17. štev. V Ljubljani, sobota 23. avgusta 1919. ^ J. leto. .............................................................. ------------------------ -------——....... .,^..4 Uredništvo je v »Narodnem domu“, I> nadstropje. Uprav aiistvo ua Marijinem trgn št. 8. — Telefon št. 41. Dopisi naj se frantirajo. — Rokopisi se ne vračajo. MF* Izhaja vsako soboto. »Narodni 8ocljalist“ velja v Ljubljani in po pošti: celo leto naprej . K l&— četrt leta .... K 4 — pol leta .... K 8*— en mesec .... K 1-50 Oglase se računa po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 V, za večkrat popUst Posamezna številka velja 40 vinarjev. Najvažnejše iz organizacijskega reda Nar. soc. stranke. Ker se že ustanavljajo krajevne politične organizacije NSS, obveščamo tem potom vodstva teh organizacij o najnujnejšem iz organizacijskega reda NSS. Izrecno opozarjamo, da je to samo izvleček, ki se tika le poslovanja krajevnih organizacij in naj istim služi v porabo toliko časa, da bode na občnem zboru stranke sprejet definitivni organizacijski red. Krajevne organizacije prosimo, da predloženi poslovni red premislijo in stavijo na občnem zboru predloge za eventuelne izpremembe. Člani. Član NSS postane lahko vsak državljan ali državljanka, ki ima neo-madeževano preteklost in izjavi, da se strinja z načeli in delom stranke, ter plača strankin davek, kojega višino določi vsakoletno strankin občni zbor. Člane sprejema krajevni odbor, ki o tem takoj poroča vodstvu stranke. Če tekom 14 dni po obvestilu ue dobi krajevni odbor od vodstva stranke ni-kakega ugovora proti sprejetju novih Članov, je smatrati člana definitivno za sprejetega in krajevni odbor izda novim članom člansko izkaznico. Oseba, ki bi se od krajevnega odbora ne sprejela, ima pravico pritožiti se na sestaneku krajevne organizacije svojega kraja in proti razsodbi iste na vodstvo stranke, ki odloča končnoveljavno. Strankin davek. V dosego svojih ciljev potrebujo stranka denarnih sredstev, ki jih je edino mogoče dobiti z davkom, ki ga plačujejo v stranki organizirani somišljeniki. Razen rednih letnih prispevkov so pa člani tudi dolžni z zbirkami in osebnimi darili podpirati ob vsaki nudeči se priliki strankino gmotno stanje. Redni strankin davek pobere vsako leto blagajnik krajevne organizaeije ter pošlje denar najkasneje do 20. januvarja dotičnega leta na izvrševalui 'odbor (vodstvo stranke). Ob enem s tem denarjem je poslati tudi natančen imenik vseh, ki so plačali strankin davek. Na podlagi teh list ugotovi krajevna organizacija število zaupnikov z glasovalno pravico za strankin občni zbor. Krajevna organizacija. Temelj cele organizacije je krajevna organizacija, ki naj se ustanovi po potrebi v vsakem kraju, kjer ima stranka vsaj dvajset organiziranih članov in ki lahko od slučaja do slučaja obsega tudi več krajev ali občin. V večjih krajih pa se s privoljenjem izvrševalnega od-bork lahko ustanovi več krajevnih organizacij. Strankin davek plačujoči člani izvolijo na sestanku vodstvo krajevne organizacije. To vodstvo sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, stalnega poročevalca strankinega tiska ter po potrebi do sedem drugih odbornikov in dveh preglednikov računov. Razen tega pripadajo odboru tudi vsi od stranke v javne korporacije izvoljeni člani. Vodstvo krajevne organizacije sklicuje sejo vsaj enkrat na mesec. Glavno zborovanje pa se vrši vsako leto meseca januvarja. Na glavnem zborovanju se izvoli odbor za novo poslovno leto. Fnnkcijonarji krajevnih organizacij smejo biti le dobri, neoma-deževaui in značajni člani stranke. Delokrog krajevne organizacije. 1. Odbor krajevne organizacije vodi volitve v svojem okraju v vse zakonodajne zbore, občinske in okrajne zastope, v kulturne in gospodarske organizacije. Za tozadevne volitve sestavi odbor kraj. organizacije kandidatno listo ter skliče nato na zborovanje vse člane dotične organizacije, da listo potrdijo ali izpremenijo. 2. Vodi imenike volilcev za vse javne korporacije ter zbira vso politično statistiko, ki se tiče njegovega okraja. En prepis imenikov in statistike je vposlati na izvrševalci odbor. 3. V vseh slučajih, o kojih si krajevni odbor ni popolnoma na jasnem, se obrača na izvrševalni odbor za nasvet. 4. Ako sc kak član pregreši proti strankinemu programu ali disciplini, razsodi o tem krajevni odbor. Proti razsodbi krajevnega odbora ima član pravico pritožbe na občni zbor krajevne organizacije in nadalje na izvrševalni odbor. 5. Sklicevati shode po potrebi, pa najmanj vsako četrtletje in sicer po seji širšega izvrševalnega odbora. 6. Predsednik krajevne organizacije je obenem Član Širšega izvrševalnega odbora". Ako je on zadržan, ga nado-mestuje podpredsednik ali tajnik. Predsednik vodi odborove seje, občni zbor krajevne organizacije ter vse strankine politične shode svojega okraja. 7. Odbor krajevne organizacije je odgovoren za izvršitev vseh sklopov krajevnega odbora in za izvršitev vseh navodil izvrševalnega odbora. 