Tečaj
XVII

spodarsk
5
obertniške
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v ttskarnici jemane za celo leto 3
fl. 60 kr., za pol
leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr
posiljane po poeti pa za celo loto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn.
¥ Ljubljani v sredo 3. avgusta 1859
Kratek poduk dobro oglje žgati.
Pripravljanje derv.
do verha, in na zadnje se luknja pokrije s bukovo diljo in založí s perstjo. Ogenj se vname in razširi od sape, ktera skoz perst v kopico pride. Osem ali deset ur potem se od
Derva za oglje namenjene se posekajo v jeseni ali po- krije dilja, in prazni prostor se tri dni zapored, kolikor je
zimi
*
se razkoljejo, kolikor je mogoce, v enako dolge in treba dva ali trikrat na dan z
debele polena, in se zložé v skladavnice, da se posu se. kratkimi ohleški ali ivermi Tudi srove derva se dajo žgati, toda dajo manj ali sla- dobro zatisne in s perstjo zakrije
bokanjem, to napolni, in vselej
je s suhimi in proti dilja spet
bega oglja.
Iveri
»
terske in drobné veje so dobre za kur
Ogenj se pokaže najpred od verha. in se dá kamorkolj
javo in za gašenje ogelnice; se toraj do čistega poberó, napeljati z luknjami, ktere se skoz perst prederejo. Ogljar
da se derv vec prihrani.
mora skerbeti, da bo ogenj zmiraj v krogu okoli kopice
Vsakter les dá oglje; vendar lištno ali terd o drevje šel; če na enem kraji prehudo prijema, se tam luknj
dá boljega kakor smreka ali drug mehak les; jelsa in bukva daste najboljega.
Pripravljanje gubna, ker se ima ogelnica napraviti.
Gubno ali kopiše ne sme biti na hudem vetru, in stati, ce je mogoče. blizo kake vode. Tla za ogelnico morajo pokrite biti z debelo perstjo nekoliko z ilovico in z peskom zmešano, da lože vodo, ki se iz polen poceja, popijo.
Ce so tla ilovčaste, ali pa če je le malo persti na skal-natih tleh, tista voda v spodnji versti derv ostane, in ne pusti, da bi se polena mogle popolnoma v dobro oglje so-
večji ali manji okrogel prostor postavi
^ »
žgati. Kopica se na
?
ce je več ali manj derv pripravljenih; tla, kjer ima kopica
stati

morajo biti ravne, in ne smejo na nobeno stran viseti. Skladanje derv v kopico in pokrivanje.
Na pripravljenem okroglem gubnu ali kopiši se štirje koli, tako visoki, kakor bo kopica, po 10 ali 12 palcov od erede tako zabijejo, da v sr«di na štiri vogle prostor za kurjavo ostane. Ti koli se potem s tertami eden z drugim zvežejo, da terdno stojé, in da se polena v kopici smejo
na-nje nasloniti.
Potem se začno derva skladati. Od začetka se stavijo polena prav po konca in se na kole naslone, potem pa zmiraj naprej okoli, da se do kraja kop
• v
pride
Gosto
vkup se morajo skladati, in
oljo krivih ali storastih
polen kaj praznega ostane, se mora z ivérmi in drobnimi vejicami dobro zagostiti. Krajne polena morejo nekoliko na sredo nagnjene biti, da dobro sloné. Ko je tako ena versta zložena, 8e zloži ravno tako druga, in če je treba še
tretja ena verh druge, tako, da je vsaka versta malo manji
^ f
in zato kopica proti verhu bolj ozka. Na verh se nalože drobneji ohleški in terske, da je cela kopica lepo obla ali
okrogla.
Zložena kopica se obloži 0 smrekovimi vejami ali s
praprotjo, in kjer vsega tega ni, tudi z mahom, in se
po
perstjo, tako
debelo, da se vse pokri
krije na zadnje s valo ekrije. Smrekove veje so za to najbolje, ker persti se pusté skoz.
Žganje kapice. Tako postavljena kopica ae sme precej zažgati.
Za
b zada se
mase, ce pa premalo gori, se tam vec lukinj naredi, raji u nema.
Ce se kopica, kadar je treba, hitreje z bokanjem napolni in z diljo naglo pokrije, bolje bo oglje. Bokanje se
mora vselej na dno ogelnice potlaciti.
Kadar se ogenj lepo po versti okoli kopice razširja, se najlcpši oglje žge; zato ogljar ne sme noč in dan ogelnice spred oči spustiti.	. , ,
Oglje je čez in čez žgano, kadar se kopica čez enako posede, na verhu dobro iz nje kadi. V tihem ali 13 dni, v vetru pa en ali dva dni manj. Kjer se kopica
oglje dá, in se plav in čist dim in mirnem vremenu gori ogelnica i2
posede in
pokaze, da
je oglje žgano, tam je dobro jo vkup
potlačiti, da oglje preveč ne spepelí.
Odpertev kopice in gašenje oglja.
Ko je oglje žgano, se kopica odkrije,
oglje
se razloži
in proti ugasi. Gasi se z vodo, še bolje pa s perstjo. Ugašeno oglje more biti shranjerio v suhi shrambi, sicer se zlo spridi. Preden
se oglje
spravi, je treba skerbno
gledati,
da
je dobro ugašeno, da kak ogenj ne vstane.
Pešica resnic

jih nauk uči in jih je
skušnja poterdila

1. Pridelek zemlje se veže z rodovitnostjo iu močjo njeno; to je, toliko več se přiděla, kolikor več ima zemlja razpadenih ras tli ns kill reči v sebi.
2. Te rastlinske stvari se pa večidel dovaževajo zemlji
po gnoju;
zakaj čisto sama perst, če jo zrak še tako

prepihuje, solnee še tako pregreva, dež še tako namaka vendar ne more brez gnoja rodovitna biti, kteri je kakor zabela na jedi.
#
3. Z umetno napravlja nim gnojem ne pride nobena kmetija deleč; tisti gnoj, ki iz hleva pride, je najbolje
gnoj ?
, zato ker je zemlji in poljskim sadezem najprimemisi.
4.	Naj tedaj gospodar vso svojo moč napenja, da si napravi gnoja kar naj več in naj cenejši more.
5.	To pa doseže gospodar, ako toliko klaje pri-
deluje, da more dovelj živine rediti, ki mu gnoj
za
belo za polje
delà.
Kjer živina strada, strada tudi
kurjavo mora biti pripravljeno dosti suhe hoste iz drobnih polje. Ce oba stradata, je žalostno gospodarstvo, pa tudi
?
ivér in teišic. Zažgč se ogelnica od verha kopice, tam gré kmetija rakovo pot, kjer le eno strada.
▼ej
tako da se v prazno luknjo v sredi verže en ali dva škafa oglja oa dno, na to nekaj žerjavice, na žerjavico spet oglja
6. Kdor z žitom redi svojo živino, jo redi z drago
kermo
9
seno, detelja in otava je bolji kup klaja.
340
7. Njiva prihaja od ieta do leta rodovitniša, ako pri- Kdo zamore tedaj reči, da bi ne bilo molu prirojeno
%đ	» m m m	m	mm	i •	m m	m	m	* •	■	•	1 • V #	il	fl t i	Mm	m	m	m	m
deluješ na nji klaje; hira ti pa od leta do leta bolj

