Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped in abbon. post. 11 Gruppo Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 { Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto I. - Štev. 13 Gorica - 27. aprila 1949 - Trst Izhaja vsako sredo M arija majm J ish s cspo Prvi maj so izbrali socialisti in komunisti za delavski praznik. Ta dan se zbirajo po svetu in prisegajo na rdečo zastavo svetovne revolucije. Mi katoličani pa smo že davno prej določili lepi majnik za Mariji posvečen mesec. Prihodnji teden se bodo začeli zbirati Marijini častilci večer za večerom pred Marijinim oltarjem. Zadonela bo zopet Marijina pesem in goreče molitve se bodo dvigale Proti nebu večer za večerom. Veste li, zakaj je danes to M a: rijino češčenje še veliko bolj po* trebno nego nekoč? Nobena beseda ni danes toliko zlorabljena, nego beseda svoboda. Rabi se ta beseda v najširšem na* pačnem pomenu, kot svoboda greha in rabi se v najstrašnejšem napačnem pomenu namesto suženjstva. Ali ni vredno, da se vprašamo, v čem obstoji resnična in prava svoboda človeka? Odgovor je kratek in jasen: svo* boden človek je tisti, ki je greha in strasti prost; suženj pa je tisti, ki ie ukovan v greh in strast. In to svobodo otrok božjih, to )once odrešenja nam je prinesel Kristus Gospod. On nas je odrešil, on nas je osvobodil. Ker je pa Marija njegova Mati, jo po pravici imenujemo Mater naše svobode. In še več! Resnica, do= brota, lepota in milost so tvorci 1’sake človeške svobode. To Četvero združi v sebi in boš svoboden. Pra: vo, dobro in lepo so trojica, ki se ne da razdružiti. Pravo je nujna Podlaga in pogoj dobremu in lepe-, niu. Kjer so pa resnica, dobrota in lepota, tja nujno pritisne Bog pečat *vo/e milosti. In v takem človeku se razraste kraljestvo svobode otrok božjih. In zdaj poglejmo na Marijo našo niaterl MATI BOŽJA Marijo imenujemo Mater božjo. Kep je Bog resnica, jo lahko zato ^dj imenujemo Mater svete Resnice. In ker je resnica prvi tvorec naše lobode, je tudi Marija mati naše lobode. Sv. Pavel je to jasno po* veda/ svojim Korinčanom: »Resnica vas bo osvobodila/o. V tem Marijinem naslovu je *^rit drugi tvorec naše velike svo.-dobrota. Kaj pa je dobro na >v*tu? Dobro je tisto, kar se zlaga * resnico. Kar je pravo, to je tudi °bro. Resnica je predmet razuma, ^°bro pa je predmet volje. In zopet * Kristus lepo povedal: »Bodite ,°brl, kakor je vaš nebeški Oče tober«. MATI ČUDOVITA ^Srijo imenujemo Mater čudovito. 'Vaš narod poje: »Lepa sl, lepa si, Vzhod in Zahod Vera nas uči, da smo vsi ljudje na svetu sinovi istega Očeta, ki je v nebesih. Ko pišemo naš vsakotedenski razgled po svetu, bi zato iz srca radi v ljubezni zajeli vso človeško družino in poročali, kako dela za mir in za zmago dobrega na svetu. Na žalost pa tega ne moremo, ker danes na svetu kraljuje zlo. Ves svet je razklan na dva tabora in v znamenju teh dveh taborov poteka vse javno, politično, gospodarsko, da, celo kulturno in versko življenje. Če hočemo našim čita-teljem povedati, kaj se godi po svetu, smo torej prisiljeni poseči v to neljubo stvarnost in jo slikati tako, kakršna pač le, čeprav si je v srcu prav gotovo ne želimo. Svet je torej razdeljen na dva tabora, na Vzhod in Zahod. Vzhod vodi Sovjetska zveza v komunističnem pravni, Zahod pa vodijo Anglosasi, zlasti Združene države, v demokratičnem pravcu. Vzhod vodi napadalno, Zahod pa vsaj zaenkrat še vedno obrambno politiko v sedanjem napetem stanju, ki ga označujejo z imenom »hladna vojna«. Sovjetska zveza ima en sam cilj:, razširiti komunizem in z njim svojo oblast na ves svet. Razumljivo je, da se svobodni svet temu upira in se brani. Politika Sovjetov ne poteka v ravni črti, marveč v krivuljah. Včasih ie bolj napadalna, včasih manj. Včasih se usmeri na eno državo ati en del sveta in včasih na drugega, kakor pač najbolj kaže. Danes se zdi, da namerava Sovjetska zveza prenesti vso težo svoiega pritiska na Azijo, ker so tam razmere za žetev komunizma bolj zrete kot v Evropi ali Ameriki. Na Kitajskem so se mirovna pogajanja mod komunisti in nacionalisti razbila in na vsej fronti so se razvneli hudi boji. Komunisti so napadli celo angleške ladje. Včasih bi angleški lev takoj zarjovel in pokazal svoje zobe, danes pa je potrpe- žljiv in premišlja, kaj naj stori. Med vojno je Sovjete na vsej črti podpiral, danes mora že prenašati njihove udarce na raznih mestih in v raznih oblikah. Evropa, namreč svobodna zahodna Evropa si je z ameriško pomočjo in atlantsko zvezo toliko opomogla, da bo lahko kljubovala komunizmu, ki zato že popušča in se usmerja v Azijo, kot smo že rekli. Sovjeti so preko komunističnih Nemcev zaprosili zahodne zaveznike, naj spet odprejo meje med obema deloma Nemčije. Zahodne sile so odgovorile, da bodo to storile pod pogojem, če Sovjeti odstranijo zaporo nad Berlinom. Baje so Sovjeti po več kot dveh letih tudi na to pripravljeni, ker vidijo, da jim ta politika samo škoduje in ker upajo s tem pridobiti Nemce zahodnih področij, da ne bi ustanovili ločene zahodno-nemške države. Svetovni kongres za mir Kako lepo ime je to in kako si človek oddahne, ko sliši besedo mir. Na žalost pa je svetovni kongres za mir, ki ga imajo v Parizu, velika goljufija. Ta kongres so namreč sklicali komunisti pod vodstvom Sovjetske zveze. Po načelu »primite tatu« je začela Sovjetska zveza na vse grlo vpiti o miru, da bi s tem zakrila svoje velike priprave. V resnici pa imajo' danes Sovjeti največjo armado na svetu, trošijo največ ljudskega denarja za oboroževanje, najbolj ogrožajo mir, edino oni so po tej vojni požrli več majhnih držav (Litvo, Latvijo, Estonsko, skoro polovico Poljske, velik del Finske), druge pa so podvrgli svojemu nasilju (Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Mongolija, rdeča Kitajska). Zato pravimo, da je zločin, če kdo tako grdo izkorišča resnično ljudsko željo po miru in se skriva za mirovnimi gesli, da bi laže pripravil vojno, kakor je delal Hitler. Šmarnice v Sorici bodo letos ob šesti uri zjutraj v stolnici in na Travniku, ob osmih zvečer pa prj sv. Ivanu. Pred šnuu> nicami bo molitev rožnega venca. Britanski kommowealth Britansko svetovno cesarstvo ali britanski commonwealth doživlja veliko notranjo krizo. Razni dominioni si želijo popolno samostojnost in neodvisnost od Britanije. Kanada je že skoro čisto samostojna, Indija hoče postati republika, Irska je pretrgala zadnjo vez z britansko krono, Južna Afrika se želi odtrgati. Da bi rešili razna vprašanja, so se sestali ministrski predsedniki vseh britanskih do-minionov na enotedensko konferenco v Londonu. Edina vez med dominioni je britanska krona. Ker želi Indija postati republika, morajo rešiti vprašanje, kako spraviti v sklad