Si. 41.
V Trsta, t soboto 22. maja 1886.
Tečaj M.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•t •Mm*! to Mi«
»EDINOST« zzhaja 2krat na teden v«ako ind« in «abeta o pnludne. Cena za v«e eto prilogo Tul , za poln leta 3 al. SOkr., za ftetrt leta 1. gl. tS kr. — Sama pri-■oga s ane J. gl. SO kr sa celo leto. — Posamezne štuvilne ae «omv»jo uri onravništvi in vtraiikai. v Trsta po & kr., v flerlol in t AjdoviSlnl no » kr. — AVbčh'um. r«klh-acije in inneraio f»r<-ioma Opravnlitvo, vla Torrent«, »Nova tiskarna«.
Vil dopisi ae pošiljajo Urvdalktvi »vla Terreatt«. »Nuova Tlpografla;« vnakmoraMU frankiran. Rokopiai D-ez poeebne vrodnoetl io ne vračajo. — Jmeralt (razne vrste naznanila in poslanico) no zaračunijo po popodbi — prav con6 ; pri kratkih ogla»ih z drobnimi •"■'•kami oi.iSuie 7a vnako btisedo 2 kr
Slovani v Trstu.
ii.
Ako ne poprej, priSli so v tukajšnje kraje Slovenci leta 568 do 592 ter posedli Noricum, Panonijo in vso deželo mej Donavo in Istro. Leta 610 so posedli Istro ter jo obljudili. Toliko je vsaj zgodovinsko dokazano.
AH glejmo, kako obračajo in verjetno pripovedujejo ta zgodovinski čin lahonski zgodovinarji. Nek rudeč pisun v nekdaj tukaj v Trstu izhajajočem iridentarskem listu „I/eco del popolo", kojega je vlada pred leti zatrla — pifie o navalu Slovencev v tukajšnje dežele kaj črno in nekako tako, kakor bi se bilo to seljenje pri— godilo včeraj ali pred letom. V listu It. 32, II. letnika, govoreč o naselitvi
0	teh »najhujših barbarih« stavi na jezik papeža S. Gregorja te le besede: «Io mi dolgo anche e m'uffliggo gran-demente delle genti slave che vi so-vrastano minacciose. Mi affli^go delle nostre afflizioni, mi dolgo che entrando neiristria, quei popoli hangia comin-ciato ad entrare in Italia«; potem pa -. »Era una marea che gonfia e cres-cente veniva a rompersi spumando contro le dighe dei nostri monti, o (juando questi non bastavano, contro
1	petti fieramente saldi dei Fruilani e degristriani: e cosi essi, i Friulani ed Istriani impedirono che nuovi e piu stupidamente e brutalmente feroci barbari irrompessero nella penisola gia troppo travagliata e deserta; impedi-vono cosi ancora che la propria na-zionalita schiettamente romana fosse deturbata da queste incoltissime razze di Slavi. Perche in Istria, teniamo a memoria, gli Slavi fino allora non aveano potuto mai stanziaroi; ci furon condotti a forza piu tardi . . .«
Čevlje sodi naj kopitar! vsklikne z menoj marsikdo čestitih bralcev. Obrekovati in lagati se v vsakej reči da; tudi pisateljem je to v veli kej
PODLISTEK.
Malavika in Agnimitra.
Indijska drama K&lid&sova.
Na slovenski jezik preložil
dr*. Karol Glaser.
(Dalje;.
MAlavikd.
Srcć mi utriplje, ko na kraljico mislim. Rada bi vender vedela, kaj mi preti od nje. —
[Za tuliš a mi).
Čudno, čudno! Predno je še pet dni minolo, je uže razcvel zlati ašoka; to moram takoj kral ici naznaniti.
(Obe poslušate veselo).
UakuIdvaltM.
Naj se prijateljica tolaži; kraljica izpolni obljubo svojo.
MtUavika.
Hočem takoj za vrtnarico oditi.
(Konec četrtega dejanja).
f^eto dejanje.
[Predij/rv).
Vrtnar ha.
Oltar iz zemlje sem izkopala za zlati ašokj po navadni šegi; zdaj pa hočem
meri pripuščeno, ali s to razliko, da Primorska po tem takem ni bila si s tem pridobe častni naslov figa- »nikoli slovanska, ampak ona je prava
iz
možje.
Navedli smo gornji članek smrdljivega časopisa, ker nam je prvi pred oči prišel in navedli bi jih lahko mnogo v izvirniku in prevodu, da bi čestiti čitatelji izvedeli, kako se zgodovinska veda pri teh slovanožrcih, naših sodeleželanih, obravnuje in po-dučuje.
Ali kako so kratkovidni ti zgodovinarji!? Polni nasprotnega duha in hude jeze na nas, ker smo se jeli gibati, ker smo spoznali, da imamo tudi mi pravico do obstoja in jednako-pravnosti, kar zavržejo, meni nič tebi nič, zgodovinsko resnico, kdaj so Slovani sem prišli in deželo posedli, ter bruhajo v svojej prevelikoj učenosti na Slovane psovke & la »barbari piu stupidamente e brutalmente feroci« «incolti8sime razze« itd. (neumno in živinsko divji barbari in najneved-nejša ljudstva!)
To vam je zgodovina na pravej podlagi obravnavana ! To je njih toliko slavljena kultura, ki vsa obstaje v nevednosti in nesramnem psovanju! To je za-nje verodostojna in prava veda! Lep sad mora res roditi pri učencih, ki se je uče ter v njo zatelebano verujo! Ni čuda, da se tem potem njih mladeži veepi v srce za-grizlost m srd na S!ovane, ki so proti tej zverjadi vendar ponižna jagnjeta, naklonena k renegatstvu, sramotnemu zatajevanju lastnega jezika in naroda.
Kaj pa hočejo s tem doseči ? Po naših mislih menda ne druzega, nego svojim pristašem z lažjo dokazati, da so tu v Trstu in sploh po vsej Primorskoj deželi od starodavnih časov bivali Italijani, (tudi predno so se porodili!) ali pa Rimci ter da imena na —ič, ki toliko preglavice delajo tem rovašem, niso druzega, nego stare končnice, ki so nekdaj glasile se na —icchio ali še prej na —icchius!
kraljici naznaniti še, da sem izvršila njen nalog. (Sem ter tja bodeč). Da bi se vender zdaj osoda Malavike vsmililal Jezi se kraljica nad njo; zdaj bo pa uotovo milostna, ko zlati ašoka cvete. Kje neki je kraljica? (Gleda sem ter tje). Tu le prihaja grbavec, ki jej vodi hišno gospodarstvo iz grada in nese v roki zapečaten jerbas, njega hočem vprašati.
(Grbavec nastopi, kakor povedano).
Vrtna rica.
Siirasa, kam pa greš?
Sdrasa.
Vrhovnemu brahmancu prinašam ta dar za brahmance. ki so učitelji vednosti, kot mesečni stalni donesek, da morejo živeti.
Vrtna rica.
Zakaj pa?
Surasa.
Kraljica je slišala, da je vo skovodja njenemu sinu, prestolonasledniku izročil varstvo čez kraljestvo, da more živeti; mu kraljica pošilja 800 rumenjakov.
Vrtna rica.
Kje pa je kraljica?
Sar asa.
V slavnostni dvorani sedi; pisar jej čita list, ki gaje brat Virasena poslal ii Vidarbhske dežele.
Vrtna rica.
Kaj se novega pripoveduje o Vidarbh-skem kralju?
pravcata rimska ali boljše laška, ali Še boljše — lahonska, irridentarska, neodrešena dežela. Spada k laškej Škornji, ko jej manjka še zadnje oplati, uprav ta Primorska je sedaj v »barbarskih« avstrijskih rokah in »žalibog« pesedena večjidel po »neumno-živin-sko divjih« Slovencih.
Lepe, krasne ideje, je-li, podu-čujejo se direktno in indirektno po lahonskih učilnicah, koje imajo posebno srečo, da se nahajajo v lahonskih rokah.
Kaj so Slovani, ki zavzemajo dobro polovico vsega prebivalstva na Primorskem — to so njih »ščavi«, koje k malu polahonizirajo.
Od kod so pa prišli ti »barbari« semkaj ?
Da si ne bodo tudi s tem pra-Sanjem glave belili, odgovorimo jim kar naravnost mi: padli so iz nebes !! kajti nemogoče je, da bi od nekdaj tukaj prebivali.
Iz vs^ga tega jasno razvidimo, kam so prišli ti dobri naši prijatelji i v svojih trditvah; kako na polzkej in rušljivejpodlagi razkladajo zgodovinske fakte; kako slabo menenje imajo o resnici, ker domišljajo si gotovo, da resnice več ni, odkar so jo sami pokopali; ko ne vidijo, da delajo morda v lastno škodo propagando teh čudnih idej, kajti veter jim jih lahko prej ali poznej podre i ne bo jih več. Vidimo dalje, kako slabo primitivno znanje imajo v narodih in njih razmerah, da sode tako se zavezanimi očmi v njih črno o belem in naopak, kakor bi hruške brali.
