vsak petek izide TP^jF, OKNO UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka j posluhom te imaš cilj, boš naše! tudi pot. OGLAS Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 22 - CENA 180 SIT (14 HRK) Kranj, torek, 18. marca 2003 Foto: Gorazd Kavčič Pomladno čiščenje Podobno, kot pogosto letijo očitki na nepremičninske agencije, da jih lahko ustanovi skorajda vsak, ki ima pet minut časa in telefon, bi lahko rekli tudi /a študentske servise. Tudi pri slednjih človek dobi občutek, da jih lahko odpre praktično kdorkoli, na njegov račun pa se kmalu brez velikega truda začnejo stekati velikanski zneski. No, tako preprosto sicer ni, daleč od resnice pa tudi ne, saj so vedno novi študentski servisi rasli kot gobe po dežju. Nekaj več reda naj bi na to področje vnesel spremenjeni pravilnik o pogbjih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje, kamor sodijo tudi študentski servisi. Z novim pravilnikom so zaostrili pogoje za vstop v panogo, tako da so ustanovni kapital povečali s sedanjih pet na petnajst milijonov tolarjev. Doslej tudi ni bilo nekega jasnega pregleda nad porabo sredstev, ki so jih študentski servisi dolžni odvajati za dejavnosti študentskih organizacij. Večjo transparentnost pri tem si na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter Študentski organizaciji Slovenije obetajo z novim načinom zbiranja sredstev, in sicer preko enotnega računa. Novi pravilnik je le prvi korak k reševanju številnih težav, ki tarejo študente in na katere so na nedavnem sestanku predstavniki študentov opozorili tudi predsednika vlade Antona Ropa. Čakajo jih še reforma štipendijske politike, ureditev nadzora pri zaračunavanju vpisnih stroškov in izgradnja študentskih domov, če naštejemo le najbolj pereče. Seveda bodo pri tem svojo vlogo morale odigrati tudi študentske organizacije, ki ta čas med študenti ne zbujajo največjega zaupanja, saj mnogi posamezniki znotraj njih sledijo zgolj lastnim interesom. Zalo ni čudno, da je nekaterim to postala kar stalna zaposlitev, tudi ko že zdavnaj ne izpolnjujejo več pogojev za status študenta. Reform so se po mariborski zdaj lotili še v ljubljanski študentski organizaciji, kjer obljubljajo, da bodo temeljito počistili. Ja, pomlad je res pravi čas /a generalno čiščenje. Mateja Rant Predstavitev knjige Igorja Slavca ~W • 1*1* 1 J 1 J struževo 1941 do 1945 Ljubeljski predor spet odprt Da se ne pozabi V Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju, Mestni trg 4 bosta v petek, 21. marca, ob 18. uri avtor Igor Slavec in novinar Gorenjskega glasa Jože Košnjek predstavila knjigo Struževo 1941 do 1945 s pripisom Da se ne pozabi. V knjigi s poudarki časa, ljudi, usod, pričevanj, spominov, utrinkov in prebliskov je avtor Igor Slavec zajel Struževo in Struževčane na preizkušnji v drugi svetovni vojni v času od 1941 do 1945. Če se boste namenili na prijeten večer in srečanje z avtorjem, svoj obisk potrdite Klavdiji Stroj v Gorenjskem glasu na telefonsko številko 04/201-42-10. A.Ž. Zmagala Hagada Gregorja Čušina Ptuj - Zmagovalka letošnjega festivala Monodrama Ptuj je monokomedija Hagada, avtorski projekt igralca Mestnega gledališča ljubljanskega Gregorja Čušina. Na festivalu, ki ga na Ptuju pripravljajo bienalno, se je letos po izboru Aleša Novaka zvrstilo devet monodram. strokovna žirija v sestavi Tina Kosi, Alen Jelen in Oojmir Lešnjak - Gojc pa je za najboljšo soglasno izbrala mono-kotiicdijo Hagada. Hagado si homo 26. marca lahko ogledali tudi na odru Prešernovega gledališča v Kranju. Igor Kavčič Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli! 080 22 66 Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več . možnost plačila do 9 obrokov. Od včeraj, 17. marca, je predor Ljubelj ponovno prevozen izmenično v eni smeri. Prometna zapora bo do 23. maja le še ponoči od sedmih zvečer do šestih zjutraj. PETROL Ljubelj - Včeraj ob desetih dopoldne so na avstrijski strani Ljubelja slovesno odprli prenovljen predor. Na slovesnost je Deželna vlada Koroške povabila tudi slovenskega ministra za promet Jakoba Presečnika. Po otvoritvi so namreč pripravili skupno tiskovno konferenco, na kateri so govorili o nadaljevanju del v predoru Ljubelj in o prometnih povezavah med državama pa območju Karavank. Naši sosedje so z včerajšnjo otvoritvijo sklenili prvo fazo rekonstrukcije predora Ljubelj. Obenem, ko so vanj ponovno spustili promet, pa so uvedli tudi popolno nočno zaporo od 19. ure do 6. ure zjutraj, ki bo trajala predvidoma do 23. maja. S tem je glavna cesta, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, torej ponovno prevozna, promet skozi predor pa bo potekal BOLTEZ Tel.: 04/201-40-50 izmenično enosmerno. Tako bo tudi po ukinitvi nočne zapore, predvidoma do julija. Prenova ljubeljskega predora je bila zaradi zastarelosti in dotraja- nosti njegove opreme nujna, načrtovana skupaj s sosednjo Avstrijo, saj je več kot polovica predora na njeni strani. Sosedi sta se dogovorili, da bo obnova potekala v dveh fazah. Prva se je začela lani in bo zaključena predvidoma do letošnjega poletja, odvija pa se samo na avstrijski strani. Gre za novo notranjo armiranobetonsko oblogo, ki je bila na slovenski strani zamenjana že leta 1996, za niši za umik v predoru in nov istem /a gašenje. Obnovo financira Deželna vlada Koroške, v sorazmernem deležu za niši in požarni bazen pa je investitor tudi slovensko ministrstvo za promet oziroma direkcija za ceste. V drugi fazi obnove bodo izvedena inštalacijska dela in vgrajena oprema za zagotavljanje večje varnosti v predoru, urejeno bo prezračevanje, razsvetljava uvo- Hotel Krim čaka pravega kupca Bled - V blejskem hotelu Krim, d.o.o., so pred dnevi končali prenovo 55 hotelskih sob v starejšem delu stavbe in s tem napovedali začetek nove sezone. Dela so opravili z lastnimi sredstvi in ob sodelovanju hotelskega osebja, s prenovljenimi sobami pa bodo lahko dosegali cene drugih blejskih hotelov. Posamezna nadstropja bodo poimenovali po štirih pobratenih mestih blejske občine, danes pa si bodo prenovljene sobe ogledali njegovi lastniki in prodajalci. Hotel Krim namreč išče novega lastnika, ki bi ga posodobil in poskrbel za njegovo še večjo prepoznavnost doma in v tujini. Večinski lastnik podjetje Megainvest, ljubljanska delniška družba za investiranje in nepremičnine, želi prodati svoj 56-odstotni delež. Slovenska razvoja družba pa 24,5-odstotnega. Direktor hotela Miran Lavrič pravi, da iščejo pravega lastnika, ki ga ne bi kupil le za nadaljnjo prodajo in oplajanje kapitala. Za hotel se zanima več kupcev, med njimi italijanski kupci, brazilski in avstralski Slovenci ter blejska družba, ki se ne ukvarja s hotelirstvom. Med naj-resnejšimi kupci, ki se za nakup hotela s knjigovodsko vrednostjo 540 milijonov tolarjev zanimajo že tretje leto, Lavrič omenja italijansko hotelirsko družbo iz Laga di Como, po njegovi oceni bi do nakupa lahko prišlo še letos. V Krimu pa se ne branijo tudi domačih gospodarskih družb, ki so v preteklosti že prevzele lastništvo v nekaterih blejskih hotelih. Renata Škrjanc zov in predora, varnostno napajanje z električno energiji) in prometno svetlobna signalizacija s centralo /a upravljanje prometa, centralnim zbiranjem podatkov ter obvestilnimi prometnimi znaki in semaforji. Vgrajene bodo naprave za klic v sili, za javljanje nevarnosti ter za avtomatsko štetje prometa ter oprema /a video nadzor in radijska zveza. Druga faza obnove se bo predvidoma /a čela jeseni letos in nadaljevala prihodnje leto, vendar popolna zapora prometa, razen ponoči, verjetno ne bo več potrebna. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič KM« * * * C* %,j Vr \M> V/ M.%Mf yak cjy so sj zastavj|j člani Turističnega društva Brezje, V planinskem društvu Javornik - Koroška Bela je med 1012 člani veliko takih, ki jim ni žal žrtvovati časa za razne dejavnosti. Slovenski Javornik - Društvo vzorno skrbi za tri koče, pri katerih je treba vedno kaj posodobiti. Lani so člani opravili 241 delovnih ur pri obnovi planinskih poti. Vodniki so organizirali 12 pohodov za odrasle, mladinski odsek pa je poleg izletov pripravil tudi tabor za osnovnošolce in ustanovil dijaško študentsko skupino. Podelili so priznanja zaslužnim članom. Zlati znak Planinske zveze Slovenije je dobil Boris Lazar. Na 56. občnem zboru PD Javornik - Koroška Bela se je zbralo 76 članov, ki so se jim pridružili v kulturnem domu številni gostje. Planinski vodnik Dušan Fifolt jih je ob prikazu diapozitivov popeljal na Tajsko, nato pa so se posvetili pregledu opravljenega dela. Predsednik Vlado Treven je ugotovil, da so z. več akcijami označili mednarodno leto gora. Med 1012 člani je pohvalil zlasti tiste, ki so aktivni v meddruštve-nem odboru Gorenjske in PZS. Ker članstvo upada, je pomembno sodelovanje z. osnovno šolo in občino Jesenice pri izobraževanju, pohodih, razstavah in drugih prireditvah. Zal je njihove tri koče lani obiskalo manj planincev kot ponavadi. Največ težav so imeli v Kovinarski koči v Krmi, kjer so neurja uničila vodno zajetje in cesto, ostali pa so tudi brez elektrike in telefonske povezave. Kot je povedal gospodar Prešernove koče Zvone Tavčar, so lani ob ureditvi helikopterskih prevozov in vzdrževalnih delih v vseh kočah po skrbeli za obnovo kuhinje v Stani-čevem domu. Vetrnico za proizvodnjo električne energije za to kočo so postavili s pomočjo sponzorjev. Dušan Klinar je naštel, da so markacisti pri obnovi planinskih . poti opravili 241 delovnih ur. Vodja mladinskega odseka Luka Markež je izrazil zadovoljstvo, da je lani zaživela dijaško študentska skupina. Za osnovnošolce so pri- pravili 14 izletov in poletni tabor, udeleževali so sc orientacijskih tekmovanj, planinsko šolo pa obiskuje 11 udeležencev. Bolj kritičen je bil Brane Dobar, ker je vodniška komisija izvedla le i 2 od 16 načrtovanih izletov. Predsednik M DO Gorenjske Jože Stanonik je pohvalil domačine za opravljeno delo in dobro sodelovanje s sosednjimi društvi. Zato so letos društvu zaupali organizacijo dneva gorenjskih planincev, ki bo 25. junija pri domu Pristava v Javorniškem Rovtu, od tam pa bo tudi pohod na Vajnež. V znak hvaležnosti za dosežke v planinstvu sta s predsednikom Trevnom podelila častne znake PZS. Zlati znak je dobil Boris Lazar, srebrnega Dušan Klinar, bronaste pa so prejeli Ivan Tušar, Tone Kavčič, Anton Konic in Jože Sku-šek. Pohvalo PZS sta si prislužila oskrbnika Prešernove koče na Stolu Jerca in Kdo Tušar. Stojan Saje Jerca Tušar Janez Zupan Tak cilj so si zastavili člani Turističnega društva Brezje, ki imajo največ dela s sprejemom obiskovalcev cerkve. Brezje - Lani so na Brezjah samo ob vikendih in praznikih našteli skoraj 41.200 osebnih vozil in več kot 500 avtobusov. Takrat člani TD Brezje pobirajo parkirnino in zagotavljajo red. Sekcija za parkiranje, ki jo vodi Krištof Vilfan, je ob sekciji za promocijo in arhiv tudi najbolj aktivna v društvu, je na 45. občnem zboru pohvalil predsednik Janez Zupan. Tam je svojcem lani umrlega člana Ludvika Kimovca iz Gorij podelil priznanje za 15-letno delo pri parkiranju. Društvo ima 341 članov, vendar pri porazdelitvi dela niso bili uspešni. Večino bremen pade na ožje vodstvo, kjer je bila potrebna zamenjava neaktivnega tajnika. Od lani imajo tudi novo turistično delavko, ki skrbi za nakup spominkov in dodatno opremo stojnic. Pri tem so imeli srečno roko; slabše je z gostilno Do-brča. ki je od lani last društva. Ves dobiček iz tekočega poslovanja so porabili za odplačilo posojila, slab obisk pa gostincu onemogoča plačevanje najemnine. Kljub denarni stiski so za obnovo prve stojnice namenili 500 tisočakov in za 760 tisočakov postavili informacijski pano. Kot prvo društvo na Gorenjskem so namestili turistični nabiralnik za pripombe obiskovalcev. Največ se jih pritožuje nad visoko parkirnino. Le-ta je nujna, saj imajo veliko stroškov z urejanjem parkirišč. Marsikaj postorijo s prostovoljnim delom; tudi lani so čistili okolico, obrezovali drevje, urejali nasade cvetja in pomagali urediti pot proti Tržiču. Zato je GTZ ponovno izbrala Brezje za najlepši kraj. Kaj se tam dogaja, obveščajo javnost tudi na spletni strani in v glasilu "Pero Škripač". Lani je 90 članov sodelovalo pri organizaciji škofijskega zbora. Tudi v bodoče želijo zagotoviti obiskovalcem čim boljšo počutje v kraju, je obljubil predsednik Zupan. Največja težava je premajhno število delovnih članov, je ocenil predsednik nadzornega odbora Slavko Škofic. Vse je podrejeno cerkvenemu turizmu, ni pa drugih prireditev. V turističnem nabiralniku zato pričakujejo tudi predloge domačinov, kaj bi lahko še izboljšali. Letos bo društvo 10. maja gostilo na Brezjah slovenske gasilce na zaključnem romanju. Takrat naj bi odprli tudi prizidek ob gasilskem domu. Turistično društvo vzorno sodeluje z. vsemi društvi, krajevno skupnostjo in frančiškanskim samostanom. Stojan Saje Starost ni ovira za druženje Tako menijo člani Društva upokojencev Cerklje, ki radi hodijo na izlete, kolesarijo in telovadijo. Od letos tudi planinarjenje. Cerklje na Gorenjskem - Kar 270 od 214 članov seje 15. marca zbralo na 52. občnem zboru Društva upokojencev Cerklje v novi športni dvorani. Predsednik Janez Basej je povedal, da sta v društvu dve tretjini vseh upokojencev v občini. Zlasti so zadovoljni, da se mnogi od njih vključujejo v dejavnosti sekcij. Na 6 pohodih je sodelovalo 232 članov, za kolesarjenje pa se jih je odločilo 110. S kolesi se ne bodo več vzpenjali na hribe, a od letos načrtujejo še planinarjenje. Od novembra se enkrat na teden srečuje na telovadbi od 20 do 30 članov. Janez Basej Več obiska je bilo na 6 avtobusnih izletih, kjer so imeli 430 udeležencev. Posebej so na izlet v Stično popeljali 42 starejših občanov. Organizirali so tudi letovanji v madžarskih toplicah in ob našem morju, kjer je bilo 155 članov. Med letom so obdarili dvanajst 80-letnikov in eno 90-letnico, konec leta pa so obiskali tudi bolne in onemogle člane. Za dan upokojencev je društvo julija organiziralo piknik in zbralo nekaj denarja s prodajo srečk. Denarno pomoč so dobili tudi od občine, za kar se je predsednik Basej javno zahvalil. Med razpravo so delo cerkljanskih upokojencev pohvalili podžupan občine Cerklje na Gorenjskem Miha Zevnik in gostje iz sosednjih društev. Alojz Kalin- Kulturni hram moramo negovati Dovje - Mojstrana - Pred kratkim je KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana imelo občni zbor. Člani društva so pripravili poročilo o prireditvah v minulem letu, potrdili nov upravni odbor in se pogovorili o delovanju društva. Skupina za ljudske običaje je prenehala delovati, peša tudi zanimanje za gledališke predstave in kino. KUD Jaka Rabič se je v minulem letu soočila z upadom zanimanja za nekatere predstave, saj so nekatere morali celo odpovedati. Prav tako upada tudi zanimanje za kino predstave, ki jih vrtijo le na vsake štirinajst dni, čc je pet ali več obiskovalcev. Kljub temu Pa društvo deluje naprej, saj se za-veda, da je kulturno dogajanje v °beh krajih steber narodnostnega zavedanja ter ključ za povezovanja in utrjevanje svojih korenin s Predniki in deželo. KUD Jaka Rabič s svojimi dejavnostmi deluje vse leto ob različnih krajevnih, občinskih ali pri-'OŽnostnih prireditvah, pravo delo Pa seje za njih začelo poleti, ko so bili konec avgusta štirje Aljaževi dnevi, ki so bili bogati z umetniškimi prireditvami. Njihova vogalna skupina Triglavski zvonovi J° pripravila srečanje vokalnih skupin obmejnih občin in božične koncerte. Aktivno so nastopili ludi posamezniki, nekateri celo VeČkrat v enem tednu. V letu seje 'vrstila vrsta koncertov pevskih 'borov in glasbenikov, na dov- škem odru so gledali pravi balet, gostovali so kulturniki iz. občin Kranjska Gora in Žirovnica. Sredi poletja so imeli prijeten Večer na vasi, ki pa je bil žal zadnji, saj je samonikla skupina za ljudske običaje, ki se je na željo vaških fantov ustanovila pred leti, prenehala delovati, delamo. Posamezniki iz. društva organizirali tudi več razstav fotografije in projekcij diapozitivov, izdan je bil katalog razstave Slovenija, od kod lepote tvoje, imeli so več predavanj. Delovala je sekcija za klekljanje, najmlajša dramska skupina je začela z nekakšno dramsko šolo, mladi članici pa sta s skupino za ples prebudili tudi to področje kulture, odlično se je odrezala skupina za odrske scene. Na povabilo občine Kranjska Gora pa se je dvanajst članov udeležilo tudi izleta v pobrateno Belgijo, kjer so si razširili kulturno obzorje, ki ga bodo gotovo uporabili pri pripravljanju programov za to leto, saj bo kultura, kljub upadanju zanimanja, na Dovjem in Mojstrani, živela naprej. Katja Dolenc šek, ki je vodil zbor, jc predlagal le razširitev dejavnosti s petjem in igrami. Kot je povedal vodja izletov Janez Levstik, so tudi za letos pripravili pester program /a izletnike, kolesarje in planince. Poleg rednih srečanj bo 20. maja v Cerkljah srečanje kolesarjev z. vse Gorenjske. Zbrani so potrdili program dela in finančni načrt za letos. Kot so sklenili na volitvah, bodo za uresničevanje poskrbeli dosedanji funkcionarji, predsednik Janez Basej, tajnica Vida Plevel, blagajnik Stane Bernard, vodje sekcij Janez Levstik, Frane Korbar in Ciril Kern ter poverjeniki po vaseh. Stojan Saje Dokler je še volja Država predpisuje, uresničevanje prepuščeno lokalnim skupnostim. Vodice - Ob uspehih, ki so jih dosegli gasilci v društvih v Gasilski zvezi Vodice v zadnjem mandatu, je bil poveljnik Gasilske zveze Alojz Kosec na občnem zboru v soboto precej kritičen. Opozoril je, da država predpisuje in določa, uresničevanje določil, ki so vedno povezana z denarjem, pa potem pristane v lokalni skupnosti. To je pravilo, ki jc v gasilstvu trenutno še izvedljivo zaradi volje in pripravljenosti za prostovoljno delo. Ko takšne pripravljenosti ne bo več, kar se tudi že kaže med mladimi, takšna formula za državo ne bo več uporabna. Minulo obdobje v gasilstvu v občini Vodice so na Najraje imajo pohodništvo Primskovo - Preteklo sredo je imelo Koronarno društvo Kranj redni volilni občni zbor. Sprejeli so finančni plan za leto 2003, plan dela društva za leti 2003 in 2004 ter soglasno sprejeli ostale predlagane točke zbora. Pred občnim zborom so zainteresirani lahko prisluhnili predavanju mag. Jaroslava Ivaškoviča, dr. med. o pomenu rehabilitacije in telesne aktivnosti za srčne bolnike. Koronarno društvo Kranj je še dokaj mlado društvo in ima več kot 170 članov. Vzroki nihanj članstva so predvsem dvojni: zaradi neplačevanja članskih obveznosti in smrti članov. Predsednik društva Valentin Hvala pravi, da je delo v društvu v preteklosti potekalo normalno. Člani društva so aktivni na različnih področjih, pohodništvo pa še posebej izstopa. Meti letom člani obiskujejo predavanja strokovnjakov, zdravnikov, specialistov za bolezni srca in ožilja oziroma se na tO področje spoznajo, se družijo, obiskujejo ure telovadbe, plavanj, se udeležujejo pohodov. O dejavnostih društva se obvešča tako člane kot ostalo javnost s pomočjo vabil, poštnih obvestil in medijev. Finančnih težav do sedaj v društvu ni bilo, kar pomeni, da so dobri gospodarji. Pomagajo si z lastnimi denarnimi sredstvi in s sredstvi donatorjev. Letos pričakujejo povečanje članstva in glede na finančne zmožnosti društva, če bo le dovolj denarja, dejavnost društva ne ho okrnjena. Alenka Brun občnem zboru ocenili kot zelo delovno in ustvarjalno na vseh področjih. Ob sorazmerno majhnem številu intervencij so posebno skrb namenjali opremljanju društev, usposabljanju in izota&ževa-nju, uspehi so bili še posebno opazni pri tekmovanjih, ki so tudi neposredna oblika izobraževanja. Še posebej uspešne so bile članice Sinkovega Turna in veteranke PGD Polje ter veterani iz Sinkovega Turna. Ob zelo dobrem sodelovanju z občino in županom so na občnem zboru poudarili, da bodo tudi v prihodnje negovali sodelovanje s sosednjo Gasilsko zvezo v občini Medvode. V minulem mandatu so skupaj organizirali vsa večja tekmovanja. Letos so v program zapisali usposobitev vozila GVC 16/15 za PGD Vodice in proslavo 100-letnice gasilstva v Vodicah, ki jo načrtujejo 19. julija. Nadaljevali bodo tudi s tekmovanji in udeležbo na njih. Še pose- bej bogat program so si zastavili tudi mladi in članice. Na volilnem občnem zboru so za predsednika Gasilske zveze Vodice v naslednjem mandatu ponovno izvolili Janeza Jenka, za poveljnika pa Lojzeta Kosca Podelili so tudi priznanja in od-ličja. Najvišje priznanje - gasilsko odlikovanje GZ Slovenije za posebne zasluge ie prejel Franc Šuštar, plameni-co III. stopnje GZ Slovenije pa Ivanka Hočevar Istenič. Prizna nja GZ Vodice za uspehe na tekmovanjih so podelili moški in ženskim veteranskim ekipam i/ PGD Polje in PGD Sinkov Turn, s posebnim priznanjem za zelo dobro sodelovanje so se zahvalili tudi bivšemu županu Antonu Kokalju. Andrej Žalar Janez Jenko Občni zbor Turističnega društva Cerklje Cerklje - Predzadnji petek v februarju so člani Turističnega društva Cerklje sestali na občnem zboru. Društvo je bilo ustanovljeno pred štiridesetimi leti. Na zboru so pregledali opravljeno delo v minulem obdobju, sprejeli obširen program dela za letos ter izvolili novo vodstvo, Občnega zbora sta se udeležila tudi župan občine Cerklje Franc Čebulj in sekretar Gorenjske turistične /ve/e Franc Dolhar. Na zbor so v društvu povabili tudi ustanovne člane upravnega in nad/ornega odbora, občnega zbora pa so se udeležili Srečko Kadune, Minka Škoda in Julka Urovat. Po končanem občnem zboru so navzoči prisluhnili zanimivemu predavanju Melite Miš iz Arboretuma Volčji Potok o pomladanskem urejanju vrla. Predsednik Turističnega društva Cerklje Zvone Erjavšek in ostali člani društva si želijo še naprej uspešnega sodelovanja z. občino Cerklje. A.B. MítníL·ii a d duma Dve novi ugodnosti: znižane obrestne mere in možnost zavarovanja kredita s hipoteko na kupljeno nepremičnino. Informacije: telefon 02 228 83 72, info@pbs.si, www.phs.si. Obrazce za kredit lahko prevzamete in oddate tudi na vsaki pošti. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Olimpija pokazala zobe Zavarovalnica Maribor Olimpija po treh odigranih tekmah finala 12. državnega prvenstva v hokeju na ledu z Acroni Jesenicami vodi z 2:1, saj so Ljubljančani zmagali tako na četrtkovi tekmi v Tivoliju (3:1) kot tudi na nedeljski tekmi v dvorani Podmežakli (3:4). Ljubljanskemu moštvu tako manjkata še dve zmagi do obranitve naslova. DESKANJE NA SNEGU Jesenice - V drugem srečanju se Ljubljančani niso pustili še enkrat presenetiti na svojem ledu. Pred l .500 gledalci je Olimpija vseh 60 minut narekovala svoj tempo, in če ne bi imeli Jeseničani v svojih vratih spet razpoloženega Gabra Glaviča, bi bila ljubljanska zmaga zagotovo še višja, o čemer priča že razmerje v strelih - 37:23 za "zmaje". Za Olimpijo je v 23. minuti prvi zadel Dejan Kontrec, Ivo Janje na 2:0 povišal v 35. minuti. Tomaž Razingar je štiri minute kasneje z mojstrsko izvedbo kazenskega strela (zakrivil ga je ljubljanski vratar Robert Kristan) znižal zaostanek "železarjev", vendar pa je v 49. minuti Jan zabil še drugi gol in s tem zapečatil usodo Jeseničanov na drugi tekmi. Prva finalna tekma na Jesenicah je postregla z doslej najzanimivejšo igro, prav tako pa je 3.500 gledalcev skorajda napolnilo dvorano in ustvarilo fantastično vzdušje, ki so ga deloma pokvarili le z metanjem predmetov na led. Kljub bučni podpori s tribun in nekaterim dobrim priložnostim "železarji" v prvi tretjini niso uspeli ukaniti ljubljanske obrambe. K temu je mogoče pripomogel prvi ljubljanski gol že v 2. minuti, ko je Edo Terglav nesrečno odbiti ploščck z ograde potisnil mimo Glaviča. V 16. minuti pa jc jeseniško mrežo zatresel še Egon Mu-rič. V drugi tretjini so Jeseničani le udarili nazaj, seveda preko svojega najmočnejšega moža - Raz.in-garja, ki je v 28. minuti v presledku 15 sekund kar dvakrat ukanil ljubljansko obrambo z. vratarjem Kristanom na čelu. Moštvi sta tako zadnji del tekme začeli poravnani, zato tudi previdno in nervozno. Jeseničani so klonili pod pritiskom v 46. minuti, ko so Ljubljančani preko Bojana Zajca in ob številčni premoči povišali na 2:3. Podobno je bilo v 53. minuti, le da je tokrat Glaviča premagal Jurij Goličič. "Železarji" so nato zaigrali na vso moč, pritisk na ljubljanska vrata pa je z zadetkom v 58. minuti kronal Grega Por. Zadnji dve minuti so nato Jeseničani igrali celo z dvema igralcema več, saj je bil pri gostih iz- Jeseničani so v nedeljo vratarja "zmajev" Roberta Kristana ukariili trikrat, na nasprotni strani pa so "zmaji" Gabra Glaviča premagali enkrat več. ključen Terglav, Glavič pa je svoje mesto odstopil šestemu igralcu, vendar so bili njihovi napadi jalovi. Drevi ob 17.30 bo na Jesenicah četrta tekma finala, v četrtek pa se bosta moštvi znova pomerili v dvorani Tivoli. V boju za tretje mesto med Bledom in Slavijo M Optimo je po dveh tekmah rezultat v zmagah 1:1. Blejci so na prvi tekmi v Zalogu zmagali z 2:3, v drugi pa so po pričakovanju domači zaigrali trše in zmagali kar z" 9:1. Tretja tekma bo v sredo ob 18.00 na Bledu. Simon Šubic, foto: Tina Doki Deskarji za pokal Krvavec - Konec tedna so na Krvavcu deskarji in smučarji na snegu tekmovali za slovenski pokal. V pravih zimskih razmerah so na sobotnem big airu med fanti slavili: Luka Pančur pred Matevžem Mačkom in Gregorjem Bizjakom. V konkurenci žensk je bila prva Špela Lokar, druga Ana Povše, tretja Mina Hiršman. Med smučarji je bil prvi Žiga Noč pred Primožem Grabnarjem, med smučarkami pa je bila edina uvrščena Nina Her-čog. V nedeljskem boarder crossu je bil prvi Tomaž. Murko, v ženski konkurenci pa je Špela Lokar gladko premagala Mino Hiršman 'in Glorio Kotnik. V skicrossu je bil zmagovalec Tomaž Vrhovnik. Ženski skicross: Nika Radijenovič. S.V. Kljub vnetju sinusov Dejan tekmoval Kranj - Kranjskogoree Dejan Košir je kljub vnetju sinusov zbral toliko moči, da je v švicarski Arosi na zadnji tekmi za svetovni pokal minuli teden v paralelnem veleslalomu stal na stopničkah. Uvrstil se je na tretje mesto in tako obranil drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v paralelnih disciplinah. V polfinalni vožnji je bil zanj usoden končni zmagovalec tekme Kanadčan Jasey Jay Anderson, drugo mesto pa je osvojil skupni zmagovalec svetovnega pokala v paralelnih disciplinah Francoz Mathieu Bozzetto. Drugi slovenski predstavnik Rok Flander je v finalu najboljše šestnajsterice izpadel v prvem krogu in zasedel deveto mesto. V končnem vrstnem redu v svetovnem pokalu paralelnih disciplin pa je dvaintrideseti. A.B., foto: T.D. Planica v pričakovanju dolgih poletov Planica je povsem pripravljena na finale 24. svetovnega pokala v smučarskih skokih. Planica - Na planiški letalniei (K-185) se bo razpletel verjetno že dobljen boj med vodilnim v svetovnem pokalu Poljakom Adamom Malyszem in Nemcem Svenom Hannavvaldom, ki za Poljakom zaostaja za 122 točk. V dveh tekmah posameznikov (v soboto in nedeljo), ki sta še preostali do konca svetovnega pokala, bo verjetno Nemec zelo težko prehitel trenutno neustavljivega Poljaka, ki jc zmagal tudi na zadnjih tekmah v finskem Lahtiju ta konec tedna. Naši se, razen Roberta Kranjca, v Lahtiju niso najbolje odrezali, predvsem pri Primožu Peterki se vidijo znaki utrujenosti. Robert Kranjec je bil na petkovi tekmi 13., na sobotni 14., Primož Peter- ALPSKO SMUČANJE ka 27. in 25., Rok Benkovič je bil na nedeljski tekmi 20., Peter Žonta pa na sobotni 26. V svetovnem pokalu je Primož Peterka sedmi, Robert Kranjec devetnajsti, Slovenija pa v pokalu narodov peta. V Planici se torej ta teden obetajo zanimive tekme in dolgi poleti, seveda tudi tisti najatraktivnejši čez. dvestometrsko linijo. Samo za spomin: svetovni rekorder je Avstrijec Andreas Goldberger z. 225 metri, kolikor je v Planici skočil leta 2000. Goldbergerja letos v dolino pod Poncami ne bo, bo pa zato prišel Finec Malti Hau-tamaki, ki je v Planici poletel le pol metra manj, kot je uradni svetovni rekord, in ostali najboljši letalci (poleg Malysza in Ha- Slalomisti v Kuraltov spomin Stari vrh - Minuli konec tedna je bil Smučarski klub Alpctour organizator tekmovanj v slalomu in veleslalomu, ki sta šteli tudi za točke FIS. V soboto so se najprej pomerili slalomisti, ki so tekmovali tudi za 16. memorial nekdanjega loškega reprezentanta, člana SK Alpetour, Jožeta Kuralta. Zmagal je Čeh Martin Vrablik pred reprezentančnim prijateljem Jonasom Kryzlom in slovenskim reprezentantom z Jesenic, Jernejem Koblarjem (SK Bled). Od slovenskih tekmovalcev so se med deseterico uvrstili še Janez Jazbec (SK Tržič) na 6. mesto, Nace Gartner (SK Alpetour) na 7. mesto, Andrej Jerman (SK Tržič) na 8. mesto, Rok Pcrko ( SK Tržič) na 9. mesto in Gašper Markič (SK Tržič) na 10. mesto. V nedeljo je bila na Starem vrhu na sporedu še veleslalomska tekma. Na njej je slavil Miha Malus (SD Dolomiti), pred Mitjem Valenčičem (ASK Triglav) in Jernejem Koblarjem. Sobotni slalomski zmagovalec Čeh Martin Vrablik je bil četrti, na peto mesto pa se je uvrstil Matej Pogačnik (SK Olimpija). Med deseterico seje od slovenskih tekmovalcev na 7. mesto uvrstil Primož Skerbinek (SK Branik), osmi jc bil Nace Gartner, deseti pa Andrej Jerman. V.S. KEGLJANJE__ Iskraemeco brez težav Kranj - v 17. krogu l.A moške kegljaške lige je kranjski Iskraemeco zmagal v gosteh proti Siliku, v l.A ženski ligi pa sta obe ženski ekipi izgubili. REZULTATI: l.A ženske: Mirostcks : Triglav 3142:3017 (7:1), Rudar : Ljubelj 3095:2996 (5:3); 1. Miroteks 30, 2. Brest 27, 3. Triglav 22, 4. Ljubelj 19. l.A moški: Siliko : Iskraemeco 3272:3676 (1:7); 1. Iskraemeco 34, 2. Konstruktor 29, 4. Siliko 15. l.B - moški: Rudnik : Hidro 3303:3288 (7:1), Jesenice : Calcit 3134:3209 (1:7), Rudar : Ljubelj 3247:3318 (3:5); 1. Radenska 24, 2. Ljubelj 23, 3. Hidro 21, K). Jesenice 10. 2. liga zahod - moški: Pivka : Coma 3144:3124 (6:2), Iskratransmi-sion : Triglav 3265 : 3120 (6:2), Simon Jenko : Lokomotiva 3290:3129 (7:1); 1. S. Jenko in Pivka po 20, 5. Coma 18, 6. Triglav 17. 3. liga zahod - moški: Železniki : Termo Polet 3176:3150 (6:2). Calcit: Jesenice 2920:2936 (4:4), Ljubelj : LPP 3300:3060 (8:0); I. Termo Polet 26, 2. Protcus 24, 3. Ljubelj 22, 4. Železniki 19, 8. Jesenice 13. S.Š. nnawalda šc Christof Duffner, Tommy Ingebritsen, Andreas Widholz.l, Primož. Peterka, Robert Kranjec...). Slovenski rekord drži v nogah Robert Kranjec z 213,5 metra. PROGRAM: četrtek, 20. marca - 9.00 uradni trening, 11:30 kvalifikacije; petek, 21. marca - 9:00 ekipno tekmovanje - poskusna serija, 10.00 prva serija, 11:00 druga serija, 12:00 razglasitev zmagovalcev, 20:00 uradna otvoritev (Kranjska Gora); sobota, 22. marca - 9:00 posamezno -poskusna serija, 10:00 1. serija, 11:00 2. serija, 12:00 razglasitev zmagovalcev; nedelja, 23. marca - 9:00 posamezno - poskusna serija, 10:00 1. serija, 11:00 2. serija, 11.45 razglasitev rezultatov. S. Š. NAMIZNI TENIS_ Merkus in Edigs za naslov Kranj - V 18. krogu SNTL za moške je Lisk Križe doma remizi-ral z Vegradom Velenje s 5:5 (za Križe Jazbec 3, Jazbič in Mrak po 1). Križani so .pristali na petem mestu v skupni razvrstitvi in se bodo v končnici od 5. do 8. mesta 19. aprila najprej pomerili s Ptujem, drugi par pa je Vegrad Velenje - Presarje. V zadnjem, 14. krogu 1. SNTL za ženske pa je Merkur doma premagal vodilno Ilirijo s 6:1 (za Merkur Safran in PolončiČ po 2, Lučič in Safran/Polončič po 1), Edigs Mengeš pa je bil boljši od Rakeka s 6:2 (za Edigs Burgar 3, Krum, Lužar in Burgar/Lužar po I). Obe ekipi igrata v končnici za naslov državnih prvakinj: Merkur -Istrabenz Semedela in Ilirija -Edigs Mengeš. Prvi tekmi sta na sporedu 19. aprila. S.