krono in republiko. Ker pa živi svet danes v veliki nevarnosti za izgubo svobode, ki jo ogroža totalitarni komunizem, se common-wealth gotovo ne bo razbil, saj pravijo vse članice, da hočejo ostati v neki skupnosti, ker le v skupnosti je moč. Ameriška vojaška pomoč Ameriški zunanji minister A-cheson je zaprosil ameriški senat, naj odobri kredit eno milijardo in 130 milijonov dolarjev za vojaško pomoč državam atlantske obrambne zveze.. O-rožje bosta dobili tudi Grčija in Turčija. Italijanske kolonije Vprašanje italijanskih kolonij še ni rešeno. Zunanji minister grof Sforza se je vrnil iz Amerike z edinim uspehom, da bo več časa za pogajanja. Sicer pa zaradi nesoglasja med Sovjeti in zahodnimi silami ni upati na skorajšnjo rešitev tega vprašanja. Italijanska vlada bo predložila kompromis: Vzhodno Libijo in Cirenajko naj bi upravljala Britanija, Tripolitanijo Italija, Fezan pa Francija. Pristala je tudi na to, da bi Abesinija dobila skozi Eritrejo izhod na morje. Češkoslovaška Pred kratkim so na Češkoslovaškem zaplenili nekaj izvodov sovjetskih »Izvestij« in »Pravde«. Lista sta pisala, da Sovjeti ne morejo in ne smejo preveč podpreti češkoslovaške industrije, ker je ta država preveč na robu sovjetskega bloka in bi se lahko ponovilo Monakovo, da bi država prišla pod zahodni vpliv. Jasno je, da so češkoslovaški komunisti zato zaplenili oba lista, da ju ljudje ne bi mogli čitati. Ta novica pa ie kljub temu prodrla skozi železno zaveso. Zahodna Nemčija Kot smo že poročali, bo zahodna Nemčija dobila novo u-stavo na osnovi zasedbenega statuta, ki so ga sprejele vse stranke razen social-demokra-tov in so ga potrdili zavezniki. Socialni demokrati so predložili zdaj nove predloge. Trst General Airey gre v ZDA Poročajo, da bo general Ai-rey na povabilo ameriških oblasti odšel v spremstvu ameriškega političnega svetovalca v Trstu na desetdnevni obisk v Združene države. Tam bodo razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi s Trstom. ERP dobavlja petino pšenice za Italijo Delegatje italijanske zveze agrar« nih konzorcijev so izjavili v Wa» shjingtonu, da je prejela Italija v prvem letu Marshallovega načrta od Združenih držav 165 tovorov p šeni* ce in moke, kar predstavlja nad 1 petino potrošnje. Od preteklega ju« nija do prvega aprila je bilo odpo» slanih v Italijo 247.520 ton moke in 1.137.500 ton pšenice, v skupni vrednosti okoli 150 milijonov dolar* jev, kar je bilo dano na razpolago za obnovo Italije Upravi za gospo« darsko sodelovanje. Delegati nav©« dene italijanske zveze so tudi jzja* viili, da je povečanje proizvodnje dovedlo do znižanja cen kruha, ta« ko da je prenehala črna borza s kruhom. Racioniranje kruha gre stvarno proti koncu, obrok testenin se je povečal za 50°/o. Ameriška trgovska mornarica Po poročilu Ameriškega društva brodolastmkov šteje ameriška tr» govska mornarica 1.212 ladij v skup« ni tonaži 12,922.000 ton. Od tega je 715 tovornih in mešanih parnikov in 497 cisternskih ladij, posadka šteje okoli 75.000 častnikom in mor« narjev. Iz življenja Cerkve DRUGA NEDELJA PO TEL. NOCI Iz svetega evangelija po Janezu Jezus je rekel farizejem: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik pa in kdor ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži in volk ovce pograbi in razkropi. Najemnik pa zbeži, ker je najemnik in ga za ovce ni skrb. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za svoje ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; , in poslušale bodo moj glas in bo en hlev in en pastir. Vladarji se že pri Homerju imenujejo »pastirji ljudstev«. Primera ni slaba; kot pastir hodi pred čredo, jo vodi in ureja ter zanjo skrbi, tako mora vladar skrbeti za ljudstvo, ki je združeno pod njegovim žezlom, mu s postavami in ukazi urejati življenje ter voditi njegovo usodo. V naših dneh moda ne dovoljuje govoriti o »vladarjih«. Navihanci in nevedneži menijo, da se zdaj ljudstva sama vladajo. Kdor zna gledati življenjsko stvarnost, pa vsak dan vidi, da so kralji, cesarji, knezi, faraoni, sultani in padišahi na svojih prestolih, seveda se jim ne sme tako reči. Treba je reči: gospod predsednik, tovariš komisar, maršal ali kaj drugega, kar je moderno. V osnovnem bistvu je pa vse kot nekdaj: vladarji vladajo, ljudstva se pokorijo postavam, poveljem in navodilom; kdor se upira, ga v eni ali drugi obliki zadenejo posledice. V katoliški cerkvi se ni nikoli slepomišilo z demokracijo, ljudsko voljo in podobnimi slepili. Bog je najvišji vladar vsega vesoljstva, popolnoma neodvisen od volje svojih stvari, pač pa so vse stvari v najmanjših podrobnostih odvisne od Njegove volje. Bog Oče pa ie izročil svojemu Sinu oblast: »Dana mi jt vsa oblast v nebesih in na zemlji«, pravi Kristus o sebi. Kristus kot učlovečeni Bog je torej pooblaščenec Očetov v vsem obsegu. Z moderno besedo bi lahko rekli, da je Očetov »komisar«. Beseda »commissarius« namreč označuje tistega, kateremu je višji izročil neko oblast. Cerkev je Kristus organiziral tako, da je nam postavil v njej apostolsko oblast (hierarhijo), ki se kot živ organizem razrašča in obnavlja sama iz sebe. Njeno pooblaščenje prihaja od Kristusa in ne od verne množice. Načelo revolucije, prevrata, je v Cerkvi izključeno. Kdor nima pooblastila od zgoraj, ga tudi ne more prejeti od spodaj. V krščanstvu vsaka revolucija pomeni odpad od Kristusovega debla, razkol in krivo vero. Tako je Kristus resnični vladar Cerkve, papeži in škofje pa so njegovi pooblaščenci, ne ljudski, ampak Kristusovi komisarji: »Kakor je Oče poslal mene, tako jaz pošljem vas«. Jezus je najvišji pastir, papež, škofje in njim podložni duhovniki pa so po hierarhičnih stopnjah nadomestni pastirji. Od višjega dobivajo svojo oblast in višjemu so odgovorni za svoje ravnanje. »Jaz sem dobri pastir«, pravi Zveličar. On je res dober vladar in dobra je njegova vlada. Čim tesneje se duhovščina in vse verno ljudstvo oklenejo Njega in Njegovih naukov, čim popolneje skušajo hoditi za tem skupnim dobrim pastirjem, tem lepše se razcvita krščansko življenje med narodi, tem lepši so sadovi ljubezni in svetosti. Jezus ni samo »dober« vladar, ampak »dobri« vladar, tisti edini, ki se mu noben drugi ne more postaviti ob stran. Tudi katoliška cerkev je — pri vseh človeških slabostih nižjih pastirjev — po modrosti, pravičnosti in ljudornilosti najboljša vlada na svetu. Bodimo ji stanovitno zvesti! Matere in čtivo Veste li, kaj berejo vaše hčerke? Kaj berejo skrivaj? Mesto da bi poslušale vaše nauke, se pustijo vzgajati od raznih pisateljev v listih, kakor so: Oran Hotel, Confessioni, Confidenze di Liala, Bolero film. Luna Park, Intimita itd. Same se pa potem čudite, da hčerke gredo po poti, ki so jim jo