a tudi dttljnih mest. Stari naši bene-čanski godci so po starej svojej navadi do ranega jutra po šknntih in bajsih lehka svoja godala drvili in flaut se je vmes tako prijetno glasil, kakor pastirska piščalka v kastavskih dolinali pod visoko goro Gomilo; — mladina pa je v lehkih plesovih po širnem plesišči rojila ko brneče bučele pri čcbeljnacili za hišnimi svisli. Petje domačih in proseško-openskih pevcev je bilo izvrstno, — vse pa je nadkrilila tukaj mareta nova vesela igra : „Oče »» sin." — Gospi Mara Delenovka, rodom Dunaj čanku in bivša trda Nemkiuja in Milena Trnovčevka, rodom Tržačanka ste tako nežno, tuko krepko in tako taktno svoji roli izveli, da sti v resnici zaslužili močno pohvalo, ktera jima je od vseh strani donela. Gg. Levoslav Cvek, Fran Kožič in Fran Lcban so naši uže stari znanci na deskah kazališčnih in, ako rečemo, da so vsi trije tako dobro igrali, da boljše igrati jim nej bilo mogoče, upamo, da smo samo čisto in golo resnico izustili Nadejamo se, da nam napravi naša čitalnica vsaj za belo nedeljo kako lepo veselico, kajti dobro vemo, da v posti ne bode nič, ker ne želimo razžaliti v dušo našega obolelega svetega moža.
Lani je nekij kraški dopisnik tožil v „Soči," da so nase skladovne ceste od dne do dne slabše, od kar so v oblasti cestuega odbora. Oe prav je imel tikrat dopisnik popolnoma prav, preobrnola se je vsa zadeva
nenadoma na mnogo mnogo bolje. Mejil Tomajem i Križem širi se namreč skladov-
v
na cesta, meju Križem i Smarjami sežanskimi povišuje se sedlo globoko, meju Sežano, Povirjem in Divačo širi, prestavlja, povišuje in ponižuje se cesta in sploh se v onih predelih popravljajo strahovite krivice, ktere so storili nekedanji podvzetnici za zidanja južne železnice. Cesta od Matavana do Lokve uže dostatno razširjena in po pravem sineru izpeljana, na kolikor se je moglo to z občinskimi robotami in pičlo pripomočjo slavnega deželnega odbora izvesti; — a vsa ta dela bode v kratkem venčala razširjena dolinska cesta v Sušici meju sv. Bricem in škofeljskim pokopališčem, kder je uže mogočna Jankova peč (ali škofeljska stena) za cestno rabo razdrobljena, Za taka in enaka dela imamo pa na Krasu v sedanjem cestnem odboru dva možaka, ki vse druge nad-kriljujcta in sicer deželnega poslanca gosp. Frana Mahorčiča in g. Večeslava Deleno. Poživi toraj vaju bog še na mnoga leta, da nam še kak hribček ponižata in Še kako dolinico povišata!
Odkar počiva ▼ hladnej zemlji sloveči sežanski načelnik Tolminec, nej ga rodila kraška mati sinu, ki bi bil izdatno skrbel za olepšanje šetališčnih krajev po prijaznej Sežani. Krepkemu nastojanju pokojnega občinskega svetnika Dragoša Zupančiča imamo se uže zahvaliti za razširjenje živinskega trga, a letos je vrhu tega nebeška misel obsenčila gg. Ljuboša Polley — a, Spiti-gneva Mohorčiča in Večeslava Deleno, da so na lastne svoje stroške nasadili lepe vrste mladih dreves po živinskem trgu in po sosednih, na živinski trg stekajočih se cest. Da bi se nahajalo le še nekaj tacih inož v našej Sežani in naše selo bi se dičiti moglo, da je naj prijetnejši deželski kraj na Primorskem. To pišoč upamo, da tudi gosp. Dobroslav Stolia dolzih nepotrebnih in ne-všečnih prepirov nasičen in sit pri svojem širnem borjači ob cesti na železuičuo postajo vodečej, uže pri nekoliko leti nasajeno vrsto dreves v rasti pusti, da pomrla dreves* z drugimi nadomesti in da ogradi dvorišče svoje zad za drevoredom, v ravnej črti z obcestnim zidom pokopališču podobnega vrta Grcka g. Paximadi-ja. — Vse to njemu ni najmanje ne bi škodilo i le pove-Čilo bi njegovo znano čast in poštenje. V to ime bože poinozi !
