Rl primorje je zgornjevipavski časnik LATNIK MESNICE in PREDELAVA MESA Rovtmr ROSTEP d.o.o. Potoče Ajdovščina / September 2004 / številka 26 / 7600 izvodov / cena 0 sit »Mladost je norost, čez vodo skače kjer je most« Pravzaprav prisrčen pregovor, ki napne mišice vsakega mladca. Strmo se ozre na vse strani in neučakano išče primeren, če se da, najdaljši most in najširši vodotok, da ga v potrditev preskoči. Seveda si za to prisluži aplavz in ne karajočega zmajevanja z glavo, ob nesporni »morali« tega enkratnega slovenskega reka. Mostovi in viadukti povezujejo. Praviloma nasprotne bregove. Ko so zgrajeni združujejo, ko jih podiramo razcepljajo. Cefrajo. Konstruktorji so v preteklosti ob prvi uporabi mostu stali pod njim in tako zastavili svojo glavo v dokaz, da so gradili pošteno, trdno in neuničljivo povezavo. Tako je bilo tudi na črnokalskem lepotcu! Pod njim se je istega, komaj rojenega dne, peljala skupina predvolilnih zagrenjencev v, verjetno, črni limuzini. Ob slovensko - hrvaškem sinjem morju so »gradili« svojo malenkostno prihodnost na zelo razmajanih temeljih »najpoštenosti«. Včasih se zamajajo mostovi med najbližjimi. Jih je potrebno podreti pri prvem nihaju, ali je bolje preveriti temelje in nadaljna nihanja ublažiti in izničiti. Če je želja, so tudi možnosti! Če je stremuštvo in »cilj, ki posvečuje sredstva«, potem je tudi starost norost, ko čez vodo skače kjer je most. Ki si, objasni morali, zasluži zaušnico. Vsem staruhom v opomin! prof. Ivan Mermolja Wada čisti Vogršček Gradbinci »preskakujejo« doline Hitreje čez Črni Kal na sinje morje Slovesnosti ob otvoritvi viadukta se je udeležilo dva tisoč ljudi, že dopoldne pa je avtocestni odseka Klanec-Črni Kal obiskalo 3.000 ljudi. V okviru Dneva slovenskih avtocest so si obiskovalci lahko ogledali traso enega najzahtevnejših avtocestnih odsekov pri nas, s posebno pozornostjo pa so organizatorji predstavili predor Kastelec, ki ga je gradilo Primorje in ki se ponaša z najsodobnejšo varnostno opremo. Žal pa se vsi dopoldanski obiskovalci niso zapeljali čez viadukt Črni Kal, saj si je neznanec privoščil neslano šalo, češ da je na viaduktu eksploziv. po pričakovanjih. Tako se je recimo 140 metrska konzola pod polno obremenitvijo upognila za dobre štiri centimetre. Edinstvena oblika krakasto oblikovanih stebrov v oseh 2 do 7 dolinskega dela viadukta ne izhaja iz arhitekturno-organskih oblik samih po sebi, ampak je rezultat premišljene konstrukcijske optimizacije in sledenja toku sil. Prav krakasto oblikovani stebri, kot bistveni oblikovni element, zagotavljajo prepoznavnost največjega slovenskega viadukta med podobnimi že zgrajenimi premostitvenimi objekti v tujini. Varnost je zagotovljena z zveznim prehodom prometnih pasov iz trase cestnega telesa na viadukt, vmesnim ločilnim pasom z betonskima varnostnima ograjama višine 80 cm, ki onemogočata zaslepljevanje nasproti si vozečih vozil, ojačano betonsko ograjo v višini 1,2 m, ki preprečuje padec vozila z objekta, aerodinamično oblikovano protivetmo ograjo v višini 3 m, ki ščiti vozila pred sunki, burje in vgrajenimi tipali - avtomatskimi javljalci poledice, ki bodo povezani z vzdrževalno službo. Snovalci trase avtoceste proti morju so se že pred desetimi leti srečali z nalogo, kje in na kakšen način premostiti znameniti kraški rob med celinsko Slovenijo in milo mediteransko klimo, ki se začne v Osapski dolini. Po primerjalnih študijah različnih prostorsko, ekonomsko in ekološko primerljivih inačic (kar 70 jih je bilo) je bila izbrana rešitev z usekom v kraškem apnencu z nadaljevanjem avtoceste na kilometer dolgem in do 90 m visokem viaduktu, ki se v blagem loku izteče ter nasloni na južno pobočje. Na javnem natečaju leta 1998 so med več konstrukcijsko in urbanistično izpiljenimi predlogi izbrali idejni projekt biroja Ponting iz Maribora z odgovornim projektantom Marjanom Pipenbaherjem na čelu. Edo Pelicon Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt na slovenskih avtocestah, tako glede funkcionalnih zahtev, konstrukcijskih in tehnoloških možnosti, zahtevnosti oblikovanja, težavnosti umestitve v prostor v povezavi z ohranitvijo naravnega okolja, stroškov... Edinstvenost mu dajejo njegove dimenzije. Dolžina viadukta je 1065 metrov, skupna površina pa 28.173 kvadratnih metrov. Viadukt sestavljata dve ločeni zgornji konstrukciji. Na najglobljem delu doline ju podpirajo krakasto oblikovani stebri v obliki črke Y, ki dosežejo višino do 87,5 metra, skupaj z zgornjo konstrukcijo viadukta pa znaša največja višina objekta 95 metrov. Veličino mu dajeta tudi horizontalni radij 800 metrov, s katerim objekt v prostoru zariše četrtino kroga, ter vzdolžni sklon 2,7 %, ki omogoča, da se po viaduktu za približno 30 metrov spustimo s kraškega roba na istrski fliš. Zgornja konstrukcija je bila na predelu nad visokimi vmesnimi stebri izvedena po sistemu proste konzolne gradnje. Na nižjem delu, kjer je višina stebrov od 12 do 27 metrov, so stebri dvojni, zgornja konstrukcija pa je zgrajena klasično s podpiranjem na mestu. Visoki stebri viadukta so temeljeni na globokih vodnjakih, medtem ko so nižji stebri temeljeni na uvrtanih betonskih pilotih. Viadukt je ena dilatacijska enota, zato ga na obeh koncih zaključujeta dilatacijska elementa, ki omogočata horizontalne pomike zaradi temperaturnih in reoloških sprememb. Primoije je sodelovalo pri vseh karakterističnih elementih viadukta Črni Kal. To so tisti elementi, ki ga ločijo od ostalih viaduktov, to so tisti elementi po katerih je viadukt Črni Kal prepoznaven. To so vodnjaki globine do 21 metrov, to so enojni stebri višine do 87,5 metrov in konzolna gradnja z razponi 140 metrov. Primorje je pokrivalo tudi celotno, zelo zahtevno geodezijo, napenjanje in injektiranje sovprežnih kablov in zavetrovanje stebrov v fazi prostokonzolne gradnje. Betonarna Primorja je zmešala vse betone, ki so vgrajeni v viadukt Črni Kal (okrog 400.00 kubičnih metrov). 48 tovornjakov s po 28 tonami je na viaduktu pripravilo 19 obremenilnih preizkušenj - natančne meritve so pokazale, da se viadukt odziva točno »Hiša platana« tudi uradno zaživela Z odprtjem novega sodobnega poštnega urada je Hiša platana tudi uradno zaživela. Trak so simbolično prerezali minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, podžupanja Občine Vipava Sonja Božič Pudgar, generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec in generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj. Potem ko j e upravnik odklenil vrata v prostore pošte (164 m2), so se pridobitve veselili tako številni domačini kot poštni uslužbenci, saj bo odslej vsem lažje. Pošta je za trg, kot je Vipava, nekaj posebnega in izjemnega pomena, je sinonim za pretok informacij in svojevrstno torišče družabnega življenja. O tem so vedeli mnogo povedati tudi slavnostni govorci. Zgodba o Hiši platana sega leta nazaj, ko se je porodila ideja o gradnji sodobnega poslovno stanovanjskega centra v Vipavi. Po pridobitvi ustreznih zemljišč sta leta 2000 Primorje d.d. in Občina Vipava podpisala pismo o nameri za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Po pridobitvi ustreznih soglasij in izdelavi tehnične dokumentacije je bilo v začetku leta 2003 pridobljeno gradbeno dovoljenje, na prvi pomladni dan pa smo položili temeljni kamen. Hiša platana stoji na zemljišču med sedanjo občinsko stavbo, stavbo banke in trgom. S svojo lokacijo in velikostjo (3000 m2) zapolnjuje praznino med strnjeno pozidavo trga in občinsko stavbo. Hiša ima tlorisno obliko lomljene črke T, pri čemer je v vzdolžni osi dolga 62 m, v delu, ki gleda na trg pa 37 m. Tam je tudi pasaža. Objekt je postavljen v prostor skladno z Ureditvenim načrtom Vipava Center, izdelanim leta 2001. Po višini ima objekt pritličje, v katerem so trgovine in poslovni prostori, ter dve nadstropji, v katerih so stanovanja in poslovni prostori. Poslovni prostori v nadstropju se nahajajo v delu objekta, - ki je obrnjen proti trgu in imajo lastno stopnišče z vhodom. V objektu so poslovni prostori za pošto, zavarovalnice, mesnico, zobozdravstveno ambulanto različnih velikosti (od 15.00 m2 do 164.00 m2), stanovanja pa so velikosti od 38.00 m2 do 84.00 m2. Vhodi v stanovanja so ločeni od poslovnega dela. V objektu so instalacije vode, plina, elektrike, telefona in RTV antenske instalacije do vsakega stanovanja, poslovnega lokala in trgovine. Vsako stanovanje ima lastno plinsko peč in radiatorsko ogrevanje. Enak način ogrevanja je predviden tudi za poslovne lokale in trgovine. Vsa infrastruktura je zgrajena na novo, prav tako parkirišča, park oziroma zelenice, posajene pa so tudi platane, ki simbolizirajo ime stavbe. Hiša platana je namreč povezana s grajskim parkom, v katerem so zastopana mogočna platanina drevesa. In platana tudi zares simbolizira mogočnost, toda hkrati tudi žlahtnost. Beseda hiša pa seveda vzbuja občutek domačnosti, družinskosti. In tako je Vipava dobila Hišo Platano, posrečeno ime, ki si ga človek hitro zapomni in lahko izgovarja. ep ■ Dobro obiskana tiskovka Vodilni ajdovskega Fructala, s predsednico uprave Andrejko Lipovž na čelu, so v četrtek, 16. septembra, v novogoriški Perli pripravili tiskovno konferenco za kar najširšo medijsko srenjo. Udeležba je bila več kot odlična, saj so se odzvali novinarji iz celotnega območja bivše Jugoslavije, kjer je Fructal v preteklosti pomenil sinonim kvalitete in garancijo uspeha ajdovske tovarne. Prepoznavnost je ostala, kot tudi visoko cenjena blagovna znamka. Sedanje težave na večini južnih tržišč so predvsem v znanih političnih premikih, kasneje pa s prodorom konkurenčnih, gotovo manj kvalitetnih, a cenejših izdelkov. Danes je Fructal močno prisoten le še na tržišču Bosne in Hercegovine, utrjuje se v Makedoniji, kjer Fructal Mak a.d., v večinski lasti ajdovskega podjetja, predeluje domače sadje, proizvaja sokove in nektarje v brik embalaži po licenci Fructala ter skrbi za plasma in prodajo proizvodov matične tovarne. Precej šepa prodaja na Hrvaškem, v Srbiji, na Kosovem in v Črni Gori. V Fructalu so se zato sistematično lotili primerjalnih analiz po posameznih lokalnih trgih, s čimer želijo svoj nesporen ugled in prepoznavnost uskladiti z večjo prodajo in finančnim učinkom. Za novinarje je bilo izredno lepo poskrbljeno. Raftanje na Soči je zaradi slabega vremena odpadlo, uživali pa so v ogledu ajdovskega podjetja ter pozneje Postojnske jame. Da o gostoljubno polnih mizah lastnih proizvodov, kakor tudi kulinarični in vinski ponudbi doline, niti ne govorimo. Ivan Mermolja Pohodnik, planinec, alpinist-Velting Vojko Velikonja in Robert Ferjančič sta pred trinajstimi leti ustanovila trgovsko podjetje Velting d.o.o.. Maloprodajno trgovino s športno opremo in opremo za prosti čas sta selila po Ajdovščini. Nazadnje je trgovina pristala na Prešernovi ulici za nekdanjim »mlinčkom«. Znani lovilec lepih fotografij in VHS hlače, spodnje perilo, majice, rokavice, kadrov, 40 letni Robert, sicer oče Kaje in kape, čelade, očala, vetrovke, palerine, Anje ter Floijanin mož, o spremembah nahrbtniki, plezalni pasovi, plezalni prodajnega programa podjetja Velting čevlji, pohodne palice, dereze, cepini, pravi: »Blago široke potrošnje se vedno vrvi, sponke, plezalne lestve in še bi bolj prodaja v večjih nakupovalnih lahko našteval, centrih. Manjši trgovci nimamo enakih Robert. Trgovina Velting je bila nakupnih pogojev pri vrsti dobaviteljev. znana kot trgovina višjega cenovnega Sami poizkušamo tudi z lastnim uvozom in kvalitetnega razreda. Bo tudi v teni in veleprodajo, vendar smo zaznali smislu obrnila smer ? manjše negativne trende pri naši prodaji, Nikakor. Poceni stvari so lahko tudi tako po obsegu kot po RVCju, zato smo cenene. Nekvalitetne. Poglejte. Tudi se odločili za specializirano prodajo za pohodnik in planinec se včasih v gorah točno določeno ciljno skupino. Tako znajdeta v težkih, nepredvidljivih bomo od 11. oktobra verjetno najboljše razmerah. Oprema, ki jo pri tem založena trgovina v Vipavski dolini s uporabljata mora biti vrhunska- specialnim prodajnim programom za Vzdržljiva. Navsezadnje govorimo 0 pohodnike, planince in alpiniste !« zdravju in varnosti ljudi. Mi bomo vselej Takih kupcev v naših krajih ni prav prodajali kvalitetne artikle, če hočete malo... - dražje od običajnih. Drži. Ajdovsko in Vipavsko planinsko Trgovina Velting bo tudi od H-10-društvo imata veliko članov že vrsto let. odprta vsak delavnik od 9.00 do 13.00 Kakšno nedeljo je skoraj nemogoče priti ter od 14.00 do 18.30, ob sobotah od 8.30 »v miru« na Čaven ali Nanos. Vsem tem do 12.00. Za morebitna vprašanja so na bomo ponudili kompletno opremo. Ki je voljo na tel. št. 368 9 123. pravzaprav niti ni malo; čevlji, nogavice, Poletje na Občinski upravi Ajdovščina Veliko opravljenega dela Slab mesec dni je minil od tako in drugače vročega poletja, letos nič kaj počitniško zaspanega. Svetovnim aferam ob bok se je pri nas že pred meseci pričela predvolilna igra, ki polni ušesa ljudstva z mnogokrat precej visokoletečimi obljubami. Lepo jih je poslušati, prav vsemu pa res ne gre verjeti - politika ima svojo, za običajnike mnogokrat popolnoma nerazumljivo pot. Poletje pa je bilo naporno tudi za uslužbence Občinske uprave Ajdovščina, ki so se ubadali z mnogimi nalogami, projekti in investicijami. Pa si oglejmo, kaj se je dogajalo in koliko je bilo postorjenega: Skozi obrtno cono Črniče je bila zgrajena cesta in priključena na magistralko Ajdovščina - Nova Gorica. Cesta bo služila dostopu v novo nastajajočo obrtno cono. Ulica Quilliano je prenovljena - obnovljen je vodovod, kanalizacija, visoko in nizkonapetostno električno omrežje ter telefonska napeljava. Ulico čaka le še asfaltacija in postavitev hitrostnih ovir, ki bodo pripomogle k umirjanju prometa in tako k večji varnosti pešcev - predvsem otrok na Poti v šolo. Dela na ulici Quilliano naj bi se zaključila še pred začetkom šolskega leta, vendar pa so se zaradi nepredvidenih dodatnih del zavlekla - v opravičilo vsem, ki ste imeli prvih nekaj septembrskih dni težave, pa dejstvo, daje zdaj ulica urejena, infrastruktura, ki teče Pod njo, pa popolnoma prenovljena. Nadaljuje se tudi projekt obrtne cone Pod letališčem. S potrditvijo širitve proizvodnih con v okviru sprememb in dopolnitev prostorskega plana je Občina Ajdovščina pričela načrtno urejati komunalno infrastrukturo celotnega območja, namenjenega predvsem Poslovno proizvodnim objektom. Trenutno so v izdelavi projekti PGD-PZI za komunalno infrastrukturo. Po več kot letu dni so se končno pričeli urejati prostori Kluba ajdovskih študentov, ki bodo z dejavnostmi v teh prostorih še popestrili dogajanja v kompleksu bivših vojašnic. V teku je izdelava strojnih instalacij, mavčno montažnih ter gradbeno obrtniških del. Ostanki starih fužin so pomembna kulturna in tehnična dediščina, ki priča o nekdanji pomembnosti Hublja za gospodarski razvoj Ajdovščine in Vipavske doline. V letošnjem poletju je bila izdelana stopničasta dostopna pot do saniranih peči v Starih Fužinah. Dostop bo veliko pripomogel k popularizaciji že sicer precej prepoznavnih spomenikov tehnične kulture v neposredni bližini izvira Hublja. Opazni premiki se dogajajo tudi okoli zimskega bazena v ŠC Police. V izdelavi so idejni projekti za sanacijo bazenske školjke in sistema filtracije. V načrtu je tudi izdelava študije najracionalnejše prenove zimskega bazena, ki naj bi v naslednjih letih zopet oživel. V mesecu avgustu je Občinska uprava v Uradnem listu objavila javni razpis za izbiro izvajalca za dobavo toplotne energije Sprotnemu centru Police, po modelu znižanja stroškov za energijo. Izbira izvajalca je v teku. Omenjeni model bo pripomogel predvsem k racionalnejši rabi energentov in s tem k pocenitvi obratovalnih stroškov. V okviru projekta bo najprej sanirana kotlovnica in toplotna postaja, nadaljne faze pa so predvidene v naslednjih dveh letih. Investicija OS Sturje teče po načrtih. Izbira projektanta je opravljena. Idejni projekti in kakovostni gradbeni opisi bodo podlaga za javni razpis za izdelavo glavnih gradbenih projektov ter istočasno tudi za izvedbo investicije. Bratinova dvorana, bolj poznana kot ajdovska kinodvorana, bo dobila novo streho ter žlebove. Občina Ajdovščina pa nov spletni informacijski sistem -trenutno teče postopek podpisa pogodbe z izvajalcem. Spletno informacijski sistem bo obsegal predstavitev občine, občinske uprave, register krajevnih skupnosti, register društev ter ostale sodobne informacijske dodatke, ki bodo olajšali komunikacijske povezave med občani, Občinsko upravo in Občino Ajdovščina nasploh. Pa veselo in delovno jesen! Pripravila SH Občina Ajdovščina pridobiva zemljišče za izgradnjo telovadnice na Otlici, gre za približno 1500 kvadratnih metrov. Novo telovadnico bo dobila tudi podružnična šola v Lokavcu, sklenjene so že predpogodbe za nakup potrebnega zemljišča, ki se bodo realizirale po sprejemu rebalansa proračuna. Ob Goriški cesti ob podjetju ABC je v teku zamenjava zemljišč, na ta način si Občina zagotavlja prostor za pločnik in kolesarsko stezo. Kupuje se tudi zemljišče za cesto v obrtno cono Pod letališčem ter za izgradnjo vodohrama na Malem polju. V Vrtovinu je v teku pridobivanje zemljišča ob pokopališču, kjer je že urejen dostop ter prostor za zbiranje odpadkov. Oddelek za urejanje prostora na Občini Ajdovščina pa se v teh dneh ukvarja še z nekaterimi drugimi manjšimi nakupi oziroma prodajami zemljišč. Kljub uspešnim akcijam v preteklosti še nismo vsega počistili o, * Kam z izrabljenimi avtomobili V zadnjih mesecih je Občinska uprava Ajdovščina vse krajevne skupnosti pozvala k skupni akciji zbiranja izrabljenih motornih vozil (vozila odjavljena iz prometa pred l.majem 2004). V tistih krajevnih skupnostih, ki so izrazile željo po sodelovanju ter na začasna zbirna mesta dostavila najmanj osem vozil je Občina poskrbela za brezplačni odvoz in ustrezno razgradnjo, na nekaterih lokacijah pa vozila na odvoz še čakajo. Kljub temu da je Občina Ajdovščina v zadnjih nekaj letih izvajala veliko ukrepov, ponudila precej možnosti brezplačnih odvozov in deponiranj izrabljenih vozil, je po dvoriščih in v naravi ostalo še precej tovrstnih »okraskov«. Občinska uprava nudi še zadnjo možnost: za organiziran odvoz je potrebno na enem mestu zbrati najmanj osem vozil, lokacija pa mora biti dostopna in primerno utrjena za specialno tovorno vozilo. Za podrobnejše informacije se obrnite na predsednike krajevnih skupnosti ali na strokovne službe Občinske uprave. Akciji, v kateri še zadnjič ponujamo občanom brezplačen odvoz, se bo predvidoma zaključila oktobra, po tem roku pa bo moral za vsak odvoz na začasno zbirno mesto v Ajdovščini poskrbeti lastnik sam, proti plačilu pa bo lahko opravila odvoz tudi KSD. Za konec še pojasnilo vsem, ki ste vozila odjavili po 1. maju 2004, oziroma jih nameravate v prihodnje. Za taka vozila je najbližje prevzemno mesto v Novi Gorici (AC Triglav avto d.o.o. tel. 05/ 335 10 84), kjer vam bodo po prevzemu vozila izdali potrebno potrdilo s katerim boste ob morebitni kontroli inšpekcijskih služb dokazovali, da je vozilo oddano v razgradnjo. A. Kete Investicije po krajevnih skupnostih Dela nikoli ne zmanjka Po mnogih Krajevnih skupnostih Občine Ajdovščina se marsikaj postori, pa to po večini ostane očem širše lokalne javnosti skrito. V mnogih primerih krajani pomagajo z udarniškim delom, ker se zavedajo pomena Pridobitve za kakovost življenja na vasi - tovrstnega prostovoljstva v mestih skorajda ne poznajo več. Delo, Posvečeno skupnosti, pa krepi sodelovanje in vse ostale pomembne življenjske vrednote, tudi zato gre verjeti, da naše vasi ne bodo ostale prazne. V krajevni skupnosti Velike Žablje s° v teh dneh sredi majhne, vendar Pomembne investicije - izgradnje avtobusne postaje. Zavetje bo namenjeno predvsem šolarjem, ki so vezani na prevoze. Avtobusna postaja raste pri igrišču. Stroške bo pokril občinski proračun iz sredstev za investicije po KS. Avtobusno postajališče bodo dobili tudi otroci ter ostali uporabniki prevoznih storitev, ki živijo na robu Ajdovščine, na Ribniku. Postajališče pri BIS-u je že dolgo načrtovano, letos se uresničuje prvi del - prva hišica zavetja. V prihodnjem letu pa bo nasproti nje zgrajena tudi druga avtobusna postaja. V krajevni skupnosti Gojače v teh dneh zaključujejo investicijo ureditve Doma krajanov. Na objektu stare šole, ki so ga namenili Domu krajanov, so uredili še severno fasado s teraso, zamenjali so okna in uredili odvajanje vode s terase ter greznico in meteorno kanalizacijo. Uredili so tudi prostore v prvem nadstropju, ki naj bi služili predvsem za mladinske dejavnosti. V kratkem bodo še pobelili, ostaja pa še dokončna ureditev notranjosti prostorov v prvem nadstropju, ki jih bodo krajani uredili s prostovoljnim delom. Takoj nato pa se bodo tudi v Gojačah lotili izgradnje avtobusne postaje, prav tako namenjene predvsem šolarjem. Investicija Dom krajanov je bila načrtovana v proračunu, denar za izgradnjo zavetja čakajočim na avtobus pa bo krajevna skupnost namenila iz sredstev, ki jih dobi za tekoče stroške poslovanja KS. V krajevni skupnosti Kamnje pa dokončujejo lani začeta dela na kmetijski povezovalni cesti Kamnje - Kukanje. Ko bo urejenih še za okoli 650 metrov ceste, bo močno olajšana povezava med obema naseljema, kar bo koristilo vsem, predvsem pa kmetom, ki imajo ob cesti svoja zemljišča, sh TUMMSSL ŽUPANČIČEVA 8, AJDOVŠČINA © USeEI - GSM telefonija - računalništvo - avtoakustika - avtoalarmi - servis - komisijska prodaja sONY PLAVSTATION 2 Z DVEMA IGRAMA 48.900 SIT Bralna palica trust predator sv 85 2.990 sit Računalniški zvočniki 2.1 soundik 2ooow 6.990 sit AVTORADIO SOUNDMAX CD MP3 35.990 SIT Jel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, e-mail: info@turboel.com Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča V zadnjih dneh je večina občanov Ajdovščine prejela odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004. Podatki o zavezancih za letošnje leto so ažurirani, še vedno pa niso popolni. Zato bo Občina Ajdovščina za odmero leta '2005 celovito pregledala evidence in v ta namen uporabila vse razpoložljive podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb, podatke Statističnega urada, opravila pa bo tudi preverjanja na terenu. Zavezanci bodo o zbranih podatkih pravočasno obveščeni, da bodo lahko še pred odmero 2005 Občinski upravi Ajdovščina sporočali morebitne spremembe, ki vplivajo na višino številke na položnici. Občinska uprava namreč še vedno opaža, da večina zavezancev ne ve, da so po 15. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Ur. list RS št. 132/03) sami dolžni sporočati vse spremembe, ki vplivajo na višino nadomestila (sprememba vrste dejavnosti, spremembe poslovne in stanovanjske površine oziroma površine nezazidanega stavbnega zemljišča) v roku 30 dni od nastanka spremembe. Ker je nadomestilo obračunano za celo leto, se spremembe, nastale med letom, oziroma po odmeri nadomestila, upoštevajo pri odmeri za prihodnje leto (od 1. 1. naslednjega leta). Novost pri odmeri 2005 bo odmera nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče. Občina bi po Zakonu o stavbnih zemljiščih ta strošek lahko zaračunavala že v preteklih letih, pa se je tej možnosti v dobro občanov izognila. Nova zakonodaja s področja graditve objektov in financiranja občin pa lokalne skupnosti sili v odmerjanje tudi tega. Občinska uprava ponovno naproša zavezance, da pomagajo pri posredovanju in usklajevanju podatkov, saj se bomo le tako lahko izognili morebitnim sporom in slabi volji. KA Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov Občine Ajdovščina je bil objavljen v Uradnem listu RS 30.08.2004 in je stopil v veljavo dne 8.09.2004. Občani lahko podajo vloge za izdajo lokacijskih informacij za posege v novih poselitvenih območjih, vse dodatne informacije in obrazložitve lahko pridobijo na Oddelku za okolje in prostor. Aktivnosti na temo urejanja okolja pa se nadaljujejo. Oddelek za okolje in prostor bo izvedel naročilo za izdelavo strokovnih podlag za širitev poselitvenih območij naselij, za katera še niso izdelane strokovne podlage. Predlogi strokovnih podlag in javne obravnave po krajevnih •skupnostih bodo predvidoma potekale v drugi polovici meseca novembra oz. v prvi polovici meseca decembra 2004. Naročene bodo strokovne podlage za naselja: Dolenje, Gojače, Malovše, Ravne, Grivče, Kožmani, Zapuže, Vipavski križ,Gozd, Križna gora, Malo polje. Višnje, Podkraj in Hrušica, Vodice, Brje, Tevče, Vrtovce, Šmarje in Zavino. sh Plazovi na Ajdovskem trenutno mirujejo Istega leta, ko se je po stoletnem spanju prebudil plaz Slano blato, se je po Vipavski dolini utrgalo še nekaj plazov. Razlog je bila ogromna količina padavin - po nekajmesečni suši je namreč v 3, 4 novembrskih dneh leta 2000 padalo kot za stavo, povprečno okoli 75 litrov dežja na kvadratni meter na dan. Razen Slanega blata pa ostali plazovi niso bili zelo ogrožujoči, bolj ali manj so škodili le prometni infrastrukturi. Kjer je že gorelo, več varnosti Preseka siuskih gasilcev V letošnjem letu je Zavod za gozdove Slovenije ob pomoči Občine Ajdovščina nadaljeval z izgradnjo protipožarne preseke Vrtovin-Gojaška gmajna-Križec. Projekt, ki bo predvidoma potekal nadaljevali nad vasjo Vrtovin. Ob več let, smo v letošnjem letu pomoči prostovoljnega gasilskega društva Selo, ki je izvedlo čiščenje in posek trase protipožarne preseke smo v mesecu Septembru pričeli z izgradnjo več kot 1,5 km dolgega odseka protipožarne preseke. Gasilci PGD Selo so v mesecu avgustu in septembru posekali več kot 80 m3 bruto drevesne mase, predvsem črnega bora in gabra. Protipožarna preseka je namenjena izboljšanju dostopnosti za gasilska vozila za prostrana območja pod Kucljem, kar je v primeru požara v naravi na tem območju izjemnega pomena. Hkrati pa bo ta preseka, ki je v bistvu nekoliko slabša gozdna cesta, omogočala gospodarjenje z gozdom in kmetijskimi površinami na tem območju. Mitja Turk Po vodovodu še kanalizacija V letošnjem letu je Občina Ajdovščina slavila vodovod na Gori. Projekt zaščite vodozbirnega območja Trnovsko-Banjška planota pa se že nadaljuje s projektom izgradnje kanalizacije Col ter navezovalnih kolektorjev na centralno čistilno napravo Ajdovščina. Tudi ta dela so sofinancirana iz evropskega programa predpristopne pomoči ISPA. Preko mednarodnega javnega razpisa je že izbran izvajalec, v kratkem bo z njim podpisana pogodba, dela na terenu pa naj bi se začela še v letošnjem letu. V tem delu projekta bodo izvedena naslednja dela: kanalizacija in čistilna naprava Col; navezovalni kolektor Vzhod za naselja Budanje, Dolga Poljana in Žapuže - kolektor se bo pričel na CCN Ajdovščina, prečkal Hubelj ter tekel po poljski poti ob hitri cesti do Loga; navezovalni kolektor Jug za naselja Ustje in Dolenje bo potekal od CČN do mostu čez reko Vipavo pri Dolenjah; navezovalni kolektor Zahod za naselje Lokavec pa se bo pričel ob ajdovskem stadionu, od tam pa po poljski poti do ceste Ajdovščina - Lokavec, do prvih hiš v Lokavcu. Po investicijskem programu znaša skupna vrednost vseh del 6.372.367 EUR, od tega bo prispevek programa ISPA 2.561.083 EUR. Investicija bo dokončana predvidoma avgusta prihodnje leto. Vzporedno s temi deli Občinska uprava Ajdovščina pripravlja tudi dokumentacijo za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja po prej omenjenih naseljih. Izgradnja te kanalizacije je v Načrtu razvojnih programov Občine Ajdovščina predvidena v letih 2006 do 2008, vendar pa, glede na obseg investicije in razpoložljiva sredstva, v tem času projekt verjetno še ne bo zaključen. Na Brjah je plaz znižal, oziroma poškodoval približno 20 metrov ceste. Poškodovani del ceste je bil takrat začasno saniran z »asfaltnima rampama«, da je promet lahko nemoteno tekel. Ker od takrat ni bilo opaženih nikakršnih premikov, so v avgustu letos dokončno sanirali cestišče: izveden je bil nov AB podporni zid v dolžini 25 metrov nad cestiščem, uredilo seje odvodnjavanje ter prekop in obnova pretrgane kanalizacijske cevi. Do dokončne sanacije manjka le še dosutje in asfaltacija znižanega cestišča. Plaz v Višnjah je poškodoval del ceste, ki pelje do zaselka Bela. V območju plazu se je cestišče razširilo na sosednjo, zasebno parcelo. Za dokončno ureditev obstaja več rešitev: ena možnost je odkup zemljišča in ureditev novega cestišča brez sanacije plazu - v tem primeru bi cesta tekla nad obstoječim plinovodom. Upravitelj plinovoda bi na to pristal le pod pogojem, da se zaradi večjih obremenitev plinovod dodatno zaščiti, kar pa je povezano z velikimi stroški. Druga možnost, pravzaprav kar nujnost, je sanacija plazu in seveda popravilo ceste. Geodetski posnetek terena je že izdelan. Prav tako so že izvedli izkopne jame s posebnim strojem (bagrom) »menzi muck« za določitev globine plazu, stroka ugotavlja, da gre za večji plaz v dolžini približno 40 metrov. Občinska uprava načrtuje sanacijo plazu in cestišča konec tega leta, dokončanje pa v začetku prihodnjega, skladno s predvidenimi sredstvi v načrtu razvojnih programov Občine Ajdovščina. Plaz Slano blato se v zgornjem delu stalno premika, širijo se odlomni robovi,- kljub temu pa ni nikakršne nevarnosti za večji zdrs. V polnem zagonu je tudi stroka, ki počasi rešuje zapleteno situacijo. V zadnjem času so bila izvedena vzdrževalna dela od mostu čez potok Grajšček na regionalni cesti Lokavec - Predmeja v Lokavcu do izliva v Lokavšček. Struga je očiščena, naplavljen material odpeljan na deponijo. Ob interventni cesti na odseku od zaselka Kuši proti opazovalnemu kontejnerju pri pregradi so brežine zavarovane z betonskim zidom. Obnovljen je tudi prepust na nakladalnem platoju, redno pa potekajo tudi vzdrževalna dela na interventni cesti (jarki, prepusti, brežine,...). Do konca leta bodo opravljena še nekatera druga dela, predvsem na zgornjem delu plazu - od odlomnega roba proti kamniti avstrijski pregradi - izvedba petih armiranobetonskih moznikov - vodnjakov za ustalitev zgornjega dela plazu z izpustom vode v globoko drenažo, ki bo potekala do avstrijske pregrade, kar pomeni predvsem ureditev odvodnjavanja in stabilizacijo območja. sh PARTE, pogrebne storitve d.o.o. Žapuže Žapuže 105, 5270 Ajdovščina Tel.:05 / 368 » 11 - 47 GSM: 031 / 500 852. 041 / 390 - 771 Ob izgubi naših naidračjih nam je vsem težko pri srcu. Tako Vam v teh težkih in žalostnih trenutkih naše podjetje nudi prijazno in toplo besedo. NUDIMO VAM VSE POGREBNE STORITVE: ❖ prevoz, doma in iz tujine, ❖ uredimo vam vso potrebno dokumentacijo, mrliško sobo ( oder, zavese, sveče, . .). ❖ priskrbimo vse vrste cvetličnih aranžmajev, pevski zbor, trobentača, pogrebno moštvo, ❖ opravimo izkop, zasip, ter prvo ureditev groba, 4* uredimo vse potrebno za upepelitev, hladilno napravo in ostalo po vaši želji, •J* vzdržujemo pokopališča, čistimo stare in sprejemamo naročila za nove spomenike. VSE TO VAM NUDIMO PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV* Življenje je lepo, naj bo takšno tudi slovo! Kje je Upravna enota Ajdovščina? Nove označbe do pomembnih točk Ste tudi vi med tistimi, ki ste se spraševali, kako priti do Upravne enote? Kompleks bivših vojašnic Srečka Kosovela je obširen, znotraj njega pa imajo prostore mnoge organizacije in družbe, tudi Upravna enota, ki se je tja selila med zadnjimi. Občina Ajdovščina ima že dlje časa v načrtih postaviti informacijske table ob Goriški cesti, zdaj pa je od upravljalca te ceste - Direkcije RS za ceste - končno pridobila soglasje za postavitev tovrstnih označb. Prva tabla bo opozarjala na dostop do Upravne enote in Ministrstva za obrambo, ki stanujeta v istem objektu, pa tudi do prostorov Karitasa in Centra mladih (CMD, KAŠ,...), ki so nastanjeni v območju bivšega kompleksa vojašnice. Hkrati bo označena tudi Obrtna cona Šturje, kjer je v zadnjem letu zrasel novi Obrtni dom in ki edina še nima označbe. Občinska uprava bo do konca leta pripravila tudi predlog vodenja prometa do posameznih ponudnikov znotraj vseh obrtnih con v občini Ajdovščina: Šturje, Mirce, Gojače, Batuje-Mlake, Pod Batujami, Servisna cona. V načrtih pa ima tudi ureditev informacijskih tabel, ki bodo domačine in obiskovalce na glavni cesti usmerjale do vseh pomembnih točk, kot so TIC Ajdovščina, Pilonova galerija, knjižnica, turistične točke, S tovrstno informiranostjo bo dosežena večja prepoznavnost posameznih pomembnih točk znotraj občine, predvsem mesta, kar je pomembno tako za domačine, kot tudi za obiskovalce našega kraja. sh Informacija o izidih poletnih javnih razpisov Potek javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Ajdovščina za leto 2004 Občina Ajdovščina je v maju in juniju pripravila javni razpis za dodeljevanje sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v letu 2004, s katerim je prosilcem omogočila dodeljevanje denarne pomoči v treh oblikah, in sicer dodelitev nepovratnih sredstev, subvencioniranje obrestne mere pri najemanju kreditov in sofinanciranje namenov s področja pospeševanja razvoja podeželja. Na javni razpis je prispelo 113 vlog, med katerimi je največ prosilcev za dodelitev pomoči za namen obnove vinogradov. 13 vlagateljev je zaprosilo za subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju investicij v objekte za kmetijsko proizvodnjo oziroma investicij za nakup kmetijske mehanizacije ali kmetijskih zemljišč. Vlagatelji so v preteklih dneh prejeli sklep o višini odobrene denarne pomoči in pogodbo o dodelitvi sredstev, ki med drugim določa tudi pogoje koriščenja le-teh. V prihodnjih dneh pa bo strokovna komisija izvajala terenske oglede izvedenih del ter izvajala nadzor nad namensko rabo pridobljenih sredstev. Na podlagi njihovih ugotovitev bo Občina Ajdovščina izplačala odobrena sredstva na račune vlagateljev. Stanovanjska posojila V letu 2004 sta bila izvedena dva razpisa za stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina. Skupaj je bilo razpisanih 247.350.000,00 SIT. Za drugi razpis seje občina odločila, zaradi neizkoriščenih sredstev iz prvega razpisa. Vseh vlog prispelih na oba razpisa je bilo 82, od tega je bil kredit odobren 73 prosilcem, ki so izpolnjevali pogoje. Na razpisuje bilo razdeljenih 243.000.000,00 SIT. Obnova in vzdrževanje kulturnih spomenikov V juniju je bil objavljen tudi Javni razpis za sofinanciranje obnove in vzdrževanja kulturnih spomenikov v Občini Ajdovščina v letu 2004. Na razpis je prispelo 6 vlog, sredstva pa so bila odobrena 4 vlagateljem. Višina razpoložljivih sredstev za predmet javnega razpisa je znašala 3.000.000,00 SIT. Sredstva so bila namenjena za obnovo in vzdrževanje treh sakralnih objektov in dveh spomenikov žrtvam vojne. Rimsko katoliško župnijstvo Šturje je pridobilo denar za obnovo strehe cerkve v Šturjah; župnija Lokavec bo s pridobljenimi sredstvi obnovila cerkev Marije Vnebovzete v zaselku Britih, ki je razglašena za kulturni spomenik in vključena v arheološko območje Sv. Lovrenc in Britof; KS Velike Žabije bo obnovila dvoje sakralnih znamenj sredi vasi ter spomenik padlim v NOB ob pokopališču; KS Gaberje pa bo prenovila spomenik NOB v vasi. Letos je Občina Ajdovščina prvič razpisala javni razpis za obnovo in vzdrževanje kulturnih spomenikov, v bodoče pa naj bi to postalo stalna praksa. sh Poročilo s 16. seje Sveta Občine Ajdovščina V četrtek 23. septembra se je sestal Svet Občine Ajdovščina na 16. redni seji. Kar obilo gradiva je bilo pripravljenega, veliko zgolj informativnega, o nekaterih zadevah pa so svetniki tudi odločali. Za začetek so bili postavljeni pred vprašanje, ali dopustiti zadolževanje enega občinskih javnih zavodov in, ali prevzeti poroštvo nad dolgom. Komunalno stanovanjska družba je namreč že na eni prejšnjih sej dobila dovoljenje za nakup smetarskega vozila -samonakladalcazaodvozkontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov. Takrat je bilo rečeno, da bo stroške krila iz sredstev amortizacije, kasneje pa se je odločila, da za del sredstev poskusi najeti ugoden kredit preko javnega razpisa Ekološko razvojnega sklada RS. Za to pa potrebuje soglasje in poroštveno izjavo Občinskih svetov obeh Občin - Ajdovščine in Vipave -ki sta lastnici zavoda. Kljub nekaterim pomislekom je Svet Občine Ajdovščina potrdil sklep. Komunalno stanovanjska družba bo tako najela za 17.423.000 tolarjev posojila z odplačilno dobo 15 let in obrestno mero 3,95% letno. Kamion, ki bo nadomestil drage storitve sosednje občine, pa je že na domačem dvorišču. Odlok o spremembah Odloka o kategorizaciji občinskih cest so svetniki sprejeli v prvem branju. KS Vrtovin je namreč predlagala, naj se javna pot do zaselka Lozarji prekategorizira v lokalno cesto - s tem vzdrževanje ceste iz KS preide na Komunalno stanovanjsko družbo. Do naslednje seje, ko bo padla dokončna odločitev, bodo občinske strokovne službe pripravile obširnejšo informacijo. Dokončno je sprejet Odlok o spremembi Odloka o socialnih in drugih pomočeh v Občini Ajdovščina. Spremembe so pogojevale dileme, ki so nastajale v praksi zaradi formacije v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Na seji je bila podana informacija o problematiki kulturnega doma v Ajdovščini. V letošnjem poletju je namreč družba Lidl od domačega podjetja Tekstina odkupila objekt dvorane in okolico za ureditev trgovskega središča. Občini je bil ponujen odkup dvorane in zagotovitev dostopa ter manjšega števila parkirnih mest. Občinski svet je na seji 15. julija ponudbo Lidla sprejel. Sredi avgusta, po podpisu pogodbe o nakupu, pa je Lidl obvestil občino o nameravani rušitvi objekta dvorane, kot nadomestilo pa občini ponudil donacijo pri izgradnji novega doma. Zaradi dane obljube so sicer še vedno pripravljeni na prodajo doma, vendar pa ne morejo več zagotavljati dostopa in stalnih parkirnih mest. Tako sta ostali na izbiro dve možnosti: ali . vztrajati pri odkupu kulturnega doma in se s Tekstino dogovoriti o dostopu preko njihovega vhoda; ali pa sprejeti ponudbo Lidla, pridobiti okoli 60 milijonov tolarjev in se pripraviti na investicijo v nov kulturni dom. Po razpravi je obveljal sklep, da Občina Ajdovščina ne bo odkupila kulturnega doma, temveč od družbe Lidl pridobila določena sredstva, občinska uprava pa je zadolžena, da prouči vse možnosti za pridobitev prostorov za nov kulturni dom. Naslednjaje bila na vrsti informacija o investicijah na področju športa. Govora je bilo o sanaciji zimskega bazena ter o ureditvi nogometnega stadiona. Obe investiciji sta vključeni v razvojne programe občine za obdobje od 2004 do 2007, zato sta bili tudi prijavljeni na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in pridobili delež sredstev v letih 2005 in 2006. Program sanacije bazena, v okviru katerega bi uredili nekoliko manjši bazen od obstoječega, fitnes, večnamenski fizioterapevtski prostor, dodatne prostore za potrebe šolske športne vzgoje in vrhunskega športa, povečali rekreativne dejavnosti, je ocenjen na dobrih 262 milijonov tolarjev. Od tega bi občinski proračun zagotovil 140 milijonov, 79 bi jih prispevala fundacija za šport, 21 ministrstvo, 20 milijonov pa bi poskušali dobiti iz drugih virov. Investicija v nogometni stadion predvideva ureditev igrišč, rekonstrukcijo garderob, pokritje vzhodnih tribun in dograditev zahodne tribune. Pomožno igrišče naj bi nastalo za športnim centrom Police, tam pa bi istočasno uredili tudi atletsko stezo. Lokacija je primernejša od obstoječe, saj bi bila tako dostopnejša šolarjem. Ocenjena vrednost investicije je 207 milijonov tolarjev, od tega bi občinski proračun v naslednjih treh letih zagotovil 56 milijonov tolarjev, ministrstvo 23 milijonov, fundacija za šport 34 milijonov, Nogometna zveza Slovenije 60 milijonov, delež sredstev, okoli 34 milijonov tolarjev, pa bo primaknil tudi Nogometni klub Primorje. Svetniki so, kljub nekaj negodovanja ob visokih številkah, ki bodo po vsej verjetnosti terjale zadolževanje, zavzeli stališče, naj Občinska uprava pripravi vse podlage za pričetek investicije. Strategija gospodarskega razvoja občine Ajdovščina od 2005 do 2015 je bila deležna lepega odziva svetnikov. Po večinskem mnenju je dobro pripravljena, želja je le, da bi služila svojemu namenu. Svetniki so v gradivu prejeli tudi poročila o izvajanju investicij v izgradnjo dvigala, prizdika k Zdravstvenemu domu in nove Lekarne v Ajdovščini ter v izgradnjo večnamenskega objekta v Vrtovinu. O prvi investiciji je obveljalo splošno mnenje, da je bila dobro vodena in odlično izpeljana. Za Vrtovin pa so svetniki menili, daje krajevna skupnost nekoliko pretiravala in opravila več, kot je bilo dogovorjeno. To pa je seveda terjalo tudi dodatna proračunska sredstva. Kakorkoli že, dvorana stoji, prostori namenjeni opravkom Krajevne skupnosti so tudi urejeni, Vrtovin pa je z velikimi investicijami za naslednjih nekaj leto opravil. Pripravila S H KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI ZA OKTOBER: RAZSTAVE PILONOVA GALERIJA: Na ogled fotografije Tihomirja Pintarja iz niza DVOJNA PODOBA. V oktobru napovedujejo odprtje razstave zamejske slikarke PATRIZIE DEVIDE. V zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, sobota in nedelja od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih galerija počiva. INFO: 05/368-91-77 MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Zbirka je v letošnjem letu prejela prestižno VALVAZORJEVO NAGRADO, torej si jo velja ogledati! Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC, 05/36-63-900, 051-304-607. TIC AJDOVŠČINA, Na ogled fotografski • utrinki Mozaik delavnic Štrudlfesta... TIC Ajdovščina je odprt od ponedeljka do petka nied 8.00 in 15.00 uro. Pri nas lahko dobite vse uiogoče informacije, pripravimo vam program izleta po Vipavski dolini, nudimo lokalno turistično vodenje. SREDA, 13. OKTOBRA - OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA AJDOVŠČINA, vabljeni člani ter ostali, ki bi se nam želeli Pridružiti! INFO: 05/366-39-00, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net Lična HIŠA Ajdovščina ^septembra ob 19.00 - odprtje prodajne razstave SLOVENSKA UMETNOST NA FINSKEM, ob L rojstnem dnevu LIČNE HIŠE, program bo popestrila glasbena skupina CAMINOIGRA. Lična hiša vabi na delavnice: TEČAJ LIKOVNIH TEHNIK za mlade in odrasle - AKVAREL, pričetek 5. oktobra, delavnica je namenjena starejšim od 18 let, trajala b° 5 tednov, cena 30.000 tolarjev. INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA za odrasle in mladino - za pripravo na sprejemne izpite na likovnih šolah, pričetek oktobra. IZRAZNO ISKUSTVENA USTVARJALNA DELAVNICA je namenjena mladim od 8. razreda DS do 2. letnika SŠ, temeljila bo na pogovornih ysebinah, ki se bodo povezovale z ustvarjalnostjo in umetnostjo - preko kreativnega skupnega dela Se boste učili izražati na različne načine. Mesečni Prispevek za delavnico je 2000 tolarjev. Pdprto: vsak dan med 9.00 in 13.00 ter med |n 18.00, sobota v dopoldanskem času polona 040-839-745, David 040-839-729 galerija doma krajanov Ajdovščina ^gJrtek. 14. oktober ob 19.00 - odprtje razsL fnt«-i'-- .! • . , ^ ^ , vrn ZUU4. Avtorji: Roberto Kustrle, An erko, Matjaž Prešeren, Primož Brecelj, Špe ^°lčič, Radivoj Zavadlav, Martin Prosen, M Nejko, Gregor Marjan Humar, Bojan Kovač. ^vtorje bo predstavila umetnostna zgodovin anja Cigoj. Ob tej priložnosti bo izšel tudi Katalog. Razstava bo odprta le nekaj dni, informacije ® nrniku ogleda lahko dobite tudi v TIČ Ajdovščina. fcL 15. oktober ob 19.00 - NAZAJ V LANlNSKI RAJ, dramska skupina ŽAR, ruštva MOST je ob 160 letnici rojstva pesn ‘uiona Gregorčiča pripravila izbor njegove P°ezije. Vabljeni! GALERIJA DOM KRAJANOV, v. Križ: ^ob°ta, 2. oktober ob 15.00 - SLOVENSKO AKEDONSKA FEŠTA, srečanje ajdovski °venskih in makedonskih umetnikov; nast °do pevski zbori, glasbeniki, recitatorji, igi folklorne skupine, .... Ob 18.00 - odprtje razstave likovnih del umetnika in likovnega pedagoga Bogdana Vrčona iz Ozeljana. ^ INFO: Marija Bat, 05/368-88-03 PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI CESTA Na ogled je stalna razstava slik na temo CESTA NEKOČ IN DANES, avtorice Cvetke Kravos. Razstavo vam lahko pokaže g. Cvetka, ključe ima tudi tajnica KS Lucija Batič, info: Albert Kravos 041-452-552. PRIREDITVE PREDSTAVITVENI KONCER DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PLEJADE Sobota, 2. oktober ob 19.00 v cerkvi Sv. Antona na Fužinah (pri izviru Hublja). Info: Metka Colja - 031-867-105 KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA VEČERNICA OB NJIHOVI 10. OBLETNICI 23. oktober ob 19.00 - dvorec Zemono ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA Na ZKD so pričeli z vpisovanjem glasbenih in gledaliških abonmajev. Program glasbenega abonmaja: OPUS 8; Mojca Zlobko Vajgl - harfa; Bojan Gorišek - klavir; Trio Luvvigana; Pihalni kvintet Slovvind; Mladinski godalni orkester glasbeno pole Celje; Mešani pevski zbor Postojna; Orchestra di Padaova e del Veneto. Program gledališkega abonmaja: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski - SNG Nova Gorica; Zgodbe iz Dunajskega gozda - SNG Drama Ljubljana; Nekaj eksplicitnih fotk- Prešernovo gledališče Kranj; Gospodična Julija - Gledališče Koper; Maratonci tečejo častni krog - SNG Nova Gorica; Denis&Ditka - Kulturni dom Španski borci. Abonma lahko vpišete med 4. in 15. oktobrom na sedežu ZKD Ajdovščina, vsak delovni dan med 9.00 in 11.00 ter med 13.00 in 15.30 uro. Petek, 22. oktobra ob 20.00, dvorec Zemono - OPUS 8, L koncert glasbenega abonmaja, ki spada tudi v sklop Kogojevih dni. INFO: ZKD in SLKD, Cesta IV. Prekomorske 1, 05/36-43-072 LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ure pravljic: Ajdovščina: ob četrtkih ob 16.30 od 3-5 let ob 17.15 nad 5 let pričetek: v četrtek 7. oktobra ob 16.30 Vipava: v sredo ob 17. uri. Pričetek: v sredo 6. oktobra ob 17.uri Podnanos:: v sredo ob 11.uri. Pričetek: v sredo 6.oktobra ob 11 uri PRIREDITVE Sreda. 29. september ob 18.30: predstavitev knjige Boža Gnezde: Modra knjiga o zlatih biserih Sreda. 6. oktober ob 19.00: Ana Sirk Fakuč: Sv. Matej postane sv. Matija. Predstavitev restavriranja slike sv. Matija iz Slapa pri Vipavi in Silvester Fakuč: St. Petersburg Predstavitev diapozitivov. Ponedeljek, ll.oktobra ob 18.30: Predstavitev življenja in dela Andreja Žigona, znanega pod imenom ALELUJA in njegove pesniške zbirke Regratov venec, kije izšla pri založbi Mohorjeva družba v Celovcu. Ponedeljek . 13. oktobra obl8.30: predstavitev knjige Marine Rossi: Le strege della notte. Storia e testimonianze delPaviazione femminile in URSS (1941-45) Nočne čarovnice. Zgodovina in pričevanja ženskega letalstva Sovjetske zveze (1941-45). Predstavitev knjige bodo spremljali novo odkriti dokumentarni filmi. Študijski krožek ČITALNICA V okviru Tedna vseživljenjskega učenja bo študijski krožek sodeloval v akciji “Branje na vlakih”. Naš krožek bo bral v torek, 19. oktobra na vlaku ** Dornberk - Sežana in nazaj. Info: 05/36-61-328 BOLŠJA TRŽNICA Sobota. 16. oktober. Trg L slovenske vlade v Ajdovščini Stojnice so pripravljene, najem 1000 SIT. INFO: 051-416-775 KINO 1. slovenske vlade SHREK - animirani film Petek, 1. oktober ob 18.00 Sobota, 2. oktober ob 18.00 Nedelja, 3. oktober ob 18.00 Ponedeljek, 4. oktober ob 18.00 NE BOJIM SE - drama Petek, L oktober ob 20.15 Sobota, 2. oktober ob 22.30 Ponedeljek, 4. oktober ob 20.15 PRIVLAČNA SOSEDA - ljubezenska drama Sobota, 2. oktober ob 20.15 Nedelja, 3. oktober ob 20.15 MOJ MALA NAVIHANKA - komedija Četrtek, 7. oktober ob 18.00 Sobota, 9. oktober ob 18.00 Nedelja, 10. oktober ob 18.00 STEPFORDSKE ŽENSKE - komični triler Četrtek, 7. oktober ob 20.15 Petek, 8. oktober ob 22.15 Sobota, 9. oktober ob 22.30 Ponedeljek, 11. oktobra ob 20.15 DOLGI PRSTI-komedija Petek, 8. oktober ob 18.00 Sobota, 9. oktober ob 20.15 Nedelja, 10. oktober ob 20.15 KRALJ ARTUR-zgodovinski spektakel Četrtek, 14. oktober ob 20.15 Petek, 15. oktober ob 20.15 Sobota, 16. oktober ob 22.30 Nedelja, 17. oktober ob 20.15 Ponedeljek, 18. oktober ob 20.15 V KRALJESTVU SVIZCA - slovenski film Petek, 15. oktober ob 18.00 Sobota, 16. oktober ob 18.00 TERMINAL Petek, 15. oktober ob 22.30 Sobota, 16. oktober ob 20.15 Nedelja, 17. oktober ob 18.00 PUNISHER-akcijski triler Četrtek, 21. oktober ob 18.00 Petek, 22. oktobra ob fS.OO in ob 22.30 Sobota, 23. oktobra ob 20.15 Nedelja, 24. oktobra ob 18.00 Ponedeljek, 25. oktobra ob 20.15 UBILA BOM BILLA Petek, 22. oktobra ob 20.15 Sobota, 23. oktobra ob 18.00 in ob 22.30 Nedelja, 24. oktobra ob 20.15 HELL BOY-akcija Četrtek, 28. oktobra ob 20.15 Petek, 29. oktobra ob 22.30 Sobota, 30. oktobra ob 22.30 Nedelja, 31. oktobra ob 20.15 KRAVJA FARMA - risani film Petek, 29. oktobra ob 18.00 Sobota, 30. oktobra ob 18.00 Nedelja, 31. oktobra ob 18.00 Ponedeljek, L novembra ob 18.00 BARNOVA PREMOČ - triler Petek, 29. oktobra ob 20.15 Sobota, 30. oktobra ob 22.30 Ponedeljek, 1. novembra ob 20.15 INFO: 051-416-775, TTX stran 264 ali www.novagorica.com/kino-ajdovscina ŠPORT IN REKREACIJA ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA ŠPORTNA ABECEDA Zgodnje gibanje je ključni moment, ko otrok pridobiva pozitivne izkušnje in krepi svoj pogum. Tako na razvoj oziroma osnovno motoriko vpliva veliko dejavnikov. Eden izmed mnogih je prav gotovo pravočasno vključevanje otroka v gibalne aktivnosti. Vadba je namenjena otrokom od 4. do 6. leta starosti. Skozi elementarne igre in osnovne oblike gibanja se bodo otroci srečevali z različnimi gibalnimi situacijami in tako dopolnjevali njihovo gibalno znanje. Da starši ne boste ostali praznih rok pa smo poskrbeli tudi za Vas. Vzporedno z vadbo vaših otrok se boste lahko udeležili RSP (Rekreativno športne vadbe). Tu se boste spoznali z osnovami različnega ogrevanja, razteznimi in krepilnimi vajami ter počasi dvigali svojo moč in vzdržljivost na višji nivo. Vsak TOREK od 19.00 do 20.00 M.D. Cena: Enkratni obisk 700 SIT, enkratni obisk za enega otroka in starša 1.200 SIT Enkratni obisk za dva otroka in enega starša 1.500 SIT. Mesečna karta 2.300 SIT VADITELJA: Primož SULIČ-prof. Š.V.-otroci, Danilo PUDGAR-prof. Š.V.-odrasli SAVNA V prostem času je lahko savnanje eno izmed najbolj sproščujočih in zdravih dejavnosti. V sproščujočem ozračju finske savne boste sprostili telo in duha, se napolnili s pozitivno energijo in tako še dodatno popestrili Vaš vsakdanji urnik. Urnik SAVNE: Vsak dan / razen nedelj in praznikov / od 16.00 do 21.00 V torek je savna rezervirana za dekleta in žene. Cena: Enkratni obisk 1.600 SIT , mesečna karta 14.000 SIT TERAPEVTSKA VADBA Splošno načelo telesne vadbe govori, da vsaka telesna aktivnost koristi. Tako večina ljudi verjame, da lahko z kakršnokoli telesno aktivnostjo odpravljajo zdravstvene in druge težave. Žal trditev ne velja. Zaradi varnosti in učinkovitosti mora imeti vsaka oblika telesne aktivnosti svoj specifičen cilj in namen. Terapevtska vadba je torej namenjena iskanju lastnega zadovoljstva, dobrega počutja, zabave, sprostitve ob enem pa odpravljati zdravstvene težave, ki Vam predstavljajo oviro za poplno izpolnitev vsakdanjih nalog. Vsak ČETRTEK od 20.30 do 21.30 M.D. Cena: Enkratni obisk 800SIT, mesečna karta 2.500 SIT VADITELJICA: Klavdija KRUŠEČ viš. Fiz. AEROBIKA Vadba je dinamična, spremljajo glasba, delo v skupini je prijetno in zabavno. Na vadbi se sprostite, porabite veliko kaloriji in oblikujete telo. Vsak PONEDELJEK od 20.30 do 21.30 M.D. Cena: Enkratni obisk 800 SIT, mesečna karta 2.500 SIT VADITELJICA: Tatjana REBEK inštr. Aerobike Mesečna vstopnica za aerobiko in terapevtsko vadbo 5.000 SIT OSTALO Namizni tenis, plezanje Kdaj? Vsak dan od 16.00 ure dalje, termine si lahko rezervirate po dogovoru Cena 500 SIT na uro Info: 05/364-47-21, 364-47-22, 364-47-24 Fax: 05-364-47-23 e-mail: zavodzasport.ajdovscina@siol.net PD AJDOVŠČINA Nedelja, 3. oktober - Spominski pohod na Golake, lahka pot iz različnih smeri. Sobota, 9. oktober - Od Ajdovščine do Idrijske Bele - vodijo D. Ergaver, F. Rupnik, A. Kreševec Nedelja, 24. oktober-v neznano, vodi V. Lemut INFO: 031-818-936 OBVESTILA TABORNIKI - ROD MLADI BORI Sobota, 9. oktober - "PALČEK MALČEK”, izlet za MURNE in MČ (do 5. raz. OŠ). Izlet vključuje ogled Planinske jame, kosilo v Uršulinem domu na Uncu, ogled lutkovne predstave in razne delavnice. Sobota, 16. oktober - IZLET za GG (od 5. do 8. raz. OŠ), PP in GRČE v ADRENALINSKI PARK LJUBELJ. Sobota, 23.. oktober, DOM KRAJANOV - OBČNI ZBOR RODA MLADI BORI AJDOVŠČINA ob 17.00 - SREČANJE S STARŠI TABORNIKOV in predstavitev polet, aktivnosti ob 18.00. CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI Poleg ustaljenih dejavnosti (družabne igre, pink-ponk, pikado, namizni nogomet, umetniške in druge delavnice) bo CMD izvedel »Košarkaški turnir« na šolskem igrišču dne 8.10. Cmd namenja mesec oktober boljšim odnosom, sodelovanju in strpnosti....vabljeni na različne delavnice na te teme! V petek, 1.10. ob 15.30 imamo prvo srečanje s skupino prostovoljk, v ponedeljek, 4.10. pa ste vabljeni v CMD vsi, ki ste zainteresirani za Mladinske delavnice in obiskujete 8.r. osemletke ali 8.r. devetletke v Ajdovščini. Cmd še naprej spodbuja »mlade umetnike«, da pridejo v projekt in začnejo z ustvarjanjem. Barve in material je na voljo. CMD se nahaja v vojašnici na Ribniku, odprti smo med tednom od 12 do 18 ure! Tel.:05/36 89 383 ali 041/945 392 DRUŠTVO MOST, Univerza za 3. življenjsko obdobje 1. oktober - Obisk FESTIVALA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE v Ljubljani, kamor odhajamo skupaj z Društvom upokojencev Ajdovščina. Na pot se bomo odpravili ob 9.00 uri izpred avtobusne postaje v Ajdovščini, povratek je načrtovan za 19.00 uro. Prijave in prispevke v vrednosti 1000 tolarjev sprejema Jožica Nusdorfer na sedežu društva MOST v sredo, 29. septembra med 8.00 in 10.00 uro. Na festivalu bo nastopila tudi Dramska skupina ŽAR Društva Most iz Ajdovščine, kije ob 160 letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča pripravila dramski prizor s poezijo - NAZAJ V PLANINSKI RAJ. 15. oktobra ob 19.00 si predstavo lahko ogledate tudi v Domu krajanov v Ajdovščini! Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali razstavo fotografij, nastalih na fotografski delavnici Sinji vrh 2004. REDNA SKUPŠČINA DRUŠTVA MOST bo potekala v četrtek, 7. oktobra ob 18.00 uri v Domu krajanov v Ajdovščini. Hkrati bo potekalo tudi predavanje dr. Ane Kranjc UČENJE Z RADOSTJO, UČENJE BREZ MEJA, zato vsem članom priporočamo, da se skupščine udeležijo. V soboto, 9. oktobra ste povabljeni na STROKOVNO EKSKURZIJO V TOLMIN, VRSNO IN KOBARID, v Vršnem se bo predstavila tudi Dramska skupina Žar z izborom Gregorčičeve poezije. Izpred avtobusne postaje v Ajdovščini se bomo odpravili ob 8.30, povratek je predviden med 19.00 in 20.00 uro. Prijave sprejema Jožica Nusdorfer, prijaviti pa se bo mogoče tudi na skupščini 7. oktobra. AKTIVNOSTI: potek aktivnosti v letošnjem šolskem letu še ni dokončno dorečen, sestavljen in usklajen bo na podlagi prijav, ki bodo oddane na skupščini. Redne aktivnosti (delavnice, krožki, tečaji) se bodo predvidoma pričele v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra, obveščanje bo potekalo preko animatorjev. INFO: dežurstva v oktobru - vsak torek med 9.00 in 10.00 uro v Domu krajanov v Ajdovščini, v tem času lahko pokličete na 05/36-44-752, tajnico društva pa dobite na GSM 041-485-081. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA: Društvo upokojencev je za mesec oktober pripravilo naslednji program: Vsak prvi petek v mesecu (tokrat torej L oktober) med 9.00 in 11.00 uro v prostorih Društva upokojencev poteka merjenje krvnega tlaka. Torek, 5. oktober - pričetek rekreacije v ŠC Police, rekreacija bo potekala vsak torek med 17.00 in 18.00 uro. Sobota, 9. oktober - pop. kopanje v Izoli. V torek, 12. oktobra ob 16.00 bomo obiskali naše prijatelje v Domu starejših občanov v Ajdovščini, pripravljamo jim kratek kulturni program, vabljeni! Sobota, 16. 10. - enodnevni izlet v Plitvice. Sobota, 23. oktober ob 19.00 - koncert ŽPZ Večernica na dvorcu Zemono. Organizirali bomo tudi avtobusni prevoz, vse informacije dobite v pisarni DU. Torek, 26. oktobra ob 17.00 - srečanje upokojencev in učencev na OŠ Col. - vsak tor. in čet. v dopoldan balinanje - tor. in pet. od 17.h - 19.h pikado v Palah Vabimo vse člane, da se nam v čim večjem številu pridružijo pri športnih dejavnostih. V naslednjih mesecih nameravamo organizirati tudi druženje ob briškoli, križankah, šahu, ribolovu, dobrodošle pa bodo tudi vaše želje in pobude. Pisarna Društva upokojencev Ajdovščina obratuje ob pon., sre. in pet. med 9.00 in 11.00 uro, Cesta IX. Korpusa 1,Ajdovščina, telefon 05/366-13-83. KARITAS 2. oktober - od 9.00 do 16.00 ure - DUHOVNA OBNOVA v Kapucinskem samostanu Vipavski Križ. Na Karitasu bodo veseli vseh izdelkov, ki jih potrebujejo ljudje v stiski, še posebno gospodinjske aparate (štedilnike, hladilnike, pralne stroje,...). Karitas v Ajdovščini lahko obiščete vsak ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro; torek in četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713 Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu. INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net. naslov: tic Ajdovščina, Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina. nminwinwimiiiwnmHiiwnnmmnmn Italijanski vojak, Titov partizan, slovenski kmet Ciril Jež - Bukovčev Ciril (Bukovčev s Slapa) se je rodil 3. julija 1925, v kmečki družini s petimi otroki. Poročen je z Vero, tudi Slapenko. Imata tri otroke, sina Miloša(Petra) in Bogdana ter hčerko Valči. Vera o Cirilu pravi: »Bil je neugnan mladenič. Stalno je bil v »laufu«, stalno okrog, rad je zavriskal. Če je bilo treba prenesti kakšno »kaluono«(delali so jih dekletom ob ohcetih, tako kot še danes), je bil Ciril gotovo zraven.« Ciril, lepo je biti mlad, kaj? Ja, lepo. Dosti smo jih skuhali. Tudi Italijanom. Cele noči smo bili mulci na terenu. Pa tudi med nami so bili izdajalci. Zaprli -so me, karabinjerji, v Ajdovščino. Jaz sem vedel vse, oni pa nič(smeh). Kako ste postal vojak? Z dostimi Primorci so me rekrutirali v tiste »bataljone špečale«. Prišel sem v Carraro, nato v Catanzaro (San Giacomo) v Kalabriji. Po razpadu fašizma in Italije so bili kmalu tu Američani. Pristal sem v Bariju, v ujetniškem taborišču Gravina. Delal sem v kuhinji. Spomnim se tudi tistih primorskih pevcev, ki so potem postali slavni partizanski pevski zbor Srečko Kosovel. Tam so nas pripravljali za pot v Jugoslavijo, kjer je še kar divjala vojna. Z ladjami so nas prepeljali na Korčulo. Bili smo slabo oboroženi, brez hrane in municije, s starimi italijanskimi puškami. Pravili smo jim »fugile 1891«. Korčulani so bili nasprotniki nove vojske. Ampak Američani, ki so nas podpirali, so med njimi imeli velik ugled, zato so se nam nekako počasi priključili. Manjšo skupino so, ko so Nemci Korčulo okupirali, korčulanski partizani odpeljali na Hvar. Od tam pa sem prišel na Vis. Precej ovinkasta pot proti domu? Prave rajde so se šele začele. Z Visa sem prišel v Biograd na Moru. Tam so bili Nemci, tovarna letal in letališče, vse skupaj močno zastraženo. Na kopno smo tihotapili ljudi in opremo. Tako sem prišel ponovno v Jugoslavijo. Nikoli nisem mislil, da je kje na svetu toliko kamna, povsod sam kamen. Postal sem borec 6. Ličke brigade. Še z enim Ličanom sem bil zadolžen za prenašanje kuharskega kotla na oslu. Bila je zima, mraz in lakota. Osel je rezgetal od lakote, tako kot mi. Vse bolj je kazalo, da bomo osla pojedli. Lakotaje bila neznosna, pa še dostikrat nas je s svojim rezgetanjem izdajal. In smo ga res. Brez, da bi komanda vedela. Bilo nas je dosti, vsak je dobil košček oslovskega mesa in nekaj tople juhe. Vsaj nekaj je bilo. Ko so ta glavni izvedeli, kaj seje zgodilo, so se drli name: Gdje je kazan, gdje je magarac! Končno so uvideli, da je bilo tako vendarle prav, saj smo bili taki, da smo komaj lazili. Nam Slovencem še vedno niso zaupali. Več kot pet nas ni bilo v eni četi. Patrole, ki so odhajale se pogosto niso vračale, nismo vedeli, kaj se dogaja. Komanda je bila, pa tudi ne. Večinoma, mislim, da se je improviziralo. Ciril, bili ste borec in priča »desanta na Drvar«. Kakšni so spomini? Že malo zbledeli, ampak še vedno lahko rečem, da je bilo grozno. Bili smo kakih 20 km od Drvarja. Naenkrat, bilo je zjutraj, »uzbuna«. Živčnost in premik v teku. Še sedaj ne vem, kako nam je uspelo do časa priti do Pečine. Izvedeli smo, da je tam Tito, ameriški, britanski in ne vem še čigavi odposlanci. Tam je bilo vojakov in opreme čuda dosti. Nemški padalci so deževali izpod neba, 1200 jih je bilo, povečini dosmrtni kaznjenci desantne enote, ki sojo urili v Karlovcu. Odločili so se, da likvidirajo Tita in partizansko vodstvo. Mrtvi so bili vsepovsod. Kri je špricala in v resnici tekla v potokih. Borili smo se ves dan. Le kakih 120 Nemcev je preživelo, čeprav so bili v veliki premoči. Tu me je zadelo! V levo stran prsi. Ampak, neverjetno, krogla je obtičala v »angleškem paketu«, nekakšen