začrtali taki listi. Čudite se, da so se vaše hčere odtujile cerkvi in zlasti sv. zakramentom. Ne čutite, da ie v srcih vaših ljubljenk, mesto sreče in veselja, tema in mraz? Vaše hčere trpijo in ve ne veste zakaj. A tudi matere segajo rade po takih listih. Trepetajo za junakinjo in junaka, ki so ju našle v takem romanu, in komaj čakajo novo številko, da bodo z veseljem dočakale srečen konec. Trepetate tudi tako za usodo svojih otrok, zlasti za usodo svojih hčerk? Priči, kujete s tako nestrpnostjo in skrbijo tudi tisti trenutek, ko boste lahko videle svojega otroka srečnega? Žalostno je, da marsikatera mati sama pita svojega otroka s tako neokusno in škodljivo hrano. In konec...? Jok nad nesrečo svoje hčerke. Jok nad nesrečnim zakonom. Hčerka se je pač naudušila za junaka v romanu im poročila pač prvega fanta, ki ga je srečala in ki je bil podoben junaku na sliki. A ker življenje ni branje romanov, tudi nesreča ni izostala. Koledar za prihodnji teden 1. maja. NEDELJA. Druga po veliki noči. — Filip in Jakob, apo* stola. 2. PONEDELJEK. Atamazij, cork* venj uč. Bil je škof v Aleksandriji v Egiptu, slovel pa je po vsem zna* nem svetu kot odločen borec za či* sto krščansko resnico proti takrat moderni zmoti arijstva. Vse življem nje je bil preganjan radi tega, ven* dar je končno le prišel nazaj na svoj škofovski sedež. 3. TOREK. Najdba sv. križa. 4. SREDA. Monika, mati sv. Av* guština. Z velikim potrpljenjem jn vztrajno molitvijo je sinu izprosila milost spreobrnjenja. — Florijan (Cvetko), mučenec. Častimo ga kot Resnici na ljubo 2e nekaj časa se širijo pri nas vesti, da so komunistične oblasti v Sloveniji prepovedale duhovnikom krščevati in pokopavati brez poseb* nega pismenega dovoljenja. (To ni prav točno. Resnica je, da so ljud« ske oblasti vročile duhovnikom odredbo, da ne smejo krstiti nobe* nega otroka, katerega rojstvo ni bilo predhodno vpisano v civilne matic* ne knjige, niti pokopati nobenega mrliča, za katerega ni izjavila oivil* na oblast, da je res mrtev in da se zato lahko pokoplje. Enako se širi vest, da so komuni* st;čne oblasti prepovedale pobiranje miloščine v cerkvah pri sv. maši in popoldanskem blagoslovu. Drži na« slednje: ljudska oblast je izdala odredbo, da so prepovedane, brez predhodnega dovoljenja, vse denar* ne zbirke i n vsako nabiranje živeža ali blaga. Ker so nekateri krajevni odbori zabramjevali na podlagi tega odloka miloščino v cerkvi, je sam ljubljanski škof msgr. Vovk poslal pismeno vlogo na vlado, v kateri vprašuje, če se ta odredba nanaša tudi na miloščino v cerkvi. V pri« trdilnem slučaju prosi prevzvišeni škof, naj ista vloga velja kot pro* šrja za dovoljenje, da bi v vseh cerkvah smeli še nadalje pobirati miloščino, ker da ta navada izhaja iz apostolskih časov, ko so se usta* novile prve cerkvene občine, ki so se vzdržavale z miloščino vernikov. Kakšen uspeh je imela ta prošnja, ne vemo. Papež v vatikanski baziliki Na belo nedeljo ob 9. uri je daroval papež sv. mašo v baziliki sv. Petra. Navzočih ie bilo več tisoč malih pevcev »A la croix de bois«, kateri so peli pri sv. maši izbrane kose klasične muzike. Verniki so imeli prost dohod v cerkev. Zbor malih pevcev so tvorili oddelki iz Francije, Italije, Belgije, Afrike, Španije, Holandske, Luksenbur-ga, Švice, L.ibanona, Kanade, Združenih držav, Konga, Kube in južne Amerike. Ta izredna slovesnost je potrdila otroško udanost vernikov vsega sveta do Cerkve in papeža ter izrazila poseben poklon otroške mladine papežu za njegovo petdesetletnico mašništva. Katoliški tisk v Nemčiji, ki je pod Rusi Berlinska komunistična občinska uprava je prepovedala prodajo katoliških listov v Berlinu. Odlok, ki zadeva posebno publikacije berlinske škofije, je bil priobčen cerkvenim oblastem potoni poštnih uradov. Komunistični oblastniki so ta odlok motivirali z dejstvom, da je za tovrsten tisk premalo povpraševanja na trgu. Berlinski škof, kardinal Von Preysing, je izjavil, da bodo vsi škofijski listi izhajali kakor do sedaj. Ce jih pošta ne bo sprejemala, jih bodo verniki osebno raznašali zavetnika proti nesreči požara, zato je tudi zavetnik krščanskih ognje* gascev. — Varstvo sv. Jožefa. 5. ČETRTEK. Pij V., papež. Odli* koval se je v organizirani obrambi proti turški sili, ki je pretila evrop* skemu zapadu. 6. PETEK. Spomin Janeza Evan* geljsta. Judita, mučenica. — Prv> petek v maju. 7. SOBOTA. Stanislav, mučenec. Bil je škof v Krakovem na Polj* skem; kralja Boleslava je ostro sva* ril radi razuzdanega življenja; ta ga je pred oltarjem umoril z mečem. Boleslav je pozneje delal pokoro v Osojah na Koroškem (Mutec osojski!) po hišah. Zanimivo ie, da protestantskih lističev, kateri imajo veliko manjšo naklado, ta prepoved ni zadela. Devet ponedeljkov za papeža Med neštevilnimi dokazi uda-nosti sv. očetu v Severni Ameriki ob petdesetletnici njegovega mašniškega posvečenja moramo omeniti pismo Rev. Skel-ly-a ravnatelja »Central Asso-ciation of the Miraculous Me-dal« apostolskemu delegatu,^ v katerem javlja, da so začeli pobožnost devetih ponedeljkov na čast tega jubileja. Devet zaporednih ponedeljkov bodo molili na čast Brezmadežni in sv. Katarini Laboure, da bi Bog bogato blagoslovil sv. očeta. ,.Kristjani sv. Tomaža“ v Indiji V Indiji žive ločeni kristjani sv. Tomaža. Ta krščanska ločina životari v Indiji že veliko časa. Pred dobrimi dvajsetimi leti se ie med njimi pojavila struja, ki deluje za zopetno združitev z Rimom. V tem razdobju sta se že ustanovili dve katoliški škofiji, ki štejeta 60.000 katoličanov. Imajo 147 kat. duhovnikov in 300 cerkva. Zdi se, da bo za 19. stoletnico prihoda sv. Tomaža v Indijo, ki se bo praznovala leta 1952., to gibanje za povratek dobilo novega razmaha. Nova katoliška revija na Japonskem Na Japonskem rastejo kakor gobe po dežju nove materialistične revije. Da bi to materialistično poplavo nekoliko zajezili so začeli katoličani s 1. aprilom izdajati mesečno revijo »Šejki« (Čas). Namenjena je izobražencem in je urejevana po načinu francoske revije »Etudes«. Z revijo upajo prodreti v japonske izobražene kroge. Prva zamorka med karmeličankami Dne 19. marca je položila svoje obljube prva zamorka karmeličanka v samostanu Ka~ bwe z imenom s. Terezija od Deteta Jezusa. Pri tej slovesnosti je zamorec duhovnik Alojzij Niengde imel priložnostni nagovor. Karmeličanke so prišle v Kongo, in sicer v Kab-we leta 1934. Ko so izrazile željo dobiti naraščaj med tamkajšnjimi zamorkami, ni nihče pričakoval kakoršnega koli u-speha. In vendar imajo sedai prvo sestro z večnimi obljubami. In dve drugi sestri, ki sta tamkaj izvršil normalne šole, čakati tudi že na večno obljubo. Tako je Bog tudi med črnci dobil svoje služabnice. Karmeličanke na