8. Krajevui odbor pobira članarino in je odgovoren za denarni promet, ima nalogo voditi natančno knjigovodstvo vsega denarnega prometa, ter podati na občnem zboru račun za preteklo dobo. 9. Krajevni odbor pazi na disciplino svojih članov ter poroča o vsem delovanju na izvrševalni odbor. Za letošnje drugo polletje je sklenil pripravljalni odbor strankin davek v višini 2 K, ki naj se pobira od članov pri vstopu in se polovico celokupne svote pošlje pripravljalnemu ciboru. Cilji Narodno-socijalne stranke. Poročal na zboru zaupnikov NSS tajnik NSZ tov. Ivan Tavčar. 111. Narodni socijalizem je zastopnik izkoriščanih. Družba se deli v dva razreda: na razred posedujočih in ne-posedujočih Na razred tistih, ki so danes izkoriščani, tlačeni in brezpravni, in na razred onih, ki s pomočjo gospodarske nadvlade žive v izobilju in si neopravičeno prilaščujejo skoraj ves delež na produkciji. Imamo nat zdravo razmerje med gospodujočimi in podložnimi. Boj med obema razredoma je neizogiben. Narodni socijalizem zato priznava nujnost razrednega boja. Dejstvo je, da kapitalist še nikdar ni imel smisla za splošnost, in da je bila edina njegova skrb, da si je množil premoženje. Ali je bilo to stremljenje doseženo poštenim, ali nepoštenim potom, je kaj malo brigalo kapitaliste. Samo, da je bil požrešni in nenasitni zlati Moloh nasičen. Tisti, ki žive od dela, svojih rok so s kletvijo na ustih in s težkim srcem prenašali gospod-stvo kapitalizma in ga posebno težko danes prenašajo, ko si s trudapolnim delom ne prislužijo niti toliko, da bi lahko živeli. Delavsko ljudstvo žrtvuje edino svoje premoženje: svojo de-laVsko moč. Ko to izgubi je obsojeno na pogin. Svoje družine ne more zdrževati in otroci so izpostavljeni največjim življenskim neprilikam, ki onemogočujejo vsaki zgled na boljšo bodočnost. Obupni krik tisočev in ti-sočev kliče po odpomoči, da jih rešimo okov kapitalizma. Kapital se nevzdržoma združuje v enih rokah in se gromadi v neizmernost. Človek bi mislil, da živimo v državi zgrajeni na socijalnih principih, a naletimo vsepovsod na brezsrčnost kapitalistov, ki pljujejo na ljudsko pravo. V naši državi še do danes nismo imeti priliko ugotoviti, da se je kaj ukrenilo proti kapitalistični kugi. Večkrat zgleda tako, kot ua imamo takozvano ljudsko zastopstvo in ministre za to, da podpro tega ali onega veleindustrijalca in veleban-kirja, da še naprej sesajo in izmozga-vajo brezpravni proletarijat, ki je danes ubožen tako, kot mogoče še nikdar preje. Niti ukradenega denarja vojnih dobičkarjev ne konfiscirajo in hočejo čakati toliko časa, da ga bodo lahko poskrili in zatajili. Ti ubogi konsument, plačuj vse davščine, plačuj visoke carine da pogineš v lastni revščini. Do državne samostojnosti nas je predvsem izžemal tudi kapitalizem. Sedaj, ko so temu pristrigli peroti, prihaja jugoslovanski kapitalist, ki je navadno še slabši od prednika. Kaj mu je mari narod, kaj država in revno ljudstvo, samo, da je njegovi požrešnosti po bogastvu zadoščeno. Vsa državna uprava je dosedaj še brez dvoma v rokah meščansko kapitalistične družbe. Ne samo državna uprava, ampak sploh ves ustroj jugoslovanske družbe preobvladuje kapitalizem. Zato je naša najvažnejša naloga, da se odločimo za brezobziren boj z onimi troti družbe, ki hočejo živeti v izobilju na stroške drugih. Tukaj ne smemo poznati nobenih kompromisov, ker bi s tem zadali svojemu najvišjemu stremljenju po socijalni pravičnosti in enakosti smrtni udarec. Zato še enkrat: neizprosen boj kapitalizmu in neizprosen boj meščansko kapitalistični družbi. Seveda pa vemo, ,da družabnega reda ne moremo črez noč popolnoma preurediti. Smo proti vsakemu nasil-stvu in verujemo v razvojno razrešitev kričečih družabnih razmer. Nasilstvo rodi odpor in odpor zopet nasilstvo. Na ta način imamo diktaturo na vse strani. Odklanjamo one temne elemente med nami, ki v znamenju preustro-jitve družabnega reda, komunizma in boljševizma mislijo na pobojstvo, ropanja in anarhijo. Anarhije ne bomo nikdar dopustili v naši mladi državi, ki je še tako narahlo zgrajena, da jo zna vsak najmanjši nered razbiti, ali vsaj gospodarsko upropastiti. Anarhije se moramo ubraniti posebno tudi zato, ker na anarhijo ščuvajo pri nas ljudje, ki niso in ne bodo naši prijatelji. V njihovem nečednem ravnanju jih spremlja le misel sovraštva in zavist do naše državne samostojnosti. Domovino hočemo očuvati vsake nesreče, ker bi bilo pri tem zopet predvsem tepeno delavsko ljudstvo. IV. Vse današnje države se smatrajo za več ali manj demokratične. Tudi nobena stranka v državi se ne upa izjav.ti vsaj na papirju, da je proti demokralizmu. Demokratizem tedaj zmaguje povsod. Vendar pa so velike razlike med demokratizmom enega naroda in drugega. Vzemimo le demokratizem v Ameriki in na Francoskem. Za našo edinstveno državo, ki se poraja v dobi, ko je zmagala — vsaj formelno se govori tako — zapadna demokracija nad zadnjimi ostanki germanskega in pruskega absolutizma, zahtevamo, da se sezida na najširših demokratičnih temeljih. Pri razmišljanju, za katero demokracijo se odločimo, prihaja predvsem v uvaževanje dejstvo, da naša država ni bila ustvarjena z vojaško okupacijo, temveč z narodno revolucijo, z revolucijo od spodaj 1 Če je imel narod toliko pravnih sil, da je izvedel revolucijo mirno, dostojno in načrtoma, tedaj se mu ne sme odrekati sposobnost in pravica