Š. 3. Božev memorial Preddvor - V Preddvoru (OŠ Matije Valjavca) je ta konec tedna potekal 3. Božev memorial v namiznem tenisu, na katerem so sodelovale štiri ekipe. Zmagala je ekipa Gorenje (Brenk, Lapajna, Korenjak), druga je bila Vila Bella, tretja Jelovica in četrte Hote-maže . S.Š. Mladinci Triglava so državni prvaki V hudi konkurenci najboljših slovenskih hokejskih ekip do 20 let so Kranjčani, ki so že leto dni brez domače ledene ploskve, najprej v polfinalu ugnali Jeseničane, v velikem finalu pa še ZM Olimpijo. Kranj - Kljub temu da so po zadnji sezoni vse ekipe hokejistov Triglava ostale brez domače ledene ploskve, so tako športniki kot funkcionarji zbrali vse moči in pridno trenirali po različnih koncih Slovenije (Maribor, Celje, Ljubljana, Bled, Jesenice), na koncu pa dokazali, da v Kranju raste izreden rod mladih hokejistov, ki si še kako zaslužijo lasten dom, ki so ga izgubili z rušenjem dvorane na sejmu. Tako so mladinci Triglava letos odlično igrali vso sezono, na koncu pa so svojo željo po dokazovanju kronali z. uvrstitvijo med štiri najboljše slovenske ekipe. V polfinalu so z dvema zanesljivima zmagama ugnali vrstnike z Jesenic, v finalu pa so sc pomerili z ekipo mladih hokejskih upov ZM Olimpije. Prvo finalno tekmo v Tivoliju so sicer izgubili 1:0, zato pa so bili od Olimpije 4:3 boljši prejšnjo nedeljo na "domačem" igrišču na Bledu, ter nato še na petkovi odločilni tekmi v Tivoliju, ko so pred skoraj tisoč navijači (največ jih je vzklikalo za Triglav) 0:1 slavili v Tivoliju. vZa Triglav so igrali: vratarji Žiga Dime, Tit Jenšterle, Jernej BIATLON Mladinci kranjskega Triglava so si z veliko srčnostjo in znanjem priborili letošnji naslov mladinskih državnih prvakov v hokeju na ledu. Dolenc napredoval v prvo deseterico Hanti Mansijsk - Na svetovnem prvenstvu v Hanti Mansij-sku v Rusiji so sc biatlonke in bi-atlonci ta konec tedna že pomerili v šprintih in v zasledovalnih tekih. Sprinti se niso dobro iztekli za naše, saj jc bil Janez Maric 25., Marko Dolenc 37., Tomas Globočnik 38., Janez Ožbolt pa je odstopil, pri ženskah pa je bila še najboljša Lucija Larisi na 47. mestu. So pa naši fantje bolje tekli v zasledovalnem teku, saj seje Dolenc s 37. mesta prebil kar na deveto mesto, Maric je napredoval za mesto, Globočnik pa za štiri mesta. Dekleta se znova niso odrezale, saj je tek končala le Diana Grudi-ček na skromnem 52. mestu. S.Š. Čerin in Rok Jelovčan. branilci: Andrej Tavželj, Jakob Milova-novič, Metod Bevk, Miha Erzar, Žiga Pavlin, Domen Jemec, Črt Slavec, Anže Sovdat, Miha Erzar, Rok Stipanovič in Mitja Šubic ter napadalci Gregor Kert, Žiga Slavec, Anže Markovič, Nejc Japelj, Anže Gogala, Jure Košnik, Jure Stopar, Anže Aha-čič, Aleš Jauh, Gaber Kalan, Nejc Jemec, Anže Pintar, Gašper Oblak, Tim Jurajevčič, Matic Kokalj, Nejc Slavec in Anže Škrlec. "Za nas ima naslov državnih prvakov v mladinski konkurenci res veliko težo, saj trenutno nimamo niti domačega drsališča in smo prisiljeni gostovati po vsej Sloveniji. Ker smo dokazali, da ima Kranj perspektivno mlado moštvo upamo, da bodo mestni svetniki, na čelu z županom Mohorjem Bogatajem, čim prej poskrbeli, da dobimo svojo dvorano. Upam, da bomo dobili takšno podporo, kot smo jo imeli na finalnih tekmah na tribuni," je po tekmi povedal glavni trener hokejistov Triglava Gorazd Drinovec, ki seje skupaj s hokejisti, vodstvom kluba in navijači konec tedna veselil uspeha svojih varovancev in kranjskega športa. Vilma Stanovnik VATERPOLO Nadaljevanje prvenstva v aprilu Kranj - Rezultati, ki so bili doseženi v zadnjem krogu slovenskega vaterpolskega prvenstva, niso več vplivali na razvrstitev po ligaške-mu delu. Koper je doma s 7:6 (1:1, 4:1, 1:0, 1:4) premagal Branik, ekipa Olimpije pa je bila s 4:16 (2:3, 1:2, 0:5, 1:6) slabša od Triglava. Zaradi reprezentančnih nastopov pa bo sedaj prvenstvo prekinjeno in se bo nadaljevalo v soboto, 5. aprila. Takrat ko se bosta za naslov najboljšega v državi pomerila branilec naslova kranjski Triglav Živila in Branik, za tretje mesto pa bosta igrala Koper in Olimpija. V finalu se igra na dve dobljeni srečanji. Naša reprezentanca pa bo od 19. do 23. marca nastopila na mednarodnem odprtem prvenstvu Francije (French open), ter od 28. do 30. aprila na Donavskem pokalu (Danube cup) na Slovaškem. Tokrat bo v reprezentanci tudi center Teo Galič, kajti tudi v Franciji jc državno prvenstvo prekinjeno zaradi nastopa francoske reprezentance na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo od 6. do 15. junija v Kranju. Jože Marinček Francozi premočni za Kranjčane Slovenski balinarski podprvak, Center Pekarna Vrhnika, je moral svoj krst v evropskem pokalu odigrati v dvorani na Jesenicah. NOGOMET Uspešen start Kranjčanov Kranj - Vreme je bilo sicer dokaj naklonjeno balinarjem, saj je bilo sončno, a kaj ko je /.nižanje temperatur prisililo Kranjčane, da so si gostoljubje v evropskem pokalu poiskali pri prijateljskem klubu na Jesenicah, kjer so "centrali" tudi čez zimo trenirali. Tako par kot trojka sta srečanje začela dobro, saj so oboji povedi i: par z 2:0, trojka pa z 1:0. Že v ni slednjem obratu pa so prvaki Francije začeli loviti gostitelje in po uri in desetih minutah igre (igra se dve uri) je bilo pri paru 6:3, pri trojki pa 3:2 za balinarje Montpelliere, ki imajo v svoji vrsti tudi dva reprezentanta Sebasti-ena Graila, ki je tudi svetovni prvak v hitrostnem izbijanju, in Gregor Moličnik. Foto: Tina Doki Emanucla Bilona, ki je poznan kot odličen igralec v vseh igrah. Kljub temu pa je prav Bilona trener Montpelliere zamenjal že v drugem obratu. V zadnjih tridesetih minutah pa so "domačini" na Jesenicah pripravili izreden preobrat. Tako par kot trojka sla po odlični igri vseh petih na stezah prišla v vodstvo, prva srečanja pa so sc končala po več kot dveh urah igranja. Center Pekarna Vrhnika je povedel s 4:0. Po igri štafete je francoski prvak vodstvo našega podprvaka znižal, kajti v štafeti je bil tudi svetovni prvak v hitrostnem izbijanju. Francoza sta bila od naše štafete tako hitrejša kot tudi bolj natančna, a tudi 43 točnih zadetkov Da-vorja Janžiča in Gregorja Molie-nika je dober rezultat. Da je najmočnejše orožje francoskih bali-narjev izbijanje, so dokazali v igri preciznega izbijanja. Oba domača tol kača sta zbrala po deset točk, oba Francoza pa več kot dvajset. Po tej igri pa so prvaki Francije tudi prevzeli vodstvo. Kar štiri točke pa je prvak Francije osvojil v hitrostnem izbijanju. kjer je bil Center pekarna Vrhnika v lanski sezoni najmočnejši, saj je Bojan Novak, ki sedaj nastopa za hrvaški Buzet, izgubil le eno srečanje. Po tej igri so Francozi že vodili s visokih 10:4 in so za končno zmago potrebovali le še eno zmago. Francozi so odlično odigrali tudi zadnje igre. V krogu Kranjčanom ni in ni šlo, med posamezniki pa se jc na zmagovalca čakalo vse do piska sirene. Rezultat: CENTER PEKARNA VRHNIKA : MONTELLI-ER 6:16 - par: 2:0 Janžič, Moličnik : Grail, Bilon (Brouze) 13:9; trojka: 2:0 Belcijan, Koren, To-nejc : Ayral, Pingeon, Perrier 8:3; štafeta: 0:2 Janzič, Moličnik : Grail, Pingeon 43:51; natančno izbijanje: 0:4 Koren : Duvcrger 10:24, Tonejc : Ayral 10:22; hitrostno izbijanje: 0:4 Mohinski : Pingeon 11:32, Belcija : Grail 28:42; posamično: 2:2 Koren : Duvcrger 7:8 , Janžič : Brouze 9:9 ; krog: 1:3 Tonejc : Grail 22:22, Moličnik : Pingeon 18:25. Ferrero :Trata Lokateks 17:5. Jože Marinček Osovnikar četrti na svetu Matic Osovnikar iz Škofje Loke, sicer član atletskega kluba Mass iz Ljubljane, je na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Birminghamu osvojil četrto mesto v teku na 200 metrov in krepko izboljšal državni rekord Škofja Loka - Osovnikar, ki je tokrat prvič nastopil na svetovnem dvoranskem članskem prvenstvu, je že na petkovih kvalifikacijah kot prvi Slovenec pretekel 200-metrsko razdaljo v dvorani hitreje kot v 21 sekundah in s časom 20,77 sekunde za 26 stotink izboljšal državni rekord, ki ga je postavil 23. februarja na državnem prvenstvu v krožnih tekih na Dunaju. Slovenska atletska reprezentanca si jc na letošnjem svetovnem prvenstvu obetala vsaj eno ali celo dve medalji, a se je domov vrnila praznih rok, vendar kar s tremi četrtimi mesti - Osovnikaria v teku na 200 metrov, Jolande Ceplak v teku na 800 metrov in Marlene Ottey v teku na 100 metrov. Osovnikar je bil najprijetnejše presenečenje v slovenski ekipi, saj so mu v najboljšem primeru napovedovali uvrstitev v polfinale, to je med dvanajst najboljših na svetu. Že v petkovih kvalifikacijah je izpolnil vse zastavljene cilje, se uvrstil v polfinale in tekel pod 21 sekundami, z novim državnim dvoranskim rekordom pa je med vsemi tekači dosegel drugi najboljši čas. S prepričljivim nastopom in malo slabšim rezultatom Shotokanovci so bili v Šenčurju boljši v borbah Na 1. pokalni tekmi v karateju za osnovne šole so Predstavniki Karate kluba Kranj in Karate kluba Shotokan Kranj odnesli nekaj zlatih, srebrnih in bronastih odličij. Shotokanovci kar devet. kot v kvalifikacijah (20,87) se je izkazal tudi polfinalu in se zanesljivo uvrstil v finale, kjer pa je s časom 21,17 sekunde osvojil odlično četrto mesto in s tem izenačil doslej najboljšo slovensko moško uvrstitev na dosedanjih svetovnih atletskih prvenstvih. Osovnikar je bil po nastopu razumljivo zelo zadovoljen. Vedel je, da je dobro pripravljen, a da bo prvenstvo končal kot četrti tekač na svetu, ni niti malo pričakoval. Obetavne načrte ima tudi za poletno sezono, saj želi izboljšali državna rekorda v teku na 100 in 200 metrov ter v teh disciplinah tudi izpolniti normo za nastop na sveto- ODBOJKA vnem prvenstvu avgusta v Parizu. Druga gorenjska predstavnica, Brigita Langerholc iz Škofje Loke, sicer članica Atletskega kluba Triglav iz Kranja, v Birminghamu ni izpolnila načrta. V drugi polfinalni skupini teka na 800 metrov je bila šesta in z enajstim časom 2.04,75 izpadla iz. nadaljnjega tekmovanja. Usoden je bil že začetek teka. Tekačice so se kmalu po startu prerivale za najboljša izhodiščna mesta, pri tem pa jo je Langerholčeva skupila po nogah, izgubila je ritem in krepko zaostala za svojimi najboljšimi časi. Cveto Zaplotnik Šenčur - V soboto je bila v Športni dvorani v Šenčurju 1. pokalna tekma v karateju za osnovne šole (malčki, malčiee, mlajši dečki in deklice, ter starejši dečki in deklice), in sicer v ka-'ah posamično in ekipno ter v Športnih borbah. Športne borbe Pri malčicah in malčkih so potekale z izvedbo KIHON IPPON KUM1TE, pri mlajših deklicah in dečkih pa z. izvedbo YIPU IPPON KUM ITE. Tekmovali so glede na Starostne in težnostne kategorije. Tekmo sta organizirala Karate k'ub Shotokan Kranj in Karate ?-veza Slovenije. Trener Shotokan kluba Kranj Vojo Ašanin je bil z. Uvrstitvami svojih štirinajstih va-r°vancev zadovoljen, vendar pra-V|- da so se tokrat bolje odrezali Pri borbah, kot pri katah, kjer posameznik prikaže posamezno kato, vajo. Tekmovalo je 275 rSnpVnošolcev oziroma 28 ekip iz ^6- slovenskih karale klubov. Kranjčani so bili z izkupičkom *V()jih uvrstitev zadovoljni. Poleg fwàte kluba Shotokan je Kranj ^Stopal še Karate klub Kranj. MVrstitve kranjskih predstavnikov s° bile naslednje: kate malčiee (deset tekmovalk): tretje mesto -Vanja Šiljak / Karate klub Shotokan Kranj; kate starejši dečki (37. tekmovalcev) Matej Sušnik / Karate klub Kranj; kate mlajše deklice - ekipno (šest klubov) Karate klub Shotokan je zasedel tretje mesto, pri mlajših dečkih (sedem ekip) prvo, pri starejših deklicah (štirje klubi) pa tretje mesto. V izvedbi JIYI IPPON KUMITE je med mlajšimi deklicami do 45 kilogramov (sedem tekmovalk) Admira Abdijanovič iz. Karate kluba Shotokan Kranj zasedla prvo mesto, Nasta Bojič pa drugo. Pri mlajših dečkih, do 38 kilogramov, sta se med dvaindvajsetimi tekmovalci Juš Markač in Danijel Rihtarie (oba predstavnika Karate kluba Shotokan Kranj) uvrstila na prvo in tretje mesto. V borbah pa je bila med starejšimi deklicami (do 48 kilogramov, dve tekmovalki) najboljša Suzana Mesarec iz Karate kluba Shotokan Kranj, pri starejših dečkih (do 48 kilogramov) pa je med devetnajstimi tekmovalci drugo in tretje mesto pripadlo predstavnikoma Karate kluba Kranj. Nejcu Kavčiču in Mateju Sušniku. Alenka Brun RodioTri çi lov ® Prvi 9I0/ Gorenj/kc^ Prvi cjlo/ek Gorcnj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o.. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Calcit pred finalom Kamnik - Odbojkarji Calcita iz Kamnika so le še korak do ponovnega nastopa v finalu končnice državnega prvenstva. Potem ko so Kam-ničani dobili prvo tekmo v sredo na Ravnah s 3:1 so bili tudi v drugi tekmi, tokrat v Kamniku, z identičnim rezultatom boljši od nasprotnikov. V kamniški dvorani, kjer se za razliko od preteklih let, ni zbralo prav veliko gledalcev, so odbojkarji Fužinarja poizkušali popraviti vtis s prve tekme, kar jim je na začetku tudi uspelo. Za končni izid, pa je bil verjetno odločilen drugi niz, ko domači pri 24 točki niso izkoristili dveh zaključnih žog, po maratonskem nadaljevanju pa so niz le dobili s 35 točko. Ko so Kamničani uspeli zaustaviti nalet gostov še v tretjem nizu, je bila tekma dobljena. Calcit : Fužinar Metal Ravne 3:1 (-16, 33, 23, 18). Calcit je tako zabeležil že drogo (od treh potrebnih) zmag v polfinalu, ekipi pa se bosta ponovno pomerili v sredo, ko Kamničani ponovno gostujejo na Ravnah. V drugem polfinalnem paru so odbojkarji Maribor Stavbarja IGM, podobno kot Calcit, vnovčili zmago v gosteh in na domačem terenu povečali vodstvo na 2:0, tako da trenutno najbolj kaže na finale Calcit : Maribor Stavbar IGM, v katerem pa bi Kamničani prišli celo do prednosti tekme več na domačem igrišču. Zdesetkana vrsta Varstva Broline se v svojem zadnjem prvoligaškem nastopu ni mogla enakovredno kosati z vrstnicami iz Ljutomera, takt) da so Kamničanke svoje nastope zaključile s porazom. Žav. Maribor Ljutomer : Varstvo Broline 3:0 (17, 14, 16). Kamničanke so redni del končale na desetem mestu in bodo naslednjo sezono ponovno nastopale v 2. DOL, v letošnji končnici pa se bodo med seboj pomerile igralke HIT Nove Gorice in Benedikta ter Nove KBM Branik in Sladkega greha Ljubljane. V 2. DOL je bil na sporedu gorenjski derbi. Čeprav je položaj ekip na lestvici povsem drugačen (Termo Lubnik ima še vedno vsaj minimalne možnosti za napredovanje v 1. DOL, Flycom Žirovnica pa je trenutno na mestu, ki jo uvršča v 3. DOL), pa seje tekma resnično izkazala kot pravi derbi, saj so favorizirani gostje šele v končnici petega niza štrli odpor domačih. Flycom Žirovnica : Termo Lubnik 2:3 (-20, 20, -15, 22, -13). Osvojena točka daje Žirovničanom nekaj več upanja na obstanek, za katerega pa morajo obvezno dobiti naslednjo tekmo, ko gostujejo pri zadnjeuvrščenem Portorožu. Odbojkarji Termo Lubnika, kljub samo dvema točkama, lahko še vedno upajo na pomoč Prvačine, ki bi za njihovo napredovanje morala v naslednjem krogu premagati Krko, seveda pa si Školjeločani ne bi smeli več privoščiti podobnega spodrsljaja. Ble-jke so tokrat z odliko opravile s svojo nalogo, čeprav je potrebno dodati, da igralke Pirana resnično niso pokazale igre, s katero bi si zaslužile obstanek v drugoligaški konkurenci. Blejke so tekmo odigrale dovolj motivirano, da zmaga ni bila niti za trenutek ogrožena. Bled : Piran 3:0 (13, 8, 15). Ker pa tudi neposredni konkurenti kar pridno nabirajo točke si Blejke še vedno niso (teoretično seveda) zagotovile obstanka v ligi, saj devetouvrščena Spodnja Savinjska zaostaja le za šest točk, te pa se da v zadnjih dveh krogih tudi nadomestiti. Da pa skrbi vseeno ne bi bile pretirane, je potrebno pogledati na razpored, po katerem Blejke v zadnjem krogu doma igrajo še s predzadnje uvršenim Dravogradom. B.M. Kranj - Nogometaši Triglava so pod vodstvom novega trenerja, Roberta Mišje, uspešno štartali v spomladanski del prvenstva. Z 2-0 so premagali novince iz Križevcev. Uvodne četrt ure igre je bilo v znamenju tipanja moči tekmecev. Potem pa so Kranjčani prevzeli pobudo in bili do konca tekme boljši tekmec. Predvsem so bili nevarni iz prekinitev. Dvakrat je natančno streljal D. Nišandžič, strela Jereta in Stanka z glavo, pa sta končala v kotu. Kranjčani so povedli v 42. minuti, ko je Ulen igral z roko v kazenskem prostoru. Zanesljiv izvajalec najstrožje kazni je bil Stanko. Tudi v nadaljevanju so bili Triglavani boljši tekmec. Igrali so odlično v obrambi, saj gostje vseh devetdeset miut niso imeli niti ene priložnosti. Končni rezultat je v 59. minuti postavil Božičič. Gostje so pred kazenskim prostorom naredili prekršek. Prosti strel je izvajal D. Nišandžič. Podal je do Božičiča, kije takoj streljal in zadel desni spodnji kot nasprotnikovih vrat. Po vodstvu z. dvema goloma so Kranjčani igro zaprli in zanesljivo zmagali. Za dobro predstavo zaslužijo pohvale vsi, v kranjski vrsti pa so izstopali: G. Nišandžič, Stanko, Božičič, D. Nišandžič in Breznik. V naslednjem krogu Triglav igra z Belo Krajino. Za Triglav so igrali: Troha, Breznik, G. Nišndžič (od 87. minute Nikoč), Čosič, Krupič, Stranko, Božičič, Jere (od 90. minute Bogatinov), D. Nišandžič, Savanovič, (od 75. minute Kostič), Matic. M. D., foto: T.D. Domžale s 6 točkami naskoka Kranj - Tudi Domžale so zmagale v 16. krogu 2. SNL. V gosteh so bile z. 1:2 boljše od Nafte. Domžalčani na lestvici vodijo s 40 točkami, najbližja zasledovalca sta GPG Grosuplje in Aluminij po 34 točk. Triglav seje z novo zmago povzpel za štiri mesta na deseto in ima 18 točk, medtem ko je zadnji Železničar s 6 točkami. Rezultati 14. kroga 3. SNL - center: Factor - Šmartno : Kamnik 1:0, Britof : Slovan 2:5, Zarica : Slaščičarna Šmon 2:1, Alpina Žiri: Rudar Trbovlje 2:2. Vodi Factor 36, Šenčur je tretji z 29, četrta Zarica 25, Britof je sedmi z 19, Kamnik deveti z 18, Slaščičarna Šmon je deseta s 15, Alpina Žiri pa enajsta z 12 točkami. V 3. krogu ženskega pokala so Domžalčanke premagale Senožete z 1:7. S.Š. KOŠARKA Konec prvega dela Kranj - S sobotnimi obračuni se je končal prvi del 1. slovenske košarkarske lige za moške. Kranjski Triglav je v 22. krogu na gostovanju v Polzeli iztržil zmago proti Savinjskim Hopsom (in s tem vknji-žil zelo pomembni točki. Prvih pet ekip po prvem delu (Geoplin Slovan, Koper, Elektra, Helios. Rogla) se bo namreč v nadaljevanju skupaj s trojico iz Goodyear lige pomerilo za naslov državnega prvaka, medtem ko bo ostala šesterica igralaza obstanek, med njimi tudi Triglav. Moštva, ki igrajo za naslov državnega prvaka, začenjajo z ničle, moštva, ki igrajo za obstanek, pa v zaključni krog nesejo vse točke iz prvega dela. V obeh skupinah bodo igrali na dvokrožni sistem. Triglav je, kot rečeno, v Polzeli premagal Savinjske Hopse s 85:90 (72:58, 43:46, 27:14). Zopet jc bil z. 28 točkami najučinkovitejši Jure Eržen, z 22 točkami pa se mu je tokrat pridružil tudi Domen Lorbek. Helios, ki bo igral za prvaka, je v zadnjem kolu izgubil proti Alposu Kemoplastu s 94:91 (73:67, 46:41, 25:18). Šesterica, ki bo igrala za obstanek, ima po prvem delu naslednje število točk: Alpos Kemoplast 30, Triglav, Zagorje BZ, Savinjski Hopsi, Kraški Zidar po 27 in Birokrat SQL 25. Zadnji ekipi izpadeta v I.B ligo. V 21. krogu I.B lige sta gorenjska predstavnika dosegla naslednja rezultata: ŽKK Maribor : Loka kava TCG 104:91, Union Olimpija ml. : Radovljica 70:79. Lestvica: Unika TTI Postojna 20:1. ŽKK Maribor in Banex po 16:5. Radenska Creatie in Radovljica po 14:7. Loka kava TCG 11:10.... Krško in Union Olimpija ml. po 4:17. Ženski ekipi v 1. SKL za ženske sta izgubili v gosteh. Katastrofalno so proti vodilnemu Merkurju Celje odigrale Ločanke, ki so v vsej tekmi dosegle le 20 košev (85:20). Jeseničanke so izgubile z BTC Legrand Terminalom (69:62). Vodi Merkur Celje s 7:0, Jeseničanke imajo razmerje 2:5. Odeja je zadnja brez. zmage (0:7). S.Š. Mladinsko finale DP v Kranju Kranj - Od petka do nedelje (21. - 23. marca) bo v organizaciji Košarkarskega kluba Triglav Kranj v športni dvorani na Planini potekal finalni turnir DP za mladince, na katerega so se poleg Triglava uvrstile še Domžale, Union Olimpija in Krka. V petek ob 17.30 uri imata Triglav : Domžale, ob 19. uri je otvoritev prvenstva, ob 20. uri pa je na vrsti še tekma Union Olimpija : Krka. Poraženi moštvo bosta v nedeljo, 23. marca, ob 18. uri igrali /a 3. mesto, zmagovalca pa prav tako v nedeljo ob 20. uri. V Laškem pa je ta konec tedna potekalo finale DP za kadete, na katerem je bil kranjski Triglav drugi; Državni prvaki so postali kadeti Pivovarne l.aško. triglavan Dejan Jakara je bil s 86 točkami najboljši strelec finalnega turnirja. S.Š. _ Zmagala le OŠ Žiri Kranj - V prvih četrtfinalnih tekmah šolske košarkarske lige so med osnovnimi Solarni Žiri doma premagale OŠ Olge Meglic s Ptuja 110:50. OŠ Domžale pa je izgubila z. OŠ Šmarje pri Jelšah (49:53). Srednje šole - dijaki: Gimnazija Kranj : Gimnazija Piran 62:64. Srednje šole - dijakinje: Gimnazija Škofja Loka : SŠ Črnomelj - preložena. Povratne tekme so na vrsti ta teden. S.Š. Slovenska smučišča brez zdravnika V Kranjski Gori so potekali že 11. Ažmanovi dnevi zdravnikov GRS, imenovani po jeseniškem kirurgu Tomažu Ažmanu, na Vršiču pa je bilo srečanje medicinske komisije IKAR. Letos pozimi je bilo v Sloveniji veliko hudih nesreč in hudih poškodb na smučiščih, kjer imajo reševalce, zdravnikov pa ne. Zdravnikov ne predvideva niti novi zakon. Kranjska Gora - Oh koncu tedna je Gorska reševalna služba Slovenije pripravila redno srečanje medicinske komisije IKAR. IKAR je mednarodna /veza večine svetovnih gorskoreševalnih organizacij, katerih osnovna dejavnost je reševanje in nujna medicinska pomoč v gorah in na drugih težko dostopnih območjih. Medicinska komisija je del IKAR-ja, ki skrbi za medicino v posebnih pogojih po strokovni in organizacijski plati. Sestavljajo jo delegati vseh članic IKAR-ja. Zdravniki so iz različnih specialnostih in številni med njimi so zelo ugledni in izkušeni tako na področju reševanja kot gorske in urgentne medicine. Medicinska komisija IKAR je strokovni in organizacijski vrh gorske in gorskoreševalne medicine v svetu. Da so organizacijo srečanja zaupali Gorski reševalni službi Slovenija, je zanjo in za njene zdravnike veliko priznanje. Organizacijo tega srečanja je pri nas prevzela podkomisija za medicino GRS Slovenije, ki jo vodi Eva Poga-čar, dr. medicine, vodja organizacije in izvedbe srečanja pa je bil mag. Iztok Tomazin, dr. medicine, kije obenem tudi delegat Slovenije v medicinski komisiji IKAR. Srečanje je bilo delovnega in strokovnega značaja, namen pa priprava enotnih strokovnih pri- Na Ažmanovih dnevih so se zbrali številni slovenski zdravniki - reševalci. Eva Pogačar dr. med. poročil in smernic iz različnih področij gorske in urgentne medicine, izmenjava izkušenj, priprava različnih publikacij in strokovnih srečanj. Del srečanja je bil namenjen tudi praktičnemu delu, vključno s smučarsko alpinističnim vzponom. V petek zvečer so* imeli udeleženci srečanje Medcom IKAR skupen program s slovenskimi zdravniki, udeleženci tradicionalnih Ažmanovih dnevov, ki so redna strokovna srečanja, na katerih obravnavajo urgentno, potovalno in gorsko medicino. Ažmanove dneve je letos že enajstič po vrsti v hotelu Kompasa pripravila podkomisija za medicino GRS Slovenije. "Ažmanovi dnevi letos potekajo že enajsto leto, imenujejo pa se po pokojnem jeseniškem kirurgu dr. Tomažu Ažmanu, ki je bil načelnik podkomisije za medicino pri GRS. Ažmanovi dnevi so priložnost, da se srečajo prijatelji, zdravniki - reševalci, letos pa na njih sodelovali tudi tuji strokov- Mladi naj si postavijo svojo mejo Skupina študentov komunikologije ljubljanske Fakultete za družbene vede, je včeraj predstavila akcijo Koliko? Cilj akcije je zmanjšati prekomerno pitje alkohola med mladimi. njaki medicinske komisije IKAR-ja, saj sta oba dogodka oziroma srečanja potekala hkrati v Kranjski Gori oziroma na Vršiču," sta dejala organizatorja, Eva Pogačar, dr. medicine, anesteziolo-ginja, in pedia-ter Peter Najde-nov, dr. medicine, oba zdravnika v Splošni bolnišnici Jesenice, s katerima smo se pogovarjali o 11. Ažmanovih dnevih v Kranjski Gori. Peter Najdenov, dr. med. Hude poškodbe na smučiščih "Urgentna, potovalna in višinska medicina so področja, ki jih obravnavamo na teh srečanjih, na letošnjem srečanju pa je sodelovalo okoli 50 udeležencev. Predavanja so zelo strokovna, predvsem pa je koristna izmenjava izkušenj in predavanja o novostih v medicini. Zdravniki, ki v Sloveniji rešujemo v okviru GRS, delamo to popolnoma volontersko in v prostem času, zato je zelo zaželeno in dobro, da se vsaj enkrat na leto srečamo in izmenjamo izkušnje. Z nami so tudi kolegi iz Hrvaške, ki na tem področju šele začenjajo in jim bodo v prid naše dolgoletne izkušnje." Take informacije, ki se dobijo na teh srečanjih, ni mogoče dobiti praktično nikjer, saj so tesno povezane tudi z reševanjem in zelo specifične. Tu gre za nove tehnike reševanja, akli-matizacijo, treninge, opremo. Eden izmed udeležencev je bil tudi Franci kokalj, dr. medicine iz Straže pri Novem mestu. Dejal je: "Sem redni udeleženec Ažmanovih dnevov in moram reči, da sem zelo zadovoljen, saj v dveh dnevih, kolikor trajajo, spoznaš veliko praktičnih in uporabnih stvari, povezanih z. reševanjem, medicino in reševalno tehniko. Taka srečanja so dobrodošla zato, ker se srečajo prijatelji, a tudi zato, ker se seznanjamo z vsemi novostmi. Moram Franci Kokalj, dr. med. reči, daje bilo letošnje srečanje na visoki strokovni ravni." Zdravniki - reševalci, ki delujejo v okviru Gorske reševalne službe Slovenije - aktivnih je okoli 30 zdravnikov - so se letos pozimi srečevali tudi s hudimi poškodbami na naših smučiščih, predvsem na Voglu, Soriški planini, na Krvavcu in drugih smučiščih. Pozna se trd umetni sneg in drugačna tehnika smučanja, ki dopušča večje hitrosti, zato je več sumov hudih poškodb hrbtenice, glave, prsnega koša - hujših poškodb. Pri tem ko v Sloveniji ugotavljamo, kako dobro so urejena smučišča in se hvalimo z vsem, kar imamo, pa nihče na glas nikoli ne omeni, da so naša smučišča ostala brez zdravnika. Reševalci da. zdravnikov pa ni. Včasih so bili, če ne drugače, so jim upravljavci smučišč dali karto, da so bili ves dan na smučišču. Zdaj ni zakona -tudi tisti, ki je v pripravi in bo menda sprejet jeseni - ne opredeljuje lega, da mora bili na smučišču prisoten zdravnik, kar je velika škoda predvsem za smučišča, ki so oddaljena od zdravstvenih domov ali bolnišnic. Naši zdravniki, gorski reševalci, bi bili najbolj usposobljeni za dežurstva na smučiščih, tako pa smo spet tam, kjer smo v Sloveniji vedno: ni denarja oziroma tudi zakonodajalec je ob vseh predpisih za varnost "pozabil" na to, da so pri budi nesreči na smučišču najbolj učinkoviti samo in le prisotni zdravniki. Od upravljavcev oziroma lastnikov smučišč bi se moralo zahtevati, da so na smučiščih tudi zdravniki. Darinka Sedej Ljubljana - Skupina študentov deluje pod imenom Parola. Zatrjujejo da v Sloveniji med mladimi ni takšen problem prekomerno pitje alkohola, ampak bolj pretirana ljubezen do alkohola, kar daje pokazala njihova raziskava v petih osnovnih in štirih srednjih šolah. Anketo so izvajali med učenci 5. in 7. razreda osnovne šole in prvega in tretjega letnika srednje šole. Anketa je pokazala, da mladi dojemajo pitje alkohola kot sprostitev ali oddih po napornem dnevu ali kot način druženja. Ti re- zultati so zaskrbljujoči, menijo v skupini Parola, ki se zadnje leto dni trudi ozaveščati mlade o posledicah njihovega prekomernega pitja alkohola. V namen ozaveščanja je Parola pripravila dva brezplačna televizijskega oglasa, ki ju vrtijo po kino dvoranah in tudi slovenskih televizijskih postajah. Prav tako so izdelali tiskane oglase, ki jih je moč videti v toaletnih prostorih znanih gostinskih lokalov. Pripravili so tudi brošuro o učinkih alkohola in s statistika stanja v Sloveniji. Mlade poskušajo o tej tematiki obveščati na nevsiljiv način, tako na primer na svoji spletni strani objavljajo zanimive podatke o tem, kdaj se je alkohol pojavil v družbi, nasvete, kako se pripraviti na zabavo ali npr. tudi, kako pozdraviti mačka. Namen akcije ni odvrniti mlade od pitja, ampak jih pripraviti do tega, da si znajo postaviti pravo mero v smislu, ali jc prav, da se vsak petek ali soboto z. zabave komajda privlečejo domov. Po njihovem je zakonska prepoved prodaje alkoholnih pijač mladoletnikom dobra, saj zmanjšuje dostop mladostnikov do alkohola v večernih urah. S.Š. Morilska skrivnostna pljučnica Svetovna zdravstvena organizacija je skrivnostno bolezen že razglasila za svetovno zdravstveno grožnjo, saj je s standardnimi zdravili ni možno ustaviti. Kranj - V ljubljanskem Kliničnem centru so minulo soboto sprejeli bolnico, ki je zbolela za podobnimi simptomi bolezni, ki se v zadnjem obdobju širi v jugovzhodni Aziji. O tem bomo obširneje pisali v petkovi številki, tokrat poglejmo, kako se ta skrivnostna pljučnica, ki je do sedaj zahtevala že nekaj smrtnih žrtev, širi po svetu. Prvi primeri pljučnice so se novembra lani pojavili v južnokitajski provinci Guang-dong, kjer je zaradi nje umrlo pet ljudi. Bolezen seje kmalu razširi- PLANINSKO DRUŠTVO SOVODENJ Stara Oselica 71 4225 SOVODENJ razpisuje prosto mesto OSKRBNIKA za oskrbovanje planinskega doma na Ermanovcu (964 m) v letošnji poletni sezoni od sredine aprila do konca oktobra. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe s kratkim življenjepisom najkasneje do 30. marca na naslov: Planinsko društvo Sovodenj, 4225 Sovodenj. Klanšek, d.o.o. Brezje 76/d, 4243 BREZJE tel.; 04 537 10 17, fax: 04 537 10 20 e-mail: prodaia@vipi.si Smo slovensko podjetje z dolgoletno tradicijo izdelovanja in polnjenja brezalkoholnih pijač in sokov. Iščemo nove sodelavce za potrebe obdelave tržišča. Pogoji: - srednja izobrazba komercialne, trgovske ali druge smeri - najmanj 3 leta izkušenj pri prodaji - vozniški izpit B, zaželeno tudi C kategorije - komunikativnost in veselje do dela z ljudmi - starost nad 30 let - samostojnost, odgovoren odnos do dela in visoka stopnja samodiscipliniranosti Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo trajne zaposlitve. Delo se opravlja na terenu, s službenim vozilom in telefonom. Opomba: delo je bolj primerno za moške kandidate. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni od dneva objave na zgornji naslov. Zimska oprema ni več obvezna Kranj - S 15. marcem seje zaključilo zimsko obdobje, v katerem morajo biti po zakonu o varnosti v cestnem prometu vsa vozila opremljena z zimsko opremo. Vozniki lahko tako že s svojih vozil snamejo zimske pnevmatike in nanje nadenejo letne, snežnih verig seveda tudi ni treba več voziti v prtljažniku. Kljub temu pa na Avto-moto zvezi Slovenije opozarjajo, naj vozniki vendarle še premislijo o smotrnosti zgodnje menjave pnevmatik. Kdove, mogoče nas še presenetijo snežne padavine. Vozila morajo namreč biti po zakonu z zimsko opremo opremljena tudi izven predpisanega obdobja (15. november - 15. marec), če na cestah vladajo zimske vozne razmere. To je v primeru sneženja, če se sneg oprijemlje cestišča, in ob poledici. Ker so jutra še vedno mrzla, temperatura se še spusti pod ničlo, so zimske pnevmatike še vedno primerne, saj le-te ohranjajo elastičnost tudi ob nizkih temperaturah, kar zagotavlja dober oprijem. S.S. la po Aziji, Evropi in Severni Ameriki, zato je Svetovna zdravstvena organizacija bolezen že razglasila za svetovno zdravstveno grožnjo, saj je s standardnimi zdravili ni možno ustaviti. Strokovnjaki še ne vedo, ali gre za bakterijske ali virusne okužbe in ali gre povsod za isto obliko bolezni. Ker bolezen prenašajo letalski potniki, so na letališčih na Hrvaškem, v Belgiji, Avstriji, Franciji in ZDA minuli konec tedna začeli s poostrenim nadzorom potnikov, ki prihajajo iz držav, v katerih so se pojavili simptomi te smrtonosne bolezni. V Evropi so do sedaj simptome bolezni opazili že v Frankfurtu in v Ženevi. V Nemčiji so tako konec tedna izkrcali singapurskega zdravnika in ga odpeljali v karanteno frankfurtske bolnišnice, njegovo stanje pa je že stabilno. Po poročanju Radia Slovenije je ministrstvo za zdravje potnikom že svetovalo, naj odložijo potovanje na območje jugovzhodne Azije (Hong kong, Kitajska, Vietnam, Indonezija, Singapur, Tajska in Filipini), pa tudi Kanade, če pot ni nujna. V Kanadi so namreč doslej zabeležili že osem smrtnih žrtev, ki naj bi jih zakrivila prav skrivnostna pljučnica. Svetovna zdravstvena organizacija ne vidi razloga za omejevanje potovanj, poziva pa obiskovalce okuženih območij, naj v primeru simptomov bolezni - kašljanje, visoka vročina in oteženo dihanje -poiščejo zdravniško pomoč. Med simptomi so lahko še glavobol, otrdele mišice, pomanjkanje ape-tita, diareja in izpuščaji. S.S. Restavracija JASNA v Kranjski Gori zaposli: NATAKARJA v restavraciji Pogoj: ustrezna izobrazba, delovne izkušnje v strežbi a la cart in znanje tujih jezikov Delovno razmerje bomo sklenili za čas letne sezone, možnost kasnejšega sodelovanja tudi v rednem delovnem razmerju. in POMOČNIKA V KUHINJI za delo na žaru in peko pizz Pogoj: tri leta delovnih izkušenj v gostinstvu Delovno razmerje bomo sklenili za čas letne sezone. Prijave pošljite na naslov: Jasna turizem, d.d., Kranjska Gora, Vršiška 41, 4280 Kranjska Gora. Švedski policijski funkcionar v Sloveniji Ljubljana - V Sloveniji je te dni na obisku direktor oddelka za mednarodno sodelovanje švedske policije Christer Ekberg, ki je kot strokovnjak Evropske unije za notranje zadeve, našo policijo obiskal že pred petimi leti. Tokrat jc prišel na tridnevni obisk. Včeraj dopoldne gaje tako že sprejel generalni direktor policije Marko Pogorevc. V razgovoru jc Rekberg med drugim izrazil pozitivno oceno nad napredkom, ki gaje slovenska policija dosegla v zadnjih letih. Danes bo obiskal policijsko upravo Koper in si ogledal delo na mednarodnem mejnem prehodu Sečovlje. V sredo bo po pogovorih 0Í nacionalnih birojih Interpola in Europola obiskal še policijsko akademijo. S.S- Razglasili požarno ogroženost Ljubljana - Uprava RS za zaščito in reševanje jc na podlagi tretjeg11 člena uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju od 16. marca naprej na celotnem ozemlju Slovenije razglasila veliko požaru0 ogroženost naravnega okolja. Tako je od 16. marca naprej v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščat' ali odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki povzročajo požar V času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja bodo 10* špekcije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska i'1 kmetijska inšpekcija ter policija izvajale poostren nadzor. S.Š. Ruta na ustavnem sodišču Pravilnik o izdaji vozniškega dovoljenja v petem členu prepoveduje, da bi na sliki za vozniško nosili pokrivala. Muslimanke bi pravico zahtevale na ustavnem sodišču, če se ne bi presenetljivo hitro odzvalo ministrstvo za notranje zadeve. Jesenice - V četrtek, 13. marca, je slovenska državljanka 25-letna Vahida Puškur - Šupuk na upravni enoti Jesenice vložila prošnjo za izdajo vozniškega dovoljenja in pri tem zahtevku priložila svojo sliko, na kateri pa je imela ruto - po muslimanskem običaju, kajti Vahida je po veroizpovedi muslimanka in se v javnosti vedno pojavlja z ruto. Uslužbenka na Upravni enoti ji je vljudno pojasnila - ni je pa zavrnila - da ta slika ni primerna za vozniško dovoljenje, saj po pravilniku za izdajo vozniškega dovoljenja ni dovoljeno, da je oseba slikana s čepico, kapo, klobukom ali ruto. Medtem ko v pravilniku za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista te prepovedi ni, ta velja za vozniško dovoljenje. Vahidi Piškur očitno to ni bilo prav in je vztrajala pri svojem, čeprav so ji na upravni enoti tudi po dodatni intervenciji in po pogovoru predstavili pravilnik o izdaji vozniškega dovoljenja, pred- vsem peti člen, ki prepoveduje čepice, rute in klobuke. Poiskala je pojasnilo pri someščanki Faili Pašič, ki aktivno dela na Mirovniškem inštitutu v Ljubljani in spremlja pojave netolerantnosti in nestrpnosti v naši družbi. Faila, tudi po veroizpovedi muslimanka, je za pojasnilo povprašala več znanih ljudi, med drugim tudi varuha človekovih pravic, ki ji je po njenih besedah dejal, daje tako določilo pravilnika zanesljivo diskriminalorno dejanje. Tako on kot drugi soji priporočili, naj se v primeru, če zakonodajalec takega pravilnika ne Obtožbi proti Janešu združeni Včerajšnje nadaljevanje sojenja 23-letnemu Kranjčanu Gašperju Janešu končano v petih minutah. Kranj - Včeraj se je na okrajnem sodišču v Kranju pred sodnico Marjeto Hudovernik nadaljevalo sojenje Gašperju Janešu, obtoženemu kaznivega dejanja nasilništva, ker naj bi 22. januarja letos ozmerjal in opljuval sodnico Metko Radjenovič. Prvi dan glavne obravnave, začete 7. februarja, se je na željo Metke Radjenovič in njenih članov družine, ki so nastopili kot priče, sojenje odvijalo za zaprtimi vrati. Okrožni državni tožilec Janez. Palovšnik je že takrat napovedal, da bo postopek proti Janešu verjetno razširjen še z eno obtožbo. Gre za znan dogodek, ko je Gašper Janeš 23. januarja v kabinetu preiskovalnega sodnika napadel in ranil tožilko Nadjo Gas-ser. Tožilca Janeza Palovšnika je na včerajšnjem nadaljevanju soje- NESREČE nja zamenjal tožilec Samo Mirt Kavšek. Sodnica je dejansko združila postopek. Obtoženi Gašper Janeš je dejal, da se bo zagovarjal le, če mu odstranijo "lisice" z. rok, njegov zagovornik po uradni dolžnosti, odvetnik Daniel Ve-har pa je nato predlagal preložitev, da se zaradi združitve postopka lahko pripravi na kvaliteten zagovor. Sodnica Marjeta Hudovernik je predlogu ugodila. Sojenje Janešu, kije v sodnem priporu, se bo nadaljevalo v petek, 21. marca. H.J. Faila Pašič bo želel spremeniti, obrne na ustavno sodišče. Failo in druge je motilo predvsem to, da so tako kot v vsakem zakonu ali pravilniku tudi tu dovoljene izjeme, kot so starejše osebe ali tiste, ki jim je pokrivalo del obleke. Le-te so lahko slikane s pokrivalom, muslimanke, ki redno v javnosti nosijo ruto, pa ne. V začetku je bilo veliko vprašanj, zakaj pa zakon tega ne prepoveduje tudi pri potnih listih in pri osebnih izkaznicah. Načelnik upravne enote Jesenice mag. Vito Pretnar nam je pojasnil, da uslužbenke delajo po pravilniku in dosledno po predpisih, pravilnik o vozniških dovoljenjih pa je začel veljati 18. decembra lani. Ta prepoveduje, da bi bile osebe slikane s pokrivali. Zato, ker je zadeva vzdignila veliko prahu, se je odzval zakonodajalec, ministrstvo za notranje zadeve, ki je izdalo tak predpis. Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da bo takoj pristopilo k spremembi pravilnika o vozniških dovoljenjih, tako da bo enak pravilnik (brez prepovedi za kape, rute in pokrivala) veljal za vse tri dokumente: vozniško, potni list in osebno izkaznico in da bodo o tem obvestili upravne enote. Darinka Sedej še voznik B. T. in njegova sopotnica S. B., oba z območja Železnikov. Šofer z volanom na desni Kranj - Prometna nesreča, ki se je prejšnji teden zgodila na lokalni cesti v Zarici, za udeležence k sreči ni imela hujših posledic, je pa sprožila zanimivo vprašanje; namreč, ali imajo pri nas registrirani tovornjaki lahko volan na desni strani. Do trka jc namreč prišlo, ko je šofer tovornjaka z volanom na desni, ki je vozil mimo Planike in Bcgrada proti Drulovki, prehiteval tovornjak pred seboj, pri čemer očitno ni imel potrebne preglednosti nad vso cesto Pešec zakorakal v smrt Meja - V petek, 14. marca, ob 18.45 se je na regionalni cesti Jeprca - Kranj na Meji zgodila smrtna Prometna nesreča. 41-letni P. S. je prišel po makadamski stranski poti od lovske koče proti regionalni cesti, da bi jo prečkal. Ko je hil že skoraj na drugi strani, je iz smeri Jeprce proti Kranju z osebnim avtom pripeljala Škofjeločanka T. T. Pešca, kije bil brez. odsevnikov, ni opazila, zadela ga je v desni bok. P. S. je omahnil na pokrov avtomobilskega motorja ter z zgornjim delom telesa močno udaril v vetrobransko steklo in rob strehe. Po trčenju je VDzniča zavirala, pešec je padel z. avta in obležal na desnem robu ceste. Umrl je na kraju nesreče. Policisti prosijo morebitne priče nesreče, da se ?aradi razjasnitve okoliščin oglasijo na kranjski Policijski postaji ali pokličejo po telefonu na 113 oziroma 26 81 421. Letos so na gorenjskih cestah kljub obetavnemu ^Četku umrli že štirje ljudje, toliko kot lani v enakem času. Foto: Tina Doki V križišču izsilila prednost Kranj - Približno opolnoči, v noči s sobote na Pcdeljo, je počilo v Zgornjih Bitnjah. 47-letna I. B. nakclske občine je z osebnim avtom pripeljala po škofjeloški cesti iz. Stražišča proti križišču z. region-alr>o cesto Kranj - Škofja Loka. Pred križiščem se je Ustavila, da bi zavila levo proti Kranju, nato pa speljala in izsilila prednost vozniku osebnega avta B. T.. >1JC Pripeljal po regionalki iz kranjske smeri. V en.ju seje huje ranila sopotnica v vozilu I. B., 49-na tuja državljanka B. K., lažje ranjena pa sta bila let pred seboj. Takrat je pravilno iz nasprotne strani pripeljala voznica osebnega avta in kljub zaviranju obeh je bil trk neizbežen. Inšpektor za promet iz. kranjske policijske uprave Tone Hribar pojasnjuje, da imajo vozila, ki vozijo po slovenskih cestah, volan lahko tudi na desni strani, seveda pa morajo imeti, tako kot vsa druga, potrjeno registracijo in tehnični pregled. Za trk na cesti v Zarici nikakor ni kriv volan na desni, pač pa voznik, ki se je kljub nepreglednosti odločil za prehitevanje. H. J., foto: F. R. Ukraden srebrn megane Škofja Loka - S četrtka na petek prejšnjega tedna je neznanec odpeljal osebni avto R megane 1.6 kovinsko srebrne barve, z registrsko oznako KR 56-71 R, parkiran pred stanovanjskim blokom v Podlubniku. Tat, kije izginil v neznano,je lastnico megana olajšal za okrog 1,5 milijona tolarjev. Gasilci skozi streho Škofja Loka - Včeraj, nekaj pred šesto uro zjutraj, je zagorelo v nekdanji vojašnici na Partizanski I v Škofji Loki, v najetih prostorih ljubljanskega podjetja Spirala inženiring. Vzrok: pregret dimnik, zaradi česar so se vnele saje in nato že opaž. Domači gasilci so prišli v zaklenjeno stavbo kar skozi streho. Ogenj so hitro pogasili, tako da je škode po nestrokovni oceni le za okrog 300.000 tolarjev. Ogenj je delno uničil kozolec, lopo in prikolico, les ob kozolcu ter sosednjo lopo. H. J., foto: Š.Ž. Zlomi na planinskih poteh Med zadnjim koncem tedna so bile slovenske gore spet precej oblegane. Posredovali so tudi reševalci, čeprav najhujšega tokrat ni bilo. Nezgoda turnega smučarja Tržič - V soboto, 15. marca, zjutraj seje 31-letni Radovljičan U.A. s turnimi smučmi podal od Senožeti proti Storžiču. Med vzponom na vrh si je zaradi neugodnega vremena premislil in začet sestopati. Na močno poledeneli poli približno 1320 metrov visoko je zgubil ravnotežje, padel ter si poškodoval gleženj. Pomagali so mu tečajniki, ki so bili takrat na Storžiču, ga spravili do planinskega doma. od tam pa so ga reševalci odpeljali v tržiški zdravstveni dom in nato v jeseniško bolnišnico. Izkušnje niso pomagale Kranjska Gora - Med plezanjem "Direktne smeri" na severni strani Špika se je v soboto okrog devetih zvečer huje ranil 32-letni M.M. iz Velenja. S 27-lelnim soplezalcem sta - oba primerno opremljena in izkušena alpinista začela plezati /c /ju traj, kakšnih 200 metrov pod \ i hom Špika pa sta se M.M. izpuli la oba cepina in omahnil je približno dvanajst metrov globoki). Poškodoval si je gleženj. O nezgodi sta plezalca obvestila reševalce. Mojstranški in kranjskogorski soju dosegli šele v nedeljo zjutraj. M.M. so s helikopter jem prepeljali v jeseniško bolnišnico. Sestop po ledeni poti Kriška gora - V nedeljo popoldne seje med sestopom od zavetišča na Kriški gori huje ranil 38-letni Z.Ü. iz Kranja. Kot so ugotovili policisti, se je skupina gasilcev iz. Goric prejšnji dan povzpela na Kriško goro, kjer so prenočili. Med vračanjem po ledeni in blatni planinski poti, kakšnih 300 metrov nad planinskim zavetiščem v Gozdu, je Z.U. spodrsnilo in poškodoval si je gleženj. Reševalci so ga na nosi lih prenesli v dolino. H.J. Število evidentiranih uživalcev drog v Kranju narašča Šolarji posegajo po marihuani in topilih Pred dobrimi tremi leti je bila v mestni občini Kranj ustanovljena lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog. Kranj - Predsednik skupine Mile Hodnik je v poročilu o delu v minulem letu, ki ga je obravnaval tudi občinski svet za varnost, med drugim zapisal, da je v Kranju evidentiranih 325 uživalcev drog, medtem ko jih je bilo leto poprej 268. Med njimi so jih precej obravnavali že tudi kot uživalce psihoaktivnih snov. Število obravnavanih uživalcev kot tudi eksperimentatorjev še vedno narašča. Zlasti med učenci šestih in sedmih razredov, ki se z drogami prvič srečujejo, prevladujejo predvsem marihuana in topila. V kranjskem centru za socialno delo in centru za odvisnost na Planini so lani na novo sprejeli 37 eksperimentatorjev drog. Leta 2001 so jih sprejeli 27. Njihovo število je verjetno še višje, saj se vsi, ki po drogi začenjajo posegati, v centru še niso pojavili. Mile Hodnik porast števila obravnavanih uživalcev drog pripisuje predvsem dobrim možnostim obravnave in zdravljenja, ki so jim omogočene v Kranju, kamor prihajajo uživalci tudi iz sosednjih občin. Razen tega, pojasnjuje Mile Hodnik, pri mladoletnikih, ki začenjajo posegati po drogi, škodljivo početje tako starši kot strokovni delavci v šolskih svetovalnih službah že hitreje prepoznavajo oziroma jih odkrivajo v zgodnjih fazah razvoja procesa eksperimentiranja. KRIMINAL Lokalna akcijska skupina je za lani zastavljeni program dela v celoti uresničila. Razen tega, da je izdelala oceno razmer na področju problematike drog v mestni občini Kranj, sprotno spremljala gibanje problematike in usklajevalo delo programov oziroma služb, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe drog, se je skupina lotila konkretnega dela tudi na področju preventive. Tako je po razpisu med desetimi prijavljenimi izbrala izvajalce za preventivne programe v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, in sicer Kranjske vrtce za delavnice za starše, vzgojiteljice, strokovne in druge delavce v vrtcih, center za odvisnost za delavnice za učence sedmih razredov osnovne šole, za starše in učitelje, ekonomsko šolo srednjo bio- Prebodene pnevmatike Voglje - Na Tamovem avtobusu 260, parkiranem na makadamski poti v Vogljah, je neznanec v noči s četrtka na petek prebodel štiri pnevmatike, s čimer je podjetju Alpetour Potovalna agencija v Kranju povzročil za 4()().()()() tolarjev škode. Vlomi in tatvine Šenčur - Neznanec je v noči na 13. marec na gradbišču v Šenčurju vlomil v dva zabojnika s shranjenim gradbenim orodjem ter odnesel za približno 1.7 milijona tolarjev orodja. Gorenja vas - Reteče - Med 12. in 13. marcem je nekdo s parkiranega osebnega avtomobila ukradel registrski tablici KR H5-213. Zgornji Brnik - Z vlomom v leseno skladišče seje v noči na 14. marec nekdo prikradel za milijon tolarjev delovnega orodja. Odnesel je električno rezilko, žago za asfalt, vibracijski nabijalec, oder za niveliranje ter zaboj z orodjem in vijaki. Škofja Loka - Neznanec je med 13. in 14. marcem prišel v priročno skladišče gospodinjskega plina na Petrolovem bencinskem servisu. Ukradel je za milijon tolarjev polnih desetkilograinskih jeklenk. To je že druga kraja te vrste v zadnjem času. Radovljica - Med zadnjim vikendom je nekdo vlomil v trgovino Živila na Ljubljanski cesti. Iz skladišča in prodajalne je odnesel za približno 700.000 tolarjev tobačnih, kozmetičnih in prehrambnjj izdelkov. Jesenice - Nekdo je med vikendom "obiskajlUtruT trafiko 3dva na Jesenicah. Ukradel je prenosni telefon nokia in večjo količino cigaret. Škode je za okrog 120.000 tolarjev. H. J. Mile Hodnik tehniško šolo in gimnazijo za delavnice za dijake srednjih šol, starše, učitelje ter za pilotno študijo med dijaki. Osnovno zdrav stvo Gorenjske ter območno združenje Rdečega križa Kranj pa sta bila izbrana za program zdravstvene vzgoje na temo odvisnosti za učence prvih in tretjih razredov osnovne šole, za varovance centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog, ki deluje pod okriljem zdravstvenega doma. ter za udeležence delavnic za partnersko sožitje. Lokalna akcijska skupina je sofinancirala tudi počitniške dejavnosti Kranjskih vrtcev, centra mladih, Aljaževe šole in gimnazije med poletnimi šolskimi počitnicami ter projekt centra mladih ob mesecu preventive in dnevu boja proti aidsu. Razen tega je skupina sofinancirala še preventivni projekt centra za odvisnosti z naslovom Razvijanje pozitivnega samovrednotenja mladostnikov. Delavnice se bodo iztekle maja, na njih pa strokovnjaki z licenco inštituta za razvijanje osebne kakovosti med mladimi poudarjajo zlasti krepitev občutka varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in Sposobnosti. Ob zaključku projekta bodo izdelali tudi zunanjo evalvacijo uspešnosti. Maja, v Tednu mladih, bo s podelitvijo knjižnih nagrad končan tudi natečaj za najboljše spise i/ osnovnih in srednjih šol z naslovom Droge, ne, hvala. Helena Jelovčan Pogovor z dr. Francetom Križaničem, znanim ekonomistom in direktorjem Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Inflacijo je mogoče brzdati ali Vzroki za inflacijo so drugačni od tistih v času nekdanje SFRJ. Z dr. Francetom Križaničem smo se pogovarjali o možnostih zmanjševanja v Sloveniji sicer previsoke inflacije; o tem, kolikšna bo vrednost dolarja in evra v primeru ameriškega napada na Irak in kolikšna je najvišja možna cena bencina v Sloveniji. Prepričan je še, da je vstop v YIL in Nato nujen, saj poleg varnosti prinaša še številne druge gospodarske prednosti. Povedal nam je še, kje je ključ za razvoj slovenskih podjetij. Ste član Strateškega sveta za ekonomski razvoj in gospodarstvo pri vladi. Ali lahko na kratko poveste, kakšne sklepe ste sprejeli na zadnji, za javnost kar odmevni seji? "Člani strateškega sveta ne sprejemamo sklepov, pač pa na sejah predvsem soočamo mnenja o gospodarsko aktualnih temah, ki so bodisi strateško ali ekonomsko-politične pomembne. Na zadnji seji smo razpravljali večinoma o stabilizaciji in o dveh konceptih t. i. šok terapij proti gradualizmu, deloma pa tudi o razvojnih spodbudah. Velikih razlik v mnenjih o reševanju teh vprašanj med člani ni bilo." Po mnenju nekaterih naj hi med vodilnimi ekonomisti obstajali t. i. dve struji ekonomistov; enih, ki naj bi se zavzemali za večjo moč države, in drugih, ki bolj zagovarjajo tržni pristop. Ali to drži? "Ekonomiste lahko razdelimo na neorikardijanec. To naj bi ostalo od marksizma, od ostalih smeri ekonomske misli pa se razlikujejo predvsem v razumevanju razdelitvene funkcije in v skepticiz-mu do globalizacije. Mislim, daje vse to prej prisotno med sociologi kot med ekonomisti. Nadalje se ekonomisti delijo na monetariste, ki se v naših razmerah zavzemajo za neke vrste ortodoksen pristop k stabilizaciji in zagovarjajo sprejemanje ukrepov restriktivne monetarne politike vse dotlej, dokler se raven inflacije ne bi znižala na raven evropske, kar bi pomenilo višjo obrestno mero. Za njih je značilno še zavzemanje za deregulacijo in privatizacijo, s čimer bi bil stabilizacijski program uspešnejši. Poleg tega naj bi gospodarsko rast povečevali z zniževanjem davkov. Ker se tudi ta skupina ne zavzema za zlato osnovo denarja pa celo za neposredno zlat denar, lahko predpostavljamo, da tudi oni pričakujejo določeno aktivno vlogo države v gospodarskem procesu. Tretjo skupino ekonomistov, med katere se prištevam tudi sam, predstavljajo neokeynezianci, ki se pri stabilizaciji (odpravljanju inflacije) zavzemajo za heterodoksni pristop. Takšen pristop pa je zdaj na področju stabilizacijske regulacije trošarin za naftne derivate in s pritiskom na cene monopolistov ter z vzporednim tihim dogovorom z Banko Slovenije, prevzela tudi sedanja vlada. Centralna banka bo skladno s tem povzela potrebne ukrepe pri zniževanju obresti in zadrževanju rasti deviznega tečaja, kar jc tipičen keyne-zijanski ukrep. wSicer pa neokey-nezijanci namenjajo zelo veliko pozornost razvojni politiki, to je ukrepom vlade pri spodbujanju rasti produktivnosti ter vlogi ekonomske politike pri zagotavljanju zadostnega povpraševanja. Od tod priporočila o proračunskem primanjkljaju." Kako ho na razmerje dolar -evro vplivala morebitna vojna v Iraku? "V času tovrstnih konfliktov se običajno vrednost dolarja okrepi, kar bi lahko v tem primeru vplivalo ugodno. Dejstvo, da so cene nafte že več kot pol leta tako visoke, je namreč za evropsko gospodarstvo precej neugodno. Res pa je, da je to neugodno tudi za vse ostale gospodarske centre, kot so tisti v Daljni Aziji, kije največji uvoznik nafte iz Bližnjega vzhoda, kot tudi za ameriškega. Evropa izgublja tako kol ostali uvozniki nafte. Vse pa bo odvisno od tega, kako dolgo bo trajala dr. France Križanič kriza. Če jo bo hitro konec, tako kot je bilo to v času Zalivske vojne, sc bo cena nafte - tako kot je bilo tudi po tej vojni - krepko znižala. Glede na to, daje povpraševanje po nafti v zadnjem času zelo veliko, je najverjetneje, da ljudje kupujejo nafto na zalogo, saj ob takšnih cenah poraba le-te ne more bili tako visoka. Če pa bo obleganje Bagdada trajalo več mesecev ali celo let, pa se lahko zgodi, da bodo cene nafte zelo visoke skozi daljše časovno obdobje. To pa bo postavilo na preizkušnjo fleksibilnost zahodnega gospodarstva vključno s slovenskim v smislu zmanjševanja energetskih stroškov nasploh in preusmerjanje z nafte na druge energente. Zlasti v prometu bo to verjetno pospešilo alternativne vire." Kakšni pa so lahko ti alternativni viri? "Osebno bi pričakoval, da bi bila to elektrika, vendar pa kaže, da bo to postal vodik." Ali se bodo cene bencina podražile skladno s podražitvami surove nafte ali bo slovenska vlada te blažila z uravnavanjem trošarin? "Predpostavka, da se cene uravnavajo s trošarinami, temelji na pričakovanju, da bo do konflikta prišlo zelo hitro in da se bo ta potem pomiril ali pa do konflikta sploh ne bo prišlo. Predpostavka je, da to ni konflikt, ki bi trajal več let, niti celo leto ne, ampak da se bo zadeva v pomladnih mesecih razjasnila. Če temu ne bo tako, potem bo država verjetno dvignila trošarine nazaj na staro raven in se bodo cene bencina seveda povečale, kar pa bi pomenilo pritisk na inflacijo. Čc bomo obdržali sistem indeksacije in s tem povezano eskalacijsko klavzulo (to je prilagajanje plač inflaciji v prejšnjem obdobju), potem bo rast cen nafte vplivala tudi na rast plač. Rast inflacije bi bila v tem primeru pospešena, ciljna pa ne bi bila dosežena. Država lahko sprejme nekatere druge ortodoks-ne ukrepe, kot so fiksiran tečaj, poveča obrestne mere in s tem pritisne na izvoznike. Vprašanje pa je, katera podjetja bi tovrstne ukrepe vzdržala. Na najslabšem bi bili veliki izvozniki, vendar bi inflacijo s tem lahko zaustavili. To bi se lahko zgodilo v roku enega leta ali bi trajalo več let. Moram poudariti, da v Sloveniji nimamo takšnih primanjkljajev oziroma takšnih vzrokov inflacije, kakršni so bili v nekdanji Jugoslaviji, ko je država državni primanjkljaj financirala tako, da seje zadolževala pri centralni banki. Podobno se je dogajalo tudi v državah Južne Amerike, kjer je inflacijo nemogoče zaustaviti brez monetarne reforme. Tega pri nas ni, zaradi cesarje inflacijo z orto-doksnimi ukrepi navkljub recesiji mogoče zaustaviti in ustaliti na primer na dveh ali treh odstotkih, kolikor zahteva tudi Evropa." Javnofinančni primanjkljaj se povečuje, kaj menite o tem? "Javnofinančni primanjkljaj in njegova rast je zame določena skrivnost, saj prilivi od davkov realno rastejo. Davčni prilivi so višji, zlasti od davka na dodano vrednost, kjer se je povečala davčna stopnja. Katere postavke proračunske porabe se tako hitro povečujejo je vprašanje, ki bi terjalo podrobnejšo analizo." Kakšno je vaše mnenje glede vstopa Slovenije v EZ in Nato z narodnogospodarskega vidika ? "Menim, daje oboje zaradi geo-strateške lege Slovenije, vzdrževanja in varovanja relativne blaginje neizogibno potrebno. Vstop pomeni povečane investicije v varnost, vendar so te nujne in ravno toliko produktivne kot katerakoli druga naložba. Naše vstopanje v te asociacije, zlasti v Nato, to varnost povečuje. Pri našem vključevanju v Evropsko zvezo pa upam, da bo vlada strategijo gospodarske ministrice dr. Tee Petrin zadržala in dejansko postavila temelje, s katerimi si bomo v Evropi še naprej lahko ustvarjali blaginjo in gospodarsko perspektivo za naslednje generacije. Naši pogajalci so se sicer uspeli dogovoriti, da ne bomo netoplačniki, bomo pa netokreditorji. Sredstva bomo plačevali naprej, nazaj pa bomo dobivali toliko, da se bo to poravnalo, kar bo povzročilo določen javnofinančni problem, ki ga bo treba z dodatnimi davki uredili. Če bo to pritisnilo na normalno funkcioniranje slovenskega gospodarstva, bo to delovalo izrazito antirazvojno. Po drugi strani pa se bo slovenski politični vpliv povečal, čc bomo člani Evropske zveze tudi ob, kot kaže, za nas neugodnem izidu finančnega dela pridruži t ven i h pogajanj." Ali bo gospodarsko sodelovanje večje? "O tem ni dvoma. Z ukinitvijo meje je namreč pretok dobrin in ljudi bistveno večji. Z Natom lahko pričakujemo povečan interes ameriških pokojninskih skladov za investiranje v nekatere dolgoročne projekte, pomembne tudi s slovenskega narodnogospodarskega vidika. Stvari sc bodo v tem primeru obračale drugače kot pri dosedanjih prevzemih podjetij, za katera se zanimajo izključno njihovi konkurenti na evropskem trgu." Kako pa vi gledate na predlog nekakšne zamrznitve plač zaposlenih v javnem sektorju? "Dokler socialni partnerji ne sprejmejo vladnega predloga, je "V ekonomiji je treba biti optimist; puške nikoli ne smeš vreči v koruzo. Če morda kateri ukrep tako, kot je bil zamišljen, ne bo uspel in če bodo to sindikati v javnem sektorju v celoti in dokončno zavrnili ter bo cena za sodček surove nafte skozi celo leto višja od 30 dolarjev, bo treba stvari drugače zastaviti. Če bo vlada na primer ugotovila, da socialni partnerji niso pripravljeni sprejeti njenih predlogov, potem enostavno lahko pride do predloga za zmanjšanje števila zaposlenih." Kako je z davki na premoženje? "Ti so ves čas nekako v zraku, vendar ne pride do sprejema. Kolikor vem, predlogov še ni; očitno pa sc pripravlja davek na obresti." Tekstilna dejavnost je v precejšnji krizi. Kakšna je njihova prihodnost? "Težave tekstilno-usnjarske dejavnosti so v Evropi ciklične in strukturne narave. Ker je evropski trg zanihal navzdol, se to pozna na primer tudi v italijanski tekstilni in usnjarski industriji, ne samo pri nas. Strukturni problem pa je enostavno v tem, da so se transportni stroški zmanjšali, da se je Kitajska izrazito odprla in da je na območjih obale Pacifika vzpostavila t. i. off shore cone. To je cone. kjer ni davkov in v katere se seli velik del gospodarstva tako iz ZDA kot tudi iz Evrope. Pri tem se sicer postavlja vprašanje standardov mednarodne trgovinske organizacije, vendar je to očitno usklajeno navkljub dejstvu, da gre za nenormalen pojav. Prepričan sem, da bi tovrstne cone kazalo uvesti tudi pri nas. Ideje o odprtju con na Obali in v Mariboru so že bile, vendar se stvari nato niso udejanjile. Če navkljub temu, da Evropa na eni strani dovoli uvoz tovrstnih proizvodov in blaga brez carin in da v Sloveniji morda off shore con ne moremo odpreti, nam ostaja samo še razvoj. Čeprav je morda zaradi velike konkurence težko razvijati stvari, ki jih drugje niso sposobni delati, pa se to na nek način le da narediti. Primer za to je litijska Predilnica in tkalnica, ki je razvojno zelo dobro uspela, saj svoj razvoj gradi na znanju, na novih materialih, dizajnih, novih tržnih prijemih, novih trgih in podobno." Kako pa je z drugimi podjetji iz te dejavnosti? "Alpina je na tem področju gotovo uspela, Peko pa ne, če primerjamo samo ti podjetji. Industrija usnja Vrhnika poskuša narediti preboj, čeprav še noben od treh razvojnih programov, zastavljenih v ta namen, ni uspel. Ko bo prvi uspel, je podjetje rešeno. Če pa noben ne uspe in se bodo upniki odločili, da je treba podjetje spraviti v stečaj, ga ne bo več." Kako pa je s Planiko? jejo z odpuščanjem delavcev in z izplačili minimalnih plač? "Mislim, da je to pot proti koncu. Ko se zadeva podira, morajo menedžerji začeti krčiti število zaposlenih, saj ne morejo vzdrževati podjetij z. obsežnimi stroški za plače, če je malo naročil. Teh pa je malo zato, ker podjetje nima zanimivega izdelka. Podjetje se lahko gradi na nezanimivih izdelkih, vendar je treba temu primerno prilagoditi stroške razmeram na trgu, dokler ta ne začne rasti. V podjetju, ki se podira, ni drugega, kot da se stroški skrčijo na vse možne načine. To delajo tako, da se upnikov rešijo s tako imenovano prisilno poravnavo, kjer upniki del terjatev odpišejo, del prenesejo v delnice podjetja, del plačil pa odložijo na kasnejši čas, zaposlene pa pošljejo na čakanje ter jih nato odpustijo." Imamo v Sloveniji dovolj znanja in predvsem volje? "V gospodarstvu znanje in tradicija brez dvoma sta, prav tako kot naprimer ustrezno kopito recimo Pekovih čevljev, kjer naredijo res udoben čevelj. Vprašanje pa