zavoj za prvo pomoč je to bil, povoji, gaza in drugi pripomočki. Kakšne tri metre nazaj me je vrglo po zraku. Ne vem koliko časa nisem mogel zadihati, mislil sem: konec je s tabo. Pa mi je pomagala bolničarka, zvlekla me je stran. Ubožica, kmalu zatem je bila mrtva. Huda, ma resnična zgodba. Človek v takih situacijah ponori in ne ve kaj dela. To kar je bilo v Drvarju je bila taka situacija. Tita smo takrat ubranili, Nemci so prišli le do svečane uniforme, ki so jo potem preluknjano in okrvavljeno dostavili Hitlerju, ki da je ponorel, ker je iskal Tita in ne uniforme. Sešil pa jo je partizan, možakar doma iz Postojne, to vem zagotovo. V Bosni in Hercegovini ste bil udeležen v dostih bitkah? Po Drvarju smo prišli do Drine in jo prečkali. Imeli smo ranjence, iskali smo bolnico, slišali smo, daje nekje blizu. Poizvedeli smo pri domačinih, pomagali so nam in smo jo našli. Nekaj dni sem ostal v bolnici, utrujen sem bil na smrt, shujšan. Ko sem bil v ameriški kuhinji, sem tehtal 86 kg, sedaj sem jih imel 36. Mogoče sem že kaj pomešal, dolgo je že tega. Boril sem se na Gackem polju. Tudi tam je bilo hudo. Bili smo pač mladi in v začetku slabi vojaki in borci, ma smo se hitro zbrihtali. Tu se nam je zoperstavilo, zdelo se nam je, nešteto četnikov. Ampak niso vedeli koliko nas je, precenili so nas in se umaknili. Boril sem se tudi na Zelengori. Z Ličko brigado sem se boril tudi v Kninu, kjer je bila četniška šola. Tu sem ostal sam, še sedaj ne vem, kako sem jo odnesel. Nenadoma sem se znašel med bežečimi četniki, bežali smo skupaj, tekel sem s sovražniki. Skril sem partizansko kapo, če bi vedeli, da sem partizan, bi danes gnojil bosansko zemljo. Iskal sem luknjo, v katero bi se skril. In sem jo našel. Četniki so tekli naprej. Ostal sem sam, ampak bilo je dosti bolje kot v prejšnji družbi (smeh). Znali smo tudi sprovocirati četnike in ustaše. Mi smo se umaknili, oni pa so se udarili med sabo. Eni in drugi so mislili, da se borijo s partizani. Večkrat smo jih spravili v medsebojno borbo. Dosti spominov imam tudi na boje v Hercegovini, z 29. hercegovsko divizijo. Napadli smo Mostar, trajalo je več dni. Spali nismo ne mi, ne oni. Spomnim se bitke v bližini Nevesina. Na poleg mene ležečega partizana je padla minometna mina. Razneslo ga je, mene pa neznansko streslo in zasulo. Nekaj dni nisem ne videl, ne slišal. Hodil sem po robu smrti. Bližal se je konec vojne, ste to čutili, je bilo laže? Bližal seje že, bližal, le približati se ni hotel. Obrnili smo se proti Bihaču. Proti domu, sem mislil ves presrečen. Pa je še kar trajalo. Iz Bihača smo se končno odpravili v Slovenijo, proti Postojni in Pivki. In potem Ljubljani. Pohod je trajal okrog 17 dni. Zavzeli smo Pivko in Postojno. Nemci so bili še na Razdrtem. Jaz pa na pragu Vipavske doline, skoraj doma. Velika borba seje vnela za Planino, 1 dobro opremljenimi Nemci, ki so imeli tudi tanke. Vem, daje z Rakeka peljal vlak, smo rekli, zdaj se peljejo naši, ma smo kmalu videli hudiča, peljali so se Nemci (smeh). Potem, si spomnim, da smo prvi prišli v Ljubljano. 29. hercegovska divizija. Prišli smo po Tržaški ulici. Takrat so nam ubili komandanta in komisarja. Oba sta bila na konjih, kot se spodobi za vkorakati v osvobojeno Ljubljano. Pokosil ju je rafal nemškega letala. Oba sta bila borca od leta 1941. Žalostna smrt, tik pred koncem vojne. Osvobojena Ljubljana, prvi občutki, da je vojne konec? Jih skoraj ni bilo. Skozi Ljubljano smo samo šli, proti Gorenjski, za umikajočimi se Nemci. Prišli smo skoraj do Jesenic. Nisem mogel verjeti. Skoraj sem že videl Vipavsko dolino, potem pa so nas obrnili nazaj. Nazaj v Dalmacijo in Hercegovino. Smo šli gledat, kje smo se borili (smeh). Hudo in nenavadno te vojna lahko prenaša in preklada. Domov sem se vrnil šele koncem leta 1945, mislim, da je bilo tik pred prvimi volitvami, če se dobro spomnim. Iz Hercegovine, kjer so nas demobilizirali smo se vračali z vlakom, brez orožja. Le cape na nas so ostale iste(smeh). Kaj se je z vami dogajalo po vojni? Nič posebnega. Nadaljeval sem s kmetovanjem. Šest let sem delal na Tekstini, potem sem se zavaroval kot kmet in sem kmet ostal. Sedaj sem kot kmet upokojen. Žena Vera: »Oba sva upokojena kot kmeta. Dobivava enako penzijo. Moj mož, ki se boril in trpel in jaz, ki sem gotovo bila dosti na boljšem, čeprav je bilo tudi doma hudo. Ne pa toliko kot mojemu Cirilu, čigar zgodbo sedaj zapisujete.« Ciril Jež, Bukovčev Ciril s Slapa, je celo povojno obdobje ostal zvest svojemu partizanskemu in borbenemu izročilu. Kot praporščak in zastavonoša je šel na vsako prireditev, ki je spominjala na čase, ko je svoje življenje, takorekoč, nosil naprodaj. Letos, četudi je bil na birglah, je šel na srečanje na Erzelju, prapor mu je držal brat. Bilje tudi na aprilskem srečanju na Nanosu. Tam sreča stare znance in borce. Obujajo spomine in še kakšno rečejo. O narodnoosvobodilni borbi in resnici, ki bi jo danes radi spreminjali. Pa se je spremeniti ne da, ker je resnica Resnica. Pod Latnikom je klepetal Ivan Mermoljo Izjava za javnost ob 110 letnici KZ Vipava Kmetijska zadruga v letu 2004 praznuje svojo sto desetletnico neprekinjenega delovanja. Skozi vse svoje obdobje je izpolnjevala svoje poslanstvo, zbirala in prodajala tržne viške svojih članov in kooperantov, ohranjala zadružništvo, ter uspešno tržila proizvedene količine vina grozdja, mleka, mesa, sadja in zelenjave. Sto desetletno obdobje neprekinjenega delovanja v različnih državah in sistemih je vsak član zadruge lahko ponosen, kakor tudi okolje v katerem delujemo in vsi zaposleni. Praznovanje tako visokega jubileja je tudi dokaz, da smo do sedaj znali ohraniti dediščino naših prednikov in jo skozi čas tudi bogatili. Vse organizacijske oblike s katerimi seje zadruga srečevala v preteklosti so pustile posledice na načinu delovanja zadruge, njenemu premoženju in pripadnosti zadružništvu. V zadnjih desetih letih je zadrugo zaznamovalo predvsem vračanja njenega premoženja, pridobivanje lastništva v živilsko predelovalni industriji, najbolj pa ohranitev lastnine v Agroindu d.d. in s tem tudi kupca za mleko in grozdje, ter ohranjanje lastne finančne organizacije sedaj oblikovane kot Hranilno kreditna služba Vipava p.o., ki je v postopku preoblikovanja v hranilnico in delniško družbo. Ne smemo pozabiti na ves trud in vztrajnost naših članov pri Vipavskem kmečkem puntu leta 1999, ki je neprekinjeno trajal 60 dni, in je bil predvsem zaključek nekega obdobja, ki je bilo zaznamovano predvsem z bojem za zadružno lastnino. Vendar ob tako visokem jubileju ne smemo zaspati na lovorikah. Slovenija je z 1.majem 2004 vstopila v EU, proizvodnja in trženje se bo moralo spopadati s strogimi zakonitostmi tržnega gospodarstva. Zadruga bo za odkupljene pridelke dosegala visoke cenovne razrede le za blago in surovino visoke kvalitete. Vsi člani in kooperanti zadruge se morajo zavedati, da je kupec tisti, ki odloča, koliko je pripravljen plačati za določeno blago. Samo s kvalitetno proizvodnjo in predelavo naše surovine, ter blagovno znamko visokega cenovnega razreda lahko poleg lastništva ohranjamo naš obstoj. Od naših prednikov smo prevzeli dediščino, ki smo jo dolžni zapustili našim zanamcem, to nam bo uspevalo le pod pogojem, da bomo dobri in odgovorni gospodarji lastnine, ki je nam bila dana v upravljanje. Branko Tomažič 110 LET VIN0GRADNIŠK0-VINARSKE ZADRUGE Kmetijska zadruga Vipava in Agroind Vipava 1894 d.d. sta 4. 9. 2004 praznovala 110-letnico ustanovitve prve Vinogradniško-vinarske zadruge v Sloveniji, katere pravna naslednika sta prej omenjeni pravni osebi. Ob tej priložnosti so pripravili pogostitev za zaposlene, zadružnike in kooperante ter poslovne partnerje. Med povabljenci in govorniki je bila tudi mag. Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Ob te] priložnosti so slavnostno odprli tudi novo polnilno linijo za stekleničenje vina. V vinski kleti Vipava 1894 d.d. se je nabavila nova polnilna linija za polnjenje steklenic volumna od 0,2 l do 1/11. Kapaciteta polnjenja je 9.000 steklenic na uro. Kova polnilna linija obsega sledeče sklope: - polnilni monoblok s kontrolirano atmosfero z plutastim in navojnite mašilcem - - filtracija pred stekleničenjem - etiketirka - kartonirka Polnilna linija je namenjena nepovratni embalaži in polnjenju v kartone po 6 steklenic. Skupna vrednost celotnega projekta je 2,5 mio EUR, 70 % je lastnih sredstev in kreditov, 30 % pa iz organizacije proizvajalcev. Večernica praznuje 10. obletnico Kdo bi si mislil, da je minilo že toliko let, odkar je Društvo upokojencev Ajdovščina ustanovilo pevski zbor. Iz drobne želje po še eni dodatni dejavnosti je nastal uveljavljen zbor, ki je vabljen na mnoge pomembne slovesnosti, sodeluje na vseh srečanjih in revijah Primorskih pevskih zborov, gostuje po različnih krajih, predvsem pa skrbi za kulturno druženje na vseh dogodkih Društva upokojencev. Od vsega začetka zbor vodi in usmerja gospod Stanko Benko. Doslej se je v njihovem arhivu znašlo okrog 120 skladb. Repertoar sestavljajo pretežno iz ljudskih pesmi, lotevajo pa se tudi zahtevnejših skladb različnih avtorjev. Če so si dame v začetku želele moške družbe, si danes lahko rečejo, da so uspele ustvariti celoto tudi brez močnejših polovic. Le-tem pa je lahko žal vsega dobrega, zabavnega in poživljajočega, kar se je zgodilo v zadnjih 10 letih. Zato so, tako kot tudi vi, še posebej vabljeni na jubilejni koncert ob 10. rojstnem dnevu Zenskega pevskega zbora Večernica, ki bo 23. oktobra ob 19.00 uri na dvorcu Zemono. sh Fotografsko srečanje na Sinjem vrhu Od 10. do 12. septembra 2004 je na turistični kmetiji Sinji vrh nad Ajdovščino potekala fotografska delavnica, kjer so se srečali fotografi različnih generacij, slogov in fotografske izobrazbe. Delavnice se je udeležilo deset fotografov: Roberto Kusterle, Andrej Perko, Matjaž Prešeren, Špela Volčič, Primož Brecelj, Gregor Humar, Bojan Kovač, Radivoj Zavadlav, Martin Prosen in Matjaž Slejko. ki so na začetku svoje ustvarjalne poti. Ob »praktičnem delu« so potekala tudi predavanja in pogovori. V petek, 10. septembra je Andrej Perko predstavil letošnje novosti iz 35. fotografskega srečanja v Arlesu (Francija), v soboto pa je Matjaž Prešeren predaval na temo - med ljubiteljskim in profesionalnim. Nastala dela bodo 14. oktobra predstavljena na razstavi, ki jo bo spremljal izid kataloga, za katerega je tekst prispevala umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj. Razstava v Domu krajanov bo na ogled le tekom vikenda, do nedelje, 17. oktobra. Delavnico so omogočili Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Fotografsko društvo Veno Pilon iz Ajdovščine in Turistična Prvi cilj druženja na Sinjem Vrhuje bil in pristopov fotografov, ki se že vrsto let kmetija Sinji Vrh. Vodja in koordinator prenašanje izkušenj, osebnih pogledov ukvarjajo z avtorsko fotografijo na tiste, je bil Primož Brecelj. Iče Petje - zaščitni znak Vipavske doline Dekliški pevski zbor Plejade V Ajdovščini imamo nov, dekliški pevski zbor. Večina zdaj že skoraj odraslih deklet je v osnovnošolskih letih prepevalo pod taktirko odlične zborovodkinje Marinke Šuštarjeve, v priznanem šolskem zboru. To je bil tudi glavni motiv za ponovno druženje, tokrat pod vodstvom Metke Colja, tudi pobudnice ustanovitve zbora. Takole so o svojem druženju zapisala dekleta: »V zboru prepeva trenutno 17 Pojemo različne vrste pesmi: deklet iz različnih krajev Vipavske latinske, slovenske narodne, črnske doline. Povezuje nas veselje do Petja in glasbe nasploh. Prvič smo skupaj zapele pred približno enim letom (konec septembra 2003) in od takrat se redno srečujemo vsak konec tedna na pevskih vajah. duhovne, pa tudi priredbe popevk. V letu, kije za nami, smo zapele na nekaj prireditvah in porokah. Ves čas pa smo se vztrajno pripravljale na celovečerni koncert, s katerim se bomo 2. oktobra 2004 predstavile širši javnosti.« Nam pa preostane le še, da jih pojdemo poslušat - predstavitveni koncert Dekliškega pevskega zbora Plejade bo torej 2. oktobra ob 19.00 v cerkvi Sv. Antona na Fužinah (pri izviru Hublja). sh Evropa pazi, Elvisi grejo ! Zdaj gre zares !, pravijo fantje iz skupine Elvis Jackson, ki upravičujejo prejem Petomajske nagrade občine Ajdovščina s promocijo Vipavske doline širom Evrope in Balkana. SePtembra 2004 dodali še enega pri Belgiji, Luksemburgu, Avstriji, neniški založbi Elmo groover rec. Švici in na Nizozemskem. Izdali so svoj tretji album Summer Predstavitev bo podprta s turnejo v omenjenih državah z »delovnim« naslovom Smells like summer tour ‘04 in zajema 20 koncertov. Turneja se je začela 10. septembra v Helfenbergu v Avstriji in se bo zaključila 6. oktobra ravno tako v Avstriji, v mestu Worgl. Najbližje bodo igrali 5. oktobra v Grazu. Po vrnitvi bodo 15. 10. koncertirali v Štuku v Mariboru. Poleg tega so Elvisi prvi po skupini Laibach, ki so na tuji radijski postaji dobili Power play. Njihova najnovejša uspešnica Looser, se 14 krat na teden vrti na nemški radijski postaji Eldorado iz Dortmunda, sprotno pa se bodo pred koncerti predstavljali z intervjuji in spoti na tamkajšnih TV postajah. Tečejo dogovori o izdaji albuma v Veliki Britaniji in drugih evropskih državah. Več informacij vam je na voljo na spletni strani: elvisjackson.com. Ksimeroni Turistično društvo Ajdovščina Zelja in volja po razvoju turizma v Vipavski dolini je očitno dovolj močno prisotna med občani Ajdovščine, da se je na septembrskem izrednem občnem zboru Turističnega društva zbrala kar lepa množica ljudi. Občni zbor je odprl Ženski pevski zbor Večernica, ki prav letos praznuje 10. obletnico nastanka. V uradnem delu pa je debata tekla predvsem o pravno formalni obliki popravkov statuta. Seveda so bili izvoljeni tudi novi organi društva. Predsednica Turističnega društva Ajdovščina je Tina Bizjak, ki je za Latnik povedala naslednje: »Veseli me, da nam je uspelo obuditi turistično društvo Ajdovščina. menim, da ima tako Ajdovščina kot cela Vipavska dolina velik turističen potencial, ki pa je bil do sedaj slabo izkoriščen. Želimo si povezati turistične ponudnike in skupaj oblikovati turistične produkte, ki bodo pripomogli k prepoznavnosti Vipavske doline in občine Ajdovščina. Ena prednostnih nalog je tudi oživitev in vzpostavitev vsaj ene ali dveh pomembnih promocijskih prireditev. Naše delovanje je usmerjeno k (p)oživljanju turizma v naši dolini, saj veste - Slovenija poživlja.« Naslednji sestanek TD Ajdovščina bo v sredo, 13. oktobra. Vabljeni člani, pa tudi vsi ostali, ki bi želeli prispevati svoj del k razvoju turistične dejavnosti v Ajdovščini in Vipavski dolini. sh Srečanje literatov seniorjev v Vipavskem Križu Ustvarjalen in sproščen pogovor Revija Mentor vsako leto razpiše natečaj s katerim vabi k sodelovanju pesnike in pisatelje starejše generacije, ki doslej še niso bogvekoliko objavljali ali si šele plaho utirajo pot med bralce. Vsakoletna bera je kar bogata. V Vipavskem Križu se je v torek, 21. septembra zbralo 8 (od desetih) natečajnikov Primorcev, ki so šli skozi prvo sito in so bili izbrani za zaključno srečanje. Zbrali so se v poznem popoldnevu in si najprej ogledali Kapucinski samostan, njegovo knjižnico in sobo Janeza Svetokriškega. Po Križu jih je popeljal Borut Koloini in jim izčrpno predstavil njegovo bogato preteklost, usodo gradu, skrivnosti kriških gas in nove priložnosti, ki jih mesto na griču sredi Vipavske doline išče in gotovo ima. Zadnje dejanje je bil pogovor o stvaritvah, ki so jih posamezniki na natečaj poslali. Kar malce zadržano in s strahom so udeleženci pričakovali razplet, ki pa je bil dosti manj naporen kot so pričakovali. Namesto kritike in iskanja prednosti ter pomanjkljivosti so sproščeno prebirali svoja dela in se o ustvarjalnih postopkih in vzgibih, motiviki, jeziku, zagatah v stikih z izdajatelji literature, pogovarjali brez dlake na jeziku. Srečanja seje udeležila tudi glavna in odgovorna urednica Mentorja Dragica Breskvar. Pogovor je uspešno vezal Ivan Mermolja. Beseda se je še lažje razvezala v neformalnem pogovoru ob bogatem prigrizku in seveda belem ter črnem vipavcu. imi Društvo mladih Jutro Stekle ustvarjalne delavnice September je mesec, ko se sprva obotavljaje, potem pa vse bolj odločno, poženejo aktivnosti šol, šolarjev, pa tudi društev in združb. Ajdovsko Društvo Jutro si je pod imenom Mladi in umetnost začrtalo niz ustvarjalnih delavnic, ki bodo pokrile celotno paleto umetniškega snovanja. Začeli so s kiparsko. Potencialne kiparjeje pod svoje okrilje vzela študentka kiparstva na Akademiji likovne umetbosti v Ljubljani Tea Curk. Začeli so v soboto 18. kimavca. Učili so se in tudi izdelovali aeromobile iz kartona, skulpture, ki se prosto gibljejo po zraku, pomaga seveda veter, pri nas prepričljiva pomagalka burja. Upamo, da tu pa tam ne bo pretiravala. Postavljene so bile v komunikaciji s prostorom, v parku, obešene na drevesa. Sledilaje slikarska delavnica(v soboto, 25. septembra). Skupna razstava slikarske in kiparske delavnice bo 9.10.2004 v prostorih društva. Mojca kultura 8 LATNIK Tihomirja Pinterja Fotografski zapisi v Stari šoli Dvojna podoba v Pilonovi galeriji Razstava fotografij našega najbolj znanega fotografa portretista v Pilonovi galeriji se je odprla v petek, 17. septembra. Tihomir Pinter (rojen leta 1938), po poklicu farmacevt in doktor kemije, živi in ustvarja v Fotografiji se posveča že skoraj pet desetletij in od svoje prve razstave v letu 1961 seje s svojimi deli javnosti predstavljal že na 83 samostojnih ter sodeloval na več kot 570 skupinskih razstavah na vseh celinah. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade, do sedaj pa je izdal štiri knjige portretov: Umetnik v ateljeju (1983), Portreti sodobnih slovenskih književnikov (1993), Sodobni slovenski skladatelji (1997) ter v letu 2002 Slovenski likovniki v Avstriji in Italiji - slednja je bila lani predstavljena tudi v Pilonovi galeriji. Okrog petinpetdeset črnobelih fotografij, postavljenih v prostorih pritličja galerije, predstavljajo neke vrste sprehod skozi dve desetletji avtorjevega ustvarjanja. Te dvojne podobe v smislu dvojnih portretov so v večji meri pogledi v in vstran ogledal. Literati, slikarji in kiparji, glasbeniki, dirigenti, pesniki in politiki, številne javnosti poznane osebe so zrcalne podobe samih sebe, odstirajoče podobe svojega Jaza. Zrcalni odsevi, pogledi v zrcalo, v pogovoru s portretistom, ob ustvarjanju ali v ateljeju pred svojimi slikami, s pogledom usmerjenim v kamero ali vstran od nje, vidni v odsevu na pološčeni površini mize ali na pokrovu klavirja, prevedejo portretiranci svojo podobo v zamrznjen in neponovljiv trenutek v življenju. Tudi fotograf sam je ujet v hip -ko na eni od fotografij v trenutku pritiska na sprožilec tudi sam postane vidni sodelavec v nastajanju fotografske zgodbe, prevzame tako vlogo fotografa kot portretiranca ter hkrati vzpostavi bolj oseben, intimen dialog med portretirancem in portretistom. Po besedah Jureta Mikuža, avtorja spremnega besedila z naslovom Ogledovati se v drugem: »...ustvarjalce v umetnosti (precej pogosteje kot druge ljudi) nenehno zavedanje o zrcaljenju lastnega življenja in ustvarjanja v zavesti drugih ljudi, prisili k temu, da svoj videz preverjajo v ogledalu... ker pa se človekov odsev takrat, ko umakne pogled, izgubi, ustvarjalčeva narcistična želja pa zahteva več, ga hoče le-ta narediti trajnega, posmrtnega oziroma nesmrtnega v kiparskih, slikarskih in fotografskih portretih«. Fotografije Tihomirja Pinterja naj bi vsekakor bile dokaz za to, da se hotenju ustvarjalcev po presoji samega sebe v očeh drugih, ob soočanju s svojo podobo ali podobami, pridružuje tudi želja po ocenjevanju, presojanju skozi lastne oči ... Morebitnemu piscu psihobiografij posameznih portretirancev bodo torej ti posnetki razkrili »marsikakšen simptom oziroma znamenje, ki ga je sicer slutil iz njihovega ustvarjanja, pa ga bodo morda poskušali sami, z besedami ali drugačnimi izjavami o sebi samih, prikriti.