LUKA KOPER
Glasilo delavcev Luke Koper, Koper
luški glasnik
Koper, aprila 1990, leto XX. Št. 4
Kako smo poslovali v letu 1989
Poslovno leto 1989 je za nami z vsemi svojimi spremembami in nasprotji. Poskusi uvajanja tržnega gospodarjenja z močnimi koreninami dogovorne ekonomije so leto 1989 izpostavili v takšni obliki, da ni primerljivo ne letom poprej in ne s planom. Vse kategorije do zadnjega dne so nejasne. Poslovno je bilo to zelo razburljivo obdobje, ne glede
kovno stanje negotovo. Doseženi ladijski promet predstavlja maksimum v sedanjih pogojih poslovanja, tako glede tržišča kot izkoriščenosti zmogljivosti (cesta, železnica), zato je rekorden obseg dela, ki je znašal 5.059.152 ton, še pomembnejši.
na fizično dobre rezultate, je dohod-				promet	po področjih:			
P0D-	REALE.	STR.	PLAN	STR.	REALIZ.	STR.	IND.	% IZP.
DROČ.	I-X1I88	%	I-XII89	%	I-X1189	%	89/88	PLANA
Gen. tov.	459.170	10,2	600.00	12,9	581.513	11,5	127	96.9
Kont. ter.	731.700	16.2	750.000	16,2	722.897	14,3	99	96,4
Tovori lesa	83.020	1,8	90.000	1.9	103.010	2,0	124	114,5
(skupaj)	3.229.641	71,7	3.200.000	69,0	3.651.732	72,2	113	114,1
Sipki tovori	915.630	20,3	700.000	15,1	1.104.356	21,8	121	157.8
TRT	1.205.501	26,8	1.300.000	28,0	1.705.574	33,7	141	131,2
ITT	811.702	18,0	800.000	17,2	655.549	13,0	81	81,9
Silos	296.808	6,6	400.000	8,6	186.253	3.7	63	46.6
SKUPAJ:	4.503.531	100,0	4.640.000	100,0	5.059.152	100,0	112	109,0
Za ta obseg dela je bilo praktično uporabljeno enako število ur (cca 4.000.000) in enako število zaposlenih (cca 1700) kot leto poprej. Finančni rezultati niso tako ugodni kot fizični, kar je pogojevala nestabilna finančna politika in nasploh nedograjeni obračunski sistem. Zaradi precejšnjih sprememb podatki niso primerljivi ne s planom in ne z letom poprej.
Doseženi prihodek znaša 2.106.802 mio din. Na prihodek od prodaje odpade 1.527.443 mio dio oziroma več kot dve tretjini, na ostale prihodke, tj. prihodek od financiranja in ostale prihodke, 579.359 mio din ali 27 odstotkov. Med prihodki od financiranja po spremembah zakona ni upoštevanih 1.471.270 mio din, kar šteje kot revalorizacijska rezerva.
Poslovni odhodki v višini 1.619.857 mio din predstavljajo 77 odstotkov
vseh obveznosti. Razlika v znesku 7.932 mio din je pokrita iz rezervnih sredstev.
Te obveznosti so naslednje:
-	udeležba drugih v skupnem do hodku (na podlagi SS o združ.) /
5.901 mio din
-	prispevek iz rezultata / 137.429 mio din
-	BOD iz dobička po prejšnjih pe riodičnih obračunih / 87.226 mio
din
-	porabljeni stan. prispevek / 23.638 mio din
-	izguba (krita v breme rezerv, skla da) / 7.932 mio din
Poleg bruto osebnih dohodkov (ki so prej prikazani) v delitvi bruto dobička največji delež odpade na prispevke iz rezultata in sicer za skupne in splošne družbene potrebe, tj. za zadovoljevanje potreb na področju družbenih dejavnosti in socialne varnosti, na določenih področjih gospodarske infrastrukture in splošnih družbenih potreb. V strukturi predstavljajo 6,5 odstotka od doseženega prihodka. Naštete obveznosti neposredno vplivajo na bilanco uspeha, ostale obve-
(nadaljevanje na 2. strani
vseh prihodkov. Odhodki financiranja in drugi odhodki znašajo 240.684 mio din ali 11 odstotkov vseh prihodkov. Na račun revalorizacijske rezerve so odhodki financiranja zmanjšani za 193.815 mio din. Med poslovne odhodke je upoštevanih 700.335 mio din za bruto osebne dohodke in nadomestila ali 43 odstotkov vseh odhodkov oziroma 33. odstotkov vseh prihodkov. Če tej masi BOD dodamo še bruto osebne dohodke na račun realziranih osebnih dohodkov, ki se ne upoštevajo v davčno osnovo in delitve po periodičnih obračunih, znaša masa za BOD 787.560 mio din ali 49 odstotkov vseh odhodkov oziroma 37 odstotkov vseh prihodkov, kar je okrog 10 odstotkov več kot v letu poprej.
Razlika med prihodki in odhodki -bruto dobiček - znaša 246.262 mio din, kar ne zadostuje za pokrivanje
Predsednika bomo volili še enkrat
Ker kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan v prvem krogu ni prejel absolutne večine glasov volilcev, ki so oddali veljavne glasovnice, in sodi z Jožetom Pučnikom med kandidata, ki sta prejela največ glasov, se bodo volitve nadaljevale v drugem krogu, 22. aprila 1990.
Milan Kučan in direktor Luke Koper Bruno Korelič
Škode potujejo preko RO-RO terminala
Na RO-RO terminalu smo v fotografski objektiv ujeli avtomobile Škoda, ki jih Čehoslovaška izvaža preko Luke Koper na Malto. Tokrat je 160 avtomobilov najnovejšega tipa "Favorit 136 LS" čakalo na ladjo Beli. Kasnejše natovarjanje je trajalo štiri ure.
Škode bodo preko našega pristanišča potovale skozi vse leto, kar ponovno potrjuje dejstvo, da sta kontejnerski in RO-RO terminal med najboljšimi v Evropi, enako kakovosten pa je tudi servis, ki ga nudita. Razlogi za dolgorčnejše poslovno sodelovanje so torej očitni.