Japonskem Karmel v Tok ju na Japonskem, ki je začel svoje življenje leta 1933, ima danes 21 japonskih sester in nova podružnica v Osaki šteje drugih 6 japonskih karmeličank. Kako veliko razumevanje za kontemplativne redove kažejo Japonci, nam dokazuje red trapistinj. Pred 50 leti so prišle prve trapistinje iz Lvrope na Japonsko. Danes šteje ta red na Japonskem nad 200 domačih redovnic in je tako najbolj razširjen red na tern delu sveta. Kaj zahtevajo Rusi od Cerkve v Nemčiji Komunisti vsega sveta so napovedali kongres za mir v Pari- zu. O udeležencih tega kongresa za svetovni mir pripovedujejo danes časopisi, da so naravnost histerično ploskali, ko so doznali, da se vojna na Kitajskem nadaljuje. To pa nas ne zanima, ker dobro vemo, kakšen mir imajo v mislih. Zanima nas tembolj ukaz ruskih zasedbenih oblasti v Nemčiji, katere so ukazale zvoniti po vseh cerkvah v proslavo te mirovne komedije. Zadele so pa trdo kost. Tako katoliške kakor protestantske cerkvene oblasti so to zvonjenje prepovedale. »Zvonovi so cerkvena last«, tako so izjavili, »in zvonjenje je na razpolago cerkvi in ne civilni oblasti«. Socialna šola Zasebna lastnina Prišli smo do zelo važnega vprašanja, to je do vprašanja o zasebni lastnini. Od narave, ki jo je ustvaril Bog, je dobil človek pravico do zasebne lastnine. Zasebna lastnina je torej brez dvoma dovoljena, vendar pa moramo takoj pripomniti, da lastnik ne sme kar tako poljubno razpolagati z njo. Prvi namen zasebne lastnine je, da si človek z njeno pomočjo pridobi sredstva za preživljanje sebe in svojcev; drugi namen zasebne lastnine pa je, da služi za kritje bistvenih potreb vse človeške družbe. Pravica do zasebne lastnine je torej vezana in ima dve funkciji ali dvojni značaj: individualni in zasebni ter socialni in javni značaj. Če torej kdo poseduje zemljo ali produkcijska sredstva (tovarne, stroje itd.), je to dovoljeno in zakonito. Pravice do zasebne lastnine pa ne smemo zamenjati ali istovetiti z njeno uporabo. Pri lastninski pravici kot taki je lastnik vezan edino na to, da z njp ne krši pravic drugih ljudi. Pri uporabljanju zasebne lastnine pa ie več omejitev. Lastnik je tu vezan na vse druge kreposti in vrline, zlasti na socialno pravičnost, osebno in socialno ljubezen, moralo, dobrodelnost in tako dalje. Če ima lastnik od svoje imo-vine več dohodkov, kakor jih potrebuje za svoje osebno pri-merno vzdrževanje in za vzdrževanje svojcev ali za kritje drugih obveznosti, je dolžan, da previšek nameni v take namenei od katerih bodo imeli korist tudi drugi. Hvalevredno in pravično je, če ta previšek razdeli v dobrodelne namene, ali da z njim finansira kako industrijo, ki bo proizvajala koristne izdelke in nudila delo ter zaslužek drugim ljudem. Ali ima javna oblast ka&° pravico, da zasebno imovinfl v primeru potrebe omeji? V nekem primeru javna oblast irr$ to pravico. Upoštevajoč splošni korist sme javna oblast v hi$ naravnega in božjega prava postaviti neko mejo, do kateri smejo lastniki svobodno razpo' lagati s svojo lastnino in preko katere tega več ne smejo. Čeprav ne moremo gledati ti3 sistem zasebne lastnine kot nekaj absolutno nespremenljive' ga, zlast i na takšnega, ki od časa do časa podrobneje d o' loča javna oblast, je vendar tre' ba pravico zasebne lastnine kQ‘ tako kakor tudi pravico dedova' nja vedno ščititi. Teh pravif javna oblast ne sme odpravit1’ Prav tako javna oblast nh^ pravice popolnoma odpravi zasebne lastnine s tako visoj^ mi davki, ki bi jo dejani uničili. jLeto I. - Stev. 13 KATOLIŠKI GLAS Stran 3. Seja goriškega občinskega sveta V četrtek 21. aprila je imel lansko jesen izvoljeni goriški občinski svet svojo tretjo sejo. Vse tri seje ob s finskega sveta, ki so javne, so se vršile v dvorani deželnih stanov na gradu. Četrtkova seja se je pričela ob štirih popoldne in je trajala s kratkim presledkom skoro do dveh zjutraj. Da se je tako zavlekla, je zakrivil obsežni dnevni red in pre? velika zgovornost nekaterih občin? skih svetnkov. Koj po otvoritvi, seje je župan dr. Bernardi« pojasnil, kako je z doba? Vo vode iz Mrzleka, ki je sedaj pod Jugoslavijo. Pri dogovorih, kr so se vršili v februarju med Italijo In Jugoslavijo v Vidmu, jo bil dose? žen sporazum, da bo Jugoslavija do? bavljala Gorici mesečno 300.000 kub. m vode po 5 lir za m3. Pri teh pogajanjih je občina zavzela stališče, da bo plačevala vodo po ceni, ki bi to stala, če bi bil vodovod v občin? ski režiji, v sedanjih razmerah bi to znašalo 4.80 lir za m3. Razliko od 0.20 lir plača država. Nadalje jo župan pojasnil, kako je z del; za pomožni vodovod v Stražicaih, ki! naj bi nadomestil Mr? zlek, če bi slednji ne mogel več dobavljati vode goriškemu mestu. Postavili bodo 2050 m jeklenih cevi iz Stražic do zbiralnika na gradu za znesek 29 milijonov 800 tisoč lir, ki jih bo plačala polovično država, drugo polovico bo državi vrnila ob? čina, katera jih bo začela plačevati tri leta, po izvršenem delu. Pod jsti? mi pogoji in na enak način bodo plačali tudi ostale stroške (črpalke, transformatorje in razne rezervne naprave) v skupnem znesku okrog 20 milijonov lir. Izmed ostalih točk dnevnega reda naj omenimo sklep o povišanju pri? stojbin za grobove na glavnem po? kopališču in v predmestjih. Predlog občinskega odbora je bil v glavnem sprejet s pristavkom, da se zvišajo v večji meri postavke ža premož? nejše in v manjši meri postavke za manj j m ovite in otroke. Do po? višanja je prišlo, ker ima občina z upravo pokopališč okrog dva mili? jona letne zgube. Sprejet je bil tudi predlog, da se dovoli dobrodelni ustanovi »Unra Casas* na Rojcah v bližini vojašnic brezplačno občinsko zemljišče za zgradbo1 22 hiš za begunce. Odobren je bil tudi? pravilnik za tržnico na debelo j,n je bila izvoljena občinska volivna komisija, ki ima nalogo nadzirati sestavo volivnih imenikov. V njo sta bila izvoljena g. NVinkler od fronte, in g. Bratuž kot namest? nik od SDZ. Poglavitna točka dnev? nega reda je bila razprava o po? godbi glede dobave električnega toka po znižani ceni, ki je bila pred leti sklenjena med mestno občino in Selvegom, ki hoče sedaj pogodbo razveljaviti. O zadevi se bo sklepalo na eni prihodnjih sej. Potek dolgotrajne seje je bil v glavnem miren, samo pri razpravlja? nju Goriške nabavne in prodajne zadruge, katerj je bila zavrnjena njena prošnja za prenos njene obrt? nice iz Vrtojbe v Gorico, je prišlo do majhne politične napetosti, ki se jo pa hitro polegla. Tudi dva slo? venska stavka, ki ju je spregovoril obč. svetnik g. Bratuž sta nekoliko razburila samo obč. svetnika dr. Delpina. vence sploh izredno pomemben kui? turni dogodek. V trenutku, ko mno? gi slovenski književniki v osrednji Sloveniji molče, ker so prjsljeni