taOD-atrc^ (3(k©35@ L. XI!. 18 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 31. Vlil. 1965 OB DANTEJEVI 700 - LETNICI ROJSTVA Ne bi bilo prav, če bi Slovenska kulturna akcija, ki je pred leti izdala knjižni prevod Dantejevaga Pekla iz Božanske komedije, stala ob strani ob svetovnih proslavah njegove 700 - letnice rojstva. Ves svet govori o njej, vse radio-postaje in predavalnice širom sveta so polne besed o njem; po Italiji se vrše najrazličnješi kongresi domačih in svetovnih danteologov, ki skušajo vrednote Dantejevega dela pomladiti za današnji svet. Papež sam pripravlja encikliko o njem, s katero bi se rad poklonil temu edinemu oficielnemu katoliškemu pesniku in mu v imenu Cerkve dal priznanje, kakor njegov prednik Benedikt ob 600 - letnici smrti. Urbi et orbi gre glas o Danteju — in naj bi mi ne pridružili svojega glasu v svetovni slavnostni orkester? Naš prihodnji kulturni večer — Literarni odsek — bo posvečen Dantejevi osebnosti in njegovim problematikam, tako osebnim kakor literarnim. Predavatelj —- prevajavec Pekla — bi se rad dotaknil — poleg njegovega življenjepisa, predvsem problematike njegove Beatriče in njenega razvoja do nastopa v Božanski komediji ter njene transfiguracije v kozmično silo, pomembno v svojem svetu, pa njen pomen za današnji dan. Označujoč ga kot najvišjega poeta, pa bi ga rad karakteriziral tudi kot bojevnika za prakrščansko čisto st Cerkve in njeno ekumensko poslanstvo, kot borca za svetovni mir in še posebej kot — političnega izgnanca. V vseh teh treh položajih more dati sodobnim prizadevanjem svoje opozorilo in svet. Kot politični izgnanec pa more našemu političnemu zdomstvu reči morebiti celo pravšno besedo, ki nam je potrebna. Še posebej pa bo del govora posvečenega Danteju med Slovenci, s čemer bo predavatelj Danteja postavil tja, kjer ga hoče imeti: ob ob 700 - letnici rojstva proslavljenja tudi med nami. Po govoru slede recitacije prevedenih odlomkov iz njegovih del: Sonetov, Novega življenja in Božanske komedije. T. D. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Literarni odsek Osmi kulturni večer bo v soboto dne 4. septembra ob 19. uri v salonu Bullrich, Sarandi 41, Capital SPORED: OB SEDEMSTOLETNSCI DANTEJA Predava prevajavec Božanske komedije univ. prof. dr. Tine Deb dijak Lepo prosimo točnosti iz ozirov na tiste, ki prihajajo točno in na predavatelja, ki ga zamujanje moti. Glavna karakteristika našega časa je inflacija; povsod je opazna, celo na kulturnem polju terja od občanov neko zcpimanje za dogodke na znanstvenem polju in nekatere dobrine tehničnih iznajdb morajo danes biti v vsakem domu, če hoče gospodar doma korakati Vštric z napredkom časa, če hoče biti civiliziran. Vendar nudi inflacijo dve veliki nevarnosti: cene naraščajo, kvaliteta pa pada. Tudi nas se loteva zob časa in nam grozi na polju, kjer smo najbolj ranljivi: kulturno ustvarjanje nas ie v emigraciji skozi dvajset let ohranjalo! in nam reševalo svoboden, jasen pogled na vse, kar smo si gradili. Kulturno delo pa ie izrečen primer tari&ča, kjer bi umik od kvalitete pomenil smrt, skok v prazno. Brž ko bo storjen prvi korak, se bomo začeli loviti za gesli koristnosti, efektnosti plehkih senzacionalnosti in pred pred nami bo praznina, vrgli se bomd v objem mušic enodnevnic, ki tako lepo in lagodno blažijo razbičane živce sodobne družbe. Inflacijo v obliki naraščanja cen bo zvesto podpirala to padanje navzodl. Ker bodo morale biti cene knjig, revij, listov in