ttelavska Pf(|
Glasilo Krščanskega delovnega ljudstva
Uhaja vsak četrtek pop.; t slučaju praznika ■■	Posamezna številka Din 1‘—.	~ Cena: za 1 mesec	||	Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav«
ian poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II	Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za	pol leta Din 20*—j za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad.
i*va c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.90t
Naša izpoved oh novem letu
Z opel '/.uhaja eno leto v preteklost. Ob kom u leta se nam zeli, da je minulo kot bi človek mahnil z roko. Ih vendar, kako bridko je bilo za marsikoga, koliko trpljenja je moral preživeli vsakdo izmed nas. ki si s svojimi rokami služimo vsakdanji kruli. Kdo ima preštete ob koncu starega leta vse krivice, vsa sramočenja in poniževanja, ki jih je delavec preživel po tovarnah? Koliko je bilo v bornih delavskih stanovanjih solz nedolžnih otročičev, ki so ob pomanjkanju kruha fiideli očeta z delavsko knjižico o roki, ko je bil odpuščen .. ■
Knjiga trpljenja delovnega človeka bi šele bila prava slika sedanjega časa. kam je zabredlo človeštvo. Vsakclo bi se ob koncu čitanja zgrozil. Ob lej knjigi bi lažje delali načrte za bodočnost, ker bi nas uvedla o globoko premišljevanje. Vran gotovo bi
o	novo lelo s to knjigo v roki ne vstopali s pijančevanjem, ne onemogli od prečute noc-i. timpak popolnatna trezni in osramočeni.
/a človeka, ki je žrtev teh strašnih dni, pa ni čas, da se predolgo ustavlja ob teh mislih. Treba je na delo za drugo življenje, za boljšo bodočnost, če ne za svojo, pa vsaj za svoje potomce. Na jasnem si mora bili v lakem času, kdo je povzročil el j tega gorja, ki ga doživlja ogromna večina človeškega življa. Ko najde bacil, mora ^gledati, da mu ne da niti najmanjšega povoda nadaljnjemu razvoju, ampak mu napovedali kol strupeni žuželki najostrejši boj na življenje in smrt.
Kdo sili delodajalca, da neprestano stremi za večjim dobičkom? Kdo sili razne delničarje, upravne svetnike in solastnike tovarn, da zahtevajo vsako leto, če ne večje, pa vsaj iste dividende in nagrade, kljub temu. da vedo, da je revščina tisiili, ki ta kapital zbirajo, vsako lelo večja? Kdo je privedel gospodarske kroge in njim odgovorne činilelje. da s luko lulikolo odpuščajo revne družinske očete iz služb, <lu jim utrgujejo brez vsakega sočutja zaslužek, jim pri telesni oslabelosti podaljšujejo delovni čas in u pel ju jejo moderni priganjaški sistem.
To je materializem, ki ga, organiziranega o gospodarski sistem, imenujemo kapitalizem. To je tuberkulozni bacil, ki razjeda človeško notranjost, njegovo vest in vsako povezanost z vzvišenim nadnaravnim ciljem. Materializem, pohlep po zemeljskih dobrinah, uniči človeku vso njegovo notranje dostojanstvo in iz zasužnjenega napravi pravo zver v človeški podobi in največjega uničevalca človeške sreče.
Krščansko socialistično delavstvo, ki je po tvojem poslanstvu nositelj in kovač bolj-
še bodočnosti, je po svojih načelih v dia-,nelrulnem nasprotju s tem uničevalcem vsega dobrega. Ono se dejansko bori za pravice človeku, zu njegovo dostojanstvo, za zmago pravice nad krivico. To je razredni boj krščansko - socialističnega delavstvu proti materializmu, za človeku in za zmago načel njegovega Stvarnika-Boga v človeškem družabnem življenju. Ta razredni boj je v srečo človeštvu, ker brezkompromisno slremi za popolno ozdravitvijo človeške družbe na božjih temeljih in zapovedih. Človek mora zopet poslali človek v božji zamisli in krona
/opet je šlo v zaton eno leto. Preteklost in zgodovina sta se na novo obogatili '/. dobrimi in manj dobrimi, slabimi in naj-slabšimi dogodki in dejstvi sodobne kapitalistične družbe, ki je poleg brezposelnosti privedla do ledene dobe denarnih zavodov, l>o gotovih geografičnih legah sveta. Delavstvu in kmetijstvu preteklo leto ni rodilo potrebnega socialnega sadu. Kapitalizem sc jc tudi v preteklem letu proslavil z uničevanjem ogromnih množim živeža in bombaža, samo da se obdrže cene, pa četudi lakote pogine milijone ljudi. Dokaz, da je v resnici edini zli duh, ki ustvarja nered, revščino in tvori nevarnost za svetovni mir.
Socialno vprašanje in posebno delavsko vprašanje pretresa še vedno po zaslugi kapitalizma ves kulturni svet. Razni politični špekulanti zavajajo delavstvo v raznovrstne sisteme in kujejo iz tega osebni kapital, oziroma varstvo kapitalizma, ki se najbolje počuti v razdvoju delavskih mas ali množic.
PosaJmezne države sicer poskušajo rešiti delavsko in socialno vprašanje, ki tvori največje vprašanje današnjega časa in ima svoj staž v delavskem vprašanju. Toda so na žalost njihova sredstva in načini »fovš«. Vsakdo mora uvideti, da se z varstvom kapitalizmu ne da rešili to vprašanje. V Italiji in Avstriji kaže dosedanji potek stanovsko-korporativne orgunizncije nadaljnje suženjstvo in podrejenost delavstva. Ves potek razvoja kaže na neke vrste poravnalnih instanc med delnvci-uslužbenci in delodajalci, nad katerimi bdi državna oblast, ki dokončno odloča o sporih med delavstvom in podjetnikom. Vprašanje pu je, ali bodo te oblasti toliko socialne, da se bodo ozirale na težnje in upravičene pritožbe delavcev in uslužbencev. V industriji, pa tudi v manjši ali mali obrti je odvisen delavski stan v večini. Da bodo pa delavci imeli po zakonih v korporacijah večino, pa ni misliti. Zato bi ne bili niti tako zvani »katoliški« pod-
slvarslva. Ko to dosežemo, bo tudi konec našega razrednega boja proti zlu.
To je naša izpoved ob koncu starega in ob vstopu novega leta. Ob tej izpovedi vemo, du je strašno gorje, ki ga doživlja dandanes človeštvo in vse njegove posledice, ki bodo še prišle, le delo človeka. Zato pa, ker vemo, du je to delo le od človeka, kljub trpljenju, ki ga doživljamo, tudi ob novem letu ponosno dvignemo glavo v svesti si zmage pravice nad krivico, zmage naših načel in zmage Kristusovega kraljestva nad kraljestvom materializma.	Ž.	S.
jetniki, kaj šele drugi. Kakšni bodo zastopniki vlade, seveda .ni gotovo, dana je pa dvakratna možnost, da delavstvo ne sme preveč od njih pričakovati.