Jim pa to kaj koristi, jim prinese to zaželeni sad? rešijo morda s temi lažmi in psovanjem, zatiranjem in za-grizlostjo — svojo domovino? O tem hočemo še nadalje v prihodnjih člankih govoriti, da jih čestiti čitatelji bolje spoznajo in jih bodo ceniti vedeli.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje deželi.
V tadnjej stji gosposki zbornice je vite« Miklošič poročal v imenu proračunskega odseka o raznih prošnjah, mej temi o onej učiteljstva državnih srednjih Sol v Kopru, Kotoru, Gorici, Ljubljani, Dubrovniku (navtična šola), Beljaku in Zalru, naj se najnižja plača za vse učitelje srednjih šol ustanovi z 1200 gld., i naj se oni poviSijo v osmi razred, da se jim le pri* pozna tretja kvinkvlnalna doklada; potem j« poročal tudi o prošnjah učiteljstva c. k. moških in Ženskih pripravnic v Gorici in Mariboru, naj bi plača glavnega učitelja na državnih učiteljiščih v provincijab enaka bila, kakor na Dunaji i naj se učitelji po dovršenem petnajstem sluŽblnem letu povišajo v prvi višji razred. Poročevalec je nasvetoval, naj se te prošnje brez opombe vladi odstopijo, kar se je tudi sprejelo. Enako se je vladi odstopila tudi prošnja učiteljstva tržaške višje realke, naj se najmanjS« plača ustanovi z 1200 gld. za vse učitelje srednjih šol, i naj se uvrste v osmi razred, da se jim le nakaže tretja kvinkvlnalna priklada.— Prav tako se je vladi brez opombe izročila tudi prošnja služabnikov c. k. učillšč v Trstu, nuj ae jim plača povifia. — Dalje je poročal baron Konigswarter o prošnji tržaškega deželnega odbora, naj se hišni obrestni davek z letom 1885 počenši vsaj za deset let odloži, i naj se ta davek z 50,1° od 26*1, obrestnega davka tako določi, da se Se le v letu 1895 prične povišavanje; dalje naj se za ohranitev polopij z 15 otstotki določeni odbitek poviša na 30 otstotkov za mesto Trst i njegovo okolico. Tudi ta prošnja ae je odstopila vladi brez opombe.
Poslanske} ibornici dne 18. t. m. je finančni miniBter predložil zakonsko osnovo o zamembi nepremakljivega; državnega posestva v Pragi, o prodaji vojafkih jez-darnic v Krakovem in o porabi dotičnega skupila, kokor tudi skupila za prodane trd-njavinine tvarine. Na praSanje poslancaRo-ger-ja je izjavil načelnik davkovskega odseka, da se je zakon glede odškodovanja občin za doneske, kateri so se jim odteg-noli vsled podržavljenja železnic, pretresel in le zato odložil, ker se ni mogel pora-
Sarasa.
Kraljeva vojna pod poveljstvom Vi-rasenovem je Vidarbhskega kralja premagala; svojega strica M&dhavasena je re*il spon in h gospodu poslal z bogatimi darili, dragocenimi zakladi in z mnogimi robkinjami; med temi se nahajajo deklice, ki so v umetnostih dobro podučene. Ta posel bo j a vel ne zdaj pri zaslišanju pri kralju.
Vrtna rica.
Idi in opravi posel svoj. (Obe odidete).
(Konec predigre).
(Vratarica nastopi).
{Vratar ica),
Kraljica, obhajajoča ašokov praznik, mi je velela, naj soprogu sporočim, da bi ona ž njim vred rada ašokovo drevo ogledovala, kako se razcveta; tukaj ho čem kralja počakati, ki še sedi v sodnej dvorani. (Hcdi sem ter tje).
(Za kulisam/).
Slava kralju, čigar kaznovalni meč se suče nad glavami sovražnikov.
Prvi.
Enak prijaznomu bogu ljubezni, Ti sam pa vonilar nisi broz telA, Uživaš spomlad v Vidisanskih vrtih, Poslušaš potjo tu kobilovo; Sovražnik tvoj pa ho uklanja tam Na reki Varade vojakom ziiaj, Ki si poslal jo tjo; umika so Tako i steber oroslanom še.
Drugi.
Bogovom slični povci. ki junake Prav gorko ljubijo, izvolijo »i Za predmet svojih posni to, kar ti In Viinu delata, in pojejo Različno pesmi: zmagali so ti Vojaki tvoji Vidarblianskoga Vladarja, Višnu pa si je s pestjo ltuhminijo priboril za ženo!
Vratarica.
Glas zmagovalčev naznanja, da se je kralj napotil sem; jaz pa hočem na stran stopiti in pod velikim obokom terase počakati.
(Kralj nastopi i Viduiakom).
Kralj.
Ko mislim na predrago, ki so ji Približati ne morem, in ko slišim Da Vidarbhčina zmagali so moji, So vesoli in žalosti srcć ; Saj je enako lotosu, ko ga Poletni dež opral jo prav moinć.
Vidulaka.
Uže vidim, da boš še popolnem srečen.
Kralj.
Kak6 to?
Vidušaia.
Danes je rekla Dh&rint kaušiklji: Ce se hočeš pobahati s tem, kako znaš deklice krasiti, pokaži mi tedaj Millaviko v ženitvanskej opravi; Mulavik;\ pa je tudi v resnici poaebno lepo opravljena. Morda izpolni vladarica tvoje želje.
Kralj.
Prijatelj, ti morda vsled tega takd
9vm doseči glede razdelitve teb doneskov. — Potem se je nadaljevala podrobna rai prava sakona zastran odplsavanja zemljiškega davka in so bili sprejeti val paragrafi, večinoma brez promembe. Promembe se n loaSajo na obrok napovedbe ($. 6), ki 6d je na predlog poslanca Moscou ed 5 na 8 dni podaljšal, i na doluČbo, da nema le posestnik, temuČ tudi poškodovani pravico napovedbe. §. iO se je sprejel z do-stavkom, da ima erar nositi pozvedbene troške. Sprejela se je tudi resolucija poslanci Pfeiff-jr-ja, n:g se Škode naglo pc-zv^dajo i naj se ustavi tirjanje davkov v poškodovanih občinah. — Poslanec MeznfU je predlagal, naj se prošnje več občin, društev in okrajnih zastopov na Češkem za odpisanje davkov in brezobrestna državna posojila vsled lanske slabe letine odstopijo vladi, da jib temeljito presodi in se po moči nanje ozira. Ta predlog so podpirali tudi poslaucl Nadherny, Trojan in Tauscbe.
V seji 20. t. m. je odgovoril otdelkni načelnik PusswaM na interpelacijo glede pretrganja dogovorov z Kum unijo. Rekel je, da je imela Avstrijsko-ogerska dobro voljo in bi tudi bila pristala na to, da Be pogajanje vrši v BukreŠu; ali nazadnje je Zahtevala Rumunija, naj se Avstrijska odpove pravice največje ugodnosti, temu na« sproti pa naj dopušča prosto uvoŽnjo živine in žita v Avstrijo. To zahtevanje je nasprotno našim načelom, ker mi bi potem primorani bili dopuščati, da se v naSo drŽavo carine prosto ne uvaža le rumunska Živina in žito, temuč tudi ruska živina In indiško žito. Vsled tega je morala Avstrija dogovore pretrgati. Pnsswald to obžaluje, ali nadeja se, da zarad tega državni interesi niso v nevarnosti. — Potem je Pussvvald odgovoril še na več interpelacij, mej dru-zimi na Vojnovičevo, zaptran trgovinske mornarnice ter izjavil, da so napovedane zakonske osnove za povzdigo trgovinske mornarice prišle uže v državni zbor in da je bila uže meseca januvarja enketa o sredstvih, da se trgovinskej mornarici pomore. — Potem je zbornica v tretjem či-tanji sprejela zakou o odpisavanju zemljiškega davka valed elementarnih škod in naposled se je pričela splofina razprava o zakonu zavarovanja delavcev za primerljaj pouesrečbe.
Carinski odsek je v seji 16. t. m. zavrgel vse predloge, glaseče se zoper carinsko prostost lesa; zastran carine na petrolje je sklenol, da se imajo zaslifiati zvedene!. Pododsek se je pečal s pobiše-vanjem, Lloydom in s tem, kdaj se Ima odpraviti svobodna luka v Trstu in ti a Reki, potem tudi s prodajo soli za živino.
V nanje dežele.