Z. V.
' '»n *\
■e-
Milan Kučan človek zaupanja in odgovornosti
Mu je bila usoda politika zapisana v zvezdah že ob rojstvu tistega 14. januarja leta 1941 v Križevcih v Prekmurju? Kdo bi vedel, kdaj pravzaprav se je začelo? Oče je leta 1943 padel; bil je učitelj, mama je bila učiteljica in kasneje tudi očim. Spomini na otroštvo? Spomini na vojno, na Prošenjakovce, kjer je živel pri babici zadnje leto vojne. Spomini na otroke, s katerimi je večinoma govoril madžarsko. Potem se družina preseli v Mursko Soboto. Milan odrašča s štiri sestrami. V Soboti končna osnovno šolo in gimnazijo, obiskuje pa tudi glasbeno šolo - igra violino. Mogoče se je vse skupaj pričelo v sedmem razredu gimnazije, ko je bil sprejet v Zvezo komunistov, ali pa v tretjem ali četrtem razredu osnovne šole, ko ga učitelji izberejo za načelnika pionirskega razreda. Po gimnaziji odide v Ljubljano študirat pravo in želi postati sodnik za mladoletnike. Morda pa so se v tem obdobju pričeli njegovi koraki, ki odločijo njegovo pot v politiko? Že v tem času postane član univerzitetnega komiteja ZKS in član Centralnega komiteja slovenske mladinske organizacije. Čeprav kot se sam spominja, je bila osnovna naloga študentov iz province, da pridno študirajo, saj so bili odvisni od štipendije. Mestno življenje je šlo vsaj
v prvem letu nekako mimo. V tem času hodi na marksistične tribune, prebira revije Perspektive, Vprašanja naših dni...
Politiki ostane zapisan tudi po končanem študiju, takrat še prepričan, da je to le začasno, še vedno prepričan, da bo postal sodnik za mladoletnike. Najprej je predsednik idejno-vzgojne komisije pri CK Zveze mladine Slovenije, ko se vrne iz vojske pa predsednik CK ZMS. Od leta 1969 do 1973 je član sekretariata CK ZKS, potem je do leta 1978 sekretar RK SZDL, do leta 1982 predsednik slovenske skupščine, zatem do leta 1986 član predsedstva CK ZKS in od parila 1986 do decembra 1989 predsednik predsedstva CK ZKS.
V knjigi, ki jo je o njem napisal Igor Savič, o svoji poti politika pravi: "Če bi, recimo rekel, da je bila moja odločitev slaba in da je v politiki vse samo slabo, to ne bi bilo res. Gotovo sem dobil, izkusil in doživel marsikaj, kar drugim ljudem ni dano. Pri tem delu sem spoznal izredno veliko ljudi, videl sem ljudi v njihovi, rekel bi, sijajni moralni drži v najhujših preizkušnjah, in tudi ljudi, ki so moralno padali. Presenečali so me, recimo, v eno in drugo smer. Spoznal sem veliko o tem, kaj je politika, kakšna odgovornost je odločanje o usodi drugih
Kako smo poslovali...
(nadaljevanje s 1. strani)
znosti v znesku 152.296 mio, ki neposredno ne povečujejo izgube, pa moramo kriti iz akumulacije preteklih let. To so naslednje obveznosti:
-	obveznosti združevanja v SIS ma terialne proizvodnje 12.248 mio
din
-	elekt. gos. in premogovništvo 2.326 mio din
-	za naftno-plinsko gospodarstvo 2.059 mio din
-	za železniški promet 2.964 mio din
-	za luško infrastrukturo 504 mio din
-	za cestno gosp. in letal, infra strukturo 3.983 mio din
-	za ključno infrastr. RTV 412 mio din
\ - obveznosti za SIS (voda 1,5 %
plus 0,8 %) 15.263 mio din ' - za gospodarsko nezadostno raz vite republike in pokrajine 37.152 mio din
\ - za združ. sredstva Mattner 37.633 mio din
-	dodatno za elektro-gospodarstvo SRS 50.000 mio din
Ob koncu lahko zaključimo, da je bilo poslovno leto 1989 v veliki meri odvisno ne le od delovnih naprav, temveč tudi od samega obračunskega sistema in pogojev gospodarjenja (inflacija, razni interventni ukrepi, nestabilen tečaj obresti, povečani prispevki iz osebnih dohodkov, revalorizacija ipd.). Te pogoje je bilo čutiti tudi na področju investicij, čeprav je bilo za naložbe namenjenih 258.274 mio din. Na gradbene objekte je odpadlo 124.415 mio din, na opremo 80.830 mio din in za ostale namene (tj. nakup zemljišča in projekte) 53.029 mio din. Pri gradbenih objektih je bila osrednja naložba v podaljšanje kontej-nerske obale in pridobivanje skladiščnega prostora, pri opremi pa je bila večina sredstev namenjena za posodabljanje tehnološke opreme (viličarji, manipulatorji, tirna tablica). Pri tem moramo poudariti, da je bilo kar 95 odstotkov sredstev za investicije zagotovljenih iz lastnih virov. Čeprav je bilo v letu 1989 vloženo 23-krat več investicijskih sredstev kot leto poprej, to dejansko ni pomenilo tudi toliko večjega obsega, temveč relativno zmanjševanje investicij.
PLANSKO RAZVOJNA SLUŽBA
ljudi, pa biti v položaju da odločaš celo o "usodi" naroda ali o usodi vse države. Vse to sem videl in doživljal od blizu. Vem, kako zahtevno je to delo, vem, da človek, ki pride v tak položaj, nima nikoli dovolj znanja, na katerega bi se lahko oprl, da nikoli ne more biti do konca prepričan o pravilnosti odločitve, brez kančka, recimo "intelektualnega dvoma". O svojih zadnjih štirih letih v partiji pa je za sobotno prilogo Dela izjavil: "Če bi bilo na začetku tega mojega zadnjega štiriletnega partijskega obdobja manj notranje in zunanje opozicije, bi stvari morda hitreje tekle. Sicer pa bi lahko svoje obdobje v politiki razdelil na štiri ali pet delov. Najprej začetno, ko sem delal tisto, v kar sem verjel in veroval in kar mi je bilo naloženo; potem sem začel kritično misliti o
sprenevedanja odreči se monopolni oblasti partije in odpreti vrata političnemu pluralizmu. O jutrišnjem dnevu Milan Kučan pravi: "Mislim, da bi bilo pametneje in koristneje politično energijo usmeriti v ugotavljanje tistih točk, ki so skupne, kjer ne bo razločevanja. Toda politično življenje, takšno, kot nastaja, bo nujno šlo tudi prek točk razlikovanja. To je gotovo odnos do Jugoslavije, razumevanja Jugoslavije kot možnosti, ne samo kot stanja, to je tudi odnos do socializma, do njegovega razumevanja in prav gotovo tudi odnos do samoupravljanja. Seveda je z vsakim političnim programom, če je res pravi program, tako, da ne more biti statičen, ampak se more prilagajati političnim procesom, ki potekajo, na katere gotovo vpliva sam program, in to ne samo eden, ampak tudi drugi
Luški delavci so z velikim zanimanjem spremljali Kučanov nastop.
tem. v kar sem prej verjel; nato sem si ustvaril položaj, da sem lahko to, kar sem mislil, tudi povedal; potem je prišlo četrto obdobje, ko sem lahko vplival na odločitve. Štiri leta na koncu so bila neposredno povezana z močjo, odličitve so bile v veliki meri odvisne od mene in to je bilo najtežje obdobje. Ne zato, ker se je bilo treba odločati, ampak zato, ker sem se ves čas zavedal, da te odločitve nimajo posledic samo zame, ampak najprej za vse moje sodelavce, potem tudi za to veliko stvar, ki se ji zdaj reče slovenski narod."