umetnin na ravni s posledicami nardščanja cen, se bo mogoče ta ali oni ustrašil. Namesto, da bi vzdržal in nas podpiral z zvestobo kot naročnik ali kupec slovenskih publikacij, bo segal pa plaži tujega tiska, k: ohranja svojo zunanjo privlačnost prav s tem. da sicer tudi za drag denjr ponuja čim več tistega, kar bravcu ugaja pri po-mirjevanju njegove vesti, nudi vse obliže za bolečine hipnosti — in to je tudi vse: za boljlša, trajnejša, večna sredstva napredka in utrjevanja notranjega miru pa bodo mofUli skrbeti drugi z majhnimi nakladami de! — in zato visokimi cenami, kakor jih nasilno narekuje inflacija. Slovenci doslej nismo kazali znakov, da bi morali slediti taki poti. Vsa kulturna politika je stremela navzgor in kljub že tolikim pretresom inflacije — dejansko živimo v tej deželi v njenih klečah že dvajset let — je bila naša tiskana beseda naj-cene^ša. Cenenost pa ni bila priložnost za ceneno kvaliteto: držali smo korak s časom. Če je to res in če upamo, da bo tako še v bodoče, potem ohranimo zvestobo na£i knjigi, četudi bi nam razmere morale nalagati uravnovešen je nd.ših cen z nasilnimi posledicami infflacije. SLOVENCI IN JUGOSLAVIJA Na sedmem večeru je dr. Srečko Baraga obravnaval temo: „Slovenci in Jugoslavija" ter je bilo predavanje v vrsti večerov ob jubileju Kreka in Korošca zaključno in je skušalo podati poglede na rast naše politične zavesti in kulture na poti do Jugoslavije in izkušnje v dobi monarhije Karadžordževičev. Večer je že pred polno dvorano začel predsednik SKA Ruda Jurčec in po pozdravu predavatelju podčrtal pomembnost navzočnosti krepkega zastopstva bratov Hrvatov. Že ob nastanku SKA je bila najlepša prireditev, ki so nam jo oni omogočili, ko je bila razstava del Ivana Meštroviča, kolikor jih je bilo v Bs. Airesu. Že od početka SKA se je uposta-vila vez med SKA in hrvatskimi kulturnimi delavci in se poslej nikdar ni pretrgala; najtesneje je bilo sodelovanje pač s krogom okoli Hrvatske revije, zlasti z njenim urednikom prof. Vinkom Nikoličem. Ker se bližamo novim preizkušnjam, je želeti, da bi se te vezi okrepile; sicer nas res marsikaj ovira, vendar izvesti moramo vsaj tisto, kar je najnujneje. Zato je prav lepo pozdravil navzoče goste ter zaželel, da bi obisk ne ostal osamljen. — Prav tako je izrekel dobrodošlico tolikim prijateljem in znancem, ki se doslej še niso vključili v naše delo in jih povabil, da se nam pridružijo s stalno udeležbo in pomočjo pri naših delih in prireditvah. Predavatelj je snov zajel široko in jo v času, ki mu je bil na razpolago, mojstrsko izčrpal ter podal z vso preglednostjo. Zastavil se je na situacijo v letu 1918, ko so dogodki privedli vse tri narode v položaj, ki je bil preveč nejasen, da bi mogli biti nanj res pravilno pripravljeni. Razvoj politike v prvi Jugoslaviji je to dejstvo do temelja razkril in privedel do tragičnih posledic; najdlje se je ustavljal pri osebnosti kralja Aleksandra in njegovih pomotah, slonečih na podedovanih principih, ki v novi državi, razklani na dva naroda zapadne orientacije in na narod, prežet z bizantinskim pojmovanjem urejanja državnih zadev niso mogli ustvariti nič pozitivnega, ker se je nazadnje vse usločilo v boj med monarhom - diktatorjem in narodi, ki so stremeli za uresničenjem in poglobitvijo demokracije. Po odmoru je bila debata, ki se je po obsežnosti vidikov in razpravljanj zavlekla pozno v noč. Ponovljena je bila še izjava doktorja Krnjeviča o neizpodbitni volji, da si Hrvati ustvarijo