Ruski car je v Sebastopolji izdal ta le ukaz črnomor8kej vojnej mornarici: Mi-nolo je nad trideset let, kar se je črno-morsko brodovje junaško proslavilo in Žrtvovalo za blagostanje Rusije. Zdaj se stvari to brodovje zopet domovini na veselje. Moja volja in moje misli so obrnene na mirni razvoj blagostanja mojega ljudstva, ali lahko nastopijo take razmere, ki
spolnltev mojih želj obteže in me prisilijo, da z orožjem obranim dostojanstvo moje države. Vi se sa to potegnete z tisto uda-nostjo in stanovitnostjo, katero so vsši predniki Da klic mojega deda potrdili. Na vodi, ki je priča njihovega junaštva, sa upavam vam brambo česti In varnosti Rusije.
A Sredea se 19. t. m. poroča, da je v Burgadu policija zaprla nekoliko osob, mej njimi več tujcev, ki so se zarotili, da hočejo umoriti bolgarskega kneza in mi-nisterskega načelnika. Preiskava zoper nje se je uvedla.
V Atenah se je 19. t. m. odprl državni zbor. 20. je bila volitev načelnikova; izvoljen je bil z 139glasovi tstefanopulos, Triku-pisov kandidat, Deiyannis, njegov nasprotni kandidat, dobil je le 78 glasov. Delyannisova stranka je toraj propala. Ko je Trikupis zapustil zbornico, navdušeno ga je pozdravljala mnogobrojna množica; popoludne pa ga je kralj k sebi poklical ter mu naročil, naj sestavi novo minister-stvo. Občno menenje se tedaj na Grškem suče, kakor petelin na strehi. Včeraj je bil Delyannis še grški bog, danes pa so mu uže stol izpodmaknoli. Tudi na Kreti ni tolicega navduševanja za Grško, nego se sploh trdi in misli. Narodna skupščina je namreč sklenola adreso, ki se ima izročiti vsem konzulom, in v katerej sa naglaša, da KretenČani hočejo ostati pod turško vlado, upajoč, da turška vlada pomnoži privilegije Kretenčanov.
Italijanski minitterski načelnik Depre-tis je pri nekem banketu 20. t. m. pobijal dolŽitve zoper notranjo politiko I razlagal nje dobrote. Glede zunanje politike je rekel, da je vlada delala v popolnem po-razumu s tremi cesarstvi In Angleško v interesu miru, ozirala se je tudi na interese balkanskih narodov, ki so se mnogo boljše varovali, nego z lažnjivimi nadamt in razdvojeni velevlasti. Vlada je vedno postopala pošteno in dostojno. Vredba v Masavi je jako dobra; vlada mej ne bode širila, ker sedanje meje zadoščujejo za varstvo političnih in trgovinskih koristi. Zarad Porrove ekspedicije se vlada ne bo spu&čala v nepromišljena podjetja, ampak čuječa bode ter o pravem času ne opusti krepkega postopka.
Angleška spodnja zbornica se peča z irsko ustavo; vsak teden ima štiri seje. Prašanje je Se, ali Gladstone prodre v zbornici z velevažnimi svojimi predlogi, a to je gotovo, da parlament ne zlomi železne njegove volje, in da rajši parlament razpusti i nove volitve razpiše, nego da hi odstopil od svojih namenov.
Nemški naseljenci v Afriki ne morejo biti zelo priljubljeni. Rod Becquah je 45 nemških baraotačev ujel in grozovito pomoril.
/{ Zaniibarja se poroča, da so Fran-cozje vzeli v vlast vse Komorske otoke. Dotična pogodba se je 21. aprila podpisala.
sodiš, ker ,'e Dlnlrinija do zdaj še vse zelje izpoli.ua.
Vratarica (pristopivli).
Zmaguj, vladar! Kraljica naznanja: S taboj vred želim krasoto razcvetajoče^a ašoka ogledavati.
Kralj.
Ali je kraljica tam ?
Vratarica.
Da. Druge žene, katere je razveselila po primerni vljudnosti je poslala nazaj, z AJaJaviko pa in z drugim spremstvom pa pričakuje kralja.
Kralj (i veseljem Vidulaka pogleduje).
Džajasena, Idi naprej!
Vratarica.
Tukaj Je sem. gospod/
(Vsi hodijo sem ter tje).
Vidulaka (oziraje se okolo1.
Prijatelj, vidi se že na vrtu, da je spomlad nekaj zgubila od svoje mladostne moči.
Kralj.
Tako jo. Sftdje kurukovo*) Jo zrelo in rnzjioka sprodftj že; Mludike suliakArovo**) venć; Tako ho bliža koncu Nvojomu Spomladi kras in napolni Hrce So tugo britko in bo žaloHtjo.
*) Kudeči ainaraiit.
**) Jako lepo dideča mangovo.
(Dalje prib.)
DOPISI.
IZ Trsi« 17. maja. (Izv. dop.) Davno je več, kar sem vam pisal, da treba v Trstu avfitrijaki čut oburtitl. Ali danes moram zopet staro pesen ponavljati: Učite Italijane ljubiti našo domovino, našo Avstrijo I Toda vi vladni možj*, to ste pozabili I Kar je našej domovini v korist, to ste pozabili, aH kar jej škoduje, to se pa pri nas tako lepo razcvltn, da je veselje. K nam dohajajo italijanske glediščne družbe, te vam celo tropo propalih italijanskih potepuhov se neboj pridrvel Verujte mi, da talentov ni mej temi, ki bi jim delali reklamo, ali nekaj druzega je, in to je italijanska narodna zastava. Ženske, moški, da celo pogrlnala, vse vam je \ laških barvah našemljeno; še ubogej živali našemijo to na hrbet, kir smo videli da-nea pri predstavi vgleuiŠču »Politeama.. Clowni, predstavljulci, plesalci, konji in še celo sloni, njim na čelu Zamurec, ki je popolnoma italijansko oblečen. Uboga žival, tudi na tej stresajo italijanski van-drovcl svoje sanjarije! Vemo, da se tem ljudem ne more prepovedati dohoda v naše zemlje, ali demonštrvicije, ki žalijo druge narodnosti, ne bi smele biti dopuščene: saj pri Slovencih na take reči strogo pazijo. Peterorogljasta zvezda jim j« vodnica pri vseh njih delih. Kaj bi rekli, ko bi naši ljudje prišli v kako drugo državo, recimo blizo naše meje in bi tam skazovali na tak način svoj narodni čut, ko ga Italijani tu! Drugim narodom je dovoljeno, recimo Nemcem, naše cesarske zastave, na zemlji avstrijskej razobeŠene, snemati'
v prič) c. k. žendarmov] Italijan, ki pride razcapan io lačen, djvoljuje si se svojimi narodnimi barvami vzburjatl dubove uže tako prenapete. Pri naših Lahončičih so živci tako napet*, kakor strune in tudi elastični so. Kolikokrat se je uže pokazalo, da je z malimi iskricami zaneten ogenj domoljubja pričel goreti s plamenom in varujte se, vi gospodje, ki imate denes krmilo v rokah, da vam čoln, kateremu dajate preveliko svobodo, ne zabrede in da se ne vtopi in z njim tudi vi. Mi Slovenci moramo vse težave prenašati. Gledati moramo in roke navskriž držati ter molčat', ko nam izpred ust ptujci trgijo kose kruha in nam le prazne sklede puščajo. Vojaki naši, ki so hib v bitvah, prolivali krv za domovino, ti vojaki danes teško dobe službo. Večkrat so spretneji od ptuj-cev, ali kaj pomaga, ker pri nas ne velja pravica. Pokaži se renegata in glej, službo dobiš, če hočeš tudi na magistratu. — Za Rim imajo naši magistratovci dovolj denarja, ali da bi podp rali naše mladeniče, ki se žele izobraziti, za to se pa ne me-1 nijo ampak z neko surovostjo jim njih prošnje odbivajo. Dokaz imam v rokah.
Čemu se to turško delo ne ustavi, zakaj se ne zabrani ]4Vna propaganda za Italijanstvo? Gospodje, varujte se, da predaleč ne zaldete. Gledite, da ne bo4e troppo tardi.
It sežanskega okraja 14. maja. Kedor prebira časopise, večkrat opazuje puhlo subjektiviteto i pogreša pristne ohjektivitete, ki premalo snuje mirnih i poučljivih vesti.
Vsakdo bi rad ukazoval, grajal, večkrat pozabivŠi i prezrši glavne znake objekta, tudi ako ni v to poklican in če pravcate kozle preobrača.
Ako bi nosili vstisneno evangeljsko ljubezen — vsadili v složnem delovanji v narodni vrt marsikatero domoljubno zr< niče, ki bi rastlo na slavo domovini. Utegne se oporekati, da se tudi s bu Um zla odstranj tjo, uničujejo, kakor vpliva strupena tvarina zdravii v zboljšanje zdravja. Temu pritrjujem, akopram je dokazano, da oni, komur je narava po večjem zdra-viteljica, veseli se sivih las, a koinur zdravila zboljšujejo zdravlje, črnolas leže k počitku. Stvarna in ogibajoča se osebnosti je v obče najboljša pot. Kedor pa laž trosi j krive pojme v novine noBl, tli mu v pr sib sovraštvo, ki ga oddaljuje od prave vere, seje razpor, mori cvet i slavo domovine.