On dan odpeljali so se skozi našo Sežano madjarski softe iz Carigrada se vračajoči v blažene pokrajine svete vngerske zemlje. — Mi nej smo išli gledat teh poblaznelih Atilovih unukov, kajti kap bi nas udaril, ako bi zagledali te odpadnike krščanske krvi. V dušah naših vzrastlo nam je pa jako opravičeno prašanje, jeli bi se ti mongolski mameluki napotili v Carigrad, ako bi ogerska zemlja bila v turskoj oblasti, kakor Bosna, Hercegovina ali Bolgarija, ali, ako bi ogerska zemlja bila vasalska kakor Srbija in Vlaška z Bogdanskim ? Gotovo ne, a najmenje bi bili poklonili staro sabljo onemu nečlovečniku Abdul Kerim-u, ki je ukazal zažgati toliko živih krščanskih
Bolgarov. Ako imajo ti Madžarji uže toliko denarjev, da ga zamogo trošiti po štambul-skih haremih, naj bi ga rajši podarili toliko tisočem ogerskih otrok, ktere so iz šol iz-terali, ker nejso ni učitnine plačati mogli. A kaj se hoče, tako je na svetu: norec norca išče!
Tržaška okolica, dne 20. februarja.
Dali smo slovo pustu, v katerem smo se sem tertje večkrat veselo kratkočasili. Da je v okolici vendar le leto na leto več izobraženja, ter da se ljudstvo druži in v narodnem veselji kratkočasi, porok so nam odlični možje, ki skrbe za take narodne veselice. Ples je kosmopolitičen, ali lepo je, če ima slovanski značaj. M. Malalan na Opčinah je letos osnoval prav narodni ples, povabljeni so bile vse inteligentne osobe, še iz Trsta so bili nekateri, preskrbel je izvrstno vojaško godbo in svoje prostore tako dekorira], da je vsak pri vstopu poznal, kak mož je hišni gospodar. Pozdravljal je v plesni dvorani mej lučmi viseči venec z napisom : dobro došli.
Kar pa je bilo prav veselo, bil je gardni kvartet skupaj, ki je kakor Blavec prepeval. Gospod Cvek in Kožič pa sta zbrano občinstvo vedno v smehu imela.
Druga veselica, konec pusta, bila je beseda Nabrežini, pri katerej so bili slovenski pripravniki iz Kopra glavni faktor. Veseliti mora vsacega, ko vidi mladike krepko se razvijajoče, ki bodo pionirje Slovencem. Da se je dobro pelo in igralo, skoraj je nepotrebno omenjati. Pri skupni večerji so zadoneli ubrani glasovi po dvorani od prošeškega kvarteta in pripravnikov, da se skoraj ni bilo moč od mize ganiti. Ples je trajal do zore, vse je bilo v lepem redu, venec krasnih dam je povekšal besedo in ples. Veseli kličemo: Mladenči, naroda
pionirje, živeli !
------
Politični pregled.
V državnem zboru imajo zdaj posvetovanje zarad ženitve kristijanov z j udi in duhovnikov, ki so se odpovedali duhovskej službi, kakor da bi zdaj druzih važniših vprašanj ne bilo. Ogerska ministerstva prav za prav zdaj nemamo, ker se je odpovedalo, vendar pa se še dalje pogaja o nagodbah z našimi ministri ; poslednje vesti o tem poročajo, da so se zedinili, kar je uže mogoče, ker bi sicer skoraj gotovo moralo tudi naše ministerstvo odstopiti i ž njim vred bi pali tudi ustavaši, katerim je prva stvar gospostvo v državi, i ki bi rajši videli, da država propade, nego da se jim iz rok vzame vladarstvo.
Serbija i Crnagora ste poslali v Carigrad poslance, da se sklene mir s Turčijo: težko pa česa opravijo, vzlasti Crnagora ne bode zadovoljna s tem, kar jej bodo Turci ponujali; pa bodi temu kakor hoče, vshodno vprašanje zarad tega ne izgine z sveta ; Ru-
sija nikakor ne more več nazaj, predaleč je segla; ona bi stoletni sad svojih prizadevanj pod klop vrgla in vse sočutje turških Slovanov izgubila, ako ne bi za meč prijela; poleg tega bi ruski narod tacega ponižanja ne mogel prebiti in glasno i silno bi zahteval vojno na Turka.