je, na kakšen način je treba vzpostaviti tržne poti, kako upeljati nove materiale, tehnologijo in prilagoditev dizajna ustreznim tržnim nišam. Trenutno so za slovensko obutveno in tekstilno industrijo verjetno zanimivi posebni dizajni in kakovost za ruski Pričakoval sem, da se bo ta znesek prelil v pospešeno razvojno politiki) in s tem praktično v še en gospodarski preobrat - navzgor seveda. Toda tudi znesek v letošnjem proračunu ni majhen." Prej ste dejali, da ste optimist. Kako bo v letu 2003? "Za to leto ne moreš biti ne pesimist ne optimist, ker ne veš, kako bo s cenami nafte. Če bo prišlo do dolgotrajnega obleganja Bagdada in se bodo stvari posredno še razširile in bo prišlo do prekinitve dotoka nafte iz Bližnjega vzhoda, bo cena za sodček nafte od 60 do 80 dolarjev." Kolikšno ceno za liter bencina lahko pričakujemo v tem primeru ? "Nabavna cena predstavlja približno polovico cene bencina. Ob predpostavki, da bodo trošarine takšne, kot so, bo ob 100-odstot-nem povečanju nabavne cene podražitev bencina na naših črpalkah 50-odstotna. To pomeni, da bi bila maksimalna cena neosvinče-nega bencina nekje okrog 270 tolarjev za liter." Pri Z LSI) ste bili kandidat za gospodarskega ministra in ste imeli svoj program, verjetno pa obstaja ta tudi v okviru vaše stranke... "Kot predsednik strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor ne smem biti aktiven v organih strank, tako da programa to samo predlog, ki ga ni mogoče izvajali. Je pa pri tem v interesu vseh tudi element zaposlenosti, ne samo višina dohodkov, saj lahko v nasprotnem hitro pride do večjega števila presežnih delavcev, zato menim, da bo prišlo do soglasja vseh strani." Kaj pa, če temu ne bo tako? "S tem. ko so iz. Planike odpeljali Adidas program, jc prišlo do neke vrste udara na podjetje. Kako ga novo vodstvo rešuje, ne vem, opažam pa, da imajo v izložbah sorazmerno dobre športne čevlje." Kako gledate na to, da poslovodstva podjetja večinoma rešu- trg, ki ima zaradi drage nafte dovolj denarja, urediti je treba še prodajne poti. Pri tem vprašanju lahko odvrnem le, daje pomembno, na kakšen način se v nekem podjetju pač obrnejo." Ali menite, da država nudi dovolj podpore razvojnim projektom, denarja se iz državnega proračuna veliko prelije, vendar učinkov ni oz. jih nihče ne meri? "Veliko denarja za razvojne projekte država namenja šele v zadnjem času. Letos je za to namenila 6 milijard tolarjev. Z malo denarja je država priskočila na pomoč naprimer litijski Predilnici in tkalnici. Sicer pa država odreagira tam, kjer se stvari resnično podirajo in kjer je v nevarnosti obstoj večjega števila delovnih mest. V tem primeru država nato priskoči na pomoč z dokapitalizacijo podjetja, tako kot je to naredila naprimer v vrhniški družbi IUV s ciljem, da bi se razvojni projekti uresničili, država pa bi nato svoj delež odprodala in tako davkoplačevalci ne bi bili oškodovani. Sam osebno sem pričakoval, da bo država za razvojne projekte letos namenila 18 milijard tolarjev in da bo ta denar namenjen razvoju, raziskavam in prototipnim proizvodnjam. To bi bila po mojem mnenju dovolj velika kritična masa, s katero bi slovensko gospodarstvo izjemno veliko pridobilo." Zakaj ste pričakovali IS milijard tolarjev? "Zato, ker sem upal, da se bodo za toliko razbremenile sanacijske obveznice; to je bil tisti denar, ki ga je država dajala letno za sanacijo Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor. v sedaj veljavni obliki ne poznam, domnevam pa, da gre za evropsko primerljiv socialdemokratski program s poudarjanjem aktivne razvojne politike, zaščite okolja in s skrbjo za uboge ter marginalizira-nc. Borut Pahor se je razvil v vrhunskega politika." Kako pa sicer ocenjujete gospodarski program ministrice in program vlade ter koliko je ta program v sozvočju z vašim pro-gramom? Je velika razlika? "Dr. Tea Petrin ima enako vizijo, kot sem jo imel sam in je to prek ustreznih ukrepov tudi sposobna izvršiti. Vendar pa ministrica na nek način ni uspela prodreti v delu, da bi bil njen program tudi prioriteta vlade. Šele zdajšnji vladni predsednik je ob nastopu obljubil, da bo to postala prioriteta. Če bi bila oblikovana takratna vlada v času, ko sem bil jaz kandidat za ministra, bi bil moj gospodarski program nedvomno vladna prioriteta. Hitreje bi dein-deksirali obresti, plače in vodenje kapitala po zaključnih računih podjetij, deindeksacija bi bila s sindikati dogovorjena tudi na račun morda nekaterih drugih stvari v zakonu o delovnih razmerjih. Verjetno bi država popustila na nekih področjih, samo da bi dosegla stabilno oblikovanje plač. Tebi bilo izvedeno že leta 1997 in bi imeli zdaj približno evropsko inflacijo. Ampak splet ukrepov raZ' vojne politike, ki jo predlaga dr. Petrinova, je isti oziroma ima mi' nistriea na tem področju več znanja in več informacij predvsem zaradi stikov s Finsko, kjer so te stvari dobro urejene." Vida B. Kocjan, foto: Gorazd Kavčič "Tisti, ki bo preživel to krizo, bo zmagovalec!" LIP Bled, d.d., lani ni uspel poslovati pozitivno, saj so se razmere na trgu, zlasti v tujini močno poslabšale in se še zaostrujejo. Nadaljevali bodo s prilagajanjem trgu. GOSPODARSKI KOMENTAR Bled - Lipbled je lansko poslovno leto, za to leto so načrtovali minimalni dobiček, po nerevidiranih podatkih zaključil z izgubo v višini 287 milijonov tolarjev, ki jo pripisujejo predvsem recesiji na trgih Evropske unije, kamor izvažajo dobrih 60 odstotkov svoje proizvodnje. Posledica te recesije je bil velik pritisk na znižanje prodajnih cen. Prodaja je zaostala za 12 odstotkov za planirano in bila vrednostno le za 3 odstotke večja, kot leto poprej. Drugi vzrok za to, da niso uspeli poslovati pozitivno, pa je po mnenju predsednika uprave Lipbled Alojza Burje v dejstvu, da se notranje prestrukturiranje družbe še ni zaključilo. Proizvodni program LIP Bled, d.d., jc bil v preteklem letu sestavljen iz štirih programov: iz. proizvodnje notranjih vrat na Bledu, proizvodnje opaznih plošč in masivnega pohištva v Bohinju in proizvodnje vhodnih vrat v Mojstrani. Že lani so se odločili, da vse večja konkurenca na trgu, ki med drugim zahteva tudi veliko fleksibilnost, ne omogoča prave industrijske proizvodnje vhodnih vrat. Zato so v začetku letošnjega leta oddali tovarno v Mojstrani v najem. Prepričani so, da so našli sposobne najemnike, ki se bodo znali in zmogli bolje prilagajati potrebam trga. Jubilej najuspešnejšega programa LIP-ov najuspešnejši proizvodni program v letu 2002 so bile opazne plošče, katerih 40. obletnico proizvodnje so obeležili prav v tem letu. Začeli so torej v letu 1962 s skromnimi 150 tisoč kvadratnimi metri, lani pa že dosegli dobrih 1.16 milijona. Tudi pri razvoju te proizvodnje ni šlo vedno povsem gladko, doživljali so vzpone in padce, odločen razvojni kvalitete in boljše izkoriščanje materialov. Opazne plošče, ki predstavljajo okoli 35 odstotkov LIP-ove proizvodnje, so tako, kljub močnemu padanju cen, ostale donosen proizvod, edini, ki je prinašal LIP-u v preteklem letu pozitivne rezultate. To narekuje nadaljevanje investicijskega cikla, začetega v letu 1998, in še nadaljnjo rast proizvodnje. Kako kvalitetne so te opazne plošče, govori izkustveni podatek, da ob ustrezni negi prenesejo tudi preko 30-krat-no uporabo. Uveljavljajo svojo blagovno znamko Omenjeni dosežki pa imajo še posebno vrednost, če vemo, da je na trgu opaznih plošč v Evropi precejšen presežek tovrstnih izdelkov in se pri nekaterih konkurentih, ki so proizvodnjo zaradi stroškov selili na Češko in Slovaško, občutno povečujejo zaloge. Največ opaznih plošč Lipbled proda v Italijo, Švico in na trge nekdanje Jugoslavije, pomembni pa so trgi tudi v Španiji, na Madžarskem, v Avstriji in na Portugalskem. V LIP-u ocenjujejo, da so Proizvodnja opaznih plošč v obratu LIP Bled v Bohinjski Bistrici. Prelom navzgor pa uresničili v letu 1998, ko so z investiranjem posodobili tehnologijo. Vrednost Prodaje seje od leta 1997 povečala za več kot polovico in lani že dosegla 17 milijonov evrov. Vse proizvodne aktivnosti so vezane na optimalno izkoriščanje proizvodnih kapacitet, iskanje boljših "i cenejših materialov, izboljšanje dosegli optimalno razmerje med kvaliteto in ceno in s posebno pozornostjo negujejo in izboljšujejo partnerske odnose s ključnimi kupci. Izrazit premik pomeni tudi uvajanje lastne blagovne znamke na zahodna tržišča. Prepričani so, da so tako bolj prepoznavni, še trdneje, kot tretji proizvajalec v Evropi, zasidrani na tem trgu. Na £lata ogledala za oglase , Pretekli teden je bil očitno precej pomemben za oglaševalce, zlasti pa •zdelovalce oglasnih sporočil. V Portorožu jc namreč potekal 12. slo-Venski oglaševalski sejem, o katerega podelitvi nagrad poročamo na • sb~ani za podjetništvo, za podelitev nagrad Zlato ogledalo pa seje od-'°čilo tudi strokovno združenje slovenskih časopisov in revij pri Gozdarski zbornici Slovenije. Združenje, katerega član je tudi Gorenjci glas, d.o.o., je v sredo podelilo Veliko zlato ogledalo za leto 2002 Tini Osredkar in Borutu Haclarju za serijo tiskanih oglasov "Zapičite Se v najboljšo - Zdenko Cerar" agencije Publicus Studio PET po naročilu Večera, d.d., nagrado Zlato ogledalo Zima 2002/3 pa Erminu Mededoviču za serijo tiskanih oglasov "Naj ima .sreča tudi v naslednjem letu mnogo obrazov" agencije TBWA/Ljubljana in naročnika Loterije Slovenije. Š.Ž. Alojz Burja osnovi lanskih uspešnih tržnih aktivnosti so uspeli pridobiti nove kupce v Španiji, Avstriji in Švici. Naročil imajo dovolj, tako da letos načrtujejo zopet rekordno proizvodnjo, ki bo presegla 1,25 milijona kvadratnih metrov. Prodaja v Nemčiji se je prepolovila Polovico realizacije, d.d., predstavlja proizvodnja notranjih vrat v Tovarni Rečica na Bledu, kije v zadnjih dvajsetih letih prinašala največ dohodka. LIP-ova proizvodnja notranjih vrat jc daleč največja v Sloveniji, saj so njihove kapacitete skoraj tako velike kot so zmogljivosti vseh ostalih treh proizvajalcev: Jelovice Škofja Loka, LIKO Vrhnika in Lesne Slovenj Gradec. Tudi v to proizvodnjo so v zadnjih nekaj letih investirali veliko in imajo zato najmodernejšo proizvodnjo, problem pa je hud upad prodaje v Nemčiji, ki je v globoki recesiji. V Nemčijo so namreč prodajali preko 60 odstotkov svoje proizvodnje, kjer je globoka gospodarska recesija najbolj prizadela prav novogradnje in s tem proizvajalce stavbnega pohištva. Prodaja seje v Nemčiji, v primerjavi z letom 2000 količinsko prepolovila. In ne samo to: občutno padajo cene in zmanjšuje se delež kvalitetnih in dražjih furniranih vrat, ki jih zamenjujejo plastificirane. Z ekskluzivnim partnerjem v Nemčiji iščejo nove tržne prijeme, ozirajo pa se tudi na druge trge,, kot na Avstrijo, Poljsko in Švico. Veliko možnosti je tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, pri čemer pa je potrebna velika previdnost, saj velike potrebe večkrat niso realne zaradi pomanjkanja denarja. Hrvaško imajo s svojo prodajo dobro pokrito, v Srbiji, kjer si prizadevajo za vrnitev še svojih starih prostorov, pa uvajajo nov prodajni kanal. Novo pohištvo se uveljavlja Čeprav je bila prodaja lani za četrtino večja, poslovni rezultati v proizvodnji masivnega pohištva niso bili pozitivni. Najbolj so jih prizadele nizke izvozne cene v Nemčijo, kamor največ prodajo. Tudi letos se prodaja povečuje, na itanovanjski kredit la klic kar zagotovo močno vpliva lani prejeta najvišja nagrada na pohištvenem sejmu v Ljubljani. Uprava se bo selila na Rečico Zaradi zaostrenih razmer na trgu so se v Lipbledu po besedah Alojza Burje odločili za še bolj agresivno trženje, ki pa rezultatov ne prinaša čez noč. Poleg trga sc nenehno poslabšuje še domače okolje, v katerem deluje Lipbled kot aktivni izvoznik, ki v tujino proda štiri od petih izdelkov. V poslovnem načrtu za letošnje leto je Upifava predlagala, nadzorni svet pa potrdil, še vrsto ukrepov v smislu racionalizacije poslovanja in nadaljnje specializacije dejavnosti v družbi. Med drugim so se odločili prodati tudi obe stavbi ob Ljubljanski cesti pri vstopu na Bled. Zgraditi nameravajo racionalnejši upravni objekt ob tovarni na Rečici. Pri tem predsednik uprave posebej poudarja, da objektov ne prodajajo iz kakršnekoli finančne nuje, pač pa vidijo na tak način možnost zmanjšanja stroškov. Kar zadeva finančni položaj LIP-a. jc prej res nasprotno: pri zadolževanju so bili prej konzervativni kot ne, zato sodijo med najmanj zadolžene družbe. Z izkupičkom od prodaje poslovnih stavb nameravajo financirati nov upravni objekt in investirati v nadaljnjo posodobitev proizvodnje. Največ letos pričakujejo od varčevalnih ukrepov, žal tudi od prilagajanja števila zaposlenih glede na obseg proizvodnje, ki je odvisen od situacije na trgu. V lanskem letu so zmanjšali število zaposlenih iz. 900 na 750, predvsem z oddajanjem dejavnosti, ki niso za Lipbled osnovne. Prenovo podjetja bodo nadaljevali z uvajanjem delovnih skupin v proizvodnjo in strokovne službe, z izgradnjo integralnega informacijskega sistema in postavljanjem mladih in izobraženih kadrov na odgovorna mesta, šc posebej v trženju. Slovenska proizvodnja stavbnega pohištva je prevelika in premalo učinkovita za uspešno nastopanje na zoženem tržišču. Potrebno bo prestrukturiranje in koncentracija. Gre za preživetje, pravi Alojz Burja, "tisti, ki bo preživel to krizo, bo zmagovalec". Štefan Žargi Topovi ali maslo? Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Nobelovec za ekonomijo Paul Samuelson je s svojim znamenitim vprašanjem, ali naj država proizvaja več topov ali več masla, izrazil temeljno dilemo svobodne izbire držav med različnimi gospodarskimi možnostmi. Ce pogledamo še malo bolj nazaj, je to primero prevzel od nacističnega vojaškega ministra Hermanna Gbringa, ki je med ekonomisti postal znan po svojem izreku, da potrebuje Nemčija več topov na mesto masla. V delu sveta, kjer živimo in ki ga precej samovščečno imenujemo "zahodna civilizacija", se je predvsem v Evropi v zadnjih desetletjih korenito spremenil pojem varnosti. Varnost je vse manj vo-jaško-politični in vse bolj socialno-ekonomski proces. Bogastvo in blaginja držav ne temeljita več na vojaškem osvajanju, pač pa na gospodarskem dostopu do trgov, kar jc tudi zrlo zmanjšalo verjetnost medsosedskih vojaških spopadov. Zato imajo generali in obrambni ministri resne težave, saj ne zmorejo svojim ljudem jasno določiti sovražnikov, ki bi opravičevali vse večje izdatke in stroške za vojsko. Obrambno-vojaško gospodarstvo nima v deželah "nove" Evrope nobene posebne vloge, vstop v Nato sam po sebi ne prinaša tujih investicij in ne izboljšuje deželnega tveganja, saj mednarodna merila ne vsebujejo posebnih "obrambnih pokazateljev", boje nedvomno pokazala tudi pred kratkim objavljena ocena bonitetne hiše Dim & Bradstreet, ki je Slovenijo uvrstila na najvišje mesto med bivšimi komunističnimi državami. Na drugi strani pa so povsem izračunljivi višji prispevki m povečanje proračuna za natovsko modernizacijo slovenske vojske. kar bo po grobih ocenah nekaterih ekonomistov podvojilo naš vojaški proračun. Prave politične karte slovenske politične elite se torej razkrivajo šele z. grdimi ekonomskimi dejstvi in morda bomo sčasoma celo do umeli, da sta vstop v EU in Nato predvsem poslovni operaciji in politična projekta z. resnimi gospodarskimi posledicami. Američani pravijo, da nobeno kosilo ni zastonj. Vstopanje v EU in Nato je zelo preprosto povezano s prilagoditvenimi stroški, /n stroški vstopa v Nato so višji od neke vojaške nevarnosti nevidnih sovražnikov v neki še bolj megleni prihodnosti. Stroga pravila EU glede proračunskih izdatkov pomenijo, da bodo višji vojaški izdatki za vsiljeno natovsko reformo slovenske vojske ogrozili naložbe v zdravstvo, znanost, izobraževanje in okoljevarstvene dejavnosti. Ekonomska logika je žal neizprosna. V naslednjih letih bo večja vojaška varnost nedvomno po slabšala ekonomsko, socialno in okoljsko varnost Slovencev. Odličen primer takšnih dilem je Poljska. Vstop v Nato je bistveno povečal nje ne vojaške izdatke. Američani so jim vsilili nakup svojih vojaških letal, kljub temu da so jim Francozi ponudili primerljiva letala po bistveno nižji ceni, medtem pa sta na Poljskem popolnoma razpadla zdravstveni in socialni sistem. Podobno bomo v Sloveniji v naslednjih letih za povečane vojaške izdatke na račun vstopa v Nato namenili približno toliko, kolikor potrebujemo za sanacijo zdravstvenega sistema. Ali torej Slovenija potrebuje topove ali maslo'.' Sava kupila delež v Mitolu Kranj - Iz uprave Save, družbe za upravljanje in financiranje, d.d.. so sporočili, da so v petek na prostem trgu Ljubljanske borze kupili 105.260 navadnih delnic družbe Mitol, d.d., Sežana v vrednosti 325 milijonov tolarjev in postali lastnik 15.3 odstotka tega podjetja. Nakup je v skladu s sprejeto razvojno strategijo PosJovne skupine Sava. ki želi, kot je znano, povezovati slovensko kemično industrijo. Podjetje Mitol Sežana je bilo ustanovljeno leta 1947 za odkup in predelavo mleka in prav na tej osnovi so izdelali tudi prva lepila. Intenzivno razvojno delo je omogočilo širitev programa, pri čemer 35 let izdelujejo lepila in imajo že 30 let lastno polimerizacijo. Danes izdelujejo proizvo de za kemijsko, lesno, cigaretno, grafično, elektro, kovinsko, tekstilno in čevljarsko industrijo, za pakiranje, za gradbeništvo, za kletarstvo in lepila "Naredi sam" za dom, obrt in široko potrošnjo. Š.Ž. EKOLOŠKO KURILNO OLJE EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOUNA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. 'ECO OIL· 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI Življenjsko zavarovanje Izjemna ponudba 20. februar - 20. april Ob sklenitvi življenjskega zavarovanja dobite ie enoletno življenjsko zavarovanje za vas aH osebo po vašem Izboru (1.000.000 SIT za simbolični 1 SIT). IGENERAU www.generah.si GENERALI 1 VOLKSBANK ZAUPANJE NAS POVEZUJE. Ljubljana: 01 53-07-590,23-06-368 Maribor: 02 23-80-342 Celje: 03 42-87-802 Kranj: 04 20-13-884 Koper: L 05 66-34-862 Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. www.volksbank.si e-mail: stanovanje@volksbank.si Volksbank Ljudska banka d.d., Ounajska 128 a, Ljubljana Padanje tečajev, manjši promet Vsi trije vodilni borzni indeksi so februarja nekoliko zgubili na vrednosti. Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo februarja za 26,4 milijarde tolarjev prometa, kar je za dobro tretjino manj kot januarja in za 13,7 milijarde tolarjev manj od lanskega mesečnega povprečja. Dobrih 37 Odstotkov prometa je bilo z. delnicami, le malo manj z. obveznicami, 26 odstotkov pa z. delnicami investicijskih družb. Nadaljevalo se je upadanje prometa z navadnimi delnicami, v primerjavi s prejšnjim mesecem pa so največ pridobili investicijski skladi. Med delnicami je bilo, upoštevajoč tudi svežnje, največ prometa z delnicami Krke (1,4 milijarde tolarjev), Kolinske (1,2 milijarde), Merca-torja (1,1 milijarde) in Petrola (991 milijonov). Med obveznicami so bile februarja najbolj prometne obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje (2 milijardi tolarjev), sledile pa so obveznice RS 35. izdaje (2 milijardi). Med delnicami investicijskih skladov so eno milijardo tolarjev prometa presegle le delnice Triglav stebra 1 (2,7 milijarde) in Maksime 1 (ena milijarda), sledile pa so jim delnice Zvona 1 in Triglav stebra 2. In kako se februarja gibali borzni in- Preostanka NLB ne bodo prodali Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da preostanka delnic Nove Ljubljanske banke v višini 8,7 odstotka osnovnega kapitala ne bo prodala Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), kot ji je omogočal program privatizacije, ampak jih bo še naprej imela v svoji lasti. S tem je tudi ustavila postopek prodaje in privatizacije. deksi? Vsi trije vodilni delniški indeksi so se znižali. Indeks delnic borzne kotacije SBI 20 je februarja izgubil 2,74 odstotka vrednosti, v prvih dveh letošnjih mesecih 3,74 odstotka, letna donosnost pa je še vedno več kot 45-odstotna. Indeks prostega trga IPT seje februarja znižal za 1,78 odstotka, v letošnjih prvih dveh mesecih je pridobil na vrednosti 2,78 odstotka, na letni ravni pa dobrih 39 odstotkov. Vrednost indeksa delnic (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX seje prejšnji mesec znižala za 4,6 odstotka, njegova letošnja dvomesečna donosnost je negativna (-3,72 odstotka), med lanskim in letošnjim 28. februarjem pa je porasel za 50 odstotkov. Poglejmo še, kako so se gibale cene posameznih vrednostnih papirjev! Od skupno triintridesetih delnic na uradnem borznem trgu se je vrednost zvišala desetim delnicam, znižala pa triindvajsetim. Najbolj so "zrasle" delnice Aerodroma (7,3 odstotka). Dela Prodaje (3,9), Etola (1,9) in prednostne delnice Probanke (1,7), največ vrednosti pa so izgubile delnice Term 3000 (13,5 odstotka), Živil (10,9), Kompasa MTS (10,7) in Term Čatež (8,9). Še več kot enomesečno pove enoletno primerjalno obdobje, v katerem se je osemindvajsetim delnicam vrednost zvišala, petim pa znižala. Najbolj se je zvišala delnicam Droge (89,7 odstotka). Žita (86,6) in Sa-lusa (85,2), najbolj pa znižala delnicam Emone Obale Koper (28 odstotkov). Kompasa MTS (21,8) in Banke Koper (20,3). Cveto Zaplotnik Kot je znano, so v okviru programa privatizacije, ki ga je vlada sprejela maja predlani in ga dopolnila ob koncu istega leta, najprej prodali 34 odstotkov delnic banke belgijski finančni skupini KBC, kasneje pa so devet odstotkov delnic ponudili še domačim institucionalnim investitorjem. Odziv je bil zelo skromen, osem vlagateljev je kupilo le 0,3 odstotka delnic. Vlada je zato ob koncu lanskega leta zadolžila ministrstvo za finance, da preuči vse možne načine, oblike in posledice prodaje še preostalih delnic. Na ministrstvu so to preučili in ugotovili, da je ciljna lastniška sestava, po kateri.imajo država, ključni vlagatelj in port- feljski investitorji vsak tretjino delnic, že dosežena, saj je kapitalsko in odškodninsko družbo možno šteti za institucionalna investitorja. Tako ima država po končani prodaji 35,4 odstotka delnic, KBC 34 odstotkov, ostali delničarji pa 30,6 odstotka, od tega kapitalska in odškodninska družba ter EBRD vsak po pet odstotkov delnic. Lani sprejeta pogodba med delničarji določa tudi ciljni datum kotacije delnic NLB na borzi, ministrstvo pa po pogovorih s predstavniki KBC in EBRD ocenjuje, da uvrstitev na borzo zaradi nizke in spreminjajoče se likvidnosti delnic ne bi bila smotrna. CZ. Nov razpis za stanovanjsko varčevanje Kranj - Republiški stanovanjski sklad je v soboto v časopisih Delo, Dnevnik in Večer ter včeraj še v Financah objavil javni poziv za dolgoročno varčevanje v letošnji nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. V izbranih bankah bodo pogodbe začeli sklepati v torek, L aprila. Kot so sporočili iz javnega sklada, seje na razpis za izbor bank za sodelovanje v letošnji varčevalni shemi prijavilo dvanajst bank, ki so skupno zaprosile za 26.990 lotov. Od razpisanih 26.600 lotov jih je največ dobila Nova Ljubljanska banka (10.000), sledijo pa Àbanka Vipa (4.870), Nova Kreditna banka Maribor (3.300), Banka Koper (2000), Banka Domžale (1.612), Banka Celje (1.330), SKB Banka (1.300), Gorenjska banka (600). Poštna banka Slovenije (500), Banka Zasavje (488) ter Koroška banka in Slovenska zadružna kmetijska banka (vsaka po 300). Polovi- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC GRADB DELA; d. i 6 mes.: 6 mes. del. izk.; do 21.03.03; GRADING D.O.O , GREGORIČEVA UL. 19, KRANJ POMOŽNI DELAVEC POLAGALEC PODOV; d. č. 3 mes.; slov, j. - gov. in pis.; kal. B; do 21.03.03; DILCA D.O.O., SMLEDNIŠKA 128, KRANJ SEKANJE NA SEKALNEM STROJU; d. č. 12 mes; 6 mes del izk.; do 25.03.03; TRIO TRŽIČ, MLAKA 10, TRŽIČ ČEVLJARSKA DELA, d. 6. 1 mes.; 11 del. izk.; do 25.03.03; MM - STYLE D 0.0., ZA M0ŠENIK0M 1, TRŽIČ VARNOSTNIK VARNOSTNIK; d. č. 3 mes.; kat. B; do 21.03.03; VARNOST D.D , BLEIWEIS0VAC 20, KRANJ VARNOSTNIK V ŠK LOKI; d. č. 3 mes.; kat. B; do 21.03.03; VARNOST D.D., BLEIWEISOVA C. 20. KRANJ STROJNI 0BDEL. KOVIN STROJNIK - UREJEVALEC; d. c. 3 mes.; do 21.03.03; LTH D D, KIDRIČEVA C 66, SK, LOKA VARILEC ZA VARJENJE V ZAŠČITNEM PLINU VARILEC; d. č. 5 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 21.03.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKAVADN0VA8, KRANJ BOLNIČAR! BOLNIČAR; d. č. 12 mes; do 21.03.03; DOM STAREJŠIH .OBČANOV PREDDVOR, POTOČE 2, PREDDVOR MLEKAR MLEKAR; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.03.03; KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z 0.0, FUŽINSKA UL 1.ŠK LOKA MIZAR SKLADIŠČNIK; d č. 3 mes.; 21, del. izk.; slov. j. -gov. m pis.; delo z bazami pod. - osn.; kal. B; do 21.03.03; MURKA LESCE, ALPSKA C 62, LESCE KLJUČAVNIČAR ELEKTROVARILEC, STROJ. KUUČAV. VARILEC CEVAR; d. č 6mes.; 51.del.izk.;do21.03.03;HIDR0REM0NTDO0., C SLAVKA UK0VIČA 4A, JESENICE ORODJAR ČISTILEC - KLEPAR, ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; d. č, 6 mes,; 2 I, del. izk,; kat. B; do 21.03.03; HRIBAR BLESK D.0.0., SAVSKA C. 34. KRANJ; št. del. mest: 2 ČISTILEC - LIČAR, ČIŠČENJE LETALSKIH DELOV; d, č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 21.03,03; HRIBAR BLESK D 0 0, SAVSKA C. 34, KRANJ AVT0MEHANIK AVTOMEHANIK; d. č. 3 mes.; do 05.04.03; AVT0HIŠA KAVČIČ D.0.0., MIUE 45, VISOKO AVTOMEHANIK, d. č. 6 mes ; 21 del. izk.; slov. j. -gov. in pis ; kat B,C; do 25 03 03; REŠET D.0.0, HUJE 9, KRANJ ELEKTRIKAR ELEKTR0NIK AVTOELEKTRIČAR - ELEKTRONIK; ned. č.; 3 I. del. izk.; lahko avtomeh. z znanjem elektronike; do 23.03.03; ALPETOUR REMONT PO., LJUBLJANSKA C 22, KRANJ LESAR TAPETNIK TAPETNIK - PROIZVODNJA LEŽIŠČ; ned. č.; slov. j, - gov, in pis,; do 21.03,03; TRGODOM NOT. D.0.0., DELAVSKA C. 26, KRANJ SLIK0PLESKAR SLIKOPLESKAR, d č 3 mes.; 5 I. del. izk.; do 23.03.03; KOČNIK STANISLAV SP, OREHOVUE 2A, KRANJ UČITELJ PRAKTIČ. POUKA - SLIKOPLESKAR; d. č. 3 mes.; 5 I del. izk.; 16 ur/teden; slov, j. - gov. in pis.; kat. B; pedagoška andragoška izobrazba; do 21.03 03; SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, CANKARJEVA UL. 2, KRANJ SLIKOPLESKAR, FASADER; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 25.03.03; FERLAN TOMAŽ S.P, OB JEZU 6, GORENJA VAS AVT0LIČAR UČAR; d. č. 5 mes; 51, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 21.03.03: CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADNOVA 8, KRANJ TESAR TESAR, KROVEC, GRADB. DELAVEC; ned. č.; kat. B; do 18.03.03; GALE RADO S.P. GLAVNA C. 58, NAKLO ZIDAR ZIDAR; d. ó. 3 mes.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov.; kat. B; do 05.04.03; DŽAMBIC ZIJAD S.P, UL.BRATOV RUPAR 5, JESENICE ZIDAR; d. č 6 mes.; do 21.03.03; GRADING D.O.O, GREGORIČEVA UL. 19, KRANJ PEČAR PEČAR; d. č. 3 mes, slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 21.03.03; DILCA D.0.0, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV POLAGALEC PODOV - PARKETAR; d. č. 3 mes, slov |. - gov. in pis ; kat. B, do 21.03.03, DILCA D.0.0, SMLEDNIŠKA 128, KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d. č. 3 mes.; 11. del. izk.; kat B,C,E; možnost podaljšanja del. razm.; do 02.04.03; STEELTRANS D.0.0, C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE UPRAVUALEC AVTODVIGALA; ned. č.; 12 mes. del. izk.; kat. B,C; do 02.04.03; STEELTRANS D.0.0, C. ŽELEZARJEV 8, JESENICE VOZNIK VLAČILCA S CISTERNO V MEDN. PROMETU; d. č. 3 mes, nem. i. - gov.; kat. C,E; izpit za prevoz nevarnih snovi; do 05.04.03; SKOFIC ANDREJ S.P, TRSTENIK 32, GOLNIK VOZNIK AVTOBUSA AVTOMEHANIK - VOZNIK AVTOBUSA; ned. 6.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov, slov, j -gov. m pis, do 18.03.03; INTEGRAL AP D.D, PREDILNIŠKA C. 1, TRŽIČ PRODAJALEC TERENSKI DOST PEKOVSKIH IZD, ned. č, natančnost; kat B; do 18.03.03; 0GREX D.O.O, PODREČA 5, MAVČIČE; št del. mest: 2 4 KUHAR KUHAR, ned. č.; 5 I. del. izk.; do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C. 41, KRANJ KUHAR, ned. č; 11, del. izk, kal B; do 05.04.03; BERNARD &SCHINDLERDNO, KORITNO48A, BLED KUHAR PICOPEK, ned. č, 11, del. izk.; do 05.04.03; PEGAZ JEZERSKO, ZG. JEZERSKO 64, ZG. JEZERSKO KUHAR; ned. č, 3 I. del. izk.; slov. j. - gov.; do 20,03,03; TROMEJA D.0.0 . RATEČE 132, RATEČE - PLANICA KUHAR; d. č. 3 mes, 1 I. del. izk.; kat. B; do 21.03.03; VESNA - RATEČE D.O.O, RATEČE 12A, RATEČE - PLANICA NATAKAR NATAKAR, ned. č.; 51. del. izk.; do 19.03.03; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C, 41, KRANJ NATAKAR; ned. č; 3 mes. del. izk.; nem. j. in ital. j. - gov, kat B; do 05.04.03; BERNARD & SCHINDLER D NO, KORITNO 48A, BLED NATAKARICA; ned. č, 31. del. izk.; slov. j. - gov. in pis, nem. j. - gov, do 20.03.03, TROMEJA D.0.0, RATEČE 132, RATEČE - PLANICA NATAKAR; ned. c.; do 28.03.03; KUSTERLE JAKA S.P, SR. VAS V BOHINJU 87, SREDNJA VAS V BOHINJU STROJNI TEHNIK ORODJAR; d č. 12 mes.; urei besedil m delo s preglednicami • osn, do 12 04 03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8. KROPA MOTORNI PILOT S POOBLASTILOM UČITELJA LETENJA; d. č. 5 mes.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 05.04.03; ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED, BEGUNJSKA C. 10, LESCE ELEKTROTEH. ELEKTRONIK ELEKTRIKAR ELEKTRONIK; d. č 3 mes, 31, del. izk.; angl. j. - gov in pis. urej. besedil in delo z bazami pod. - osn.; poznavanje elektron, vezij; do 18.03.03; GIBICOT D.0.0, GORENJESAVSKAC. 12. KRANJ GRADBENI TEHNIK TEHNIČNI RISAR - POMOČ PRI IZDELAVI DOKUMENTACIJE, d. č. 6 mes, 21. del izk.; angl j - gov, urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.03 03; HOPING D.0.0 , MLAKARJEVA 87, ŠENČUR EKONOMSKI TEHNIK KOMERC. ZA PRODAJO RABLJENIH VOZIL; d. č. 6 mes.; kat. B; do 21.03.03; AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.0.0.. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ PISARNIŠKIREF;d č 8mes;6mes del.izk.;20ur/teden;slev i - gov. m pis; urej besedil in delo s preglednicami - osn , do 21,03 03; OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ TAVČARJEVA UL 41. KRANJ VODJA GLAVNE KNJIGE; d. c. 12 mes.; 3 I. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; do 25.03.03; KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA Z.0.0, ŠUCEVA UL. 27, KRANJ VODJA OBRAČUNA PLAČ; ned. c ; 21, del. izk.; angl. j. - pis.; delo s preglednicami - zaht.; do 25.03.03; PLANIKA D.D, SAVSKA LOKA 21, KRANJ ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEH.; ned. č, slov. j. - gov. in pis.; do 18.03.03; OZG KRANJ ZDRAVSTVENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKA GIMNAZIJSKI MATURANT OBČINSKI REDAR; d c 6 mes, 11, del. izk.; angl. j. in nem. j. -gov.; urej. besedil in delo z bazami pod. - osn, kat. A,B; do 18.03.03; OBČINA BLED, C. SVOBODE 13, BLED; št. del. mest: 3 KNJIŽNIČAR; ned. č.; 6 mes. del. izk.; 20 ur/teden; slov. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; zaželjen strok, izpit; do 21.03.03; OSREDNJA KNJIŽNICA KRANJ, TAVČARJEVA UL. 41, KRANJ UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA ca lotov je petletnih in polovica desetletnih. Varčevati je možno pet ali deset let. Pri varčevanju na pet let-je letna realna obrestna mera 1,65-odstotna, na deset let pa 3-odstotna. Varčevalcu pripada vsako leto tudi premija kot spodbuda za redno varčevanje -,pri petletnih pogodbah v višini enomesečnega obroka, pri desetletni pa v višini 1,25 obroka. Najnižji mesečni obrok jc 13.000 tolarjev. Varčevalec pridobi posojilo v višini najmanj dvojnega zneska privarčevanega denarja, doba kreditiranja pa je enaka dvakratni dobi varčevanja, to je deset ali dvajset let. Pri posojilih na deset let je realna obrestna mera 2,45-odstotna, pri posojilih na dvajset let pa 3,8-odstotna. CZ. Vrednostni papirji in olajšava pri dohodnini Bliža se konec marca in s tem rok za oddajo dohodninske napovedi. S tem v zvezi se ljudem zastavljajo številna vprašanja v povezavi z vrednostnimi papirji in olajšavami. Zakon o dohodnini glede vrednostnih papirjev in olajšave v 9. členu pravi, da se osnova za dohodnino zmanjša za: sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenija in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev; sredstva, vložena v deleže in delnice pravnih oseb, ki so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije; znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug, vpisanih v sodni register v Republiki Sloveniji. Očitno je tako, da si 'ljudje nekatera zgoraj zapisana zakonska določila razlagamo drugače kot Davčna uprava RS. Kar se obveznic tiče, mislim da ni sporno, da pomeni olajšavo le nakup dolgoročnih državnih obveznic - poudarek je na tem, da je izdajatelj RS in da so dolgoročne. Sem torej ne sodijo obveznice SOS2E, ki se sicer pogosto pojavljajo v portfeljih investitorjev, aH pa razne podjetniške obveznice: Banke Koper, Poštne banke, idr. Bolj sporno pa je področje delnic. Ljudje si zakonodajo najpogosteje razlagajo tako, da pomeni nakup katerekoli delnice slovenskega podjetja tudi davčno olajšavo. Davčna uprava pa ima drugačno interpretacijo, in sicer dohodninsko olajšavo priznavajo le za nakup delnic neposredno pri izdajatelju - torej le v primeru, ko gre za primarno izdajo delnic, ne pa tudi, ko je bil nakup opravljen na sekundarnem trgu, torej na borzi. V obeh primerih (obveznice in delnice) je obvezno dokazovanje izdatka, če potrdil ne boste priložili dohodninski napovedi, jih boste morali na poziv davčnega organa. Kadar gre za nematerializirane vrednostne papirje, ki so vpisani v centralni register vrednostnih papirjev, se kot dokazilo predlaga obvestilo o stanju na računu vrednostnih papirjev na dan 31.12.2002, ki ga posreduje Klirinška depotna služba, potrdilo izdajatelja vrednostnega papirja o vplačilu sredstev za vpis vrednostnih papirjev, izdanih v letu 2002, in dokazilo o vplačilu sredstev (dokazilo o nakazilu denarja za vložek). Zmanjšanje osnove na račun naložb v vrednostne papirje lahko znaša največ 3% osnove za dohodnino. Prizna se za vsak vrednostni papir samo enkrat. Torej, če ste v preteklem letu kupili dolgoročno državno obveznico imate v letošnji napovedi pravico izkoristiti davčno olajšavo, naslednje leto pa za to isto obveznico ne več. In še nekaj je pomembno, olajšava se nikoli ne prizna za naložbe v tuje vrednostne papirje. Goran Dolenc GBD, d.d. Novi stečaji in prisilne poravnave Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 25. februarja začelo stečajni postopek za družbo Projekt Inženiring, podjetje za proizvodnjo vseh vrst mesa, iz Kranja. Za stečajnega upravitelja je določilo Veljka Jana. Narok za preizkus terjatev bo 9. maja letos. Isto sodišče je 28. februarja začelo stečajni postopek za družbo Nordex DIV, zastopanje in mednarodna trgovina, iz Bobovka pri Kranju. Za stečajnega upravitelja je določilo Grega Ermana iz Ljubljane, narok za preizkus prijavljenih terjatev pa bo 6. junija letos. V obeh primerih je dolžnike pozvalo k poravnavi dolgov, upnike pa, da v dveh mesecih od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka prijavijo svoje terjatve stečajnemu senatu. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je Daljše obračunsko obdobje Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero bodo blažili pričakovana nihanja cen naftnih derivatov na svetovnih borzah. Osnovni model oblikovanja cen ostaja nespremenjen, le obračunsko obdobje bodo z dveh tednov podaljšali na štiri, pri tem pa nc bodo upoštevali petih najvišjih in petih najnižjih dnevnih kotacij. Borzne cene naftnih derivatov so zaradi poglabljanja krize na Bližnjem vzhodu in posledic stavke v Venezueli že dosegle najvišjo raven po zalivski vojni 1991. leta, ob morebitnem napadu na Irak v naslednjih dneh pa je velika verjetnost še dodatnega in nepredvidljivega nihanja cen. Uredba je interventnega značaja in bo veljala do konca letošnjega aprila. V Pclrolu in OMV Istrabenz z. vladno odločitvijo niso zadovoljni, saj ocenjujejo, da prinaša zamrznitev cen do konca marca, s tem pa tudi finančno izgubo. CZ. OBČINA TRŽIČ, Trg svobode 18, 4290 Tržič kot edini ustanovitelj in družbenik družbe BIOS, poslovne storitve, svetovanje in razvoj, d.o.o., Trg svobode 18, 4290 Tržič razpisuje na podlagi sprememb določb Akta o ustanovitvi BIOS, d.o.o., Tržič, Trg svobode 18, Tržič, z dne 13. 12. 2001 naslednje delovno mesto: 1. DIREKTOR (POSLOVODJA) DRUŽBE BIOS, d.o.o., TRŽIČ K sodelovanju vabimo kandidata za direktorja (poslovodja) družbe, ki poleg splošnih pogojev, ki so določeni v zakonu, izpolnjuje tudi naslednje pogoje: - da je državljan Republike Slovenije - aktivno znanje slovenskega jezika - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika je prednost - da zoper njega ne teče kazenski postopek in da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje - da ima najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, s tem, da so zaželene delovne izkušnje na področju komercialne in turistične dejavnosti oziroma na področju upravljanja in gospodarjenja z nepremičninami - znanje dela z računalnikom - pripravljenost za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave tega razpisa na naslov: Občina Tržič, Tajništvo občine, Trg svobode 18, Tržič, s pripisom: "Razpis za direktorja BIOS, d.o.o., Tržič - ne odpiraj!. 19. februarja začelo postopek prisilne poravnave za delniško družbo Perne - Juliana, družba za proizvodnjo pijač, iz Ljubljane. Upnike je pozvalo, da v tridesetih dneh od objave oklica o začetku postopka prijavijo svoje terjatve poravnalnemu svetu. Za upravitelja prisilne poravnave je določilo Igorja Bončino iz Ljubljane, za zaščito upnikov pa je imenovalo upniški odbor, ki ga sestavljajo Hranilno-kreditna služba Sicura - v stečaju. Zadruga S.z.b.o.- v likvidaciji, POS Plastika iz Sodražice, Inve-strust iz Ljubljane in Nataša Jamar z Dovjega kot predstavnica delavcev. CZ. Naprodaj Kitajska restavracija Radovljica - Mercator Gorenjska prodaja Kitajsko restavracijo v Cankarjevi ulici v Radovljici, nezazidano stavbno zemljišče v Lescah, poslovni prostor v stavbi na Cesti maršala Tita na Jesenicah, poslovne prostore na Spodnjem trgu v Škof ji Loki (Prajer-ca), enosobno stanovanje na Bledu in v Lescah ter dva opremljena počitniška bivalnika v kampu Olimpjc v Podčetrtku, v najem pa oddaja poslovne prostore nekdanje mesnice na Blejski Dobravi. Izhodiščna cena za Kitajsko restavracijo, ki je v najemu še do .22. maja prihodnje leto, je 50 milijonov tolarjev, za 1911 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča za Merkurjem v Lescah 30 milijonov, za 340 kvadratnih metrov poslovnega prostora na Jesenicah 28 milijonov tolarjev, za stanovanji 6,5 in 5,7 milijona tolarjev, za 400 kvadratnih metrov prostorov v Prajerci 39 milijonov in za počitniška bivalnika po 900 tisoč tolarjev za vsakega, najemnina za nekdanjo mesnico na Blejski Dobravi pa 12 evrov za kvadratni meter (brc/ plačila DDV in obratovalnih stroškov). CZ- Higienski minimum ne bo več zadoščal Z novim letom je v Sloveniji začel veljati nov pravilnik o higieni živil, zato so na GZS, OZS in pristojnih inšpekcijah pripravili pripomoček o tem, kako ga uveljavljati. Ljubljana - Z letošnjim letom so v Sloveniji začeli veljati novi evropski predpisi pri ravnanju z živili in pripravi živil, zato so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in Republiški zdravstveni inšpektorat po številnih usklajevanjih pripravili Smernice dobre higienske prakse in za uvajanje sistema HACCP za gostinstvo. Priročnik je namenjen predvsem malim in slabo razvitim podjetjem, ki sè jim poslej ne bo več potrebno zatekati k pogosto oderuškim svetovalcem. Daje higiena pri ravnanju in pripravi živil v Sloveniji na zavidljivo visoki ravni, o tem nihče ne dvomi, smo slišali na četrtkovi tiskovni konferenci Združenja za turizem in gostinstvo Gospodarske zbornice Slovenije in Sekcije za gostinstvo in turizem Obrtne zbornice Slovenije. Naša država pa je lani sprejela nove, z evropskimi normami usklajene higienske predpise - Pravilnik o higieni živil, ki zahteva predvsem več preventivnih priprav, evidenc in ukrepov na tem področju in uvaja tako imenovani sistem HACCP (Hazard analysis and eritical control point system), preventivni sistem za prepoznavanje, oceno, ukrepanje in nadzor dejavnikov tveganja na osnovi obvladovanja kritičnih kontrolnih točk. Pretekle izkušnje so pokazale, daje na račun uveljavljanja higienskih predpisov delovala cela vrsta svetovalnih firm in celo izobraževalnih organizacij, ki so za drag denar prodajale osnovne informacije o tem, podobno pa velja tudi za obvezne tečaje tako imenovanega higienskega minimuma, kjer je bilo po oceni pristojnih inšpekcij bolj pomembno plačilo, kot pa resnično pridobljeno znanje. Ker se bo poslej bistveno spremenil tudi način nadzora, sta se Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za turizem in gostinstvo ter Obrtna zbornica Slovenije - Sekcija za gostinstvo in turizem v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje oz. Republiško zdravstveno inšpekcijo odločili pripraviti in izdati kar najbolj možno praktično uporaben priročnik, ki bo omogočal resnično učinkovito uvajanje dobre higienske prakse in sistema HACCP, od podjetij in obrtnikov pa je sedaj odvisno, ali bodo še najemali in plačevali zunanje svetovalce pri tem. Velika in razvita podjetja v živilski in gostinski panogi imajo za to področje posebne službe in že razdelan sistem evidenc ter ukrepov, manjša podjetja in obrtniki pa imajo sedaj možnost, da uredijo svoje poslovanje po tem priročniku. Inšpektorji bodo svetovali in izpraševali Kot sta poudarila predsednika združenja pri GZS Danilo Dancu in sekcije pri OZS Jože Kotnik, so smernice dobre higienske prakse nastale po dolgotrajnih usklajevanjih med strokovnjaki, pristojnimi oblastmi in uporabniki, saj so iskali predvsem najbolj razumne rešitve in kompromise med željami in zakonskimi določbami ter prakso. Bistvo novega pristopa je preventivno ravnanje in ne več le ugotavljanje vzrokov za incidente, pri čemer je bilo potrebno najti pravo mero zlasti pri uvajanju številnih evidenc, ki bodo nosilca dejavnosti v vsakem primeru dodatno obremenjevale. Prvič se je zgodilo, da se je pri uveljavljanju predpisov države vzpostavil partnerski odnos med državnimi organi in odgovornimi izvajalci oz. nosilci dejavnosti. Smernice so namenjene celotnemu gostin- stvu: vsem prehrambnim obratom, kavarnam, slaščičarnam, barom, premičnim obratom, kakor tudi dejavnosti na turističnih kmetijah. Kot je poudaril eden od avtorjev oz. urednikov smernic dr. Darko Mehikič iz Urada glavne sanitarne inšpektorice, se bo spremenil tudi način nadzora. Dogovorjeni so, da bo ta v začetku vse ugotovljene ukrepe in izprašati nosilca in delavce, ki ravnajo z živili. Od nosilca je odvisno, ali bo sledil smernicam, ali pa si bo izdelal lasten sistem HACCP in se ravnal po njem. Smernice za prakso In kaj vsebujejo smernice? Sestavljene so iz. dveh delov. Prvi vsebuje spremljajoče higienske programe, kot so: splošni higienski in tehnični pogoji, zaščita pred mrčesom in glodalci, čiščenje, higienski in tehnični pogoji za pripravo, predelavo in prodajo živil, oprema, oskrba z. vodo, osebna higiena, usposabljanje zaposlenih, zagotavljanje varnosti živil, ravnanje z odpadki, prevoz živil, po- Izdaja smernic za dobro higiensko prakso je zagotovo pomemben dosežek Obrtne in Gospodarske zbornice Slovenije. Predstavila sta ga predsednika sekcije oz. združenja za gostinstvo in turizem Jože Kotnik in Danilo Daneu. goji za premične in začasne objekte ter načrt umika živil. Drugi del vsebuje sistem HACCP in njegovih sedem načel: analiza bioloških, fizikalnih in kemičnih dejavnikov tveganja, določanje kontrolnih točk, določanje kritičnih mejnih vrednosti, način spremljanja, način popravnih postopkov, način preverjanja delovanja in način dokumentiranja. Vse našteto je opremljeno s shemami, kontrolnimi tabelami in vzorci evidenc, kar vse je mogoče pri uve- ljavljanju sistema uporabiti neposredno. Nosilec dejavnosti mora le premišljeno, svoji dejavnosti primerno, izbrati in nato dosledno uveljavljati. Na tiskovni konferenci smo še slišali, da bodo smernice po dveletni praksi in izkušnjah preverili in dopolnili, dobra higienska praksa pa ni pomembna le zaradi zdravstvene neoporečnosti, pač pa tudi nujni predpogoj za nastop na vse bolj konkurenčnem fgu. Štefan Zargi Podelili nagrade oglaševalcem Eden od avtorjev oz. urednikov smernic dr. Darko Mehikič. predvsem svetovalni in šele nato tudi kaznovalni, najhujši prekršek pa bo sprenevedanje, ko inšpektor ugotovi, da odgovorni pravzaprav ne ve, za kaj pri vsem tem sploh gre. Zavedajo se, da bo konkretno uvajanje dobre higienske prakse in sistema HACCP zahtevalo določen čas, važno bo predvsem, kako vsebinsko se bodo odgovorni nosilci tega lotili. Tudi potrdilo o opravljenem tečaju higienskega minimuma, ki zaenkrat še ostaja obvezen, ne bo dovolj, če inšpektor ugotovi, da nosilec ali delavec v resnici ne ve, ne zna in ne spo- V Portorožu seje v petek zaključil 12. slovenski oglaševalski festival, na katerem je bilo prijavljeno 572 del 80 avtorjev in več kot 600 udeležencev. Organizatorji so sicer v vsaki kategoriji podelili veliko nagrado ter zlata in srebrna priznanja. V tekmovalnih kategorijah je letos 80 udeležencev prijavilo 572 del. V kategoriji televizijskih oglasov je veliko nagrado dobila Agencija 41 marketinške storitve za oglas Moj prvi mobi. Zlato priznanje si je za oglas Tvvi-ster Mr. prislužil Studio Marketing JWT, podelili pa so tudi pel srebrnih priznanj. V najmočnejši kategoriji tiskanih oglasov in plakatov je veliko nagrado dobila agencija Mayer Mccann za delo z naslovom Karta, organizatorji pa so podelili še štiri zlata priznanja štuje potrebnih ukrepov. Inšpek-. in 15 srebrnih. Za koledar Ljudje lorji imajo poslej pravico zahteva- si je agencija Pristop prislužila ti predpisane evidence, preveriti veliko nagrado v kategoriji drugih oglasnih sredstev, kjer so podelili še dve zlati priznanji in sedem srebrnih. Tradicionalno najbolj neizkoriščena po mnenju žirije ostaja kategorija radijskih oglasov, v kateri letos niso podelili zlatega priznanja. Veliko nagrado je za delo Ostanite hladni dobila agencija Publicis studio PET, podelili pa so tudi štiri srebrna priznanja. Veiiko nagrado v kategoriji spletnega oglaševanja je dobila agencija Profano za delo z naslovom m-generation. /lato priznanje pa Luna/TBWA za Strečing. Organizatorji so podelili še dve srebrni priznanji. Najboljša celostna oglaševalska akcija je bila po mnenju žirije akcija Kaj pa, če je vse res? Tednik Hopla Agencije Imelda. Zlato priznanje si je prislužila agencija Luna/TBWA za delo Nogometna kampanija. Mlada kreativca, ki gresta na festival Canes 2003, pa sla*postala Miha Groblar in Ana Por iz agencije Futura. Nagrado sta si po mnenju žirije prislužila z delom Mladi in zloraba alkohola. Za najboljšo idejo leta in celostno oglaševalsko akcijo si) na 12. SOF preko spletnih strani glasovali tudi udeleženci. Za najboljšo idejo je bil izbran plakat /a jezikovno šolo Verba Agencije Formitas, najboljšo celostno akcijo pa je pripravil Aljoša Bagola i/ agencije Pristop za ABC1 avtomatsko cestniiijeiije. Največ točk si je med agencijami nabrala agencija Pristop (79 točk), ki je tako postala agencija leta 2002. Druga je bila agencija Luna/BWTA z 69 točkami in tret ja s 40 točkami agencija Publi-cists studio PET. Š.Ž. Tehnični pregledi vozil tudi v Lescah V poslovni coni Verige so odprli objekt za tehnične preglede vozil. Lesce - V petek popoldne so v poslovni coni Verige v Lescah, v centru družbe ACM Ažman, d.o.o., minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, župan občine Radovljica Janko S. Stušek in direktor Integrala Jesenice Izidor Jekovec slovesno odprli preizku-ševalno stezo za tehnične preglede osebnih vozil in motornih koles. Občani z območja Upravne enote Radovljica in Tržič so namreč doslej morali tehnične preglede svojih vozil in registracijske postopke opravljati v Kranju ali na Jesenicah, po večletnih zapletih pa so končno uspeli urediti to tudi v Lescah. Kot je povedal direktor Integrala Jesenice Izidor Jekovec, so s pripravami začeli že leta 1998, kupili zemljišče in pripravili projekte, vendar teh načrtov zaradi nasprotovanja "dobrih sosedov" v Rožni dolini niso mogli uresničiti. Novo možnost so s posredovanjem občine, celo ministrstva za notranje zadeve našli V sodelovanju z družbo AMC, ki je Integralu dala potrebni del objekta v najem, integral pa je poskrbel za opremo in kadre. Nič Čudnega torej, če je radovljiški Župan Janko S. Stušek čestital °bema investitorjema za "simbiozo" pri tej investiciji in priznal, da tudi ta otrok ni bil rojen brez bo-,eČin". Minister dr. Rado Bohinc Pa seje ob tej priložnosti pohvalil, da je to že šesti nov tovrstni objekt v zadnjih dveh letih, saj se na ministrstvu zavedajo, da le konkurenca pripeva h kakovosti, kvaliteta pri tehničnih pregledih vozil Akcija velja! do prodaje zalo Možnost nakupa na 6 obrokov brez obresti! T64^90t00 sit 116.990,00 SIT Televizor, SONY, KV 25FX30 Diagonala zaslona 63 cm, ravna FD trinitron W£GA slikovna cev, NICAM stereo, TOP teletekst. T69^90xOO od 3. do 22. marca 2003 Sfr.990,00Isit ' 43.990,00 SITCt) Mikro glasbeni stolp, SONY, CMT-CP 101 Izhodna moc 2 x 35 W (RMS), RDS, CD enota, enojni Full Logic kasetofon. Otvoritve preizkuševalne steze za tehnične preglede vozil v Lescah so se udeležili tudi župani sosednjih občin. Na sliki župan občine Radovljica v družbi z županom Jesenic. 129.990,00 SIT Televizor, SONY, KV 29LS30 Diagonala zaslona 72 cm, ravna FD trinitron WECA slikovna cev, NICAM stereo, TOP teletekst. TS^90^M) sit 11.990,00 SIT Prenosni CD predvaialnik, GRUNDIG, CDP 4101 AS 10 10 sekundni digitalni zaüíitni sistem proti tresljajem in udarcem. ***.....m k*.—*A ü ~*di ■ i A) O pa je tudi prispevek k varnosti cestnega prometa. Opozoril je, da se letno v Sloveniji opravi 1,1 milijona pregledov vozil in na ministrstvu si prizadevajo, da bi tudi vse registracijske postopke približali uporabnikom. V pripravi je tudi nov Zakon o varnosti cestnega prometa, ki predvideva ustanovitev javne Agencije za cestno prometno varnost, ki bo prevzela vse dejavnosti v zvezi z izobraževanjem voznikov in varnostjo vozil, torej tudi urejanje tehničnih pregledov vozil, ter zagotovil, da ministrstvo nikakor ne načrtuje krčenja števila upravnih enot, kot se ob napovedanih spremembah javne uprave govori. Povabil je vse zainteresirane, da sodelujejo pri oblikovanju novega zakona. Š.Ž. ra99&oas.T 61.990,00 SIT O) Avtoradio s CD predvajalnikom, SONY, CDX-MP30 4 x 50 W, CD R'RW in MP3 predvajanje, RDS. R4 99O.^0 sit 69.990.00 SITU») Televizor, GORENJE, TV 63 STB, art. 646834 Diagonala zaslona 63 cm, stereo, Virtual Dolby, TOP teletekst. MERKUR, Staneta Žagarja 67, Kranj Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00; MERKURDOM.Corenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 13 00; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 13 82 MERKURDOM "...Mir imamo vsi ali pa n nima nihče..." Milan Kučan Natofon 080 Zl 22, http://nato.?ov.si Natonabnalnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana DOMÀ V EVROPI, VARNI V NATU Mleko še naprej v Vipavo "V bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi bomo še naprej mleko prodajali mlekarni Agroind iz Vipave, opustili smo klanje živine in se usmerili v predelavo ter prodajo mesa in izdelkov, postali pa smo tudi redni plačniki lesa," pravi Mitja Vodnjov, direktor zadruge od lanskega novembra dalje. Srednja vas v Bohinju - Zgodba o bohinjskem mleku je javnosti že dobro poznana: ker je A&C Ogledna sirarna v Srednji vasi zamujala s plačilom mleka, si je gozdarsko kmetijska zadruga, z njo pa tudi večina kmetov sredi lanskega poletja izbrala zanesljivejšega kupca in plačnika - mlekarno Agroind iz Vipave. Odtlej zadruga vsak drugi dan večino bohinjskega mleka odpelje na predelavo v Vipavo, kmetje, ki imajo neposredno pogodbo z A&C Ogledno sirarno, pa ga še vedno prodajajo domači sirarni. Je v tej "mlečni zgodbi" kaj novega? "Kot je znano, je zadruga lani podpisala pogodbo o oddaji mleka v vipavsko mlekarno za eno leto, z možnostjo podaljševanja pogodbe in s trimesečnim odpovednim rokom, letošnjega 1. marca pa smo iz Vipave dobili ponudbo za sklenitev pogodbe za nedoločen čas in s triletnim odpovednim rokom. Ponudbo smo sprejeli, ker nam zagotavlja odkup in plačilo mleka za daljše obdobje in ker v pogovoru z vodstvom A&C Ogledne sirarne vsaj za zdaj nismo našli rešitve za poplačilo 52 milijonov tolarjev, kolikor znaša njen dolg do zadruge oz kmetov. Stanje je nespremenjeno, zadruga vsak drugi dan odkupi od stotih kmetov približno deset tisoč litrov mleka in ga odpelje v Vipavo, okrog dva tisoč litrov pa ga na dva dni odkupi tudi A&C Ogledna sirarna." Direktor Mitja Vodnjov Kako odkupujete mleko? Ali niso zbiralnice skupne? "A&C Ogledna sirarna odkupuje mleko neposredno na kmetijah, zadruga pa ima še svoje zbiralnice, za katere je doslej pokrivala tudi vse stroške. V prihodnje ne bo več tako, mleko se mora stroškovno tudi samo pokrivati." Mleko torej še naprej razdvaja bohinjske kmete? "Mleko jih je doslej dejansko razdvajalo, v zadrugi in v občini pa si močno želimo, da jih v prihodnje ne bi več. Mleko ekonomsko "teče" po dveh poteh, a v okoliščinah, ko kmetje za oddano mleko niso več prejemali plačila, je bila edina rešitev poiskati zanesljivejšega kupca in plačnika. O tem so sprejete odločitve, poti nazaj ni, še vedno pa ostaja dolg 52 milijonov tolarjev, ki bi bil lahko nižji, čc bi zadruga reagirala prej, recimo, že pri desetih milijonih tolarjev. Čeprav se sliši smešno, pa je res, da je zadruga tudi po vseh zapletih še vedno zainteresirana za obstoj in poslovanje A& C Ogledne sirarne, saj le tako lahko računa, da ji bo kdaj tudi poplačala dolg." Koliko mleka ste odkupili lani? "V minulem letu smo odkupili 1.716.367 litrov mleka, od tega smo ga 943.887 litrov prodali podjetju A&C Ogledna sirarna, od 17." julija dalje pa 727.480 litrov podjetju Agroind Vipava. Čeprav se število kmetij, ki oddajajo mleko, zmanjšuje, pa na ostalih prireja narašča, tako da se povečuje tudi količina odkupljenega mleka.'" Prevoz mleka v Vipavo je zanesljivo draižji kot v Srednjo vas. Kolikšni so prevozni stroški? "Na začetku so bili stroški zelo visoki, 11 tolarjev od litra mleka, zdaj znašajo 5,5 tolarja, občasno pa nekaj prispeva tudi občina. Kmetje zaradi višjih stroškov dobijo za liter mleka od tri do štiri tolarje manj kot bi sicer, vendar je tako še vedno bolje kot takrat, ko niso dobivali nič." Na treh bohinjskih kmetijah so decembra lani posumili na klor-amfenikol, a so testi iz referenčnega laboratorija sum ovrgli. Je zdaj že znano, kaj je bil razlog za sumničenje? "Posumili so na tri kmetije, ki so takrat oddale skupno 43 litrov mleka, pri tem pa si v zadrugi še vedno ne znamo pojasniti, kako naj bi ta količina onesnažila deset tisoč litrov mleka. Mlečna proga je bila na srečo zaprta le en dan. tisti dan oddano mleko pa še vedno ni plačano. V zadrugi ne vemo, kdo ga bo plačal in kdaj se bo to zgodilo, prav tako kmetom še nihče ni pojasnil, kako naj ravnajo, da v prihodnje ne bodo imeli težav s kloramfenikolom. Načeloma naj bi škodo povrnil kriveç. V našem primeru, ko je bil sum ovržen, je krivec lahko le država, ki je očitno neupravičeno posumila na klor-amfenikol v mleku." Kako je zadruga poslovala lani? "Poslovni rezultati so znani, niso pa dokončni, ker jih še nista potrdila upravni in nadzorni odbor. Izgube je bilo nekaj milijonov tolarjev in je bila precej nižja kot predlani, za letos pa že predvidevamo poslovanje s t.i. pozitivno ničlo." Tudi četrti test pozitiven Ljubljana - Nacionalni veterinarski inštitut je po treh zaporednih preiskavah opravil na vzorcu možganov tri in pol let starega goveda še histološki in imunohis-tokemični test, tudi ta pa je potrdil sum na bolezen BSE, ki je v ljudskem besednjaku bolj poznana kot bolezen norih krav. Vzorce tkiv sumljive živali so že poslali v referenčni laboratorij v švicarski Bern, kjer bodo sum dokončno potrdili ali ovrgli. Rezultati bodo predvidoma znani do konca tega tedna. CZ. Obnova travne ruše Gorice - V petek ob desetih dopoldne bo v domu krajanov v Goricah pogovor o problemih pri intenzivni rabi travinja, dobri kmetijski praksi pri gnojenju in obnovi travne ruše. Po pogovoru, ki ga bo vodila Marija Kalan iz kmetijske svetovalne službe, bo še predstavitev uredb o neposrednih plačilih in pravilnega izpolnjevanja vlog. Kmetje naj s sabo prinesejo zbirne vloge. CZ. Občni zbor žirovskega društva Žiri - Članice Društva kmečkih žena Ziri se bodo v petek ob sedmih zvečer zbrale v dvorani Partizan v Žireh na rednem letnem občnem zboru. Obravnavale bodo poročila o lanskem delu društva in letošnji program izobraževanja. Zbor bo popestril kvartet Krehovci iz Stare Oselice, zanimiv bo tudi skeč o Desetem bratu, po uradnem delu pa bo še zakuska. CZ. Kako boste to dosegli? "Za mleko smo poiskali zanesljivega kupca in plačnika in le ob kakšnih nepričakovanih izjemnih dogodkih bi se lahko ponovila stara zgodba. Na žagi načrtujemo v primerjavi z lani 25-odstotno povečanje obsega izdelave, pri tem pa naš cilj ni trgovina z lesom, ampak želimo odkupljeni les razžagati vsaj v deske oz. ga predelati v zaboje, palete in druge izdelke. Zaenkrat dobro kaže, proizvodnja se povečuje, rezultat je pozitiven. Zadruga tudi ne zamuja več s plačilom lesa, kot je nekdaj, zdaj ga plačujemo redno in po konkurenčnih cenah." V klavnici ste novembra lani opustili klanje in se usmerili samo v predelavo. Zakaj? "Ko smo proti koncu lanskega leta dobili odločbo veterinarske uprave o tem, kaj vse moramo še urediti za klanje živali, smo se odločili, da zaradi pomanjkanja denarja opustimo to dejavnost in jo prepustimo Jeseniškim mesninam. Pri odkupu živine ni čakalne vrste, trenutno bi lahko odkupili celo več, kot je ponudba. Kmetje zdaj za uslužnostno klanje sicer plačajo približno dva tisoč tolarjev več, kot so prej, vendar imajo tudi manj dela: žival jim odpeljemo z dvorišča, nazaj pa jim pripeljemo meso. Če smo klanje s tem rešili, pa še vedno ostaja problem predelava, ki jo moramo do 31. marca uskladiti z veterinarskimi zahtevami. Ker smo opustili klanje in se usmerili le na predelavo in na prodajo bohinjskega mesa in izdelkov, bomo temu morali prilagoditi tudi obrat in v to vložiti štirideset milijonov tolarjev. O tem, kako naj bi zagotovili denar, se še dogovarjamo, aprila bomo začeli z gradbenimi deli. od veterinarske uprave pa pričakujemo, da nam bo za nekaj mesecev zamaknila rok za izpolnitev zahtev." Nekatere gorenjske zadruge se Že povezujejo. Ali o tem razmišljate tudi v bohinjski? "V Bohinju se zavzemamo za poslovno sodelovanje, s katerim bi kmetom zagotovili cenejši reprodukcijski material, medtem ko o združevanju zaenkrat še ne razmišljamo." Cveto Zaplotnik Govedorejci bodo zborovali Naklo - Člani Govedorejskega društva Kranj - Tržič se bodo jutri, v sredo, ob desetih dopoldne zbrali v gostilni in pivnici Marinšek v Naklem na rednem letnem občnem zboru. Kot je v vabilo na zbor zapisal predsednik društva Anton Senk, bodo člani najprej poslušali predavanje o zatiranju muh in se seznanili s ponudbo kmetijskih zavarovanj zavarovalne družbe Adriàtic, nato pa bodo obravnavali poročila o lanskem delu društva in letošnji program dejavnosti. Specialist za živinorejo v kmetijski svetovalni službi brane Pavlin jim bo predstavil tudi letošnje subvencije in problematiko kvot. CZ. 1P ÏÏUw KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o., KRANJ Šuceva 27, 4000 Kranj, e-mail: kgz.sloga.kranj@siol.net centrala (04) 201 49 50, faks: (04) 201 49 55, 201 49 35 komerciala (04) 201 49 30, 201 49 33, trgovina: (04) 201 49 60, 201 49 61 SL0GINE POMLADANSKE UGODNOSTI CAS JE ZA DOBER NAKUP! Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga iz Kranja vam v času od 17. 