do najširše demokracije. Le tisti, ki je izvedel revolucijo in s tem položil temelje za našo državo, le tisti je nositelj suverenosti in to je bil narod. Vsa državna moč temelji na narodovi suverenosti, ta je pravni vir državnega gospodstva. Narodna suverenost se mora pa tudi praktično izražati v tem, da o svoji ustavi, o temeljnih zakonih narodne države odloči narod s popolnim zborom volilcev sam direktno, ne pa posredno po poslancih ali konslitu-anti, temveč z ljudskim glasovanjem. Narod, ki je državo ustvaril, naj odloči, kakšna ta država bodi. Tudi sicer ima narod pravico odločevati nad biti ali ne biti zakonov. Pravica referenda. v katerem se narod izjavi, o od ljudskega zastopstva sprejetem zakonu, je le posledica narodne suverenosti. Narod ima tudi pravico staviti predlog, da se napravi kak zakon, to je narod ima pravico inici-jative. Vsega zakonodajnega dela pa ne more narod izvršiti sam neposredno in zato voli iz sebe državne organe v pravem pomenu besede to je parlament, ali ljudsko zastopstvo, temeljem splošne, enake, direktne in tajne volilne pravice s proporcem. Ministrstvo se sestavlja iz parlamenta (parlamentarna vlada) in je njemu odgovorna. Smo v splošnem za centralizem, vendar za močno krčjevno in službeno decentralizacijo. V gospodarskih, socijalnih in kulturnih odno-šajih je nedvomno potrebna decentralizacija posameznih delov našega troimenega naroda. Iz povedanega je jasno razvidna velika razlika, ki nas loči od obstoječih političnih strank. Vsak kompromis je nemogoč. Potreba po ustanovitvi narodno-socijalne stranke je oči-vidna. V svojih vrs'ah hočemo zdru- žiti vse, ki trpe na neznosnih socijal-nih razmerah in si hočemo ustvariti boljšo bodočnost. V svoje vrste vabimo vse, ki čutijo nedostojnost mezdnega delavnega razmerja, vse, ki jim trdo delo ne prinaša drugega, kot borni vsakdanji kruh. V boj gremo proti kapitalizmu in internacijonali. Pridružite se našemu boju in delu za najbednejše med bednimi. Bodite uverjeni, da je zmaga naša, ker je pravica na naši strani. Zato: Proč s meščansko kapitalistično družbo! Proč z internacijonalnimi izdajalci ubogega naroda! Živel narodno-socijalni pro-letarijat! Kulturni cilji. Demokratična načela so danes v politiki, vsaj formelno, splošno priznana. Toda vkljub temu smo Se daleč ocl resnične, vsestranske demokracije, ki naj bi bila vodilno načelo, ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem, socijalnem in kulturnem življenju. Daleč smo še od časa, ko bode demokratizem bistveni del nazora našo družbe. Dokler ne pride do tega, pa so vsa ostala jamstva za demokracijo brez podlage, — toliko časa je tudi morebiti med tem doseženi cilj: Socijalističua družba le problematične vrednosti. Socijalizem je brez notranjega prerojenja v zraku sezidan. Ker le notrauje prerojenje človeka v znamenju humanitete, člove-čanstva je predpogoj vsakega pravega napredka v smeri socijalizma. In to je naš kulturni cilj. Iz povedanega jasno izhaja, da je kulturni program narodno-socijalne stranke — načrt dela za dosego tega cilja-bistvem del našega celotnega programa. Prvi pogoj za dosego navedeuega kulturnega cilja in s tem socijalistične družbe je izobrazba. Socijologi potrjujejo, da le zmote iu nevednost povzročajo neugodni položaj nižjih družabnih krogov, kajti; ne more biti zastopnosti, niti pravičnosti, dokler bo družba sestavljena iz članov, od prirode priiično enako oboroženih, ki pa ima od njih le majhen del socijalno dedšČino resnice in idej, ki so izšle iz trudapolnih in globokih razmišljevanj vseh minulih vekov, medtem ko je ogromni večini odtegnjena luč človeške kulture. Vpoštevajoč človeško naravo, ki se lepili gesel v praksi nikdar ne drži, če leta niso dol življenskega nazora sani ega, in bi se jih tudi v na matc-rielni podlagi stvorjeni socijalistični družbi nc držala, moramo gledati predvsem na to, da postane izobrazba tako splošna, da bodo tudi v tem oziru odstranjene vse razlike, ki obenem z drugimi člniteljl povzročajo neenakost današnjo družbene organizacije In skrbeti moramo zato, da višja inteligenca posameznika ne bo postala sredstvo za obvladanje In izkoriščanje razurn-stveno manj nadarjenih. Družba sama pa mora skrbeti zato, da izobrazba no bo privilegij posedujočih. Le ona praktična politika, ki se opira na zdravo kulturne mod naroda, vsestransko skrbeča za izobrazbo in prosveto najširših ljudskih vrst, se bo lahko izkazala z res trajnimi uspehi — in le v taki družbi bo politika res delo za obči blagor, ne pa sredstvo častihlepnosti in politične in gospodarske vladoželjnosti, kot je to z malimi izjemami danes. Izobrazba pa ne sme biti mrtva zbirka raznega znanja, zaključkov posameznih ved. Z izobrazbo kot tako mora iti roko v roki vzgoja v znamenju humanitetne ideje, če hočemo, da se bo kedaj dosegel postavljeni kulturni cilj: Vzgoja povsod, v družbi, šoli In rodbini. Kako važuo je skrbstvo za zapuščeno mladino je s tega vidika takoj jasno. Da je treba skrbeti za šoli odraslo mladino potom knjižnie, ljudskih univerz, čitalnic, muzejev, zbirk itd. je tudi razumljivo. V to svrho je pa potrebno tako pouče-valno kot tudi vffgojevalno delo temeljito