k molku, ali pa ker se jim gabi naro? čena literatura, v tem trenutku ka? toliški književniki ustvarjajo dalje. Veseli smo tega dela, saj. le tako ne bo prepada med resnično knji? ževnostjo preteklosti in med bodoč? nostjo,. Gotovo pai je to, da bo ustvtril slovensko književnost v sc? danjasto samo svobodni slovenski umetnik. I, i ^ ^ , I,1 Tržaški Slovenci! Ne pozabite na »Slovenski večer«, ki bo v torek, 3. maja v ulici Risorta ob 19,15. Spet bo zanimiv spored. Opozorite na to prireditev svoje prijatelje in znance. Združimo se, Slovenci,, ob resnično kulturnih večerih. Župnik Zlobec v zaporu Kull urna o n zorna :k Slovenski literarni večer v Trstu V okviru »Slovenskega večera« Krščansko socialne zveze je bil Prejšnji torek na sporedu literarni Večer, sodobne slovenske književno? sti. Velik pomen te kulturne prirc? ditve je predvsem v tem, da so književniki sami brali svoja dela. Bolni dvorani v Marijinem domu so se predstavili pisatelj Mirko Ja? Vornjk, pesnik Vinko Beljčič, doma? či pisatelj Avgust Žele ter pisatelj Simon Kregar. Najprej je govoril o sodobni slo? venski književnosti prof. Jože Peter? lin. Orisal je stanje slovenske knji? Revnosti pred zadnjo svetovno voj? *<>, nato pa dokumentarično prika? Zal nedemokratično težnjo nekaterih slovenskih političnih skupin, da bi predvsem katoličanom odvzeli iz? Laznico umetnika. Najprej so spro? zili ostro polemiko v slovenskem revialnem časopisju o tem, da kato? ličan sploh ne moro bjti umetnik, ker da je notranje vezan. Katoličan da ne more ustvarjati svobodno. V tej polemiki sta bila glavna napa? dalca sedanji komunistični politik Josip Vidmar in tedanji liberalni ljubljanski zvon z Otonom Župan? V'čem na čelu. Odgovarjal pa jima )e slovenski filozof Aleš Ušenjčnik ■P mnogi katoliški pisatelji in eseisbi' katoliški pisatelji se niso ozirali na vse napade njihovih svetovnonazor? Pih nasprotnikov, ampak so ustvarja? L dalje in dosegali vedno večje uspe? ke jn priznanja v umetnosti. To je kil najboljši odgovor in najboljši dokaz, kako zelo notranje svoboden je katoliški umetnik. Še zgovornejši dokaz pa nudi sodobnost. Slovenski katoliški umetnik v svobodi piše dalje, katoliškega in nekatoliškega umetnika v osrčju Slovenije pa drži za vrat isti Vidmar, ki je vedno ta? ko zelo glasno oznanjal svobodo. Isti Vidmar z Župančičem vred sta vzela svobodo slovenskemu umetni? ku jn mu ukazujeta, kako mora ustvarjati: v smislu, »petletke«, v smislu »socialistične izgradnje na vasi«, v smerj »politične stvarnosti« v novi Jugoslaviji itd. Kateri umet? nik je notranje svoboden? Vidmar? jev in Župančičev ali katoličan? Danes je vsaka polemika odveč. Predavanje je bilo stvarno in do? kumentarično, jasno jn prepričljivo. Nato je predavatelj predstavil pi? satelje. Najprej je bral pesmi Vinko Beli? čič. Vse pesmi so nove in so nastale prav v zadnjem času. Beličič je ostal izrazit lirik kot je bjl, v tematiki pa se je nekoliko premaknil iz svoje ožje domovine v veliki svet. Ustavil se je ob problemih sloven? skega človeka v sedanjem času. Go? tovo je Beličičeva sedanja pesem še mnogo bolj zrela kot prejšnja .in vsa prepletena s težkimi vprašanji ter polna nemira. Pesmi so našle pri poslušalcih iskren odziv. Za Beljčičem je bral odlomek iz zgodovinske povesti Avgust Žele. Največji poudarek, ki ga je najbrže pisatelj tudi hotel dati, je v občutju Krasa. Redki so kraški svet v naši književnosti tako doživeli kot Žele; namreč kraško pokrajino in njen obraz. Na takih mestih zadiha lir? ska pesem iz proze in se potem skozi vso zgodbo ponavlja kot re? fren v pesmi. V odlomku, ki ga je pisatelj bral ni čutiti epske širine, pač pa liriko in domačnost. Zato ni čudno, da je našel toliko odziiva prj poslušalcih, ki nosijo vsi tako glo? boko v duši ljubezen do Krasa. Kot tretji pe je nastopil Mirko Javornik. To je slovenski pisatelj, k.i so ga morali priznati tudi vsi njegovi svetovno nazorni nasprotni? ki, čeprav jim ni bilo to lahko. Ni? so se mogli upirati sili njegove be? sede. Javornik jim je danes brez dvoma največji slovenski pisatelj, ki živi v svobodi. Zato upamo, da svojega peresa ne bo odložil. S svo? jo toplo prozo je takoj prevzel poslušalce. Zaživel je njegov svet pred nami iln ob koncu si slišal v vsakem koncu dvorane: To je pa res umetnik. Zato je bila lavorni? kova točka tudi višek literarnega večera. Zai njim je bral še Simon Kregar. Najprej je prebral kratek odlomek iz trilogije Veliki teden, nato pa še dve pesmi. Prozo odlikuje predvsem lapidarni jezik in čudovite primere. Pesmi pa posebnost v gradnji in originalnosti misli. Posebno sonet je naredil globok vtis. Na literarnem večeru je poživljal spored še dekliški kvintet od Sv. Ivana, ki je pod vodstvom Marice Zupančičeve. Kvintet je bil deležen iskrenega priznanja in poslušalci bi ga poslušali kar naprej. Tako je bil spet prejšnji torek za tržaške Slovence in za vse Slo? V zadnji številki našega lista smo poročali, da je g. župnik iz Ospa še vedno zaprt. Na koncu kratke vesti stoji: Zakaj? Ljudje, ki se razumejo na paragrafe, vam gotovo ne bodo znali odgovoriti. Tam namreč, kjer vlada ljudska oblast, ljudje sploh ne vedo, po katerih predpisih naj živijo in se borijo. Paragraf je pač to, kar pade v glavo partijcem. G. Zlobec tiči še vedno v zaporu na podlagi partijskega navodila, ki smo ga objavili tudi v zadnji številki in ki se glasi: »Blatite duhovnike! Točno proučite vsakega duhovnika, da izsledite kako njegovo napako, hibo, senčno stran. Nato napihnite vso zadevo, ustvarite »kričeč slučaj«. Nič ne de, če ni resnično; važno je, da je možno, verjetno. Nato zakrinkujte, udrihajte, ponižujte! To se najbolj posreči, če se duhovnik ne more braniti, ker je oddaljen, begunec, zaprt. Odvzemite duhovnikom spoštovanje, ki ga uživajo med ljudstvom, in postali bodo neškodljive figuie, obsojene na propast.« G. Zlobec je v zaporu radi priljubljenosti in spoštovanja, ki ju uživa med verniki svojih dveh obšiirnih župnij. Tega gorečega duhovnika, ki je v ver- skih stvareh zelo strog do sebe in do drugih, je bilo treba odstraniti, da ne bi dobri verniki iskali pri njem opore in pri službi božji tolažbe v trdem boju za verske dobrine. Zato so nasprotniki Cerkve, katerim so sedaj trn v peti predvsem slovenski duhovniki, našli »kričeč sjučaj«, odpeljali g. Zlobca skoraj izpred oltarja in ga brez obsodbe spravili za dva meseca med prisilne delavce v Sičolah, kakor Pilat Kristusa med vojake, da so ga bičali. Vsi so pričakovali, da se bo g. Zlobec po dveh mesecih vrnil med svoje župljane. Obdržali so ga v zaporu in oblasti nočejo navesti vzroka. Nočejo povedati, ker vedo, da bi jih ljudska sodba takoj prepričala. Vse kaže, da hočejo onemogočiti g. Zlobcu povratek v njegovo župnijo. Kazni, ki so doletele č. g. Pegana, ker je popravljal cerkev, č. g. Essiga v Kortah, ker so mu župljani prostovoljno obdelali vrt (v deželi prisilnih delavcev in udarniškega dela, je robota srednjeveški ostanek), in križev pot č. g. Zlobca so le delno potrdilo, kako vestno spolnjuje ljudska oblast partijska navodila. Velikonočni izlet tržaških dijakov v Slovenijo Pod gornjim naslovom je »Primorski dnevnik« (22. 