Nekaj stičnega sem zapazil v cenjenej Edinosti Št. 38 v dopisu od Soče, ko se g. dopisnik spotika nad vsebino dopisa v Edinosti št. 33. iz Devina s podpisom Vandrovček.
Je li pisatelj iz Devina ali od Soče stvarno poročal, to mi je neznano, ker so mi devinske razmere toliko znane ko španjski rak.
V Divači dne 20, maja. (DivaUa vilenica.) Dne 18. t. m. nam je brzojavna žica prinesla veselo vest, da obišče c. kr. vis., veliki vojv. Rajner, z 22 viŠ. oficirji našo v 1. 1884. najdeno vilenico. Iznenadjen o visokem pohodu se je občinski zastop koj dela poprijel, da kolikor mogoče vilenico sijajno razsvetli. Napravil je v kratkem času novo pot od ceste DivaČe-Lokva do vilenice in naši mladeniči, kakor dobri plezale*; razpostavili so v vilenici več nego 800 luči, katere so čarobno razsvit-Ijevale podzemsko Čudo. Okolo 8. ure zve-Čer se je pri želecnifikej stražnici Št. 1. zbralo mnogobrojno ljudstva. domaČega in iz bližnjih vasi, ter pričakovalo \isokega gosta.
Točno ob napovedanej uri je prisopihal vlak iz Pulja ter se ustavil pri ome-njenej stražnici, kder je izstopit visoki gost z mnogobrojnim spremstvom, katerega je domaČi gospod župnik primerno nagovoril in ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
Napotili smo se na to v vilenico. Dva mladeniča Rta s plamenicami razsvetljevala pot do vhoda. Lepote notranje vam ne bodem opisoval, kajti moje pero je preslabo. Zadosti naj boJe, ako omenim, da je visoki gost večkrat izrazil popolno za-dovoljnost in čudenje nad podzemsko krasoto.
Prostornejše odelke v vilenici so raz-svitljevali tudi z magnezijo. Čudili smo se krasoti, kajti vsak korak po dobro napravljenoj poti nam je prinesel kaj novega, niti jednega prostorčka ni praznega, tu opazuješ lepe zastore, tam visoke kapnike, tu leži velik steber, ki ga je roka Vsemogočnega na tla vrgla, krstili smo ga za »kralja Matjaža«.
A sem uže zašel, rekel sem malo prej, da mi je nemogoče opisati, zatoraj na-daljno opustim. Slišal sem na lastna ušesa od gospodov Častnikov, ki so bili v sprem-Btvu, da je Divaška vilenica lepša nego postonjska. Naj bode kar hoče, dragi bralci, pridite In sami sodite.
D« bi si visoki gost vso vilenico ogledal, bilo bi premalo časa, kajti odpeljal se je z ja lemim vlakom proti Dunaju. Mi smo pa pri vrčku pive ukrepali še to in ono o prihodnjesti naše vilenice.
Prav zdaj se občinski zastop dogovarja z nekim društvom, da mu da vi
lenico v naj^m. Največa neumnost, katera bi mogel učiniti. Ko sem pozneje zvedel pogoje, pod katerimi bi vilenico prepustili, spomnil sem se besed nekega častnika v spremstvu, ki seje izrazil: »Sedaj pa gotovo kmalu pride kak jud in ubogo ljudstvo oslepari z ob9ti in nekoliko denarjem, ter si stvar osvoji, da mu bode dajala obilega dohodka«. Skoraj da je istina. Vender se je menenje nekojih zagiiziih nasprotnikov te dni spremenilo, da so začeli bolj tresno misiiti. Določili so, da jo wobdrŽ« v svojem nadzorstvu, kar je edino prav, kajti premagani so prvi troŠki, za katere vam ne bode žil, dajali vam bodo visoke obresti. S časom se še tu in tam k;ij zboljša, piipravi električna luč in Še kij druzega.
Skoraj gotovo bode v dan Kristovega vnebohoda 3. junija vileuica slovesno odprta. Vilenica bode lepo razsvitljena, tudi za godbo bodo skrbeli. Naj nikdo ne za-mudi lene prilike, dočaka lep dan v Divači občudovaje lepote naše mile slovenske domovine.
__Lord.
Uazet 12. maja 1886. — Oni Čin, katerega je bila prinesla »Naša Sloga« in za njo tudi »Eiinost«, da je izginolo iz tukajšnje občinske denarnice 100 gld., bil je nekda resničen, ker je občinski odbor i2ročil tožbo proti stranki, navidezno dol-žnej ono svoto. Ta pa se je pri sodnijskem zaslišanji zagovarjala s pobotnico, izdano po Glariču, na kar je bil obč. odbor primoran odstopiti od tožbe.
Čin (dejanje) je bil resničen, ker Gla-rič odloživši župansko čast izročil je urad-nijo in zapisnike, v katerih pa se ni po--kazalo vknjiženib onih 100 gld., tudi prazno denarnico, v katerej naravski te ni dobilo one svole. Dozdeva se tedaj, da je mej Glaričem in obč. odborom moralo priti do kompromisa, ali do kakšnega druzega zdravila, da se zaduši ono dejanje.
Mej tem so slišale višje oblastnlje o tem dejanji, še predno se je vsi zadeva prijateljski poravnala. S tim — po naših mislih — se razmerje mej ovim činom in kazenskim zakonikom ni prav nič spremenilo, hočemo reči: Glariču ne sme biti v korist S. 187. k. z. — toliko je res, da vse to se ni storilo v močno keBanje, ampak strahom pred kaznijo in to je gotovo, toliko bolj zato, ker je prišlo še le potem, ko so bile oblastnlje uže opomnjene.
Predsednik občinskega odbora pa je pripovedal nekemu možu nasprotn* stranke, da je bil prilično poklican od okrajnega sodnika privatno kolikor uradnor dal je s tako deležnostjo orožje v roka nasprotnikom Glaričevem. Kaj se vam zdi o poštenosti tacih prijateljev? Končujemo ter povemo Glariču ta le pregovor: Bog me varuj pred prijatelji, sovražnikov se bodem uže sam.
Iz Kamnika 18. maja. 1886. Naš okraj je menda in tudi smelo trdim, v narodnem obziru najzadnji. Okraj, ki Ima nad 40.000 prebivalcev, pa je tako zapuščen, da človeka srce boli, ko vse to premišljuje. Samo eno izobraževalno društvo imimo, in to čitalnico v Kamniku, Za petje je pevsko društvo »Lira«, kije se svojim izbornim petjem pripomoglo vzbujati narodni čut. Sedaj smo pa pri konci z društvi. Mengiš, "trg z blizo 2000 prebivalci, ne napreduje radi oholosti nekojih mogotcev, ki bi le sami radi bili vse. Bralna društvo v Dobu je uže zdavnej zaspalo. Lukovica, Krašnja, Moravče, Motnik in še druge vasi, tolike so, kakor trgi, ali kaj pomaga, če pa pri vsem Številu ljudi ni toliko inteligentnih, da bi si ali sami, ali pa i pomočjo druzih rodoljubov ustanovili društvo. Kedo pa je temu kriv? V prvej vrsti lenoba in prevelika popustljivost onih Slovencev, ki imaj ) v t»-h vaseh odločevalno besedo. Dasi tudi <-eKamniča-nom tolike nereduosti in tolike zanikar-nosti očitajo, ali ne da bi svoje rojake hvalil in zagovarjal, amnak na vsa usta moram reči, da prej vi, Mengfiani, Dobovci, Moravčani, Domžalci pokaŽ te, da ste kaj storili na narodnem toriŠću, potem se pa lehko merite z nam'. Ne menite pa, da Vas hočem s tena zaničevati, ne! Ni srca mi je, da bi se naš okraj odlikoval od druzih in da bi se vender enkrat pričeli lepši časi za naše ljudi. Možak ! Vi, kt imate priliko govoriti z prost m narodom, usmilite se ga in mu natančno in z navdušenjem razložite pomen drufctev.
Mi ne smemo z iostati za drugimi narodi: stopiti moramo v kolo in se skazati, da vemo ceniti učenosti in da spoštujemo svoje veljavne mož-*.
Krivo je pa v drugej vrsti tudi jako zanemarjeno Šolstvo. T iko je več vasi brez vsake šole. Navesti hočem tu le te le vasi; Stranje, Zakalj, Županie njive, Stahovica, Stol n i k, Pmpretno, Godič in Znamenje nemajo nikake šole. O-fem va-d brez šole I Ali je to mogoč«? Da, pri nas lehko I Je pač malo poduki, ali tu uči te cerkvenik, al čast zasluži, ker se mno^o trudi, ali reda, pravega poštenega reda ni.