Osebnost Milana Kučana je zapletena, kot so zapleteni časi, še posebej zadnja leta, ki jim je vtisnil v slovenski politiki neizbrisen pečat. Korak za korakom je postavil politiko na realna tla. Žačel je pot "socializem po meri človeka" in jo ob sestopu z oblasti postavil na temelje "Evropa zdaj". Strpno in hkrati odločno je v zveznem centralnem komiteju ZK stopil na pot slovenskih ustavnih dopolnil, kot je s trdim in neobotavljivim korakom zapustil kongres ZKJ, znal je brez
oziroma aktivnosti, s katerimi se skušajo programske postavke realizirati. Gotovo bo ena od točk razlikovanja, ki se za nas komuniste, za Strano demokratične prenove kot dediča komunistične organizacije, kaže drugače kot za nekatere opozicijske stranke, zlasti za tiste, ki v svojem političnem programu nimajo ne Jugoslavije ne socializma ne samoupravljanja. Ta preteklost zahteva objektiviziran odnos. Mislim, da smo s svojo izjavo o preteklosti na kongresu tudi odprli možnost za trezen, objektivnokritičen strokov-nozgodovinski premislek. Tega nihče ne želi, vsaj pri nas ne, preprečevati."
Milan Kučan zmore in hoče, pripravljen se je boriti za demokracijo, samostojnost slovenskega naroda, za pravno državo, za socialno varnost, za politično in gospodarsko konkurenco. Milan Kučan je, kot pravijo nekateri, politik novega kova. Politik novega, ki ne zapira oči pred preteklostjo, vendar vedno sposoben slediti temu, kar se dogaja v svetu.
M. S.
_&
Obisk v sektorju terminal sipkih in tekočih tovorov
Sektor Terminal sipkih in tekočih tovorov, v okviru katerega poslujejo še terminal za tekoče tovore, silos in terminal za razsute tovore, je bil tokratni cilj naše radovednosti. Med obiskom smo se pogovarjali z direktorjem sektorja, h kateremu sodi tudi največja luška delovna površina, Zlatkom Srblinom. Največja pa ni le njegova površina, temveč je bil v tem sektorju v lanskem letu tudi največji obseg prometa. Od 5.059.152 ton, kolikor jih je bilo v lanskem letu pretovorjenih v Luki Koper, so jih v sektorju Sipki in tekoči tovori pretovorili 3.651.732 ton. Na terminalu za razsute tovore je bilo pretovorjenih v letu 1989 1.705.574 ton, na terminalu tekočih tovorov 655.549 in v silosu 186.253 ton. Načrtovani promet je bil presežen kar za 14 odstotkov, kar zgovorno priča o pomembnosti sodobne in specializirane tehnologije. "Specifična za naše delo je organiziranost, saj delo poteka neprekinjeno, tudi v treh izmenah, seveda tedaj, ko je posla dovolj. Delamo torej tudi ob vikendih in praznikih. Tak ritem vlada tudi zadnjih šest mesecev, zato si lahko zelo preprosto predstavljate, kakšno je pri nas delovno vzdušje", je povedal direktor sektorja Sipki in tekoči tovori Zlatko Srblin.
Ali se s povečanjem obsega dela povečuje tudi število zaposlenih?
"Število zaposlenih se je v zadnjih sedmih mesecih podvojilo, enako kot se je podvojila količina tovora. Prvega septembra je bilo pri nas zaposlenih 206 delavcev, medtem ko jih je bilo 28. februarja letos zaposlenih že 285. Problem večjega števila zaposlenih rešujemo s prerazporeditvijo delavcev iz sektorja Generalni tovori.
Četudi so naši terminali sodobno opremljeni, je še vedno precej dela, ki ga je potrebno opraviti fizično. "Starejši" fizični delavci, tisti, ki so
dlje zaposleni v sektorju Generalni tovori, s prerazporeditvijo k nam v nekem smislu horizontalno napredujejo, zaradi česar lahko govorimo o horizontalnem napredovanju nekvalificirane delovne sile. Za zunanje zaposlovanje se odločamo v primerih, ko gre za deficitarno kvalifikacijsko strukturo. Tako, recimo, bomo organizirali tečaj za žerjavi-ste, s katerim se bodo za to delo
usposabljali nekateri zdaj zaposleni na terminalu, toda nekaj strojnikov in električarjev bomo sprejeli od zunaj. Za tehnološke linije namreč potrebujemo kvalificirano strukturo kadrov. Naš namen je, da bi z notranjim izobraževanjem prišli do novih kadrov, in obenem zaposlili delavce z izobrazbo, ki omogoča pokrivanje širšega spektra delovnih obveznosti."
So poslovni partnerji zadovoljni s storitvami vašega sektorja?
"Visoka stopnja mehaniziranosti naših terminalov omogoča večji ob-
seg dela. Priča smo pozivnim trendom rasti, vendar je še veliko rezerv, ki bi omogočile boljše poslovanje in boljši izkoristek obstoječih zmogljivosti. V zadnjem času nam je uspelo optimalno izkoristiti zmogljivosti silosa, na katerem je bila ob koncu lanskega leta opravljena temeljita sanacija, ki nam je prinesla obratovanje s polno močjo. Z montažo tretjega dvigala na obali termi-
\
-
1 1
nala za razsute tovore bomo povečali obstoječe zmogljivosti preto-vora tako, da se bomo lahko postavili ob bok Luki Bakar. Seveda prihaja tudi pri našem delu do različnih težav, vendar jih zaenkrat pravočasno rešujemo, in lahko rečem, da so naši poslovni partnerji z našimi storitvami v večini primerov zadovoljni. S povečanjem obsega prometa in s še kakovostnejšimi storitvami pa bodo, v to smo prepričani, še zadovolnejši, kar je tudi naša želja."
Kako je v vašem sektorju s storitva-
mi, ki jih nudi železnica?