V	Avstriji so se postavili na stališče papeževe okrožnice »Štiridesetletnica« ter se vse delo proglaša in naglasa v tem smislu. \ resnici se pa po‘dosedanjem delu in dejanjih okrožnica v velikem delu izrablja že v vpostavljanju v veljajo kot varstvena stena za kapitalizem. V tem se zrcali nevarnost za avktoriteto najvišje cerkveno oblasti. Zanimivo je glede teh reform opazovanje kapitalizma, ki se nič kaj ne upira spremembam, dobro vedoč, da bo po določbah svojih prijateljev in somišljenikov zagospodoval tudi v stanovskih korporacijah in da bo s pomočjo državne sile še nadalje po svoje častil svojega boga — zlatega bika. Po sedanjem razvoju sodeči, bodo korporacije dosegale in nadomeščale, v kolikor se tiče delavstva, le dosedanje poravnavne odbore, kjer zakonito postoje.
Svojedobno so se nekateri politiki na Francoskem zanimali za korporativno stanovsko zastopstvo, katero naj bi nadomesto-valo težki in dostikrat nesposoben parlament. Menili so, da bo po stanovih voljeni parlament boljši in sposobnejši. Tudi pri nas je seznanil s to mislijo naše delavstvo dr. Krek, toda le kot s sredstvom zn vpostavitev delazmožnega parlamentarizma. Parlamentarizem nekaterih držav je iz prevelikega in prehudega in brezobzirnega strankarstva začel moralno propadati in ni bil sposoben vršiti svoje velike in važne dolžnosti in naloge.
Svetovna vojna, sad kapitalizma, je pa potresla vos svet. Kapitalizem, ki je med vojno gulil s svojimi manirami in načini vse vojujoče države potom vojnih dobav, se po vojni ni čutil več varnega. Začel je najpreje iskati prijateljskih stikov z delavci v obrambi dela. J’o leg tega pa je bila potrebna šc
Jože Gostinčar:
V razmišljanje
Naše delo in borbe
Pregled važnejših dogodkov v
NAZAJ H KREKU
V	prvi številki »Delavske Pravice« letošnjega letnika je priobčil naš iov. Gostinčar članek »Nazaj h Kreku«. S to devizo je začela leto celotna organizacija JSZ. Nazaj h Kreku je klic vsega slovenskega naroda. Nazaj h Kreku v politiki, »Slovenska politična pota so skrajno žalostna. Ko bi šli Krekovo pot, gotovo bi bila boljša lin uspešnejša.« Nazaj h Kreku v slovenskem gospodarstvu, nazaj h Kreku v zadružništvu, nazaj n Kreku v skrbi za našega delavca in kmeta! »Delavstvo se je ohranilo v svoji organizaciji, četudi po raznih križevih potih sumničenja, preziranja 'in dostikrat grdega in neresničnega natolcevanja v svoji, po dr. Kreku ustanovljeni organizaciji.« Nazaj h Kreku v praktičnem delu za delavstvo in v idejni usmerjenosti, to je bilo geslo, ki smo se ga držali vse leto.
ŽE NAPADENI
»Slovenec« z dne 6. januarja 1934 je napadel tov. Gostinčarja, ker je v nekem članku v »Delavski Pravici« omenil le eno papeževo okrožnico (Rerum novarum), ne pa v isti sapi tudj (Juadragesimo anno. Kakor da je ena papeževa okrožnica bistveno nasprotna drugi. Napad je veljal seveda vsej organizaciji JSZ. S podobnimi napadi se je »Slovenec« v preteklem letu večkrat proslavil. Hodil' je po starih potih sumničenja. Delavstvo pa je vzdržalo v svoji organizaciji, z njo bilo boj pravice, z njo tudi veliko pripomoglo do zboljšanja. Konkretno delo v organizaciji namreč veliko več koristi kot postransko špikanje in sumničenje. To delavstvo zelo dobro ve.
OBČNI ZBOR NAMEŠČENCEV
Dne 19. januarja 1934 je bil občni, zbor Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije. Ta občni zb»r je bil tudi zadnji poizkus gotovih ljudi, da bi to organizacijo spodmi-nirali. Kar je zdravega, ostane, trhle veje odpadajo same.
VEVŠKO DELAVSTVO PROTESTIRA
Obratni zaupniki tovarne v Vevčah so se pismeno obrnili na vodstvo tovarne zaradi odprave večjih nedost alkov. Ravnateljstvo tovarne je pa vlogo kratkomalo zavrnilo, češ, da ni sestavljena v duhu prošnje. Celokupno delavstvo pa je pokazalo, da trdno stoji za zaupniki .i n je na zborovanju sklenilo protestno resolucijo z zahtevo o odpravi vseh krivic. Rezultat tega je bil, da je vsled enotnega nastopa vsega delavstva podjetje pristalo na razgovore in delavskim zahtevam skoraj v celoti ugodilo. Zavedno in organizirano delavstvo zna braniti svoje pravice.
MANIFESTACIJA EDINOSTI
Jeseniško delavstvo je znano po svojih borbah, KID pa po dobičkih. Da bi bili pa ti dobički še večji, je ta družba 30. januarja 1934 odpovedala dogovor z dne 27. februarja 1933, ki je začasno urejal delovno in mezdno razmerje delavstva KID. Podjetje je zahtevalo tudi znižanje plač 10—15% in odpust nekaterih delavcev. Delavstvo se je jx> šteno pripravilo na odpor. Organizirali so sestanek vseh okoliških županov in zastopnike trgovcev, da so tudi ti podprli njihove zahteve. Dne 11. marca pa je priredilo na Jesenicah skupni shod, katerega se je udeležilo nad 1500 delavcev ne glede na svetovni nazor. To je bil uvod v borbo jeseniškega delavstva za vsakdanji kruh. Zaključek ostre in dolge borbe je bil — sklenitev kolektivne pogodbe.
zmeda 'med delavci, ki si jo je ustvaril s fašizmom, hitlerizmom, šušnieizinom itd. kot srodstvima za izrabljanje .bodočnosti.
Vse, kar se danes ustvarja, je v prvi vrsti delo v vurstvo častilcev mamona. Dolžnost delavstva pa je, da se trdno oklene pri nas svoje čimdalje krepkeje organizacije J ugoslovanske strokovne zveze, da tako združeno brani svoje koristi.