ako
da
svojo hišico tako hitro zapusti, ko popolnoma verha doraste.
y
seješ, le žito, ktero se ne more dobro obnašati, če mu in se na prostost podá
v grahu
le tabart ostane
, ce ga
seno in detelja ne pomaga.
8. Živino rediti se splača le takrat, ko je
po cen i.
klaja
mraz prebiti, ali pa mu zakasnjena mlačba ne
pripusti, da
bi svoje lezisce zapustil.
Lahko se vsak prepriča
ali
so moli v grahu ali ne
t
več
y
9. Kakor je dan današnji ži vins ka cena, nese njiva ce ga le v gorko hišo prinese. Berž ko moli gorkoto če je s klajo obsejana, kakor če jo obseješ z žitom, čutijo, jamejo iz graha lezti. Ko so enkrat na prosti zrak
ostanejo cez zimo do spomladi v hišah in skednjih
10. Gospodar, kdor hoče zemljišče svoje v
prišli
y
bolji stan pripraviti, ga mora naj pred za klajo ali v zidovnih in drevesnih razpoklinah, kjer jih še tako gnoj iti,
gnoj za žito pride potem že sam po
hud mraz ne pokončá
sebi.
yy
Amtsbl. des landw. Ver. in Sachsen".
Škoda
y
ki jo mol grahu prizadene, je dvoj
Grahov mol.
je
s
ah, ki ga je mol napadel
na ; pervic ko lažji, pri drobném
Ta mali merčes nam pokvarja grah, posebno na Kraju
skoraj za polovico, pri debeljem pa za četerti del, in tak od molov razjeden grah ni za prodaj več, ampak se le za
klaj
V •
pora bi. Predalj
bi pa
šel, kdor
bi mislii
da
skem, tako zlo, da se nam pripravilo zdi, da tudi v vicah" od njega nekoliko omenimo.
5?
No
je od mola razjedeni grah človeškemu zdravju škodlj
Drug
ne pride
da ni za druzega kakor za prec vreči. ~ grah ob moč kaljivosti, ako ga tudi mol nekoliko razjé druge škode mu ne napravi, bi rekel. kakor le to. da
y
njegovi naturi je gosp. kustos Vincenci Ko il ar prav veliko mikavnega in zanimivega uaznauil.
Grahov mol (Erbsenkàfer, brachus pisi) je majhen, nekoliko lažji, ker ga le od strane ogoli, do kal černorujav, belopikast, krilat keberček z dvema belima malokterikrat zadene.
*
y
J© pa le
lisama na zadnjem koncu života, ki ena čez drugo v podobi
Ce bi nas pa utegnil kdo poprašati: kako se dá mol
y
križa ležite, po kterih se lahko od navadnega grahovega pregnati in pokončati, mu moramo naravnost odgo mola razloči, kteri je sploh znan in ki se metuljem prišteva. voriti, da nimamo zato do zdaj še gotovega sredstva
Preden začne grah cvesti, se keberček že na njivi z grahom obsejani prikaže, kjer se on in ona parita. In kmali
s
kterim bi se dal ta merčes zatreti. Ker kmetovavci sploh
mislijo, da
se večidel mol po semenu razsirjuje in mnozí, potem leže babica, kakor gosp. Kollar misli, zalego v gra- je bilo od več strani nasvetovano, naj se grah kake ure hovo stročje ali pa na njegove stébla, kar je pa mojim pred set vij o na zlo vroč kraj (od 40 do 50 R. sto-skušnjam ravno nasproti. Po mojih skušnjah leže babica pinj) postavi; taka vročina mola pokončá, kaljivosti pa nic
jajčika v cvetno čašico, in tukaj se iz njih gosenčice izva-	ne škoduje. Tej škodi bi se pa po tem lahko v okom prišlo,
lijo, in rastejo in se ponašajo s stroćjem vred, pozneje	če bi se lanski ali predlanski grah za seme jemal, v kterem
zlezejo po steblu do stroka in se skoz lušino v grahovo	ni več živih molov, kakor tudi marsikteri kmetovavci že
zernje zarijejo. Ce bi pa babica jajčica na že izrašeno	delj časa ravnajo.
stročje legla, bi gosenčica s stročjem vred enako ne rastla,
.
in potem takem bi se pozneje ne mogla skoz že precej sterjeni strok pregristi in v zerno grahovo vgnjezditi. Kdor
zahaja, bo gotovo tudi
Na vse to moramo pa vendar le opomniti, naj kmetovavec grah pred setevjo pregreva ali kakorkoli namakva ali pa predlanskega seje. bo težko mola odpravil, da bi mu ga več ne razjedal, ker na to vižo se le mol zatare, kar ga
pogostoma o cvetji na grahovo njivo zapazil, da grahov keberček grah, ravno preden jame cvesti, je v grahovem zernji, ne pa tisti, ki je že iz njega
grah popolnoma ocvetel
y
najraji obiskuje; kadar cvetje že nekoliko ponehuje, se po- pobegnil. maleni zmanjšuje, in potem ko je
tudi on popolnoma zgine. Tukaj moramo pa še opomniti, da mora naturni nagon mola opominjati, da se prezgodaj v grahovo zerno ne zapřede, sicer bi se moglo zern spriditi,
(Konec si.)
Zgodovinska drobtinica

He enkrat o denáru Adnamat«
spreoberniio bi se namreč v belo gručo prahů podobno, od
kmali poginila. To se dosti-
ktere bi
gosencica gotovo tudi
Zvezek kranjskega družtva, ki ga je izdalo mesca decembra 1858, str. 99, Nr. 397 naznanja novíco, da so v
Kropi našli komad tega starega denara.
grah v
ki at tudi takrat pripeti, kadar je negodno vreme rasti zaderževalo, in gosenčica se ni o pravém času v gra
Gosp. Terstenjak je
o tem denáru v lanskih „Novicah"
hovo zerno zarila. Ce se je pa gosenčica o pravém času v zerno vrila, to zapredenje mola ne zaderžuje v rasti zerna celó nič, ampak zřaste popolnoma debelo, kakor druge zerna ki jih mol ni napadel. Ce se zeleni strok od zerna odluši se s prostimi očmi vidijo tište zerna, ki jih je mol napadel
y
y
y
vidijo se namreč po njih cerne pikice, ne vecje kakor ce bi bil kdo z iglico va-njo vbodil. Od začetka se le pod luskom tikouia naprej pomiče, dokler se ne spravi do srede,
obsirno pisal, in temeljito dokazal, da je denar slovensk, in ADNAMAT pomenja to, kar: edna mat, Eine Mark.
Poznamovanje M'bti» (mY) nahajamo še v staro-serbskih listinah za merilo. Tako stoji v pismu, s kterim Štefan Uroš III. kralj serbski, dečanski klošter utemeljuje od leta 1330, da se ima kloštru dati pšenice MtTt, npoeA iwbtt» , ob ca wm. i$niorp\^ *rBT"b, to je, pšenice rať,
prosa
m'ť
y
ovsa m ť , vinograda nťť
y
or O
kjer se nje daljno razvitje pricne in dokonča. Ko je ze popolnoma keberček postal, prebode lusk na drugi strani in izieze iz grahovega zernja in sferčí kamor se mu poljubi. V zgodnjem grahu, v tako imenovani grašici, noben mol, ako se koj po žetvi omlati, ne ostane v grahovem zernji. ampak popustí svoje stanovališča ; vse drugače je pa s požni m, tako imenovanim grahom za kulio. Ta grah je
numenta serbica" str. 98). M'bt'b
MY
y
y
lej Miklosic „Mo je toraj bilo me
rilo za razliene reči, za zernje, pa tudi za vinograde;
zakaj bi se ne bilo tudi utegnilo rabiti za denar.
Glasnik 'B stoji večidel za a*") v cerkvenoslovenscini, primeri B'bc'b, praedium, vicus, kranjskoslovenski: vas, tako tudi
zrel in se pozanje in omlati že precej pozno proti jeseni, zato se pa tudi mol prav rad va-nj vgnjezdi; čez zimo v
m^t-b zz: MAT. Ker govorimo matika, die Haue, iz korenike mat, scindere, tedaj mat, genetiv: mat i, pomenja to, kar mark, rubelj itd. Ker so stari Slovani sreberne
odřezovali, je tedaj komadić
y
y
njem ostane; spomladi pa svojo hisico zapusti in v prosti zrak odletí.	1
štanžice odsekali. robili, matili po vsi pravici dobil poznamovanje : MAT. Primeri staroruski denar: Pe3AHi>, pkaAHi = Rezan*, Rjezan" ^Dictionar
V vsakem
grahu,
če le ni bil še pred pozno jesenjo
omlácen, po navadi keberček pogine. Tudi neugodno vreme ga pokonča, ali o potresu ob mlačbi pogine in konec vzame.
*) Tudi v serbšcini primeri kVl der Metzen, serbski kabao, celo za o primeri cerkvenoslov. •i'BrZKZ. Fgok', siov. lahek,
lehek in lohek.
241
akadem.), kterega omenja tudi „Slovo o polku Igor
«
i
od
m
matim. Merilo za
uje se je velelo zatega
voljo MT>TT>
9
m't
*
mat

ker se je poveršina odmatila
(geschnitten, gestrichen), tako tudi pri vinogradih se je
čerta m a til
1
?
kako dalec ima segati
wurde abgemarkt, abgeschnitten, bezeichnet. Miti.
Sie
Mat.
toraj
Mark
y
Rubelj

das abgehauene, abgeschnittene itd
Fr. Pohorski.
nijo, — naše ženske in device odpeljujejo za utišenje svojih slast mesenih. Ako ne bode Tvoja pravičnost skerbela za mir in ne bo kaznila prederznega grofa, ter si bodemo pravico z našimi britkimi čordami iskalia.
Cesarja so te smelne besede ostro piknole, ker ni bil navajen poslušati takšnih glasov. Poznati mu je bilo na licu
j
Ljudevit vojvoda horvatski
Zlomek večje historične povesti.
I.	™