"Smo veliki porabniki železniških storitev, saj je v lanskem letu z naših terminalov prišlo in odšlo 66.000 vagonov, kar znaša celih 65 odstotkov vagonov, ki so prišli ali odšli iz luke. S sodelovanjem z železnico smo v celoti vzeto zadovoljni, vendar bi bilo za povečanje obsega prometa potrebno marsikaj storiti, da bi ga dohajala tudi železnica. Zastavljeni promet za letošnje leto je enak lanskemu, povečanega prometa pa železnica ne bi mogla več obvladovati. Nekaj težav je tudi pri dostavi vagonov. Železnici namreč primanjkuje vagonov, kakršne potrebujemo za naše delo, zaradi česar moramo žal za delo porabiti več ljudi, kakor bi bilo sicer potrebnih, kar zmanjšuje učinkovitost dela." Ali prihaja do pretež blaga? "Da, to je težava, s katero se srečujemo, in jo poskušamo odpraviti. V delu je izdelava projekta "Nič pretež", ki naj bi odpravil v luki od nekdaj prisotne preteže, ki povzročajo občutne posledice. Projekt je stekel 16. februarja, zaključen pa naj bi bil v osemdesetih dneh." Kakšna je disciplina v sektorju? "Ko sem maloprej govoril o zaposlovanju novih delavcev in načinu zaposlovanja, bi lahko povedanemu dodal, da je bil tako narejen nov korak k humanizaciji dela na naših terminalih. Zdaj namreč (razen v resnično izjemnih primerih) ne poznamo več dvanajsturnega delovnega časa, temveč poteka delo v treh izmenah.
Delovna pripravljenost v sektorju je na izrazito visoki ravni, toda pri disciplini in odnosu do dela nas čaka še veliko dela."
Našemu sogovorniku se za pogovor zahvaljujemo in upamo, da je reportaža v zadostni meri predstavila trenutne razmere v sektorju Terminal sipkih in tekočih tovorov.
Z. V.
Lani je na terminalu prišlo in odšlo kar 60.000 vagonov
Terminal za razsute tovore
3
_
Rudi Dujc - podpredsednik grupacije morskih luk
V torek, 27. marca je bil v prostorih sejne dvorane našega podjetja 63. sestanek plenuma Grupacije morskih luk, ki ga v okviru Gospodarske zbornice Jugoslavije prireja Prometno združenje grupacije za morska pristanišča.
Na sestanku so predstavniki jadranskih pristanišč razpravljali o načrtu zakona o gospodarski zbornici Jugoslavije, ekonomskem sodelovanju s Sovjetsko zvezo v luči novih predpisov ekonomske politike, predvsem o plačevanju obveznosti s strani sovjetskih ladjarjev. Na sestanku so prav tako potrdili medluško delovno skupino za standarde, ki jo sestavljajo predstavniki Luke Reke, Luke Ploče in Luke Koper (Andrej Pevc in Janez Simon).
Za predsednika Grupacije morskih luk je bil izbran tov. Vukčevič, za njegovega namestnika pa predstavnik Luke Koper Rudi Dujc.
Gasilci dobili novo vozilo
v marčni številki smo zapisali, da si luški gasilci želijo novo vozilo in ga nestrpno pričakujejo. Še v istem mesecu se jim je želja izpolnila in vozilo že uporabljajo.

V koprski luki najkakovostnejši servis
Na straneh lanskega Luškega glasnika smo predstavili podružnico beograjskega Tranšpeda v Kopru, te dni pa smo zabeležili zanimivo, predvsem pa laskavo oceno njenega direktorja Dragana Stijepoviča. "Pred kratkim sem obiskal vse jugoslovanske luke in se zanimal za kakovost njihovih storitev ter možnosti servisa, ki ga nudijo. Na temelju tega, kar sem lahko videl, sem se prepričal, da je koprsko pristanišče najbolje opremljena jugoslovanska luka s servisom, ki je daleč pred ostalimi pristanišči", je dejal Dragan Stijepovič.
Ali to pomeni, da je Tranšped zadovoljen v Kopru? "Popolnoma. Poslovni odnosi med našo koprsko podružnico
inLuko Koper so zelo dobri. V _
ospredju je veselej poslovnost, ki jo morajo gospodarstveniki, po mojem mnenju, vselej spoštovati. Zahvaljujoč dobremu servisu Luke Koper smo dosegli zaupanje svojih partnerjev, zato ni čudno, da imamo veliko dela in uspešno poslujemo."
Pretovor blaga po smereh gibanja za grupa-cijo morskih luk prometnega združenja gospodarske zbornice Jugoslavije			
		v	000 tona
PODJETJE	1988. leto	1989. leto	Indeks
Grupacija - skupno	21694	22427	103
- razvoz	1383	1224	89
- izvoz	4822	4550	94
- uvoz	9921	10891	110
- tranzit	5548	5762	104
1. LUKA KOPER	4504	5059	112
- razvoz	11	15	138
- izvoz	892	739	83
- uvoz	1506	1909	127
- tranzit	2095	2396	114
2. LUKA PULA	45	24	40
- razvoz	13	4	31
- izvoz	-	-	-
- uvoz	17	14	82
- tranzit	15	6	40
3. LUKA RIJEKA	6222	6450	104
- razvoz	-	-	.
- izvoz	1141	1009	88
- uvoz	1825	2387	131
- tranzit	3256	3054	94
4. GRADŠPED RIJEKA			
- razvoz			
- izvoz			
- uvoz			
- tranzit			
5. LUKA ZADAR	649	673	104
-razvoz	238	249	105
- izvoz	110	70	64
- uvoz	267	329	123
- tranzit	34	25	74
6. LUKAŠIBENIK	1277	1234	97
- razvoz	93	84	90
- izvoz	216	280	130
- uvoz	968	870	90
- tranzit	-	-	_
7. LUKA DRVO ŠIBENIK	77	65	84
- razvoz	-	-	-
- izvoz	77	65	84
- uvoz	-	-	-
- tranzit	.	_	_
8. LUKA SPLIT	835	744	89
- razvoz	8	-	-
- izvoz	400	399	100
- uvoz	427	345	81
- tranzit	-	_	_
9. PRERADA SILOS SPLIT	256	338	132
- razvoz	-	-	-
- izvoz		288	-
- uvoz	256	40	-
- tranzit	_	_	_
10. INA PETRONAFTA SPL.	421	399	95
- razvoz	254	210	83
- izvoz	62	11	18
- uvoz	105	178	169
- tranzit	_	_	_
11. LUKA PLOČE	4576	4495	98
- razvoz	486	500	103
- izovz	1086	882	81
- uvoz	2862	2922	102
- tranzit	142	191	134
12. LUKA DUBROVNIK	207	201	97
- razvoz	57	52	91
- izvoz	71	74	102
- uvoz	79	75	95
-tranzit	_	_	N
13. LUKA BAR	2625	2745	105
- razvoz	223	110	50
- izvoz	787	733	93
- uvoz	1609	1812	113
- tranzit	6	90	1456
Predstavniki jadranskih pristanišč v Luki Koper
4

Zdraviliško preventivno zdravljenje v Rogaški Slatini
šim delavcem kot učinkovito obliko nematerialne stimulacije. Razdelili jih bomo na osnovi treh kriterijev, ki vsi odražajo nadpovprečno angažiranost delavcev v podjetju. Zdravljenja se bodo udeležili:
-	delavci z nadpovprečno delovno uspešnostjo, ki se ugotavlja na osnovi povprečne letne individualne ocene
-	vzorni delavci (delavci, ki so v tekočem letu ocenjeni kot vzorni delavci)
-	inovatorji (predlaga jih komisija za inovacije)
a) Dela in naloge z nadpovprečnimi psihološkimi obremenitvami in stresnimi učinki
V te namene imamo na razpolago dvanajst tedenskih penzionov, ki jih bodo koristili delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in drugi delavci, ki so pri svojem delu podvrženi hujšim stresnim učinkom.
