VESTMK Stttttmmtuttmtmutmmttttmttttttmmtmutmuutm Poštni urad 9020 Ceiovec = E Veriagspostamt 9020 Kiagenturt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt = = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. E E TtttttmuuttummmttttmutumttmmmtttmtmtmtttitmtttttuH LETNtK XXXV CELOVEC, PETEK, 19. DECEMBER 1980 ŠTEV. 51 (1999) PRVO SREČANJE ZEMLJARtČ-V-IAGNER: Za pogtobitev odnosov bo treba rešiti vprašanja, ki so dosiej oviraia sodeiovanje Na gradu Strmo! pri Kranju je prejšnji teden prišlo do prvega stika med koroškim deželnim glavarjem Leopoldom Wagnerjem in predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Janezom Zemljaričem. V obsežnem pogovoru, ki je trajal dobrih pet ur in ki sta mu prisostvovala tudi namestnik predsednika republiškega komiteja SRS za mednarodno sodelovanje Drago Mirošič ter ravnatelj deželnih uradov dr. Lobenwein, Sta predsednika obeh vlad izčrpno obravnavala dolgo vrsto vprašanj, ki sc nanašajo na odnose med Koroško in Slovenijo oz. Avstrijo in Jugoslavijo. Ob zaključku je deželni glavar Wag-ner povabil predsednika Zemljariča, naj uradno obišče Koroško, kjer se bodo nadaljevali pogovori o teh vprašanjih. V razgovoru sta predsednik Zemljarič in deželni glavar Wagner poudarila pomen razvijanja vzajemno koristnega sodelovanja med Slovenijo in Koroško v okviru iugoslovansko-avstrijskih odnosov. Ugotovljeno je bilo, da so dane širše še neizkoriščene možnosti za medsebojno sodelovanje na gospodarskem, kulturnem in znanstvetiotehničnem področju. Govora je bilo o takih možnostih na področju energetike, o višjih oblikah gospodarskega sodelovanja, industrijske kooperacije, skupnih vlaganj in Sodelovanja na tretjih tržiščih, o razvijanju turistične dejavnosti, o razširitvi stikov med univerzami in drugimi znanstvenimi ustanovami, gle- dališči ter na področjih likovne umetnosti, šolstva in športa. V tem okviru pa je bil poudarjen tudi pomen izgradnje karavanškega predora. Kakor je rečeno v skupnem uradnem sporočilu, sta predsednika obširno razpravljala tudi o položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem in ..izmenjala znana stališča v Predsednik siovenske viade SPREJEL PREDSTAVNIKE KOROŠKIH SLOVENCEV V torek 16. decembra 1980 je predsednik izvršnega sveta SR Siovenije Janez Zem-tjarič v Ljubijani sprejet skupno deiegacijo Zveze sioven-skih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev. Predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev je predsednik Zemija-rič izčrpno seznani) o vsebini in poteku razgovorov, ki jih je imei v petek 12. decembra na gradu Strmoi pri Kranju s koroškim dežeinim giavar-jem Leopoidom Wagnerjem. . '."'""v" Praznik naše pesmi Ob prvi obietnici smrti Pavia Kernjaka je priredita Siovenska prosvetna zveza minuio nedeijo v ceiovškem Domu giasbe „Revijo Kernjakovih pesmi", ki je izzveneia kot edinstven praznik naše pesmi. Biizu 400 aktivnih prosvetašev je sodeiovato v sporedu, ki je prikaza) bogastvo, širino in gioboko izpovd Kernjakove pevske in giasbene ustvarjatnosti; 19 pevskih zborov in skupin iz raziičnih predeiov južne Koroške je demonstriraio ijubezen do siovenske koroške pesmi; da!eč nad 1000 ijudi se je zbraio iz vseh krajev naše zemije, da z zvestobo tej pesmi izpričajo tudi zvestobo rodu in jeziku. O prireditvi, ki so jo obiskati tudi števiini častni gostje, obišrno poročamo na 4. strani današnje števiike. zvezi s tem vprašanjem". Wagner pa je glede tega v razgovoru z novinarji še dodal, da je vztrajal pri „uradnem" stališču, po katerem Koroška smatra državno pogodbo za izpolnjeno. Gotovo je na področju odnosov in sodelovanja med Koroško in Slovenijo še veliko neizkoriščenih možnosti in je treba pozdraviti vsako pobudo, ki bi utegnila