3. do 7.4.2003 po izredno ugodnih cenah nudi: Mineralna gnojila: NPK 15 - 15 - 15, 7 - 20 - 30 in KAN Žita za krmo - koruza, ječmen, soja, pesni rezanci Semenska koruza... Vrtnarska pokrivalka širine 3, 6 in 16 m Sredstva za varstvo rastlin - PRESTIGE FS 290 (1/1), PRIMEXTRA T2 G0LD 500 SC (5/1), RID0MIL G0LD M2 WP (1/1), CUPRABLAU 2 ULTRA (1/1), BASAGRAN DP-P (1/1) Pohitite z nakupom! Količine niso neomejene! Obiščite Slogin kmetijsko vrtnarski center v Kranju. Odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 ure in vsako soboto od 8.00 do 15.00 ure. Seznam bo na spletni strani Ljubljana - Vlada je na'seji 6. marca sprejela sklep, po katerem mora ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano do 15. marca poslati v vladno obravnavo poročilo o tem, koliko državnih podpor so kmetijstva gospodarstva prejela lani in predlani za vsak ukrep posebej in koliko skupaj. Na ministrstvu so ob tem poudarjali, da bodo to storili, ko bodo pridobili mnenje vladne službe za zakonodajo, da to ni v nasprotju z. ustavo in zakoni. Z ministrstva so v petek sporočili, da so takšno mnenje pridobili in da so poročilo že poslali vladi, po obravnavi na vladi pa ga bodo v skladu z. vladnim sklepom tudi objavili na svoji spletni strani. Iz prvih podatkov, ki so bili že objavljeni v nekaterih časopisih, je razvidno, da med desetimi največjimi podjetji in drugimi pravnimi osebami ter v deseterici kmetov, ki so lani prejeli najvišje subvencije, ni nikogar z. Gorenjskega. Med pravnimi osebami je na prvem mestu podjetje s Podravja s 167 milijonov tolarjev subvencij, sledita pa podjetji s Pomurja, ki sta prejeli 133 in 105 milijonov tolarjev. Med kmetijami je na prvem mestu kmetija iz. Pomurja z nekaj manj kot 17 milijoni tolarjev subvencij, sledijo pa kmetije z. Goriške z. 9,8 milijona tolarjev subvencij, kmet s Pomurja s približno enakim zneskom, kmet z. Dolenjske z devetimi milijoni tolarjev ter pet kmetov iz Pomurja, Dolenjske in Goriške, ki so prejeli od osem do devet milijonov tolarjev podpor. CZ. Bil je svetovni dan potrošnikov Kranj - V soboto, 15. marca, je bil svetovni dan potrošnikov, ki ga je svetovna potrošniška organizacija posvetila zavzemanju za hrano brez gensko spremenjenih organizmov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je ob tem na slovenske potrošnike obrnilo s poslanico, v katero je zapisalo, da so v zadnjih letih vzpostavili evropsko primerljiv sistem zakonodaje in nadzora nad pridelavo varne hrane in da so lani v okviru spremljanja živil živalskega in rastlinskega izvora, krme in zemlje odvzeli več kot 2.700 vzorcev in opravili skoraj pet tisoč analiz. Pri tem so odkrili tudi nepravilnosti in z ukrepanjem preprečili, da bi neprimerna hrana prišla do potrošnika. V Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da ob vseh prehranskih aferah ni razloga za praznovanje in da se v Sloveniji varstvo potrošnikov poslabšuje, od pristojnih v državi pa pričakujejo, da bodo spodbudili oblikovanje evropsko usklajene politike varstva potrošnikov in za to zagotovili denar. Vladni urad za varstvo potrošnikov se bo do konca junija preoblikoval, še zdaj pa ni znano, ali bo pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, za zdravje ali za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. CZ. Predstavitve uredb in izpolnjevanja vlog Kranj - Kmetijska gospodarstva, ki so že lani uveljavljala neposredna plačila, bodo do 20. marca prejela po pošti obrazec z že nekaterimi natiskanimi podatki, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa bo vloge sprejemala v času od 20. marca do 30. aprila. Kmetijski svetovalci oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj bodo od 20. do 28. marca na različnih lokacijah na Gorenjskem predstavili upravičencem do plačil letošnje uredbe in pravilno izpolnjevanje vlog. Zavod bo razpored objavil v biltenu kmetijsko gozdarske zbornice. Prve predstavitve bodo že ta konec tedna: v četrtek ob 8.30 v prostorih krajevne skupnosti Rateče, ob 15. uri v gasilskem domu na Planini pod Golico, ob 10. uri v prostorih kmetijske zadruge v Krizah in ob 19.30 v domu krajanov v Lomu pod Storžičein, ob 9. uri v domu krajanov na Brezjah in ob 15.30 v zadružnem domu na Lancovem, v petek pa ob 10. uri v zadružnem domu v Cerkljah in ob enaki uri v domu krajanov v Goricah, ob 9.30 pa v osnovni šoli v Zabreznici. CZ. Bili so in ostajajo veliki ljudje Takšen je bil naslov 17. gorenjskega festivala Turizmu pomaga lastna glava. Organizacijo je letos prevzela Osnovna šola Ivana Groharja iz Škofje Loke. Slednja in OŠ Naklo so osvojili zlato priznanje in s tem vstopnico za državno tekmovanje. Škofja Loka - Tekmovanje je potekalo v Osnovni šoli Ivana Groharja in na Loškem odru. V šoli so učenci štirinajstih ekip pripravili razstavo, na Loškem odru pa so pripravili odrsko predstavitev. Kazen tega so se tekmovalci udeležili delavnic suhega cvetja na Loškem gradu, obiskali Nacetovo hišo in si ogledali staro mestno jedro Škofje Loke. Glavni organizatorki tekmovanja sta bili Branka Svoljšak in Tatjana Košak. Državno tekmovanje bo 17. in 18. aprila v Žalcu. Branka Svoljšak Letošnjega festivala se je udeležilo 175 učencev in učenk iz. 14 šol po vsej Gorenjski. "Letošnje tekmovanje je zelo veliko, največje med regijskimi, in je prvič v Škofji Loki," sta povedali mentorici Branka Svoljšak in Tatjana Košak iz. OS Ivana Groharja in dodali, da so ocenjevalna merila stroga. Tekmovanje poteka na dveh lokacijah: z. razstavo v njihovi šoli in s predstavitvijo v gledališču. , Učenci OS Matije Valjavca iz Preddvora so si izbrali pesnika, zbiratelja narodnega blaga in jezikoslovca Matijo Valjavca. Turistični krožek OS Bistrica pri Tržiču je naredil raziskovalno nalogo o dr. Amaliji Simec - prvi akademsko izobraženi Tržičanki. OŠ Ivana Groharja iz Škofje Loke je letos odkrivala dediščino Slavka Flisa. Bil je učitelj, ki je v Škofji Loki prvi začel organizirano razvijati turizem z. ustanovitvijo Olepševalnega društva. Dijaki Gimnazije Jesenice so tokrat predstavili Jeseničana, čigar planinska dejavnost ima evropske razsežnosti - Joža Čop. Turistični krožek Potohodec iz OŠ Antona Tomaža Linharta iz. Radovljice je na letošnjo temo festivala predstavil baročnega slikarja Frančiška Karla Remba. Turistični podmladek iz. OŠ Gorje želi z letošnjim sodelovanjem pritegniti pozornost in vzbuditi zanimanje za njihovega rojaka Jožefa Svegla. Turistični krožek iz OŠ Žirovnica je predstavil čebelarja in slikarja Antona Janšo. Učenci OŠ Šenčur so naredili tudi državnega tekmovanja, ki bo aprila v Žalcu. Ostale naloge oziroma šole so prejele srebrno priznanje. Saša Jereb iz Lokalne turistične organizacije Blegoš nam je povedala, da so bile vse naloge zelo kvalitetno predstavljene in zanimive. "Še posebej so se mi zdele zanimive naloge iz. našega območja, veliko novega smo se naučili, ideje učencev so me navdušile," pravi Jerebova in upa, da se bodo ideje tudi uresničile in pripomogle k razvoju turizma. Boštjan Bogataj, foto B.B. in Gora/d Kavčič Tatjana Košak Ekipa Osnovne šole Ivana Groharja. raziskovalno nalogo o Pavlu Bobnarju, pesniku, pripovedniku, dramatiku in risarju. Turistični krožek OŠ Tržič je predstavil dr. Toneta Pretnarja, grafoma-na. OŠ Staneta Žagarja iz Kranja je predstavila legendo starega Kranja - dr. Božidarja Fajdigo. OŠ Naklo je predstavila življenje in delo slovite slikarke Ivane Kobilce. OŠ Cvetka Golarja je predstavila "svojega" pesnika, pisatelja in dramatika Cvetka Golarja. Učenci Podružnične šole Sovo- Park kot darilo najlepšemu kraju Ta teden bo podjetje Unichem z Vrhnike v Cerkljah začelo urejati dva parka kot darilo kraju, ki je osvojil eno od lanskih priznanj Turistične zveze Slovenije. Cerklje - V lanskem tekmovanju slovenskih krajev, ki ga na področju turizma in varstva okolja tradicionalno prireja Turistična zveza Slovenije, Moja dežela - lepa in gostoljubna, so v kategoriji manjših mest do pet tisoč prebivalcev zmagale Cerklje na Gorenjskem. Podjetje Unichem z Vrhnike, ki se je pridružilo temu projektu Turistične zveze Slovenije, Cerkljam namenja prvo darilo, zasaditev parka pomembnih občanov pred osnovno šolo in ureditev okolice vodnjaka sredi Cerkelj. "Naše podjetje izdeluje sredstva za varstvo in prehrano rastlin, za zaščito bivalnega okolja in za osebno zaščito pred insekti. Poslovna filozofija podjetja je usmerjena v razvoj okolju prijaznih izdelkov (za enega teh smo lani prejeli slovensko okoljsko priznanje Okoljski izdelek 2002), ki ne obremenjujejo okolja in so prijazni do človeka. V okviru teh prizadevanj smo se odločili, da kot ekološko ozaveščeno podjetje prevzamemo donatorstvo nad aktivnostmi Turistične zveze Slovenije v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna," je prejšnji teden v Cerkljah povedal direktor tega podjetja Mile Radivo-jevič. Osnovali so Unichemov ekološki sklad, v katerega se bo od vsakega prodanega izdelka stekalo po 20 tolarjev. Z zbranim denarjem bodo načrtno urejali zapuščene, zaraščene in opustele javne zelene površine. Unichemov tolar za urejeno, okolje, kakor so poimenovali sklad, bo šel zlasti za strokovno pomoč, sredstva za varstvo in prehrano rastlin ter prvo ureditev, pozneje pa bodo morali za vzdrževanje poskrbeti upravljavci javnih površin. V Cerkljah jc že sedaj zelo lepo, kljub temu pa so v občini veseli darila, ki so ga dobili kot najlepši med slovenskimi kraji z dva do pet tisoč prebivalci. Prejšnji teden sta pogodbo z direktorjem Unic-hema za ureditev parka pomemb- nih mož pri osnovni šoli v Cerkljah in okolice vodnjaka v središču kraja podpisala župan občine Franc Čebulj in predsednik Turističnega društva Cerklje Zvone Frjavšek. Ta teden pa bodo strokovnjaki prišli v Cerklje in v sodelovanju z enim od gorenjskih vrtnarskih podjetij začeli z urejanjem okolice. Podjetje, ki dona-torsko sodeluje tudi pri drugih dejavnostih Turistične zveze Slovenije pri urejanju in varstvu okolja, je svojo pobudo začelo uresničevati v domačem kraju, kjer prav tako ureja park pred šolo, pomagalo pa bo tudi pri ureditvi osrednjega dela botaničnega vrta v Ljubljani, ki se kljub navdušenemu delu zagnanih biologov in vrtnarjev že lep čas otepa s pomanjkanjem denarja. Cerklje pa so prvi nagrajeni kraj, ki je deležen njihove pomoči. Prihodnje leto bodo na enak način obdarovali kraj, ki bo na tekmovanju Moja dežela - lepa in gostoljubna, za najlepšega proglašen letos. Danica Zavrl Žlebir denj (OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas) so se letošnje leto namenili odkrivanju življenja in dela bratov kiparjev Zaje. Učenci OŠ Stražiš-če so predstavili Rokovnjače. Regijska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Mara Črnilec, Andrej Babic, Saša Jereb, Peter Militarov in Sonja Jerman, je zlato priznanje podelila Osnovnima šolama Naklo in Ivana Groharja ter izven konkurence še Gimnaziji Jesenice. Vsi se bodo udeležili Dnevi slovenske kuhinje na Koroškem Bled - Turizem Bled in blejska občina bosta v sodelovanju z gostiščem Mlino in avstrijskim hotelom Zollner pripravila dneve slovenske kuhinje. Dnevi bodo potekali pod sloganom Pozdravljen sosed, gostje gostišča Zollner pa bodo od 20. do 24. marca lahko okušali slovenske jedi. Hotel Zollner leži med Beljakom in Baškim jezerom, gostišče ima v družini Zollner že 200-letno tradicijo, pred štirimi leti pa je dobilo tudi priznanje za najboljše gostišče na Koroškem. Zanj sta značilna pogosto spreminjanje jedilnikov in predstavitev različnih jedi sosednjih dežel, slovensko kuhinjo pa bodo v četrtek v gostišču prvič predstavili. Slovenske jedi bosta pripravljala kuharska mojstra iz blejskega gostišča Mlino Gorazd Zupančič in Viktor Komlanc, ponudbo Bleda in blejskega turizma pa bo predstavila študentka Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem na Bledu Urška Stopar. Pobudo za predstavitev slovenske kulinarike in vin na avstrijskem Koroškem je dal blejski župan Jože Antonič, saj so avstrijski gostje pomembni enodnevni gostje Bleda, po predvidevanjih turističnih delavcev Bleda naj bi kratke počitnice tudi v prihodnje imele pomemben delež. Med lanskimi nočitvami na Bledu imajo avstrijski gostje 4 odstotke nočitev, kar je 8 odstotkov več kot leto prej. Za predstavitev slovenskih jedi v tujini pa bodo poskrbeli tudi v C rand Hotelu Toplice, saj jih bodo 2. aprila v dunajskem hotelu Bristol predstavili izbranim gostom. Renata Skrjanc Z Najboljšim sosedom neznano Kranj - Vsakemu kupcu, katerega račun je na blagajni kranjskega Mercatorjevega hiper-marketa znašal več kot dva tisoč tolarjev, so januarja in februarja podarili nagradno kartico, s katero se je zadnjo soboto v februarju lahko udeležil nagradnega žrebanja za izlet v neznano. Med tisoč dvesto karticami so izžrebali šestinštirideset dobitnikov nagrade. Na dan žena so se nagrajenci odpravili proti Primorski. Pridružila sta se jim tudi predstavnika Mercatorja Gorenjske, Lojze Arh, ki je bil idejni vodja in avtor izleta, ter Janez Strniša, predstavnik Mercator Centra Kranj. Nagrajenci so se najprej ustavili v vinski kleti Agroind Vipava. Sledila je Nova Gorica, kjer so si ogledali igralnico Perla, potem pa jih je pot vodila proti Kobjeglavi, kjer so se spoznali s tradicionalnim načinom sušenja pršuta. Po končanem ogledu in polnih želodčkih je pred odhodom na Gorenjsko sledila še zabava do poznih večernih ur. Piše Maja Poljanec Premagovanje ruskega mraza Ponedeljek, 3. 2. 2003 Sedaj sem se dodobra odpočila in nahranila. Zbudila sem se danes zjutraj ob normalni uri, spočita in polna načrtov, 'mam polno domačih nalog in pravzaprav bi morala kar dosti delati in ostati doma. Včasih grem v gledališče in to je Vse. Včeraj sem bila spet v teatru Satira, ^lorala bi biti na sporedu igra, ki jo je re-z,ral naš Čerkaski, a je eden od igralcev 'bolel in smo tako gledali predstavo Ljubezen v troje. Kar prisrčno je bilo, tako ^u se nasmeješ. AH mi lahko ati in mami napišeta kaj p "aši družini? Kar sram me je, ker sem v°čino imen pozabila, vidva pa jih tudi ne omenjata. Danes sem šla na sprehod na morje. Še vedno je zaledenelo in zdi kot da bi bili valovi v trenutku ujeti v led- Končno sem le poklicala Serjožo, da Se jutri čez dan odpravim k njemu. Pravi, hoče spet nazaj v Italijo. Seveda, tam (VI. del) je toplo! Sicer pa se čez nekaj ur slišimo. Upam, da mi bo tudi to pisanje uspelo jutri oddati. Torek, 4. 2. 2003 Točno tako se je zgodilo, kot sem predvidevala: danes sem končno obiskala Serjožo. Ko sem stopila v njegovo stanovanje, sem ugotovila, da sem ga prav pogrešala. Stanovanjce namreč in Serjožo. Moja prva dva tedna v Peterburgu. Ko je bilo še toplo in nisem skoraj nič razumela. Ko sem vedela še tako malo stvari o tem mestu, šoli in ljudeh... Serjoža se me je razveselil in mi takoj skuhal obvezni čaj, potem pa, ponavljam, tako kot sem predvidevala: "Aha, to lahko zvečer delava... bom poklical prijateljico, jo greva lahko na daeo obiskat... danes /večer je Fellinijev film, jutri na kulturnem programu oddaja o Michelangelu. Pa je že hitel klical v Marinski svojo "znakomo", kdaj so predstave. Povsod ima svoje znakome... Šerjoženka je pač tak človek, da sc te polasti in ti skuša takoj vse sprogramirati. Če mu povem, da imam do nedelje še počitnice, pomeni, da sem do nedelje "frej" in lahko postopam naokoli z. njim. Aha, za prebrati imaš Lfrasa? Ni problema, imam knjigo, ti bom pomagal, a veš, jaz. sem ga poznal in sem hodil v gledališče na njegove vaje. In potem začne na dolgo in široko opisovati pripetljaje iz gledališkega Življenja. Pozna pa ogromno dobrih igralcev in priznanih umetnikov in predvsem ogromno ve... No, po vseh planih sem po obedu ob sedmih zvečer Zaledenelo morje in pogled na temni finski zaliv. Dnevi so kratki in sonca skoraj ni. pobegnila. Hotela sem namreč še ujeti rusko parilko (savno), pa se je kasneje izkazalo, da je moški dan. Ženske lahko pridemo le ob sredah, petkih in nedeljah. S Serjožo pa sem se zmenila, da bova šla jutri popoldan v Ruski muzej in Filharmonijo. Kar je super. Sama se v Ruskem muzeju nikakor ne bi znašla in tako bom imela ob sebi vodiča, ki mi bo znal kaj povedati. Ko sem prišla domov, sem ugotovila, da se je zgodil velik dogodek za naše nadstropje: odprli so naša dva tuša. Seveda sem takoj pohitela k njunim novim vratom in pokukala. Verjetno vse sije od novega, strop, ki seje luščil, so najverjetneje prebarvali, pomili ploščice, zamenjali cevi. Nak! Tuš je bil po treh, štirih mesecih natanko tak, kot je bil prej. Žalostno viseča cev brez nastavka za tuš, odkrušeni, plesnivi stropi, še umazanije niso počistili. In zakaj za vraga so ga sploh zaklenili? In zakaj sem sploh pričakovala, da bodo za silo renovirali? Morala bi vedeti... Sreda, 5. 2. 2003 Končala sem. Prebrala sem prvo povest v ruščini. Na kar sem neskončno ponosna. Si predstavljate: na uro sem prebrala 15 strani, kar je jako malo. Vseh skupaj pa je bilo 112. Boris Vasiljev: "A zori zdies tihie..." Zgodba o ženski četi med vojno, kako pet deklet komandant povede na zasedo, da bi zajele dva Nemca. A izkaže se, da je Nemcev mnogo več, kot so pričakovali. Šestnajst Nemcev proti petim neizkušenim in prestrašenim dekletom in zaskrbljenemu komandantu. Čudovito napisana knjiga. Po njej je bil posnet film in postavljene so bile predstave. Če pa jo bereš tako počasi kot jaz, jo doživljaš še petkrat bolj. Konca pa ne povem. Kar sami si preberite...). In sedaj se bom lotila naslednje: Anato-li Efras: "Repeticija - ljubov Maja". Ta ima 319 strani. In meni je ostalo le še nekaj dni do konca počitnic. Pa še Etika Stanislavskega me čaka in nekaj spisov za napisati... Potrebovala bi še kak teden... Sicer mi bo pa uspelo. Prej ko slej. Včeraj sem bila s Serjožo v Ruskem muzeju. In spet mi je vlival v glavo toliko podatkov, da mi je ostalo le nekaj imen, pa še ta se valjajo v dvomih po moji glavi. Predavanje seje začelo že, ko sva sedla v avto. Srečala sva se v knjigarni starih knjig (O, če bi le znala rusko! O, če bi le imela denar! Kake knjige!). (Se nadaljuje) GORENJSKI GLAS • 20. STRAN REKREACIJA / alenka.brun@g-glas.si.. Torek, 1.8. marca 2003 Veš, palčki so nam nagajali! Če bi preživela nekaj dni s tržiškimi otroki na njihovem zimovanju na Tromeji, bi spet začela verjeti v pravljična bitja. Tromeja - Malokdo ve, kje leži kraj Dovje. Redkim se svita, kje so Rateče. Ko omeniš Kranjsko Goro, potem se usta ljudi razlezejo v širok nasmeh. "Aha," se glasi njihov odgovor. Najprej moraš omeniti Kranjsko Goro, da sploh vedo, o čem boš pripovedoval, da si v glavi znajo ustvariti vsaj približno geografsko sliko. Nato šele lahko izrečeš ime Tromeja. Ljudje sklepajo, da je to ime kraja, kjer se stikajo tri meje. Tu pa potem ostanem brez. besed. Razložim lahko le tisto, kar vem sama, kar poznam iz. pripovedovanj. Pripelješ se do Rateč, se pelješ skozi kraj in zaviješ desno navkreber. Asfaltirana cesta se zaključi, sledi makadamska, ki se vzpenja, mimo vikendov in pelje vse više. Tina me je že začela sumljivo gledati. Postajala je nemirna: "Si prepričana, da sva na pravi poti?" Najprej sva "srečali" golo drevo, ovešeno z. rdečimi okrasnimi jabolki. Ni bila božična jelka. Pogledala sem dvakrat. Bilo je navadno golo drevo z golimi vejami, ki je stalo pred manjšim lesenim vikendom. Za trenutek sem pomislila, da sem postala del pravljice o Janku in Metki, ko najdeta sladkarije povsod okoli čarovniči-ne hiše. Pokrajina se spremeni, znajdeš se v drugem svetu. Cesta sc strmo vzpenja, vzporedno z. njo poteka državna meja. Razgled v dolino sicer rahlo zakriva gozd, zato pa je pogled na okoliške hribe toliko bolj veličasten. "Alenka, a si res misliš, da sva na pravi poti? Ne bi namreč rada doživela kakšno preverjanje potnih listov, ker bi se slučajno znašli na avstrijski strani," me je Tina kar nekajkrat vprašala in se kislo nasmihala. Srečali sva nekaj fran- cosko in hrvaško govorečih po-hodnikov in po daljšem času vožnje navkreber končno zagledali smerokaz Tromeja. Iskali sva pravzaprav Dom na Tromeji, kjer so minuli teden od ponedeljka do petka zimovali vrtčevski otroci tr-žiške občine. Otrokom ni bilo dolgčas Otroke sva s Tino obiskali v četrtek popoldne. Zmotili sva jih pri sankanju. Na krpi snega seje gnetla kopica pisanih malčkov, zadovoljnih obrazov in radovednih oči. Ni bilo slišati toliko otroškega vreščanja, kot le zadovoljen smeh. Aleš, Rebeka in Tajda so nama razložili, da jim na zimovanju ni prav nič dolgčas in da komaj čakajo na večerno zabavo v pižamah. Luka je dodal, da bo oblekel pižamo, ki jo je dobil za Miklavža. Aleš je nekaj časa ogledoval rokavice na svojih rokah, potem pa nama zelo resno razložili, da so sicer malce mokre, vendar ga to ne moti, ker jih bodo zvečer dali na toplo in se bodo do jutra že posušile. Tajda je pravkar dopolnila šest let in bila slavljenka tistega dne. Petletni otroci starše lahko pogrešajo že po nekaj urah. Tržiški * šest in sedem letniki se na zimovanju na Tromeji niso prav nič dolgočasili. Za njih so skrbele Na zimovanju tržiškim vrtčevskim otrokom ni bilo dolgčas. Kranjski upravni organi srebrni Ekipa Kranja je na 38. zimskih športnih igrah delavcev upravnih organov Gorenjske pred časom na Veliki planini osvojila dobro drugo mesto. Na igrah se je ekipa Kranja pomerila z ekipo Kamnika, Radovljice, Domžal, Tržiča, Škofje Loke in Jesenic. Na sliki udeleženci športnih iger. A.B. OŠ KOROŠKA BELA Svet OŠ Koroška Bela Cesta talcev 2, 4270 JESENICE razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. členom in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 12/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidat/-ka mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/izbrana kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministrstva k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom pošljite najpozneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet Osnovne šole Koroška Bela, Cesta talcev 2, 4270 Jesenice, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA/RAVNATELJICE. Kandidati/kandidatke bodo prejeli pisno obvestilo o izboru v zakonitem roku. vzgojiteljice Anka, Petra in Majda. Da pet dni enaindvajset otrok preživi z nasmejanimi obrazi, verjetno ni lahko delo. Vsak dan se mora nekaj dogajati, vsak naslednji dan mora biti drugačen od včerajšnjega. Dom na Tromeji se nahaja na nadmorski višini nad tisoč metri. Krpa snega se še najde, drugače pa je narava že "zakorakala" v pomladno stanje. Kar je še ostalo snega, so ga otroci s pridom izkoristili za sankanje in smučanje. Čeprav jim "Štanfanje" ni bilo všeč, je bila to edina pritožba na zimovanju. Privoščili so si tudi izlet v Planico, kamor so se od Rateč odpravili peš. Pogled na skakalnice jih je osupnil, a ne toliko kot čarobnost okolja Tromeje. Dnevno so si privoščili tudi krajše sprehode ter opazovali naravo. Spoznali so se tudi z. meteorološko postajo. Okolica Doma, kjer so bili nastanjeni, spominja na pravljično deželo. Kadar stojiš na jasi in je popolna tišina, lahko slišiš šum vilinskega plašča. Ljudje pravijo, da obstaja veliko zgodb, ki pričajo o pravljičnosti Tromeje. Brez palčkov ne gre Vzgojiteljica Majda je bila na taboru oziroma zimovanju že lani in pravi, da pri delu z otroki zelo uživa. Sicer je naporno, vendar njihovi veseli obrazi in smeh povedo vse. Otroci so naju s Tino najprej gledali le od daleč, potem pa so počasi prišli bliže. Luka se je opogumil in nama povedal največjo novico tedna: "Ko smo šli na večerni sprehod, sem videl palčka." Izkazalo seje, da ni bil edi- ni. Vsevprek so otroci pripovedovali, kako so jim palčki nagajali že na popoldanskem sprehodu, saj so za njimi metali drobceno kame- nje. Luka je še povedal, da je bil palček oblečen v cunjice z belimi pikami, na glavi pa je imel črno kapico. Ob tolikšnem navdušenem pripovedovanju sem pogledala vzgojiteljico: "Če človek toliko časa preživi z. njimi, verjetno tudi sam začne verjeti v pravljice?" Majda se je nasmehnila in prikimala: "Verjemite, da res." Otroška domišljija je brez meja. Okolica Tromeje je miselno delovanje otroških možganov le še spodbudila. V petih dneh jim je bilo vreme precej naklonjeno, najbolj so občutili pomanjkanje snega, a so se očitno zelo dobro zabavali, saj v vsem času niso prižgali televizorja. Sc sploh niso spomnili nanj. Igre, kvizi, pogovori in razne druge dejavnosti so otroke odvrnile od risank in otroških oddaj. Vrnili so se v čas pravljic, se spogledovali s palčki in poslušali pesem vilinskega gorskega potoka. Med sankanjem, smučanjem in sprehodi so razmišljali o pravljičnih bitjih, na katere smo odrasli že pozabili. Alenka Brun, foto: Tina Doki Kam v naslednjih dneh? Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditve nas o njih obvestite: faks: 04/ 201 42 13, telefon: 04/ 201 42 00, e-pošta - alenka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj. 28. zimski pohod na Po reze n Planinsko društvo Cerkno organizira osemindvajseti zimski pohod na Porcz.en. Pohod bo v nedeljo, 23. marca. Organizatorju se pridružujejo nekdanji borci NOB, ki so bili udeleženi v boju na Po-reznu 24. in 25. marca 1945. Pohod bo v vsakem vremenu. Ob 11. uri bo na vrhu Pore/na spominska slovesnost - polaganje venca in prižig žare v spomin na padle na Po-reznu in okolici. Organizator opozarja vse udeležence pohoda, daje dostop do vrha dovoljen le po poteh, ki bodo označene in zavarovane. Hoja po drugih poteh je zaradi zimskih razmer nevarna in prepovedana. Udeleženci naj se oblečejo in obujejo vremenu primerno ter poskrbijo za hrano, za topel čaj pa bo poskrbel organizator. Košarka Klub radovljiških študentov že tretje leto zapored organizira zim- sko košarkarsko ligo K RS, ki poteka od 1. februarja do konca meseca aprila. Tekme so vsako soboto od 14. do 19. ure v telovadnici Srednje ekonomsko - turistične šole v Radovljici. Vabijo vse ljubitelje košarke, da se jim pridružijo in uživajo v dobri košarki. 12 ur Kališča se hitro bliža Kljub ljubiteljev Kališča (Kljuka) organizira v soboto, 5. aprila 2003, že četrti preizkus vzdržljivosti 12 ur Kališča. Dosedanji zmagovalci trdijo, da je preizkus primeren tako za vrhunske gorske tekače, kot tudi za ljubitelje gora. Start prireditve bo v soboto, 5. aprila 2003, ob 6.00 uri nad vasjo Mače pri Preddvoru, pri potoku (začetek peš poti na Kališče). V primeru izredno slabega vremena bo preizkus 12. aprila 2003. Cilj bo pri koči na Kališču. Udeležencem preizkusa štejejo samo vzponi doseženi med 6.00 in 18.00 uro. Prihod na cilj po 18.00 uri ne šteje. Ob izenačenem številu vzponov šteje boljši skupni, čas. Višinska razlika znaša okoli 830 metrov. Pohodnikom so dovoljene le palice. Tekmuje se v naslednjih kategorijah: moški do 35 let, moški od 35 do 50 let, moški nad 50 let, ženske do 40 let, ženske nad 40 let in ekipno (4 tekmovalci, štejejo najboljši trije). Za opremo, ki jo bodo tekmovalci oddali na startu, bo organi- zator organiziral prevoz na cilj. Prav tako bo poskrbljeno za okrepčevalnice na startu in cilju. Udeleženci dobijo na startu kartončke, ki jih potem potrjujejo z žigi. Na cilju ga oddajo in tam dobijo novega, ki ga potem spet potrdijo na startu ter na kontrolni točki (pri drugi klopci). Pot izbira udeleženec sam, vendar mora mimo kontrolnih točk (start, druga klopca, cilj). To velja za vzpon, spust je dovoljen po uho-jenih poteh. Nagrade pa so naslednje: prvi trije v kategoriji dobijo pokale in praktične nagrade, med ostale se žrebajo praktične nagrade. Medalje dobijo najhitrejši trije moški in ženske /v dveh vzponih (start ob 6.00), ekipe do 3. mesta in najboljša moška in ženska v celotni razvrstitvi dobijo pokale. Za priznanje rezultata (in za žrebanje nagrad) jc potrebno na cilj priti vsaj dvakrat. Startnimi do 31. 3. 2003 znaša za člane društva Kljuka 1200 in za ostale 1500 tolarjev, po 1. 4. 2003 pa za vse 2000 tolarjev. V štartni-no je všteta tudi spominska majica in okrepčila. Udeleženci pohoda tekmujejo na lastno odgovornost. Prijavite se lahko po internetu (http://www.ka-lisce.com), v domu na Kališču, v fitness centru Power fit v Prebače-vem, v avto centru Boltez v Kranju ali na telefonski številki 04/ 232 63 46 in 041 691 249, ter izjemoma na dan preizkusa do 6.00 ure. Po starem za pokal Sinkel S srečanjem starosvetnega smučanja so se v Kamniku začele prireditve ob občinskem prazniku. Kamnik - Srečanje starosvetnega smučanja in prikaz, smučanja po starem za pokal Šinkel, ki gaje minulo nedeljo organizirala Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, bo poslej tradicionalna prireditev v občini Kamnik in uvod v praznovanje občinskega praznika. Nekaj manj kot sto posameznikov in skupin seje v nedeljo dopoldne zbralo na Glavnem trgu v Kamniku in se predstavilo z opremo, ki je včasih med tistimi, ki si takšnega razvedrilnega športa niso mogli privoščiti, vzbujala zavist. Že prvo tovrstno srečanje pred tremi leti je privabilo v Kamnik številne smučarje iz vse Slovenije. Dve zadnji zimi, ko na Veliki planini tekmovanja niso mogli pripraviti zaradi pomanjkanja snega, sta takrat napovedano vsakoletno srečanje odložili na letos, vendar zanimanje za srečanje zato letos ni bilo nič manjše. Žene in dekleta v dolgih krilih, možje in fantje pa v klobukih so Glavni trg v Kamniku minulo nedeljo postavili za stoletje in več v pretekli čas. Kamniški župan Anton Tone Smolnikar se jim je na trgu zahvalil za obuditev spomina in za takšen uvod v letošnje praznovanje občinskega praznika, ki ga v občini praznujejo 29. marca v spomin na rojstni dan generala Rudolfa Maistra Vojanova. Po zboru in predstavitvi na Glavnem trgu v Kamniku so se smučarji in ekipe podali na Veliko planino, kjer jc bil drugi del srečanja s predstavitvenimi vožnjami. "Ni pomemben čas na tekmovanju. Hitrost je pravzaprav še najmanj pomembna," je razlagal vodja srečanja Bojan Rode. "Na srečanju starosvetnega smučanja in smučanja po starem za pokal Šinkel so pomembni predvsem oprema, tehnika vožnje, umetniški vtis in čisto nazadnje tudi čas. Naš pozdrav pa je Smuk." Po končani prireditvi so najboljšim podelili pokale in priznanja. Na drugem srečanju starosvetnega smučanja se je zbralo blizu sto udeležencev iz vse Slovenije. Dobili so jih - deklice do 10 let: Meta Katarina Tavčar, Rovtarji; fantje od 10 do 18 let: Nejc Vidmar, Gora; gozdarji: Marjan Ur-biha, Rovtarji; lovci: Marjan Schnabel, Kamniške Grče; žen- ske: Barbara Trost, Batageli, moški: Borut Batagcl, Batageli. Prve tri najboljše skupine pa so bile: Batageli (Primorska), Rovtarji (Škofja Loka) in Kamniške Grče (Kamnik). Andrej Žalar Torek, 18. marca 2003 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Kia Sorento 2.5 CRDi EX Comfort Različni okusi na skupnem krožniku Azijski avtomobilski tigri zadnje čase spet renčijo glasneje. Strateški načrti za osvojitev kupcev na stari celini so velikopotezni in če se bodo uresničili, se z Daljnega vzhoda obeta prava avtomobilska invazija. Sicer pa so jo nekateri že začeli; južnokorejska Kia na primer s športnim terencem sorento, ki je povsem nekaj drugega kot izdelki, ki so prihajali od tam še pred nekaj leti. Sorento je v vseh pogledih sodoben avtomobil in ne skriva ambicij, da se želi kosati s prestižnimi predstavniki svojega razreda, kajpada predvsem z evropskimi. Po drugi strani s svojo podobo in lastnostmi žvižga tudi za kupci z ameriške strani Atlantika, kjer ima Kia kar nekaj uspešnih mode- antena, ki je na vrhu sprednjega desnega blatnika med vožnjo po brezpotjih bolj v napoto kot korist in tudi estetsko prav nič ne pristaja duši tega avtomobila. Notranjost: Zunanjost obeta prostorno potniško kabino, ki pa je vseeno manj razkošna od pričakovanj. Tako kot v vsakega Tudi na zadnjem delu ta rekreacijski terenec ponosno razkazuje mišice in se s tem hoče uvrstiti med prestižne predstavnike svojega razreda. lov. Skratka, poševnooki možje imajo v žepu adut, ki naj bi bil vsesplošno sprejemljiv in zanimiv tudi zaradi razmerja med ceno in vrednostjo. Zunanjost: navzven je sorento videti kot zelo resen terenec z napihnjenimi pločevinastimi deli in s spodnijmi plastičnimi obrobami, ki so v motno sivi barvi. To še dodatno poudarja močan karakter tega športno rekreacijskega terenea, ki se nasajen na velika in široka kolesa rad spogleduje z večjimi tekmeci, sodeč po merah pa ga je v hlačah precej manj, kot obeta prvi ali drugi pogled. Obliki je skoraj težko kaj očitati, čeprav so posamezni deli takšni, da ne spominjajo na noben Kiin dosedanji model. Sorento ima torej povsem nov obraz in morda ne bi bilo slabo, če bi se ga v oblikovalskem oddelku te juž-nokorejske tovarne tudi držali. Med zamere se lahko prišteje le električna teleskopska radijska vsaj približno čistokrvnega terenea se je tudi v sorentovo notranjost potrebno nekoliko vzpeti, pri tem pa se mimogrede umažejo hlačnice. Sedenje je korektno predvsem na voznikovem in sopo-tnikovem sedežu, medtem ko na zadnji klopi sorazmerno hitro začne primanjkovati vzdolžnih centimetrov. Tudi prtljažni prostor je kljub možnosti ločenega odpiranja samo steklenega dela ali celih prtljažnih vrat videti preskromno odmerjen za natovarjanje vsega, kar bi si želeli uporabniki. Voznikovo delovno mesto je urejeno, preglednost nad vsemi stikali in merilniki je povsem solidna, potrebna pa je tudi pohvala, ker nikjer ni videti sledov nekoč skoraj pregovorne daljnovzhodne puš-čobnosti. Povsem brez. nerodnosti vseeno ni šlo: obloge z vzorcem lesa imajo kar preveč plastičen videz in tudi plastika na nekaterih delih armaturne plošče bi bila lahko za odtenek bolj kakovostna. TEHNIČNI PODATKI vozilo: ........................terensko, 5 vrat, 5 sedežev mere: .....................,'d. 4,567, š. 1,880, v. 1,730 m medosna razdalja: .............................2,710 m prostornina prtljažnika: .........................965/1750 teža praznega vozila: ...........................2055 kg dovoljena skupna teža: ..........................2600 kg motor: ............................štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: ............................2497 cem moč: .....................103 kW/140 KM pri 3800 v/min navor: ...........................320 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost:...............................170 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: ......................14,6 s poraba EU norm.: ..................7,5/10,5/8,6 1/100 km maloprodajna cena: .......................6.534.990 SIT zastopnik: .............................KMAG, Ljubljana ri atraktivna zunanjost, motorne zmogljivosti, urejeno voznikovo U delovno mesto, serijska oprema ■ nenatančni gibi prestavne ročice, premehak volanski mehanizem, H cenena okrasna plastika V prid vsestranski uporabnosti: ločeno odpiranje steklenega dela prtljažnih vrat. *■*■*/* A Notranjost: Zunanjost obeta prostorno potniško kabino, ki pa je vseeno manj razkošna od pričakovanj. Tako kot v vsakega vsaj približno čistokrvnega terenea, se je tudi v sorentovo notranjost potrebno nekoliko vzpeti, pri tem pa se mimogrede umažejo hlačnice. Sedenje je korektno predvsem na voznikovem in sopo-tnikovem sedežu, medlem, ko na zadnji klopi sorazmerno hitro začne primanjkovati vzdolžnih cen- Sorento privablja poglede s privlačno zunanjostjo, ki je krojena tako, da naj bi hkrati ustrezala okusom na evropski in ameriški strani Atlantika. delih armaturne plošče bi bila lahko za odtenek bolj kakovostna. ****/* Motor: Sodoben štirivaljni turbodizelski motor je v tem avtomobilu verjetno najboljša kombinacija. Pogonski stroj je pri svojem delu skoraj presenetljivo kultiviran, le pri priganjanju v viš- porabo goriva, ki zelo hitro preseže povprečje 10 litrov na 100 kilometrov. ★ ★*/*>" Vozne lastnosti: konstruktorji so v sorentu očitno hoteli združiti vsega po malo. Na odprtih cestah se odzivanje podvozja na cestne grbine zdi preveč grobo, da bi avtomobilu lahko pripisali povsem limuzinske lasi nosti in tudi volanski servoojače-valnik deluje premočno, zato se vozniku ves čas zdi, da je volan premehak. Vožnja po brezpotjih je v okvirih pričakovanj; štirikolesni pogon se vključuje po potrebi samodejno, kadar so napori večji, pomaga še reduktor motorne moči. Kljub temu se s soren-tom ne kaže spuščati v večje terenske avanture, še zlasti, če so kolesa brez ustrezne obutve. TEHNIKA ****m Končna ocena: Sorento je za Kio očitno zadetek v bližino črne pike na tarči. Mnogi so vzhičeni nad mišičasto zunanjostjo, drugi nad tem, da se jim avtomobil prikazuje kot imeniten predstavnik luksuznega terenske ga razreda. Do tja gotovo manjka še nekaj korakov, ta primanjkljaj pa kot ponavadi na Daljnem vzhodu kompenzirajo z. nekoliko nižjo ceno. Matjaž (»regorič Legenda: *****odlično A dobro * * * t~ m povprečno * * <čr &-ftzadovo Ij ivo ★ft-črft-frslabo / vmesna ocena Urejenost voznikovega delovnega mesta in obilno založenost z opremo nekoliko osenči žalosten videz okrasne plastike z vzorcem lesa. KIA SORENTO in bližnji tekmeci Model HYUNDAI SANTA FE 2.0 CRDi NISSAN X-TRAIL 2.2 Tdi TOYOTA RAV4 2.0 D-4D maloprodajna cena 5.439.000 SIT 6.490.000 SIT 6.594.000 SIT timetrov. Tudi prtljažni prostor, je kljub možnosti ločenega odpiranja samo steklenega dela ali celih prtljažnih vrat, videti preskromno odmerjen za natovarjanje vsega, kar bi si želeli uporabniki. Voznikovo delovno mesto je urejeno, preglednost nad vsemi stikali in merilniki je povsem solidna, potrebna pa je tudi pohvala, ker nikjer ni videti sledov nekoč skoraj pregovorne daljnovzhodne puš-čobnosti. Povsem brez nerodnosti vseeno ni šlo: obloge z vzorcem lesa imajo kar preveč plastičen videz in tudi plastika na nekaterih jo hitrost se njegov hrup povečuje do stopnje, ko v kabini ni več mogoč povsem sproščen pogovor med potniki. Prožnost in s tem lahkotna vožnja nista pod vprašajem, manj zabaven pa je peststo penjski ročni menjalnik, ki ima pretrde in premalo natančne gibe prestavne ročice. S 140 konjskimi močmi in z visokim navorom pri nizkih vrtljajih je ta motor zlahka kos vsem, tudi malce zahtevnejšim nalogam na cesti in na brezpotjih, ni pa posebej prizanesljiv s Z magnetnim poljem do prihranka goriva V želji po varčevanju z gorivom veliko voznikov pomisli dvakrat, preden pohodi pedal za plin do dna in čaka, da se merilnik vrtljajev povzpne v zgornji del dovoljenega polja in da motor vsaj malo bolj zarohni in prikrade spomine po kakih sanjskih športnikih. A je cena za te spomine tudi dokaj visoka, saj si lahko predstavljamo občutek, da se v posodi za gorivo pojavi ogromen vrtinec, ki kar golta drago gorivo. Zadošča že. da ima voznik malo bolj nežno nogo, a so potem tudi pospeški in glasovi motorja nekoliko 'nežnejši'. Lahko pa pomaga tudi prihranjevalnik goriva, ki ga pritrdimo na cev za dovod goriva v motor. Doslej sla se najbolj uveljavili dve vrsti: prvi se imenuje ceoturbo nemškega proizvajalca, drugi pa econolec ameriškega proizvajalca. Za namestitev ecoturba moramo dovodno cev goriva nekje prekiniti in vmes namestiti prihranjevalnik. Ta montaža je v nasprotju z. montažo econpteca dosti bolj nadležna, saj se econotec le pripne na cev. Oba prihranjevalnika vsebujeta posebne magnete, ki mimo tekočega goriva polja molekul razširita in s tem pomagata k boljšemu zgorevanju. Oba tipa sta bila preizkušena na vozilu jeep wrangler z 2,5-litrskim motorjem. Po prevoženih 1000 km / vsakim, je bil prihranek pri ecoturbu dva litra, pri econotecu pa tri litre. Torej rezultat je, čeprav je tudi odvisen od tipa vozila oziroma od porabe goriva; torej večja poraba, večji prihranek. In kakšne so cene? Za bolje ocenjenega econoteca bo potrebno odšteti 200 evrov, za ecoturba pa dobrih 230 evrov. Jure Jelovčan Evropski avtomobilski trgi Boleč januarski padec Čeprav je večina avtomobilskih proizvajalcev predvidevala, da lanski 4-odstotni padec prodaje na evropskih trgih pomeni doseženo dno, so v letošnjem januarju skoraj vsi doživeli hladen tuš. V zahodnoevropskih državah so januarja skupaj prodali 1.189.538 Novih avtomobilov, medtem ko je hil lanski prvi mesec z 1.249.767 histveno boljši. V petnajsterici evropske skupnosti je samo pet držav v letošnjem januarju v Primerjavi z lanskim zabeležilo Pozitivno rast, deseterica pa ima Pred številkami zapisan minus. Padec primerjalno dosega kar 7 Odstotkov (6,8 odstotka v Evrops- ki uniji), kar pa je lahko že razlog za zaskrbljenost. Nedvomno je poleg slabših gospodarskih razmer k manjšemu zanimanju za nakup novih avtomobilov prispevala tudi iraška kriza in grožnje z vojno, ki je očitno samo še vprašanje časa. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, kakšen bo vpliv na avtomobilsko industrijo in prodajo v naslednjih mesecih. Ob tovrstnih kriznih pojavih se običajno ne obeta nič dobrega; psihološki dejavnik vojne že sam po sebi ni naklonjen nakupu štirikolesne pločevine, veliko težo pa ima tudi verjetna podražitev nafte. Nenazadnje posel z avtomobili dodatno otežujejo še višje cene njihovih prevozov, kajti vojaški strategi so ugotovili, da so velike tovorne ladje, ki sprejmejo na krov po nekaj tisoč avtomobilov, nadvse prikladne tudi za prevoz tankov in oklepnikov. M.G., vir ACKA (www.acea.be) Rabljena vozila Na našem pokritem centru na I.aborah v Kranju vas čaka največja i/liira rabljenih vozil vseli znamk in letnikov (več kot HO vozil). Znamka in tip Volvo V70 2,0 k,sv,cz,es,4xair Renault Thalia 1,4 16v k,cz,es,2xair,sc,abs Fiat Marea 1,8 k,abs,2xair,el.pal GALERIJA Glasbeni program: Sobota, 22. marca - glasbeni večer z "ZUPANI" ob 19. uri Torek, 25. marca - snemanje oddaje "POD ZIDANO MARELO" ob 20. uri Sobota, 29. marca - glasbeni večer z "ZAMEJSKIM KVINTETOM" ob 19. uri Informacije in rezervacije pri Marjani Ostojič na št. 04/530-70-30 od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure Svet zavoda Osnove šole Matija Čopa Kranj, Tuga Vidmarja 1, 4000 Kranj razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI - A (Ur. I. RS, št. 64/01). Kandidat mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske ali druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela zavoda za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA Osnove šole MATIJE ČOPA KRANJ, Tuga Vidmarja 1, 4000 Kranj z oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitnem roku. GLASOV IZLET 29. marca v LENTI na Madžarskem Pomlad je že skoraj tu, zato si bo marsikdo omislil kak novi del spomladanske garderobe. Na Madžarskem so cene takih izdelkov ugodne, a da se kupiti še marsikaj drugega. Zato se bomo Glasovci v soboto, 29. marca, odpravili na Madžarsko. Dopoldanske ure bomo namenili ugodnim nakupom (suhe mesnine, garderobe in drugih izdelkov). Ob zaprtju sejma se bomo napotili v Terme Lendava in tam preživeli prijetno popoldne v njihovi termalni vodi. Zaključili bomo z večerjo ter se počasi napotili na Gorenjsko. Cena |e Izleta je 5.600 SIT. Ker je pot dolga, bomo štartali v zgodnjih jutranjih urah. ^7i Napovedujemo: Napovedujemo v izlet, v soboto, 5. aprila, v IstrskfMerme ter ogled Huma - najmanjšega mesta na svetu. Vaše klice pričakujemo po tel.: 04/ 201 42 47, 04/ 201 42 49, 041/ 626 154. nj' O O- Cfl. 03 Cfl o ? 03 55' < 3 o Çfl 5- o s 3 tt a. 3. o) o; "55 < - o _. 5' 0) a < 3

w iS ip Cfl 03 q. o B. - * 3 B" O 3 < O' ""• 03 »O 9L o N o CT 03 — .. < CO CD 2? o cp 3. o (D ° 2. cd Z °- 3" ^ 3' tj 3 5? c/3< S O g;£ _ 3 3,« (p tj cp o c«5 £ < S» < o 3 z £2 S n<-o 32 =iO H, $ q) o Sir o tO, m'ò O o O » wj» oi o> CD n S a. < O CD " J S CD < S? °° cd rog • Sar, ° 5S n S9 cr os cd n, 5' ro o çp čo M 3 o o o 3 & cd S- 03 tj 9 2 co ■ _l Z cn-o Cd CD 2. o co ' -üb n CD ali? Q: S co 3 2. 5 (D 0! \ šeg x tj o Mi 25«, fs co qj ro "o o o o o. o ju ~co d — n tj O £ Ç3 ■— o tj čd co 3. c/3- CP ro 2 o-o N) O O » cr < o 5' 2 ju cr Si 03 t| O co- N) CO ÇO ro o os -a I S 2 P o co co 00 n- I? CD ü1 o 2» 3 M S & ikri« S -5' 2. a ÏÏÏÍ a. čl 2 g. s s o -g c/> n< ' ' C 5) T »i ji. CD ro"9 8 S co ^ ; i 0 O Q_ — Q. Cfl 01 O "0 3 N' N - a 2 d 3 9:^ 3 9 2 ^ _ g, g ^ ço -pri =; to !u 3. g. 3" CD S « •■ §: -j 03 03 j" 3 Çfl CD O' 03 CD o cJ^.8 8. Q. 9 o* — 2 s I 0 n 3 N' 9- o. os 3' * .9. » 03 3 5-3 o 5 Q co t3 - 0) i N 3" o y g B. ós o g. o- 3 03 c < .2.(2 y 03 (33 03 3 3 - - 03 O - CD o q3' S o c«' a e - ■ S < co £-5. Is 3. 03 3" Çfl. 9-2. C 3 c0> •=: CD "D si iI 03 TT ar & g C c 3 3 o' tj o Si O« 3 (d * n'c N 03 19 "2 0 8 o 9 03 ^CQ O g n-cu J* s < 03 CD < a 2, S" "9 < 9 S, 3 F co B Çi .. lili o. § S 03 3 < o = "d o n' 3 cr r= g ? n' co ro' ^ Q- 9, ■ TT 3j N o < 3 0 3 cr ^. ÍS 03 jI - s i & 5 2 03 S * S. S-cn n-= 2T 3 ^ <' 9 &. 3- |: 3 < 3»« s- 03 ,p2 8" 1 s CD CD CO CD CD 3 o 5 03 S 9" « ^ CD 03 •=: O O < 3-CQ 1= fs. s:2 1 g 0< g. 2. < llfl ■o čo 2 o 3 w co n- 9 N S rr co 03 Rj 5* 3 "D § 03 03 j*« 3 CD 8 Í o 2 I n 3 cr co < 5! ? 5" S* g 2. Cfl' 0) 0 S 3 » • • N g 2 Cfl' CD s a -o 2 0 o o. co çu cp - 3 .3. ta Cfl O' ^ < ^ - o =: 55 0 3 3 3 CO 3 o, Čfl' — 03 -, % 9, 0,03 I s .3 f Ii '?B O' S- T3 Cfl CD 03. o O gtfjf I 5* Hm 03 ro S ^ à cd' o o. „ < ro g ÏT 03' O 03 < CO 3 3-i a o 03 S s I 3 ^ < O O T3 e o o. ||i 03 a jr 3 ^ "d 0 ro O ^03 -. co B CD B 03 -o cd cn o 3 3 3 o o. 3 - 1 CD S OJ £ Q. ISoVof S 3 3 O- c 3 M g čd S cd o o Çfl -3 ' S a-- 2. ü y o O "m' Çü_ o t3 g_ CO 3 03 03 O. 3 n- 9 ^ o ft cd 03 c3' Ji < g 3 CD Čr ig 3 2 B < o & 7 5 g-2. a 2. os ° S 3 < a o "d 9 čo' 3 --• o CD 3 03' O -T cr c:: 3, 0» C =T _ CD 03 „ 6 g-o. g 6 6 i: 3 CD Cfl 03 Zf o ■ 73 13 ■ 2 03' O < 0< 3 1 9- 5 & 2" cd 0 3 - 2" ?r ÇD P 3 3 £ K 9 n' o. g 3__ ç0 3 3 o S" 2" O < N f 03 CD g- 17 $! 2-S 9. 03 Cfll B -o cd o S" 3" a O 3 g-?r cd" ro' — 03 Q3 *S"f * 3 o 2. ^. 3 CD CD Q.tj CD 3 10 " a« oo»s o< o ~ "o o 5 S S o. a iS. > 5' c °> < m n. S. m z S" 3 w SilS o cü ta 3 03 o 2 o 171 2 ni (d _ * z o 03 cr 5 o N I S. F 2S tj o cr a o co. = 5'tj n. m o o £ S f ro o -1 Sni ro o cp cr 2. 8. q> f - o (p 7 9- * 2. 2! S cd o * cr _ 9- 3 03 p 0) 2. s =:• o) < o o K c cd o i- o. oo 2' zo > n tj > od m 1— 2S o H H > o n ^ oo o c > c/5 0 £ II > < z _ m 1 0 "I "I c/j < tf) < O ? rn z < 33 g 3j > H n < 32 z 32 S co > co q )> : co h o rti ti "i I g ž m — tj n'33 Š8 ^5 1- 2 m o 3| co o o N' O- o 3 8 c3 Q. =i 03 3 CD 3 -' "_ N' Cfl. 5 03 "O < O 3 2- Cfl' — CD "D a =■ o o 3 5 cn c 3 II! ZT|- cd 8' 3 g < CD 03 co co O tO' tj o 33 cd a. o cr 03 g tj < 9.2.2 3 2. čd 2.^=1 _. ^ 03 3 g. 3 I 8 5 o m. g tt -o o g o 3, § 3 03 * 8 9' *r = TT C0< 03 2 03 TJ 9 CD O ro 3 O "I CD CD CD o- o> g p. 03 03 g £3 03 03 o en S 03 £8 • 2 03 03 3 o 3 c 3 3 m 2 ~ O o co o -6 ¥ 9 3 3 I "S" 039^2 3 <. x 03 sc: < g § o 3 a. 2. * 2. c 3 g os 0) 03 2 oi B 3- = 2. ro Q ÍÏ o ^ co" 8 I < 3 o cp < tj 3 o < ^ 3 3 • (/)< O 0) O " o 03 Z 3 CD c2 3 03 o n < 3 w n > t; z 33 q o 33 33 > > z o'c- c m > 33 00 co o 11 mg n-< c m 33 h m o' ro O O co * 2. 5. CA O o •i cn* CD 03 Q. f ro 2 cn 0 çu 1 I * 1 o ° s čo d) O co ro 12 .2, O co ON f I. i s o. > o- 2 fl j o 2 "O cn .5 o z E o — E E S e| g 2 -0 °- 2 o - o jj.t tj if ilj g ca a 2 a 2 a.,3. -o e a-c o >d..£zq S1 Ii . O O iS g »Si ? 1 g S ro ro ■ÏÏT E ro 'co cu ,z II ro cd aj ' iS ji ro co -f> N "o O o cn 3 3 ca -n i- cn cd tj 0 tj i_ w — .55. 03 ro 'ČF ro .55, c o. ° cu ~ cu ro tS M v .8 cu ._ a> c _, S 2 S ro co .S S .B cn ca š! o o *« Ki o. o .5= > X) cn E £ O ^ a 2 ga SI :- O ro -o co 5 > ro ça q_ f I a ta 11 cd cn '5 ci) cn co g B ;5 9 — ro č c ro E > > ™ -ca ro O -H It ro cd č CD c |g ■o f Jj£ cd cd > -O S S >n E 0 cd ig c S_ g o 2 al co co c 0 m ro ■a o c 52 > cd .n 73 3 o o> a? co •O-CO c .S. c E . ro 0 £1 a. o co co o oj o £ E •CO O "co .55. o -S CO cnjč ._ 3 CO cz CO 3 Pil o o .2 o. to cr jS o. Ž o 2 >ü 75 >ço ço n -g o n o có o "§ 2 cn__Q o E ca C o n co ffi çd o; § -S "o o 75 N 3 Bil T3 co co cd g O a o. a ro .5 > cn.co S cd ^ -b Slo al"0 o f O a cd co > E o g cd * ° E n cd j ■ {g! 8Si c tt co ^ O cd X o c > ^ 5.2 2 CO jQ =1 O > x cd * 3 O O > 2, 32 co cd > 3 E D 3 -o "O C C ro o .cd ro — .21, to i 2 8ÍJ r 'f m lil fig u. J (b W — :> -S; TÓ ^ ■O 5 o fa M £S g. ca <5>g ~ro £ 2 ro >ço o cn g r (D Q a.-5 çd c 5. J 5, co č 11 co co -i .cd 8 ro E 11 1 § o 2 to o. O 3 - ro co E oi c cd çd ;0 CD "To n O o 75 .2.-2 ™ .5= čo o n 2 ro .E S ._ 75 ï E c > .S, c i 2 cd ca ro xi -o 2 '2 P o. « o _ 2 = 5. c q> .o _ >3 o - o xi T CL O J* -o cd .o ■c ' n zz fvi ~ 11*1 O 2 ro co _ o o) _ c co cd 5 ro 2 a ro ço co •N -2 2 2 o iS pred Grmačem, ob 14. uri in od-potujete proti Krpinu in Dragi. Prijave niso potrebne. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 22., in v nedeljo, 23. marca, turno smučanje na Komni. Odhod z osebnimi vozili bo v soboto, 22. marca, ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo visokogorska, turnosmučar-ska, dereze, cepin,... Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Prijave zbirajo do srede, 19. marca. Naklo - Člani DU Naklo vabijo svoje prijatelje in znance (nečlane) na izlet po Poljski 4. in 10. aprila in po Švici 8. maja. Prostih je še nekaj mest. Prijavite se po tel.: 2571-699 ali 2571-004. Cerkno - Planinsko društvo Cerkno organizira 28. zimski pohod na Po-rezen, ki bo v nedeljo, 23. marca. Organizatorju se pridružujejo borci enot NOB, ki so bile udeležene v boju na Poreznu 24. in 25. marca 1945. leta, in sicer brigada Srečka Kosovela, Ing. bat. XXXI divizije in borci Gorenjskega vojnega področja. Ob 11. uri bo na vrhu Porezna komemoracija - polaganje venca in prižig žare v spomin na padle. Kranj - Društvo upokojencev Kranj razpisuje planinski pohod na Porezen, ki bo v soboto, 22. marca, in ne v nedeljo, kakor je bilo predhodno objavljeno. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Izlet bo izveden skupaj s Planinskim društvom Kranj, zato prosijo, da se prijavite v pisarni PD Kranj, Koroška cesta 27. Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na tradicionalni pohod na Porezen, ki bo v soboto, 22. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Koroški c. 27 (do zasedbe avtobusa). Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v nedeljo, 23. marca, organiziralo pohod na Porezen. Odhod avtobusa bo ob 6. uri s srednje avtobusne postaje na Hrušici, od koder se boste odpeljali do Davče. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 20. marca. KRCNE ŽILE? 05 628 53 39 Kranj - Planinsko društvo Sava vabi svoje člane na zimski pohod na Porezen, ki bo v soboto, 22. marca. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred glavne vratarnice tovarne Sava. Lahke hoje je za 4 ure, oprema pa naj bo primerna zimskim razmeram. Prijavite se lahko po tel: 232-64-01, 206-55-71, 202-42-75, 041/807-599, 031 /407-854 ali 041 /290-094. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na 10-dnevni potep po Romuniji, s planinskimi vzponi na najvišje vrhove Karpatov. Odhod posebnega avtobusa bo v torek, 25. julija, ob 15. uri izpred hotela Creina, povratek pa bo 3. avgusta. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. Maksimalno število udeležencev je 40. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačili akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 do zasedbe mest v avtobusu. Obvestila r> Sovodenj - Jutri, v sredo, 19. marca, ob 15. uri bo v dvorani kulturnega doma na Sovodnju redni letni občni zbor Društva upokojencev Sovodenj. Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na volilni občni zbor, ki bo jutri, v sredo, 19. marca, ob 15. uri v dvorani Zadružnega doma Žabnica. Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo v četrtek ob 20. uri začelo srečanje Društva slepih in slabovidnih Tržič. Predavanja Kranj - V okviru niza predavanj Osupljiva odkritja v starodavnih deželah, ki potekajo v konferenčni dvorani Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, bo danes, v torek, 18. marca, ob 19. uri drugo predavanje z naslovom Mesto pod morjem. Tretje predavanje - Osupljiva odkritja v starem Iraku bo jutri, v sredo, 19. marca, ob 19. uri. V četrtek, 20. marca, prav tako ob 19. uri pa bo zadnje predavanje -Z raketo do zvezd. Radovljica - V svojem drugem potopisnem predavanju vam bo Tomaž Štular ob diapozitivih prikazal še tehnološki utrip visoko razvite moderne Japonske, in sicer danes, v torek, 18. marca, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta. Cerklje - Župnijska Karitas Cerklje organizira danes, v torek, 18. marca, ob 18.30 uri predavanje prim. Mojce Senčar, predsednice slovenske organizacije Evropa Donna in ženske, ki je pred 22 leti prebolela raka na dojkah, višje medicinske sestre Tatjane Kumar o boleznih dojk in zgodnjem odkrivanju raka. Predavanje bo v župnijski dvorani. Kranj - Društvo psoriatikov Slovenije vabi na redno letno strokovno predavanje o psoriazi ter skupni sestanek članstva. Predavanje bo v petek, 21. marca, ob 16.30 uri v Zavodu za zdravstveno varstvo, Gosposvetska 12 - pritličje. Križe, Lom - V prostorih Kmetijske zadruge Križe se bo v četrtek, 20. marca, ob 10. uri začelo predavanje na temo Subvencije v kmetijstvu v letu 2003. Prireja ga Kmetijsko gozdarski zavod Kranj. Predavanje se bo v Domu družbenih organizacij v Lomu pod Storži-čem začelo isti dan ob 19.30 uri. Tržič - V četrtek, 20. marca, se bo ob 11. uri v Gašperjevem kotičku Tržiškega muzeja začela okrogla miza na temo Ureditev Trgovsko obrtno industrijskega centra v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič. Prireja jo Tržiški muzej. Kranj - Krajevni odbor Rdečega križa Primskovo organizira danes, v torek, 18. marca, ob 19. uri v mali dvorani Doma krajanov Primskovo predavanje z naslovom "Alergija in težave z dihanjem zaradi spomladanskega cvetenja". Predavala bo dr. med. Milica Oman Ogrizek. Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo v četrtek, 20. marca, ob 19. uri odprli razstavo slik Boštjana Plesničarja z naslovom Premoderno. Korošk Bela - V Kulturnem hramu na Koroški Beli si lahko ogledate fotorazstavo z naslovom Fotozapi-si Janeza Pipana, dolgoletnega fotografa in fotoreporterja. Razstavljene so fotografije v črno beli in barvni tehniki. Avtor poskuša poudariti minljivost nekega življenjskega prostora (npr. istrske vasi, ki počasi propadajo) v čarno-beli tehniki in pa predpraznični utrip mesta (Škofja Loka) v vseh bogatih barvah. Bistrica - V četrtek, 20. marca, se bo ob 18. uri v Osnovni šoli Bistrica začel Spomladanski koncert - območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki ga prireja OI JSKD Tržič. 2 z * •c ti ■- * ro ■= .2 I i i § i i-ef ° ^ ço ro j. p *: o iz v co ulj ca e O N co co * 8 ^ »{t8 ct L§ Í5 co «5 cd c ' — tj c0 f CD ^ lu W O çd a? I ro c0 ^ Ï C O) ro a c cd cd x cd o 2 c -s 9 i 72 41 ro co c ro '5 ca D- jb ça co — e v cc co m 91 N & ro n o. C CO ro -o i-II j Í of 2 E S3$J q O O 'co > 9 cd cd -> v ■ — " co co 5 co f= g 52 CO cr Ç0 cn ro T3 o o o o 0 1 2 ~ cd g c to > ü c0 N çd .£ 3 x: cj .52 m O > :=" — _ CO CD 0 aiÇÇr 3 {I i in c 2 o a tj .2 cn cd co n o co 8 çd Q TJ ro ro n 2 c Q_ iS c o II i j w "g 3 ! •I US C CD 73 £ 75 ■£ Ç ! P i > i i cd ro — ci cd Q.Í w 111 i 3 2 o. xi , co o ■o co n o j-s Ç o C C — ro S P1 i; ro £ £ 'č? 12 TJ c0 cd 2 fl iS ro 5, cr I o E çd s 2 o. ro o o t c >o - co n c E ro cd n E cd cd g co cd ro E ro o. .55. o ro il o. ro c ■o o E O o .55, ;r? o o •■ co f o. iS cr >; O cd : = m ro .55 C ° "S Z cj o 2 ro < cd o cn O TJ c n co :B ž co !g c >g :2. Ç cd I .55.75 S. S Z 5-2 o 0 Z s i O o. cn :5 2 co TJ H 5 is c a5 O- in _ O O) cn cd co ■o N O TJ co o co 'ST ro NuN O 3 O Ž .55.-S c0 !* m ro # o> o" -2 g l S l ro ■—. ^ c cd" o > o 2 # » g f ç0 cd d ro o 2 7Ž CO c 0 cd Ji f I o P to 2 to .S E £ 2 i co ca o i n > c o w a> « ro .55, 2 TJ .o o o ro .2 .52 a o 2 iS I S 2 S cd S E Z ro n o co ^ ro !52 :5 c 3 N 0 0 .zz 1 a # ro E E ro E CL CO o o cn Cl lu lu O 5 0 0 cu e E a 2 s a O T3 >o 2 2 m 52 ■o f cr o i§ < o. 2 Q co , , » 2 ■o 2 •S .o o n :S2 ro 0 — n "55 5 co • N 0 Q- TJ 'N* c0 s s S => E => w' o *j 0 , 0 E m E 2 f 2 o. g o ro o ro n 2 n 0 a o jtf 0 2 ;čj 2 w 2 to 'c "2 c 1 N-' , O a ro 0 Jo "I ■ • :52 lil => tj E a E 0 3 lil ro — ço F, o u 0 . tj .55. o 'č E 23 J2 3 CO ^ cd S CO cd ™ 2 ro ■ ■ t. ro o S §xi 1 2; 0- 3|75 3. E co o fi .2 co CO ,čj N č c "2 s ■ co , O i .92. -S CO Í1 co 111 CO jh ca z -iü. 9 52 ^ cr o o e < 2 6 g 0 > 0 £ c c '. 2 to ro o c S 3 2 cd ÇÜ 0 (0 co > n 0 O :č3" Z o 2 tj to .55, 2 c o ±: o 1 o o ro a ^ 0 § .55.2 -2. - o» o ro o 2 s 0 o g 2 o n .. E I 2 m CO o * '.Z cd" ro c ž cn c S 'E 2 2 2 0 75 ro c =č7 2 g 2 a--g 2 ro m 5 >o o o o o 0 TJ "O •> ro » T3 o ro 2 2 > D co i_ ro Q- ; o Jj O „ co cn 2 iS ca Xi xi n o 0 o 2 3 0 0 S 3 í 0.^ i: tj xT c •* * O co o£ g LU ^ S CL 0 c0 c0 . Ç ^_ ^ .0 ro čf čf c o 2 2 > .2 ro ro W E ~ ro 0 B 4S ro 15 fi is o. 0 ç S* E 0 ü E "d 0 2 i .2 O) co co ^ p § ?3 i Q- x c c a o c cn ' ž 2 S 2 £ 45«5tj cotj çog çotj H "S cd 7= o a|o|a t- cm co 55 E č E o o 3 3 ž ž F tj o TJ "O i? ? cd •s cd 2 o. o co H a > O 2 f O i S cn g n cd Ii co 0 £ .2 čd 1 if B, I ■- e c c0 cd -n N c O ^ 2 o 2 .55. cr 3 3 ro ■s P •% čd -2 E iS o o ■ S E E o 000 C O TJ ti* CL O > tj a CO O) N iS 0 2 t3 c3 C o "o E o o i _ cn E -g o co o o -d co i I co 0 o E to w o ro o. E' > I 0 0 f & "p 2 5, o P x: S E E 0 I* e2 I 00 çd ca co čo 0 03 u •S :co 11 l|| — > c C TJ 0 ro 2 o c 3 3 •5 E i lil cd çd to E o. 55 o co ? s a i o gf 0 ro ir 2 co — w 8 » g2 ro cO 5=, Ix: xT 0 ço o o O 0 co to co 0 2 i > O. f . co > £ .lili 2 co I 2 :r, P CO CL> O. cl rzz. .2 O "O 55, c 2 q o O , o a ■co co 55 jc - 0 co h P 2 o 12 .G cd co S > cd ..çd 2 0 )r, '-5 ro 5 .55, 0 a 4S ~ g ^ Isl O — 'CO P TJ 2 P j s CL 2 s > 5 8 jo -g p > >co *- P OT c .55, CO 0 O q 2>£ o 0 CO 'č B 2 0 ro c -S ž .ro II o to S cd s a* .55. §> co 0 cr -o q q P "5 O r; r-t Si cvj cm d d oo oo > f E 03 co g .55,-f * CD ,h CD TJ -2 C 0 E 2 Čf 2 * TJ o c0 0 0 > ligi 1 f I -8 TJ CO C r- 3 -55 to * 55.-2 g S "5 S I 2 ro .52, ÇïL q. n ro 7d c g" q q cl 9 o o o 7^ o r- c\l tn cm co lo S r5 Is s? •O -CO CÜ -r D •N co r- o o) o S N co co ^£ t- c0 ro .. E '5 5 2-S co I 0Z5 co cd 52 c c cr o;č5 č .2 cd 2 o ,75 ro c\j ■ « co E ro o r J eo |-° 0 ftl co ._ o 2$ 0 O :— f" I .fig g co.£ •o . co r< to ca CM . ro 52 ■co — 0 co ü; * co S to "R č =- 0 -o 2 2 ro ço o 57 0 3 O o. BL 2 č o ._ P tO 2? co cd iS iS g > z & 3 "2 -2 •* .zz\ ro .0 z .55, S o ro Lu 5 0 o N TJ —.rt " o _ ro a> c s ro _ 0 ro E z o 0 O 2 ;r. m O;o lu 0 i2 cd 5 c diu uj >o o co E _ cd x a) co E o a o — 0 uj p x ro > TJ >N N cr * > 73 O) 2 c co * a> o /A < £ 2 co CC Ji 1 <- O 2 co o°§ OC co rL o. o jS o ro !o o E ^2 i i 0 z II 0 >u 3 o ii a ro x N E g! > 2 fi JD TJ O 0 o 3 c 2 E ^ 2 cd s 00 05 o £ lo := 0 co > 0 cd 2 cn -i 0 5 O TJ ^ 2--o - o o co c ro ««1 - N co jO —. 00 E c - 0 ro od E i S? a ? cm co .h . o 'o 00 > .0. co 2 0^ ■g ro r- n c s, ro 10 co 03 — > 00 rs^ o co S co — 0 CM > O 2j E O . o co 0 0 S cd LO r- i2 - "* .52, r- 2 o ai 2 TJ --« -k ro cd' J2 N O) c 'c 00 tj ro co ^ cm" 55 55 O ro c 1- ro ro ■!= 0 >C O) 55 ° r- ií co cm co . ■t- co <7 - -3t l_> S 1 2 CO -2 m '2 01 co co S 0'CO 2 »o cd > n» 0 CO ca 1- -ui * o S o> 2 ČO i' cn > 2 o ro co IP B co č •Sil P to ro co 3 - S \ g.Eco o .0 . > x2 00 CoOfO cm" 2 $2 P ro - > o. cd ^ aco co O)^ o) a> *j \ c 'CO 00 fl) -cm jd cd sil !»* § co cr o cm ~ 0 00 09 o) g O E s x cd ro cm c 0 n- 03 0 ±í «i cr c tj co lil* f O o o) 3 ^ is 2 = 1 cm n o o cd s LO O cd co v, o 00 O.c0 - 0 00 lo cr o) 05 <- > to co lo =i cm co ._ . -2 S 2 05 cd 2 \ —> lo o d. ■ i*" 0 «03 to ž 0 1j ±; 00 . 2 >tž5 °0 co 3 ■ O) OJ " ^ c0 92** S° 2 1 m O o N O 95 > ^ 0 0 c ~ 'O to x Dl çd 2 0 P- Q. f to E o 0 a 1 ^ 2 ■s rr CO S £ o 0 o cn P — 1 ro co co 2 .H. »t II 00" cm" O o O) 03 cA O ïolo- 2^ cm lo Ct C £ ro ^ 0 ■5 ž co" TJ TJ O) 2 2 3 5 cm jO E 0 E 2 o .. CO o .. ro c 2 cn Co T? "S .2.5. I-S 0 ro H to EL 0 0 io Ig jO 2 — O c Çr cl 03 ro 2 2 S Ío cl P " E c g v ro ~ 2 ja 03 2 a 0 o co Ç a« rol ■g Sli llïl 2S § g o. o c 2 2 § ro c iS o. ro cn 1 co Ç :o jO O C 5 x lii 2 o to g o. o 2 co o o tj - co Q-2 cl 2 c i 0 o Sl5 co ii 0 tO £ 0 2 i5 .55. 'č? c ro 0 to •o ro cm 0 O O 0 £ a c TJ 2 m iS -2 0 c 3 0 o e 12 i 0 T" >' cd _ 2 :c '§ E »t/3 0 2 cd tO 1 1 f CÍC0 ! 2; 2 ~ 2 o ca 1; a a. lifl ro o o. D Sla'' c To !52 čd 03 c TJ c ^5 o o ■y x 3 o .ti to 73 0 -f 2 fi .2 .5 1 C > C 0 co m x C co 03 9 Hi j s 2 0 i ^ 03 0 t 9", CO « _ 2 fe 2 12 3 2 o 5 N ÇO o O co 0 f E > 2 a tj 2 * So« o.73 o C cl o ro TJ CO 2 2 c E ro "d O 0 If J-l a 2 o S ro 0 g co fl &E 3 ro 2 o 2f 1 i ro > c -= 0 3 2N čo v to 2 0 TJ CO o x a-12 o ro o. o 0 2™-* F n i « ro o 2 ' E ro 5S |S|'č 73.?^ 2 o 1 ° o o j 4) JC co •- 0 O 1 ro z O ro 0 c ■0 2 ~ o x 9 cr O a n CO 0 a. 2 ro S o f E ro tj o. 12 N ca w 2 2 "o .2 o m 0 b ■S 'ro £ p Ç a r« -g 2 co 1— 73 o — # o j«: co o.73 cd o ~ ro 2 00-2 w tj - £ > o g O 0 03° o .2 Q 1- iS o co o o 0 .g. cm 2 o ro o E cm > ** 75 ^ 21 c otj g x cm o ž 2 i£ 0 2 '3 Q, jo 0 0 2 ro = -S o 9 o ■3 to 2 03 5 o a a 3 co P -S co E s. 0 O E o 0 2 o iS o o 3 >o a. f 752^ ■gčo § ro JI c i o> S <5 2 . cn co £ o. £ cd E tj 2 £ t3 cd E » 03 II m co f n 0 š s 01' n co n. 0 c o iS _ CL -B ca o II 52 0 .5= > •cj 0 5 s lil CO 03 § cn co ^ 0 TJ O s 0 ro 2 ro c cn o O 0 0 ==• c ro 52 j2 fl n ._ to " •o 0 751 o g 0 - 2 tj S O a co CO o o Jr; co ro 2 o. • cr co ÍS j= o % ro k cn O J) l co c > 2 0 o E 0 o è Cl C _ o :S2 ro 5? tj .2 To 2 i 2 J ■<- co 3 2 * 1*1 15 0 - &g "O i/3 2 S n-2 CL => B ro 0 S 03 >o - 03 2 o ro ;w = 0 ro iQ 5 is C& MALI OGLASI 8201-42-47 «201-42-48 »201-42-49 ffax: 201-42-13 OBVESTILO Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi NOV DELOVNI ČAS, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure. APARTMA -PRIKOLICE Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu - Novalja. TT 51-91-676, 041/223-789 APARATI STROJI Prodamo MINI BAGER. TT 041/750-963 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za izdelavo betonskih plošč, prodamo, TT 041/750-963 EPPLE 900, PUHALNIK EPPLE, SAMON-AKLADALKO SIP 17, SORTIRNIK krompirja, prodam. TT 512-04-95 3462 PRALNI STROJ in KOMBINIRAN H LADI L-NIK Gorenje, prodam. TT 041/878-494 ROLBA za čiščenje snega, 1.87. Inf. na TT 50-23-530 ali 041/648-962_3511 Prodam BOČNI VILIČAR in mizarski PONK. TT 051/202-229 3569 Prodam industrijski Overlok in šteparico Singer, ugodno, TT 25-26-590, zvečer 3571 Prodam STOJEČI BAZEN za mleko 200 literski. TT 031/699-734 GARAŽE Prodamo GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, Kovorska cesta. Cena 1.1 mio SIT. TT 041/845-792 GR. MATERIAL Poceni prodam še ne uporabljena lesena GARAŽNA VRATA, dim. 240 x 230. TT 040/624-078_3370 Iščem 5 m3 PLOHOV za fasadni oder. TT 040/515-861_._3«t Prodam 90 let stara VHODNA VRATA klesan kamen, dvokrilna. TT 031/738-506 Ugodno prodam gradbene deske za be-toniranje in smrekove deske 2 cm deb. tT 041/820-487 HIŠE NAJAMEMO Družina najame HIŠO na relaciji Kranj-Šenčur-Preddvor. % 040/645-815 2766 HIŠE PRODAMO KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski Prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne Površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 91 Breg - Drulovka pri Kranju: prodano nove dvojčke In nove stanovanjske hiše. Tel.: 041/647-257 Kranj z okolico PRODAMO HIŠE: BESNI-CA-38,5 MIO, BAŠEU- 35 MIO, DRULOV-KA-50 mio, .RADOVLJICA-56 MIO, KRANJ-68 mio FRAST-nepremičnine 04/234 40 §0| 041/ 734 198_ Prodamo hiše: ŠKOFJA LOKA- enodružinska, 37 mio; VODICE: sodobno, parcela 500 "12, cena 58 mio: RADOVUlCA-meščans-ka, NAKLO-45 mio: BEGUNJE- 46,5 mio, pRlMSKOVO-poslovnostanovanjska75 mio; FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581_ CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. 