AKTIVNI ODDIH
Razne oblike "aktivnega oddiha" so namenjene preprečitvi invalidnosti in zdravstveni opešanosti delavcev, ki delajo na delih in nalogah, kjer se pojavljajo nadpovprečne obremenitve in neugodni mikroklimatski pogoji. Glede na vrsto obremenitev smo ta dela razdelili na:
a) dela in naloge, pri katerih se pojavljajo nadpovprečne obremenitve in neugodni klimatski pogoji pri delu.
Ta dela so:
- vsa dela, kjer se šteje zavarovalna doba s povečanjem (LTD. LTD III, poveljnik bagra, manevrist, upravitelj stroja, cevist in strojnik vzdrže-
vanja na bagru) in dela in naloge, za katere smo uveljavljali povečano zavarovalno dobo (premikač in vodja premika)
-	dela z nadpovprečnimi psihofizičnimi obremenitvami (LTD II, LTD I, markirant, preddelavec marki-rant, voznik težke mehanizacije upravljalec mehanizacije, voznik traktorja, voznik vlačilca, žerjavist)
-	vsi delavci, ki delajo v izmenah
Za aktivni oddih je na razpolago 72 tedenskih penzionov, za njihovo koriščenje pa smo razpisali natečaj, na katerega se imajo pravico plaviti vsi delavci, ki delajo na zgoraj navedenih delih.
Zato vabimo vse delavce, ki delajo
na zgoraj navedenih delih, da se prijavijo na natečaj za koriščenje zdraviliških zmogljivosti za "aktivni oddih". Rok prijave je 20. april 1990.
Delavci, ki se bodo udeležili zdraviliškega zdravljenja, imajo krite stroške penzionskih storitev. Potne stroške, medicinske usluge in druge organizirane športno-rekreacijske storitve, pa bodo udeleženci krili sami. Obrazce oddajte v upravni stavbi Luke Koper - ekspedit, soba št. 19. Vse podrobnejše informacije boste dobili v Kadrovski službi, soba št. 10, pri socialni delavki Nadi BED-NARIK.
KADROVSKA SLUŽBA
Ustanovna skupščina obalnega sindikata prometa in zvez
V okviru zdravstvenega turizma, ki ima dolgo tradicijo kot kurativno -zdraviliško zdravljenje, se vedno bolj razvija preventivno zdravljenje. Vzrok za hiter razvoj preventivnega zdravljenja je v spremenjenem načinu življenja in dela, ki pogojuje nastanek novih negativnih in škodljivih vplivov na človeški organizem (premalo gibanja, prevelika telesna teža, živčne napetosti). Spoznanja v svetu in pri nas pričajo o prednostih aktivnega oddiha pred pasivnim. Poleg naravnih dejavnikov, kot so sonce, voda, zrak, se je kot najučinkovitejše sredstvo za ohranjanje zdravja pokazala programirana telesna aktivnost, ki vključuje razne aktivnosti in oblike športne rekreacije.
Rogaška Slatina je moderno urejno zdravilišče, največje med slovenskimi naravnimi zdravilišči. Poleg kurativnega zdravljenja ima razvito tudi preventivno zdravljenje, oziroma "aktivni oddih". Celotno psihofizično zdravljenje temelji predvsem na zdravilni vodi, njen učinek pa dopolnjuje gibanje. Vrelec Rogaške Slatine prihaja na dan v mirni dolini sredi gozdnatih gričev. Dolina je primerna za vsakovrstno rekreacijo, ki jo organizira in vodi medicinsko-rekreativni center. Organizirani so izleti v okolico, zlasti na bližnje hribe, med katerimi pred-njači 980 metrov visok Boč z veličastnim razgledom, športni park pa nudi bogate možnosti za rekreacijo. V letu 1990 organizira tudi Luka Koper preventivno zdraviliško zdravljenje. V Rogaški Slatini imamo na razpolago 120 tedenskih penzionov v zaporednem obdobju šestih let. Obstoječe kapacitete bomo izkoristili za aktivni oddih in v motivacijske namene.
MOTIVACIJSKI NAMEN
Na razpolago je 36 tedenskih penzionov. Namenili smo jih uspešnej-
V sejni dvorani Intereurope v Kopru je bila 22. marca ustanovna skupščina Obalnega sindikata prometa in zvez, v katerega so se vključila podjetja te dejavnosti z Obale.
Čeprav na ustanovni skupščini ni bilo predstavnikov dveh večjih kolektivov Luke Koper in Splošne plovbe Portorož, in je bila zaradi tega skupščina na robu sklepčnosti, nam je temu navkljub uspelo legitimno spraviti "pod streho" Obalni sindikat prometa in zvez. Opravljene so bile tajne volitve članov izvršnega odbora (sestavljajo ga praviloma predsedniki sindikatov podjetij), izvoljeni so bili člani nadzornega odbora in seveda predsednik Obalnega sindikata prometa in zvez. Funkcijo predsednika je prevzel
MarjanŠkoda, diplomiran pravnik, zaposlen v pravni službi Intereurope. Na ustanovni skupščini so bila med drugim sprejeta pravila o delovanju in organiziranju Obalnega sindikata delavcev prometa in zvez ter teze za izdelavo programa dela.
Novoustanovljeni panožni sindikat čaka veliko dela predvsem na področju priprave kolektivne pogodbe in vmeščanja določb, ki ščitijo delavce, v statute podjetij. Kar dovolj za začetek.
Ker bo republiški sindikalni kongres v začetku aprila, je zato ša marsikaj "v oblakih", med drugim še ne moremo vedeti, ali bo na kongresu sprejeta pobuda z Obale, da bi vsak član sindikata svojo stanovsko pripadnost dokazoval s člansko izkaznico. Zakaj potreba po Obalnem sindikatu prometa in zvez?