prispevati k odpiranju novih poti v tej smeri. Vendar pa je prav tako jasno, da si je pri trmastem vztrajanju na stališčih, ki so že doslej ovirala in preprečevala vsak napredek, tudi v bodoče le težko predstavljati „nov začetek" v smeri bogatenja odnosov in poglobitve sodelovanja. Verjetno bo premalo, da znajo sogovorniki drug drugemu „dobro prisluhniti" (kakor je deželni glavar Wagncr ocenil svoj razgovor s predsednikom Zemljaričem), marveč bo poleg deklarativnih izjav treba tudi dejansko nekaj n 'spevati k temu, da se bo vsaj polagoma odpravilo vse tisto, kar je doslej bremenilo odnose. In da je nerešeno manjšinsko vprašanje slej ko prej taka hipoteka, o tem ni nobenega dvoma. Za razliko od tistih koroških dejavnikov, ki tega dejstva očitno nočejo vzeti na znanje, so na Dunaju le že spoznali, da manjšinsko vprašanje ne more in ne sme biti cena, za katero bi se urejala druga vprašanja. Predsednik skupščine SFRJ Markovič je med svojim nedavnim obiskom v Avstriji vsekakor zelo jasno povedal, da vprašanj narodnostnega položaja koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov ter vprašanj izpolnitve 7. člena državne pogodbe nikdar ne bodo podredili interesom dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, kajti pomen dobrih odnosov je nasprotno tudi in zlasti v tem, da omogočijo zagotovitev obstoja in razvoja slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. In ko je svoje avstrijske Sogovornike opozarjal na neizpolnjeni člen 7, je predsednik Markovič poudaril, da so potrebni napori z avstrijske strani, da bo čim prej prišlo do konkretnega izboljšanja manjšinskega položaja. Pa tudi kancler Kreisky je Wag-nerjevo trditev o izpolnjenem členu 7 postavil na laž. Ko se je pogovarjal s članom predsedstva CK ZKJ Stanetom Dolancem (kateri se je udeležil nedavnega kongresa KPA na Dunaju), sta se sogovornika pri obravnavanju avstrijsko-jugoslovanskih odnosov dotaknila namreč tudi odprtih vprašanj mednarodno zagotovljenih pravic slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji. Pri tem sta izrazila upanje, da bo Splošen pozitiven razvoj odnosov med državama ..bistveno prispeval tudi k hitrejšemu, konkretnejšemu in učinkovitejšemu reševanju manjšinskih vprašanj". S K ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU vsem bralcem, naročnikom in sotrudnikom VESTNIK UREDNtŠTVO - UPRAVA ii# Z današnjo števitko ..Siovenskega vestnika" se posiavijamo od teta 1990, kajti prihodnja števitka bo [zarodi praznikov) izšia že v novem !e!u — izšta bo kot jubiiejna 7000. števitka v 3$. ietu izhajanja našega tista. Dvojnega jubiieja ne bomo obhcjaii s stavijenji, počastiti ga bomo deiovno, z obsežnejšo števiiko, v kateri bomo objaviti prispevke z raztičnih področij našega narodnega iivijenja, pa tudi iz širšega dogajanja. Leto, od katerega se postavtjamo, je bito v znamenju čete vrste obtetnic takih dogodkov, ki so odtočitno posegti v iivijenje naše narodnostne skupnosti. Bita je 3$-tetnica zmage nad fašizmom in osvoboditve naše domovine, h kateri smo tako z oboroženo protiiašistično borbo kot z nepopisnim trpljenjem našega tjudstva doprinesti tudi koroški Sioventi. Bita je H-tetnica podpisa avstrijske državne pogodbe, v kateri so nam bite kot priznanje za naš prispevek v boju proti tašizmu mednarodno zagotovtjene pravite kot jamstvo našega obstoja in razvoja. Bita pa je tudi 60-tetnica koroškega ptebiscita, ob kateri je bito uradno povedano, da „čas še ni dozoret" za uresničitev dejanskega mirnega sožitja dveh enakopravnih narodov v dežeti. Tako na pragu novega teta iahko ponovimo ugotovitev, ki jo je ob te-tošnji H-tetnici Zveze siovenskih organizacij na Koroškem zapisat njen predsednik dr. Franci Zwitter: da koroška, pa