w
da mu niso dopadle smelne besede svobodoljubečih Horvatov. Vendar mu nobena huda beseda ne izsmukne čez ustnice, marveč poslancom obljubi, da bode skerbel za mir.
Naši junaci se podajo sopet v svojo domovino in na
Petrovo jih pozdravi malo in veliko z glasnim staroslavném Bis ku.
Y)
Ži
VIO
a
V
3. Na vseh Svetcov dan prijaše velika truma naroda v i. V staroslavném Sisku so zbrani na sv. treh kraljev Sisek. Svetli vojvoda gleda skoz visoki prozor, in ko narod
dan leta 817 knezi in župani iz vseh krajev Horvatske. zagleda, stopi hitro na balkon svoje palače. Na visokem mestnem turni visi červeno-bela bandera, in	„Junaci! kaj je vaša volja? Od ktere strani priđete ?"
bistra Sava ima komaj zadosti prostora za vse ladije. Iz	„„Pokolpjani smo, in prišli smo se potožit Bogu in
turna zatrobi v sreberni rog strazar gradski v znamenje, Vam, svetli vojvoda, da nemški vitezi so včeraj spet plenili naj se knezi in Županje podajo v vojvodovodvorano. Vse urno v Tvoji zemlji. Grad starega kneza Branimira je zapalil
so vsi, kaj
bode vojvoda njim oznanil. v rujavo surko oblečen
hiti, ker radovedni
Na pozlačenem prestolu kraj bedra svetio sabljo
„Zdravo bratje! Hvala vam, da ste me poslušali in vsi prišli iz lepih krajev naše blage zemlje horvatske — iz ro-
diko Po-
sedí hrabri Ljudevit.
nemski grof Thegan, in mu ukradel ljubo hčerko starega kneza — ktera je lepša kakor svetla danica. rnagaj nam, privoli nam, da smemo brusiti kose, in nje kazniti za to zlobo"".
„Poterpite še malo junaci, kadar bode zapela kukavica, dovitne Posavine, iz kamenite Like in bogatega Za- verujte mi, da so njihove pleča že občutile meč horvatski".
gorja. Znajte, zmiraj vec isce
Frank, in hoče celoma našo samostalnost pokončati. Bogme! kakor dolgo še v meni kapljica kervi teče, nečem da bi naša lepa zemlja prišla pod tujo sužnost. Ali niste
od nas sosed nas mogocni poteši narod vojvoda Ljudevit.
terpeti
?
vsi ednakih misel?"
„„Smo, smo
?
smo !
u a
zadoni ko grom po gorskih ko junak junaka.
Ljudstvo se podá na svoj dom, in svetli vojvoda še piše oni dan pismo do nemškega cesarja, naj ga,- ker ni-česar ni storil za zderžanje mira in ni konca napravil grozo vitnemu vladanju Kadolausa, na bojnem polji počaka,
brezdnih iz glasnih gerl vseh sjajnih knezov in županov
»
Tako ali oborožajte kmete, učite je vojskovati,
hocem
še preje poslanca poslati nemškemu cesarju, in ako nam ne oblehkoti nadlog —
4. V poletji 819 stoji na primorskem polji silna vojska.
zvezdice ponoći, in kadar
— tedaj junaci ! hoćemo pokazati, da je Hor va tu poštena smert Ijubša, kakor nepoštena sužnost".
Knezi in župani se poslovijo, in se podajo iz grada nazaj v mesto. Narod zezvediv, da bode lov na nemškega
podnevi, kakor
planine, se
po
bližnjih gorah zasve
Sulice se bliskajo solnee se je skrilo za tijo žareči ognji.	j w » : ,	, ; ,
Na sredini polja stoji beli šator horvatskega vojvoda in okoli njega stojijo hrabri knezi in župani.
i
volka, je zapel junaške davorije in na vélikem tergovišču se je vkljub ojstri zimi veliko vertilo kolo veselih plesavcov in plesavk.
„Tukaj je počakajmo",
rece vojvoda Ljudevit
Horvati so dobri jahači, in le s konjištvom bodemo pre-magali svoje vrage. Vsaki naj bode lev na svojem mestu
»
in
t)
sloboda" naše «•
»
eslo".
2. Na pepelnico leta 817 je bilo v Sisku sopet ne
Na Vidovo leta 819 je solnee čisto kervavo připlavalo
koliko knezov zbranih. Po mestu se je govorilo, da je bode na obnebje svetli vojvoda poslal k nemškemu cesarju.
Vse je bilo preplašeno
po cesti, ktera iz Tersta
Ob dvanajstih stopi iz voj vodove dvorane knez Jaro- ktero je cesar iz Itali j
Od zapada sem derži, se je gibala nemška vojska, * poslal, naj pokori pravicoljubeče
pluk
?
in zbra nim tovaršem na glas reče
Horvate
„Junaci,
hajd na konjice! Naš pot je daleko
daleko
55
Sloboda! sloboda!" zadoni po širokém polji in hrabri
v poglavitno mesto nemškega cesarja
U
Horvati planejo kakor gladni levi na sovraznike.
Začne se
Vse hitro skoči na svoje belce, in lepa četa mladih kervav boj, in pervlje, kakor se je solnee bilo poslovilo, so
katanov zapusti drago domovino.
Horvati stali kot zmagovavci na primorskem polji. Duhovniki
Nježnočuteče matere, mile sestrice in drage ljubice so so peli pred altari zahvalne pesmi, in narod je krikal in vikal blagoslavljale naše potnike, in marsiktero oko je plavalo v celo noč: „Slava vitežkemu vojvodu Ljudevitu!"
solzah.
Že je Jurjevo minolo, ko je knez Jaro pluk přišel v
Achen
poglavitno
mesto nemškega cesarja
1.
55
II.
Mercine, mercine horvatske!"
Celo mesto je bilo na nogah, ko so naše junake za
gledali. Vsi na bistrih belcih, na glavi imajoci cervene kape z dolgo belo perjanico, noge oblečene v ozke modre hlače, okoli rujavih surk beli plajš — takšnih jahačov še prebivavci achenskega mesta nikdar niso vidili.
J a r o p 1 u k stopi pred svetlega cesarja in govori ovako :
„Svetla krona, mogočni cesar! Prinesemo Ti bratinski pozdrav od slavnega vojvoda horvatskega Ljudevita Tvojega mogočnega mejaša na iztoku Tvojega velikega cesarstva. Mi živimo, kakor mirni sosedje, ali mejni Tvoj grof friulski Kad ol a us delà zmiraj nepokoj, dopušča svojim ljudem, da hodijo prek meje Tvojega cesarstva, in tam ple-
tako je klel mejui
grof friulski Kadolaus v svoji dvorani v Čedadu. V bedro mu je bila zaletela sulica horvatskega junaka v po-
slednji vojski, ktere je on bil poveljnik
in hudo je ske
lela rana.
r>
Hu, kako me zebe ! Odejte
me, odejte
ali ne
- ne
denite prec odejo že smerti blizo
prevroce mi je
u
tako je blodil
ranjeni grof Kadolaus. Petelin za
poje v bližnjem hlevu.
„Zakolite mi žival,
da se mi ne
*
Iz Vodnikoveça „Spomenika" za pokusnjo.
bode posmehovala — pa čakaj, čakaj horvatska derhal, ko ozdravim, bom ti nasadil velik vert samih visokih vešal".
Solnee spet pomoli svojo rumeno ličice — Kadolaus pa izpusti svojo dušico.
V Cedadu pojejo celi dan po cerkvah žalostné pesmt in drugi dan nesejo sjajni vitezi polomljene kosti mogočnega,
7F
%

prevzetnega m ej nega grofa friulskega — v hladno krilo matere cerne zemlje.
Cesar postavi na mesto Kadolausa za mejnega grofa Baldericha.
V staroslavní Sisek přiletí glas, da je Kadolaos umerl. Svetli vojvoda dá na turen belo zastavo obesiti in glasnik oznanuje po mestu Horvatom veselo vest.
Narod pleše na zeleni trati svoj radostni ples evo! svetlega vojvoda med njimi.
in
»
Sedaj ni treba mirovati", zakrici na glas, „sedaj je lepa priložnost uloviti nemškega volka, hajd junaci na konje, pokličite černo vojsko, trobite na ves glas v medene roge,
m kličite: „Lov je na nemškega volka".
glas
?
Po teh besedah odide Ljudevit sopet v svojo palačo. Po vseh krajih vojvodine horvatske se razširjuje bojni in mladi in stari junaci prijašejo v staroslavní Sisek. Vojvoda Ljudevit stopi na čelo velike vojske, in jo
pelja proti Dravi.
Friulski grof zezve za ta povzdig, in kakor blisk leti s silno vojsko čez Belak na petovsko polje.
Kervava vojska se je začela, al sedaj Horvatom ni
poslužila sreča, mogli so čez mejo nazaj pobegniti.
2
»
Kukavica, kukavica, izdaj
nezvesti sin horvatske
tako se
matere, da bi te blisk iz modrega neba zadel" ljuti v svoji sobani vojvoda Ljudevit.
Pred vratami stoji zvesti knez J a r o p 1 u k in posluša
jadnega vojvoda
muči sobo
n
Nevem ali bi stopil v sobo
kaj vendar vojvoda
kaj
dar mu kole čversto duso
hocem v
naj se razljuti, kakor hoče
saj mene pozna
saj vé, da nima zvestejšega junaka od mene
u
Tako
pregovarja knez Ja rop luk sam seboj, in ter stopi v sobo vojvodovo.
„Oprostite, svetla krona, da sem se podstopil bi vedil, kaj Vašo dušo moti, in Vaše serce žali".
rad