« Za inventivno oblikovanje spremljajoče zgibanke ter fotografijo v njej je poskrbel Primož Brecelj. Dvojne podobe Tihomirja Pinterja, ki jim bo sledila razstava zamejske umetnice Patrizie Devide, bodo na ogled do 10. oktobra. Tanja Cigoj, foto: Primož Brecelj Slovenija, sever in Daljni Vzhod v Ajdovščini Jože Stražar in Sumiko Kiyohara 12. septembra so v Pilonovi galeriji zaključili razstavo skulptur in slik Jožeta Stražarja ter akvarelov in monotipij Sumiko Kiyohara, dveh ustvarjalcev prihajajočih s Švedske. Na mrzlem severu, v deželi, ki jo opredeljuje neverjeten kontrast svetlobe in teme, sta se ustvarjalca našla pred nekaj leti. Njena dela, ki nastajajo na ročno izdelanem papirju, združujejo resnične dogodke z domišljijskimi predstavami. Dogajanje, opazovano skozi kuhinjsko okno, rojeva lirično zaznamovane, občutljive slikarske zgodbe, rahle in nežne, v svoji abstraktni formulaciji dovolj povedne, predvsem pa idejno izvirne in posebne. Slikarka večkrat kombinira kolaž in akvarel, ki je tudi izhodišče za številne monotipije, včasih pa le-ti preskočijo v tretjo dimenzijo in postanejo instalacije. Po besedah švedskih kritikov je Sumiko Kiyohara v svojih delih zimsko zamegljeni severnjaški pokrajini dodala poetično vzhodnjaško vzdušje. Sama pa razume temo in meglo kot del podobe človeške narave, ki ga je treba sprejeti kot enakovredni pol pozitivnemu in sončnemu v življenju. Tokratna skupna razstava je nastala v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico, ki je že leta 1990 organizirala prvo likovno kolonijo slovenskih umetnikov po svetu v Dolenjskih toplicah, ko se je srečanja poleg Stražarja udeležila še vrsta pomembnih slovenskih likovnih ustvarjalcev (... Ted Kramolc, Valentin Oman in Rudi Benetik). Stražar, ki je takrat ustvarjal v belem kamnu, je ob zaključku svojo skulpturo podaril prvemu ministru za Slovence po svetu dr. Janezu Dularju. Odprtje razstave je poleg uvodnih besed dr. Irene Mislej spremljal nagovor slovenskega zunanjega ministra Iva Vajgla, nekdanjega slovenskega veleposlanika na Švedskem in Stražarjevega prijatelja. Zgibanko/plakat s spremnim besedilom dr. Mislejeve pa je oblikoval Primož Brecelj. Tanja Cigoj, foto: Primož Brecelj Kiparja Jožeta Stražarja, rojenega leta 1940 v Škocjanu pri Domžalah, je na Švedsko prvič zanesla pot v času študija leta 1965. Med svojim bivanjem seje tam uveljavil predvsem kot ustvarjalec v bronu, v zadnjih letih pa se vse bolj posveča tudi slikarstvu. Udeležil se je številnih osebnih in skupinskih razstav po Evropi in na Vzhodu. Večkrat se je s svojimi deli predstavljal tudi v Sloveniji (Brežice, Celje, Ljubljana in Novo mesto), ob letošnji 30. letnici umetniškega ustvarjanja pa so mu v rojstnem kraju priredili posebno razstavo. Avtor je motivno za izhodišče svoje plastike pogosto posegal na področje športa, od koder izvirata zanimanje za gibanje telesa ter njegova dinamika, ki pomeni stalnico v njegovem likovnem izrazu. Že nekaj časa poglobljeno raziskuje kulturno izročilo Daljnega Vzhoda, predvsem japonsko in kitajsko umetnost. Na razstavi se je predstavljal s serijo bronastih ženskih in moških figur (imenuje jih Kanji znaki - po besedi Kan, s katero Japonci označujejo Kitajsko), ki izhajajo iz starih kitajskih pismenk. Njegove skulpture v parih in kot posamezne figure so v svoji gesti dinamizirane vse do lahkotnega in hkrati prizemljenega giba. Male in malo večje so zasedle in razgibale spodnje prostore galerije in tako obiskovalcem ponujajo svojo drugačno podobo, ki združuje likovno tradicijo Zahoda, Severa in Daljnega Vzhoda... Slikarka Sumiko Kiyohara se je rodila leta 1951 v japonski pokrajini Nagano, v mestu Komagane, kjer je tudi obiskovala Umetniško akademijo in jo pozneje nadgradila s študijem sociologije v Tokyu. Na Švedskem, kjer je uspela predvsem s svojimi akvareli in kolaži, živi od leta 1974. Te je razstavljala na številnih osebnih ter skupinskih razstavah doma in po Evropi ter pri nas (letos na skupinski razstavi Znaki časa v Domžalah), leta 2000 pa se je predstavljala skupaj s soprogom v svojem rojstnem mestu. Fotograf iz Lož v Vipavi Med prireditvami, ki so spremljale Vipavsko trgatev, se je z razstavo svojih fotografij predstavil tudi Ivan Mohorčič. Gradbeni delovodja, ki prihaja iz Lož na Vipavskem, se z ljubiteljskim fotografiranjem ukvarja že vrsto let - štiri desetletja je od tega, ko si je kot dijak kupil prvo kamero. Predstavljene fotografije so bile izbrane z nedavne avtorjeve prve samostojne razstave v Baru Vogal v Ajdovščini ter iz posnetkov, nastalih pred njo ali pozneje. Ne navezujejo se na ozko določeno tematiko, ampak pričajo o avtorjevem zanimanju za okolico, za naravo samo in človekove posege v njej. Motivi, ki jih je Mohorčič ujel v objektiv so pejsaži, stare hiše iz okoliških vasi, zaznamovanih s starodavno preteklostjo in tako poznane in domače ljudem, živečim na tem koncu Slovenije; detajli iz narave -trsje ob vodi, cvet sončnice, veje obložene s sadjem ali bale sena na njivi... Na fotografijah, posnetih v čisti in zato neprizanesljivi opoldanski svetlobi je ustvarjal ostre kontraste in stopnjeval intenzivne, močne in izrazite barvne vrednosti. Ta namreč ne dovoljuje toplih prehajanj, nežnih prehodov, ki rojevajo oblike in tako je likovni vidik fotografij stopil na drugo mesto. Strogost in frontalnost zunanjosti arhitektur, njih izsekov ter linearna igra detajlov pričajo o avtorjevi poklicni usmerjenosti - delo v gradbeništvu zahteva natančnost, preglednost in jasnost v predstavljanju, v interpretaciji. In zato imajo Mohorčičeve fotografije skorajda dokumentarni značaj - so posnetek videnega in brez avtorjevih dodatnih posegov ali izražanja vnaprej določene ali posebne vizije. So neke vrste objektivni zapisi, zaznambe predmetov in stvari, objektov in detajlov, ki so pritegnili njegovo zanimanje. Zgodba predstavljenih fotografij je tako zapis vizualnega in manj osebnega, saj avtor ne išče posebnih, drugačnih pogledov. Fotografija mu namreč pomeni posnetek stvarnega v naravi, nastopa kot neke vrste tehnično oko in pomagalo za doživljanje okolice, njenih sprememb in barvnih pojavljanj. Tanja Cigoj Razstava za razstavo Balkan v Baru Vogal Z dvanajstimi barvnimi fotografijami je Viljem Fabčič prinesel utrinek razpoloženja z znamenitega festivala trubačev, ki se konec avgusta dogaja vsako leto v šumadijski vasi Guča. To zelo obiskano prireditev, sestavljeno iz mnogoštevilnih »koncertov« - govori se celo o več kot 400.000 obiskovalcih, ki se v štirih dneh (od četrtka do nedelje) zgrnejo od vsepovsod na ta izjemen in poseben dogodek - je poskušal zbrati v neke vrste reportažni, dokumentarni izsek. V objektiv so se mu ujeli predvsem ljudje - glasbeniki, obiskovalci v trenutku počitka, zabave ali zanesenega igranja... Portreti posameznih glasbenikov z direktnim pogledom v kamero ali pa udeleženci, predstavljeni kot dokumentarni zapisi dogajanja, nam tako preko (za Vogal sicer malce premajhnega števila) fotografij pričarajo mali košček atmosfere, ki jo je baje treba doživeti na kraju samem. Z razstavo, ki ji je avtor dal naslov Guča za pokušino in ki jo je na odprtju spremljala avtentična glasba, si tako lahko pričarate (ali obudite) nostalgične vonjave Balkana ... Tanja Cigoj PROMOCIJSKA VOZILA GOLF 5. generacije 1.9 TDi KLIMA, 5 VRAT ŽE OD 3.990.000 SIT Vozila registrirana v mesecu septembru - nevožena! Količina vozil omejena! Posebni finančni pogoji! Ajdovščina Goriška cesta 41. tel.: 05/3658300 PE Nova Gorica Vojkova cesta 49, tel.: 05/3333808 tel./fax: 05/3333809 Avto Batič Pooblaščeni trgovec volil: M ® Pooblaščen servis vozil: oSSD Urnik: vsak dan od 8. ure do 17. ure, ob sobotah od 8. ure do 12. ure Tretje leto v Ajdovščini... Krajevna skupnost Lozice Lidija Cerovac Letos praznujejo že desetletnico nepretrganega in uspešnega delovanja. Šola je član Plesne zveze Slovenije in poseduje strokovno licenco. S svojim delom vnašajo kultivirane plesne korake na področju od Pirana, Ilirske Bistrice, Sežane do Ajdovščine. Plesna šola Lidije Cerovac seje usidrala na Primorskem, delo z otroci in odraslimi pa teče po njenem lastnem strokovnem programu. Lidija je diplomirana plesna učiteljica. Za prve plesne korake ni nikoli Plesne vaje v Ajdovščini se za vse ki sedaj študira na Primorski univerzi prepozno. Soloorganizirajozaučence generacije začnejo v ponedeljek, 27. v Kopru. Katja vodi tudi skupino za od 1. do 9. razreda osnovne šole, za srednješolce, študente in odrasle. Njihova specialnost so tudi posebni programi in poudarek zaključnim plesnim prireditvam valetantov, maturantov in absolventov. Sola se posveča izključno družabnemu in ljubiteljskemu plesu in praviloma ne vzgaja športnih plesalcev, sodeluje pa na vseh rekreativnih tekmovanjih (šolski plesni festivali,ipd.).Poseb nost plesne šole Lidije Cerovac je tudi ta, da organizira skupinske plesne prireditve vseh generacij v Ljubljani, v Italiji ali kjerkoli si zaželijo v njihovem domačem kraju. Na teh prireditvah lahko njihovi učenci v praksi preizkusijo in med seboj preverijo svoje plesne veščine. Za večje plesne prireditve pa imajo v elitni plesni skupini pripravljenih več koreografij iz dunajskega opernega bala. septembra. Tudi nadaljne vaje bodo ob ponedeljkih, v zgodnejših urah za otroke in mladino, v večernih urah pa za odrasle. Pri učenju Lidiji pomaga osem asistentov in Katja Klep, profesionalna plesalka iz Ljubljane, prireditve. Vsi Lidijini učitelji delajo po njenem programu, pri učenju pa ne zanemarjajo niti bontona in lepega vedenja do partnerke in partnerja, niti odnosa do primernega oblačenja in obnašanja v javnosti. Ivan Mermolja PLESNA S D LA LIDIJE CEROVAC VABI V ZAČETNE PLESNE TEČAJE REKREATIVNEGA PLESA ZA OSNOVNOŠOLCE, SREDNJEŠOLCE IN ODRASLE. Spoznajte najnovejše koreografije za Šolski plesni festival. Pridružite se ostalim plesalcem iz Obale na plesih v Ljubljani in Italiji. Začetek šole PONEDELJEK, ZV. SEPTEMBRA ZDD4-. PLESNA SOLA Trgatev je na dveh tretjinah Doslej v kleti Vipava »natrgali« 6000 ton Še dober teden in večina vipavskih vinogradov bo samevala. Brez trgačev in dodobra obrana. Le tu pa tam bo ostala »repljica« ali šmihelček za lovce, ptice in gobarje. Seveda govorimo o maksimalnih pogojih, ki so odvisni predvsem od vremena, ki zaenkrat kaže dobro. V prvem tednu oktobra bodo prevzemali le še ostanke posameznih sort in grozdje morebitnih zamudnikov. Glavna zvezda zadnjega tedna v septembru bo rebula, sprejemali pa bodo še ostanke merlota in laškega rizlinga. Konec tedna bo namenjen kabernet - sauvignonu, trije dnevi pa bodo namenjeni barberi. Po predhodnem planu naj bi v vipavski kleti letos pristalo okrog 8 tisoč ton grozdja, razmerje med rdečimi in belimi sortami pa naj bi bilo 1 : 2. Kljub nekoliko slabšim napovedim so jih prijetno presenetile sladkorne stopnje, posebej se je, proti pričakovanjem, dobro odrezala malvazija. Nekateri primerki pinotov, sauvignonov in chardonnayev pa napovedujejo prava vrhunska vina. iče Asfalt je na vidiku Ouilliano povzroča težave Občanka, ki stanuje na Gradišču pri Ajdovščini je prejšnji teden stresala jezo nad izvajalci prenove kanalizacije in vodovoda pod ulico Quilliano. Gospa je hotela ostati ^imenovana, a kljub temu dovolj Jezna: »Najprej so za promet zaprli nlico in dejali da bo do šole vse nared. Temu ni bilo tako. Zatem so nlico odprli za promet in dejali, da bo nared 15. septembra. Oktober je pred vrati, mi, stanovalci Gradišč pa se še vedno vozimo po gradbišču. Delavci končajo z delom vsak dan ob 16.00 in zdi se, da ulica v kratkem še ne bo asfaltirana. Zastoji na ulici so nemogoči; avtobus se umika valarju, otroci se umikajo avtobusu, avti vozijo malo naprej in malo nazaj, tako da tisto, kar valjar zvalja, sproti razkopljejo, tako, da morajo zopet valjati. Prava zmešnjava«. Naj dodamo da malo potrpljenja ni odveč. Podjetje Marc d.o.o. je pač pri izkopu naletelo na nepredvidene težave - zaradi slabih načrtov podzemnih energetskih vodov je prišlo do poškodovanja le-teh, kar so morali sanirati in kar je povzročilo zamudo pri izvedbi in sedanje nevšečnosti. Prislovično dobro asfaltirana Ajdovščina bo verjetno kmalu kot iz škatlice. Kar zadeva varnosti, je pač tako - »do nesreče je vse v redu.« Potem pa... (mt) MESNICE in PREDELAVA MESA ROSTEP d.o.o. Potoče VELIKI PAKET MLADE GOVEDINE 5 kg zrezki 5 kg golaž (pleče) 5 kg mleto meso 5kg prša, rebra V AKCIJI 22.800 SIT redna cena 26.650 SIT SVINJSKI PAKET 3kg svinjsko stegno bk 3 kg svinjski kare sk 3 kg svinjski vrat bk 3 kg svinjska rebra V AKCIJ113.600 SIT redna cena 15.120 SIT UGODNE CENE PIŠČANČJEGA MESA Obnovljeni prostori za dušo in telo Po šestih letih prizadevanj za obnovo stare šole se obnovitvena dela zaključujejo. Finančno je projekt podpirala Občina Vipava, ki je prispevala okrog 15 milijonov tolarjev, veliko dela so opravili tudi vaščani sami, tako da je bilo opravljenih preko 2000 prostovoljnih ur, veliko sredstev pa so prispevali razni donatorji, dobra dva milijona pa je vložila sama KS. Uredili so dvorano, ki sprejme okrog 150 ljudi, sejno sobo, malo dvorano, kuhinjo in sanitarije. Tako se vaščanom ponujajo nove priložnosti za druženje in praznovanja. Že nekaj let so se v prostorih šole odvijale razne aktivnosti in sicer dvakrat tedensko telovadba za ženske, košarka, namizni tenis, od prireditev pa organiziramo ' martinovanje, novoletno praznovanje, pustovanje ter druge kulturno zabavne prireditve. Prostor pa je namenjen tudi zasebnim praznovanjem in zabavam. Tanja Žarž, predsednica KS Lozice »Pred nami je velik dogodek - OTVORITEV, ki bo v soboto, 9. oktobra 2004 ob 19h s slavnostnim govorom župana Ivana Princesa. Igrala bo godba na pihala Vrhpolje - Vipava, pel pa nam bo Moški pevski zbor Srečko Kosovel z gosti in pozno v noč nas bo zabaval ansambel Gorski cvet.« Pivovarna v Palah . AA ^ k ■ž SkZ. s /sr s* ' ...» /S. . X... jKv Tako precizen je bil 150 let star načrt za pivovarno v Palah. Bojda je pivovarna svoj čas tudi obratovala. Od stavbe so ostali le spodnji trije tuneli, kjer je podjetje GEOSS gojilo do pred kratkim gobe. Okolica bivše pivovarne je danes pravzaprav klavrna - do nje vodi nevzdrževana makadamska cesta, gradbeni artefakti so zaraščeni do neprepoznavnosti, okolica kajpak zapuščena. (na fotografiji) Pravzaprav škoda, saj se prav tam začne gozdna učna pot, ki je vse prej kot prazna pohodnikov in ljubiteljev narave. Turizem je ena glavnih usmeritev v ravnokar sprejeti Strategiji razvoja občine Ajdovščina. Pri iskanju vsebin, ki bi turiste v Vipavski dolini zadržali za kakšno uro več, bo potrebno kako zanimivost tudi dobesedno odkopati, jo primerno zgodovinsko ovrednotiti, dokumentirati in promovirati. »Zgodovinarski« oz. resnejši turist je namreč hvaležen turist. Ne potrebuje sezone, zadrži se za dalj časa, povezan je v skupini ipd. Edino kar še ostane je odgovoriti na vprašanje: Ali lahko Ajdovščina ponudi takšnim turistom sploh kaj ? (mt) Slovensko šolstvo na Primorskem Zjutraj čistilna akcija, opoldan regata Stomaž 1943 -2004 19. septembra 2004 so v Stomažu odkrili obeležje v spomin na odločitev, ki je padla prav tam, v septembru leta 1943, da obnovijo slovensko šolstvo na Primorskem. Od 12. do 24. septembra leta 1943 se je v Stomažu naselilo vodstvo NOB za Primorsko, sprejemale so se pomembne odredbe, določbe in padale odločitve. Zelo pomembna je seveda bila ta, da se na Primorskem obnovi slovensko šolstvo. Da bo narod lahko spet bral, pisal in govoril v svojem materinem jeziku! Velika množica ljudi je 19. septembra spremljala kulturni program, ob katerem so odkrili spominsko ploščo na stavbi bivše osnovne šole v Stomažu. Program je pripravila Skupnost partizanskih učiteljev Primorske, OS Dobravlje in Stomažani. V tisti veliki množici ljudi je bilo tudi kar nekaj partizanskih učiteljev. Najstarejši med njimi in tudi častni gost tistega dne je bil 92-letni Štefan Bratina, Stomažan po rodu. Prav on je tudi s pozdravom in nagovorom, s katerim je požel velik aplavz, zaključil kulturni del srečanja v Stomažu. Po tem pa je sledilo še prijetno druženje v stomaški stari osnovni šoli. Marjana Bratina Velo d.d. Ljubljana posl. AVTOHISA Štrancarjeva 3 (Šturje), Ajdovščina tel. 05 36 63 177 CT P^KUJEJOVASV*VTO„lS,,AJDOVSC,NA! > gotovinski popust 15 % na vsa kolesa > motoristične čelade > kvalitetna fitnes oprema > vse za popravilo in nego vašega avtomobila TER Letos že 7. regata Vogršček Kljub slabim vremenskim obetom smo se zjutraj zbrali v kar lepem številu ( na vsakih par grmov eden), se pravi vsi tisti, ki nam ni vseeno, kam sedemo ali kod hodimo. Na naše veliko veselje so na čistilni akciji sodelovali tudi otroci, ki smo jih za trud in vztrajnost obdarili s praktičnimi darili, ki so jih prispevala naša podjetja. Očistili smo rt na ajdovski strani Vogrščka proti avtocesti pa tudi okoli zabojnika, ki je ponavadi poln in je nekoč nekje že odslužil svoje in leži kar na travi oz. v blatu ob kupu smeti. Zal si vsi, ki imajo na Vogrščku vajeti v rokah, zatiskajo oči oziroma se ne vidijo iz papirnatih pravil. Dejstvo je, da je Vogršček iz leta v leto bolj obiskan, da je priljubljeno zbirališče in poleti tudi kopališče, v zadnjem času pa tudi »letovišče« ljudi iz cele Slovenije, opažene pa so tudi že nemške, avstrijske, slovaške in italijanske registracije. Nekateri se ustalijo za vikend, drugi kar za cel teden, predvsem so to športni ribiči. Mislim, da bi bilo potrebno poskrbeti za vsaj osnovne potrebe že kar množično obiskanega kraja za oddih in sprostitev. No, ko smo teren počistili in nam ni bilo več nerodno pred gosti, ki smo jih povabili na naše »tekmovanje«, smo pričeli z jadralno regato. Zaradi močne burje, ki je tisto jutro pihala tudi s sunki do 100 km/h, je bila udeležba plovil bolj skromna. Udeleženci so bili le najbolj zagrizeni domači jadralci in ekipa iz Ljubljane. Kako muhasto je lahko vreme, smo se prepričali, ko je tik pred startom veter prenehal, nam ponudil čas za piknik, nato pa zapihal tako, kot smo si lahko le želeli. Regata je uspela, zmagala je ekipa Volk -Kumelj iz Ljubljane. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov smo nadaljevali s prijetnim druženjem, ki je trajalo pozno v noč. gmbh Območno združenje Rdečega križa Ajdovščina 0 počitnicah po počitnicah Že takoj ob koncu šolskega leta smo 30 družin obvestili, da bomo po enemu otroku v družini kupili komplete delovnih zvezkov, ostalim pa priskrbeli druge šolske potrebščine. Posebej veselo je bilo v prvi polovici avgusta, ko smo brezskrbne počitnice ob morju omogočili kar 18 otrokom s področja občin Ajdovščina in Vipava. Za en teden smo jih brezplačno popeljali v Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič. V osrčju mediteranskega parka, na urejeni plaži ali ob bazenih s prečiščeno morsko vodo in na najrazličnejših igriščih so se otroci sprostili, stkale pa so se tudi številne nove prijateljske vezi. Tudi oni so bili del velike skupine 1000 otrok, ki jim je Rdeči križ Slovenije omogočil brezplačno enotedensko bivanje ob morju. Sicer smo na OZ RK v letošnjem letu že do sedaj namenili veliko sredstev tudi za druge načine blažitve socialnih stisk naših občanov. V prvi polovici leta smo izdali že preko 1.3 tone pomoči v hrani in toaletnih artiklih. Skupna vrednost vseh oblik pomoči našega OZ RK v tem letu znaša že dva milijona tolarjev. V začetku oktobra pa smo še pred eno zahtevno nalogo, saj bo v Ajdovščini potekala krvodajalska akcija ( 6.,7. in 8. oktobra v Kulturnem domu ). Želimo si, da bi bila tudi letos tako dobro obiskana kot je bila prejšnja leta. Letos so naše občanke in občani že 550 krat darovali kri, večina na oddelku za transfuziologijo šempetrske bolnišnice, del pa na enodnevni februarski akciji v Ajdovščini. Zelo pa smo hvaležni Centru za usposabljanje Slovenske vojske Vipava, s katerim smo sodelovanje obudili lanskega oktobra. Od takrat so za darovanje krvi motivirali že 580 kandidatov. Polnoletne in zdrave občanke in občane vabimo, da se nam pridružijo in z darovanjem krvi pomagajo reševati življenja. OZRK Ajdovščina VETRISCE Ne, ne tokrat pa se nisem dal zapeljati politiki, ki kot nekakšen predvolilni eter lebdi povsod okrog nas. Vendarle se mi dozdeva, da smo postali narkotizirani konzumenti vsakršne propagande, vsakršnega natolcevanja. Objektivizirana resničnost pa nas sili v majhne stiske in zamisleke. Sistem dostojanstva že dolgo ni v veljavi. Povsod, skorajda povsod v javnem življenju se je standard medsebojnega komuniciranja močno znižal. Zdi se, da postajamo družba netolerantnih agresivnih posameznikov, ki si svojo svobodo jemlje tudi izven zakonsko določenih normativov. Vsaka družba je pač regulirana z neko zakonodajo, ki je zgolj nekakšen okvir družbene pogodbe o sobivanju. Splošna etika sobivanja se tako polagoma raztaplja v vsesplošni komercializaciji javnega življenja in v neenakopravnem bojevanju za profit. Vsak zrel odrasel posameznik je odgovoren za svoja dejanja in za svojo integriranje v družbi. Tisto, kar naj bi bilo človeško dostojanstvo, je zgolj še fraza, ki včasih polepša kakšen govor, ki služi za politično navijaštvo. Tu se seveda vzpostavi dilema, kako privzdigniti podzavestne etične normative, ki nedvomno so v človeku, na raven realne zaznave. Kajpada bi se to dalo storiti skozi izobraževalne procese, ki pa že dolgo funkcionirajo bolj tehnološko. Kriza družbenih odnosov nikakor ne leži v izobraževalnem procesu; prej nasprotno, da se le tam odrazi in zadobi neko prepoznavo. Velikokrat slišim pripombe, da učitelji v šolah nimajo nobene avtoritete več. Ja, pa se vprašajmo, kdo jim jo je odvzel. Najbrž je pravni red, ki ureja to področje specifično uredil tudi odnos učitelj, profesor - učenec. Vendarle so dijaki in učenci že vstopili v učnuvzgojni proces z neko psihološko adaptivno opremo, z nekim vcepljenimi normativi; če se izrazim na sodoben način; s seboj so pač prinesli neko vedenjsko programsko opremo. Prav tu se začne odslikava skrhanih družbenih odnosov. Ljudje vsemanj zaupajo institucijam in so celo sovražno nastrojeni do njih. Iz tega lahko izpeljemo sklep, da preko institucij sovražijo tudi državo, ki polagoma postaja servis za urejanje meddružbenih odnosov, skupaj s pravosodjem seveda. Pa se še malo pomudimo v šoli, saj je jesen in nahrbtniki romajo po ulicah... Šola naj bi tudi vzgajala, kajne. Kako? Nekateri še vedno sanjajo represivne načine vzgoje. Ti časi so nepreklicno mimo. Humana in humanistična vzgoja se je nekako umaknila bolj tehnološko naravnani vzgoji. Pa ne gre za to, da pedagoška stroka ne bi bila kos vzgojnim procesom. Problem je sociološko večplasten. Ker so vzorci vsesplošnega medsebojnega nespoštovanja prisotni v vsakdanjem družbenem komuniciranju, se le ti prenašajo tudi na mladež, ki je pač že po zasnovi nagnjena k kopiranju vedenjskih vzorcev. Brutalna tekmovalnost dela ljudi sitne, zadirčne in netolerantne. In v šoli so učenci potem izpostavljeni lastnim furstracijam. Polagoma dobijo občutek, da njim ne sme nihče ukazovati, da je to že skoraj zločin. Težko je razumeti, da je neka obveznost tvoja svoboda, daje to tvoja svobodna odločitev. In potem se ne gre čuditi, če so tudi profesorji in učitelji izpostavljeni krepki porciji stresov, saj morajo prenesti vse slabe energije, ki se absorbirajo iz družbenega okolja in se potem sproščajo znotraj izobraževalnega procesa. Preprosto, ljudje nočejo razumeti, da družbeno sobivanje prinaša tudi določene dolžnosti in ne samo pravice in svoboščine. Zato bi se morali tisti, ki se profesionalno ukvarjajo s kreacijo šolskih učnih procesov najprej poglobiti v splošne družbene procese, in skozi te naravnati šolsko reformo, o kateri se je tudi šušljalo. Slišal sem celo parolo: več discipline v srednje šole. Discipline, da, ampak kakšne in na kakšen način. Mar naj se mlada generacija vzgoji v železnem strhospoštovanju. Ne, ta opcija je nedopustna. Gre najbrž zato, da bi profil mladega človeka izdelali po meri potrošniške družbe. In kot sem že omenil, daje humanistično siromašenje v šolah, hkrati siromašenje celotne družbene substance. Človek je v bistvu strašno nagnjen k posnemanju; in tega se reklamna industrija še kako zaveda. Pa bi to kazalo izkoristiti tudi v šolah. Tu pa že nastane nov problem. Najprej bi morali na novo izdelati pravila odnosov med dijaki in profesorji, da bi slednjim vrnili dostojanstvo, ki jim gre. Nemalokrat se zgodi, da so pošteno šikaniranj s strani staršev, ki pač zahtevajo od njih, da jim nadobudneže spremenijo v genije. Šola je pač samo še ena državna institucija, ki sejo lahko sovraži. Pravzaprav bi se morali vsi skupaj prenoviti in se na novo naučiti spoštovanja in tolerantnosti. V šoli pa bi se morali začet učiti vzajmnega spoštovanja; mogoče bi kazalo uvesti nov predmet: vzgoja za sobivanje. Seveda, nekatere humanistične in etične vsebine so vtkane v vzgojno izobraževalni proces. Humanistične prvine pa so prevečkrat pomešane z ideološkimi segmenti. In tu nastopi znamenito prerekanje o verskih vsebinah v šolskem procesu. Vse, kar vzgaja ljudi, kar jih izpopolnjuje, kar jim daje globoke etične uvide, kar je del njihove osebne svobode, vse sodi tudi v vzgojnoizobraževalni proces, ampak ne kot zakonska zapoved, le kot svobodna odločitev. No, pri tej svobodni odločitvi se pa rado zatakne, saj sestavljavci šolskih programov včasih prisluhnejo kakšnemu lobističnemu prišepetavanju, ki pač potegne za sabo nove učbenike, s tem pa tudi nov zagotovljen profit za izdajatelja in avtorja. Skorajda bi že spet zdrknil na spolzka tla političnega prerekanja, pa se ne dam, danes ne. Demokracija je deklarirana kot svoboda, ampak temu ni tako; demokracija je le tiranija šibke večine. Ja, prejle sem pisal o družbenih odnosih in o šolstvu. In potem sem se samokritično zamislil kaj pa jaz naredim, da bi bile med nami pozitivne vibracije. S svojim literarnim prizadevanjem skušam osvetliti subtilne relacije med ljudmi. Trudim se, da bi bil spoštljiv in vljuden, pa mi to včasih tudi ne uspe, ampak trudil se bom še naprej-Resnično se moramo zavedati, da smo na skupnem popotovanju in da sami sebi kreiramo svet. Bolj kot bomo strpni in prijazni, več nasmehov bomo deležni, lažje bomo živeli sami s seboj in z drugimi. Svoboda ni v tem, dajo drugim kratimo; svoboda je v tem, da jo drugim dopuščamo prav toliko kot sebi! Čas je, da vstanem od tipkovnice in se prepustim vedremu vetru, ki ziblje težke grozde. Mar ni vino včasih prijazno vezilo med ljudmi; postanejo odprti, nasmejani, vedri, tolerantni; no, ne vsi, pa vendar - v človeku se skriva človek. Na zdravje! BBZaky Politehnika Nova Gorica Srednja šola Veno Pilon Ajdovšči Fundacija Edvard Rusjan Nova Gorica je s svojo okolico najzahodnejši predel strnjenega slovenskega etničnega ozemlja na stičišču z romanskim jezikovnim svetom. Eden od načinov utrjevanja slovenskega jezika in identitete je zagotavljanje kakovostnega in dolgoročno usmerjenega visokošolskega izobraževanja in raziskovanja na tem območju. Politehnika Nova Gorica je pričela delovati leta 1995 kot Fakulteta za znanosti o okolju, se nato leta 1998 reorganizirala in preimenovala. Njena prizadevanja so nenehno usmerjena v širjenje pedagoške in raziskovalne dejavnosti z ustanavljanjem novih šol, študijskih programov, laboratorijev in raziskovalnih centrov. Danes v okviru Politehnike poteka več šol z dodiplomskimi in podiplomskimi študijskimi programi — Sola za znanosti o okolju, Visoka poslovno-tehniška šola, Šola za aplikativno naravoslovje, Šola za krasoslovje, v letošnjem letu začenjajo delovati še Šola za slovenske študije, Šola za študij idej in kultur ter Šola za restavratorstvo v arhitekturi. V ustanavljanju in sprejemanju so nove šole in študijski programi, med drugim študijska programa Vinogradništvo in vinarstvo ter Inštrumentacije. V okviru Politehnike deluje več laboratorijev in raziskovalnih centrov, ki skrbijo za praktičen prenos znanja v okolje, to so - Laboratorji za raziskave v okolju, Laboratorij za astrofiziko osnovnih delcev, Laboratorij za epitaksijo in nanostrukture, Laboratorij za večfazne procese, Center za kriptografijo in računalniško varnost, Center za raziskave atmosfere. Politehnika nenehno širi tudi vsebinsko področje in prostor svojega delovanja - je soustanoviteljica Primorskega tehnološkega parka in Mednarodnega univerzitetnega inštituta za evropske študije, kar poudarja njen pomen v mednarodnem prostoru. Leta 2001 je ustanovila Fundacijo Edvard Rusjan, da bi si zagotovila denarno ter splošno družbeno podporo, ki jo Potrebuje za nemoteno delovanje in nadaljni razvoj. Fundacije tega tipa so v Ameriki uveljavljena tradicija, redke so v Evropi, tudi v Veliki Britaniji, ki je sicer znana po fundacijah. Namen fundacij visokošolskih zavodov je razvoj lastnega delovanja s pomočjo ljudi in za ljudi danega okolja. Pri tem lahko vsakdo, tako posameznik Edvard Rusjan pri izdelavi načrtov kot podjetje, pomembno prispeva k razvoju zavoda in širšega okolja njegovega delovanja. Donirati lastna sredstva za plemenite, koristne namene je višja civilizacijska vrednota, ki donatorju med drugim omogoča možnost odločanja v svojem bivalnem in intelektualnem okolju, izkazovanje lastne identitete in osebno zadovoljstvo. Višina donacije ni najpomembnejša, kajti vsakdo razpolaga s sredstvi v skladu s svojimi zmožnostmi. Fundacija Edvard Rusjan obsega različne sklade in sicer sklad za nadarjene študente na dodiplomskem in podiplomskem študiju, sklad za infrastrukturo, raziskovalno opremo, raziskave raka in nove študijske programe. V primeru, ko donatorji želijo svoja sredstva darovati v druge namene, se oblikujejo posebni novi skladi. Politehnika Nova Gorica sredstev iz fundacije ne črpa neposredno, ampak jih predvsem vlaga, kar je značilnost kapitalskih fundacij. V informacijo naj povemo, da je Center za raziskave atmosfere Politehnike Nova Gorica na Otlici nastal predvsem iz donacij, njegovih rezultatov pa se že poslužujejo različne raziskovalne inštitucije po Evropi in po svetu. Fundacija, kakršna je Fundacija Edvard Rusjan, je v slovenskem prostoru novost, Politehnika Nova Gorica pa se je zanjo odločila predvsem zaradi mačehovskega odnosa naše države do razvoja visokega šolstva na severnem Primorskem. Uresničevanje zastavljene poti Politehnike Nova Gorica bo pomembno pripomoglo tudi k razvoju našega prostora. Vabimo vas, da skupaj uresničimo želje in potrebe naše in prihodnjih ge neracij! Tea Trampuž POLITEHNIKA !®| NOVA GORICA i—1 Vipavska 13, 5000 Nova Gorica Denarna sredstva nakažete Fundaciji Edvard Rusjan na transakcijski račun: 05100-8010752054 pri banki Abanka Vipa d.d., Slovenska c. 58, 1517 Ljubljana. Vašo donacijo Fundaciji Edvard Rusjan lahko oddate tudi preko interneta na strani: http://www.p-ng.si/public/fer/slo/, kjer izpolnite prostopno izjavo. Dodatne informacije dobite na naslovu: FUNDACIJA EDVARD RUSJAN Vipavska 13 5000 Nova Gorica http://www.p-ng.si/public/fer/slo/ tel: 05 33 15 225 Slovo od letošnjih maturantov V četrtek, 23. septembra je srednja šola Veno Pilon priredila zaključno slovesnost za letošnje maturante, bivše četrte letnike, ki so svoje srednješolsko izobraževanje zaključili z maturo. Vseh letošnjih maturantov je bilol46; 78 gimnazijskih, 68 pa jih je zaključilo program predšolska vzgoja - od tega 8 maturantk v programu izobraževanja odraslih. Strokovno maturo na programu predšolske vzgoje je skoraj 50% ajdovskih maturantov in maturantk opravilo z odlično oceno, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. Tri so bile celo zlate maturantke - ena v programu izobraževanje odraslih. 14% gimnazijskih maturantov je na maturi doseglo oceno odlično. Tudi tu so bili trije zlati: Matic Savli ter Nik in Kris Stopar, ki sta si prislužila celo naziv "Zaslužna dijaka srednje šole Veno Pilon Ajdovščina", sta namreč tudi olimpijca z Mednarodne matematične olimpijade, ki sta se je udeležila poleti v Grčiji. V Ajdovščino sta prinesla bronasto priznanje in pohvalo. Pohvala pa gre prav vsem letošnjim ajdovskim maturantom, "popku ajdovske inteligence", kot so jih hudomušno naslovili letošnji četrti letniki ajdovske srednje šole. Ti so jim pripravili lepo slovo. V uvodu prireditve je maturante nagovoril ravnatelj Alojz Likar, sledil je sproščen in prisrčen kulturni program - največ v izvedbi sedanjih četrtih letnikov, ob koncu pa so se od svojih bivših razredov poslovili še razredniki, ki so vsakemu posebej podelili vrtnico in verjetno izrekli veliko lepih misli. Marjana Bratina RADIO 94,8 MHz Gustirali na Pikolu Malvazija, ribe in someljerji Malvazija je naša. No ja, že dolgo je naša. Tako zelo dolgo, da bi ji lahko rekli tudi naša ta stara sorta. V različnih krajih ji dajejo različna imena. Menije najbolj všeč Sladkominka, tako ji pravijo na Krasu. Nekateri ji rečejo naša avtohtona sorta, vendar tega ne priporočam, saj se zna nanj vsuti plaz strokovnih pojasnil in utemeljitev, kaj je to avtohtona sorta, kaj pa stara sorta. Le kdo bi potem pojasnjeval, da je malvazija že tako dolgo naša, da niti pomislimo ne, da je k nam prišla od drugod. Resnici na ljubo pa povejmo, da se malvazija kot vino pojavlja v res številnih oblikah od tistih najcenejših, ki dobijo litrsko obliko ali še slabše - obliko plastične kante in rjavo barvo ter služi za poceni »zadevanje«, pa do tiste najžlahtnejše, ki jo delijo po kapljicah iz malih stekleničk. Količina slabih in povprečnih malvazij, merjeno v litrih, je neprimerno večja kot količina tiste žlahtne. To se dogaja predvsem na račun osebnostne lastnosti te sorte - rodnosti. Je zelo potrpežljiva in vedno znova upa, da se bomo spremenili in nehali izkoriščati njeno radodarnost. Pa če jo stokrat okrog prinesemo, nas tudi stoprvič ne bo razočarala češ: »Zdaj mam pa tega dost, ali se gremo kakovost, al pa nič«. Prava cankarjanska mati, če jo še tako užališ ne bo reagirala. Lahko bi rekli, da je kmečko dekle, ki čaka na pravega princa, in ko ga najde, se iz masovnice, spremeni v princesko. Nekaj takih gentelmenov, ki tega dekleta niso hoteli predrzno izkoristiti, je tudi med našimi Primorci. Taka ljubezen potem traja in obrodi sladke sadove - dobro vino. Nekaj takih primerkov so lahko poskusili someljeji konec junija v restavraciji Pikol v Novi Gorici, kjer so se zbrali člani Goriške področne enote na rednem mesečnem srečanju. Malvazija je v naše kraje menda prišla iz Grčije v takoimenovanem »temnem srednjem veku«. Po mojem takrat ni bilo tako slabo kot nam pripoveduje ta besedna zveza. V tistih časih so po Evropi tako veseljačili, da je bilo svojega vina premalo. Zato so jim beneški trgovci vozili vino iz Grčije, Cipra, Krete,... Da bi vino lažje prestalo transport so, s sušenjem grozdja na slami, alkoholno stopnjo še povečali. To vino so veseljaki na severu tudi raje pili kot svojo kislico, saj je bilo bolj močno in bogato. Kamor je šel bik naj gre še štrik. Veseljaki, ki so verjetno želeli vino poceniti, tako da bi se izognili prevoznim stroškom, so zato naročili beneškim trgovcem še rozge, da bi to žlahtno trto sami posadili. Na ta način je verjetno malvazija prispela v Sredozemlje, kjer jo danes povečini gojijo. V vseh teh letih pa se je malo spremenila, po naše bi rekli, da se je »vrgla po hiši« in se prilagodila novim razmeram. Pravzaprav je tudi v Grčiji obstajala v mnogih variantah: malo večja, malo slajša, malo obilnejša, malo temnejša, malo živahnejša, svetlolasa, rdečelasa,... Danes naj bi v svetu obstajalo približno 240 različnih malvazij. Torej so bile že rozge, ki so jih prinašali mornarji, različne, čeprav je šlo za sorto malvazija. Obstaja sicer tudi možnost, da so imele prste vmes kake sirene, boginje in druge lepotice, ki so - dokazano, že takrat mešale moške glave, posebej še mornarjem - vendar se bomo na to sklicevali čisto na koncu. Dejstvo je, da je danes v Evropi veliko vrst malvazij. Celo nekaterim žlahtnim sortam so ponekod nadeli vzdevek, ki spominjajo na malvazijo. Sivi pinot v nekaterih delih Švice imenujejo malvoisie. Posledica te raznovrstnosti je tudi različnost vin. Če začnemo čisto na zahodu Evrope jo najdemo v Madeiri - alkoholiziranemu vinu z istoimenskega portugalskega otoka. Ni potrebno iti v Afriko, da najdete črno malvazijo, raste v južni Franciji in Italiji. V Toskani je malvazija druga najbolj razširjena bela sorta in jo mešajo v chianti classico ter sušijo za vin santo, v Emiliji Romagni pridelujejo iz nje peneče vino. Skoraj povsod v Sredozemlju grozdje po trgatvi tudi sušijo, da še zgostijo sladek sok v jagodah. Tako dobijo sladko malvazijo. Zelo znano tako vino je malvazija z Liparskih otokov. Na Kreti najdemo podobno vino Malvazija di Candia. Pri nas, na Hrvaškem in v Furlaniji pa prevladuje istrska malvazija za suha močna ali lahka sadna vina. Smo tudi eni redkih, ki je ne mešamo z drugimi sortami. Malvazija je torej punca za vse želje in razpoloženja, lahko je suha ali sladka, razpenjena ali mirna, obilna ali malorodna, bela ali črna, stara ali mlada. Vertovec je v prvi slovenski knjigi o vinogradništvu o njej dejal: “Malvazija s katero Istrijani po bendimi Teržaške terge bogato zakladajo, bi znala naržlahtnejša biti.” In nekateri to verjamejo še danes, zato delajo iz nje presneto dobro vino. Someljeji so ob svojem zadnjem srečanju malvazijo poskušali ob hrani. Zato, da so povečali svoja pričakovanja, so jezike najprej omočili v deset let staro penečo malvazijo Jazbeca s Krasa. Nato so poskusili kombinacijo penine Capris, letnik 2002, iz kleti Vinakoper, in jadranske tune pripravljene kot suši, polnjene z bučkami in pašteto ter priloge iz rdečega fižola z bučnim oljem. Vino je za tako jed imelo premalo mišic, kar pa ne bi mogli trditi za malvazijo pridelovalca Korenika Moškon (tudi z obale) v kombinaciji z na žaru pečenim lososom v rožičevi omaki z mladim kozjim sirom. Da bi se jed enakovredno kosala z vinom, so po premisleku svetovali dodatek olivnega olja. Pri tretjem hodu so imeli na izbiro dve vini in sicer Ponovo malvazijo 2003 s Krasa ter malvazijo letnik 2002, proizvajalca Corenica iz Umaga, v kombinaciji z gamberi z gorčičnimi semeni in pirejem iz krompirja in korenčka. Zaradi velike mineralnosti hrvaškega vina so ocenili, da se tokrat bolje poda Ponova malvazija, kar pa seveda ne pomeni, daje hrvaško vino slabše. Sledila je malvazija letnik 2000, pridelovalca Čotarja s Krasa. Zraven so postregli fino narezane kalamare v omaki s suhimi paradižniki, oljčnim oljem in olivami. G. Cesar, izkušen somelje iz Trsta, je pozval kuharje naj jedi dodajo še malo kaper, da so se okusi bolje ujeli in uskladili z vinom. Sledila je malvazija Capo dTstria 1999 iz Vinakoper ter testeni robčki, polnjeni z v por zavito škarpeno, z omako iz orehov, poleg pa dimljena skuta. Po orehih še nobeno vino ni bilo slabo, to so vedeli že stari vinski trgovci. Pri šesti kombinaciji so izbirali med dvema vinoma in sicer Kabajevo malvazijo 1. 1999 iz Goriških Brd, ki sojo natočili kar iz soda in Renčeljevo malvazijo 1. 2000 s Krasa, ki se je tu bolje odrezala. Poleg so postregli polenovko z belo polento in omako iz oljčnega olja, s pekočo papriko. Nekaterim je tu najbolj ustrezala Čotarjeva sladkominka. In za zaključek: rdeča Malvazija di Casorzo, 1. 