reformirati. In ker je poučevalno in vzgojevalno delo osredotočeno v šoli, je potreba preurediti predvsem šolstvo. Šolstvo se mora reformirati tako, da bo v doglednem času zmožno vzgojiti državljane, ki bodo po obisku vseh stopenj skupne šolske vzgoje stopili v življenje z enako splošno in različno sicer, a popolnoma enakovreduo strokovno izobrazbo. To je temeljno načelo našega svetovnega programa. Reforma šolstva naj se vrši tako, da se v dosedanjem šolstvu obdrži vse, kar odgovarja posplošenju izobrazbe, odstrani in nadomesti z drugim pa naj se vse, kar tej zahtevi nasprotuje. Drugo naše načelo je, da bodi šola šola iu ne politik«, v najslabšem smislu besede. Šola se mora osamosvojiti, in to ne samo od cerkve, temveč tudi od države. Uprava pouka in vzgoje naj se prepusti učiteljstvu. Učiteljski zbori naj se upravljajo sami. Antomizacija in decentralizacija tudi v šolstvu je samo logična posledica demokratizma. Najvišji princip poučevalnega dela je in mora biti znanstveno dognana resnica, ki hodi roko v roki z vzgojo k nravnosti. Nravnost stavimo nad verstvo, toda versko prepričanje je popolnoma svobodno in država mora varovati načela verske strpnosti. Vsa vzgoja in ves pouk v navedenih smereh pa bi ne dosegel stavljenih ciljev, če ne bi imela tako plemenitega sočinitclja kot je umetnost. Umetnost povzdiguje Človeka potom lepote k idejam čistega človečaustva in zato je naša naloga, da omogočimo uživanje in razumevanje umetnin najširšim ljudskim slojem. Tudi užitek umetnin se mora soeijalizirati. če nakratko izrazimo naš kulturni program, rečemo: Skozi vero in lepoto k zemeljskemu raju vsega ljudstva. Politične vesti. Nova vlada. 16. t. m. je podpisal regent ukaz o sestavi nove vlade, ki je nastopna: Min. pred. Ljubomir Davidovi«, minister za prosveto Pavle Marinkovič, finančni minister Vojislav Velj-kovič, zun. minister dr. Ante Trumbič, minister za promet Milorad Draškovič, minister za pravosodje in konstituanto Kosta Timotijevič, minister za javna dela Velislav Vulovid, notranji minister Svetozar Pribičevio, minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukinu-, minister /a verstvo Tugomir Alaupovic, minister za socijalno politiko in zastopnik ministra za zdravstvo Vitomir KoraČ, minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer, vojni minister general Hadžič, minister za kmetijstvo in agrarno reformo dr. Fr. Poljak, minister za prehrano Viljem Bukseg, minister za šumo in rudo Ant. Kristan. Novo ministrstvo je sestavljeno iz demokratov in socijalnih demokratov ter ima precej obsežen delovni program. Habsburgovske diktature na Madžarskem je konec. Bivši nadvojvoda habsburgovske hiše Jožef se je moral 'pod pritiskom razmer na Madžarskem in vsled energičnega protesta Jugoslovanov in Cehoslovakov na mirovni konferenci odpovedati vsej politični moči. Tako so šle zopet v nič vse spletke Habsburgovcev, ki pa gotovo še ne bodo odnehali spletkariti z upanjem na kakšen tronček. Na Madžarskem pride do sestave koalicijske vlade, o kateri bodo sodelovali tudi socijalisti. Narodno socljalna stranka na Madžarskem. Vsled neuspehov soc.-demokratične stranke v Budimpešti se je velik delavstva odločil, da ustanovi na narodni podlagi deželno stranko madžarskih delavcev. Delavstvo na Madžarskem se je ravno ob priliki zadnjih dogodkov prepričalo, da in-ternacijonala ne more pomagati narodnemu delavstvu do boljše bodočnosti, ker izključuje njen mednarodni program dobrobit proletarijata posameznih narodnih držav. Socijalni demokrati med seboj. Socijalistična revija »Demokracija", kjer se še od nekdaj zbirajo ekstremni pristaši socijalne demokracije, proglaša v svoji zadnji številki komunizem, kot edino rešilen za proletarski razred. Sodrug Gustinčič zmerja dosedanje voditelje soc. demokratov s papeži, neso- socijalisti iu buržuji, ki so prišli v stranko iz dobičkarskih namenov. Vse dosedanje politično delo socijalne demokracije imenuje godljo, čudno mora biti pri srcu raznim Kristanom in Ko-račem, ko dobivajo tako nelaskava priznanja iz lastnih vrst. Doma si eoci-jalni demokratje ustanavljajo komunistično stranko, v Belgradu pa sede na ministrskih stolčkih voditelji soc. demokratov po milosti meščanskih strank in prisegajo udanost kralju in državi. Doslednosti še nikdar ni bilo med soc. demokrati in jo tudi nikdar ne bo. Sicer smo pa prepričani, da bo prav kmalu prišel zopet dan, ko bo šla so-družiea Štebi k ozmerjanemu kapitalistu-sodrugu Kristanu in se bodeta pobotala, kot sta se že. Zato se nikar ne smešite z bombastičnimi izjavami in literarnimi programi. Vse je prazen kavarniški dim! Razumemo. „Naprej“ je izjavil, da kdor je pravi socijalni demokrat ne more biti Sokol. Radi verjamemo, da internacijonali ni povšeči gojitev narodne misli. To niso sedaj prvič in tudi ne zadnjič povedali. Soc. demokrati la plebiscit na Koroškem. Nasi zaupniki na Koroškem nam poročajo, da soc. dem. agitirajo za „ugoden“ izid plebiscita s tem, (la koroško slovensko delavstvo strašijo z mizernimi razmerami v Jugoslaviji. Mešetarjenj e bivšega cesarju Karla. Z Dunaja poročajo, da se je grof Julij Andrassy mudil zadnje dni na Dunaju, kjer je