Dobro došel, Jar o pluk, imam ti žalostné novice
povedati. S t
naša ded
v •
gadi
velij
d a j s t
y
loga, in kakor se vse ti sosed moj vojvoda Por sarjem, brez dvombe mu je moj o k
niso
V
se
zginil i.
n e
v
Cuj
je potegnil
z nemskim ce
obljubil
al
goljufat se hoče
on ne pozna kukavih Nemcov""
yyyy
P
taj častilakomež se pripravlja proti meni na vojsko; ravno mi je poslal po verlem glasniku to ža-
oslav, in mi piše, naj bomo priprav-
lostno vest knez Rad eni. Skerbi ali moja
drag
duša
da soseda pošteno spri
memo
ki
tezko mi je, ali ne morem
inači
nisem jaz
7
ako se bode bra tins ka kri prelival
u
Jaro pluk pošlj
glas
knezom in županom, kteri
so z žalostním sercom sprejeli vest o bratinskem boj
Bili so se z Pori nom tudi združili hrabri K u ce va ni.
Po ri na přivleče svojo vojsko do Pokolpskega. Blizo pri otoku Kolpe v Savo so postavili svoj tabor hrabri K u č e v a n i.
î'roti večeru se prikaže pevec visoke rasti v taboru
K
nov, in začne vlaciti svetli loccc po glasnih Niso še takošnega goslarja Kučevani slišali. Ko je
vse polno sveta okoli njega bilo
5
zacne pevec prepevati
Bila sta na Kleku bela ptića
Bela ptica mila dva goluba, Ljubila se, ko sorodna brata
Zobala oba
cdne sklede
Pijala oba iz ednc roćke
y
Sadaj pride
goljuf ga\
)
In grohoče k cdnemu gol obu: „Bratec dragi, pusti bratca tvoga, Pojdi z menoj ta k mogoćnem orlu On ti hoće dati svojo hcerko, Lepi
Ter
Piièj
Isel
>
hćerko
ptićico orlico:
boš
• •
z njim
red
kralj eval tudi
svet, in velkc časti vžival"
golub ga\

verjeci
y
Ali ne postane carskim svakom
y
Temoč služi orlu za pečenko Ni to bila bela dva goloba.
Vec si
Lj ud Ter P
bila svetla dva vojvoda, it vojvoda a vek slavni, ina voj vod u vek slavni,
Oba brata, sebi pomoćnika
Proti vsakem ptujem Pride Nemeo in Por
raž niku reóe:
„Pusti Ljudevita, pojdi s menoj Hoćem tebe peljati k cesarji
y
y
On ti bode dal ljubljeno hćerko, Ti boš nosil svetio slavno krono". Ali , kakor golob bil pećenka orlu, Tako bo Porina rob cesarja.
Te verstice zapevši se skrije v mračni temi viloviti pevec. Kučevani preudarjajo zmisel pesmice, in za belo zoro zapustijo Pori no
y
vrativši se v svojo domovino.
Brez
mnogega prelivanja kervi je Ljudevit nesreč
nega Porina spodil nazaj v njegovo deželo.
(Konec sledi.)
v
Oertice
dnevnika
0
Spisal A. K. Cestnikov.
III.
Slovenska „Pratika" in pa horvaški
yy
Sostar«
^o pridem v Zagrebu nekega dne v štacuno enega tamošnih knjigoteržeov, najdem notri tri prav dobro oblečene Stajarce, ki so se ravno pravdali s knjigoteržeom. Se ve
da sem poslusal, v kakošno pravdo so zapletení moji rojaci Po besedi sem jih kmali spoznal, da so iz okolice doma, in tudi sem zvedil, da so prišli po koruze Eden izmed njih je celó bič seboj nosil, pa je bil tudi naj huji. Hotel je „kranjsko Pratiko" imeti, naj veljá kar hoče
Hrogaške v Zagreb.
knjigar pa mu je ni
mogel
dati
y
kajti je imel ni.
t
„Pa kaj bo, če „Pra tike" ne dob im!" mož ter udari z
v
zareži
nogo
ob tla, da se vse trese.
yy
serdito Kupite
si „šoštar ja", ga zaverne knjigar ter mu podá h or vaš ko pratiko, kteri je ime „Zagrebački Šoštar", kaj bom s „Šoštarjem", ki ni za
*y u
nic"
n
šoštar!
v besedo. „Zakaj ni za nic? Samo
Pratika"
»
take svetnike kakor
vaša
»
poglejte,
mu
mu seze Stajarc da ima ravno
reče
knji
gar. g»
„Svetniki so res pravi, pa kje so s ter n ku ka rj i?" zaverne Stajarc, in nasmeja se, kakor da bi bil s tein vprašanjem knjigarja pod koš spravil. — „Kaj vam je treba
šternkukarjev?"
vpraša nekako zdrazen knjigar.
»
Kaj
nam treba šternkukarjev? —neumno vprašanje! Kaj pri vaa na Horvaškem šoštarji gledajo na zvezde, da bi zvedili,
kakošno bo vreme v prihodnjem letu?"
mu odvrati pa
rugljivo kmet.
5)
Marko !
pravi tovarš, ki je dosedaj skerbno pre
gledoval „Soštarja" pa tako lepo solnce sije
poglej, danes kaže tukaj sneg,
19
„Pusti,
pravi Marko
saj
ves
Luka, „Soštarja
u
f
y
da Ilorvat laze
u
„Kra ujec
pa resnice ne govori

poprime hitro knjigar besedo.
yy
Kaj
pa
V
se
zagromi
Marko na-nj
mar ne vem, da je lani
na Jernejev dan „Pratika" prav kazala, ko smo bili v Ro-gatcu na sejmu!" — ..Pa vendar tudi „Pratika" ne kaže vselej prav
cc
se
v
oglasi
Luka
y
meril
>
ki ga hudo
pogleda
e-»
in rece
al skoro se je Marku za*
Se ve da ne kaže
n
vselej prav ravno za te ali za me, pa prav Ie kaže; ako
gré gotovo na
■■■ kje
pri nas ne gré dež, kadar ga „Pratika" kaže, Kranjskcm ali na Koroškem ali na Turškem ali pa
V
se
drugod
na onetn svetu pod nami
44
»
Glejte, glejte oče! sv.
Jožef, je cern namalan, pa mora rudec biti" tretji tovarš, ki je bil Markov sin. „Jezik za zobe
veš
kaj
y
govoriš"
y
pravi če nc
zareži
Marko nad njim
n
mar nisi
vidil, kako so lani Ilorvatje za Sotlo derva cepali na dan sv. Jožefa, ko si ti lepo praznoval, in kako so Horvatje
praznovali dan sv. Štefana
kralja
y
ko
pšenico mlati!!"
Kuj se
kregas
reče
• A * 81 ti
Luka
na podu
kupi
si kar si

V
ze
koli misliš; potem grerno; meni se mudi"
pa koliko hoćete za vašega „Soštarja?"
popraša

43
poslednjič Marko knjiga
B krajcarjev
«
je bil od
go vo r
5?
8 kraj carj
se
čudijo vsi tr ij ©
3?
Pratika je desetkrát bolja, pa jo dobimo za 7 krajcarjev
7)
Ves kaj Marko
pravi Luka
kupi
si nemski
kolendar, pa pustiva Horvate na miru
u
»
Boljše boa
tílej Í že je za gore se solnčice skrilo Već kamba ne žoli volića hudó,
V	7
Ze jela svetiti je lunica milo, Že kinćijo zvezdice jasno nebo
Ze vtihnilo je, kar ćez dan je veršelo
Potihnilo vse, kar
reče zadovoljno Bauernkalendei
Marko
potem pa si
kup
vsak svoj
je pelo
»
yy
To je bil sejm! govori Marko medpotoma ter se praska
za usesi
pa vendar nisem dobil, cesar sem hotel; tega
Kje najde se ćlovek, ki danes žalaje?
Ko kinći naravo najlepši nam kras, Ko vse. kar živi. se nebeško raduje,
nemškega norca bi si bil lahko doma kupil, nikar da sem
přišel v Zagreb po-nj

n
Kaj mi le bo baba reklaa
Ko čuje povsod se veseli le glas. „Raduj se v meni, o duša! veseli Se. dokler telo je v prijazni deželi".
sem še slišal Lukeza godernjati, potem pa so odsli kupci v gostivnico k čemernu slonu v savsko njih vozovi bili in pa konji.
naši
r so
Pivćan
Dopisi

pomoći
Tako le se nam godi, sem si mislil; pa , če si sami nočemo? Naši knjigot
kdo nam more
y
pra
Od sv. Trojice na Staj. 28. julija.
Bodi Boga
vimo, so krivi, da se tako malo slovenskih bukev proda
Je li to res? Kdo more terditl da
K
bi le bilo dosti
kup