tudi sptošna avstrijska uradna po-titika nista razumeti znakov časa in da sta zovrniti nudeno roko za sporazumno rešitev sedaj že 60 tet tatentnega nerešenega vprašanja siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To za nas pomeni, da bomo morati še naprej viagati vse site za uresničevanje pravic, ki so zapisane v čienu 7 državne pogodbe. Nadaljevati bomo morati boj v duhu tiste akcijske enotnosti, ki je pred Z! teti privedta do skupne Spomenice koroških Stovencev, katera je siej ko prej osnova vseh naših norodnostnih prizadevanj. Ravno v tem pa je obveznost in tudi jamstvo, da se bomo enotno in uspešno uprii vsem poskusom, ki se množijo s ciijem, da bi nas razdvojiti ter po stari izkušeni metodi „divide et impera" izigravati enega proti drugemu, tzogibati se moramo tako ozkim bodisi osebnim ati ^strankarsko" pobarvanim ambicijam znotraj naše skupnosti, kakor se moramo upirati težnjam od zunaj, ki bi nas s pritiski in izsitjevanji hoteti ukteniti v jarem tristrankarskega pakta, da bi jasna mednarodna zaščitna dotočita za-menjeti za dvomtjivo, v praksi skrajno restriktivno in diskriminacijsko zakonsko ureditev, ki je osnovana na načeiu preštevanja ter pomeni kričečo zožitev krajevne in vsebinske enakopravnosti našega čtoveka na avtohtoni podedovani zemtji. Majnovejši poskus te vrste je ..širokogrudna" ponudba dežetnega gtavarja Wagnerja, po kateri bi bita strankarska nešveta trojica pripravijena ..priznati" obe osrednji stovenski organizaciji, če bi biti te ti priprevijeni, da se ..tegati-zirata" s tem, da vstopita v sosvet. Ra take in podobne namere je treba žeto jasno odgovoriti: ZSO in MSKS nista iiegatni organizaciji, ki jima je treba šete priznati iegainost; tudi nista nezakonski otrok, ki mu je treba poskrbeti zakonitega očeta — ZSO in MSKS sta osrednji organizaciji koroških Siovencev in njihovo tigitimno predstavništvo, ki uživa zaupanje našega tjudstva, to pa je najbotjša tegatizacija, kakršne jima nihče drugi ne more dati. V tem smistu bomo tudi v novem tetu morati nadaijevati naš boj na pod-tagi že znanih statnic — v zaupanju v tastne site; v povezavi z vsemi resničnimi demokrati iz vrst večinskega naroda, s katerimi že v soiidarnostnem in taborskem gibanju iščemo nove poti sožitja in medsebojnega razumevanja; in v tesni naslonitvi na matični narod in njegovo državo, pri čemer pozdrav-ijamo izboijšanje odnosov med Avstrijo in šugosiavijo v tistem smistu, kot ga je ob nedavnem obisku na Dunaju izrazit predsednik skupščine SFRJ Markovič, ko je dejat, da Jugostavija vprašanj izpotnitve čtena 7 nikdar ne bo podredita interesom dobrih odnosov, katerih pomen je tudi in ztasti v tem, da omogočijo zagotovitev obstoja in razvoje siovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Rado Janežič Vsi prisrčno vabijeni na jubiiejni Fo. ki bo v soboto 10. januarja 1981 s pričetkom ob 20. uri v prostorih Detavske zbornice v Ceiovcu Za pels in zabavo bosta igrata: # Vetiki piesni orkester RTV Ljubijana (dirigent Jože Privšek) pevska solista Moni Kovačič in Janko Ropret # Ceijski instrumentatni kvintet, pevska solista Zinka Giuvič in Stavko Kranjc # V kuitumo-umetniškem sporedu: revija popevkarjev in nastop baletne skupine celovškega mestnega gledališča Vstopnice po čO šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Slovenske prosvetne zveze in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu ali pa pri večerni blagajni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA a-ssMgt-a Položaj in zaščita manjšin v luči znanstvenega posveta Minuti teden je bii — kakor smo v našem iistu že poročati — na Brdu pri Kranju znanstveni posvet pod nasiovom „Probiem razvijanja poiožaja in zaščite manjšin v sistemu OZN v iuči