Svetovnonazorno se bomo vedno ločili. Toda to nas ne sme ovirati, da ne bi enotno nastopali, kadar gre za koristi in pravice vseh. To je enotna fronta delavstva.
ŠOLA ZA DELAVSKE VODITELJE
V dneh od 17. do 19. marca je JSZ priredila tečaj za delavske voditelje. Delavstvo mora poznati svoje pravii.ee, poznati pa tudi pota, kako jih more doseči. Taki tečaji so prava visoka šola za delavske voditelje in niso koristni le organizaciji, ampak so velikega splošno gospodarskega in kulturnega pomena. Rezultat tega tečaja je tudi »Priročnik« o socialno - varstveni zakonodaji, knjižica, kjer so zbrana najvažnejša določila, ki ščitijo delavstvo. Iz knjižice morejo zlasti delavski voditelji izven centrale črpati zakonite vire za delavsko borbo. Organizacija je -lahko ponosna na to delo.
ŠTRAJK V ŠKOFJI LOKI
V Škofji Loki je v tovarni »šešir« izbruhnil štrajk. Delavstvo te tovarne je skoraj 100% organizirano v JSZ. Organizacija je že od ustanovitve dalje delala na sklenitvi kolektivne pogodbe. Več mesecev se je podjetje branilo na vse načine, samo da bi ne prišlo do razgovorov. Zmagalo je delavstvo. Dne 31. januarja je bila prva razprava. A ravnatelj se je izgovarjal na upravni odbor, kakor hitro so bile na vrsti plače. Ker je pa podjetje rešitev zavlačevalo in je delavce šikaniralo na vse mogoče načine, je delavstvo stopilo v protestno stavko. Disciplinirani kot pravi stari borci so stavkali vsi — in uspeli. — Sklenjena je bila kolektivna pogodba in šikane so vsaj za nekaj časa malo ponehale. Na takih primerih discipline in edinosti naj se uči delavstvo!
OBČNI ZBOR TRGOV. BOLN. IN PODPOR-' NEGA DRUŠTVA
Skoraj neopažen je bil v javnosti občni zbor tega društva (27. aprila 1934). Le vodstva strokovnih organizacij so bila živahna. Poskušala so se med seboj sporazumeti za enoten nastop, ki so ga »plavi« onemogočili. Naša nameščenska organizacija in »Društvo združenih zaseb. in trgov, nameščencev« sta postavili skupno listo. Pridružili so se jim še marksisti. Lista je dobila 201 glas ler 5 odbornikov in 3 člane nadzorstva, dočiin je »nacionalna« lista (kakor bi druge bile nenacionalne) dobila 359 glasov. Razveseljivo je število glasov, ki sta jih dobili obe krščanski nameščenski organizaciji. Skupen nastop je pa jx»kazal, da bi bilo prav in dobro, da bi bili tudi krščanski nameščenci enotno organizirani.
DVA OBČNA ZBORA
Dne 27. maja »ta se vršila dva občna zbora: Poselske zvezev Služkinjskem domu in Prve delavske hranilnice in posojilnice v prostorih JSZ. Poselska zveza, ki je včlanjena v JSZ, se kar dobro razvija in je že mnogo- deklet obvarovala pred najhujšim. Prva delavska hranilnica in pjosojiluica, ki ima pet ]x>družnic, pa vzbuja v delavstvu smisel za gospodarske organizacije m čut varčnosti.
40 LETNI JUBILEJ
V dneh 2. in 3. junija 1934 je JSZ proslavila svoj 40 letni jubilej. Dne 22. julija 1894 je namreč bito ustanovljeno v Ljubljani »Slov. katoliško delavsko društvo«. 40 let! Koliko dela, koliko idealizma, koliko upanja in koliko razočaranj, koliko bojev, zmag in nekaterih klonitev! To more presoditi samo tisti, ki je zasledoval delavsko gibanje vseskozi, ki se je vglobil v delavsko organizacijo in delavčevo miselnost. Jubilej smo proslavili predvsem s posebno obširno izdajo »Delavske Pravice«. Ce bi ta številka »Del. Pravice« prinesla samo članek »O čemer ni debate«, je vredna imena jubilejne številke. Po idejni izjavi ugotavlja ta članek, da smo organizacija, ki se mora boriti za najosnovnejše pravice svojih članov. V tej organizaciji pa hočemo ostati ne le avtonomni, nego suvereni, a ostati zavedni in dejavni katoličani. Komu to ni jasna izpoved? Kako hočemo še bolj poudariti svoje delo, ki je isto, z nespremenjeno linijo bilo
letu 1934
živo in tvorno skozi 40 let? In vendar se je našel dr. Zupan, ki za organizacijo niti mignil ni nikdar, ki te številke »Del. Pravice« niti bral ni (sami je to priznal), in nas oblatil v »Kresu«. To ni le površnost, to ni le eriostranost, to je že zagrizenost ali pa celo zlobnost. V času, ko smo tako pisali, v času, ko smo škofu oficielno povedali dokončno sodbo o strogo verskih stvareh, v tem času napadati ne posameznika, ampak vso organizacijo, da m katoliška, to, g. dr. Zupan et con so rte s, to je n e k a t o 1 i š k o : Ni katoliško obrekovanje, ni katoliško prejudicirati škofovega stališča v verskih zadevah! Sapienti sat — kdor je pameten, ta to razume. Dovolj o tem!
Kot posebna znamenja znaka 40 letne proslave je bila dne 2. julija slavnostna akademija in dne 3. julija 1934 slavnostni, občni zbor. Na akademiji je govoril tov. Gostinčar, slavnostni govor na občnem zboru pa tov. Žumer. Popoldne pa so zastopniki obiskali še grobova Miha Moškerca in dr. J. Kreka. Nazaj h Kreku —* tako- je izzvenela naša proslava 40 letnice!
NA BRANIKU SVOJIH PRAVIC
Dolga in težka je bila pol do sprejetja obrtnega zakona v naši državi. Ni se zakon še pogrel, že sa delodajalci naskočili najosnovnejše delavske pravice, ki jih ita zakon določa. Znižanje odpovednega reka, odpusti ob izprtju 'in bolezni, jiravice nameščencev, vajencev itd. itd., vse to so delodajalci napadli in zahtevali spremembe teh paragrafov. Delavstvo in nameščenstvo pa je z vso močjo stopilo na branik svojih pravic. Mogočna protestna zborovanja v Tržiču, Kranju, na Javorniku, v Trbovljah, Hrastniku, Litiji in Domžalah, ki jih je priredila JSZ, so odjeknili tudi v javnosti in v Belgradu.