gotovo bi se tudi bukve dobivale v Zagreb
milo! pri nas je tudi taka suša, da žuga vse zgoreti; ako
y	_	""
se ta teden deza ne bo, ne bomo imeli ne ajdine, ne repe, ne koreuja, pa tudi ne koruze ne graha (fižola) nič. Krompir
in grah so červi snedli
kakor v Terst
Al kaj pomaga
y
V
ce
založnik slovenskih
y
ker jih je taka sila v zemlji
y
da
jih nobeden ne pomni kadaj toliko. Ako orješ, se ti vale, kakor da bi b e l i bob s ej a 1 na njivo. Kaj bo iz tega !
bukev pošlje nekoliko iztisov v Zagreb? Nazaj jih dob
Ali bo kedaj boljše kakor je sedaj, Bog vé. Slabeje saj ne Pšenica in rez je pri nas bolj slaba kakor dobra, ker je
«	«	*	V	• • i	4 •	il	V v	1 • * •	« «1	m m m	•	»	_ -	_______	_ -	A v -
bo,
přestavil enkrat
ker je že zdaj dosti slabo. Gosp. Joze Drobnic je bil bila polegnína. Bob je velik zrasteK pa je drobán. Čeriček
___' i „„i—*	—	* ~ _ i _ J	________ _____• • •	v_ .	.	____««. _
Slovenskem Prijatlu^ ilirsko pricico ze en teden popeva; grojzdje se že tam in tù mehča. Vino ^Traži a dat če ti". Ker pa nimam slovenske prestave pri se še dobi pri nas štertinjak od 40 do 50 gold. nov. dn.-rokah, naj podam tukaj le zadnje verstiee v originalu:
1 Od to doba *) (znajte) ima
^	V
pšenica je po 4 gold, mernik. Živina ne bo draga, ker
Niemac kesu svagd
punu
otave pri nas čisto nič ne bo.
Oh
letos bo huda! Kcr so
Latin robe u štacunu, Holi Madžar s Hambarima Žitom puna sva dvorišta.
svitli cesar po razglasu od 15. t. m. naznaniti, da je mir sklenjen, smo jim mi v zahvalo v pisemcu slovensko pesem
poslali.
Na Slatini (Sauerbrunn) ni bilo izperva skor nic
A Slovenac?
nejma ništa
Poletni večer