suvereno neodvisno državo, nakar je poleg drugih povzel besedo tudi prof. Ivo Bogdan, osvetlil hrvatski vidik ter se zahvalil za pozdrave hrvatskim zastopnikom ter se pridružil želji, da naj se stiki med hrvatskimi in slovenskimi kulturnimi delavci poglobe. Predsednik SKA je lep večer zaključil s poudarkom, da važnost političnega dela zelo narašča; veseli smo, da smo letos mogli osvetliti glavne probleme in ker je politika del kulturnega ustvarjanja, bomo tudi v bodoče posvečali vso možno pozornost ter ljubezen do področja, ki ni edino pri naši aktivnosti, ampak je važen del stremljenja, ki bo tembolj uspešno, čimbolj bo slonelo na popolni svobodi in iskreni zavzetosti za uresničenje temeljnih pravic slovenskega naroda na poti do resnične ostvaritve slovenske državnosti. Splošno zadovoljstvo in obilen aplavz predavatelju sta bila izraz zadovoljstva in upanja v nove pobude in uspehe na tem polju. GLAS OB GLASOVIH Kak čuden občutek: na obisku pri neki prijateljski argen- j tinski družini se sredi večera zasliši iz grl triletnega dueta „Jaz pa pojdem na Tirol“, potem pa še „Mi se imamo radi“. Oči mi zamišljeno zaidejo v pijačo, s katero poplakujem ledene rosne stene kozarca in tam zagledam našega hrvaškega prijatelja Vik- i torja Vido, kako s solznimi očmi prepeva „(xor čez izaro“ in kako se potem postavi — vsem opernim pevcem v vzor! — ter prične širiti stene male sobice s tisto „Ti si kriva, Ijubez-njiva", katero ga je še oče naučil v Kotoru. Potem preidejo misli na nas, ki nam vsak dan pogosteje zvenijo po ušesih stavki raznih tujih melodij enodnevnic... in nato uodam k tem mislim še zjutraj prebrano pismo: „Med-tem ko dobiva Prešeren po Evropi priznanje velikega evropskega pesnika, naši otroci po svetu recitirajo razne poete druge in tretje vrste, njega pa ne poznajo." * * * Vsaka slovenska gramofonska plošča, ki naposled ni drugega kakor v knjigi snranjen izbran koncert, je živa celica, ki ohranja in širi ljubezen do lepe pesmi, narodne ali umetne. Precej a vendarle premalo slovenskih plošč je bilo izdanih doma in v svetu. Domača slovenska produkcija je zavrta, kakor pišejo eni v domovini, ker za narodno pesem ni več interesa, deloma pa, kakor trdijo drugi, ker Slovenci ne odločajo v tej industriji in ker Slovenija sama nima tovarne za plošče. Drugod pa je že tako, da pač vsakdo najprej v svojo malho tlači. Zunaj v svetu bodisi ob strnjenem slovenskem ozemlju bodisi preko morja je seveda šle huje. Ni najmanjša težava v tem, da živimo raztreseni, da ima umetnik komaj čas, da si pribori vsakdanji kruh in pa seveda, da dostikrat v trenutku, ko bi se marsikaj dalo izpeljati, ni razumevanja ne denarja, ki je kljub idealizmu potreben za izpeljavo idej. * * * Te dni smo doživeli novo presenečenje. Kvartet RINK, ki ga sestavljajo Manja Fink-Geržiničeva, Neda, Marta in Božo Fink, je dober znanec ne samo nam v : Buenos Airesu, ampak tudi drugim po svetu. Mnogi se ga spominjajo iz Ljubljane, nekateri imajo celo srečo, da jih poslušajo iz sedmih že v Ljubljani posnetih plošč. Velika večina med nami pa jih pozna po nastopih na koncertih; slišali smo jih po radiju in po TV, pa tudi po raznih ploščah, ki so jih pogumna slovenska podjetja spravljala tu na trg. Kvartet je na svojih številnih koncertih, ki so želi priznanje ^ pred argentinsko in domačo publiko, skoraj bi dejal sistematično prikazoval slovenske skladatelje, najsi je šlo za solo ali za petje v tercetu, kvartetu. Njih repertorij je potekal