Oblastva so temu mnogo kriva. Prejšnji okrajni glavar je bil v tem obziru jako netakten. Nikedar ni nagovarjal ljudi, da bi si sezidali šolo ni tu, ni tam. Vse je šlo le tako polagoma in leno naprej. Komu mar za šolel
Za prvim umrlim glavarjem je prifiel drug, ali Skoda velika, boleben je bil in poklicali so ga na drugo mesto. O i bi b<l storil kaj za naš okraj, ker je služboval dlje časa v Čehih in bil navdušen za tako vrejene Šole, kakor so tam gori. Sedaj Imamo pa zopet novega gospoda, ki pa Be do danes za te vasi ni nič storil.
Govoril sem s Županom z Županjih njiv, io ta mi je rekel, da oni bi iz srca radi imeli Šole, le oblastva naj to misel sprožijo, vsaj narod ne bode zoper. Evo Vam prilike I Pokažite se sedaj, da Vam je mari za pravično postopanje, in da želite narodu ustanoviti stalno in dobro bodočnost. Ko bi se v druge vasi našega okraja ozrl, našel bi pa še bolj pomilovanja vredne seljake, ki jih komaj pet v vsej vasi Čitati zna. To je faktuin, ki glavarstvu in tudi slavnej vladi ne dela česti. Malo več naj bi se gospodje brigali za našega kmeta in pečali z sredstvi, s kojimi dosežejo svojo gotovost.
Če bodo kdaj šole bolj goste, bodo
Ea poboji toliko redkeji. Skrbite vi zato, i ste od Boga in naroda za to postavljeni. Možaki, vi pa snujte društva, da se tudi tam prične širiti omika, ki je edini vir blagostanja v sedanjih časih, seveda le rabiti znati treba to, kar se človek v društvu naobrazi. Prepričani bodite, da če se našemu človeku pomaga, hitro bode priložen, da se bode mogel z vami pogovoriti.
Zatorej še enkrat: Snujte društva.
IZ BI I eda [Hercegov tko) dne 9. maja. Draga »Edinost«, sprejmi iz dalnih n«šib krajev, iz južnoslovanskega sveta nekoliko vrstic.
Danes nas je obiskala Nj. visokost, veliki vojvoda knez Albreht. Priprave ao bile velitte, pri vhodu BileČa sta bila napravljena dva velika stolpa, lepo okrašena s lepnui zastavami Črno-rumenimi, belo-rudečimi, ali Še bolj ml je srce igralo vi-deČemu vihrati lepe srbske zastave: rudeče-modre-uele, kojih je nad stotine bilo, pri vbodu Nj. visokosti je stalo nad tisoč ljudi, v prvej vrsti mestni predstojnik, potem pa mestni župan, vsi knefliz sel, to so Županje, potem pravoslavni dnhovniki, pred vsem stari pravoslavni patrijarh v orožji, imel ]e veliko krivo srebrno sablo, katero sme nositi kakor stari vojvoda, ker se je nekdaj bojeval s Turki za sveto vero. On nosi tudi na prsih velike svetinje. Pod stolpi so stali lepi 4 momci (mladeniči) v narodnih nošah, na desnej strani je stalo nad 300 otrok šolarjev, ki so v lepem srbskem jeziku peli cesarsko himno, mej časom »e je Ž njimi razgovarjal mestni župau (turčin). Veliki vojvoda pa je z vsemi prav prijazno govoril hrvatski. Potem pa je ogledal vojašnico.
Popoludne so prijahali na konjih 4 lepi Crnogorci, 'kneževi ministri, vsi na prsih z svetinjami v dragih oblekah. — Ob treh popoludne je ogledal veliki vojvoda zopet neko vojašnico, potem pravoslavno bolnišnico, jako malo cerkvico, nato turško djamijo, turško Šolo, srbsko šolo, v katerej so morali otroci čitati in pisati v cirilici in latinici.
LjudBtva se je nabralo toliko, da je po mestecu BUeč vse mrgolelo; vihrale so same srbske zastave — tudi po cesasskih bišab.
i, . Muogo in mnogo samih slovanskih llVO-klicev 8e je čulo na cesarja.
Dragi l — ni še toliko časa, kar sem imel z nekimi okoličani prepir zaradi narodnih zastav. Prav jaz sem razobesil slo-vensko zastavo, in eden naših okoličanov se je počel iz menoj prepirati, da ni slovenska ter jo snel z droga in obrnol ru-deče na vrh da bode slovenska in iz tega bi skosej tepeŽ bil nastal.
Danes 10. pojde veliki vojvoda obiskat trdnjave Ba jke, Kamnica, Dragolica, Tu-bor, VUnje Modrovac in potem odide v Mostar.
Mrj 8. in 9. dnem t. m. so Črnogorci ubili neko patrolo in sicer 2 vojaka, eden je mrtev, dru^i močno ranjen. Skoraj gotovo je bila kaka pomota, ker Črnogorci so sicer jako o-trl, a poštenja jim nobeden ne more odrekati. (Bili so pobegli ustaši, kakor poročajo časniki. (Ur^dn.)
Okoličan na Jugu
Domače in razne vesti.
Imenovanja* Svetovalcem deželnih sodičč, sta bila imeuovana; okrajni sodnik v Črnomlju E ivard Deu prt okrožnem sodifči v Novem mestu, okrajni sodnik v Loki Ivan Delpin pri deželnem sodišči v Olovcu. Vojaški župnik v Gradcu č. g. Nikolaj Zitz je bil imenovan častnim kanonikom pri ljubljanskem katedralnom kapitolu.
lVleMtnegra »vela Meja, dne 20.
t. m. Iz nj« posnemamo te le važniše stvari : Prvosednik je bil župan dr. Baz-zonl, seje se je udeležilo le 32 svetovalcev in je tedaj bila za silo sklepčna. Prečltal, potrdil in podpisal se je zadnje Rej.j zapisnik. Na dnevnem redu so bile ti le važniši predmeil: predlog mestnega starešinstva, naj se vlada naprosi, da se podaljša pogoiba glede pobiranja mestnega
užitninskega davka za tri leta, In da se sedanja poprečnina, ki znaša 860.000, še zmža. Ta predlog .-.e je z veseljem sprejel, ker r tem se mestne finance zboljšajo za več nego tri milijone, kar je toliko potrebnih, k°r mestni uradniki, kakor se je ne davno dokazalo, znajo praznoti blagajnice, in magistratu je skrbeti tuli še za marsikaj, kar se prav za prav ne ujemi z občinskim gospodarstvom. Potem predlog Šolskega odseka, naj se razpiše konkurz za tri služb? učiteljic na mestnih lju Iskih Šolah. Ta predlog se je tudi sprejel, pa s tem dobrohotnim dostavkom, da za te službe smejo prositi vse občinske učiteljice, ki so naredile presku^njo iz italijanskega jezika, tedaj tudi one iz okolice. Predlog, naj se pristavu na mestnem muzeji, g. Valle, poviša pla&i od 900 na 1000 gld., sprejel se je. — Šolska komisija je poro čala o prošnji več prebivalcev soseske Gropala, naj se v Gropadi ustanovi Šola. Otroci, katerih je okoli 70 dolžnih šolo obiskovati, morajo eno uro daleč v Bazovico v 6olo hoditi; enakoje tudi s četrt ure otdaljenim Padričetn. Šolski odsek te prošnje ni priporočal, ker je otrok premalo, troški pa preveliki. Prošnja je bila toraj odbita, saj tu ni šlo za italijansko Šolo.
—	Prošnja drugih učiteljic mestnih otroš-kh vrtov za povišanje plače se je na predlog Šolskega odsek« rešila tako, da Re je tem učiteljicam povišala plač a o 1 450 na 457 gld. od 1. maja počenši. Potern so se odobrili nekateri računi in za kopHji z\ ženske pri sv. Andreji se je dovolilo 1000 g Id. Nazadnje j« mestno starešinstvo predlagalo, naj se mestnega računstva nadzorno8t raztegne na vse stroke mestne uprave, kateri predlog se je sprejel. Potem je bila tajna seja.
9K letnica obstanka slovanske Čitalnice v Trstu 8e bode, kakor smo mogli pozvedeti, praznovala dne 25. junija. Priprave za to pomenljivo slav no3t se uže delajo. — Veseli nas, da se razni narodni krogi jako zanimajo za to slavnost; pri vsem tem naj nam bode dovoljeno, da izrazimo neko željo: Letos obhaja tudi ljubljanska čitalnica enako slav-oost in se, ako se pe motimo, Iste slavnost! udeleže tudi Čehi, ki dospejo s posebnim vlakom v Ljubljano; gotovo pa je, da Čehi ne ostanejo le v Ljubljani, temuč da pridejo tudi v Trst. Naša ponižna želja je toraj, da bi si. odbor čitalnice Tržaške stopil precej v dogovore z odborom ljubljanske čitalnice v namen, da bi se Tržaška slavnost vrAila na dan, ko bi se mogli nje udeležiti tudi Čehi in dtugi gostje iz Ljubliane in sploh s Kranjskega.