y
Ko silna podnevna vroćina jenjuje Ko vetric vecerni prijetno pihlja, Ko solnćinih žarkov že moć omaguje Drugam ko ogrevat se ono ravná: Sledim na zelene gorićice travi, In radostin čudim se celi naravi.
Tam pelje po cesti na vozu pšenice
gospode, pa zdaj, ko je mir sklenjen, se jih je naenkrat toliko pripeljalo, da jim stanovališč primanjkuje. V jutro in zvečer vidiš po Slatini vse polno gospode vsake baže
Kam pride voda, ki jo tù popijo, je sicer vsa-
mergoleti. kemu dobro
y
znano; radi pa bi vedili,
ali pride bogastvo,
ki
y
ga tolsti trebuhi tù
prid?
popušajo, tudi kmetijstva v pravi Skoda, če ne! — V pondeljek je strela v cerkev Marija-trošt" pri Žitolah udarila. Bila je ravno Božja služba ker so s procesijo iz Makol prišli dežja prosit; dva možaka
r>
j
Se hlapec, ter z bićem pokaje mocno, Si zmiraj prepeva glasno veselice, Da z bližnjega gaja odmeva lepo. Za vozom pa vrabci ferfraje škakljaju, Si zern nabíraje veselje imajo.
Zdaj ćujem prepevat od daleč žanjice V ećernico lepo na poti damó, Presilne vroćinc ni belo jim lice: Od jutra do večera delale so. Pa kakor zaslisijo „Marijo" zvoniti, Omolknejo vse in zaćnejo moliti.
Iz pase se vraća živina goveja Veselo prepeva pastirćek za njo, Tako da veselja serce se mu smeja Ko žene živinco na bistro vodo:
je ubila, več ženskam je obleko stergala, pa najbolj je čabov na čevljah iskala. Magnet je sicer na cerkvi, al drot se je bil pokvaril. Naj bi se na take reči povsod dobro
pazilo! Magnet vleče střelo na-se
bili v dobrem stanu
y
pa železní drot mora
y
da jo varno odpelje in pelje v
tla.
Janez Zurman, župan
A. P.
y
y
O «
• V
Napaja in pije in zvizga in poje, In vedno tako se raduje po svoje.
Kak sladko prepevajo tićki po logu, Kak pać ljubeznjivo mi slavćek drobi Kak slavo skazujejo svojemu Bogu, Ki jih in mladiće dobrotno živi. Skerjanćek spustí se v zrak žvergQljaje
Iz St. Pavla pri Preboldu na Štaj. 28. julija.
Dvakrat nas je v tem mescu ogenj silno pre-strašil. 9. dan t. m. ravno opoldne je v Šeši ci 5 poslopij pogorelo. Cela vas, ki šteje čez 30 his, je bila v veliki
, po-
ki so z gasi vnicami prihitele, je silni plamen zaterla. — 19. dan t. m. se ravno taka nesreća primeri v Kapli vasi; ob štirih popoldne nam cerkvcnik z zvonika bližnji ogenj oklice. So-
nevarnosti; le hitra pomoč domaćih in bližnjih srenj sebno iz St. Petra in
Žavskega terga
y
sodje so bili hipoma na
nogah;
od vseh krajev zacnejo
y
ljudje vkup hruti; vodja bližnje fabrike sam ee vsede na
gasivnico in z blizo 200 delavci, vsak s svojim camparjem,
kakor pri nas gasivnemu orodju pravijo, pritece na pomoč,
celó
v
se
• *
Zgubi 6e v visave
milo
prepevaje
ktero so nam tudi od vseh bližnjih krajev skazali ; iz daljnega Vran skega so gospodje uradniki gasivnico pripeljali, s ktero so nam neutrudljivo in umno pomagali;
--tudi ondašnji žandarji so bili kmalo pri rokah. Mali otročiči
To je, od ćasa, ko sta Bog in pa sv. Peter hodila po svetu, viditi gorečega petelina po strchah skakati, zaćnejo moliti
y
y
9
Prišla sta bila namreć najpopred k nemskemu kmetu, ter sta odrašeui pa nosijo vodo kakor pridne mravlje, in tako smo ga prosila za večerjo in síanovališče. Nemec jima postreže; z Božjo pomočjo bližnje hiše Čudovitno oteli. Štirih kmetov
potem pa, ko sta ga při odhodu vprašala za dolff, tirja polno mosnjo dnarjev. Potem gresta k Latinu (JLahu). Postreže jima s polento, ter tirja pri njuncm odhodu polno štacuuo blaga. Madžar je zahteval polně zaloge
pohistva s ternenom je ogenj vpcpelil; škoda znasa cez
Želeli bi, da bi gasivne posodbe (camparje)
10,000 gld.*
zita, Slovenec pa
A Slovenac dusa ćUta Kaže odmah: Bratjo ništa!
Pis
Radi bi bili tildi zvedili f ali imajo pogorelci svoje pohištva pri kteri asekuracii zavaravane, da bi vedili ^ ali so nas i ljubi
.
244 —
pri vsaki hisi imeli; sej smo z iastnimi ocrni vidili, kako dobro so nam služile; tudi si vsak re ven kinetic nektere lahko napravi, ker stroškov ne prizadenejo velicih, zoper ogenj so pa velika pomoč.
Iz sv. Višarij na Kor&škeni 26. julija. — Kakor
so „Novice" že lansko leto ozitanile, se bode prihodnje leto pri nas petstoletna oblet ni ca Božjega pota na sv. Višarjah obhajala. Priprave se že letos pridno delajo; turn in cerkev sta zunaj že popravljena in pobeljena, cerkev od znotraj bo omalana in v obče zlepšana; pot, ki pelje od Trebiža na sv. Višarje, bo popravljen; križi, kteri ob poti stojé, bodo obnovljeni. In da bo tudi za romarje vec prostora, bo ena hiša za eno nadstropje povišana in osem novih izb več se bode napravilo. Pa smo imeli k temu tudi lepega vremena, kakoršnega že dolgo let na sv. Višarjih ne pomnijo. Druge leta je bila največja toplota 16° R. ; letos pa smo je imeli skoz nekoliko dni 17(, in 4. julija je toplota dosegla zlo 20°. Res nenavadna vročina, ako pomislimo, da naša gora 5400' nad morsko ravnino stoji. Pa vendar vkljub lepemu vremenu je bil letos naš Božji pot đozdaj proti drugim letom le malo obiskan, — posebno iz dalj nih krajev se romarji pogrešajo. Krivi tega eo laž-njivi govori, ki so med ljudstvom raztrošeni. Tako smo dobili iz Štajarskega te dni pismo, v kterem nas prašajo: ali je to res, da so poti pri nas ne va m i. Pripovedujejo si tam namreč, da se v našem kraji okoli 400 laških be-gúnov in mnogih druzih tolovajev potikuje, kteri tukaj pot nevařen delajo. Prašajo nas dalje v tein pismu: ali bi se romarji odtod dro mogli brez nevarnosti na pot podati. Na to damo odgovor, da vse te govorice so zlagane; naši kraji so ostali varni, kakor so nekdaj bili ; od begúnov in tolovajev nismo tù slišali nič, — le čudili smo se, ka'vo se taki lažnjivi govori razširjati morejo. Povemo tedaj vsem, kteri na sv. Višarje priti želijo, da vse te govorice so prazne in bose, in da pridejo take laži večidel od takih ljudi, kterim so Božji poti le sol v očeh. — Povedati moremo, da bojo, kakor se sliši, naš ljubljeni knezoškof Valentin, kteri zdaj po škofii potujejo in povsod pri de-
kanatih duhovne shode napravljajo, k nam v Kanaljsko dolino v sredi prihod nj ega mesca prišli in da berž ko ne bojo tudi sv. Višarje "obiskali ; serčno se jih že veselimo. — H koncu moram opomniti še ene nezgode, ktera nas je zadela na sv. Jakoba dan. Kakor sem zgorej omenil, je bila pri nas nenavadna toplota; silna suša je v dolini njivam in senožetim žugala — kar smo te dni zaželjnega dežja dobili; al přišel je z gromom in bliskom. V pondeljek 25. julija je bila na sv. Višarjih ob 10 uri maša. Maša je bila že končana, duhovni so imeli ravno od altarja iti, kar strela v cerkev udari. Jaz sem bil tačas v sakristii, kjer sem sedé iz molitvenih bukve bral ; nisem vidil ne bliska, ne slišal groma, — kar mahoma čutim, da stojim na levi nogi in da me v pravi nogi, s ktero sem se zida tišal, nekaj pika; tudi bukve so mi z rok padle; v pervem hipu sem mislil, da mi slabo prihaja; še le ko hrup v cerkvi slišim, se mi zdi, da je kaj druzega. Vsi, ki so bili v cerkvi, so vidili hipoma altar močno razsvetljen, potem še le so slišali strašno zagermeti. Vsi smo bili za trenutek omamljeni, pa nesreće se nič ni zgodilo; le neko majhno pikanje smo občutili v nogah, kakor da bi mravlje po njih iezle. Pa cez nekoliko minut je bilo spet vse dobro. Maš-nika, gosp. Močnik-a, kteri so bili pri altarji, je strela od altarja nazaj potisnila; tudi oni so bili nekoliko omamljeni, pa škode niso nobene terpeli. Hvalili smo Boga, da nas je velike nesreće obvaroval, in bili smo veseli, da so strelo-zvodi v dobrem stanu bili. Tako se ne more nesreća tako
sosedje na Štajarskem kaj skerbnejši v tem, kakor nasi rojaki na Krajnekem, kjer le pregostoma slišimo od takih nesreć, od zavarovanih pa premalo. Kdor hišo ima, pa ni zavarovan, nosi pećat na ćelu, da ni vreden biti hišen gospod ar!	Vred.
lahko zgoditi. Ko so prečastiti Žabniški gosp. tehant Kulnik od te nezgode slišali, so berž nekega zvedenega moža k nam na goro poslali, da je strelozvode pregledal, al niso škode terpeli, in ako bi treba bilo, da bi jih bil popravil. Pa mož je vse v dobrem stanu našel. Vendar varnosti ni nikoli preveč.	Fr. Fresl.
iz Ljubljane. Ljubljanska hranilnica (šparkasa) je
23. dan t. m. razglasila svojo rajtengo od perve polovice tega leta, to je, od novega leta do konca mesca rožnika. Iz te rajtenge se vidi, da je v tem pol letu 2364 ljudi v hranilnici naložilo 259,233 gold., 3090 ljudém
pa je hranilnica na kapitalu in činži nazaj plačala 358,397 gold. 38 krajc. Celo premoženje, ki je v nj enem gospodarstvu bilo, je zneslo na koncu tega pervega pol leta 2 milijona in 828,858 gold, in 54 kr.,
—	na koncu lanskega leta pa 2 milijona in 876,483 gold. 94 kr. nov. dn. Ta rajtenga tedaj očitno razodeva tisti strah, kterega so letos nekteri plašni ljudje imeli, misleći, da zdaj in zdaj bo hranilnica na kant prišla in da bo zgubil svoj dnar, kdor ga kaj v hranilnici ima. Kako n eu men je bil ta strah, sedaj vsak spozná, ko vidi, da hranilnica še zmiraj na tistih terdnih nogah stoji kakor je pred stala in da ima dnarja na kupe, zakaj iz očitno položene rajtenge se vidi, da je imela konec unega mesca 168,409 gld. 69 kr. gotovega dnarja v kasi; većino vsega druzega premoženja ima varno naloženo na posestvih ; nekoliko ga ima tudi v obligacijah; nje lastno premoženje znaša 216,719 gold. 18 kr. Zdaj še Ie spoznajo plašni ljudje, ki so prileteli po svoj dnar v hranilnico, da niso prav storili, ker jim je nazaj vzeti dnar mertev ležal ali pa so ga kam drugam posodili, kjer ga ne bojo lahko nazaj dobili, — al prepozno je zdaj, se praskati za ušesi! Morebiti bo pa ta skušnja drugi-krat ljudém dober izgled, da ne bojo neumnim govoricam verjeli, in bojo hranilnici izročeni dnar mirno v hranilnici pustili? Težko da! Kakor hitro jih bo spet kdo nalagal, ma bojo verjeli bolj ko svetemu pismu in bojo dirjali v hranilnico, kakor da bi jim za petami gorelo. Neumnost bo ostala na svetu, dokler bo kaj ljudi na njem! — Vodstvo dunajsko-teržaške železnice je razglasilo, da 25. dan p. m. grejo vozovi za ljudi spet dvakrat na dan iz Dunaja v Terst in iz Tersta na Dunaj.
Iz Ljubljane. Kakor na Primorsko, tako pride tudi na Krajnsko, Koroško in en del Štajarskega tako imenovana per v a cesarska armada, ktera je začela 29. dan preteklega mesca iz Laškega marširati in se bo do konca tega mesca v ravno imenovanih deželah uselila,
—	za kako dolgo, ne vémo. Na Krajnsko pride v vsem skupaj 27,748 mož in 7077 kónj, od kterih spade na sama mesto ljubljansko 2102 mož in 453 kónj. Od najvišjih poveljstev (komand) pride v Ljubljano: arm a dno, armadno - k e r d e 1 n o, divizijno in brigadno komando. Razun teh pride eno divizijno in eno brigadno ko-kando v Višnjo goro, — v Krajn, Novomesto in Postoj no pa pride povsod 1 brigadno komando. Sicer pa bo stanovanje armade po naši deželi, kakor srao za gotovo zvedili, tako-le razdeljeno: V Ljubljano in okolico njeno pride, razun tistih armadnih oddelkov, kteri so pridruženi višjemu armadnemu poveljstvu, še 1 batalijon lovcov, 1 regiment pešcev in pa 1 baterija z 8 ka-nonami; — v Krajn in njegovo okolico, potem v Rado 1 i c o, Jesenice in Teržeč pride tudi 1 balijon lovcov, 1 regiment pešcev in pa 1 baterija z 8 kanonami; — v Post oj no,. Planino, Cerknico in Lož ravno toliko; pa tudi v Novomesto, Kostanj e-vico, Kerško, Ravne inMeiliko toliko; in ravno toliko še v Višnjo goro, Litijo, Trebao, Zužem-berg, Turj ak in Ribni co. Po tem takem v vse tište kraje, v kterih se bo skupaj naseli! 1 batalijon lovcov, i regiment pešcev in pa 1 baterija, pride okoli 6000 mož in čez 200 kónj. Na Verhniko, v Loko, Kamnik in Dol
245
priđe 1 regiment konj i ko v, to je, blizo 2000 mož in otoka, da hoće le do konca Zurhiškega zbora v svojí okoli 1700 konj, — 9 baterij, vsaka z 8 kanonami, pride službi zvest ostati. Uni dan je bil pri vojskovodju sardinskému med Krajn, Pred d v or , Moste in S m led nik, med La mar mora v Brešii; dolgo se je ž njim
Cernuče in Št. Vid; vsaka baterija šteje okoli 200 mož
pogovarjal in
nazadnje mu nasvetoval, naj
se vsi Italijani oborožijo in ve
lz Dunaja. Vradni dunajski časnik „Wien. Zeitg.
u
in okoli 140 kónj. Da se v Ljubljani ne nabase prevec	lika italijanska armada napravi armade, se bojo njene kerdela razdelili naj prej po deželi;
ljubljanska množica pride okoli 20. t. m.	je 31. dan p. m. razglasil pismo, ki so ga presvitli cesar
Iz Ljubljane* Gospod minister bogočastja in nauka	28. julija iz Laksenburga pisali gospodu ministru notranjih
je po nasvetu škofijskega konsistorija gospod dr. Janeza	oprav, v kterem naštevajo vse darove, ki so jih ljudstva
Gog ala in pa gospod Jož. Marna za gimnazijalna	avstrijanskega cesarstva vseh stanov tako obilo dale za kateheta izvolil. — Gimnazijalne in realne šole so	v oj skine potrebe, po kterih seje nabralo veliko dnarja, sklenile letošnje šolsko leto v saboto, mestna ljudska šola	so se osnovale kerdela prostovoljcov, brez vseh težav napři sv. Jakobu pa že več tednov pred, ker so v reduti,	kupovali konji, postregli ranjeni vojaki itd. Radodarnost
taka
pravijo cesar
me je
v serce ganila.
Zato se
kjer je ta šola, vojaško bolnišnico napravili; nunske šole
so se zaperle včeraj, glavne ljudske šole pa se bojo kon- za te brezštevilne znamenja pravega domoljubja, ki mi nicale še le 6. t. m.; še le prihod nji mesec se bo kon- koli iz spomina zginile ne bodo, vsem serčno zahvaljujem
y
čala živinozdravilska sola, v vseh Svetih pa najzadnja, kmetijska-šola.
y
tedaj
posebno pa zvestim svojim drugim"
Dunajcanom, ki
so bili lep izgled
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Po miuisterskem razpisu morejo ne le gimnazijalni učniki in vodji, temuč tudi šolski svetovavci, ako so poprej imnazijalni učniki bili, po tridesetletni službi s celo
or
e?
Iz Laskega. Dokler ne bojo homatije na Laskem po- svojo plačo v penzijon iti
•	i	• i •	VA|	v	•Ini.ifttt	«/f* • ,	.	g
polnoma poravnane, bomo stavili na celo nasega
icarja
Ministerstvo nauka je dotočilo, da se učnikom tako
novice, ki zadevajo
ke dezel
y
kamor se se zmiraj imenovanih p os tra ns k i h
k
da
najbolj obraća pazljivost celega sveta. Danes povemo,
30. dan preteklega mesca bi se bili imeli pooblastenci a v- učenci sami jo imajo zložiti.
gimnazijah plača
te nauke ne sme iz nobene javne kase plačevati, ampak
tr ij ans k
franeozk
m
dinske vlade v Z
Sliši se, da se bo zdaj nemudoma začelo izd
h-u sniti, da bi na podlagi Villa franskih dog
J
kterih žel
y
ktere bi bile imele
vorov popolnoma dognali mirno spravo; pa je moglo ze dodělaně biti; pred vsemi drugim
davnej
kaj vmes priti, da se niso, in berž ko ne je shod zatega
Zeitg
u
• v
pise
y
na versto: železnica iz Nab
pridejo, kakor „Allgem
v K
odložen, ker ste si
gležka in francozka vlada sarso, z vezna žel
zlo navskriž. Komaj je inir na eni strani, se zacne razpor leznica iz L
med zahodnjo in južno
y
na
drugi.
Kakor se zdolej v stavku i z Lond
bere, so K
• v
v Salcburg, in iz Marburg
ze-do
strune med
gležko in francozko vlado zlo napete
Kako se bo razpor poravnal
y
v
se
da se bo; Na po le potolažil tudi A n g
je prebrisana
y
glava
Pravijo, da pr os to volj com, ki so udinjani za dokler bo vojska terpela, in ki so za prave in bo kakor koli vojake pripravni, se bode na voljo dalo: ali hočejo stopiti
vemo; upamo pa vendar
vojake
ďJ Ks y
reci
ceravno zdaj zlo godernajo. na Laškem? V vojvodini t
Kako pa stoje zdaj
skanski, modeneški in parmezanski se čedalje več v lovske batalijone. glasov
v armado, ali pa zapustiti službo, ko bode mir popol noma sklenjen. Tisti, ki hočejo vojaki ostati, se bojo djali
slisi
y
da nočejo svojih prejšnih vladarj
y
hočej
dinj
biti s Sardinij
V Tosk
ampak da ani se je
Iz Benetk. Po cesarskem sklepu od 13. julija se
velika večina
zupanij
tako
oglasila. Ravno taka je
v
kjer možki in ženske žugajo, z otroci in vsem
imate dve nove sorti papirnatega dnarja vauega napraviti: po pet gold, in po gold i nar ji.
„vaglia"
imeno
Iz Ogerskega 26. julija. V več krajih so tište ko
Mode n i,
kar imajo, raji domačijo zapustiti in se preseliti v Sardinijo, bili ce, ktere v velikih trumah letajo iz dežele v deželo, kakor ostati pod prejšno vlado
tako zlo
sovraži
Lah
spet letos začele veliko škodo delati polju. Ze lani se je vladarje nemškega rodú. Da pa jim ne bo ta obveljala, po- prikazalo toliko teh požeruhov, da je gosposka ukazala terjujejo druge novice, ktere pravijo, da francozka in mnogim občinam (srenjam), naj pridno pokončujejo to škod-
trijanska vlada ste si v tem ene misii, da se bota ljivo žival
ds ta v Ij
oj v o d
pet
1
oj e dežel
m pa njeno zalego (jajcica l, in res so od por-cijunkule do sv. Mihela tako pridni bili, da so čez 1509 in tako tudi vojvodinja parmezan ska. Sardinija razun vagánov kobilic in 87 vagánov jaje nabrali in v globokih Lombardij e ne bo nič druzega več dobila. Sv. oče papež jamah pokončali. Ceravno so jih s tem zaterli sila veliko so se premislili in bojo tudi stopili v zvezo italijansko s in se obvarovali še večje škode, je vendar tega merčesa
castjo njenega predsednika, prava predsednika pa bota nek letošnja spomlad toliko izlegla, da jih je v več krajih vse
sardinski in napolitanski, zdaj ta, zdaj uni. Govori se je cesar Napoleon
da
černo;
na večer se
vzdignejo
zve ze po stroji
tudi tolik
zvezi"