'eti, v celoti podkletena, na 572 m2 2emljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena Po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-^30, 04-23-65-360_ KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno Vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske Površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. Jt> prevzem in cena po dogovoru. Agent t^anj. tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 2emljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti a°aptirana in dvignjena v celoti, bivalno: Pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, ^si ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po pogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 2^-65-360_ STRAŽIŠČE - BLIŽNJA OKOLICA, pro-aamo kmetijo z gospodarskim poslopjem, Cca 2.335 m2 zemljišča, prevzem in cena 00 dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-^^04-23-65-360 .Dvoi Ka, rJe: visoko pritlična hiša-lahko dvodružins-12x9,5m, parcela 949m2, na zelo lepi k,c-ciii ob zelenem pasu, vsi priključki. ITD + ^PREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, ■^/2-55-296,040/204-661_ Kovor. Nova vila 450m2 stan. površine, VII Vjadbena faza, parcela 1400 m2 urejena , udovita mirna sončna lokacija. ITD + ^PREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, /755-296,040/204-661 Prebačevo: Novogradnja 9x10x8m, IV. gradbena faza, parcela 492m2, čudovita mirna sončna lokacija ob gozdičku, vredna ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Šk.Loka-Poljanska dolina: Čudovita visoko pritlična lahko dvodružinska hiša na čudoviti lokaciji, stan. površine 200m2, parcela 1300m2, vsi priključki, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Zgornji Otok pri Radovljici prodamo staro hišo in cca. 2000m2 zemljišča cena 10 mil sit. prodamo tudi novejšo hišo z gosp. poslopjem cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Rečica prodamo novo še nevseljeno hišo. 350m2, 880m2 zemljišča. Objekt je v mirnem stanovanjskem naselju. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Bled Ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. NEPREMIČNINE, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 BLED Zasip, prodamo tristanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44. Lesce prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 574 5 4 44. Mojstrana nova hiša, lepo urejena 400m2 površine in 500m2 zemljišča. ČENA 60 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444. V Radovljici prodamo atrijsko vilo s tremi stanovanji, hiša ima 500m2 površine in 1000m2 zemljišča. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Naklo, zgornja polovica hiše - komfortno trisobno stanovanje ca 100 m2, polovični solastniški delež na parceli 800 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700 m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ Škofja Loka-smer Kranj, stanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost, prodamo ali menjamo za stanovanja ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor-okolica, novejša, nadstandardna, lahko tudi dvostanovanjska hiša. Odlična lokacija, v račun vzamemo tudi vikend ob morju ali manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. Preddvor-nas. Hrib, manjša enodružinska, zgledno vzdrževana hiša, parcele ca 350 m2 v račun vzamemo tudi manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. V Prebačevem prodamo popolnoma ločeno polovico hiše s ca 100 m2 bivalne površine, garažo in 300 m2 parcele. Cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890._ RADOVLJICA - ZGORNJA LIPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - STRAŽIŠČE, v večstanovanjski hiši prodamo dva obnovljena trisobna stanovanja v izmeri 90 m2, s pripadajočim zemljiščem 400 m.2 in dvema garažama, vredno ogleda. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_ NAKLO, prodamo v III gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_ KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ PŠEVO POD JOŠTOM, prodamo stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču 840 m2, sončna lega, čudovit razgled. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - severni del, prodamo starejšo enodružinsko hišo, na zemljišču 350 m2, atraktivna lokacija. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930 ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 RADOVLJICA: prodamo večjo atrijsko hišo, starost 20 let, 300 m2 stan. površine, parcela 520 m2, v celoti podkletena, garaža, manjši vrt. Cena: 53 mio sit. ALP-DOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si KRANJ-okolica, 320 m2 , starost 1 leto, izredna lokacija, parcela 550 m2, cena po dogovoru. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-okolica, 200 m2 , starost 2 leti, III gradbena faza, parcela 1000 m2, ugodno prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.f) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjskol 390 m2 površine na parceli 600 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m.2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2+350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333 222_92 PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše CERKLJE okolica ob cesti prodamo starejšo poslovno stanovanjsko, vis.pritlično hišo, potrebno obnove, brez vrta. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 93 Ljubljana okolica - smer Kranj, prodamo v zelenem okolju novejšo, manjšo, samostojno hišo 156 m.2 na parceli 700 m2. Vselitev in cena po dogovoru. TT 041/697-260 1195 DRULOVKA prodamo prostorno vi,pritlično hišo, na parceli 350 m2, lahko dvostanovanjska, 260 m2 bivalne površine in 140 m2 kleti, CK olje, cena 52 mio SIT, DRULOVKA vrstno, enonadstropno hišo na manjši parceli, cca 290 m.2 uporabne površine, cena 36,5 mio SIT, NAKLO v mirnem naselju prodamo enonadstropno hišo na parceli cca 500 m.2, lahko dvostanovanjska, 300 m2 uporabne površine, možna izdelava mansarde 40 m.2, garaže 50 m2, cena 40 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333-222 2281 DAŠNICA - štiristanovanjska nova HIŠA, trisobno s celotnim podstrešjem, 100 m2, 11 mio SIT ter nadstandardno trisobno, dva balkona, CK, čudovita kopalnica, klet, dva parkirna prostora. TT 031/769-352 3471 ČIRČE - nova, šeststanovanjska HIŠA, lastni priključki, parkirišče, vrt, dvosobno, 16.8 mio SIT fiksno. tT 031 /769-352 3472 STRAŽIŠČE samostojna HIŠA 25 let, parcela 490 m2, priključki, cena dogovor, prodam. % 23 15 600, 040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE HIŠE KUPIMO Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 V Okolici Bleda, Radovljice, kupimo enodružinske hiše do višine 25 mil sit.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_ KRANJ, STRAŽIŠČE, BITNJE..... kupimo vrstno hišo do 30 mio. SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886_ KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 IZOBRAŽEVANJE Vpisujemo v tečaje KITARE za mladino in odrasle. STUDIO TANGO, Britof 316, Kranj tT 041/820-485 KOLESA Prodam malo rabljeno MOŠKO GORSKO KOLO 21 prestav, za 20.000 SIT. tT 533-13-91 KUPIM Prodam GOSTINSKI LOKAL in STANOVANJSKO HIŠO v Moravskih toplicah. tT 041/685-186 • 3255 STANOVANJSKO HIŠO, primerno za poslovne prostore + delavnica, na parceli 1200 m.2, ob vpadnici v Kranj, prodam. tT 041/750-963 3446 NAKLO: prodamo poslovno stanovanjsko hišo z delavnicami in garažami, parcela 1800 m.2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom; poslovne prostore za zastopstva-380 m2, etažo meščanske hiše -160 m.2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/626 581 ZLATO POLJE in Planina 3: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581 Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 V Lescah na frekventni lokaciji pripravljamo gradnjo novih poslovnih prostorov različnih velikosti. Informacije: ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15 MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO SUZUKI XF 650 V FREEWIND, 1.97, kot nov TT 041/55-88-21 3463 Prodam MOPED APN 6, starejši letnik, lepo ohranjen in registriran. tT 040/874-910 OBLAČILA Prodam kompletno fantovsko OBLEKO za 10-12 let, primerno za obhajilo ali birmo. TT 031 /840-203 2866 Prodam OBLEKO za valeto, dolgo svetlo modrost. 38, cena 10.000 SIT. W 01 /361-36-53 3449 Prodam BIRMANSKO OBLEKO za fanta višje rasti. TT 031 /861 -470 34ao Prodam belo OBHAJILNO OBLEKO z dodatki. TT 2041-723 OTR. OPREMA Prodam otroški športni VOZIČEK, av-tosedež, stol za hranjene, ležalnik. tT 040/345-803 ODKUPUJEMO VSEH VRST HLODOVINE, celulozni les smreke in jelke ter kostanjeve drogove. TT 04/5130-341, dopoldan 2152 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni les. Macesen po ugodni ceni. TT 041/680-925,5306-555 2479 Kupim KAMERO - KAMKORDER, ugodno, novejšo. TT 233-04-09 3273 Kupim SUŠILNEC za seno in NAKLADALEC za gnoj. TT 2571 -548 3490 Kupim balirano SENO. TT 031/277-804 Polavtomatski sadilec krompirja in molzni stroj, prenosni-prevozni, kupim. TT 5725-254 Kupim trosilec hlevskega gnoja, zadnji hidravlični nakladalec za gnoj, sadilec krompirja, sejalnico za koruzo Olt, pajek Sip, rotacijsko kosilnico Sip in samonakladalko Sip. % 041/597-086 LOKAL ODDAM BREG ob Savi delavnico za mirno dejavnost, 180 m., tel., CK, cena netto 116.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2280 Na Bledu ODDAM POSLOVNI PROSTOR primeren za trgovsko ali mirno storitveno dejavnost. TT 041/753-553 3427 V najem (dolgoročno) oddam KMEČKO HIŠO za mirno obrt ali skladišče. TT 041/706-526 3468 V centru Cerklje ODDAJAMO v najem POSLOVNI PROSTOR v izmeri 140 m2 za mirno dejavnost z dovolj parkirišča. TT 25-29-010 KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930__ CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 LOKAL PRODAM KRANJ Center lepe poslovne prostore /II nad., (156 m2 in 172 m2) primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 K OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_3097_ Prodam CISTERNO za vodo, 1000 I, TT 252-30-12 346i Prodam LESENI STOLP SILOS za silažo. TT 587-6073 3467 Menjam stare razglednice, značke, znamke in stare dokumente. TT 031/627-688 PRIDELKI Prodam SILAZNE BALE. TT 25-71-041 Prodam KROMPIR calingford, za sajenje. TT 252-21-05 3456 Prodam suho SENO in travno SILAŽO v balah. TT 040/27-27-10 3475 Prodajamo JABOLKA pridelana na naravi prijazen način. Kmetija Jerala, Podbrezje 218, TT 530-66-44_3482_ Prodam kvalitetno prst za vrtove. TT 031/311-417 3483 Prodam JEDILNI bel in rdeč KROMPIR ter krmilni. Sr.Bitnje 9, Žabnica_3513 Prodam 6 silažnih BAL prve košnje. TT 514-12-60 3519 SENO in OTAVO cca 21 in 10 silažnih BAL, prodam. TT 531-21-85, po 19. uri 3620 KROMPIR za nadalnje sajenje kifelčar in še nekaj drugih vrst, prodam. TT 2591-255, 041/503-225_352i_ Prodam SENO lanske košnje. TT 2551-246 PODARIM Podarim 10 mesecev starega NEMŠKEGA OVČARJA. TT 531-45-73 POSESTI GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDLJIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333-222 89 PRE00V0R • prodamo zazidljivo urejena PARCELE za poslovne proizvodne gradnjo. Tal.: 041/847-257. 041/333-222 VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 _90 ČIRČE: prodamo zazidljivo parcelo 1700 m2, za poslovno dejavnost. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80,041/ 626 581_ Radovljica center prodamo gradbeno parcelo. Možna večstanovanjska gradnja Zemljišče je veliko 850m2. TRG BLED, Tel .(04) 5745 444. JESENICE v bližini gimnazije osnovne šole na lepi sončni legi 300m prodamo gradbeno parcelo v izmeri 1150m2 z gradbenim dovoljenjem. Za zemljišče so plačani vsi občinski in komunalni prispevki, lep projekt 120m2 + klet, gradnja možna takoj brez dodatnih stroškov. CENA 8.300,00 sit/m2 8TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. V okolici Radovljice prodamo stavbno parcelo v velikosti cca. 4000m2. Parcela je namenjena za gradnjo okrepčevalnice in tenis igrišč, informacije NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED SPODNJE GORJE prodamo 600m2 veliko gradbeno parcelo. Bohinjska bela na izredni legi z razgledom prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 500m2, TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444 NA BLEDU ODDAMO ŠTIRI LUKSUZNA STANOVANJA V VEČSTANOVANJSKI HIŠI OB JEZERU. 1X 45m2 3X 70m2,TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m.2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 NAKLO, prodamo 474 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m.2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_ BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 65.000 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 GOLNIK, parcela ca 1500 m.2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890_ GOLNIK-Letence, parcela 1100 m2, mirna, sončna lega, zelo ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Parcelo 900 m2 z objektom za nadomestno gradnjo (vsi priključki ter hišna št.) 6 km iz Kranja-smer Preddvor prodamo ali menjamo! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890_ MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m.2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886 BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387 LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m.2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 _ BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930_ ŠKOFJA LOKA , MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886 Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114_ BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, 1399 m2, ugodno prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. POLJANE- okolica, cca 500 m2, sadovnjak, sončna in mirna lokacija, bližina Starega vrha, primerno za vikend .ugodno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. POLJANE- Dobje, 695 m.2, gradbeno dovil-jenje, takojšen pričetek gradnje, poslovna namembnost, vsi priključki,sončna in izredna lokacija. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.____ KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. TT 031/54-88-41__j8u SMLEDNIK okolica prodamo sončno, ravno, zazidljivo parcelo in kmetijsko zemljiščd za gradnjo manjše hiše, cca 800+2100 m2. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222_^ PREDDVOR prodamo parcelo ob cesti, delno v hribu, 870 m2, 9,9 mio SIT, CERKLJE okolica, v mesecu maju bomo prodali ravno, sončno, zaz. parcelo, cca 2000 m2 ali 4x500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222_2263 ZAZIDUIVO PARCELO KRANJ, ŠENČUR cca 1000 m2, kupim. TT 040/413-281 2619 Na lepi lokaciji na Golniku prodamo ZAZIDUIVO PARCELO 650 m2 in dve GARSONJERI 26,5 m2 in 31,5 m2. TT 041/385-913, od 16.-17. ure_3259 ODDAM ZEMLJIŠČE za vrtove. TT 070/220-701 POSLOVNI STIKI POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila. TT 531-56-64, 040/633-903 GORFIN d.0.0., Kranjska c.4, Radovljica 1893 RAZNO PRODAM Prodam ŠTEDILNIK, MIZO s stoli, postelje, moško kolo, drobilec peska. TT 041/884- 279_3448 Prodam BUTARE za naslednjo zimo tt 25- 65-830 3458 Poceni prodam HLADILNO SKRINJO 380 L, HLADILNIK oboje Gorenje ter HRASTOVE HLODE, prežagane na polovico, uporabne za vrtne mize. TT 2042-696, 041/597-169 Prodam 5 m DRV. TT 5336-387 3484 Prodam dve KUHINJI in AVTOMOBILSKO PRIKOLICO ter FRANCOSKO POSTELJO. TT 5744-817 ali 041/205-930 3492 Prodam ELEKTRIČNO GRADBENO OMARICO in KLAVIRSKO HARMONIKO. TT 5864-265 3493 Prodam MEŠANA in BREZOVA DRVA z dostavo TT 041/705-177 3494 Prodam nov CINKAN ZABOJNIK za smeti -SMETNJAK, na 2. kolesih, močnejše izdelave in uležan HLEVSKI GNOJ TT 23- 26- 426 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 200, WIN 98, miško, tipkovnico (brez monitorja). TT 51-85-202 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO KRANJ Planina III 1 ss, 42m2/VI., opremljeno, balkon, 58000 sit/mes, varščina, vseljivo aprila, PREDDVOR okolica 2 ss v hiši, cca 50 m2, delno opremljeno, CK olje, 57000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 2277 V najem ODDAM novo 2 ss s teraso v Gorenji vasi. TT 031/461-102 3447 LJUBLJANA - opremljeno 1 ss - sprejmem SOSTANOVALKO. TT 031/843-932, Alenka KRANJ oddam 1 ss, 37 m2, delno opremljeno, v bližini zdravstvenega doma paru ali samski osebi. TT 533-16-10 3546 STANOVANJE 2,5 ss, 71 m2, Kranj-center ob zelenem pasu, ODDAM. TT 041/787- 050 3549 BLED alpski bloki, ODDAM GARSONJERO, opremljeno, 4. nad., balkon, klet, KTV.CK. TT 041 /681 -058 3564 KRANJ - 1 SS in veliko poslovnih prostorov. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198 Lesce: Garsonjera, 24m2, II. nad, popolnoma opremljena, ločena kuhinja, balkon, 180EURO mesečno, 3 mesece predplačila, vseljiva takoj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Šk.Loka- Frankovo nas.: Oddamo 1SS,38m2, II.nad, delno opremljeno, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena 230 EURO, 1/2 leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, ugodno. Cena: 45.000 sit/mesec + stroški. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico za poslovneža (2 osebi) najamemo opremljeno 3 sobno STANOVANJE ali hišo za 12 mesecev ali več. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333 222 2441 KRANJ - najamemo dvosobno STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 STAN. OPREMA Prodam sedežno garnituro, malo rabljeno, nizka cena. TT 01 /8323-791 3558 Prodam RABLJENO FRANCOSKO POSTELJO 180x200 s prostorom za posteljnino. TT 041/515-524, 5314-004 STANOVANJA KUPIMO KRANJ - KUPIMO enosobno stanovanje. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD ♦ NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 RADOVLJICA, LESCE, kupimo novejše trisobno oziroma dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_ KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III. ŠORLIJEVO NASELJE, ZLATO POLJE, kupimo več enosobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! STORITVE SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25 ELEKTROINSTALACIJE - izvajanje, sanacije in vzdrževanje vseh vrst električnih instalacij. Čebašek Janez s.p., Prebačevo 62 tt 041/742-887 mm Prevzamem VSA ZIDARSKA DELA - od temelja do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, tlakovanje dvorišč, kanalizacije - delamo hitro in poceni. tt 041/593-492 BYTYQI OCE IN SIN d.n.o., Cegelnica 48b, Naklo 1409 Na podlagi zastavitve POSOJILA Z NIZKIMI OBROKI TAKOJŠNJE IZPLAČILO FANTASY INVEST, d.o.o. PE TRZIN, Ljubljanska 41 01/564-15-01 in 564-15-03 RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe in samostojne podjetnike. Strokovno in ugodno! DA & JA, Cegelnica 33, Naklo TT 041/269-928 1548 ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd.Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc.s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! TT 041/642-097, Urmar d.0.0., Zakal 15, Stahovica 2107 Izdelava podstrešnih stanovanj, stropov, predelnih sten in "podnov" v Knauf izvedbi ali z lesenimi oblogami. TT 25 31 673, 031/50-46-42, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 2138 Obnavljamo in gradimo vse vrste stanovanjskih objektov ter vam uredimo okolico. TT 040/65-13-01 ali 595-70-58 Marinšek Tomaž s.p., C. Kokr. odreda 2, Križe 2205 ZIDARSTVO in FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA - NOTRANJE OMETE, FASADE, ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE z materialom ali brez. tt 2027-031, GSM 041/760-614 Bytyqi Halim s.p., Gl. trg 14, Kranj 2804 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV in PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH in KAMNITIH ŠKARP, IZKOPI, NASIPI ter ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO. TT 01/839-46-14, 041/680-751 Adrovič in Co. d.n.o., Jelovš-ka 10, Kamnik 2806 KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH in STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI, KERAMIČARSKA DELA. TT 238-19-00, 031/379-256 JB, Zlato polje 3 C, Kranj ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE, cest in dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije. Izdelava vseh vrst škarp in robnikov. TT 031/369-520, 01/8317-285, Gradbeni inženiring, d.0.0., Trg talcev 8, Kamnik 3099 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Kanuf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. TT 5186-055, 041/765-842, Mesec Damjan,s.p., Jazbine 3, Poljane 3114 FASADE in STROJNE OMETE KVALITETNO IZDELUJEM, TT 041/584-227 Damjan Vajdec s.p., Ul. Prvoborca 6, Jesenice 3200 Slikopleskarska dela in dekorativni nanosi. Kvalitetna in hitra izvedba, cene konkurenčne. Pleskostil, Pavčič Štefan s.p., Brezje pri Tržiču, 031/318-180, 5961-583 Nudimo vam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA, IZDELAVO vseh vrst fasad, obnovo starih fasad in napuščev ter IZDELAVO SUHOMONTAŽNIH STEN in STROPOV, tip Knauf in Rigips. Naročila v trgovini Pri Juretu, Golniška 13 - Mlaka pri Kranju TT 204-96-30 ali 040/624-078_3373 Od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, predelne stene. Bytyqi-Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj, 041/561-838 POLAGAM keramične ploščice. IT 041/705-197, Lumpert Marjan,s.p., Brode 11, Šk. Loka STANOVANJA PRODAMO BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabi-netom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK - sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 2369-333,041/333-222 87 KRANJ - center, prodamo nova STANOVANJA In POSLOVNE PROSTORE. Int. tel.: 041/647-257 KRANJ - CENTER, prodamo lepo, komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, vseljivo takoj, cena 7.200.000,00 SIT. ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru.Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje, predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo konec Aprila, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1.nadstropje, brez balkona, CK + KATV, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje 46,80 m2, 8.nadstropje, brez balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo dvosobno stanovanje 46,30 m2, 2.nadstropje, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, 4.nadstropje, brez balkona, CK - je, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,80 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo trisobno stanovanje, 74,90 m2, visoko pritličje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo trisobno stanovanje z svojim vhodom, opremljena kuhinja, cca 96 m2, pritličje, balkon + atrij, CK, vsi priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK- trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88 Orehek: pol hiše zgornja etaža 3SS, 80m2 + cca 90 m2 neizdelane mansarde, 100m2 vtra, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 Tržič-Ravne: 1SS, 33m2,1.nad. nizek blok, brez balkona, vsi priključki, takoj vseljivo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,0 40/204-661 Šenčur-Luže: pol hiše spodnja etaža 3SS + garaža, 200m2 vrta, vsi priključki, zelo lepo mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661_ Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Kranj-Zlato polje: 2SS, II. nad, popolnoma renovirano, mirna lokacija,vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 Tržič - mestno jedro: V več stanovanjski hiši prodamo lepo 4SS, 85m2, popolnoma obnovljeno, I. nad. lasten vhod, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661 Tržič-mestno jedro: V več stanovanjski hiši I. nad, 6 SS, 209m2 stan površine +109 podstrešja, popolnoma obnovljeno, zelo velika terasa in balkon, garaža + parkirno mesto, izredno lepo vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661 PLANINA 1: prodamo GARSONJERO, DVOINPOLSOBNO - 54m2 in 70m2, 2+2ss. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 VODOVODNI STOLP: prodamo 2ss, 55m2, l.nad in 3ss-81 m2, FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 1ss-52m2 z atrijem, 2ss+kabinet, 3ss- 89m2, 2 + 2 ss. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 PLANINA 3: 81 m2, atrij, 19 mio, mansard-no 3ss-18,5 mio ŠKOFJA LOKA-GROHAR-JEVO NASELJE prodamo 1ss cena 10,6 mio, PODLUBNIK: enosobno stanovanje, cena 11,5 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198 Lesce prodamo trisobno stanovanje 87m2, svoja CK, nova kopalnica, obnovljeno, cena 16,5 mil. sit. V Lescah menjamo enosobno za dvosobno z doplačilom, Finžgarjeva ces-ta. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. BLED, alpski bloki, dvoinpol sobno stanovanje, ca 60 m2, nadstrešek za avtomobil! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 V PREDDVORU na voljo več novih stanovanj (izgrajenih "na ključ"), primernih tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890 NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I, nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 236 2890 KRANJ, Planina, prodamo dve garsonjeri, vseljivi takoj. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387 KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss , 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ - PLANINA I., prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelu ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 GOLNIK - prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387 KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930 KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 56 m2, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 KRANJ - mestno jedro, prodamo 1ss, 51 m2, v 2. nad., cena 12,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 KRANJ - PLANINA II., Tuga Vidmarja, prodamo 2,5 ss, 82 m2, v 1. nad., 2 balkona. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930 KRANJ - PLANINA I., prodamo 4ss, 100 m2, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886 KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo 1ss, 37 m2, v 1. nad., delno opremljeno, cena ugodna. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, balkon, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - gars., 28,90 m2, VI.nad., obnovljena in opremljena, balkon, hitro vseljiva, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, Xl.nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno, vseljivo takoj, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114_ PLANINA I - 2 sobno, 62,60 m2, IV.nad., nizek blok, prodamo, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2 sobno, 59,20 m2, VI.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, 54,80 m2, IX.nad., ugodno prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114_ ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114_ ZLATO POUE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., delno obnovljeno in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 TRŽIČ, Bistrica - 3 sobno (predelano v 2+2 z okni), 76,55 m2, III. nad., obnovljeno, prodamo, možen dokup garaže v triplexu, Mike &Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 KRANJ, sever - 3 sobno, 74,10 m2, pritličje, obnovljeno v celoti in opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.0.0., 20-26-172, 031 605-114 LESCE: 50 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, garancije, ugodno. Cena: 14 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED: 32 m2, lepo 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. Cena: 8 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 48 m2, 1,5 ss v 2. nadstropju, vseljivo takoj, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vredno ogleda. Cena: 14.250.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si RADOVLJICA: 37 m2, 1ss v manjšem bloku, visoko pritličje, z balkonom, vseljivo takoj, mirna okolica. Cena: 9,5 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 69 m2, 2ss s kabinetom, 1. nadstropje, velik dnevni prostor, kuhinja z jedilnico, spalnica, kabinet, balkon, klet, vsi priključki. Cena: 19.330.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si LESCE: 80 m2, 2,5 sobno stanovanje, mansarda, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. Cena: 20.970.000 sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2 ss v 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže. Cena: 17,4 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si LESCE: 38,5 m2, alpski bloki, 1ss v 3. nadstropju, obnovljeno in opremljeno, velik balkon, klet, vsi priključki. Cena: 11 mio sit. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si ŠKOFJA LOKA-Partizanska , enosobno, 37 m2, obnovljeno, lepo ohranjeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. ŠKOFJA LOKA-Frankovo naselje, dvosobno 58,00 m2, zastekljen balkon, lepo urejeno. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22. 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, balkon, 39 m2, na Bistrici pri Tržiču - Kovors-ka cesta. Cena 9.5 mio SIT. Inf. TT 040/831-251 178 GARSONJERA, souporaba sanitarij, 24 m2, v hiši, center Tržiča, obnovljena, prodam. Cena 2.4 mio SIT. Inf. TT 041/874-125 ' 180 BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE s kabinetom, 61 m2, balkon, sončno, lepo, prodam. TT 041/845-792 Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222_m KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE TT 202-33-00, 041/333-222 1493 KRANJ Planina I, 1 ss, 39,80 m2, VII. nad., V-Z, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 2809 RADOVLJICA - CANKARJEVA: 3 ss, 70 m2, odlična lokacija, vredno ogleda. TT 031/53-98-54,04/531-48-53 3030 KRANJ - PLANINA I, večje 1 sobno STANOVANJE, predelano v dvosobno, pritličje, renovirano, velik atrij, mirna lokacija, prodam brez posrednika. Cena 14.180.000 SIT: TT 040/57-33-16 3063 Planina I prodam GARSONJERO, 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom. TT 041/399-410 3256 PLANINA I enosobno stanovanje 45 m2, 11 nad., balkon, priključki, prazno, cena 11 mio SIT, prodam. TT 23 15 600,040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 3486 STRAŽIŠČE 2,5 ss 64 m2, pritličje, večstanovanjske hiše, obnovljeno, ugodno prodam. tT 23 15 600,040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE KRANJ 3 ss v hiši 75 m2, CK, garaža, vrt, ugodno prodam. TT 23 15 600,040/200 662, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE_3488 V Škofji Loki prodam 2,5 ss, 52 m2. TT 031/237-026 3545 ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodam 2 ss, VI. nadstr., 61 m2, obnovljeno. TT 041/682-741 TOVORNA VOZILA TOVORNO VOZILO MERCEDES MB 12 13, starejši letnik v odličnem stanju, 61, prodam. IT 041/750-963 3445 Prodam KAMIONET Ford tranzit, 1.1997, dobro ohranjen, vreden ogleda. TT 041 /989-498 3470 Prodamo TAM 130 T 11, za kontejnerje, 1.92, vozen. Inf. TT 50-23-530 ali 041/648- 962 3509 UNIMOG TIP 406, 1.72, s snežnim plugom, šir. 3 m, vozen. Inf. IT 50-23-530 ali 041/648-962 Astra, Golf ali Megane 1.4-1.6, star do 3 leta, s klimo, kupim. tt 041/745-695 VOZILA ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tt 5134-148, 041/632-577 :>o ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, GOTOVINSKA PLAČILA tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, AVTO KRANJ,d.o.o., Savska c. 34 2154 MARK MOBIL d.0.0., Kranj, ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA. tt 2353-500 in 041 /668-283 2682 [<*§