Rusija tedaj na vsak način mora na Turka iti in to se zgodi gotovo meseca marcija, ker dalje odlašanje bi škodovalo, če tudi so razmere na Turškem zdaj take, da je vsak dan pričakovati, da poči vstaja i da Turci sami spode tudi sedanjega sultana, ki je baje tndi na duhu bolan ; ker je bolna vsa Turčija, kaka bi sam sultan zdrav bil!
Poročilo
političnega društva „ Edinostu obravnav o XIII. občnem zboru v dvorani „Slavjanske čitalnice" v Trstu 7. januarja 1877.
(Daljo in Konec).
G. Nadlišek podpira Dolinarjev predlog, naj bi odbor vse potrebne korake izvršil. Ko je bil predlog na glasovanje dan, bil je soglasno sprejet.
O III. točki govoril je g. Dolinar, govornik je povdarjal, da uže več let sem opazuje policijo po zgornjej okolici in vidi, da je vse v neredu in strankarsko, da se oblast od onih gospodov, kateri jo v rokah imajo, zlo rabi in to večkrat za strankarske politične namene, kar se je posebno pri zadnjih volitvah pokazalo, naštel je mnogo dokazov v obširnem govoru, ter predlagal, naj bi se vlada naprosila, da bi policijo v zgornjej okolici v roke vzela, ter tako vravnala, da bi bila javna varnost osebam in blagu v prid i. t. d.
G. Nabergoj odda predsedništvo za trenotek, ter podpira predlog Dolinarjev. Govornik pravi, da ni prijatelj policiji, pa ker policija mora biti, treba je na to delati, da se stvar vredi tako, da se ne bode s policijsko oblastjo agitiralo in strankarstvo širilo, kar se je doslej jasno kazalo.
Predlog je važen, toraj ga priporoča zboru, da ga sprejme.
Pri glasovanju je bil predlog g. Do-linarja zopej soglasno sprejet.
G. Pipan govori v daljšem govoru: Gospoda moja, predno se voli nov odbor, čutim se dolžnega, da izrečem staremu za njegovo požrtvovalnost in trud ter za ne-vtrudljivo delovanje, zlasti pri zadnjih volitvah, ker je izvrševal svojo teško nalogo točno, naj iskrenejo in toplo zahvalo (živili).
IV. točka, volitev novega društvenega odbora. Zborovanje je za polu ure prenehalo, da je občinstvo na listke kandidate zapisalo. Potem se je vršila volitev. Voljeni v odbor so bili gospodje:
Ivan Nabergoj Ivan Dolinar Jože Primožič Viktor Dolenec Štefan Nadlišek
Ivan Gorju p Iran Grlanec Jože Pečar Luka Piščanec.
Po volitvi je g. Nabergoj z jedernatim govorom zaključil zborovanje, zahvalivši se občinstvu za red in taktno vedenje, kakor za zaupanje, ki ga stavijo v njega. Živio-
kliei so odmevali po dvorani.
----
Domače stvari.
" Y mestnem zboru je bila pretekli petek precej huda debata, prišla je namreč točka v proračunu policije na vrsto. G. Nadlišek je z jedrnatimi besedami risal policijo, ki je v zgornji okolici, ali našim mestnim očetom druge strani ne gre nič kaj do živega. Naši poslanci pa naj nikdar ne opuščajo zahtevati, kar je okolici treba, saj je vsem znano, da se le teško kaj, večidel še celo nič ne doseže, ali treba je zbijati toliko časa, da se razruši otrpnelost nepravičnih nasprotnikov naše narodnosti. S tem se pred svetom osramote, ker imajo tako izvrstno logiko: sebi vse, vam ničeaa. Okoličani, le pridno davke plačujte, da lahko še eno tako krivo kolibo sezidamo, na stolp pa postavimo Hermeta in Gorakucija, ki bodeta osrečevala vso okolico.
* Slovenski delalei v Trstu, kateri so dosedaj brez svoje volje vedno bili v laško skorjo zaviti, napravili so preteklo soboto lep ples v Kolezeji. Namen plesa je bil za pomoč ubogim vdovam, došlo je mnogo povabljenih, mej tem smo opazili mnogo trgovcev, ali žalibog slovenskega trgovca ni bilo nobenega. Mnogo imamo v Trstu takih ljudi, da zato, da se o njih govori in po časnikih piše, podarijo velike svote v siromašnico, katera ima neizmerno kapitala, če pa siromak k njim pride, zapode ga večkrat po stopnicah, ako se mu posreči 4p bogataša priti.