silne trume in kakor siva megla pokrijejo zemljo kamor pridejo. Dozdaj so si izberali skega bunda4'. Ce bo v ..italijanski ti požeruhi posebno koruzo in čez eno noč postrigle polje
že izdelal osnovo nove italijansk
d i n o s t kakor je v „nemskem bundu"
ne bo dosti kruha iz te moke
y
tako
y
da so le še kratki štori drugo jutro kazali
y
kje je
Bei
ko boj
vladarji zvezno vlado, bojo nek oznanili pop
vladařstva in ustanovljenje konštitucijne peževa dežel na
nastopili laški včeraj še plodno koruzoviše bilo. Ako bote prihod nj a ravo svojega zima in spomlad ti živali spet tako ugodne, ne vemo,
dij
y
pa
vlada bo
sloviti in namesto njih
mogla
duh
t
vladnike po
got
ne uradnike postaviti, klep po vseh časnikih bere
Vse
to se ze kot
vendar dokler ne bo zbora v Zurich-u gotovega reči, in morebiti pride po Ziirhiškem zboru še
kaj bo!
V Sopkovcu, neki vasi Zemplinskega komitata je 9. dan p. m. tik cerkve volk 7 let staro deklice na« padel in zadavil, preden so
y
ubogemu revčetu
prišli ljudje
y
se ne more nic na pomoc
Ce le merha ni bila stekla?
kong
4
pole(
Iz Zemuna 17. julija.
želi
y
sh veli od ktere
kih vladarj
i£a pa Angli
y
kterega cesar N
v •
tako dolgo
nič
diti nočejo, dokler ne bo zbor v Zurich-u pokazal
imel
ki k
se sliši. da leží
y
il gr es opraviti, putiko bolán v L
Od Garibald
ve-kaj -ta
12. dan julija imajo kristjani bosniški s kristjani serbskimi vsako leto po
®	2 A ' I
stari navadi shod na serbski zemlji. Letos se jim je pri-petila grozna nesreča. 12. julija opoldne se podá 55Bos-njakov blizo Rača v čolnu čez Dřino v Serbijo. Ze so
poleg Iseoškega bili blizo serbskega brega, kar po nemarnosti brodnika
♦
240
přiletí na neko drevo, ki je v vodi ležalo; coin se prekucne angležke in francozke vlade, prestresa časnik „Times" in vseh 55 oseb pade v derečo vodo; le 20 jih je znalo tako-le: „Ako bi mi z dnarjem samim vse opraviti mogli
plavati in se resilo potopa; vsi drugi so žalostno smert
cesar
storili v Drini
Iz Serbije. lz Belcga grad
Stišali smo
?
da je
Ti--------j v mm» wmhjimi ▼ WV	M »IU UIU^II,
potrebujemo za varnost naše deržave, bi pač mimo sedeli in sovražnika, ako bi nam v hišo prihrul, s ter dimi tolarji pobili; to, kar nam skerb delà, ni pomanjkanje
turška vlada na besedo anglezkega poslanca Bulwersa dnarja, ampak pomanjkanje vojakov. V poslednjem zbora
terjala, naj se pokopani V
koplje in njegovo telo po doljne zbornice so šteli in šteli ministri našo armado
zdravnikih preiše, ker tu in tam so zagnali sum, da je bil nobeden ni mogel cez
30,000
' pa
vojakov našteti. V takih
v ječi zavdan. Knez Miloš
tega
ni dovolil
okoljšinah nam je veci skerbí za příhodnost treba kakor
pOgOdbu, rvi ju	« .»
king-u sklenila; pogodbeno pismo šteje 12 členov
Iz Rusije 26. julija. Petrogradski časniki razglasajo takim vladam, ktere imajo vojakov kot listja in trave, dnarja
j	«_•	• _ ____„ i, u « : . ir «	n»	nn mn|nu	\7 Jni;«: „ i.___: ^ : : _ oa	_. _____v .
ki jo je rusovska vlada z kitajsk
v P