DELAVSKA ZBORNICA
Dne 29. junija 1934 je zboroval v Ljubljani plenum Delavske zbornice, da sprejme proračun JSZ so »plavi« neoficielno vabili v kompromis Kot delavska organizacija smo- ga odklonili. Ker pa ni bila nobena stranka dovolj močna sama bi se brez sodelovanja JSZ ne mogel konstituirati upravni odbor DZ. Ker gre nam za resno in pošteno delo v tej delavski instituciji, smo pri sestavi upravnega odbora pozitivno sodelovali. Tako smo rešili DZ pred brezvladjem ali morda celo pred komisarjem. Glasovali pa smo proti jvoračunu in navedli za to tudi konkretne utemeljitve. Za ceno novega nastavljenca iz vrst »plavili« so' šli; v koalicijo »plavi« in »rdeči«. To je seveda mogoče samo pri naših marksistih, ki niso več delavska, ampak skoraj toliko buržujska organizacija kot plavi. Naša osnovna zahteva je bila: znižati izdatke DZ in čim več denarja, delavskega denarja, vrniti delavcem. Odpraviti je treba vse sinekure, vse izdatke, ki niso nujno potrebni. Poštenost in pametno gospodarstvo v DZ, to je bila naša zahteva. V »Del. Pravici« smo
o	tem več pisali. »Plavim«, zlasti pa »rdečim«, je to silno neprijetno. Pa jih bo še glava bolela po teh kuf>čijah za osebne in strankarske interese z delavskim denarjem!
NAŠI VINIČARJI
Dne 26. avgusta se je vršil v Ljutomeru občni zbor naše viničarske organizacije. Revni so naši viničarji, pridni in delavni. Za svojo organizacijo pa znajo tudi nekaj žrtvovati. Nad 300 jih je prišlo na občni zbor. To je bila manifestacija našega kmetskega proletarijata za svoje pravice! Od leta 1926 dalje niso imeli viničarji take manifestacije. Zavest skupnosti in edinosti jih druži in dviga v borbi za sveto in |>ravično stvar. Naši viničarji naj bi bili prvi zametek k skupni sl rokov ni organizaciji našega kmetskega delavstva, našega bajtarja ju kmeta. Kadar bo ta del našega naroda v enotni sitrokovni fronti z našim strokovno organiziranim tovarniškim delavstvom, tedaj bodo boljši časi blizu. Svita se že!
SANACIJA BRATOVSKIH SKLADNIC
Bratovske skladnice — starostno zavarovanje rudarjev —< so v hudi stiski. JSZ je letos pričela s sistematičnim delom za sanaoijo tega zavarovanja. Razna zborovanja v vseh rudarskih revirjih na
Nameščenci
na braniku svojih pravic
Da smo mogli novoletno številko »Delavske Pravice« izdati v tako povečanem obsegu, gre predvsem zasluga vodilnim tovarišem naših strokovnih skupin.
To ziiači, da rastemo tudi organizatorico, svesti si dela in nalog, ki jih kot delavci imamo napram našemu pokretu.
Ob tej priliki se vsem tovarišem, ki so kakorkoli pripomogli k izdaji te številke »Delavske Pravice« najiskreneje zahvaljujemo.
Uprava »Delavske Pravice«.
Jesenicah, Javorniku itd., resolucije na Del. zbornico, na krajevno prizadele občine, kr. bansko upravo in na prizadeta ministrstva so vsaj toliko zalegla, da so merodajni faktorji pričeli obravnavati ta problem. Ni še rešen. Toda vprašanje je sproženo, zanimanje vzbujeno, in io je zasluga JSŽ. Pri dobri volji bi lahko šli rešitvi nasproti.
STAVKA V »IKI«
Vodstvo tovarne v »Iki« v Kranju je 25. julija razglasilo znatno znižanje akordnih postavk. Delavke, ki so organizirane v JSZ, so po svoji organizaciji protestirale zoper znižanje. Ker protest ni nič zalegel, so stopile v stavko. Organizacija je takoj stopila v akcijo na eni strani pri pogajanjih s podjetjem, na drugi strani pa za preskrbo štraj-kujočih. V obeh smereh je organizacija uspela. Delavke so pa pokazal« svojo borbenost, discipliniranost, enotnost in delavsko zavednost. Prav tako. — Ob tem štrajku so se pokazali naši marksisti kot skrajno reakcionarno egoistične in nedelavske. Na vsak način so hoteli stavko zlomiti. To si borno dobro zapomnili!
OBUPNA BORBA RUDARTEV
TPD je v juliju razglasila, dai znižuje plače in količino deputatnega premoga. Delavci-rudarji delajo povprečno le po 15 dni na mesec. TPD je za i- 1033 izkazala nad 3 milijone dobička! Sedaj pa znižanje plač! V skrajni obupanosti so rudarji šli v rove —i vrnili se niso — gladovni štrajk. Na priti<J; javnosti je TPD razglas o znižanju mezd preklicala. Besedo je pa držala točno 12 ur in pol. Metode kapitalizma! Izbruhnil je ponovni gladovni štrajk. Uspeh te obupne borbe naših rudarjev je bil: delno znižanje plač v vseh kategorijah, 3% znižanje akordnih postavk, znižanje deputatnega premoga, in TPD je dobila več naročil od države. Rudarji so torej gladovali za profite TPD. Kako dolgo še?!
EKSEKUTIVA KRŠC. SINDIKATOV
Dne 7. oktobra 1934 je bila v Zagrebu seja eksekutive kršč. sindikatov, to je predstavnikov kršč. strokovnih organizacij v Jugoslaviji. Seja je pokazala enotnost slovenskih in hrvatskih delavcev 'v pogledu na nov družabni in gospodarski red. Resolucija, ki jo je sprejela eksekutiva v tem oziru, je načelne važnosti in more služiti kot doprinos k bodoči pravični uredbi družbe. Nadalje je seja obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo vsega jugoslovanskega delavstva, tako: zakon o minimalnih mezdah. Resolucija o tej važni zadevi je najpopolnejša, kar so jih storile katerekoli organizacije. Rešitev bratovskih skladnic je bila sprejeta v obliki, kakor je to borbo vodila doma JSZ, kar je zanjo brez dvoma laskaivo. Referati, debata in resolucije o izvedbi starostnega zavarovanja, razširitve pokojninskega zavarovanja za nameščence itd. itd., vse to kaže, kako so naše strokovne organizacije vedno budne, vedno na preži, vedno v borbi za najosnovnejše pravice proletarijata. Sestanek sam pa je dokaz, da je potrebna čim večja skupnost vseh kršč. strokovnih organizacij za močan udar proti •vsem in vsakim krivicam današnje družbe.