4. 1949.) objavil daljši opis izleta, ki ga je skupina tržaških dijakov (250) napravila med velikonočnimi počitnicami. Na veliki četrtek in veliki petek so obiskali Bled, Vrbo in Ljubljano. Pisec članka nam govori o lepoti krajev, o navdušenju dijakov, o dobrih kosilih, o kulturni prireditvi na Bledu, o plesu, ki je sledil kulturni prireditvi itd. Ne pove nam pa, da so dijakom dali na veliki petek meso, ki so ga odtrgali potrebnim ljudem v Sloveniji, ki meso samo še po imenu poznajo. Ne pove nam, da »se je vse vrtelo po velikem plesišču« na Bledu baš v noči med četrtkom in petkom. Starši, zlasti matere, ki ste dovolili sinovom in svojim nadebudnim hčerkam, da so odšli na izlet, niste li vedeli, da bo stvar tako potekla? En teden prej so isti dijaki opravili svojo velikonočno dolžnost in prejeli v svoje srce samega Jezusa, na veliki četrtek in petek pa oskrunili. Kdo bo dajal odgovor za pohujšanje, ki so ga doživeli dijaki in ki se jasno kaže iz njihovega pripovedovanja? Koliko dijakov je radi tega izleta izgubilo na veliko noč sveto mašo? Dijaki so se pač »seznanili s stvarmi, ki jih v Trstu redko kdaj slišimo, ka.i šele vidimo«. V Sloveniji je marsikdo s strahom v srcu vzkliknil: »Sloven- plERRE L’ ERMITE Kako sem ubila svojega otroka oči in kako se je ta in oni Stegoval, da bi boljši slišal, in mar? aikatercmu se jo tresla1 roka, v ka? *tr> je držal molitvenik. Med poslušalci jc bilo takih, ki °do kdaj še duhovniki in redovni? *>• Bilo je takih, ki bodo sestre ' morebiti celo kaj kontempla? IVnih duš. Zelenje najbohotneje Sste v dolini. Bog Ijubj globoko ^jo in nebeški ribič meče svoje reže na odprtem, morju ^si seveda ne bodo dospeli k "ju. sreča ne bo enako mila. ^°kaj pa jih bo vendar tudi iz tega predmestnega patronaža, da župnik ne bo ostal brez naslednika in ovce brez pastirja ... Dominik je ogledoval ljudi in iskal onega ali ono, ki ju čaka »smrt«. Pa se mu je prikradla misel, da bo mogoče ravno on moral odmreti svetu, denarju in človeški ljubezni. Ta misel, ki mu še v sanji ni prišla v glavo, ga je na maih zagrabila jn mu ni dala ganiti se. Saj Bog hoče ali odpusti vse do? bro jn zlo v tvojem življenju! Brez njegovega privoljenja niti ptica ne pade z drevesa! Celo lasje na glavi so ti prešteti! In Bog vidi in čuje še črnega mravljinca na črnem marmorju! Kaj pa je ravno njega, ki bi bil kakor drugi bogatci lahko zadovolj? voljno živel v sreči, ki mu jo je nu? dila duržba, počasi vedno trdneje priklepalo na ta predmestni pa? tronaž? Zakaj nikjer drugje —1 edino še do Lolite čuti nekoliko nagnjenja — ne more najtitakega zadovoljstva in miru kakor v patronažu? Zakaj nekatere besede v njem tako silovito omevajo? Zakaj iz vseh župnikovih besed kakor po nekem nagonu izbira sa? mo take, jn to še danes, ko vendar govori o zakonu? Zakaj se mu zdi prihod med de? lavce tako malo pomemben? Pa čemu bi so upira, ko ga nekaj tako vleče med nje in vidi, da so dobri ter da se bo samo tukaj temeljito predrugačila njegova ljubezen do bližnjega? Zakaj ga vznemirja oni skrivnost? ni klic, ki mu doni na ušesa, če prihaja samo od trenutne razburje? nosti? Zakaj bi on, ničvrednež, govoril Bogu: »Do tu in nič dlje!«--------------- Bog vendar bolje ve, kakšna bod: njegova bodočnost!-------------- Počasi sc je vračal po širokih uli? cah proti Elizejsk’m Poljanam. Ta? ko je bil zatopljen sam vase in v svojo dušo, ki je bila vsa razbur? kana od glasu, ki je prvikrat od? jeknil v njej, da niti opazil ni množice, ki je hrumela okoli njega. Ko pa se je zavedel, je začel motriti ljudi, toda popolnoma dru? gače kot kdaj prej. Videl je njihovo neskončno pomanjkanje in izkvar? jene nazore, ki so jim jih zmaličili njihovi izkoriščevalci, videl nedopo? vedljivc bolečine, ki jih trpe po mračnih jzbaih in bolnišnicah... Videl je otroke, ki niso bili še niti krščeni, in delavce, ki so pozabili na Boga, videl Samarijanke in Mag? dalene, a ni ga bilo, ki bi jim re? kel: »Ko ti bi poznala dar božji!«, videl je predmestja, kjer ni ne cerkve ne duhovnika.--------------- Za velikanskim mestom pa je uzrl upalo lice Kristusovo, ki ga muči žgoča žeja po dušah, za kate? re je umrl. In Kristus milo kliče jn vabi: »Zgani se tudi ti in usmili se nesrečnih ljudi!« Tudi ti! Razločno je slišal, kako mu na dnu duše nekdo šepeče te besede! Tudi ti? Onega večera je Dominik poklek? nji v svoji sobi, sklenil roke k mo« litvi, uprl oči v razpelo in počasi pa s preudarkom zaprosil: »Govori, Gospod, tvoj hlapec posluša!« SEDMO POGLAVJE Včasih — toda prav malokdaj — se je Dominik opogumil in vstal zgodaj. Bil je silo nervozen, da ni bil zjutraj za nobeno delo- kakor mati, v katera se je vrgel. Ni vedel, kdaj je treba iti spat, in potem se? veda tudi ne, kda, je treba vstati. ski narod gre svoj križev pot čez Oljsko goro na Kalvarijo, slovenski dijaki iiz Trsta, od katerih si mi toliko obetamo, se nam na tej težki poti režijo. Ni bilo dovolj domačih skruniteljev Gospodovih dni, poklicali so na pomoč tudi mladino iz Trsta.« Mi pa kličemo: Brezverci in skrunitelji Gospodovih dni, roke proč od naših dijakov! Dopisi Gorica V ponedeljek dne 11. t. m. je ime! senator Ticijan Tessitori iz Vidma v dvorani Petrarca v Gorici preda* vanje o Mindszentyjevem procesu. Odlični penaiist je na podlagi po* ročil komunističnega senatorja Pa» store»ja, objavljenih v listu Unita, jasno dokaizal krivičnost sodnega postopka, ki bi bil nemogoč v kate* ri koli državi, kjer vlada vsaj ne* kaj svobode in demokracije. Go* vornik je poudaril, da je madžarska vlada z objavo »rumene knjige« pred Mindszentvjevim procesom vnaprej dejansko obsodila kardina* la jn s tem hudo prekršila redni sodni postopek. Nato je podčrtal dejstvo, da obtoženci na vseh pro* cesih v komunističnih državah ved* no priznavajo ter celo zahtevajo' zase najtežje kazni. In vendar ie to protinaravno. »V vsej moji dolgo* letni praksi«, je nadaljeval senator Tessitori, »ko sem kot advokat za* govarjal učene in neuke, nedolžne in krive, nisem niti enkrat naletel na slučaj, da bi se kdo sam obtožil, ali da bi ne skušal vsaj zmanjšati svoje krivde. Zato smo upravičeni sumiti, da se na teh komunističnih procesih zlomi volja obtožencev na načine, ki niso človeški.