imel porazgovore z raznimi politiki in kjer je dobil informacije ter navodila iz Švice. Nato je odpotoval v Budimpešto-, poverjena mu je tudi naloga, da pri tej priliki obvesti nadvojvodo Jožefa o stališču, ki ga zavzema bivši cesar Karel napram položaju na Madžarskem. Po naziranju cesarja Karla naj oživi zopet mandat, ki ga je prejel nadvojvoda Jožef dne 26. oktobra 1918 na Dunaju od cesarja Karla kot homo regius na Madžarskem. Nemci v zapadni Ogrski so se uprli Madžarom in poslali Nemški Avstriji prošnjo, naj zasedejo nemško-av-strijfcke čete nemške kraje v zapadni Ogrski. Madžari pa so zaprosili Romune, da zasedejo te kraje. Švicarska socijalno - demokratična stranka za boljševizem. Izredno zborovanje socijalistične stranke v Švici je sklenilo, da pristopi švicarska socijalistična stranka k tretji internacijonali. 9 milijardni kredit za Nemčijo. V nemški nai’odni skupščini se je predložila zahteva po državnem posojilu za računsko leto 1919. Finančni minister je pooblaščen, da nabavi kredit devetih milijard za izredne državne prispevke. ltuska boljšovlška vlada pred odstopom. Zanesljive vesti iz Stockholma zatrjujejo, da se Ljenin s svojimi pristaši in sedanjimi člani komunistične vlade posvetuje o odstopu vlade. Najhujši nasprotnik nameravanega odstopa je Čičerin, ki pa ima med vodilnimi komunisti prav malo privržencev. Splošna stavka v Alzaciji. V Miihlbausnu in okolici je izbruhnila splošna stavka, ki sc je razširila tudi na tkalnice, vse javne urade in železnice. Po vsej dolenji Alzaciji seje razglasila splošna stavka. Tudi rudarji v saarski kotlini štrajkajo. Francoske vojaške oblasti so aretirale stavkarski odbor. Romunski prestolonaslednik se je odpovedal prestolu zase in za svoje naslednike. lzvolski, nekdanji ruski veleposlanik v Parizu, je umrl. Izvolski je bil tudi med glavnimi krivci svetovne vojne, kakor sploh vsi tedanji ministri imperialističnih držav. Prisilno posojilo v Italiji. Iz Rima poročajo, da nameravajo razpisati prisilno posojilo, od katerega pričakujejo mnogo uspeha. Stranka vsakovrstnih kapitalistov SLS se je zadnje čase vrgla na delavstvo, kateremu obljublja najrazličnejše dobrote tega in onega sveta. Naše delavstvo, ki sc je tekom vojne uživelo v svoje razredno stališče kakor nikdar preje, pač ne bo šlo na limanice teh kapitalističnih agrarnih kalinov, katerih kolovodje so vse kaj druzega nego delavci. »Prijateljev" delavstva je mnogo-saj niso redki slučaji, da se celo najbolj sovražni kapitalisti izdajajo za pri- jatelje proletarijata, toda noben kapi, talist, če še tako reklamira delavske pravioe, ne more delovati v blagor delavstva. Naše narodno zavedno delavstvo je dobro podučeno o ciljih kapitalističnih strank, med katerimi SLS ni ravno zadnja. Ta stranka je delavstvu ravno-tako sovražna, kakor je sovražna bivša napredna, sedaj JDS. Seveda, delavcev potrebuje vsak kapitalist, da z njihovo pomočjo sebe okoristi v škodo proletarske mase. Z veseljem moremo kon-statirati, da so vsi napori takozvaue Slovenske Ljudske Stranke brezuspešdi, Delavstvo se jo izogiblje, ker ve, na zasleduje ta stranka vse kaj druzega kakor pa koristi delavstva, katerega more zastopati edinole delavska stranka, ki je NSS. Socijalna politika. Za izboljšanja življenskih pogojev delavcev na Angleškem. V razpravi o zakonskem predlogu glede delavnega časa (48 ur na teden) in mezde ter pogodb med delodajalci in delojemalci je rekel Lloyd George, da se mora vse storiti, da bodo delavski pogoji v industrijah bolj človeka vredni. Pri tem pa bi morali delavci sami sodelovati. Vladi se bo morda posrečilo, vprašanje razdelitve dobička pravilno oceniti in varovati delavce proti brezdelju. Vlada si bo nadalje pridobila pravico kopanja vseh rud, posebno premoga. Iz kupne vrednosti se bo napravil fond za zboljšanje življenskih pogojev jamskih delavcev, vendar pa vlada ne more sprejeti Sankeyev načrt, da bi premogovnike prevzela v lastno režijo. Vlada je samo za centralizacijo in reorganizacijo, in se bo kolikor mogoče izogibala, posegati v upravno kontrolo posameznih rudnikov. Dežela se bo razdelila na posamezne okoliše, ki se bodo potem upravljali enotno. Postavodaja in alkoholizem-Sodelovanje postavodaje v boju proti alkoholizmu postaja vedno potrebnejše. Zlo, katero, izvira ponajveč iz pivskih navad in neštetih priložnosti pijančevanja zlasti ob plačilnih dnevih in ob nedeljah, vodi vedno večje število naših mož in fantov v duševno in telesno propast. To zlo je postalo rak-rana, ki se bolj in bolj zajeda v meso in kri našega naroda. Vse dosedanje zasebno delo za omejitev alkoholne kuge ni rodilo zaželjenih uspehov ker ni imelo opore v odločni zakonodaji in ker ga v svoji malodušnosti uradni činitelji, katerim je bilo poverjeno nadzorstvo in zatiranje alkoholizma, niso podpirali. Zakrivati to dejansko stanje in mirno dalje gledati, kako nam najboljše moči naroda hirajo in ginejo, bi bilo nečloveško in nemoralno. Treba je stroge postave za omejitev alkoholizma! Vsaka oblika postave, tudi najradikalnejša, je upravičena pod pogojem, da je ista izraz ljudske volje. Stroga postava proti alkoholizmu pa bi gotovo ustregla želji vseh