Naš rojak g. Toman je dal 1000 gl. siromašniČi, za domače narodne zavode se pa še meni ne, takih Slovencev naštejem lahko veliko, zato pa domača društva tako slabo napredujejo, ker so take vrste narodnjaki le v tacih društvih, kakor Turn-verein, Ginastica i. t. d., pa pustimo to. Ples je bil mičen, želeti je, da se slovenski delalei otresejo laške skorje, ki jih obdajo in si napravijo pravila v domačem jeziku, kajti gotovi smo, da še petina njih ne umeje laškega jezika. Svetujemo vsem onim gospodom, katerim je domača stvar res na srcu, naj nas podpirajo o taj zadevi, mi bodemo storili \se, kar bode nam in našim bratom koristno.
(> utonil je pretekli teden 9 letni fantič v Skorklji, ko ga je mati na vodnjak poslala po vodo, ker je bil šibek ga je posoda, s katero je zajemal vodo, v vodnjak potegnila. Mati ga je šla iskat po potih, potem še le na vodnjak, ker ga je tudi našla, pa ko so ga izlekli iz vode, bil je uže mrtev.
w Utonil je istega dne nek vaščan iz Skednje v enem vaških vodnjakov.
Morilec, katerega je uže dalj časa laška vlada iskala, bil je te dni tukaj vlovljen.
Umrl je te dni g. F. Valenčič trgovski pomočnik, vrl narodnjak, pri svojih bratih Ivanu in Vlastislavu dalj časa v službi.
Pogreb je bil sijajen, vdeležili so se vsi znani Slovenci rojanske čitalnice, katere ud je bil, naredila mu je lep venec z tro-bojnimi trakovi, ki je marsikaterega lahona v oči bodel, ko je lepo v zrak plapolal. Bodi mu zemljica lahka.
*	Gledišče. Ako Ljubljančani mislijo, da jim gre slabo z glediščem, kaj moramo Tržačani reči ? v glavnem gledišči je uže mnogo podvzetnikov pobegnilo, enako se godi v Benedkah, kder je v gledišči Fenice podvzetnik faliral. V Ljubljani baje dramatično društvo hira, od kar je Noli v Zagreb odšel. Kcdo je temu najbolj kriv, to ve ves slovenski svet; tisti, ki je hotel biti bog mej Slovenci, ker mej nemčurji nij mogel biti; slovenski prvaki so ga na čelo po-vzdignoli tudi banki Sloveniji. — Kder ima škodo, temu nij treba skrbeti za sramoto.
Obesil se je nek čevljar J. Vatovec v borštku (boschetto) ; dva fantiča, igrajoč se tam, dobila sta ga v ponedeljek ; vzrok samoumora je bilo uboštvo.
*	Otroka še le 10 dni starega je dobil nek delalec na stopnicah svojega stanovanja, ko je zvečer domu šel; policija ga je v rajdenišnico dala, nečloveške matere iščejo.
° Skoz okno je skočila zarad nesrečne ljubezni 22 letna deklica ter mrtva obležala.
° Ogei\j na glavi. Nek čevljarski učenec je v žganjariji ulil svojemu tovarišu špirita na glavo in ga potem užgal s žeple-nico. Čevljarček je začel tipiti, ker je imel vso glavo v ognji, pritekel policaj je hitro udušil ognjeno glavo s plaščem.
*	Dfaškera spoznana. Neka mlada gospa se je oblekla v šeme, ter šla na ples v gledišče, ker je nje mož na videz iz Trsta šel. Mož se obleče v domino, ko ženo doma po malo časa ni dobil, in jo gre iskat po več kavanah in plešiščih. V gledišču se mu neka krasna maškera na strani nekega gospoda v veselem pogovoru sedeča jako sumljiva zdi. On stopi k njej in reče, naj pokaže obraz, ali vsi so mrmrali, v hipu je krinko odtrgal z obraza ženski ter videl svojo ženo, katera pa je precej pobegnola in on za njo. Da se doma nista poljublje-vala, to je gotovo.