—	Naša Tržaška čitalnica more pri sedanjih prostorih in močeh kaj prav dobrega napraviti; splob pa je dolžnost vsa-cega Tržaškega Slovana, v ta namen sodelovati. Torej lepo prosimo!
Dr. Davidu Starčevlču bo, ko je prišel iz zapora v Zagrebu napravili velikanske demonstracije, posebno lepo ovacijo so mu napravili visokofiolci. Popoludne se je odpeljal v Jusko, okolo 100 kočij ga je spremljalo tlja in so mu v Jaški še veČ4 ovacije delali, nego v Zagrebu. Ljudstvo spregledava.
Podtarska služba v »odi, v tolminskem okrajnem glavarstvu je razpisana. Letna plača znaša 150 gld., pisarnica 40 gld, in pogina 250 gld. as vsakdanjega pešpota mej Sočo in Boloem* kavcije je vložiti 200 gld. Prošnje se imajo vložiti v treh tednih, počenši od 14. naja pri c„ k. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu.
Razpisane službe. Razpisana je pri tržaškem višjem deželnem sodišči služba tajnika s plačo osmega razreda. Prošnje se imajo vložiti do 5. junija pri omeujenem sodišči. Pri okrajnem sodišči v Tolminu je razpisana služba kancelista s plačo enajstega razreda; prošnje se imajo vložiti do 20. junija pri okrožnem sodišči v Gorici; poseba je dokazati zmožnost za vodRtvo zemljiških knjig. Prednost imajo dosluženi vojaki, kt so si pridobili zmožnost.
Doktorje zdravilstva, ki niso še 32 let stari in so avstro-ogerski podaniki, sprejema c. kr. vojna mornarica za korvetne zdravnike z letno plačo 900 gld., mesečno doklado in drugimi pristojbinami.
dan. Kallstrove premije za lepe junic« so se deblu v Slavini 15. maja. Prejeli so: 1. Jožefa Kadnik iz Koč 30 gl. 2. Janez Bole iz Koč 15 gl., 3. Janez Sabec iz Slavine, 4. Janez Podboj Iz Št. Petra, 5. Love Hazuožnik in 6. Lovre Žele oba Iz Petelin, 7. Peter Gorup iz Matenje vasi, 8. Jan. Češnik iz Želj, 9. Jernej ČernaČ iz Grobišč in 10. Matija Penbo iz Gradca po 7 gld. 50 kr. v srebru.
Veteransko društvo v Trstu napravi na binkoštno nedeljo, 13. junija izlet po morju v prijazno Izolo. Vozni list tja in nazaj na parniku 60 kr., vozni listi se dobivajo v društveni pisarni do 9. junija opoludrie.
Odplutev od mola sv. Karola ob 2 i ol uri popoludne. Vračanje ob 9 uri zvečer, "a krovu parnika bode igrala veteranska banda. U iekžitev obeča biti velika.
lrldeniarsko. Italijansko ministarstvo za uk je dovolilo dvema TržaČa-noma večo nagrado v namen, da izdajata
zgodovinski arkiv Trstu, Istre in Triden-
e
tinskega. Kaka bo ta povest, si lehko misli vsakdo. Obi imenovana Tržaška pisatelja sta nek Morpurgo pa nek Zenatti, fin rajneega ravnatelja pomočmh mestnih uradov, ki je ob svojem Času užival tudi avstrijske Štipendij", da se je mogel šolati v Rimu. To je pač le pri nas mogoče!
Odbor sa morske kopeljl V CiradU naznanja, da se tudi , letos brezplačno sprejme 40 skrufuloznih otrok z Goriškega mej šestim in petnajstim letom, Naznaniti s* imajo mej 25. majem in 25. jun-jem, in sicr v Gorici pri mestnem magistratu, drugod pa pri c. k. okrajnih glavarstvih.
Potrjeni zakoni. Cesar je potr-lil te le v dež-lnin zborih na Primorskem sklenene zakone: stavbeni z«kon za mesto Gorio; zakon o pogozdovanju Krasa za Istrv), in zakon glede ustanovitve občin v Krku in Punti.
Tržaške novosti t
Nesreče. Preveč je uže teh velocipedi-stov po Trstu; te dni pridrdra tak veli-cipedist 8 svojim kolovratom k cerkvi sv. Antona in potre 701etno ženico. — K sreči j*j ni zlomil nobenega rebra. — Po t voz je prišla na korzu neka stara ženica, okoličanka. — V nevej luki si je nogo zlomil delavec Angelj Sankon.
Policijsko* Zarad potepanja so zaprli peka Jakoba S. iz Komna, Antona K iz Ospa, Mateja G. iz Trebča, Antona D. iz Postojne zarad razsajanja pa 2 fa-kina in eno usmiljeno.
Izpred sodnlje. 221etni Anton Thailer, sin znanega peka je za vel. praznike svojega svaka, ces. kralj, stražnika Jos. Bavcona v prepiru z nožičem napadel in to v prodajalnici očeta. Baveon je bil primoran svaka lepo ukljeniti in peljati na sigurno. — Včeraj pa je mladi Thailer dobil 6 mesecev ječe, kar mu ne bode Škodovalo.
Popravek. Oni dečko Miglioranzi, žrtva radovednosti nI imel 17 let, kakor je stavec po pomoti stavil, nego le 7 let. Iz Sežane nam se poroča«
da se je tam v nekej gostilni pri mizi z revolverjem ustrelil nek gosp. pl. Pfaff iz Celovca (po druzih poročilih Oskar Vest iz Trsta) ter da je precej mrtev ostal. — Finančne zadrege I
Goriške novosti. Mil. g. knez in nadškof goriški posvetil je preteklo soboto cerkev v Kožbani v Brdaii. — Slovenko bralno in podporno društvo v Gorici prosilo je tudi letos, kakor preišnja leta, da bi se mu dovolilo slovesno biagoslovljenje društvene zastave. Slavna vlada je odgovorila, da vlada Še vedno napetost med goriškima narodoma in one razmere, katere je v lanskem odloku navedla, in da vsled tega ne more dati dovoljenja. — Mestne volitve v Gorici se bodo vršile 25.28. t. m. in 1. junija. Lahonska stranka je uže postavila svoje kandidate; Slovenct združeni z i tal. konservativci pa še niso nič sklenoli. — Na Goriškem kolodvoru sta iz neprevidnosti dva vlaka nekolika trčila in so nekateri vagoni močno poškodovani, človek pa nobeden.
Vesele In žalostne lz Istre. Bratovščina hrvatskih ljudi v Istri je letos razdelila mej 42 dijakov podpore fr. 610; lepa pomoč ]e to in ob enem tudi dokaz, da v Istri slovanska reč napreduje, ker vsako leto več ima Istra po raznih Šolah slov. dijakov, ki čez nekaj let postanejo hrabri boritelii z uma svitlim ruečem za svoj rod. — Nemški klub turistov je okolo Voloskega, Opatije itd. nastavil posebne tabele z nemškimi napisi, ali ljudstvo je te dni vse one napise pomazalo. Zakaj ne bi se bili napisi napravili v prvej vrsti hrvatski, potem tudi za tujce nemški ? Prenapeta struna poči.
Premoffovl skladi v savlnj skej dolini« Iz Celj t se poroča, da *o v aavinjskej dolini zadeli na siluo močne in bogate preinogove sklade.
Gospodarske in trpinske stvari
Poštna hranilnica.
(Konec).
Iz tega poročila se torej razvidi, da je poštna hranilnica na vsak način jako koristna naprava prvič zato, ker niž* stanove spodbuja k štedljivosti, drugič, ker pospešuje promet posebno na deželi ter je mali trgovini velik dobiček glede na jako komodno poslovanje s čeki in tretjič, ker |e državi najlepša prilika dana, da po poštnih hranilnicah upliva na boljS^ vravnanje kredita za niže stanove. — Ali uprav to je nedostatno, da vlada dosedaj Še ni spoznala te važne naloge.
Uže večkrat smo pisali, da ni zadosti, da vlada le jemlje denar, ampak da bi mogla denar, katerega dobiva v hranitev tudi plodno pomnožiti in sicer ne z obrestmi, katere plačuje država, ampak z onimi, ki dojdejo od produktivnega dela. — Druga nedostatnost je to, da poŠtnp hranilnice skoro ves denar zalagajo v drž. papirje in tako napravljajo preveč onih rentirjev, ki se pečajo z odrezki ali kuponi ; ta način hranjenja pa jemlje produktivnemu delu preveč kapitala In stavi
Štedljivce. navadno male ljudi, celo v nevarnost. da zgube na kapitalu, ako papirji vsled neugodnih političnih konstalacij hitro padajo, v katerem slučaju bi tudi vlada sama prišle v največ« zadrege.