pošteno-mislečih slovenskih izobražencev in zahtev pretežne večine delavskih žena, mater in sirot! Tedenske vesti. — Kovinarska stavka. Kako ošaben je postal slovenski kapitalizem, nam dokazuje stavka kovinarjev v Ljubljani, Podjetniki so se obrnili na svojo organizacijo s posebno okrožnico, kjer pozivajo, naj se štrajkujočih ne sprejme na delo. Vabijo tudi nemške stavkolome. S tem hočejo strmoglaviti delavstvo in njegovo organizacijo. Ni naša organizacija, ki vodi ta boj in se s strani vodstva štrajkujočih morda tudi ni vse storilo, kar je v takih slučajih potrebno; toda nam je veliko ležeče na tem, da v tem boju zmaga delavstvo s svojimi upravičenimi zahtevami, zato se smatramo solidarni s štrajkujočimi. — Osnutek zakona o zavarovanju delavcev je izdala v slovenskem prevodu Zveza bolniških blagajn v Ljubljani. Cena 15 kron. Vsem strokovnim organizacijam priporočamo, da si nabavijo osnutek zakona, prirede debatne večere in svojim centralnim organizacijam predlože morebitne spreminjalne predloge. — Starka poljedelskih delaveor. Na Saksonskem je začela stavka poljedelskih delavcev. Upajo, da bo kmalu končana. Kljub temu, da so se poljedelskim delavcem pred kratkim določile Mezde, zahtevajo le-ti sedaj novo dravinjsko doklado. — Nemški stroko^ul iu znanstveni listi se smejo uvažati v našo državo. — Uro?, sladkorja. Ministrstvo za prehrano je dovolilo zasebnim trgovcem 11 voz 500 vagonov sladkorja. — Kovinarska st.avka v Ljubljani. Kovinarji, zaposleni v tovarnah Žabkar, Tonnies in Samassa so že delj Časa v stavki, ker sedanja imejiteljica teh tovarn Jadranska banka noče ugoditi upravičenim zahtevam delavstva po zvišanju dnevnih mezd. Navodila za „1. Jug. lMj. Srel-uješolski Svobod. Shod v Celju4'. Vsem onim tovarišem, ki se mislijo udeležiti našega shoda, javljamo sledeče: Hrana in stanovanje je za one tovariše, ki se pravočasno javijo, preskrbljena za 3 dni, to je 31. avg., 1. >n 2. sept. Na vseli železnicah našega kraljestva so udeleženci deležni 50 % popusta i. s. na državnih železnicah od 25. avg. do 7. sept., na južni železnici pa od 29, avg. do inkl. 4. sept. V svrho znižanja železniške vožnje se morajo tovariši zglasiti pri pristojni železniški blagajni s sledečimi dokumenti: 1. Zadnjim "šolskim spričevalom, 2. od najbližje politične oblasti potrjeno identično izkaznico, 3. posebnim pozivom pripr. odbora, ki se mu bo vposlal, potem, ko se javi pripr. odboru v Celje, Na državni železnici dobe udeleženci polovične vozne listke, na južni pa pri vožnji v Celje celi vozni listek, ki velja tudi za povratek. — Obsojen verlžnlk. 19. t. m. se je zagovarjal pred deželnim sodiščem tržaški trgovec Franc Rozman. Med vojno je prodajal z 20% do 366% dobičkom. Največ je zaslužil z oljem in mastjo. Sodišče ga je obsodilo na tri tedue strogega zapora in v 10,000 K denarne globe. — Predor pod morjem med Angleško in Francijo bodo pričeli graditi že v najkrajšem času. Delo bo stalo okoli 100 milijonov frankov iu bo končano v 4 do 5 letih. Ko bodo predor izročili prometu, bo trajala vožnja iz Pariza v London samo 5 ur. — Samomor komunista. V mestecu Szeut Eudre blizu Budimpešte se skrivajo komunisti. V szentendreškem gozdu se jo 17. t. m. ustrelil zloglasni komunist Filip Euglšinder-Fodor, o katerem se govori, da je ropal celo mrliče. Skrival se je že delj časa in je izvršil samomor v trenotku, ko so ga orožniki hoteli aretirati. V Szent Endreju so dosedaj aretirali 83 komunistov. — Prijeti bosanski spijoni. Iz Sarajeva poročajo: Znani koulident bivših bosanskih oblastnikov Gjuro Lukič, Albanez, z imenom „Čmogora?“, je bil aretiran skupno s svojim bratom Matom. Prepeljali so ju v Peč, da ju tam zaslišijo. — Žalosten konec narodnega izdajalca. Iz Belgrada poročajo: V Velesu se je ustrelil trgovec Rista Si-ratovič, ker ga je pekla vest radi krivic, ki jih je povzročil za časa okupacije tamkajšnjemu srbskemu življu. — V prisilni delavnici v Ljubljani je bilo od leta 1913. do 1918. interniranih 226 prisiljencev. Med temi je bilo 80% slučajev, pri katerih je bil alkohol vir delomržnosti in kaznjivih dejanj. Teh 226 prisiljencev je imelo v razsodbah 596 kazni in sicer 312 radi vlačugaistva. 121 prisiljencev je bilo interniranih prvič, 53 drugič, 26 tretjič, 11 četrtič, 10 petič, 3 šestič in 2 devetič, — Vojaki ubili detektiva. Na progi Osijek—Vinkovci so neznani vojaki ubili detektiva, ki Je hotel izslediti 2likovce, ki so na tej progi krad*i. Enega izmed tatov so že aretirali 16. t. m. v Bosanskem Brodu. — Pisemski promet z Rusijo zopet odprt. Pisma se lanko pošiljajo v vse ru3ke pokrajine, ki niso zasedene od boljševikov. Priporočena pisma še ne gredo. Prepoved odsvojitve veleposestev. Uradne »Narodne Novine" priobčujejo naredbo prestolonaslednika regenta Aleksandra a prepovedi odsvojitve veleposestev. Naredba prepoveduje vsakršno odsvojitev potom pravnih po3(ov med živimi kakor tudi potom dražb, gbodisi prostovoljnih, bodisi javnih. Nadalje se prepoveduje tudi obremenjene prizadetih veleposestev. — Pojem veleposestva je različen v različnih delih države. V Sloveniji se smatrajo za veleposestva vsa tista posestva, ki merijo nad 75 ha obdelanega zemljišča ali 200 ha zemljišča sploh. Na Goriškem, v Istriji in Dalmaciji so veleposestva ona posest/a, ki merijo 50 ha obdelanega zemljišča ali 100 ha zemljišča sploh. V drugih pokrajinah država se gibljejo meje med 100 do 300 ha obdelanega, oziroma med 300 do 500 ha zemljišča sploh. Za vsako odsvojitev, oziroma obremenitev teh zemljišč je potrebno posebno dovoljenje ministrstva za agrarno reformo, — Ustreljen tihotapec. Pri Mariji Snežni blinu Cmureka so 13. t. m, orožniki ustrelili Jakoba Krambergerja, ker se zaloten pri tihotapljanju živine čez mejo na ponoven poziv ni ustavil. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano ia okolico, V preteklem teduu od 11. avgusta do 16. avgusta 1919, je iskalo dela 118 moških in 58 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 40 moških iu 37 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 58. Pri vseli podružnicah „ Državne posredovaluiee za delo“ je od 1. janu-varja 1919 do 16. avgusta 1919 iskalo dela 12436 delavnih moči, dejodajalci so pa iskali 10.687 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 3835. Dela iščejo: pisarniške moči (337), trgovski sotruduiki in sotrudnice (215), dninarji iu dninarice (138), služkinje in kuharice (115), peki, mlinarji, mesarji, sluge, pazuiki, hišniki, vratarji, krojači, šivilje, natakarji, natakarice, tovar. iu poljske delavke iu delavci, ekouomi, oskrbniki, monterji, strojniki, ključavničarji iti. — Delo je na razpolago: služkinjam, kuharicam, hlapcem, težakom, uavadnim delavcem, dninarjem, zidarjem, mizarjem, poljskim delavcem iu delavkam, stavbenim ključavničarjem, vajencem razne stroke, gozduim delavcem, tesarjem, elektrotehnikom, pletar-jem, pis. močem itd. Narodnosoc. stranka. Pripravljalni odbor U. S. S. je imel po zborovanju zaupnikov že dve seji. Izvršil je že mnogo dela, ki se porazdeljuje po odsekih. Sklenil je, da se takoj prične z ustanavljanjem krajevnih organizacij v Ljubljani in po deželi širom cele Slovenije. - Program naš je izražen v resolucijah, ki so jih sprejeli soglasno zaupniki. Odbor je pa tudi že izdelal štatut za krajevne organizacije, ki ga danes prinašamo na drugem mestu. Na podlagi tega štatuta se bodo za sedaj ustanavljale krajevne organizacije. Članarino je določil odbor za sedaj do konca tega leta z zneskom po 2 K. Vsakdo, ki pristopi h krajevni organizaciji, dobi potem, ko ga odbor organizacije sprejme in izvršilni odbor potrdi, izkaznico, ki se glasi na njegovo ime. Krajevno organizacijo je mogoče ustanoviti povsod, kjerkoli se priglasi vsaj 20 članov. Odbor je nadalje sklenil, da priredi drugi mesec politiško, in če mogoče, tudi govorniško šolo. Zbor delegatov se vrši začetkom prihodnjega meseca. Sklepal bo o našem končnem programu in o organizacijskem Statutu. Ta zbor bo dal smernice, v katerih se bo gibalo ustanavljanje stranke, kar se bo izvršilo začetkom meseca oktobra. Dan zborovanja in dnevni red se bo javil pravočasno. Somišljenike prosimo, da štatut za krajev ?e organizacije, ki ga danes prinašamo na drugem mestu, preštudirajo in javijo stranki svoje pomisleke in nasvete. Istotako jih poživljamo, da prično takoj s pripravami za ustanovitev krajevnih organizacij. Kjerkoli se želi usanoviti krajevno organizacijo, naj se to javi pripravljalnemu ooboru, da ukrene potrebno za ustanovitev. Zbor ljubljanskih zaupnikov se vrši v četrtek, dne 28. t. m., v (brž- čas) mali dvorani »Mestnega doma“. Čas in kraj zborovanja bomo javili pravočasno. Na tem zborovanju se bomo dogovorili o vsem, kar treba za ustanovitev krajevnih organizacij v Ljubljani. Pozivamo že sedaj zaupnike, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Narodno-socijalna Zveza. Podružnica N.S.Z. v Sevnici. Po dolgem prizadevanju se je N.S.Z. vendarle posrečilo, da sta bila bavarska hujskača in izzivača Lavre in Backhans poslana preko meje. Skušala sta se na vsak način obdržati in sta v ta namen nabirala podpise. Delala sta tudi na to, da vpostavita br. Winkle zopet stare razmere in s tem neprestano strašila delavce. Je pa še neki drugi nemški hujskač v tovarni, baron Grundschreiber, radi katerega je vložena spomenica in kateremu je naša kratkovidna vlada podelila jugoslovansko državljanstvo. — Na shodu, ki ga priredi podružnica N.S.Z. v Sevnici v nedeljo, 24. t. m. govorita tajnika N.S.Z. tov. Tavčar in Brandner. Mesarska skupina N.S.Z., ki se vsak teden shaja, se peča največ s tem, kako odpomoči velikemu številu brezposelnih mesarskih pomočnikov, ki jih je v Ljubljani okrog 50. Ker ima vnočevalnica za živino in mast zaposlene skoro same tujce in je poslovodja Martinc začel odpuščati člane N.S Z., je mesarska skupina pri ravnateljstvu vnočevalnice odločno protestirala proti temu. Iz vsega dobimo vtis, da to podjetje z gotovim namenom protežira tujce. Naša organizacija bo posvetila razmeram v vnovčevalnici največjo pozornost. Podružnica NSZ r Šoštanju. Preteklo nedeljo popoldne je bila ustanovljena podružnica NSZ za Šoštanj in okolico. Zborovanje, ki se je vršilo v hotelu rJugoslavija“, je vodil zaupnik NSZ Vek. Kvartič, osrednje vodstvo NSZ pa je zastopal strok, tajnik A. Brandaer, ki je govoril o