2002 iz Piemonta, sladka, z le pet odstotki alkohola in malo mehurčkov za svežino ter sladica - Napoleonov štrudelj z vanilijevo kremo. Napoleonov zato, ker je bil narejen iz češenj sorte napoleonka . Naša srečanja niso klasične večerje, kjer nekdo streže drugi pa je. Pravzaprav so naša druženja neke vrste kulinarične delavnice, saj hrano ves čas popravljamo in ustvarjamo boljše kombinacije. Za popestritev med sabo tudi tekmujemo v ugibanju vonjev in okusov. Najboljši tekmovalec je seveda nagrajen. To ni počitek, to je užitek. Naslednjič se vidimo septembra. Pa še to, na naših srečanjih ste dobrodošli vsi. Barbi V. Močivnik Teden starejših v Domu v Ajdovščini Po dvajseti, svečani obletnici Doma starejših občanov, ki so jo praznovali lani, tudi letošnja ne bo minila neopazno. Ker obletnica sovpada s prvim oktobrom, ki je Mednarodni dan starejših, jo bodo v Domu umestili v širši kontekst. Praznovanje se bo začelo s piknikom za stanovalce, zaključilo z otvoritvijo slikarske razstave, vmes pa bo zagotovo še kakšno prijetno presenečenje. Tudi sicer je dogajanje v Domu kar pestro. Skozi celo leto se stanovalci tedensko srečujejo v skupinah starih ljudi za samopomoč, sodelujejo v interesnih skupinah - kot v npr.kulturni in ustvarjanju z glino, v Domu deluje pevski zbor, enkrat mesečno je sv.maša, vsakodnevna fizična in možganska telovadba... Še posebej veselo, zanimivo in glasno je dogajanje okrog Novega leta, pustovanja in Martinovega. Ob teh in tudi drugih priložnostih je že utečeno sodelovanje z Medgeneracijskim društvom 4 letni časi, Društvom upokojencev, Karitasom, občasno jih obiščejo osnovnošolci in otroci iz vrtca. Po pomladanskih mesecih, ko so mnogi stanovalci vneto spremljali kviz »Lepo je biti milijonar« in še bolj vneto navijali za sostanovalko, ki je uspešno sodelovala na tem kvizi ter se nato člani domskega pevskega zbora »Vipavski vrabčki« udeležili še Srečanja pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije v Brežicah, je tudi za naše stanovalce nastopilo poletje. Nekateri so ga čez dan preživljali v klimatiziranih kotičkih doma, ob večerih pa na klopcah pod marelicami, drugi pri svojih sorodnikih, skupina stanovalcev pa se je celo udeležila Medgeneracijskega tabora v Fiesi. September je bil kot običajno namenjen izletom. Tokrat smo se odpravili na slovensko obalo, na panoramski izlet z barko po morju, na »raziskovanje« potopljene ladje Rex in na ogled čudovitega mozaika v cerkvi Sv. Marka na Markovcu. Kmalu zatem se je skupina stanovalcev udeležila Srečanja stanovalcev primorskih in notranjskih domov v Ilirski Bistrici, kjer je tudi predstavila vipavsko ljudsko nošo. Trenutno je zaradi »bandime« kar nekaj stanovalcev odsotnih, drugi se vneto pripravljajo na sodelovanje pri raznih aktivnostih v okviru tedna starejših občanov, vsi pa se že veselijo Martinovanja v domu. Danica & Martina Medgeneracijski tabor v Fiesi Za zanimiv in nepozaben zaključek poletja smo poskrbeli v Medgeneracijskem društvu 4 letni časi Ajdovščina z organizacijo tabora v Fiesi. Tabor, ki je bil že sedmi po vrsti, smo najprej nameravali ponovno izvesti na Velikih Blokah, vendar nas je usoda - v obliki inšpekcije, ki je počitniški dom na Blokah začasno zaprla, preusmerila na slovensko obalo. Tako smo letos dali slovo coprnicam in gozdovom ter se raje posvetili valovom, morskim deklicam ter skrivnostni potopljeni ladji. Vseh aktivnosti in dejavnosti je bilo toliko, da je bilo včasih kar težko vse uskladiti: izlet z ladjo, jutranji sprehodi do Pirana, namakanje nog v morju, ustvarjalne delavnice, pogovori v skupinah, spoznavanje zgodbe o pozabljeni ladji Rex... Celotna vsebina štiridnevnega druženja je bila, tako kot na prejšnjih taborih, načrtovana vnaprej - in sicer z namenom, da se doseže cilj medgeneracijskega tabora, vzpostavitev prijateljskih vezi med udeleženci vseh starosti. Tabor je tudi zamišljen kot nadgradnja celoletnega druženja in dela v skupinah starih ljudi za samopomoč, ki že vrsto let delujejo v goriški regiji. Krovna organizacija za izvajanje programa »Skupine starih ljudi za samopomoč« je Združenje za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, lokalno se kot nosilci pojavljajo različna medgeneracijska društva. Ajdovsko društvo tabore že od začetka organizira v sodelovanju z domovoma starejših občanov iz Ajdovščine in Idrije, kar se je v praksi pokazalo kot zanimiv kolaž. Različni kraji in navade, dialekti in melodija govora, ustvarjanje vezi med ljudmi, ki svojo starost preživljajo v domu upokojencev in tistimi, ki so še doma. Medgeneracijski tabori so resnično edinstvena oblika druženja in spoznavanja redstavnikov vseh treh generacij, ki na prijeten in zabaven način spoznavajo drug drugega. Marsikateri predsodek o starosti odpade, ko 10-letnik doživi, da 92-letna babica zna dobro brcniti žogo in marsikateri predsodek o mladini izgine, ko si 10-letnik in 80-letnica zaupata izkušnjo o najlepšem dogodku v svojem življenju. Martina Slokar Društvo Most Ajdovščina Uspešni kamnoseki V začetku septembra so kamnoseki društva Most predstavili svoje izdelke v galeriji COMMERCE v Ljubljani. Razstavo je skupaj z izdelki treh likovnikov - Mihaele M. Tihelj iz Vipave, Marjana Kukca iz Kranja in Željka Kertelja iz Kočevja organiziralo Društvo animatorjev NORMA 7. Z res raznovrstnimi izdelki so na razstavi sodelovali: Florijan Bajc, Marinka Bolko, Vesna Bratina, Elda Brecelj, Franc Furlan, Majda Gorup, Leon Hrovatin, Aljoša Jerkič, Ivan Jerončič, Jordan Koren, Ignac Kosmač, Igor Ličen, Franc Nusdorfer, Matija Repič, Silvester Trošt in Nadja Urbas. Ob odprtju razstave j e bil bogat kulturni program - večer ustvarjalne govorice. Številni obiskovalci niso skrivali navdušenja nad čudovitimi izdelki, ki so v svoji preprosti in jasni izpovedi očarali vsakogar. Majda Gorup računalniški sistemi ma-kOdoo Tovarniška 2b, Ajdovščina, tel: 368-11-10, fax: 368-11-11 mako-slo@siol.net - računalniki - tiskalniki - internet - multimedija - črnila in tonerji - servis, prodaja - svetovanje NOVO - ENOSTAVNO DO KREDITA ! Odslej lahko komitenti banke Nova KBM d.d. pri nas uredijo vse potrebno za pridobitev kredita za nakup računalnika. Za komitente ostalih bank omogočamo ureditev ugodnih kreditov do 12 mesecev preko banke Koper Prednost kredita je, da Vam ga odobrimo tudi če: - niste zaposleni za nedoločen čas - že imate odobren drugi kredit. HVALA, KER KUPUJETE PRI NAS naravna dediščina - 25 Fosili, naša O mojem raziskovanju v zgornjem delu doline sem doslej pisal zelo malo. Zanimivo, saj so bili prav fosili iznad Podrage najštevilčnejši na moji prvi pravi razstavi leta 1997 v Ajdovščini. Za najdišča v Pasjem repu in nad Podrago bi lahko rekli, da so bili moji prvi pravi koraki v svet fosilov iz eocena. Ko sva s Hieronimom Vidmarjem pripravila prvi poskus razstave na Sinjem vrhu nisem vedel, da imamo fosile tudi v dolini. Tedaj, 1996 leta, je to pač bil začetek, toda povezava z dr. Rajkom Pavlovcem me je usmeril tudi, ali tedaj predvsem, v dolino. Na vrh nad Lozicami in v dolinico Pasji rep so me vodili Mislejevi z Lozic. Na vrhu smo nabrali kar lepo število numulitov, v peščenjaku pa je bilo veliko število foraminifer, predvsem alveolin. Pobočje nad Pasjim repom je iz sovdana - fliša. Splošno je že znano, da je Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske posebej omenjal odlično vino iz Pasjega repa. Moram priznati, da ne vem koliko se ga v tej dolinici danes pridela. V strugi potoka in ob njej je praktično vsak kamen primerek s fosili. Zanimiv je otoček sredi potoka, prav v zgornjem delu, že skoraj pod Razdrtim. Otoček je sestavljen iz eocenskega konglomerata. Med okroglimi kamni in kamenčki je je veliko foraminifer, predvsem numulitov in alveolin. No, tu sem našel svojega prvega, pravega in celega morskega ježka, ki je še sedaj v Ljubljani na določanju. Zelo lepi so prodniki, zelo temne barve, s številnimi alveolinami skoraj bele barve. V Pasjem repu šmo bilil9. aprila 1997. Naj mimogrede omenim, da meje Tone Mislej, maja 1997, peljal na kratek ogled jame, ki jo delovno imenujejo »Flišhaklc«. Tudi v jami sem nabral nekaj numulitov in delov polžev. 18. maja 1997 je bila na vrsti Podraga. Po terenu sta me vodila Sonja in Stane Furlan. Prav zanimiveje bilo, kako smo odkrivali fosile, saj so nad Podrago Hišne plasti zelo premešane. Našli smo številne numulite, alveoline, nekaj operkulin. Posebno zanimivi so bili primerki serpul, ki so na prvi pogled podobne nekakšnim polžem. Našli smo tudi par morskih ježkov, ki pa niso bili najboljše ohranjeni. No, dva sta bila kar lepa. Izredno lepi so primerki s foraminiferami v biokalkarenitu, predvsem z velikimi numuliti, ki so posebej lepo vidni na zbrušeni površini. Pregled terena smo začeli tik nad Podrago in se povzpeli skoraj na vrh gričev, pa se spet spustili v dolino. Upam, da sem kraje, mesta in najdišča točno zapisal v svojem dnevniku, upam tudi, da sem jih zapisal v pravem zaporedju našega obhoda. Ogledali smo si torej: Hrobotišče, Sojk, Socerb, Razgorčnik, Podgreben, Podškolj. Zagotovo bi bilo potrebno ta mesta še pregledati, saj takrat paravzaprav nisem vedel kaj naj iščem ali kaj sploh lahko dobim. 8. junija 1997 mi je Stane Furlan prinesel še fosile, predvsem numulite, z najdišč Škabovec, Volsca in Jasen. Na teh najdiščih sam še nisem bil - naloga za naprej. 18. 10. 1998 pa sem bil na najdišču, ki sem ga označil z »Pod Jasenom«, že skoraj v dolini, ob poti Podraga - Manče.Tam sem nabral kar lepo število velikih numulitov. Od Pasjega repa, nad Podnanosom, nad Podrago pa do Manč in še naprej, je plast z eocenskim konglomeratom v flišu. Če upoštevamo najdbe od Pasjega repa do Manč, lahko ugotovimo in določimo raznovrstne fosile med katerimi so najbolj številni numuliti, dobijo pa se še kroglaste alveoline, surpule, morski ježki, različni polži in školjke. Pogosta so kamena jedra polžev in školjk - lupina fosila se je razbila in ostal je »odlitek« notranjosti, ki mu rečemo kamen jedro. Naj kot zanimivost omenim še ploščo, ki mi jo je podaril Ivan Jamšek iz Manč. Ko sem jo videl pred njegovo hišo sem najprej mislil, da je iz betona. Sedaj, ko je zbrušena, pa so na površini vidne različne foraminifere, ki jih je toliko, da je plošča (debelina 7 cm, premer 50 cm) pravzaprav sestavljena iz foraminifer in je med njimi le vezivo. Plošča je na razstavi v Ajdovščini. Objavljamo fotografijo serpul6 (premer 12 mm) in morskega ježka (velikost 3 cm). Oba sta najdena nad Podrago. Stane Bačar — se nadaljuje Novice iz olimpijskega sklada Marka Severja Olimpijski sklad Marka Severja v položnic je stalo 109.650,00 SIT. 38.970,00 SIT. Upajmo, da se tej številki Latnika objavlja spisek Ročno vlaganje položnic v vsak poštarji pri tej dodatni teži niso darovalcev v sklad, ki nam ga časopis je stalo 42.550,00. Ta znesek pretirano utrudili. Kakorkoli že - s vljudno pripravila ga. Vidmarjeva je poravnala tiskarna SET Vevče ponosom lahko ugotovimo, daje do iz ajdovske Nove KBM banke. iz Vevč pri Ljubljani. Medijski 5.9.2004 prostovoljno darovalo v Ob tem spisku ne smemo pozabiti pokrovitelj sklada podjetje NOVA Sklad 438 darovalcev v skupnem tudi ustanovitelja sklada Kmečke NOVA d.o.o., pa je poravnala zneskul.393.400,00 SIT, kar nas trgovine Dobravlje, ki je plačala dražji raznos poštarjem, ker je pač še bolj utrjuje v prepričanju, da tovarni CETIS tiskanje posebnih tiskovina ( Latnik ) imela vloženo ljudje cenimo pravo dobro voljo, položnic, ki so bile vložene v še eno tiskovino ( položnico ). ki jo s svojim načinom življenja predprejšnji številki Latnika. 7700 To »pravilo« nas je olajšalo za izkazujejo športniki. No, in Marko RADIO IN . VA194.8 Mhz Je; m?: Kete e.j Sever je prav tak. Več o svojih vtisih iz olimpijskih iger, pa nam bo povedal kar sam v naslednji številki Latnika........ TRR: 04441-0223060096 SEZNAM DAROVALCEV: Ambroi Matija 3.000,00 SIT Ambrožič Ivanka Sanabor 2.000,00 SIT Ambrožič Lucija Sanabor 3.000,00 SIT Bacer Ciril 3.000,00 SIT Bačar Vekoslav Ajdovščina 1.000,00 SIT Bačar Vekoslava Ajdovščina 1.000,00 SIT Bajc Ajdovščina 5.000,00 SIT Bajc Božidar Ajdovščina 1.000,00 SIT Bajc Dragica Ajdovščina 2.000,00 SIT Bajc Nataša 10.000,00 SIT Bajc Rafael Ajdovščina 3.000,00 SIT Bajc Viktorija 5.000,00 SIT Bandelj Edvina Ajdovščina 2.000,00 SIT Bašič Hakija Ajdovščina 1.000,00 SIT Batagelj Irena 2.000,00 SIT Batagelj Marija 2.000,00 SIT Batagelj Stanka Ajdovščina 2.000,00 SIT Batagelj Tatjana 3.000,00 SIT Batič Franc s.p. Cesta 4.000,00 SIT Batič Ivanka 1.000,00 SIT Batič Robert Ajdovščina 2.000,00 SIT Bavčar Anton 2.000,00 SIT Bavčar Tatjana 5.000,00 SIT Bavec Ajdovščina 1.000,00 SIT Bedenik Zoran Velike Žablje 2.000,00 SIT Begovič Suhejla Ajdovščina 1.000,00 SIT Belja Male Žablje 2.000,00 SIT Beltram Marija 10.000,00 SIT Benčina Danica Lože 5.000,00 SIT Besednjak Boža 2.000,00 SIT Bevk Martina Ajdovščina 1.000,00 SIT Bizjak Anton 2.000,00 SIT Bizjak Bojana Ajdovščina 1.000,00 SIT Bizjak Marija 1.000,00 SIT Bizjak Stanislav Ajdovščina 5.000,00 SIT Blaško Maja Ajdovščina 2.000,00 SIT Blažko Majda 2.500,00 SIT BOI 3.000,00 SIT Bolčina Martina 1.000,00 SIT Bolko Dušan Lokavec 1.000,00 SIT Bovcon Marjetka Gojače 4.500,00 SIT Božič Branislav Ajdovščina 2.000,00 SIT Božič Franc Cesta 1.000,00 SIT Božič Marija 1.000,00 SIT Božič Novak Ajdovščina 1.000,00 SIT Brankovič Marijan 2.000,00 SIT Bratina Aleksander 2.000,00 SIT Bratina Franc 500,00 SIT Bratina Lojzka Predmeja 2.000,00 SIT Bratina Majda 5.000,00 SIT Bratina Marija Ajdovščina 1.000,00 SIT Brecelj Marija 5.000,00 SIT Brecelj Marijan 3.000,00 SIT Brecelj Miloš 1.000,00 SIT Brešan 3.000,00 SIT Bric Stanko Brje 2.000,00 SIT Brus Vesna Ajdovščina 1.000,00 SIT Butinar Jože Vipava 5.000,00 SIT Caradina Vladimira 2.500,00 SIT Ceket 3.000,00 SIT Čepar Doroteja 3.000,00 SIT Cigoj Jordan s.p. Črniče 10.000,00 SIT Cigoj Miran Malovše 1.000,00 SIT Cigoj Mirjam Črniče 2.000,00 SIT Cigoj Miljam 1.500,00 SIT Cigoj Robert Malovše 1.000,00 SIT Cigoj Silva Velike Žablje 2.000,00 SIT Colja Davorin Grivče 1.000,00 SIT Colja Marta 3.000,00 SIT Curk Dorica 1.000,00 SIT Curk Jožef Dolga Poljana 1.000,00 SIT Curk Marija Cesta 1.000,00 SIT Curk Marija 5.000,00 SIT Curk Vincenc 1.000,00 SIT Čargo Brigita Selo 1.500,00 SIT Čehovin Alenka Vipava 2.000,00 SIT ^ehovin Aleš Brje 1.000,00 SIT Čermelj Henrik 5.000,00 SIT Čermelj Laura Ajdovščina 10.000,00 SIT Čermelj Lenart 1.000,00 SIT Čermelj Marjan Kamnje 2.000,00 SIT Čwmelj Viktorija 1.000,00 SIT Černigoj Ajdovščina 1.000,00 SIT ^emigoj Cvetka 3.000,00 SIT ^£pigoj Ivan Vipava 3.000,00 SIT Ivan 1.000,00 SIT Černigoj Ksenija 2.000,00 SIT 5^igoj Martina Ajdovščina 3.000,00 SIT (fjigoj Lidija Stomaž 5.000,00 SIT t2*r Beti in Mirko 2.200,00 SIT Čuk Ivan Ajdovščina 5.000,00 SIT Čuk Zmaga 1.500,00 SIT Dautovič Majda Ajdovščina 5.000,00 SIT Dbratož Primož s.p. 5.000,00 SIT Del Fabro Srečko s.p. Lokavec 5.000,00 SIT Družina Adžič 5.000,00 SIT Družina Ambrožič Dolga Poljana 5.000,00 SIT Družina Černigoj Ajdovščina 2.000,00 SIT Družina Červ Žapuže 3.000,00 SIT Družina Kobal Budanje 3.000,00 SIT Družina Kobal Dolenje 2.000,00 SIT Družina Kobal 3.000,00 SIT Družina Kodre 4.000,00 SIT Družina Mermolja 5.000,00 SIT Družina Nagode Žapuže 4.000,00 SIT Družina Ojsteršek Ajdovščina 10.000,00 SIT Družina Vales 5.000,00 SIT Družina Vodopivec Kamnje 5.000,00 SIT Dumenčič Davor s.p. 10.000,00 SIT Dum Jože Vrhpolje 3.000,00 SIT Dumik David 2.000,00 SIT Dumik Neva s.p. 5.000,00 SIT Dumik Vili Velike Žablje 2.000,00 SIT Fabčič Marinka 2.000,00 SIT Fajt Boštjan 2.000,00 SIT Ferjančič Dušan Budanje 5.000,00 SIT Fišer Jožef 1.000,00 SIT Fizioterapevtke Ajdovščina 15.000,00 SIT Fučka Silva 3.000,00 SIT Fučka Zdenka Ajdovščina 2.000,00 SIT Furlan 5.000,00 SIT Furlan Andreja 2.000,00 SIT Furlan Marija Ajdovščina 1.000,00 SIT Furlan Sara in Borut 3.000,00 SIT Furlan Silvo Ajdovščina 1.000,00 SIT Furlan Stanislav Ajdovščina 2.000,00 SIT Gatej Miljana 5.000,00 SIT Gerljevič Dušan 1.000,00 SIT Gerljevič Marko 3.000,00 SIT Gerželj Ivo Vrtovin 2.500,00 SIT Gerželj Stanislav 4.000,00 SIT Godina Angela Ajdovščina 2.000,00 SIT Gorup Pavel 1.500,00 SIT Gregorič Primož 2.000,00 SIT Gržej Boris 1.000,00 SIT Harej Boris 3.000,00 SIT Harej Slava 2.000,00 SIT Hašič Ram iz Skrilje 2.000,00 SIT Hočevar Jože Ajdovščina 3.000,00 SIT Hrobat Slavko 2.000,00 SIT Hrovatin Viktor Ajdovščina 1.000,00 SIT Hrvat Fadila 1.000,00 SIT Ipavec Marija Velike Žablje 5.000,00 SIT Jazbar Milojka 2.000,00 SIT Jejčič Dušan 1.000,00 SIT Jejčič Terezija 1.000,00 SIT Jerkič Aleš 3.000,00 SIT Jerkič Davorin 1.000,00 SIT Jerkič Dušan 5.000,00 SIT Jerkič Miloš 1.500,00 SIT Jerončič Ivan Ajdovščina 2.500,00 SIT Juh Marija 1.000,00 SIT Kalin Marija 10.000,00 SIT Kapo Meho Ajdovščina 3.000,00 SIT Karapandža Jurij 1.000,00 SIT Kebe Jože 2.000,00 SIT Kenda Branko 5.000,00 SIT Kete Damijan 1.000,00 SIT Kete Franc 2.000,00 SIT Klemše Cirila 1.000,00 SIT Kobal Marica 2.000,00 SIT Kobal Marija Budanje 3.000,00 SIT Kobal Marija 2.000,00 SIT Kobal Miro 1.000,00 SIT Kobal Neva 2.000,00 SIT Kobal Valter s.p. Male Žablje 10.000,00 SIT Kobra - Brecelj Zdenka s.p. Ajdovščina 20.000,00 SIT Kodele Frančiška Dolga Poljana 1.000,00 SIT Kodele Ivan Budanje 5.000,00 SIT Kodelja Almira Ajdovščina 5.000,00 SIT Kodelja Branko 1.000,00 SIT Kodelja Franc 5.000,00 SIT Kodelja Pavlin Barbara 5.000,00 SIT Kodre Ivan 5.000,00 SIT Kodrič Davorin 3.000,00 SIT Koglot 3.000,00 SIT Komel Alenka Vrtovin 10.000,00 SIT Kompara Bernard 1.500,00 SIT Kompara Bojana Lokavec 2.000,00 SIT Kompara Silva 3.000,00 SIT Koren Milena Vrhpolje 2.000,00 SIT Koritnik Alenka ^odraga 1.000,00 SIT Koron Zorka 1.000,00 SIT Koruza Marko s.p. Ajdovščina 2.000,00 SIT Kosovel Janko s.p. 5.000,00 SIT Kosovel Rudolfa 1.000,00 SIT Kotnik Božidar Ajdovščina 2.000,00 SIT Kouta Marko 1.000,00 SIT Kovač Vlado 10.000,00 SIT KS Selo 20.000,00 SIT Kranjc Damijan s.p. Ajdovščina 5.000,00 SIT Kranjc Robert 5.000,00 SIT Kranjc Tadej s.p. Dolenje 3.000,00 SIT Krapež Angel 3.000,00 SIT Krapež Pavel 5.000,00 SIT Krašna Marija 3.000,00 SIT Krašna Stanka 10.000,00 SIT Kravor Marija 1.000,00 SIT Kravos Dunja 2.000,00 SIT Krečič Aleš 2.200,00 SIT Krečič Dušan Ustje 5.000,00 SIT Krivec Jožko Ajdovščina 1.000,00 SIT Krko Marjan 1.000,00 SIT Krkoč Karel 3.000,00 SIT Krkoč Peter Lokavec 2.500,00 SIT Krmelj Milica Ajdovščina 2.000,00 SIT Lavrenčič Anica Vrhpolje 5.000,00 SIT Lavrenčič Bojana Podnanos 1.500,00 SIT lazar Lilijana Ajdovščina 5.000,00 SIT Lemut Aleksander Cesta 5.000,00 SIT Lemut Ana Lože 2.000,00 SIT Lemut Jožefa Dolga Poljana 5.000,00 SIT Lemut Magda Plače 5.000,00 SIT Lemut Matej Ajdovščina 1.000,00 SIT Lendvaj Sonja Ajdovščina 2.000,00 SIT Leskovec Marko Podkraj 5.000,00 SIT Ličen Franc Ajdovščina 1.000,00 SIT Ličen Marija Ajdovščina 3.000,00 SIT Likar Anton 2.000,00 SIT Likar Katarina Ajdovščina 2.000,00 SIT Likar Lado s.p. Ajdovščina 3.000,00 SIT Likar Srečko Ajdovščina 2.000,00 SIT Logar Jurij Črniče 2.000,00 SIT Lokar Gabrijel 1.000,00 SIT Lokar Klara 10.000,00 SIT Lokar Vida 1.000,00 SIT Lovrekovič Sonja Ajdovščina 2.000,00 SIT Lozar Negoslava 2.000,00 SIT Lulik Jurij 2.000,00 SIT Mahmutovič Irena Ajdovščina 3.000,00 SIT Makovec Ajdovščina 2.000,00 SIT Makovec Danica Duplje 1.000,00 SIT Makovec Roman 1.000,00 SIT Makovec Zora Vipava 2.500,00 SIT Makuc Marija Ajdovščina 5.000,00 SIT Mamič Ivan 2.000,00 SIT Marc Zofija Vipava 5.000,00 SIT Marcola Danilo 1.000,00 SIT Marjanovič Nadja Dobravlje 5.000,00 SIT Mavri Jan 3.000,00 SIT Meden Ljubo 10.000,00 SIT Mermolja Ivan Ajdovščina 3.000,00 SIT Mikuš Ema Budanje 5.000,00 SIT Milharič Alojz 1.000,00 SIT Miljavec Urbas 2.000,00 SIT Mislej Milan Podnanos 3.000,00 SIT Mitja Tripkovič Ajdovščina 3.000,00 SIT Mohorčič Ivan Lože 1.000,00 SIT Možina Franc 1.000,00 SIT Mrmolja Alojzij Cesta 2.000,00 SIT Mrmolja Bogdan 2.000,00 SIT Nabergoj Antonija Ajdovščina 2.000,00 SIT Nabergoj Marija Ajdovščina 5.000,00 SIT Nabergoj Matja 5.000,00 SIT Nabergoj Rina Ajdovščina 5.000,00 SIT Naglost Tatjana 5.000,00 SIT OKM delavci 11.000,00 SIT Orel Milojka 5.000,00 SIT OŠ Dobravlje 10.000,00 SIT Paljk Mojca Velike Žablje 3.000,00 SIT Pavlakovič Katarina 10.000,00 SIT Pavlič Slap 2.000,00 SIT Pavlič Ivan Slap 2.500,00 SIT Pavlovič Miladin 2.000,00 SIT Pečnik Ajdovščina 2.000,00 SIT Pelan Marko 1.000,00 SIT Peljhan Zofija 1.000,00 SIT Petrič Angela Ustje 500,00 SIT Petrič Uroš Planina 10.000,00 SIT Pikec Dušan Črniče 2.000,00 SIT Pintar Bernard Ajdovščina 1.000,00 SIT Pipan Cvetka 1.000,00 SIT Pirjevec Neva 2.000,00 SIT Pirjevec Stanko 2.000,00 SIT Plahuta Joa 1.000,00 SIT Plešnar Edvard Ajdovščina 3.000,00 SIT Plešnar Jožefa Ajdovščina 1.000,00 SIT Podbršček Silva Cesta 1.000,00 SIT Podgornik 1.000,00 SIT Podgornik 1.000,00 SIT Poljšak Ernesta Vipava 5.000,00 SIT Poljšak Marjan Ajdovščina 15.000,00 SIT Polšjak Boštjan 2.000,00 SIT Poniž Vera 2.000,00 SIT Popit Vinko 2.000,00 SIT Popovič Mara 2.000,00 SIT Potočnik Franc 2.000,00 SIT Potrata Sonja 1.000,00 SIT Praček Marica 1.000,00 SIT Praček Silvan 2.000,00 SIT Pregelj Miran Zemono 5.000,00 SIT Prelaz Ajdovščina 2.000,00 SIT Premrl Rafael Ajdovščina 1.000,00 SIT Premm Jožko 5.000,00 SIT Primtex d.o.o. Budanje 10.000,00 SIT Puc Marija Vipava 3.000,00 SIT Puc Marija 1.000,00 SIT Puhar Elvira 2.000,00 SIT Raspor Franc Ajdovščina 5.000,00 SIT Rebek Anica 2.000,00 SIT Rebek Duan 3.000,00 SIT Rehar Andreja 2.000,00 SIT Rehar Marija 5.000,00 SIT Remec Lilijana 1.000,00 SIT Repič Matija Ajdovščina 3.000,00 SIT Rijavec Marija 3.000,00 SIT Rodman Hijeronim Ajdovščina 5.000,00 SIT Rolfix d.o.o. 10.000,00 SIT Rondi Karel 1.500,00 SIT Rondič Andrej s.p. Slap 5.000,00 SIT Rosa Magdalena Poreče 3.000,00 SIT Rosa Tjaša Črniče 5.000,00 SIT Rovtar Marija Ajdovščina 1.000,00 SIT Rovtar Marija 1.000,00 SIT Rovtar Marjan s.p. Skrilje 2.000,00 SIT Rudež Branko Stomaž 10.000,00 SIT Rudolf Ivan Podkraj 2.500,00 SIT Rupnik Ivan Podkraj 3.000,00 SIT Rustja Dušan 5.000,00 SIT Rutar Aleš 5.000,00 SIT Rutar A. in Velikonja E. Ajdovščina 8.500,00 SIT Samec Mirjana