Želeti bi bilo torej, da bi država poštne hranilnice tudi Še pomnožila, ali da hi ji te ne služile kakor komodna posojiln;ci za lastne potrebe, ampak za potrebe ljudstva, nikakor niso rekli o narodnej banki, da bi morala priskočiti ne le velikim trgovcem, temuč tudi kmetom in manjšim obrtnikom, prav tako mislimo, da bi morala poštna hranilnica vsaj deloma in posredno priskočiti produktivnim stanovom. — Našim kmetijskim in. obrtnijskim posojilnicam bode treba vedno več k t pitala po cen^ ako hočemo, da se vzdigne in ne propada eno in drugo; ali uprav zato je skrb države, da posreduje mej kapitalisti In produktivnimi stanovi, in kaka posebna državna ustanova za posojila malim denar« nim zavodom z neomejeno garancijo del« nlčarjev je z vsakim dnevom potrebnejša. Kratka zmisel naših besed je in ostane: Ker se uže jemlje v varstvo denar od nižih delalnib stanov, naj se ta denar ne rabi le za državne namene, ampak napeljava naj se zopet nazaj v te kroge, ker le s tem se bode narodno premoženje množilo in bode post ijala nižava vedno bolj aktivna.
Tržno porodilo.
Kava — iskana in so cene vsled ugodnih poročil iz Amerike postale više s tendenco za še više. Prodalo se je te dni 200 vreč Bio no f. 41 do f. 50 — ,1500 Santos po f. 46 50 do f. 60, 20 vreč Java Mil. f. G3, 50 vreč Portortko f. 92. Ceylon plant. stane f. 83 do f. 120. — Sladkor — je zopet v prav slabem mnenju, cene ae pomikajo nazaj; prodalo se je te dni 400'> vreč sladkorja po f. 20 do 23.25.
Sadje — malo kupčije, ker manjka dobro blago. — Pomeranče limoni f. 4 do f. 9, rožiči f. 8.50, fk'« v vencih f. 12..A) opaša f. 28, cveb^ Elerae f. 28 do f. 20, Sultanina f. 30 do f. 38
Oije — veliko bolj obr. jfano, cene trdne; denes stane namizno olje f. 5G do f. 74, jedilno f. 36 do f. 42, bombažno f. 25 do f.32.
Petrolje — amerikansko f. 9*25, rusko f. 8 50; malo kupčije.
DomaČi pridelki. Fižol rudeči f. 9*50, koks f. 11-50 do 12; maslo f. 84 do 92.
Žito. —- Vsled jako ugodnih poročil o letini na Ogerskem so cene pšenici padle za 56 soldov in se dobi denes lepo oger-sko pšenico po f. 9.
Les — srednja kupčija, cene nespremenjene.
Seno — še vedno dobro obrajtano; dobro seno plačujejo denes po f.2.70 do 2'20.
Borano poročilo.
Vsled neugodnih poročil, posebno is Pariza je bila borsa nekoliko vznemirjena, pa so kurzi pri vsem tem skoro nespremenjeni ostali.
Dunajska Borsa
dne 21. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 25 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 85 •	40 •
Zlata renta......117 •	30	»
5\ »vst. re»fa .... 101 »	85	•
Delnice narodne banke . . 880 •	—	•
Kreditne de>»!ce .... 283 •	80	•
London 10 lir sterlin . . 126 •	85	»
Napoleon.......— »	—	•
C. kr. cekini......10 .	nt	•
Kr. državnih mark ... 5 »	96	•
Poslano'}
Gospodu N N. v. —
Naše društvo ne imenuj« «Mlr". Vi pa hočete to lepo društvo uničiti, ali pa prestro-jiti v »Nemirt. Pustite nas v miru, ker Vam nismo nič žalega storili. Č mu razgovarjate naše ude? Ali st > Vi un^ti za, napredek naroda, kar tako radi povdarjate? Danes zamolčimo Vašo ime Vedeti morate, da imo mi preprosti kmetje ustanovili to društvo in da bodemo tudi vedno oiločno postopali proti nevmestnim napadom, kakor ji l>aŠ Vaš Ljudi, ki nemajo toliko, da bi plačali 15 nvč. mesečnine. ne silimo v naše društvo, kakor sploh nikogar ne, ampak lo one, Ui iz domoljubja in hrep nenja po vednosti žele biti naši udje, in ki imajo, ako tudi preprosto, vander bolj plemenito srce, nego VI
VeČ PieČaimv.
') Za članke pod ovim naslovom je ured-ničtvo odgovorno kolikor mu zakon Vi I-va
U red.
Javna zahvala.
Vsem, kateri so mojo rajnko progo Zofijo, rojeno Lamprecht spremili k zadnjemu počitku ter tudi drugače izražali svoje sočutje, izrekam s tem najtoplejšo Zai.valo.
Divača, 20. maja 1886.
Josip MohorČiČ.
INa prodaj
9 močnih, zdravila konj
različne velikosti in O vozev za blago v prav dobrem stanji. — Oglasiti se je pri J. Stokelj v Gorici »Via del Gipressi«, to je v ulici za Kapucini St. 10.
Zdatno pod fabriško ceno znižano
posreduje pri naročilih za točno plačilo ali obroke
Zastoj kutijstil strojev
za slovenske pokrajine pri A, Debevcu v Ljublani Hilšerjeve ulice št. 3
Od vsake kupčije za »Narodni Dom« primeren donos.
BV Ceniki mi zahljtv bezplačuo, flV^Ufl? 'X"	ci? 'X" 'JI" MVA? "JLVJLV.A? *JL?
Za Binkoiti, za prvo sv. obhajilo in in z* praznik sv. Rednega telesa pri -poročimo tiiiŠo veliko zalogo
MOLITVEN/KOV
v slovenskem, nemškem itd. jeziku.
Vse priljubljene knjige imamo v velikih izbirkih in v raznovrstnih vezeh v zalepi. Imenike polijemo na zahtevanje brezplačno.
Katoliška bukvama v Ljubljani
stolni trg Uit. 6.	1—3
HI igrača.
Ni slepar!j:i, temuč gola svetu rtsnica !
Samo 3 gld.
jedna žepna ura
izvrstno regulirana, uobro tekoča in garantirana, iz najfinejšega, vedno lepega, wedno svetlega po*nemant>ga zlata, ki na-mestuji zlato uro. Vsakdo ki si naroči jedno t»h reguliranik, natančnih ur, vdobi z uro za»ton naslednja darila t 1 krasno verigo za uro iz posnem. zlata 1 metno izdelano levo7o glavo kot obesek 1 prstan z posameznimi kamni 1 par najfinejših uhanov 1 k asno britvico.
Naj nlkdo no dvoinl ! ker, ponavljam, to ni igrača niti sleparstvo temuč gola resnica, in vsakdo naj se po-iuri si naročiti tako uro, dokler je še kuj zalege Razpošilja po puštnem povzetju TMchonuben- VerseiMlunsr
FpLnto	WIEN
V., Wehgasse 13-34.




K

S?




\

v v\

VU


Na znanje
Mi nemamo nobene podružnice in naša prodajal niča se nahaja samo v Doblingu ; vse en.kozvoneča naznanila so sama posnemanja.
Slavim občinstvu svarilo!
Nekoliko tisoč kosov pravilnega brnskega volnega blaga.
Obleka za gospode
za pomlad in poletje
. rrip, ruj a ve, sive, čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in ■ i nišah po naslednjih uže nezaslišano nizkih • »jiiah.
Vsaka obleka prve vrste for ».»& in visoko « • „ 4?f»
Iz najfinejše volne « e 95
Iz brnske česane preje mesti 15 for. samo 8 for. 75 n. (Kamgarn)
SUKNO je navile nezaslišane CENOSTI dobro in trpežno, najmanj dvakrat toliko vred.
To blapo prostoja se izvrstno tudi ža ženske in moške za dežne plašče, za krila in spalno haljine.	2—12
Noj torej vsak naroči brez skrb', saj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zg'bo. — RaZem tega se zaveŽem vsakemu denar povrnoti, ako blago ne odgovarja t-*inu. kar more po tem naznanilu pričakovati. —
Odpošilja se le proti poSiljatvi denarn naprej ah pa t roti poštnemu povzetju in je treba nar« čiti pri sodinjsko vluijiženej tirmi
Export - Waarenhaus zur „Austria",
IVien, Ober-Dtibling, Mariengasse 31,
v vlast i I ej hiši.