od Gallusa pa preko impresionistov, novoromantične dobe Novih akordov, do produkcije med obema vojnama (pozni Lajovic, Škerjanc, Tomc, Lipovšek), pa do sodobnih stvaritev, med nami do skladatelja Geržiniča * * * ( Zadnjič smo poslušali prvo ploščo Kvarteta Fink, iz serije treh velikih long play plošč, ki jih izdaja Slovenska kulturna akcija. Posnetek in izdelava plošče sta delo CBS (Columbia Broadcasting System), ene največjih svetovnih družb za izdelavo plošč na svetu. Kakor se zdi, da je reprezentativna plošča slovenskih narodnih ter originalnih umetnih pesmi skladatelja Geržiniča prišla na trg komaj morda še v pravem trenutku — vprašanje je, koliko smo ustvarili med nami navado poslušanja naših pesmi — tako brez dvoma drži, da je kvartet posnel svojo prvo veliko ploščo v trenutku, ko stoji vokalno in interpretacijsko na višku. Z drugimi besedami: pevsko je plošča nekaj dovršenega. Prvo, kar se bo poslušavcem prozorno jasno prikazalo, je polna vokalna ubranost, kakršno smo doslej srečali morda samo še pri ploščah Slovenskega okteta, pa tudi popolna sproščenost podajanja, ki smo jo na koncertih včasih pogrešali. Skladatelj Geržinič je v izvirnih skladbah pa tudi pri Priredbi slovenskih narodnih previjal glasove tako, da je ta Polnost glasov prišla do izraza. Mirni glasovi pevcev, voskovina ; Pod prsti skladatelja ali pa duha narodne pesmi se prepletajo ;v dovršenost. Spremljevavec na klavirju — skladatelj sam ; spremlja vse kompozicije razen Na skali roža raste, ki je zapeta a eappella — je z vso diskrecijo držal svojo dlan nad njimi. Posamezne narodne pesmi, bodisi venčki narodnih pesmi Prinašajo nov zrak v dostikrat kar šablonske priredbe. Videti je, ^ da je skladatelj težil po ohranitvi duha, sloga, vendar pa se tnočno odklonil od cenene in kdaj zgolj učinkarske predelave. Pa še nekaj, kar se morda zdi drugotnega pomena, nam Pride na misel. Lepa lirična pesem, tiskana na slabem papirju, V nejasnem tisku — kaj vse izgubi! In sneta pesem?! — Na-klučje je hotelo, da smo v življenju slišali snemanja stotin plošč. : Mislim, da lahko, z povsem mirno dušo napišemo, da se nobena basa plošča glede kvalitete posnetka ne da niti primerjati s to. To pot — hvala Bogu! — ni mesta za slabo voljo, ki nas dostikrat obdaja, ko slišimo s trudom pripravljen spored, pri katerem pa petje zaradi slabega posnetka ne pride do izraza. * * * Plošča long play Kvarteta Fink, ki na eni strani prinaša harodne pesmi, na drugi pa kompozicije Alojzija Geržiniča, (štiri na besedilo Rafka Vodeba, eno na Bevkovo, eno pa na Vodebov prevod španskega Nobelovca Kamona Jimeneza) je brez dvoma naša pevsko najbolj kvalitetna pa tudi termično najbolj izdelana plošča. Prinesla bo našim domovom marsikako lepo bro, pa tudi prijateljem v svetu, ki ni jim radi kdaj poKazaii tudi nekaj našega slovenskega, uarno, ki ga lahko mirno m s Ponosom izročimo. Prav tako pa ne more biti nobenega dvoma, da bodo tej plošči tudi doma mnogi z veseljem prisiuiinin, hinogi s posebnim zanimanjem, ko se bo oglasna slovenska pesem, zapeta v tujem svetu. * * * S to ploščo se postavlja ob stran slikarske, kiparske, literarne m odrske umetnosti v zamejstvu nova vrednota k izvirni Slasbem produkciji. Posebne vrednosti bodo ob tem razne skladateljeve pripombe, ki jih je pisal oo prvih izvedbah posamezmn Pesmi, prikazujoč nam njih gradbeno in pa duhovno ananzo. •.Glas dne 14. junija ly6b je oo prvi napovedi plošče na kratko Povzel vse opise)., in kakor je