★
Ni mogoče vsega povedati. Premalo je prostora. Kar smo našteli, so le zunanje, najbolj vidne točke dela. Koliko dela, truda, borbe in tudi uspehov pa ni vidnih, in vendar so! To bi vedeli povedati zlasti strokovni tajniki. Vse pa je delo za boljšega človeka, za boljšo družbo, za pravico na temelju krščanstva. V borbo, v širokogrudno borbo, v delo za delavstvo — nazaj h Kreku! — je naše geslo in naša pot!
V novem letu še z večjo vnemo na delo za pridobivanje novih članov!
Pomen pokojninskega zavarovanca
Že od nekdaj je veljala državna služba za onega, ki išče nameščenja, za višek, ki ga more človek doseči, ako stavi svoje znanje in moči v izrabo drugemu. Ni pa bila ona privlačnost v državnih službah morebiti dobra plača, kajti ista. se ni dosti razlikovala od plače zasebnega nameščenca. Pač pa je bila pokojnina ono, kar je delalo državno službo za privlačno. Vsak, ki je bil sprejet v državno službo, je namreč imel zavest, da mu na stara leta, ko bo za delo nesposoben, ne bo treba prosjačiti, temveč bo mirno živel od pokojnine, ki jo bo prejemal od države.
Zamislimo se tedaj v življenje zasebnega nameščenca pred uvedbo pokojninskega zavarovanja. Ako je bil toliko srečen, da je imel vse življenje dobro službo, da si je prihranil kaj za starost, je že nekoliko lažjega srca zrl v bodočnost. Takih nameščencev pa ni bilo dosti, kajti preživljanje samega sebe stane denar, še toliko več pa preživljanje družine, ki sploh onemogoča kake prihranke. Obstoja pa za nameščenca tudi nevarnost, da postane za delo že popreje nesposoben, bodisi, da se je ponesrečil, ali vsled bolezni. Takemu nameščencu včasih ni kazalo drugega, nego vzeti v roke beraško palico ter iti v svojo domovinsko občino, da ga sprejme med občinske reveže. V kakšni revščini se je naenkrat znašla nameščenčeva družina, ako je nameščenec umrl brez kakega premoženja? Ali si danes tega ne moremo predstavljati, to ve le oni, ki je to doživel.
Vse to mizerno stanje zasebnega nameščenca je bilo odpravljeno z uvedbo pokojninskega zavarovanja leta 1909. S tem zavarovanjem nam je bila odvzeta negotovost in strah pred bodočnostjo, kajti z mesečnimi prispevki nam je bila zagotovljena pokojnina, ki jo prejmemo na stara leta. S tem je bilo stanje zasebnega nameščenstva izenačeno z onim državnega nameščenca.
V naši državi smo Slovenci in dalmatinski Hrvatje edini, ki imamo izpeljano pokojninsko zavarovanje. Priznatt se utora, da je izpeljava in delovanje tega zavarovanja v največjo korist zasebnemu nameščenstvu ter bi lahko služilo drugim pokrajinam v državi, kjer zavarovanje še ni izpeljano, za vzgled. Korist, ki jo ima zasebni nameščenec od tega zavarovanja, je očitna garancija za njegovo boljšo bodočnost. Nima pa od' pokojninskega zavarovanja koristi samo nameščenec, temveč tudi njegov delodajalec, kajti iz premij, kii. jih plačuje nameščenec, se tvori kapital. In iz tega kapitala dobiva posojila delodajalec in na ta način finansira Pokojninski zavod slovensko gospodarstvo. To či-njenico razumemo še bolj, ako pomislimo1, da nam je znašalo premoženje Pokojninskega zavoda glasom zadnje bilance preko 350 milijonov dinarjev in od tega znašajo posojila, ki jih je zavod’ izdal preko 125 milijonov dinarjev. Zavedati se pa moramo tudi, da to premoženje letno narašča in da lahko postane v zgodovini slovenskega gospodarstva važen činitelj. To premoženje je tudi ono, kar diši onim, ki hočejo ukiniti samostojnost našega Pokojninskega zavoda. Saj ko bi bil zavod pasiven', mu gospodje od SUZOR-a pač ne bi bili, nevarni.
Zahtevamo razširitev pokojninskega zavarovanja nameščencev na celo državo
Slovenski in dalmatinski nameščenci so brez dvoma živo interesirani na tem, da pokojninsko zavarovanje, katero sedaj izvajajo samo v Sloveniji in Dalmaciji, razširijo na celo državo.
V času dobre zaposlenosti, ko je vsak čas vsak dobil delo tu doma, to ni bilo tako važno. Toda danes, ko je tu vse prenapolnjeno in na vsako prosto mesto čaka po več sto brez[>oselnih, je to izredne važnosti. Brezposelnost sili nameščence, da gredo za kruhom v druge kraje naše države. Tu trpe nameščenci velike krivice. Pokojninsko zavarovanje je ostalo doma. Sicer to lahko vsak nadaljuje prosto^ voljno ali vsaj varuje pridobljene pravice, toda vse te stroške mora nositi sam, ko bi v slučaju, da je zavarovanje razširjeno na celo državo, vse te pravice ostale take, kakor jih je imel doma. Danes, ko je kakor za delavce tako tudi nameščence doma vedno manj kruha, postaja to vprašanje za nameščence življenjske važiiosti.
Zato je iz socialno gospodarskih razlogov naših nameščencev nujno potrebno, da pokojninsko zavarovanje nameščencev razširimo na celo državo. Poleg tega bi starostno zavarovanje, ako bi bilo izvedeno tudi po drugih banovinah, zbiralo: letno veliko denarja, ki bi bil na razjx>lago narodnemu gospodarstvu za razne investicije, kar bi v veliki meri vplivalo na zmanjšanje brezposelnosti tako za delavstvo kakor nameščenstvo.
Zahteva naših nameščencev po razširitvi’pokojninskega zavarovanja na celo državo, je tedaj važna ne samo za posameznike, ki gredo v južne dele naše države za zaslužkom, marveč tudi iz narodnogospodarskih vidikov.
Zahteva naša je: razširitev pokojninskega zavarovanja radi koristi vseh nameščencev v državi, pa tudi radi celotnih narodno-gospodarskih razlogov.