Spomladansko lečenje
Čaj iz tisoč cvetlic
Čistilni in krv popravljajoči. E lino sredstvo proti netečnosti. rezavci, zab^sanosti, ne-delalnosti čevesja. Izvrstno proti škrofolam
In vse bolezni vsled pokvarjene krvi. Dobiva se v paketih po T>0 soldov edino v odlikovane) lekarni Praxmarer (Ai due Morij Veliki trg.	Mestna palača.
V isti lekarni se napravliajo vsaki dan pelinovet ia spomladanski lek na podlagi sasaparVje I, vrste z in brez potrošliive judure po 30 soldov vsaki	10—7
ŽELODČNE BOLEZNI
je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po
JERUZALEMSKEM BALZAMU
edini in nedosegljivi Želodčni pijači.
Da si ilovek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke.
Večina raznih kapljic, IžleSkov ftd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nifi družega, nego škodljiva «mes.
Edini Jeruzalemski hal« zaait si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalnn muči pravloo prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdru-vilami, kar dokazuje tudi sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kineške robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-ugodnega upliva na prebavljenje ni clicenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa gu vsi strokovnjaki in zvedenci priporočujejo proti nejeŠčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, ziatencl in vsakej bolezni v Črevesju.
Steklenica z navodom vred stane "tO novcev.	26—21
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
V GOIUCI.
Skladiiča v Trstu v lekarni O. B. Rotit, nu Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner, v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E. Palisca.
Trgovina A, Majer-jevega
Exportnega piva v steklenicah v LJUBLJANI
(pivovarna na paro) priporoča
Cesarsko, in Bock-pivo
v Bltrinjic-ih po 25 in 5'J stekl.
Najboljši
papir za eigaretke
16—3G	je pristni
LE HOUBLON
frinc. fabrikUMejev in Htnrjev v Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Tu papir flvirko p re poročajo gospodje drl. J. J. Pont, E. Ludvlg, K. Lippmann proleaorjl kimije na dunujsk. v.iuuđiliSCu,
radi njegove nnJboljS-. kakovosti, radi njegove eistori in xiito• ker v nJem ni nikuke drugu zdravju Škodljive tv.irinc.
..j -------—------—rAM»/cA/*rs.
1 Fan-Simile <lo l'Etipifctte t7 Rni Birnttr i PtRI*
■	■ rnmmmaa——
ant. plescovich
vbiralec in popravljavec orgelj, gla-eovitov in armonljev. Popravljavec mt-kanike vsakovrstnih muzikalnih instrumentov.
TRST.	4-3
Via Nuova šr. 2') II, nadstropje. ^
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnopih besedi, tla se dokaže njihova Čudovita moč. Će se le rubiio lu-kollko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu nujtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hemorojde, proti bolezrinim na ietrih in na vranic*, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri že.nskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, boŽjast, zoper seropolf ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	53—53
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in poŠiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletli v Oorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Rotiš, O. B. Faraboschi in M Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti.
|a|[r*S|fc
^ nd O •
;■ o>	:
co	• O
f >	'
^	O
H J X On
Gosp. Gabr. Picoli-ju, lekarničarju v Ljubljani Na lahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za Želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešuo rabil proti boleznim v Želodcu in zlati žili	33—50
Ljubljana, mesec januar 1884.
Dr Emil vitez pl. ŠWckl, c. k. vladni svetovalec in drfelno-sanitnet pornCevaleč. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarnlčurja Piccoli-ju hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnija; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico Že]od>-čne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko.
Antlrrheumon naj boljše zdravilo proti pre-h laj u nji, kostobolji, hromotl delavnih Čutile, bolečinam v križi in v prsili, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paatilje aintonlnske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste Škatljica 10 kr 100 košč. 50 kr. 1000 košč. 5 gld. 2000 6 gld Salioilne paitjl« proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), plučnim,
Krsnim in vratnim bolečinam, zoper kušeli in ripavost, škailjii-a 20 kr.
Zeliščni prani sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašliu itd. Odruičcni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr
Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila ae zmlraj frisna dobe v lekarni
6. Piccoli-ja
«pri angelu»
v Ljubljani
na Dunajskej cesti, kder se naročila takoj po pošli proll povzetji IzvrŽujcjo.
Vpor delavcev na Belgijskem
?. svojimi ntraSoimi čini. opustošenjem in razdii-anjem, je bil za naše notranje tova rni en opominjajoč izgled radi Česa se je odločilo na vsak način delalce v delu obdržati io delo nadaljevati. Zaloga blaga je ogromna, razprodaja pa vedno 5e premajhna in radi tegr amo primorani IO.OOO popolnih
OBLEKA ZA GOSPODU
moderm, piav lepe, trpežne Iz pristne RelhenbetSke volne najboljše kakovosti za
polovico prava cene razprodaja ti.
I. baže lino «3 g°ld.
II. baže finejše L gold.
III. beŽe prima
0 gold.
Samo 3 gold. stine ena obleka, iz volne, suknja, hlače In gllet za največji stas, najboljšega modernega, modnega poletnega sukna, vsakovr-tne barve, najlepSa oblega za poletje, izrevredno trpežna.
^amo 4 for. stane jedna obleka iz ovgje volne, suknja, hlače in gilety najbolj finej£e kakovosti iz pristnega relhenberškega volnenega <ukna;sive temne, plave, črne; oljkaBte, drapbaive, več tablovanib m meliranih obrazcev; sukno za celo obleko. — Samo 4 gold.
Samo 6 gld. stane jedna obleka iz volčje volne, suknja, hlačp In oprsnik, najprve kakovosti, diagonalno reihemberSko volčjo volno, nepokončljive trpežnosti. najlepša in najboljša obleka po zadnji modi. Ta obleka stala je popred štirikrat toliko, seda) pa stane le 6 gld. vsakoršne barve.
Ker se ne morejo od zmerjenih kuponov odrezali posebni obrazci, naj vsakdo pri naročilu izbere barvo in zadovoljen bode z poSiljatvo, R'zoofiilia po poštnem povzetju R;imo Fekete. General Depot/
REICHENBERGER SCHAFW0LLv AAREN Wien, Hundsthurmerstrasse Nr. 18|34
PRIS NTI
Rabljiv za zdravljenje
Rabljiv za zdravljenje
vsakoj
letnej dObi.
vnakej
letnej d6bi.
WILCHELH-OY
proiiartritijski proHreumdtičen
I^ričistilni ^a-3
(ki čisti kri proti protinu in reumatizmu.)
Spoznan za jedino, gotovo uspešno kričistilno
sredstvo.
4	Z doEVolenjom	fi M
- cea krulj dvorn- pisarne pile«; J 2 ■ odloka DeS 7. decembra <8SA. ^ ^
Potrjeno za odloSue^a k 4 Predpoiiiirtjenjem za«'tovljen ft izvrstno dullOofi	W ^ Z nutrinom UMU penili.. W
prav v 8 p o Kea
M
a patentom preiv.crsuju ^ , BeS, IS. moja leta 1870. ■
Ta Čaj čisti ves o ganizem; prodi a več kot vsako drugo sredsivo v vse delt našega telesa in odpravi uko m ga uživa vs^ko netistoto, ki se je v telesu napravila,-' učinek je trpežen in gotov.
Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gtijijoČih ran, kakor tudi od vseh sp dovnih in kožnih srabnih bolezni, brbnncev po životu in obrazu, liŠajev, sililistitnili ules.
Posrbno ugodni uspeh pokazal je ta čaj pri vredu jetr ni vranici, pri henvrojdih, zlatenici, čutniških, mišičnih in bolih členov, tiščanju v želodcu, zaprtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonlh, Ženskih tokih, moŽkej slabosti itd.
Boli, kakor Škro ubi, žlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako so uživa ta čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo.
Pristno ga napravlja le 5?ran Wilehelm, Itkarnlčar v Neunkirchen.
ieden zavoj, razdeljen v 8 uzemUov, jiiipravljenih po Zdravniškem predpisu, navodom rabljcnja v raznih jezikih: I g'.d. izv> n tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj.
Švnrilo. Naj vsakdo puz', da ne vkupi ponarejeni čaj, tirja naj se le Wil-chelmov protiprotritijski in protireumatlčni krlčistllni Čaj, ker tudi drugi ponarejeni čaji se j>rodujajo pod imenom protiatritijslu in protireum t čili čaji, svarim vedno, kupčevalce pred takovimi.
Nahaja so pristni Wilcheimov protiatritijskl protireumatlčni čaj tudi v Trstu: Jakob Seravallo, 1« k.. Ed. L it nburg, lek.; v Korminu: H. Ooridolini lek., v Gorici: G. Cristofoletti lek., G. B. Pontoni lek.; v Pulju. G. Wassermann lek.	11—12
Lastnik riruA tv„ «KIjINO.w ! « - »yiiHteij n> on^ovorn) ureoniL-: VIKTOR DOLENC
, t skat na V. Dolenca v T;>tu.