med
pa malo
Yr doljni zbornici je 30. julija na vprašanje
poslanca Bentinka: ali ue bo vlada vojskinih priprav
• * m rs	• •	« ^	m
kterimi je tudi ta, da bojo kristijanski misijonarji zmanjsala? minister Palmerston odgovoril, da je tako
vprašanje zdaj še veliko pre zgodno, ker vsaka der-piše, da je rimska žava mora to storiti, kar zahtevajo njene potrebe. Poslanec
varniši
v Kini
Iz rimskih dežel. Iz Bolonj
vlada post
buk
ajncega Napoleona (code Ko bděn je tolažii zbor, naj se nikar ne bojí
Napoleon) po vseh svojih dezelah kot zakonik upeljala
napada; Napier, Pakington
Pasret
U U U J^ |JW VBCII OVUJIII uviii/mu nui ownuuin " r J	hm^mum , i., m ^ i v i , • « u i il 8 i v u , X a g I
Iz Svajce. Košut je te dni s svojo rodovino přišel pa so priporočali priprave za brarnbo.
francozkega in Palmerston
v Genf.
Iz Nemskega. Iz Berol
kažejo vsi časniki
5
da
z a go varjanja. Laškem pomagala
zakaj pruska vlada ni avstrijanski na
i
v
se
ni konca ne kraja. V H
se
Za gotovo se pripoveduje, da ste augležka in pruska vlada zvezo sklen il e.
Iz S'urškega. Iz Carigrada 23. julija. Iz Bosne
se sliši, da je punt v tukajšnih krajih nehal in da je ondi
razodevajo glasi v prid nemško-narodnim zadevam in za spet mir. Knez Danilo je turški vladi vediti dal, da se prenaredbo nemške zveze. Vladui hanoveranski časnik on ni v nobeno prekucijo zunaj svojih dežel vtikal.
očituje zdaj
ko politiko pruske vlade, da je zdra- Kakor ;,Norda piše, je turška vlada vesela, da je na
žila Nemcc in podpihala p reku ci j ljudstva.
namei
nemškega Laškem mir. V dežeiah evropejske Turčije, kjer se je že
tudi mnogo priprav delalo za vojsko, so te priprave zdaj
Iz Francozkega. „Moniteur'' od 28. julija razglaša tudi ustavljene. Sliši se, da sultan, ki se je dosihmal
v
se
imenitno novico, da je cesar Napoleon sklenil, kmali zmiraj obotavljai, Kuza-ta za hospodarja Moldave in
kmal
oj
mad
na
hem in morj
nj- Valahija spoznati, se bo vendar-le udal željam rusovske
ti. Vladni časniki so grozno hudi, da silne priprave za in francozke vlade. Važna novica je tudi to, da bo turški
vojsko
?
ki jih
gležka vlada na morj
delà
)
sultan z vlado papeževo v diplomatie no zvezo
ko vlado silijo k enakim pripravam. „Neprenehano pri- stopil in kakor
drugi
pravljanje ladij za vojsko
pi
nek
franeozk vladen sv. očetu papežu imel.
vladarji vprihodnje poslanca pri
časnik
kaze, da nam Ang
n e
paj
in d
ni
pr; biti
dinost
med
m
lz Portugala. Iz Lisa bona 20. jul. Danes je bil po-Taka pa ne more dolgo greb kralj ice portugalske, ki je še celó mlada za naglo
Ali mora vlada vladi
pati
>
1
P
se b
de rio dozdaj
prija te 1st
i n
r es e n
teg
med
jim
tati . Tako zuganje je pac veliko celó vrat prebodli
raz- boleznijo umerla; po nekem prehlajenji so jo golte (angina)
napadle, ki so mahoma tako hude bile, da so ji zdravniki
umreti je
P
al vse ni
nič
pomagalo ;
pomenljivo iz ust časnika, ki sme le govoriti kar mu vlada mogla. Kakor je kralja ta smert popolnoma omamila
5
veleva.
Maršal P
tako
dozdaj višji poveljnik na je tudi celo deželo z žalostjo napolnila, ker vse je rado imelo
mški meji postavljene francozke armade, je izvoljen za ljubeznjivo in umno kraljico.
Pogreb njeni je to ocitno pokazal.
velikega kancelirja reda cas ine legije iu je po tem takem svoje dozdanje službe odvezan.
Iz severne Amerike. 4. dan p. m. so Amerikanci
praznovali spomin samostojnosti svoje. Záložník lepo-
Spet gré glas ;jo vsem Francozkem, da bode cesar znanskega lista „The Constellation- je v spominek tega
Napoleon s v.
t
pap
povabil, naj ga pride
v
dneva izdal poseben list pod naslovom „List veselja
u
9
kteri
9
Pariz kronat. Dozdaj Napoleon ni mogel te časti doseći ; list, iz ene same pole obstoječ, je tako neznano velik zdaj pa upa, da mu bojo papež radi postregli.	da, dokler svet stoji, ni še nihče takega časnika vidil; meri
manj přidělali namreč ta list 8 čevljev in 4 pavce po dolgem, 6 čevljev
Svile (žide) smo letos tukaj
se
kot lani;, nobene jajca, ue domače ne ptuje se niso dobro pa po širokém. 40 skladavcov je skozi 8 tednov neprene
«	«	_	-	« «	«	V	«	a	V	V	■	m - «
obnesle; b
je večino pokoncal
>
p o 1
ze
hotna stavilo cerke za ta list, ki je bil v lepem závitku na
takrat, ko so se jajca izvalile, ostale pa med 2. in 4. le- vse kraje razposlau. Papir je tako mocen, da bo sterpel 100 venjem. Vzroka terdovratne bolezni še nobeden ni izduhtal, let, zakaj še le vsto letih bo přišel spet tak velikán na dan. ceravno si več komisij in učenih mož s tem glavo ubija.	—
Iz Vasingtona
nilo
lz Anglezkega
Iz Lond
se piše, da je predsedniku ameri-Moniteur-jevo ozna- kanske republike B ucha na nu svobodna samostojnost laških
*
da bo Napoleon svojo armado
nj
na število dežel zlo pri sercu in da jim bo
pomagal,
kar bo mogel;
inirnega casa ni Angl
tako potolažilo, kakor se je v govori se
tedaj

da
misli amerikanskih ladij poslati na
P
mislilo, marv
k i m
>
je med
g 1 c z k i m
in f
srednje morje
gležkem deržavnem
ki tako huda vojska uuela in tudi v an-
zboru se čujejo take oštre besede
da se je res novih homatij bati. Angleži odkritosei
vijo, da ne verjamejo francozki vladi
nič
i
eno pra-ker jih je skušnja
Pogovori vrednistva. Gosp. J. M. Pr. v T: Vrednik „Novic®
kot zdravnik sam svetujem, da za omenjeno bolezen bi utegnile
P
v
T
(Monfalcone) ali Krap
ajbolj
biti
vse
druge domaće kop
že mnogikrat učila, da ni res bilo, kar je ocitno govorila, starano bolezen v
na priliko, ji očitujejo, da je malo dni pred laško ktere imajo veliko

mazila in kadila ne bojo nič pomagale za za-
ogah
Ravno pripraven cas je še za te toplice
>
Tako
vojsko rekla, „da ni v stan orožja iz rok položiti, ker ga
in ko bi trenul, je ticala silo vo-
moć. Na noge tedaj, prede
pride
še
v
oko vzela nia
Gosp. J. K. v Gr: Zal nam je, da je „
ker je vojske konec
No vi cam
namenjeni spis
jakov in kanon cez gore in po morji na Laško. Prckanjeno
o došel, «v. j v» . « j. ki se nam pošljejo b
pri m
ki jo
Y)
Moniteur" delà med dei
dnarstvom
prep o zn Dopisov, „Novice4*
šega nismo vzeli; prosimo drngikrat saj za
Gospod N. N. v Kr
imena, ne jemljemo nikoli v
nikar nam tedaj ne zaraerite, da zavoljo tega tudi Va-
vredništvo imé podpisati.
Odgovorni vrednik : Dr* Jaaex Klejweis. — Natiskar in založnik : Joxef Blaxnik.
A