Proti vsakemu centralizmu
Razširjenje Pokojninskega zavarovanja na celo državo jx>staja zadnje čase resna stvar, vidimo iz resnega gibanja naših nameščenskih vrst. Razširitev zavarovanja, ki je ne le iz socialnega, temveč tudi iz gospodarskega stališča nujno potrebna, je vsekakor toplo jx>zdraviti. Saj je pokojninsko zavarovanje svetla točka bodočnosti menda prav vsakega nameščenca, ki se količkaj zaveda pomena zavarovanja. Je velik up in topla nada, da bo na starost vsaj za silo preskrbljen. Veliko krivico bi delali vsakomur, ako bi kakorkoli ugovarjali, razširitvi. Le nekaj pa nam ne gre v račun, česar smo že nekako vajeni', zato nas to tudi preveč ne preneseča. Pokojninsko zavarovanje se namerava razširiti na vso državo, in s tem v zvezi se hoče naš Pokojninski zavod v Ljubljani centralizirati. 2e stari prijatelji centralizma so odnehali, ker so uvideli, da ne gre taka reč brez žrtev na strani tistih, ki so to z velikimi žrtvami dogradili. Pokojninsko zavarovanje je treba v krajih, kjer ga nameravajo uvesti, ustvariti z lastnimi žrtvami — prispevki in delom, ter na ta način tekom let ustvariti polagoma boljšo bodočnost članom zavarovancem. Nikakor pa ne mo<:mo in ne smemo dopustiti, da bi se snovali slični zavodi kjerkoli drugje na račun našega zavoda. Prevelika bi bila to za nas krivica.
Naše društvo privatnih in trgovskih nameščencev je ']>onovno, tudi na svoji zadnji seji soglasno izjavilo in bo ]xidVzelo vse [x>trebno, da se razširitev v nobenem slučaju ne bo izvršila na škodo naših nameščencev.
Slovenski nameščenci za samoupravo
Naša organizacija je stala vedno na stališču, da naj se da našim ustanovam čim širša avtonomija. Avtonomija za nas ni izraz egoizma, temveč je potreba, ki obstoja vsled velikih razlik med posameznimi pokrajinami naše države. Le v popolnoma avtonomnih socialnih ustanovah vidimo dosego njih cilja, dočiin je centralizacija zanje smrt. V tem pogledu nam nudi dobre primere delavsko bolniško zavarovanje, ki je izf>eljano za našega delavca in nameščenca tako, da jx>meni zanj velik minus. Mi smo odločno za to, da se pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščence v državi. Kot nameščence pa naj se smatra tudi trgovske pomočnike, ki so bili do sedaj pri nas od zavarovanja izključeni.
Te zahteve so tudi bile sprejete na seji ekseku-tive krščanskih sindikatov v Zagrebu dne 7. oktobra t. 1. ter je bilo v resoluciji, ki je bila sprejeta glede organizacije družabnega in gosjx>darskega reda, vnesena tudi točka, ki se glasi:
»Za organizacijo in izvedbo zavarovanja naj se osnujejo po vzorcu Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Pokojninski zavodi v Zagrebu in Bel-gradu. Pravice in delokrog teh zavodov naj odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje z ozirom na pripadnost posameznih krajev napram glavnim gospedarskim centrom in po zaslišanju zainteresiranih nameščenskih in delodajalskih organizacij.«
V	smislu tega jx>novno podčrtavamo naše stališče glede Pokojninskega zavoda ter zahtevamo, da ostane njegovo premoženje last slovenskega meščanstva. Vsako okrnjenje ali izpremembo, ki bi se izvršila v smislu načrta SUZOR-a, smatramo za rop, -izvršen nad prihranki slovenskega nameščenca!
m t w	w
Nasi vtmcarjt
Roaman Peter:	(,0!fŠO
Voščilo viničarjem k novemu letu
Kakor ob vsakem novem letu, tako si tudi letos viničarji stiskamo žuljave roke z naj-prisrčnejšiimi voščili za našo srečo in zdravje ter z željami obilnega blagoslova im čvrstih uspehov našega dela na vseh področjih. Saj ravno mi tako težko pričakujemo, da skoraj nastopijo boljši časi in, da bi se vsaj nekoliko omilila ta strašna gospodarska kriza in socialna revščina, v kateri živimo.
Tovariši! Kljub delu in vsemu prizadevanju po boljših dneh, živimo v naravnost kričečih družabnih razmerah. Največkrat nimamo niti za osoljeno vodo. Zato ne morejo biti dovolj samo pobožne želje in besede izrečene oh takih prilikah, marveč je treba dela in krepkih dejanj, tako posameznikov kakor vseh, da uresničimo te naše želje.
Največja otročarija in nesmisel je, zanašati se, kot so to vajeni mnogi med nami, da pridejo boljši časi kar sami od sebe, brez našega dela in iborb, kar tako, po milosti in usmiljenju od nekoga drugega. Tako jalovo upanje ni za resne ljudi, najmanj pa za de-lavca-viničarja, na račun katerega se je prevalila vsa teža krize. S slepoto je udarjen oni, ki še danes ne vidi, kako se hoče viničarjem vedno več jemati, namesto dajati. Stotere krivice, slabe plače itd., so zgovorni dokazi za to. Samo ono, kar si s krčevito borbo ohranjamo in vzdržujemo, imamo, in ničesar več.
Boj alkoholizmu!
Treznost je velik prolblem v viničarskem vprašanju.
Z ozirom na mladino bi bilo potrebno najostrejšega operacijskega noža in to v prvi vrsti od Vas staršev samih. Alkohol ni krepčilo, niti hranivo, ampak narobe! On ubija vsak čut dostojnosti in sposobnosti. Mladini kruha in mleka, ne pa alkohola! Le tako bo mladima enkrat značajna in nositeljica 'boljših časov in zdravih idej, ne pa kot je danes, da se staro in mlado upija na vse načine, pri tem pa prodaja celo svoje najosnovnejše pravice.
Družinska skupnost
Trdnejša družinska skupnost je osnova vsega nadaljnega. Kakor je potrebno, da med narodi poudarjamo slogo, toliko bolj je potrebno, da to storimo v malem, v naših družinah. Družine, kjer je oče še dejanski gospodar, kjer se dela in zasluži, enako skrbi za največjega kakor najmanjšega člana, so danes tudi med viničarji že jako redke. Mladina povečini hodi svoja, največkrat slaba pota, služi sebi in, ko ne zna več ne kod ne kam, prihaja domov. V takih družinah ni nikogar, ki bi nosil odgovornost skupnosti, zato beda tu še bolj na široko odpira vrata. V pravih družinah imajo posamezni člani kljub pičlim zaslužkom še vendar vsaj znosno življenje. Po razbitih družinah vlada kletev, sramota in po-
bodočnost
polna proletarizacija. Treba bo posvetiti več pažnje vzgoji našemu družinskemu sožitju, ker le zavest družinske skupnosti ostane tudi osnovni temelj delavske skupnosti, izražene predvsem v naši strokovni organizaciji. Vse polno je važnih problemov, ki bi se morali začeti reševati od naše strani. Toda za danes
Srečno in veselo novo !eto
želi vsem članom, članicam in borcem
načelstvo Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■BI
dovolj to. Zataknimo si te nauke za klobuk, ki so v glavnem: delavska samozavest, treznost in družinska skupnost.