delavskih razmerah in organizaciji, strokovni, zadružni iu politični kot sredstvn v boju proti kapitalističnemu razredu. Smo socijalisti, od soc. dem. nas ločijo samo narodni razlogi. Govornikovim besedam, ki so jih zborovalci poslušali z velikim zanimanjem, je sledilo burno pritrjevanje. Nalo je bil izvoljen sledeči odbor: Volk Jakob, predsednik; Dvornik Ivan, podpredsednik ; Kvartič Vekoslav, tajnik; odborniki: Ravljeu Josip, Medved Fr., Hofbauer Josip Perovec Fran, Perovec Auton, Novak Anton. — V Šoštanju si nemčurji prizadevajo s pomočjo soc. dem. priti zopet na površje, zato pozdravljamo novo organizacijo. Dopisi. Zagorjo ob Savi. Z veseljem smo tu zaznali o nameravani ustanovitvi na-rodne-socijalue stranke, katera je že dolgo potrebna. Mi Slovenci smo po ogromni večini le mali ljudje. Vodijo nas pa le imenitni gospodje, doktorji iu drugi veljaki, ki imajo prokleto malo smisla za malega človeka. Temu bode sedaj konec! Sami bodemo vzeli našo usodo v roke ter nastopili za naše interese, kar bode tem lažje, ker se ne bo treba ozirati ne na levo ali desno. Dela, težavnega in požrtvovalnega, bode treba mnogo, posebno v Zagorju, kajti marsikaj bode treba spremeniti. Za danes le en slučaj: Tu imamo glavno zalogo tobaka in šest trafik. Glasom soglasnega sklepa Narodne vlade, bi se mogla oddati tako glavna zaloga tobaka, kakor tudi trafike, na novo. Pri novi oddaji se upoštevajo tudi sedanji lastniki trafik, če so potrebni, sicer pa invalidi; a kaj je ukrenil g. poverjenik za finance v Ljubljani. Razpisal jo na novo ter oddal trafiko, katero lastnica je stara vdoru brez premoženja ln dohodkov, med vsemi trafikanti v Zagorju resnično uboga, dočim so se pustile trafike onim lastnikom, ki se nahajajo r ugodnih razmerah. Mnogo invalidov je tu, ki prosijo, oziroma bi prosili za trafike, če bi bile razpisane. Zakaj ti obziri na imovitc ljudi, ko je toliko revežev in invalidov? Trbovlje. Povsod so poštne razmero boljše, kakor pa pri nas v Trbovljah. Časopisi pridejo vedno dva dni pozneje kot v druge kraje. Kaj neki mora biti vzrok?! In še več drugih neprijetnih stvari je tu. Imamo na postajt nekega uradnika, ki kratkomalo ljudi zavrača z ,Jaz ne sprejmem nika-koršnih znamk za vozne iistke,“ ker to pri njemu ni denar. To njega nič ne briga, kje boš dobil drobiž, da bi si kupil vozni list. Zahtevamo malo več obzirnosti napram občinstvu v teh težkih časih, ko ni pri najboljši volji mogoče priti do drobiža. KoČcvJo. Poročajo nam naši člani, da je pekar Hans Rankel svojega pomočnika odpustil iz službe, ker se je udeležil sokolske veselice in nosil sokolski trak. Veselice na premogokopu so se udeležili vsi Kočevarji, peli skupno s socijalnimi demokrati samo nemške himno in kričali „Ileil die Internationale! ‘ Predsednika Wiudisch-manna pa so nosili na ramah in vpili: „IIeil Wiudi; !h s > Baterije žarnice vseh tipov elektrotehn predmeti Gen rep za Kraljestvo SHS $ i $ > $ v * m i ¥ f 5 Pravi firnež v priznano najboljši in zanesljivi kakovosti. Use vrste barv, barve ja obleke, suhih in oljnatih, mavec (Cipe), mastenec (Federueiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klsfi pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi drugo v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v zalogi tvrdka 4- Zanki, sinovi ===== Ljubljana. ===== Ceniki se za časa vojske ne razpošiljajo. Odprl sem,HOTEL BEOGRAD' (dosedaj Sandwirt) v Slovenjgradcu, kjer se nahaja gostilna, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vrt in se dobe vozniki na vse strani. Točil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla jedila. — Imel bom na zalogi vina vseh vrst ter sadjevec na drobno in debelo v sodih in steklenicah. Za obilen obisk in naročila se priporoča Andrej Oset, Hotel Beograd, Slovenjigradec. BARVA ID KEMIČNO vsakovrstno blago in PESE in domače perilo (pošilja po isto na dom) - CISTI obleke SVETLOLIKA ovratnice, zapeanice in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št.3. K, Linhart, urar Marija Terezija c. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske tire z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrže. 990 Plačajte naročnino za „NARODNEGA SOCIJALISTA“, drugače se Vam list ustavi! Pridobivajte naročnike! Mestna hranilnica ljubljansk Ljubljana, Prešernova ulica št. 3, je imela koncem leta 1918 vlog............K 80,000.000 in rezervnega zaklada.....................» 2,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno I Kreditno društvo. J Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. eea Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek: plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice,devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Delniška''glavnica: K 30,000.000 —, Rezerva nad K 10,000.000 —. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago le-Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, žeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod Split, Šibenik, Trst, Zader. najugodnejšimi pogoji. Ekspozitura; Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Prevzema: borzna naročila m jih izvršuje najkulantneje. :=il Jadranska banka J