" Kronika hudobnežev. Pretekli teden, ko je godba od pogreba nekega stotnika šla v rojansko vojašnico insultirali so neki pobalini neke mlade gospodiče ter jih s kamenjem lučali, eden teh mladcničev potegne revolver iz žepa in ustreli nekega 15 letnega fanta v stegno, potem so pobegnoli.
*	Dva žeporezea sta bila ugrabljena ko sta ravno svojo rokodelstvo vršila, eden je rezal žep, drugi ukral mošnico z denarjem.
*	Mlad tat. Desetletni dečko je potegnil nekej gospej plet z ramen in ubegnil.
4 LrtČen tat je zmaknil pekovskemu fantu več strne kruhu.
" Zaprli so nekega pekovskega fanta, ki se je se svojim gospodarjem tepel.
° Ukradla sta dva tata v Škorklji eno blazino in druzega blaga, ko sta se železnim orodjem zid predrla. Neka žena jih je čula in odpodila, pustila sta rop in orodje, ter ubegnola.
*	V starem mestu je policija zasačila tri mornarje, ki so uskočili iz Pulja.
' V /avlah je policija ujela nekega hudodelnika, ki je v Tržiču (Monfaleone) iz ječe pobcgnol.
*	V ječo so dva mladeniča gnali, ker sta ženskam denar iz žepov kradla.
*	Tepež jo bil zopet v neki žganja-riji v starem mestu, policija je ugrabila vse.
" Železno denarnico so imeli te dni tatovi v rokah, ko so vlomili v nek magazin, če tudi so poskušali na vse načine jo razbiti in odpreti, vendar so nazadnje brez denarja odšli, eden je baje rekel, to je kakor žaba pri leščniku.
4 Nevarnega tatu in golufa, za katerega je bilo razpisanih 200 gl., ugrabila je policija.
*	V Široko mrežo je padlo nad 50 osob te dni, policija je napravila po skrivnih kotiti lov na nje, večidel so tatovi in nevarni malopridneži.
° Pustne dni je zaprla policija vse poznane dolgoprstenike, ki bi bili gotovo svojo rokodelstvo ročno opravljali med množico ; v Trstu jih imamo na stotine, ki se navadno vselej, kadar je kaka slavnost in dren, pod ključ denejo. Te vrste umetniki morajo biti kakor vojaci v mraku doma in podnevi morajo po sredi ulic hoditi po mestu, drugači so kaznovani. Naš magistrat bi naj bolje s tein Trst olepšal, da sezida tem gospodom velikansko poslopje ter jih dobro hrani, to bi bilo veliko lepše mestu, nego je magistratova draga palača.
--®DK2®----
Razne stvari.
" Klanje. V Milanu je pretekli teden v tamošnjem javnem vrtu bila neka gospa na sprehodu, štirji nepoznani jo obstopijo ter ščujejo. Gospa v zadregi kliče na pomoč in res nek gospod se svojimi sinovi i hčerjo memo gredo stopi v vrt, da vidi kedo pomoč potrebuje; ko dospe do mesta, začel je z lepimi besedami miriti, pa v hipu bil je z bodalom v glavo ranjen, potem njegova hči v prsa in tako so grozoviteži bodli okrog sebe, da je vse v krvi ležalo, potem pa so ubegnili in tudi ona gospa žnjimi in se nežna ničes i od morilcev. Ranjene in umirajočega očeta so nesli v bolnico, ki je pa po potu umrl.
° Za Črnogoro je šlo več sto centov obleke in sukna iz Moskve in mnogo drugih stvari, ki se prevažajo še vedno skoz
Trst; vse kaže da bode — mir potem, ko se reši južno slovansko vprašanje.
*	V Dalmacijo se je spravilo toliko živeža in streliva, da se čudimo kam so ga shranili, pa še vedno ni konca.