Ajdovščina 2.000,00 SIT Sedmak Marija 4.000,00 SIT Seljak Zmaga Ajdovščina 7.000,00 SIT Semič Bojana Ajdovščina 2.000,00 SIT Semiž Vida 1.000,00 SIT Sever Justina Vipava 2.000,00 SIT Sever Vida Ajdovščina 2.000,00 SIT Simovič 2.000,00 SIT Škapin Pavel s.p. Vipava 1.000,00 SIT Slejko Alenka 2.000,00 SIT Slejko Lilijana 2.000,00 SIT Slejko Suzana s.p. Podkraj 1.000,00 SIT Slemič Franc Ajdovščina 5.000,00 SIT Slokar Greti Ajdovščina 2.000,00 SIT Slokar Slavka Lokavec 2.000,00 SIT Sorč Boris Stomaž 2.000,00 SIT Srečko Jejčič 10.000,00 SIT Stibilj Ivan 2.000,00 SIT Stibilj Marija Ustje 5.000,00 SIT Stibilj Stanislav 2.000,00 SIT Stopar Alenka 3.000,00 SIT Stopar Andreja 3.000,00 SIT Stopar Jožica Ustje 3.000,00 SIT Stopar Miha 3.000,00 SIT Stopar Nežka 5.000,00 SIT Stopar Radislav 2.000,00 SIT Suša Branka 2.000,00 SIT Šakanovič Esad s.p. Ajdovščina 2.000,00 SIT Šinigoj Ines Ajdovščina 2.000,00 SIT Širok Klemen Vrtovin 3.000,00 SIT Škvarč Marija 1.000,00 SIT Špacapan Neva 2.000,00 SIT Štefančič Silvan s.p. Col 3.000,00 SIT Štokelj Anica Ajdovščina 5.000,00 SIT Štokelj Marija Ajdovščina 3.000,00 SIT Štokelj Stojan Plače 2.000,00 SIT Štor Aleš Cesta 2.000,00 SIT Štor Jože 2.000,00 SIT Štor Jožica Skrilje 2.000,00 SIT Štor Mira Skrilje 2.000,00 SIT Štor Miran 1.000,00 SIT Štor Peter Pavel 2.000,00 SIT Štrancar Andrej 1.000,00 SIT Štrancar Ernest 2.000,00 SIT Štrancar Peter 2.000,00 SIT Štrukelj Erik Cesta 2.000,00 SIT Štrukelj Zdenka Ajdovščina 2.000,00 SIT Šuligoj Ivana 1.000,00 SIT Šušmelj Zdenka Ajdovščina 1.500,00 SIT Tihelj Mihaela Vipava 2.000,00 SIT Tomažič Damjana 1.000,00 SIT Tomažič Irma 5.000,00 SIT Tomažič Tanja Cesta 3.000,00 SIT Tominc Marija Ajdovščina 2.000,00 SIT Tominc Marko 2.000,00 SIT Torkar Klavdij Hrašče 5.000,00 SIT Tratnik Jože 1.000,00 SIT Tratnik Miloš Žagolič 1.000,00 SIT Tratnik Silvo 2.000,00 SIT Tratnik Stane Ajdovščina 5.000,00 SIT Trošt Dolores Ajdovščina 3.000,00 SIT Trošt Milena 3.000,00 SIT Trošt Olga 3.000,00 SIT Turk Ivan 1.000,00 SIT Turk Jeka 5.000,00 SIT Ukmar Ajdovščina 2.000,00 SIT Uršič Joško Vipava 2.000,00 SIT Ušaj 1.000,00 SIT Valič Saša s.p. 5.000,00 SIT Valič Vida 5.000,00 SIT Valič Zdenka Katarina Velike Žablje 1.000,00 SIT Velagic Ana 1.000,00 SIT Velikonja Cilka 2.500,00 SIT Vetrih Bojan 5.000,00 SIT Vidic Filip 3.000,00 SIT Vidmar Ajdovščina 1.000,00 SIT Vidmar Benjamin s.p. Predmeja 5.000,00 SIT Vidmar Ivan Ajdovščina 2.000,00 SIT Vidmar Ivan 10.000,00 SIT Vidmar Jože 1.000,00 SIT Vidmar Jože 3.000,00 SIT Vidmar Marija Ajdovščina 1.000,00 SIT Vidmar Vida Ajdovščina 500,00 SIT Vidmar Zdenka 1.000,00 SIT Vidrih Miroslava Ajdovščina 10.000,00 SIT Vidrih Pavel 3.000,00 SIT Vidrih Zoran 2.000,00 SIT Virant Jožef 5.000,00 SIT Vodopivec Boris 2.000,00 SIT Vodopivec Jože Žapuže 1.000,00 SIT Volk Bruno 1.000,00 SIT Volk Evgen 2.000,00 SIT Volk Milojka 5.000,00 SIT Volk Vera 20.000,00 SIT Vovk Irena 2.000,00 SIT Vrčon Marija 2.000,00 SIT Zavadlav Milena 5.000,00 SIT Zavod za šport Sežana 10.000,00 SIT Zelenjava Vipava 1.000,00 SIT Zemljak Žiga 3.000,00 SIT Zgonik Karol 2.000,00 SIT Zidarstvo Feuče Vinko s.p. Vrtovin 20.000,00 SIT Zorko Anica Ajdovščina 2.000,00 SIT Zrnec Edi 500,00 SIT Žagar Anton 2.000,00 SIT Žgavc Marta Ajdovščina 2.000,00 SIT Žigon Nadja 3.000,00 SIT Žižmond Dušan s.p. Ajdovščina 2.000,00 SIT Žonta Viktorija 1.000,00 SIT Žorž Jani 2.000,00 SIT Žorž Petra Slap 5.000,00 SIT Žvanut Miloš 5.000,00 SIT Žvanut Orjana 5.000,00 SIT Žvanut Sonja 2.000,00 SIT Žvokelj Ale 10.000,00 SIT Žvokelj Ana Ajdovščina 1.000,00 SIT Žvokelj Tamara Plače 1.000,00 SIT 1.393.400,00 SIT Marko Sever je na paraolimpijskih igrah v Atenah v maratonu (trasa je bila ista, kot so jo uporabljali klasični maratonci) med Maratonskim poljem in Panathinaikojem dosegel čas 1;43:41, kar ga je pripeljalo na 20 mesto. Markoje tako svojo uvrstitev iz Sydneya izboljšal za osem mest. Zmagal je Avstralec Feamley. Moja njivca ... Meglena jutra, prezgodnji večeri, nizko sonce s svojo blagodejno toplino, barve zrelega grozdja in prvih porumenelih listov..., vse to je jesen, pravljična JESEN. Čas, ko se tudi narava pripravlja na zimo, na počitek. Preden pa se udobno namestimo v naslonjač, začnemo srkati sladek letošnji mošt ter uživati v še vročem pečenem kostanju, nas čaka še kar nekaj dela. Vlaganje, zamrzovanje, kisanje, shranjevanje in skladiščenje na najrazličnejše načine ... Preprečimo Preden bo Prepozno Hlad, nizek tlak, krajši dnevi, daljše noči, ples odpadlega listja, burja in bandima so napovedale prihod jeseni, ki je neslišno, a napovedano vstopila v Vipavsko dolino, kar se tudi tokrat čuti v zapiskih naših, ajdovskih policistov. V obdobju med 25. avgustom in 22. septembrom 2004, prvim jesenskim dnevom so obravnaval osem tatvin: vrečke z živili pred trgovino Nanos, dveh kovinskih miz izpred gostinskega lokala, luči s kombiniranega vozila, kamnov in železnega okvirja oboka s kapelice na Vodicah, neregistriranega kolesa z motorjem znamke Avtomatic na Slapu, 18 pasov za pritrjevanje tovora v Potočah, plena lovca LD Trnovski gozd in sončnih celic električnega pastirja. Dva vloma s tatvino: v podjetje Slo-Car, odtujen denar in mobilni telefon in v stanovanjsko hišo, kjer se je storilec okitil z zlatnino. Devet poškodovanj tuje lastnine: kolesa, vrat os. vozila, fasade na stanovanjski hiši, ključavnice na vratih garaže, korit za rože in osebnih avtomobilov na parkirnih prostorih; kaznivo dejanje povzročitve lahke telesne poškodbe v mesecu juniju, 3 krat ogrožanje varnosti; intervenirali so pri sporu in pretepu med zakoncema, v enem je žena zadobila lažje telesne poškodbe, v drugem primeru pa je žena s hladnim orožjem napadla moža in ga poškodovala. Policisti so v minulem obdobju obravnavali 14 prometnih nesreč z materialno škodo, 1 lažjo poškodbo udeleženca, 2 z udeležbo pešca, ki sta ga neprevidna voznika podrla na prehodu za pešce, eden jo je odnesel z lažjimi, drugi pa s težjimi poškodbami, 2 povzročitelja sta z mesta nesreče odpeljala, ne da bi pred tem soudeležencu nudila podatke, a soju policisti kasneje izsledili. JRM je bil kršen 5 krat, s preglasnim poslušanjem glasbe, s strani pijanega sina, ki je po sporu z materjo razbil več kosov pohištva, s prepirom med zakoncema v ločitvenem postopku, med sinom in očetom in zakoncema. Obravnavali so kršitev ustnega dogovora med znancema iz Malih Zabelj, kije znanki maja 2001 posodil 600.000 sit in mu jih le ta do sedaj še ni vrnila; v Vipavi so si ogledali poškodovanje več vozil, katere so povzročili neizgoreli delci ognjemeta, prestregli so slovaškega državljana, ki se je sprehajal po hitri cesti; pri spancu v osebnem vozilu so zmotili madžarskega državljana, ki pri sebi ni imel nobenih dokumentov, po opravljenem postopku so ga napotili na madžarsko veleposlaništvo, obravnavali so starega znanca policije s Štajerske, ki je naplahtal občana Vipave, ki je preko oglasa naročil dele za osebni avto, jih plačal vnaprej in jih nikoli prejel, 2 pobega z bencinskega servisa v Ajdovščini, v grmovju pod Žapužami so našli zavrženo kolo z motorjem, ki je bilo pred letom dni odvzeto občanu iz Žapuž, ogledali so si prizorišča požara v stanovanjski hiši, kurilnici stanovanjske hiše, na smetišču pri Dolgi Poljani in v Mlinotestu. Policija opozarja, da je zaradi muhastega jesenskega vremena, trgatve, ko se na cestah pojavlja večje število traktorjev in pogoste udeležbe pešcev v prometnih nesrečah potrebna večja strpnost in previdnost. Oktobrska opravila * Zelenjavni vrt Kmetje v tem mesecu večinoma pospravljajo še zadnjo koruzo in pripravljajo njive na setev ozimnih žit ali počitek preko zime. Na prihajajoče mrzle zimske mesece pa mislimo tudi vrtičkarji, zato hitimo s spravilom pridelkov. Solato prekrijemo s plastičnim predorom, kjer bo še nekaj časa uspešno rasla. Sadimo zimski česen in šalotko. Čebulo delno posušimo na gredi, če pa je vreme preveč vlažno, jo z vrta prenesemo v suh in zračen prostor, kjer jo razprostrem© in posušimo do konca. Rastline paradižnika z nedozorelimi plodovi odrežemo pri tleh in obesimo v topel prostor z vrhom navzdol. Na toploti bodo namreč sadeži počasi dozoreli. Peteršilj in drobnjak posadimo v lončke in ga prenesemo na toplo. Tako bomo imeli vso zimo svež in okusen pridelek. Korenček prezimimo v pesku, na hladnem, lahko pa ga tudi naribamo in posušimo - tudi to je ena izmed variant. * Sadovnjak Jabolka, jabolka,... okrogla, debela in raznobarvna. Ja, sedaj je. res pravi čas, da premislite kam z obilnim letošnjim pridelkom jabolk. Tista, ki dozorevajo neenakomerno obiramo večkrat in shranjujemo v čisti kleti na policah ali v zabojčkih. S plodovi delamo previdno in pazimo, da jih ne obtolčemo ali poškodujemo. Vsa poškodovana (obtolčena, bolna, črviva) jabolka dajemo posebej in jih namenimo takojšnji uporabi. Mogoče nasvet: sok iz domačih jabolk je odličen! Preverjeno! Če nameravamo v sadovnjaku posaditi več dreves, se je najbolje prej posvetovati s strokovnjakom glede izbora sadik. Predizbor lahko opravimo tudi sami in potem v drevesnici povemo svoje želje. Prav gotovo bomo tam dobili potreben nasvet in pomoč. * Okrasni vrt in trata V oktobru je pravi čas za sajenje okrasnih rastlin ter presajanje trajnic. Izogibamo se le sajenju iglavcev, ki jim za to bolj ustreza pomlad. V kotičke vrta posadimo cvetoče čebulnice - zvončke, tulipane, narcise, hijacinte,... Če sadimo novo živo mejo jo takoj obrežemo. Po potrebi pokosimo tudi trato, vendar nož nastavimo nekoliko višje. Redno grabimo odpadlo listje, saj lahko pod predebelimi plastmi listja trava zgnije ali pa se na njej pojavi plesen. Po prvi slani izkopljemo in shranimo gomolje dalij, balkonske rastline in posodovke pa postopno spravimo v prezimovališče, odvisno od vremena. * Zeliščni vrt Tako kot druge vrtne rastline tudi zelišča sledijo naravnemu toku izmenjave letnih časov. Nekatera jeseni zaključijo svoja življenja, druga pa se na različne načine pripravljajo na neugodne zimske pogoje. Sedaj je pravi čas za sajenje večletnih zelišč, ki lahko rastejo na prostem, da se bodo že sedaj zakoreninila. Tista pa, ki so se že preveč razrasla, pa razdelimo in ponovno posadimo. Še pred prvo zmrzaljo moramo z vrtov pobrati vsa zelišča, ki ne morejo preživeti zime. Ostala (lovor, rožmarin), izkopljemo ter posadimo v posode, ki jih nato pustimo na prostem do prve slane. Dobro je vedeti... Z bučkami ... nenavadnimi, različno velikimi in zaobljenimi lepoticami, se bo te dni gotovo ponašal marsikateri hišni vhod, terasa ali balkon. Vsaj upam, saj z nekaj spretnosti in domišljije lahko ustvarite zares pravljično deželo malih in velikih buč, simpatičnih, nenavadnih in hudomušnih prikazni, s katerimi boste marsikaterega mimoidočega spravili v dobro voljo. Pa še prava paša za oči bodo! Svet buč je nekaj čisto posebnega, saj je registriranih že preko 700 različnih sort. Bučke izvirajo iz Srednje Amerike. V Peruju so jih gojili že Indijanci pred 8000 leti, Evropski kolonisti pa so jih prenesli v Evropo v 16. stoletju. Vedno več vrtičkarjev se odloča za vzgojo bučk: razen tega, da so polne vitaminov in mineralov, da so zdrave in pomagajo pri različnih težavah, v vrtu ne zavzamejo veliko prostora. Bučke so primerne kot dietna hrana, saj je v lOOg samo 19 do 21 kcal ter 85 do 96% vode. So tudi zelo dobro sredstvo proti kašlju, saj pomagajo okrepiti obrambne zmogljivosti bronhijev. Vsebujejo nadpovprečno veliko karotinoidov, ti pa so predhodna stopnja pri nastajanju vitamina A, pomembnega za sluznice. Ni mogoče prezreti tudi vsebnosti vitamina C, folne kisline, vitamina B6, vitamina E, magnezija in cinka. Slednjega je zlasti veliko v semenih. Pripravila Jana Stefančič ZLATARSTVO PRINCES^ Tl NOVO v Ajdovščini v centru C2 Nakit po naročilu Porami prstani Zlati in srebrni nakit Popravila telefon: 05/3661 330 gsm: 041/392 938 Ksimeroni ■ V RENAULT A.B.C. Marketing in proizvodnja Nova Gorica d.o.o. ZAKAJ IZBRATI PRAV RENO? GARANCIJA NA MEHANSKE DELE - 4 LETA GARANCIJA NA PRERJAVENJE-12 LET NAJVARNEJŠA VOZILA-6 VOZIL S 5.ZVEZDICAMI VELIKA TRŽNA VREDNOST RABLJENEGA VOZILA ŠIROKA PALETA MODELOV VSEH VELIKOSTI RAZVEJANA SERVISNA MREŽA HITRO DOBAVLJIVI REZERVNI DELI A.B.C. Renault Minuta Ajdovščina,tel 05/3643302 Razglednica (17) Grozdje, buče, krizanteme Že od jutra mi odzvanja v ušesih: “Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj ...” Ne, te pesmi danes nisem slišala po radiu. Skorajda ni za to nobenih možnosti. Prvič zato, ker nas glasbeni uredniki bolj redko presenetijo s kakšno pesmijo, ki po splošnem prepričanju sodi v nek drug letni čas. In drugič zato, ker sc stare uspešnice, če jih slučajno r ■ no -ne oživi kakšen sodoben pevec, v naših radijskih programih prava redkost. In spet en ne: ne daje me nostalgija. Tisti maj z druge strani kroga letnih časov se mi je prikradel v možgane kot neprizanesljivo ogledalo, kot nekaj, s čimer nehote primerjam današnje dni. Če bi se dalo z eno samo besedo opisati vzdušje v aprilu ali maju, bi se najbrž odločila za besedo hrepenenje, morda bi dodala še pričakovanje lepega. Ko gre za ta letni čas, pa sploh ne oklevam: edina prava beseda je nervoza, ki se bo proti novembru stopnjevala v pesimizem. Še dobro, da potem kmalu pride Miklavž in da se novoletne lučke prižgejo že kmalu po tem, ko melanholični nehamo nositi svečke na grobove. Da ne bom zašla. Novoletne lučke so še spravljene v škatlah, zdaj je čas grozdja, buč in krizantem. In kaj imajo ti plodovi in cvetje skupnega? Razen, da nam jih narava nakloni v istem letnem času, popolnoma nič. Celo barvna harmonija lepih jesenskih barv ne more prikriti, da so v bistvu simboli različnih resničnosti. Toliko skupnega imajo, kot ljudje iz istega bloka. Ko se skupaj pojavijo v izložbi kakšne trgovine s sadjem in zelenjavo ali celo izložbi kakšne cenene cvetličarne, njihova različnost odraža prevladujočo resničnost: nervozo. Jesen je pač taka. Poletna lahkotnost je spuhtela, vsepovsod čaka delo in odgovornost. In nastopi nekakšen prastrah: nam bo uspelo? Strah bi bil pol manjši že, če bi si ga priznali. Kako smešno nebogljeni smo pogosto ljudje. Vsi praviloma poznamo resničnost in se hkrati trudimo, da bi jo zloščili, še raje prikrili. Ne pa tudi spremenili. Naredili drugače. Rešili problem. Kje pa, saj je tisto loščenje in spuščanje dimnih bombic vendar lažje. Za povrh pa še izgleda “cela reč” in ima vedno svoje junake. V predvolilni tekmi kar mrgoli takih manevrov. Bolj kot prazne obljube me v resnici jezi poveličevanje manj pomembnih stvari in bežanje od bistvenega, resničnega. Ena takih ajdovskih zgodb se razpleta kot roman. Ajdovske trgovine. Nepoučeni ne razumemo ničesar. Ne kdo je oviral, kdo podpiral, kdo načrtoval in kdo na koncu profiliral. Resnica je le, da je najnovejša ajdovska trgovina obiskana, kot nobena druga. Da je na urejenem, dovolj prostornem parkirišču red. In da se v trgovini počutimo dobro, sicer se ne bi vračali dan za dnem. Resnica je, da smo tako trgovino potrebovali. In je prav vseeno, čigava je. Ko bo vrata odprla naslednja skoraj enako dobra, pa bodo, kot povsod po svetu, odločale podrobnosti. Na prvem mestu bo ostala prijaznost. Ljudje gremo nezmotljivo raje tja, kjer nam je lepo. Vse ostalo je problem trgovcev. Druga taka nadaljevanka je zgodba o ajdovskem kulturnem domu. Zapletov, razpletov, oseb in dogodkov je v tej zgodbi že toliko, da le še redki optimisti zmoremo verjeti, da bo za skeletom starega mlina kdaj zrasel sodoben kulturni dom. V tem primeru je pač treba verjeti v tisto resničnost, ki nas v Ajdovščini bolj redko obišče. Sodelovanje. Sporazum. Združevanje interesov. Ker kulturnih domov pač ne gradijo trgovske verige in so minili časi, ko so jih v veliki meri lahko finančno podprla domača podjetja, bomo pač morali enkrat stopiti skupaj. In se ne bomo smeli zmrdovati, če bodo investitorji od daleč izgledali kot grozdje, buče in krizanteme na istem krožniku. Resnica je, da bomo brez volje za resnično spremembo lahko le nemočno gledali, kako stari mlin propada in kako Ajdovci trumoma odhajamo po kulturne dobrine drugam (če že ne ostajamo preprosto doma). Ne želim razpihovati nervoze. Tudi o gornjih dveh zgodbah morda premalo vem, da bi lahko sodila. Zanima me le končni rezultat. Resničnost. To, s čimer moramo vsak dan živeti. In želela bi si, da nam tega ne slabšajo nervoza, strah, nesposobnost sodelovanja, pomanjkanje razumevanja in kar je še takih reči. Zato vedno godrnjam, da bi morali že majhne otroke v šoli učiti razumevanja resničnosti in sposobnosti za njeno spreminjanje. Namesto kupa nepotrebnih podatkov in zgolj občudovanja mrtvih genijev. Ker je genij v vsakem od nas. Le premakniti moramo svojo r... Na koncu moram popraviti morebitno krivico tudi grozdju, bučam in krizantemam. Brez sladkega grozdja in dobrega vina bi bilo življenje bolj pusto. Komaj čakam na odlično rižoto z bučami, ki jo vsako leto v tem času pripravlja priznani kuharski mojster. In da ne bo pomote, Holandci gojijo in prodajajo krizanteme vse leto. Zal Slovenci verjamemo, da sodi to cvetje le na grobove. Tako, kot smo mojstrsko prikrojili že marsikatero resnico. Bellow je zapisal, da šele ljubezen naredi resničnost resnično. Rada imam jesen. Lučka Peljhan :<»Mlillll8loiiiilWMMinwic:««www>w«cwa«ow«e««w.'WWX-ra«»o«wWtMW” CENTER FAMA agrooprema i± Scarpa NE PREZRITE: - ENOLOŠKA SREDSTVA PO KONKURENČNIH CENAH - MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO - NPK 6-12-24 - VINSKI FILTRI - BAROMAT LAVOR - PRŠILNIKI UNIGREE POSEZONSKE CENE ^ v - KOSILNICE KAVVASAKI ^ MULČERJI BERTI IN TEHNOS * KOLEKCIJA JESEN - ZIMA t,m aarooprema Vipava I GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA 05 / 36 44 982 SEDAJ JE PRAVI ČAS! NAJVEČJA IZBICE?—— NAJUGODNEJŠE CENE 11 V ■ ■ \ "il ’%l- \ II' c i ■ / ^ L ■ // AVTOSERVIS Ig KOBAL B BMWii ML GOVEJA REBRA 692 sit SV. POLOVICE CELE 495 sit SVINJSKI KARE 1266 sit SUPERMARKET FAMA fri i 145 S 129 ■ > KROMPIR VREČA 10 kg" " ČEBULA DOMAČA VREČA 10kg ALPSKO MLEKO 1/1 3,5 FRUC JABOLKO, LEDENI ČAJ TESTENINE BELLA BIONDA ,899 729 SIT SIT m m a SERVIS VRČ + 6 KOZARCEV GARNITURA 6 KOZARCEV AVA EXTRA BIANCO 5,6 kg i.isiissi TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL 1894 Goriška cesta 13 VIPAVA TEL.: 05 367 11 99 VIPAVA NOVO VSAK DELAVNIK OD 7.00 DO 17.00 NON-STOP SEDAJ TUDI V SOBOTO - OD 7.00 DO 12.00 OKTOBRA POSEBNA UGODNOST: BREZPLAČNO LEPLENJE NALEPK Ugodna ponudba sveč na poštah! l Termo sveča Bufeat 439,00 srT) Kapela mala f iso.oosit! Kocka 1i [ 165.00 SIT 1 Vlažak za terma__________ [ 229;00~šrrj Elektronska sveča (^549 00 si?) Komplet devetih sveč 11.200.00 sul Cene vključujejo DDV. Mojca flgšjoolrr) s n o o 'CJT POŠTA SLOVENIJE www.posta.si NISMO EDINI, SE PR ZR VRS BOU POTRUDIMO Jernej Kete s.p. kmecka.dobravlje@volja.net NOVO V KMEČKI DOBRAVLJE PESTER IZBOR KONJENIŠKE OPREME AKCIJA Opečnih izdelkov * cementa Posezonska razprodaja škropiv KOMPLETNA PONUDBA GRADBENH MATERIJALOV - KMETIJSKE POTREBŠČINE KMETIJSKA MEHANIZACIJA - MINERALNA GNOJILA VRTNA GNOJILA - SEMENA - REZANO CVETJE ŠKROPIVA-POSEZONSKA RAZPRODAJA VELIKA RAZPRODAJA OPUŠČENIH POGRAMOV -20% EDINSTVENI PLAČILNI POGOJI SAMO PRI NAS: BREZOBRESTNI KREDIT DO ENEGA LETA, POTROŠNIŠKI KREDITI DO 5 LET KREDITI ZA PRAVNE OSEBE STANOVANJSKI KREDITI DO 15 LET PLAČILI POGOJI VELJAJO ZA CELOTNO PONUDBO TRGOVINE !!! PONEDELJEK - PETEK 7-19 SOBOTA 7-12,_ _______________ MOŠKIH OBLAČIL _______________________.=.rtS»,o.23.,C2"lKM,iS.vaU,K««"‘“ ; . tel: 05/368 05 56 tel: 05/ 333 37 17 je zgornjevipavski Časnik LATNIK Karlova malancana No, pa jih vidimo boljše kot v prejšnji številki Latnika, ko so se malancani še skrivali pod listjem svoje rastlinske mame, kjer so se izdatno pojili. Pridelovalec Karlo Milavec je največjega že odredil: deloma ga je spohal, deloma spekel v pečici, nekaj rezin je okisal, večino pa ga je s Česnikom vložil v steklene vaze za zimo. Sedaj, ko mu butja dopoveduje, da je treba malancane obrati, pobira najmanjše -no in tako izgledajo..._______________ Unitrade d.o.o. @ Tovarniška c. 2b (C3) Ajdovščina tel.: 05/36 81 588 gsm: 041 707 000 Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20.10.2004 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina. A Sklepanje novih naročniških razmerij Podaljševanje naročniških razmerij •