Resnost časa in obupne razmere nas upravičujejo, da ob novoletnem voščilu izprego-vorimo nekoliko resnih besed z odkritosrčnim namenom koristiti in odpomoči naši viničarski stvari. Potrebno je poleg vrlin, ki jih ima naše delavstvo, pokazati tudi na gotove hibe in zla, ki v veliki meri in nujno vodijo
proč od resničnega in dobrega v še večjo revščino in trpljenje.
Več samozavesti
Nezavednost je največje zlo. Dokler se bo viničarski človek sramoval, da je delavec, in se ne bo zavedal važnosti svojega poklica ter nenadomestljive vrednosti svoje delovne sile, bo z lahkoto in vedno bolj izkoriščan. Dokler bodo med nami taki, ki smatrajo, če je nekdo službodajalec in posestnik, da ima s tem več pravic po božjih in človeških postavah kol navaden delavec in delavka. Ako bomo še v nadalje hlapčevsko priznavali, da je to, če eni jedo, pa nič ne delajo, ravno tako prav, kakor če mi skoraj nič ne jemo, pač pa samo veliko in trdo delamo, od tega pa ničesar nimamo, vse dotlej me bo naš viničarski tovariš zaupal v boljšo bodočnost, niti ustvarjajoče sile sebe in svojih. Tak bo še nadalje trdil, da za delavca na svetu ni pravice in bo taval v človeški družbi kot izgubljenec brez cilja vsem v spotiko. Taki so dejansko danes še vsi oni viničarji, o katerih se pravi, da so slabi delavci. Ne zavedajo se nobenih pravic, zato jih vest tudi ne vodi k izpolnjevanju kakšnih dolžnosti zaradi pravic.
Skupnosti, borbe in dela v strokovni organizaciji ne razumejo in se ne zavedajo, da so organizacija oni sami in nihče drugi. Brez žrtev, boja in samopremagovanja pa ui ničesar, najmanj pa naših pravic.
Borbe m uspehi
Zopet uspeh. Na razpravi viničarske komisije v Košakih 15. decembra 1934 je zastopnik viničarja, tov. P. Rozman, dosegel, da izplača vinogradnik baron Twickel Hubert viničarju tov. Bezjaku Franu 1075 Din in izroči še povrh 62 kg fižola.
Zgor. Polskava. Senzacija ie bila pri nas, ko je Strokovna zveza viničarjev vložila predlog viničarske komisije pri tukajšnjem občinskem uradu za tov. Leskovarja proti vinogradniku Lovrenčiču iz Frama. To je bil prvi slučaj in izredna novost za vinogradniško javnost v tem kraju, kjer še v polni meri obvladujejo srednjeveški in tlačanski pojmi, o viničarjih. Viničar naj dela in molči, in naj bo gospodarju bolj pokoren kot njegov hišni pes.
Prva razprava te viničarske komisije je bila (seveda po želji vinogradnika) določena, da se vrši na licu mesta, pri viničarju v Bukovcu. Gospodje od občine z vinogradnikom so polni dve uri čez določen čas za razpravo ostali v vinogradnikovi kleti in pili. Viničar in njegov zastopnik tovariš Terlep iz Frama pa sta pri prazni mizi zgoraj v viničariji moralai nanje čakati. Ko so se gospodje v kleti začutili nato že dovolj korajžne in duhovite, da bi viničarjeve pravice mogli že salamonski razsojati —■ pardon — proti njim salamensko razsajati —, sta viničarja tako razpravo gladko odklonila iin zahtevala, da se razprava preloži in da se ista mora vršiti prihodnjič v občinskem uradu, ne pa po vinskih kleteh.
K drugi razpravi, ki; se je res vršila v občinskem uradu Polskava na državni praznik 1. decembra, je prišel zastopat viničarja strokovni tajnik tov. Peter Rozman. Vinogradniki so med tem izmerili vso površino vinograda, viničarjevih njiv in so se v vsem dobro pripravili. Čeprav sestoji viničarska komisija iz treh članov In razen spornih strank ni treba nikogar drugega na razpravi, sO tu prišli še drugi občinski možje in vinogradniki, celo požarnega stražarja z rdečimi našivi ni manjkalo. Zastopniku viničarja so najprej zastavili vprašanje, kako se glase posamezni paragrafi uredbe o viničarskem redu. Ko jih je ta zafrknil, da ni prišel
delat izpit: o viničarjem pravu, ampak je kot član viničarske komisije in kot uradna oseba prišel samo razsodit spor in pravice viničarju, se je takoj obrnilo drugače. Poi daljši debati in po odločnem stališču viničarjega zastopnika je komisija razsodila, da ni vzroka za predčasno odpoved službe viničarju; v ostalem pa se prepušča, da more viničar tožiti svojega gospodarja pri rednem sodišču.
Zanimivo je bilo pri tem stališče vinogradnikovega zastopnika, kateri je izjavil, da bi se mogle priznati zakonite pravice viničarju tov. Leskovarju, toda potem bodo prišli z enakimi, zahtevami še vsi drugi viničarji iz okolice, kar pa vendar ne gre. Zunaj na cesti itak že čakajo nekateri viničarji na izid te razprave in če zmaga viničarjeva stran, bodo potem tudi oni takoj nastopili proti svojim gospodarjem. Predlagal je, naj viničarska komisija sklene raje novo pogodbo za lega viničarja (z zmanjšano plačo). Izjavil je, da bo svoije viničarje takoj odslovil. čim bo zaznal, da so pristopili v organizacijo »Strokovne zveze viničarjev« itd. Po lekcijah, ki jih je na take izjave dal vsem skupaj viničarjev zastopnik, je seveda moralo priti do zgoraj navedene zakonite razsodbe. Viničarjeva stran je zmagala.
Pred občinsko pisarno so res čakali viničarji ria tov. Rozmana in mu takoj potožili krivice, ki se jim gode. Sledilo bo še več viničarskih komisij. Doiični vinogradnik, ki je v zgornjem slučaju bi! član vinčarske komisije, pa se zdaj trudi odvrniti viničarje oc[ organizacije. Neko našo članico je obiskal celo na njenem domu in ji prigovarjal, »naj vendar odstopi od te preklete organizacije,« grozil ji je, da ne bo nikjer dobila službe, ako bo orga-nizirana. — Tovariši in tovarišice — viničarji! Ali vidite, kako se nas bojijo samo ziito- Č3 bj se mi vsi organizirali? Zakaj se nas bojijo? Morda bodo potem morali za nas plačevati članarino? Ne! Njihova lastna vest (kateri jo še imajo!) jun očita, da viničarsko delavstvo veliko preveč izrabljajo in odirajo in da bo tega izkoriščanja takoj konec, čim bo uspelo viničarjem, strniti se v enotno in močno organizacijo. Sedaj vsi vemo, kaj nam je storiti!