jugosiovanskega osnutka dekiaracije o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin". Posvet so pripraviti jugosiovanski znanstveni inštituti, ki se v okviru svojega znanstvenega deiovanja ukvarjajo pretežno oz. tudi z nacionainimi in posebej še manjšinskimi vprašanji. Seveda se posveta niso udeiežiii ie sodeiavci teh inštitutov, temveč tudi drugi znanstveni in družbenopoiitični deiavci, ki deiajo na področju manjšinske probiematike. Med udeieženci posveta so biii tudi zastopniki zamejskih Siovencev iz Avstrije in itaiije. Posvet je bi) razdeljen na šest tematskih sklopov. V prvem sklopu so razpravljali o že sprejetih mednarodnih aktih v sistemu OZN ter na regionalni in bilateralni ravni; drugi tematski sklop je bil posvečen različnim vidikom zaščite, tretji subjektu zaščite, četrti jugoslovanskim izkušnjam na področju manjšinske zaščite, peti izkušnjam v posameznih geografskih področjih, v zadnjem tematskem sklopu pa so referati orisali vlogo manjšin v mednarodnem sodelovanju. Osnutek deklaracije pravic oseb, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, jezikovnim in verskim manjšinam, ki jo predlaga Jugoslavija, v svojih členih predvideva zlasti pravico manjšin do obstoja in razvijanja lastnih nacionalnih, etničnih, jezikovnih in drugih posebnosti. To pomeni, da bi imele manjšine pravico do razvoja lastne kulture, izobraževanja, jezika, tradicije in običajev. V okviru teh pravic naj bi še posebno prišla do izraza tudi pravica manjšin do družbenoekonomskega razvoja, ki doslej ni upoštevana v mednarodnih in meddržavnih sporazumih. Deklaracija, ki naj bi jo osvojile članice OZN, pa govori tudi o pravici manjšin do razvijanja ekonomskih, kulturnih in družbenih vezi s svojimi rojaki v matični državi. Tudi ta vidik v sistemu zaščite manjšn do sedaj ni upoštevan, čeprav so manjšinski kongresi v dobi med obema svetovnima vojnama stalno razpravljali tudi o tem vprašanju. Ravnatelj inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani mag. Silvo Devetak je v svojem referatu orisal prizadevanja Jugoslavije za pravice manjšin v okviru OZN ter menil, da ima akcija za sprejem predmetne deklaracije tri temeljne cilje, ki so: spodbuditi mednarodno sodelovanje pri uveljavljanju pravic manjšin, kar naj utrjuje tudi mednarodni mir in stabilnost, zlasti pa dobre odnose med državo, kjer manjšina živi, in državo, kjer živi narod njenega etničnega porekla; reafirmirati v okviru sistema OZN ter na regionalni in bilateralni ravni že sprejete norme o pravicah manjšin ter pozvati države, naj jih dosledno izvršujejo; oblikovati nova načela, ki naj utrejo pot nadaljnjemu razvoju sistema pravic in zaščite v okviru OZN. Za uvodnim predavanjem so se zvrstili referati o mednarodnih aktih ter meddržavnih pogodbah. Zlasti je bilo poudarjeno, da bi moral osnutek deklaracije dosledno upoštevati kolektivni aspekt zaščite manjšin. Osnutek deklaracije o pravicah manjšin naj bi sprejelo čim večje število članic OZN. Budi-slav Vukas je menil, da bi se izdelalo besedilo, ki naj bi manjšinam kar najbolje koristilo, obenem pa naj bi bilo čim manj divergentno s členom 27 Pakta o državljanskih in političnih pravicah, tako da bi z njim soglašalo čim več članic OZN. V okviru tega tematskega sklopa je ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle poudari) koristnost deklaracije o pravicah manjšin in menil, da bi sprejetje take deklaracije zlasti moralno obvezovalo države članice OZN, da dosledno izpolnjujejo v mednarodnih pogodbah sprejete obveznosti -tako na primer tudi Avstrijo, da izpolnjuje določila 7. člena državne pogodbe. Nadalje je poudaril pravico manjšin do razvoja in dejal, da členi 6, 7 in 9 avstrijske državne 777 //i/ZAi//// 77<%/7