Predvsem zato, ker vidimo v obalnem panožnem povezovanju veliko več možnosti za uveljavitev in dosego zastavljenih ciljev, tako tu na Obali, kakor tudi v republiki.
5

Upokojil se je Ivan Erzetič
V prejšnjem mesecu se je upokojil Ivan Erzetič, ki je bil zaposlen v sektorju Generalni tovori. Ivan Erzetič je delal v luki skoraj 27 let in se je od svojih sodelavcev poslovil v temu primernem vzdušju. Želimo mu mnogo zdravja in osebne sreče.
Sprejem za krvodajalce
In memoriam
Umrl je luški upokojenec Mile Danev, rojen 3. septembra 1932. leta. V luki Koper se je zaposlil v letu 1975 in v njej delal do 31. maja 1987, ko je bil invalidsko upokojen. Pred upokojitvijo je opravljal delo vzdrževalca v skladišču orodja in zaščitnih sredstev v sektorju Tovori lesa. Nenadna smrt je presenetila številne Niletove prijatelje v okolju, v katerem je delal in živel, potem ko je pred tridesetimi leti zapustil rodni kraj v Makedoniji. Na zadnjo pot smo ga pospremili 20. marca 1990. Slava mu.
Tradicionalni sprejem za krvodajalce koprske občine je bil letos 16. marca v hotelu Triglav. Občinska organizacija Rdečega križa je tudi tokrat podelila jubilejne značke za pet, deset, petnajst, dvajset, trideset, štirideset in petinštiridesetkrat darovano kri. Plakete so bile podeljene za 25 odvzemov krvi, diplome pa so prejeli vsi, ki so kri darovali petdesetkrat in večkrat. Krvodajalcem sta priznanja podelila predsednik SO Koper Raul Šiškovič in predsednik občinske organizacije Rdečega križa Milan Pečar. Med krvodajalci, ki so prejeli priznanja za jubilejno darovanje krvi, so bili tudi krvodajalci Luke Koper: Jože Mavsar (65-krat), Vojko Čuk, Stanko Gojak in Branko Vinkovič (55-krat), Mitja Hrovatin, Ivan Mljač in Nikola Tešič (40-krat), Ivan Družina, Slavko Hotež, Mile Peric, Sejad Sinanbegovič in Djevad Vukovič (35-krat), Rajko Djukič, Igor Kastelic, Franc Kuthe, Stevo Maksimčuk, Borko Mlinar, Stojan Petrinja, Milenko Poznanovič, Ju-rica Rendič in Vojko Ugrin (30-krat), Ornelo Jerman, Dionizij Ro-dela, Mara Tič, Milan Trobec in Marjan Urbane (25-krat), Vjeko-
slav Barčot, Marjan Fantinič, Blaž Njilaš, Anica Umek, Rudi Vrbnjak in Živan Vuksanovič (20-krat), Re-fik Čauševič, Francka Ivanjšič in Marko Wohinz (15-krat), Safet Fe-lič, Gorazd Golja, Luciano Grego-rovič, Janez Jeranko, Viljan Koren, Ibrahim Mulamerovič, Vinko Ojo, Nihad Rekanovič in Dino Šorgo (10-krat). Redžo Begič, Mile Jovič, Zdravko Jovič, Miha Mlinaric in Edvin Panger (5-krat). V okviru in izven krvodajalske akcije se je v lanskem letu prijavilo za odvzem krvi skupno 2.445 krvodajalcev, odvzemov pa je bilo 2.294. Podatki pričajo o zavidljivi ravni, na kateri je krvodajalstvo v koprski občini, še zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da je med krvodajalci vse več mladih.
Srečanja so se udeležili tudi krvodajalci iz Monfalcona in Ronk in tako utrdili vezi med koprskimi in italijanskimi krvodajalci. Sprejem je tudi letos potekal v prijateljskem vzdušju, značilnem za snidenja ljudi, ki jih povezuje plemenitost. Humani, toda preprosti, taki so ljudje, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč drugemu z dragoceno krvjo.
Vojko Čuk je daroval kri 55-krat
Erzetič je dobil darilo tudi od svojih sodelavcev
V imenu sindikata Generalni tovori je Erzetiču darilo izročil Kristl Štumpfel
Krvodajalci ob sprejemu v hotelu Triglav
6
_^
Sonja in Nevenka uspešno tekmujeta v prvi ligi
V vrstah ženske kegljaške ekipe Adria iz Ankarana, ki tekmuje v prvi zvezni ligi, uspešno nastopata naši sodelavki Sonja Poljšak in Nevenka Sever. KK Adria je doslej edina ekipa z obalnega področja, ki ji je uspela uvrstitev v prvo zvezno ligo. V pogovoru s Sonjo Poljšak smo izvedeli veliko zanimivega o tem, kako je začela spoznavati kegljanje, in o tem, kaj pomeni igrati z vrhunskimi tekmovalkami.
Od rekreacije do prve lige
Pogovor o športu je s Sonjo posebno prijeten, seveda pa daje pri tem prednost kegljanje. Svojega prvega
Sonja Poljšak
srečanja s kegljaško stezo ne bo nikoli pozabila, toda začnimo pri prvih športnih izkušnjah. "Nastopala sem v ekipi rokometnega kluba Ajdovščina, ki je tekmoval v slovenski rokometni ligi. Ko sem leta 1975 prišla v Luko Koper, sem se takoj vključila v športno društvo, ki je bilo tedaj izredno aktivno. Brez športa preprosto nisem mogla."
Kakšni so bili tvoji prvi kegljaški koraki ?
"Dobro se še spominjam, da je Djuro Macanovič izbiral žensko kegljaško zasedbo, ki naj bi nastopila na sindikalnih športnih igrah. V njej sem se znašla tudi sama. Djuro Macanovič mi je pokazal kegljaško stezo v Luciji, kjer sem se prvič srečala s keglji, in me učil prvih lučajev. Bil je moj prvi trener. Nato je vse skupaj postajalo vedno bolj resno, saj sem na sindikalnih tekmovanjih dosegala pomembne uspehe in začela osvajati medalje."
Kako daleč nazaj seže tvoje članstvo v KK Adria?
"Doseženi rezultati so bili vzrok, da so me povabili v ekipo KK Adria, ki je takrat tekmovala v primorski kegljaški ligi. Po dveh letih smo se uvrstile v drugo republiško ligo, v kateri smo nastopale dve leti. Po osvojenem prvem mestu smo se uvrstile v prvo slovensko ligo in že po enem letu postale prvakinje, kar nam je prineslo nastop v prvi zvezni ligi. Sezona 1989/90 je tako prva v prvi zvezni ligi. Kot veste, nam je uspelo obdržati se med najboljšimi ekipami, in tako bomo tudi prihodnjo tekmovalno sezono v družbi najboljših Jugoslovank." Kot aktivna športnica verjetno nameniš veliko prostega časa kegljanju?