« Koper Komunistična oblast je spet raz* tegnila svoje grabežljive roke po cerkveni lasti. Dokončno se je pola* stila kapucinskega samostana sv. Marte ter frančiškanskega saraosta* na sv. Ane v Kopru. Zadnji kapuci* ni so morali oditi iz Kopra dne S. aprila S seboj so smeli odpeljati zgolj osebne stvari. Kapucinski sa* mostan bo spremenjen baje v dija* ška zavod. Zadnji frančiškani pa so morali oditi iz Kopra dne 9. t. m. Njihov samostan so spremenili v ječo. Kanal Ljudstvo našega okoliša je spet silno razburjeno. Izgubilo je v ne* kaj tednih kar tri duhovnike, kate* rim je ljudska oblast prepovedala bivati v obmejnem pasu. Tako je moral zapustiti Sv. goro pri Gorici priljubljeni duhovnik Podbregar Pa* vel, ki je skupno s še enim franči* škanom oskrboval svetogorsko sve* tišče. Z Gorenjega polja je moral Ob četrtkih pa se je vendar pri* silil in tii pa tam prišel k maši v patronaž. Vedno je odhajal pokrepčan in z novim pogumom, v srcu. V patronažu je bila res družinska maša: v sredi župnik in okoli njega dve sto dečkov, katerim razlaga vzvišena dejanje, ki se vršj na oltar* ju. Z njimi je molil za njihove star* Se in za domovino, .za one, ki trpe po podstrešnih izbah in za bolnike, zlasti pa še za one, ki so sami in zapuščeni jn ki, brez Boga umirajo po bolnicah. Prj spominu umrlih jih je spomnil njihovih rajnih, da pri njegovih otrocih ne bi bila »srca živih gro* bovi mrtvih«. Spomnil jih je na dobrotnike patronaža, znane ali ne* znane služabnike domovine in na duše onih, za katere so še posebej dolžni moliti, in poslednjič na naj« bolj zapuščene. Volitve Izšla je uredba Zavezniške vojaške uprave, ki določa, da bodo občinske volitve v Trstu v nedeljo 12. junija, v vseh ostalih občinah STO-ja pa naslednjo nedeljo 19. junija. V zvezi z volitvami nas naproša Slovenska kršč. socialna zveza v Trstu, da objavimo sledeče: Z raznih strani nas sprašujejo, kaj bomo storili katoliški oditi č. g. Vidic Franc ter iz Ročinja in Srednjega č. g. Zorko Stanko. Sovodnje Pri nas smo obhajali Veliko noč v dobrem razpoloženju. Kot pripra* va k praznikom je bila velikonočna spoved, na katero nas je g. župnik s svojimi lepimi govori v cerkvi že v postnem času pripravljal. Spovedi se je udeležilo dosti več ljudi kot lani, posebno lepo je bilo videti mladeniče, ki so se vrstili pri spo* vednici in z vedrim čelom pristopili k mizi Gospodovi. Fantje, naj' vam bo iz tega mesta izražena vsa po* hvala za vašo možatost. V soboto zjutraj so zvonovi oznanili svetu, da je Kristus vstal, ter so nas s svojim zvonjenjem jn pritrkovanjem uvedLi v praznično razpoloženje. Zvečer nato je bilo vstajenje s pro* cesijo. Pri procesiji je sodeloval me* šanj cerkveni pevski zbor, ki je zelo dobro izvajal velikonočne pesmi, kakor tudi pri vseh svetih opravilih na oba praznika, razen pri prvih sv. mašah, kjer naši malčki prav pridno pojejo. Le eno nas teži — namreč dežja še ni, bojimo se, da bo naša jesen* ska in pomladanska setev uničena. Z zaupanjem prosimo Boga za bla* godejni dež. Livek Tajnik krajevnega odbora, parti* jec, ki je največ zakrivil, da so za* pril in obsodili našega priljubljene* ga gospoda župnika Kraglja, je bil kaj čudno' poplačan za svoje komu* nistično delovanje. Pred nekaj tedni so ga zaprli kot kominformista in obsodili na večletno prisilno delo. Satan kaj slabo plačuje svoje hlapce! Argentina Kdo se pretepa? Dne 24. marca je prišlo v Buenos Airesu do spopadov med slovenski* mi izseljenci. Prva poročila so tr* dila, da je prišlo do pretepa med starimi komunističnimi izseljenci in med novodošlimi protikomunistični* mi demokrati. Po točnih poročilih, ki smo jih v zadnjem času prejeli od zanesljivega prijatelja, se novo« došli Slovenci surovih razgrajanj niso udeležili in jih sploh ni bilo zraven. Ves dogodek, ki nam Slo* vencem pa tudi Jugoslovanom sploh Vsak četrtek je nekaj odraslih čla* nov pobožno prejelo sv. obhajilo, da bi dali: mlajšim zgled, da ne bi hodili k sv. obhajilu samo v tropah in gručah in da se jim ni treba sra* movati pred ljudmi. Neki Četrtek je bil župnik ves drugačen in z neko posebno skrbjo jim je priporočil, naj molijo za ne* kega svojega tovariša, ki je prišel v nevarnost. Dominik je vse pre* vprašal jn izvedel, da je župnik me* nil nekega poštenega dečka, ki je imel pravo ime in priimek, a so ga v patronažu vsi klicali za Copinau* dja. Copinaud, neotesan in razkuštran plavolas dolgin, je bil korenjak in izvrsten telovadec. Pa ravno to ga je zavedlo. Nekoč je zaupal župniku, da »iz* gublja vero«. Župnik Firmin ni tega takrat pr* vič slišal im ga ni niti vprašal, kateri v Trstu Slovenci ob volitvah. Vsem svojim članom, prijateljem in somišljenikom zato sporočamo, naj se zaenkrat nikamor ne vežejo in da bodo v najkrajšem času dobili vsa potrebna navodila in priporočila glede sodelovanja pri sestavljanju kandidatnih list, volivne propagande in volitev. ni v posebno čast, se je razvil tako le: Napovedan je bil »slovanski«, to se pravi komunistični kongres. Poli* cijska oblast ga je dovolila, občin* ska uprava pa ne. Ko so se komu* nisti obeh taborov zbrali, so se pri* čeli med seboj zmerjati in napadati. Podali so zasmehljivi klici na račun »titovcev« in na račun »stalinovcev«. Ni ostalo pa samo pri besedah. Med zborovalci je bilo tudi več hujskačev, kj so prepir podžigali in podpihovali. Ljudje so postajali vedno bolj gorki in so se spoprijeli. Pričeli so se klestisti po vseh oštir* skih pretepaških prepisih. Pri tem so jim dobro služili stoli, stolice in vse, kar jim je prišlo pod roke. Ko je končno prispela v dvorano policija — {zgleda, da je v začetku nalašč ni bilo zraven — je bila bor* ba že skoro končana. Aretirali so okrog 100 ljudi. Nekaj so jih kmalu izpustili, druge so pa dali pod ključ, kjer še čakajo, (naše poročilo je od 1. aprila). Komunistično časopisje je hotelo žalostni dogodek pred jav* nostjo prekriti ali ga vsaj napačno prikazati, zato je na ves glas očitalo novodošlim demokratom, da so oni pretep izvajali. Po čisto komumistič* nih manirah podtikajo novodošlim, da so kričali »živi Tito!« Smešno! Kako naj bi naši ljudje v Argentini kričali »živi Tito!«, ko so pa prav pred njim bežali jz domovine. Skrivnostna so božja pota Bratranec gospoda Janeza Hladni* ka, požrtvovalnega duhovnega vodi* telja naših izseljencev v Argentini, 25 letni Jože Hladnik je pred krat* kim dospel v novo domovino izse* ljenih Slovencev, se je smrtno- po* nesreči!. Dne 29. marca je šel na vlak. Ko je hotel stopiti v voz, se je vlak že premikal. V naglici je mladeniču spodrsnilo jn je padel pod kolesa, kjer je obležal mrtev. Revež jc bil med tistimi, ki so jih v maju 1945 Angleži vrnili Titu. Skoro tik pred jamo je partizanu ušel in se čudežno rešil. Po težkih in zapletenih poteh je končno pri* romal v Argentino, kjer je sedaj tako nesrečno končal. Bil je zelo vesten in pošten fant, ki je svojim sotrpinom veliko pomagal in jim lajšal begunsko življenje. Priporoča* mo ga v molitev vsem blagim dušam! novi dokaz proti veri jo našel; sa* mo dobroi ga je pogledal v oči in mu je zastavil nepričakovano vpra* šan j e: »Kakšne lase pa ima? Kostanjeve ali pšenične?