prva knjiga izdaj iSKA bila samo Začetek, tako upamo, da pričenjamo s to piosčo svojo „diskoteko", ha katero bomo prav tako ponosni, kakor smo bili dozdaj na hase razstave, na izdajo knjig in revij. Redno izdajanje plošč bi moglo prikazati ne samo se druge bisere iz obširnega repertoarja Kvarteta Fink, moglo bi vzbuditi med nami druge interpretacij ske ter skladateljske vrednote. * * * Vsaka taka plošča pa ni izdana samo v užitek, ali ljudem, sredi katerih živimo, v ilustracijo naših melodičnih, skladatelj-skih an interpretacij skih kvalitet. Gre tudi za vazen — aoku-hient. Tragika pevca in gledališkega igravca, ki je do izuma snemalnih aparatov vsakemu umetniku grenila življenje, saj 3e za njim ostal samo še spomin, morda kak zapis ocene — je danes manjša. Ltanes poslušamo pevce, igravce, povsod se Ustanavljajo instituti, Id skrbe za arhiv, za knjižnice” pevskih in igravskih umetnikov. V zadnji številki neke ljubljanske regije smo brali, da se je tudi doma pričelo sistematsko delo na tem polju. Mi zunaj lahko storimo, kar se pač storiti da. Rešimo, kar se rešiti da, tako bomo pokazali zanamcem, kako je tudi glasbeno in igravsko življenje po slovenskih centrih izven do-hiovine raslo, se po svoje razvijalo, kako je bilo oplojeno in vendar ostalo slovensko ne samo po besedi ampak po duhu; morda včasih samo še po duhu. Ko snemamo naše pevce, naše skladatelje, pa spet ne delamo tega zgolj nam v užitek ali komu V bodočnosti za primerjalni material, ampak ker nam pomaga hasti. Zaradi celotne slike, pa tudi zaradi tega, da ne pretrgamo hiti, ki vodi iz preteklosti do' nas in od nas na vse strani, zakadi resničnosti, brez katere ni bodočnosti, je to delo lepo in koristno. Z.S. — „LUCES Y SOMBRAS - Luci in sence1* je naslov pesniški zbirki, ki jo je izdal arh. Viktor S ul čič, Zbirka, ki jo je opremil avtor in je tudi ilustrirana z arhitektonskimi koncepcijami, obsega osemindvajset pesmi v kastiljščini in na koncu tri pesmi v slovenščini: Sveti križ, Ribič je mlad, Naš Kras. Zbirka je posvečena sinu Hektorju Igorju. V uvodu pravi avtor, da „p,Naj si bo na vzgojnem področju, zlasti glede tako pereče in nujne alfabetizacije, naj si pa na področju ohranitve in obogatitve kultur ali na področju znanosti in tehnike, ki danes globlje posegajo v življenje narodov. Cerkev hoče odločno podpirati pobude UNESCa, saj se prav v imenu svojega duhovnega poslanstva ne le zanima za človeški napredek, temeveč hoče zanj tudi dejansko prispevati." — Veronika Mlakar je solistka v skupini American Ballet Theatre - Jerome Robins in je imela ob koncu sezone v glavni vlogi baleta "Giselle” velik uspeh v gledališču Lincoln Centre v New Torku. — Prispevka k poznavanju slovenske književnosti na Madžarskem: L. 1963 je v Budimpešti izšla Zgodovina književnosti jugoslovanskih narodov (naklada 2000 izvodov). Napisal jo je kulturni posredovavec in prevajavec Zoltan Csuka; lektorsko delo sta o-pravila univ. predavatelj Laszlo Hadrovics in prevajavec D. Stojan Unjičič. Slovenski pesniki in pisatelji so še precej dobro zastopani, vendar je prav v tem delu največ napak. Zlo je seveda tudi, da so madžarski javnosti prikazani skozi prizmo komunistične ideologije. Tako npr. navaja pisec kot literarne zgodovinarje in kritike med obema vojnama samo Slodnjaka, Josipa Vidmarja in Ziherla. Istega leta je v Budimpešti izšla tudi Antologija jugoslovanskih pesnikov, v kateri je prevedenih 35 pesmi slovenskih avtorjev. O TARIFA REDUCIDA Sp-0 2 z