"Kegljanje imam rada, zaradi česar mu posvečam tudi del svojega prostega časa. Nekateri imajo radi kulturo, drugim je všeč spet kaj tretjega. jaz imam rada kegljanje. Treniramo dvakrat tedensko po eno uro, ob tem pa so tu še potovanja na tekme v oddaljene kraje, kot so Beograd, Debeljača, Split, Zrenja-nin... Vendar vse to za nobeno od mojih sotekmovalk ni prevelik napor."
Sodeluješ tudi v ekipi Luke Koper ?
"Kot sem že dejala, imam zelo rada šport. Prvoligališki nastopi me zato niso ločili od sodelovanja v ekipi, ki zastopa barve našega podjetja." Adria je edina ekipa v prvi zvezni ligi, v kateri njene tekmovalke za svoje nastope ne dobijo plačila, nikakršne nagrade... "Vse, kar dobimo od kluba, so plačani potrni stroški in bivanje v mestu, v katerem nastopamo. Do sedaj še nismo prejele niti dinarja ali drugačne nagrade, kar je sicer običajno v ostalih prvoligaških, pa tudi drugoligaških klubih pri nas in v svetu. Naša ekipa je homogena, vse smo dobre prijateljice. Kegljamo zaradi ljubezni do tega športa, kar je tudi razlog, da smo se uspele obdržati v prvi ligi." Bo po pridobljenih izkušnjah naslednja sezona lažja?
"Četudi smo v republiškem tekmovanju pokazale kakovosnto igro, smo nastop v prvi zvezni ligi pričakovale s strahom, kar se je pokazalo tudi pri rezultatih. Toda prepričana sem, da bo v prihodnji sezoni drugače, saj so prve izkušnje za nami." Do kdaj nameravaš tekmovati? "Kegljanje je šport, v katerem ni starostne meje. Vsak tekmuje toliko časa, kolikor mu dovoljujeta psihično in fizično počutje. Vrhunski tekmovalci, tako ženske kot moški, imajo tudi preko pretdeset let. Tudi sama nameravam tekmovati, vse dokler se bom počutila sposobno."
KK Adria velja za dobrega organizatorja različnih tekmovanj...
"Res smo znani po dobrih organizacijskih sposobnostih, kar se je pred
kratkim ponovno potrdilo, ko smo priredili prijateljsko srečanje moških in ženskih reprezentanc Francije in Jugoslavije. Predsednik jugoslovanske kegljaške zveze tov. Likovnik nam je zato zaupal organizacijo kegljaškega turnirja Alpe-Adria, ki bo letošnje ali prihodnje leto v Ankaranu, na njem pa bodo sodelovale reprezentance Avstrije, Italije, Bavarske, Madžarske, Hrvaške in Slovenije."
Sonji se za pogovor zahvaljujemo in ji želimo še veliko uspehov v športu, ki ga ima najraje.
Od odbojke h kegljanju
Tudi Nevenkina pot v vrh jugoslovanskega ženskega kegljanja je
Nevenka Sever
močno podobna Sonjinim izkušnjam. Preden se je posvetila kegljanju je bila odbojkašica OK Koper, čigar barve je branila v slovenski in nato tudi v drugi zvezni ligi. Skupaj s Sonjo je nastopala v ženski športni ekipi Luke Koper (odbojka, košarka, kegljanje, pikado...) in skupaj sta odšli v kegljaški klub Adria iz Ankarana. Nevenka je že tri leta tudi kapetan ekipe, kar je še posebna čast. Svoj najboljši rezultat je dosegla v Mariboru na srečanju s Konstruktorjem, ko je podrla kar 436 kegljev in ji je le za las ušel rekord steze.
Nevenki Sever smo zastavili nekaj vprašanj, povezanih s tekmovalnimi izkušnjami.
Kako doživljaš tekmovanje v prvi zvezni ligi?
"Kakor vse moje soigralke je tudi mene od začetka pa do konca tekmovanja na kegljišču spremljala trema, psihična napetost, ki nas je najbolj ovirala pred doseganjem boljših rezultatov. Psihično počutje,
poškodbe in neizkušenost v prvoli-gaški konkurenci so nas privedle do tega, da smo se za obstanek v ligi morale boriti.
Zastavljeni cilj smo uresničile in naslednja sezona bo veliko lažja." Zmagale ste nad reprezentanco Francije...
"V igri s Francozinjami se je lepo videlo, kaj pomeni, če smo brez treme. Naša zmaga ni bila naključje, saj bi zmagovale tudi v prvi ligi, če bi zaigrale enako sproščeno. No, upajmo, da se bomo v naslednji sezoni pomaknile proti sredini lestvice."
Kar enajst kol ste igrale brez trenerja. Zakaj?
"Z našim trenerjem smo se lepo razšle, ostali smo prijatelji. To je bila nujna poteza, kajti skupaj z njim smo bile obremenjene s še večjo tremo. Da je bila naša odločitev pravilna, potrjujejo rezultati, ki so nam pomagali, da smo ostale med najboljšimi jugoslovanskimi ekipami."
Si imela kot kapetan ekipe veliko dela?
"V čast si štejem, da so me izbrali za kapetana ekipe. Tako pa imam tudi več dela kakor ostale članice ekipe, kar velja tudi za Sonjo, ki ima veliko dela z organizacijo tekmovanja. Po odhodu trenerja sem morala prevzeti precejšnjo odgovornost za homogenost ekipe, v kateri, kot je povedala že Sonja, vladata prijateljstvo in tovarištvo. Uspele smo in se kot novinke obdržale v ligi, to pa je bil tudi naš cilj." Ali iščete novega trenerja? "Dogovarjamo se s trenerjem, ki nas je treniral prej in s katerim smo dosegle uvrstitev v prvo zvezno ligo. To je Jože Vrčon, ki nam je obljubil, da bo ponovno prevzel ekipo. Upamo, da se nam bo želja izpolnila. Upamo tudi, da bo (po porodniškem dopustu) v ekipi ponovno zaigrala Vesna Kolarič, kar bi pomenilo močno okrepitev. V naslednji sezoni bo vsekakor lažje." Kakšne so tvoje želje? "Želim si predvsem, da bi tudi v prihodnje uspešno nastopale v prvi zvezni ligi in da bi čim dlje nastopale v tekmovalni ekipi. Moja želja je prav tako, da bi Koper dobil večnamensko športno dvorano, v kateri bi našlo streho nad glavo tudi kegljanje. Potrebujemo kegljišče s šestimi stezami in tribunami, ki bi na tekme pripeljalo večje število gledalcev. Upam, da se bomo tedaj tudi reorganizirali in osnovali ekipo obale, s katero bi se igralke udeleževale tekmovanj v prvi ligi. In za konec še »ena« želja - želim si in upam, da bo kegljanju na obalnem področju, naposled le pripadlo mesto, ki ga zasluži."