« Dobro je poznal Copinaudja, ki ni bil hudoben, toda preveč omah* ljiv in sentimentalen kakor vsi mla* d’ ljudje, ki nič kaj radi ne vidijo duhovnika jn ki so že vnaprej iz gubljeni, če jih kdo vednoi krepko ne- vodi in zavrača. Copinaud je priznal, da ima ko* stanjeve lase, kar je župnik že ve* del, ker so mu drugi vse natanko razložili. Fant je bil že prej: kakor ptiček brez gnezda, a potem je doživel novo pustolovščino, mnogo hujšo, ker je bila dosti bolj prostaška in razuzdana. Dušni pastir mora biti pripravlejn na vse; na največje čed* nosti jn včasih, žal, tudi na najhujše Novice PREDAVANJE DSKU opozarja svoje člane in cenjeno učiteljstvo ST Osja na zanU mivo predavanje o angleškem pisat tel ju Keatsu, ki se bo vršilo dne 28. t. m. v Trstu pri svetem Antonu novem (ulica Panchielli št. 2 111 nadst.) Poroka Dne 25. t. m. se je poročil v cer* kvi sv. Ignacija v Gorici mladi zdravnik dr. Adalbert Gresic iz do* bra znane goriške zdravniške druži* ne. Nevesta je gdč. M. Defchin. Obilo sreče! Pomoč brezposelnim Iz državnih nakazil za brezposel* ne in iz nabranih prispevkov je go* riški pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim za vsakega brezposelnega določil 838 lir pod* pore. Znižane pristojbine za male posestnike Na podlagi zakona z dne 24. 2. 1949. štev. 114 imajo mali posestniki, ki kupijo zemljo, katero bodo sami obdelovali za polovico znižano dr* žavne pristojbine za nakup zemlje. Sv. maša zadušnica po rajnem škofu Tomažiču v Celovcu Nne 27. marca so celovški Slo« venci imeli v svoji cerkvi sv. mašo zadušnico za rajnega škofa Toma* žiča. Udeležil se je žalnega opravila tudi celovški škof msgr. Kostner. Novi podprefekt za Gorico Dosedanji podprefekt dr. J. Ceolin je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dr. Feliks De Pasquale, kateri je prišel iz Aveflfna. Dr. Ceo* lin pušča za seboj spomin dobrega in vestnega uradnika. Odhod kapucinskih misijonarjev iz Gorice V nedeljo je v goriški kapucinski cerkvi izročil knez in nadškof štirim mladim kapucinom misijonski križ. Misijonarji odpotujejo v Angolo v južni Afriki. Vsi štirje so člani be* neške kap. province. Naj jih sprem* lja božji blagoslov! Tržaško semenišče Na veliko soboto popoldne je odbor za gradnjo semenišču v Trstu izročil prevzv. g. škofu prvih dva ji set milijonov lir, ki so jih darovali tržaški vernikj v svojih mesečnih prispevkih. Tej pomembni slovesno* sti so prisostvovali duhovniki, od* lični laiki in tržaški semeniščniki. Delo pri novem semenišču prav dobro napreduje. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici lopovščine. V predmestju je burno plalo sejmsko življenje. Ob takih prilikah je jmel župnik vedno polne roke dela. Kdo naj pomiri preproste lju« di, ko ti ves okraj zmešajo najbolj vratolomne in hrumeče mamljlvosti, ki se pojavijo na trgu: stari leseni konjički in nanovo pozlačeni pra* šički ali ribe, ki jih je gnala para ali elektrika, da so se bliskale na soncu in dajale čudne glasove; stre* lišča in prevarljive igre, čarovnice in krotitelji in krotiteljice divjih zveri, rokoborci in cirkuške jahalke, vrtoglave gugalnice in posebne pri* prave, ki povzročajo morsko bole* zen, zrakoplovi in baloni jn zračno ladje, loterije in dresirane bolhe, bidklj in vrtiljaki... Takoj prvi da/n so vsi fantalini drveli tja in vsak popoldan, ko so sc o pol petih vračali iz šole, so jo mahnili naravnost k cirkusu. Okoli Ustoličenje beneškega patriarha V nedeljo so slovesno ustoličili novega patriarha Karla A gostimi« ja, ki ja naslednik kardinala Piazza. Župnija sv. rožnega venca v Trstu Po dvajsetih letih dela je te dni p. Barbujani OFM pustil cerkev sv. Rožnega venca, pri kateri j« bila pred kratkim ustanovljena nova župnija. Za novega župnika je bjl imenovan č. g. H. Tolentino, dose* danji kaplan pri sv. Antonu novem. Trst Ker je bilo v severni Italiji nekaj več dežja, bodo omejitve električnega toka v Trstu malo olajšali. Mesto bo še vedno razdeljeno v dve polovici, ki pa bosta imeli le dvakrat na teden temo in ne več trikrat. Ob nedeljah bo zdaj verjetno vedno luč. Pritožbe radi nerednega do-stavljenja našega lista Dobili smo obvestilo, da so naši •> naročniki v tržiškem okraju dobili velikonočno številko zelo pozno, oni iz Benečije je pa sploh niso dobili. Mi smo list vsem pravočasno od* poslali. Če se bodo pritožbe ponav* ljale se bomo na pristojnem mestu prjtožilj. ■v Športni teden Nogometno prvenstvo v 3. razredu Pro Gorizia * Udinese : 0*1 (0*0) Pred 8.000 gledalci (rekordno šte* vilo za Gorico) se je odigrala vroča in borbena tekma med četama Pro Gorizia in Udinese. Uspeh, ki so ga zabeležili Videmčani, jim odpira pot preko tretjerazredne ograje v drugorazrednost. Goričani so nudili sigurne starte na žogo, točno poda* janje, dobro tehniko, vendar se ni* so mogli uveljaviti. Škodovala jim je pomanjkljiva taktika v igri ter potrebna kondicija. Vse udarne grožnje, ki so jih energično izvajali, so vselej ostale brez posledic. V drugem polčasu je Udinese za* grabila vodstvo igre ter večkrat po* tisnila Goričane v mučne pozicije- V 5. minuti je Miniati, kateremu je Pravisano serviral krasno žogo, zadel gol in tako priboril svojemu klubu zaželjeno zmago. • SHOD SKALNICE bo 1. maja popoldne ob 4h pri ____________Sv. Ivanu.___________ DAROVI Družbenica v Trstu 100; gospa pr' Sv. Jakobu v Trstu 150; dar iz Ro' jana 400; preplačila iz Marijin® družbe v Trstu 350; dar v znesku Lit. 1.391 »Katoliškemu glasu«, k1 ga pošiljajo Slovenci prj Sv. Vincefl' oiju Lit 1.391; društvo »Skalnica* 500,— lir. Srčna hvala! pol devetih zvečer pa so zopet prišli doli po hribčku1 — sedajl kar ceh družina — z očetom in materjo, * brati in sestrami in1 hodili od šotori do šotora in vedno se je našel * žepu še kakšen sold, da so lahk® pogledali to in ono, Copinaud je že prvi teden izgini Niso ga pogrešali samo v patri*1 nažu; tudi domov ga ni bilo, Zupni^ F;rmin je bil v skrbeh, domači p* nič, | »Saj ima že petnajst let in ni vri nikaka punčka. Dosti je star, & bi lahko vedel, kaj mora stori*1' Sicer pa ga čaka za vrati dolg j*H men, ko< se vrne!« Tako je menil oče, ki je t čevlja/rdi. . Copinaud n’ti ni bil njegov pri sin. Iz usmiljenja je nekoč v* čevljar k sebd »vso ropotijo« — ^ kor jo sam dejal — namreč mat®*' (Nadaljevani