11 Pazite na orodje. V Este na Laškem je neki fantalin v šoli ustrelil svojo sestro in sestričino s puško, o katerej je mislil, da ni nabita; obe ste bile precej mrtvi.
llmor „Areni" se iz Verone piše: V Pusterlengi, trgu mej Verono in Man-tovo, dogodil se je te dni strašen umor. Po polnoči šlišijo domu gredoči meščani v neki hiši v srce zbadljivo vpitje. Ko se približajo hiši, iz katere so čuli žalostne glasove, bila fo vrata zaprta, katera precej ulomijo. Ko po stopnicah dospejo do sobe, odpro vrata; žensko truplo se jim vali v krvi naproti, v istem trenotku pa so videli skočiti nekoga skoz okno na njivo. Na postelji je bilo vse polno krvi in uboga žena je uže mrtvaško grgrala. Prvo je bila ustaviti kri, ki je iz dvajset ran tekla in potem jo toliko okrepiti in osrčiti, da bi mogli zvedeti, kedo je bil nje morilec. Zdravnik se je jezil, kako more omožena, poštena žena, človeka v hišo jemati; v tem hipu zbere ranjena žena vse moči, bledo lice se ji po-rudeči in reče: bil je moj mož. Mož te žene je bil strašno hudoben človek, ni hotel ni-česa delati, a zahteval je, naj ga žena redi. Ker jo je vedno pretepal in suval, morala je uboga od njega pobegnoti ali ljubila ga je pri vsem tem in mož je večkrat prišel k njej, da mu je dajala kosilo in druge potrebe. Ta večer pa je prišel pozno ponoči trkat na vrata ter jej predlagal, naj se pomirita in skupaj živita, kar je ona rada dovolila. Gresta spat, ona z veseljem zaspi, on pa je bil potuhnen, vstal je, vzel nož ter jo začel bosti po vsem životu, dokler ga niso poprej imenovani odpodili. Ona je umrla, njega so ugrabili.
*	O^euj na morji. Amerikanska Indija prve vrste Dukata se je vnela na potu iz novega Orleana v Liverpol, naložena je bila z bombažem in nosila je veliko popotnikov. Ogenj je b tako silo nastal, da ga ni bilo mogoče vdušiti, samo toliko je časa ostalo, da so se čolni v morje spustili, v katere so se s težavo ljudje rešili, bili so cela dva dni na planem morji, dokler se je posrečilo, da je nemška ladija Hedviga uže vse omamljene ubožice rešila pogube.
" Zgubil se je čolni uradnik g. Win-kler zapustivši svojo soprngo in otroke, dolgo ga niso mogli najti; kakor se nam poroča, bil je zblaznel, dobili so ga v Gorici kder so ga v blaznico dali.
° Velik ogenj je bil pretek1 i teden v Smarji pri Vipavi, ljudje govore, da je gospodar sam zažgal z namenom, da bi zgorela tudi žena, ki se je od njega ločila in ko se je mož sumljiv zdel, na pod se mu skrila. Tako nam je nek prijatelj povedal.
Smešn ice.
V nekem davkarskem okraju pride kmet več ur daleč davke plačati, ves truden obriše si v travo prašne črevlje, potem stopi s klobukom v roki v pisarno. Ko precej po kmetarsko potrka, sliši glas : herein ter vstopi. Pisači se mu nekako ironično namuznejo ko vidijo, da kmet okrog sebe gleda, da bi rad sedel, reCe mu nek pisar : Oče, sedite, sedite. Kmet pa mu odgovori: Kam hočem sesti ? zdi se mi, da tu ni stola, ko na našem podu, sami cepci so.
Japa: Železnica je pej koristna sploh. Vanek: Res je vse prav fino narejeno," le nekaj so pozabili. Japa: Pej kaj ?
Vanek: Soro, da bi včasi lahko zadaj
sedel.
Kmet pride davke plačevat v davkarijo; ko nekoliko časa čaka, zarenči nad njim uradnik: Vi ste morali v kaj umazanega stopiti, ker tako hudirjevo smerdite. — O kaj se — odvrne kmet — saj sem se v gnojnem košu peljal do sem, tedaj nisem mogel nikamor stopiti.

Žaganje
v množimi, to je mnogo skupaj, kupuje se vedno v Trstu; ponudbo naj se pošiljajo pod šifro:
T. 1000 po§te restante v Trst.
Najboljše sveče za cerkev in najcenejše dobe se pri g.
Oroslavu Dolencu
v Ljubljani,
kateri ima uže dobro znano tovarno za domače voščene izdelke v Ljubljani in oddaja večini cerkva po Slovenskem svoje dubro znane čisto voščene sveče. Kot domač obrtnik priporoča se torej vsem č. cerkvenim predstojnikom in č. duhovščini sploh.
La9tnikizdatelj in odgovorni urednik Ivail Uolinai'.
Tisk avstrijskega Lloyd«.