Ob koncu pogovora s Sonjo in Nevenko jima zaželimo, da bi se njuni upi in upi vseh obalnih pristašev kegljanja čim hitreje uresničili.
Z. V.
7

«►HJStl IWAÍ. ZA TOStOl
UAJU}£ /AfJJe
CFS ¿A
MbJIO V
ieeb")i
""AUJI
ÍCU3ÍOI £LAjJ ,
ZACoiJ
?«.VJA
¿osr
oro«: oft SiíoiSiü OŽALI
ime ičvoiuc
CUE ccc-vAte
irAeojL
veruiic
STAÍO Kiesrooi
>OUAÍ|
TRAV KAK.
ŠPAUIJA
AyTOO oi&OLT
PATICA /A Hi -LOUETíe.
KEMIJI •CIJAC. ZA Raíi-J
ATLErjCl ■spotTín 1ÍLU&
Dvojčici sla, pa se ml je zdelo škoda
A^eiiiti PouT/í-
ni8ü(t -sto
WA9CMLO
LPLAfsv lOMAU
HtTtoWl iOSALEC.
fečHEuli.)
?aeai -val ec. «AMJA
IZÍAEL Mt ii -zavutc-ABA
vjavjče
most
iii^KCA y C LEU
ÍIS'CU
Sloven -S£i
TebkJikL

íi man ¿i»ali
?HUOTA
r tu ujm
U£OTE ■ SANC.I, ¿II) MU
mE
KWeqt, CAujíMM
¿oÜtxA TtEtJee_
HAZ
VlSATEL) *0bELO/f
(2t¡ELO-"ALCC.
ELI OS
?«0t7"0 -/CLffc C-
¿/¿/¿SITO
¿=USLO ofeLAC-lLO
IIAT'C A XA 01>LO-cbo
JcSTvM «lAVA
■tM£C_ y uy\ET-VOSTi
?Í£ÍIVALÍ£ jjAMf^E
MEAonAtA
iMHATlU
«lii'EC
¿IVO J toll*AM

ÍIHito
»oiie«)-"WWfjl
IS*Tfiit.O
KiejTO (pula)
¿yAOL-."oíO
ÍTEir'LO
uewAb
wa
íK?er
«EgWI -íaiiev.
JOUJA LO ICA C.
UUÍL1
ÍOiOME ■
TAilC-A
¿ae.ee jelec. Swovi
i>ovioeec
modvlat
■pa-itot. 6alha -tH£CA 3EZERA
mailoíe, HAPACjJO
MEOIüJ-
SUK ¿(LAMA
L Abo TQ.0 H A-
Noč je jasna
Noč je jasna, zvezde sijejo, zvezde sijejo,
veter prijetno pihlja, po drevju šumi, z listjem se igra.
Čolnič po morju plava, v čolnu je postelja, na postelji ležita dva, ki sladke trenutke uživata.
Čolnič zazibljejo valovi morja, sladko sta zaspala oba, so mamca vstali, se prebudili iz sna, le kam jemoja hčerka odšla.
Na uro pogleda, ki na zidu visi, kazalec na uri pokazal je tri.
Se dekle predrami, še njega zbudi, pohiti moj ljubi, že se dani.
Miroslav Tomšič
Že nekaj let organizira naša šola v sodelovanju z vašim podjetjem ekskurzijo v Luko Koper za učence 4. razredov. Letos si je Luko ogledalo kar 70 učencev. Zahvaljujemo se vam za gostoljuben sprejem in vam pošiljamo dve risbi, ki so jih narisale učenke 4. b. razreda. Želimo si še nadaljnjega sodelovanja z vami.
Učenci in tovarišice 4. razredov OŠ Dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini
LUŠKI GLASNIK, glasilo podjetja "Luka Koper". Izdajatelj: delavski svet podjetja - družbeni organ: odbor za informiranje. Uredniški odbor: Alda Bizjak, Nadja Šergo, Tanja Mahnič, Stevo Maksič, Ivan Kranjc, Magda Sladič in Halib Šečič. Urednik-novinar Zoran Vlajič. Po mnenju sekretariata za informiranje SRS je glasilo opravičeno temeljnega davka na promet proizvodov. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 1700 izvodov. Naslov uredništva: Luka Koper, Vojkovo nabrežje 38, p.p. 87, 66001 Koper, tel. (066) 34-141, int. 318. Stavek in montaža: Primorske novice, Koper. Tisk: Tiskarna VEK - Koper
Kolo
Se obrača, se obrača kolo,
tovor prenaša,
iz teme na svetlo,
z ladje na obalo.
Iz te strani na ono,
se duri odprejo,
odpre se okno,
svetloba zašije, se vidi blago.
Človek priteče,
Upre dobro oko,
jezik mu teče,
prešteje blago.
So skladišča velika,
je dosti blaga,
skrb človeka ni majhna
zaradi pretoka blaga.
Se tovor naloži,
ga lokomotiva pelja
po železniških tirih
v deželo onkraj meja.
Je blago dospelo,
je stranka zadovoljna,
Luka Koper
dobi naročila nova.
Miroslav Tomšič
Danilu in Albinu
Harmonika moja, kako tebi sem vdan, glasove tvoje prebiram vsak dan. Strune tvoje preizkušam, da zapele bi melodije moje, da v srcu pesem vžge duhove. Glasovi melodije najbolj nove, krepke ognjeno naj zvene, iz srca pesem naj done. Strune veselo se glasite, vesela pesem naj doni iz srca melodije skrite, najlepši glas slovenske pesmi.
Miroslav Tomšič
Zvonovi
Grem na pot,
sam ne vem kam ne kod,
z mano gre,
kar oko zre.
Veter zašumi onkraj strani, morda mi razjasni poti med gnečo ljudi, se težko pravo pod dobi.
Slovo bo treba jemati od rojstne vasi,
od vseh, ki sem rasel med njimi, težko jih pustim.
Ko stopim na pot, kneški zvonovi zapojo, je nedelja dopoldne, vernike k maši vabijo.
Kam grem, sam ne vem, kam bom danes prišel, al' bom jutri kaj jel'.
Tam za goro,
zna biti čisto, jasno nebo,
je sreda popoldne, zvonovi pojo,
nazaj domov me vabijo.
V srcu so želje hrepeneče, nazaj domov me vleče, nazaj, nazaj v domači kraj.
Miroslav Tomšič
8