Z zadnjo knjigo letošnjega letnika, z »Neran-čulo« Panait Istradija je Delavska knjižnica zaključila peti letnik Krekove knjižnice. To dejstvo, ki pomeni važen jubilej za kvalitetno socialno lepo knjigo, nam daje povod, da ta jubilej malo poudarimo.
Petletnica take knjižne ustanove, kakor je Krekova knjižnica, je važna iz raznih razlogov. Prvič dokazuje petletno, nepretrgano delovanje in nezmanjšano zanimanje članstva za izdane knjige, opravičenost njenega obstoja. Krekova knjižnica je kot posredovalka socialne književnosti našemu delavcu vršila svojo delavsko kulturno nalogo v najožji meri in neprimerno vestneje, kakor podobne ustanove te ali one smeri. Knjige, ki jih je izdajala, vse brez razlike po vsebini odgovarjajo namenu delavske založbe, po- dovršeni in estetski obliki ter slogu pa zadostujejo' vsem formalnim zahtevam, ki jih estetska stran do lepe knjige zahteva, ki jih estetsko stava do lepe knjige. Delavska založba je izborom del dokazala, da je mogoče graditi pravo socialno literaturo, ki mogočno učinkuje brez kričavih tendenc te ali one vrste ideološkega propagandizma. Z njihovo oblikovno kvaliteto pa je izpolnila svojo vzgojno nalogo, ki jii joi stavi zahteva, da bodi delavska vzgoja vsestranska, to se pravi, da obsegaj ne le tiskovno, temveč tudi estetska izobrazbo, da vzgajaj svoje ljudi tudi k razumevanju lepote in k čutenju bistvene potrebe po njej. Zakaj če ima danes, v trpki, grdi vsakdanjosti, kdo pravico do lepote, je to tisti, ki v tej vsakdanjosti največ trpi: delovni človek. Marsikdo, bi mu to osnovno človeško pravico, pravico do lepote, odrekel; a če kdo zasluži, da gleda v nekako poveličani obliki, skozi prizmo lepe besede ali barve, svoje trpljenje ali svoje srce in pravljice, v katere bi rad, je to trpeči, delovni človek. To svojo moralno nalogo je s pomočjo požrtvovalnega razumevanja svojih članov Krekova knjižnica v po- ! polni meri izvršila. Priznanje, ki so ga njene izdaje žele splošno v vsej slovenski in tuji kritiki, je priznanje tudi kulturni zavednosti slovenskega delavca, ki je s svojim maferielnimi žrtvami za kulturo njihov izid omogočil.
Oficielni kulturni slovenski svet, ki ima posla z »važnejšimi« zadevami, s kulturnim klikarstvom in koniarstvom, bo žel seveda mimo tega jubileja, kar je po njegovi meščansko omejeni kulturni orientaciji pač razumljivo. Toda petletnica Krekove knjižnice je hkratu petletni jubilej mlade slovenske knjige,
kajti Krekova knjižnica je bila, dasi najmanjša in najšibkejša med slovenskimi založbami, edina, ki je j omogočila najmlajšim slovenskim književnikom, da j so mogli izdati pri njej svoje prvence. To je bilo j za slovensko- literaturo naravnost mučeniško delo, I j ki ga velike založbe z milijonskimi kritji niso ho- ] i tele tvegati, dasi morda zdaj imena, ki jim je prav [ Delavska založba pripomogla do- prvega probujnega j slovesa, fungirajo kot asi na njihovih programih.
Slovenska oFicielna kulturna javnost bo šla seveda | tudi čez to, zanjo sramotilno dejstvo, a nič za to.
I Delavska založba se lahko zaveda, da je bila edina,
I ki je pet let zapovrstjo lizdajata redno po eno origi-| nalno delo, česar m zmogla ali ni hotela zmoči | nobena druga. Da, zgodilo se je celo, da so 60%
1	njenega programa tvorili slovenski originali (1933).
; Pred tem dejstvom se mora slovenska kulturna jav-
I	nost prikloniti, če pomislimo na mecenska kričanja drugih založb, kadar so izdale kaj posebnega, na | primer ponatise.
Ce nakratko pogledamo programe teh petih let j Krekove knjižnice, vidimo tam imena in naslove, ki | jih v slovenski prevodni ne originalni književnosti j nismo srečavali. 1930 je izdala Proletarske novele j velikega Danca Martina Andersena Nexoja in tako prva predstavila socialnega pisatelja svetovnega slo-j vesa. Prav laka novost za slovenski knjižni trg je | bila moderna socialna legenda Franca Hervviga, Sv. j Boštjan v predmestju. Sedem mladih slovenskih pi-| sateljev, zbirka novel doslej neznanih slovenskih : avtorjev pa pomeni v naši literaturi dogodek, ki ga | je poveličevala vsa kritika, saj je ta knjiga neznanih ljudi odprla nove možnosti in nove razglede slo-j venski mladi književnosti. 1931 je s Samuelovim iz-danjem prvič predstavila slovenskemu občinstvu velikega literarnega borca za socialno pravičnost, Up- j tona Sinclarja. S človečanstvom, poljskimi proletarskimi novelami nas je seznanila s te vrste knji- j ževnim ustvarjanjem pri slovanskem narodu: svetovno znano literaturo. Seime Lagerlofoive Zgodba
o	blaznem Gunarju je bila druga socialna legenda, delo velike nordijske pesnice, ki smo jo prr nas poznali ix> druge vrste delih. 1932 je z Miška Kranjca »Življenje« napravila ogromen korak k napredku slovenske literature. Kranjec je dal vsebinsko in oblikovno prvo novo veliko delo mlade generacije, i generacije »sedmih mladih«. Knjiga je bila velik ! dogodek, kakor pri nas niso slučajni. Andersena ! Nexoja Prekletstvo je bilo drugo delo tega 1
Nameščenci! Za vse informacije se obračajte na Strokovno zvezo privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1
avtorja v slovenščini; doživelo je izmed vseh prevodov v Krekovi knjižnici največji uspeh. »Mati Skr b«, Hermana Sudermanna čudoviti roman je bil tudii. prvo delo tega pisatelja v prozi, prevedeno v naš jezik. 1933 pomeni za založbo največji knjižni in kulturni- uspeh. Izdala je dva originalna romana Miška Kranjca Predmestje, socialni: roman in Mirka Javornika, tudi člana generacije »sedmih mladih« Črni breg, prvi naš roman iz sredine rudarskega življenja, ki je prinesel novih motivnih in zlasti stilnih ter jezikovnih poživitev v j našo književnost. Uptona Sinclairja Dolarji — j I. del — so drugi zanimiv roman velikega social-i nega umetnika. 11. del (ega je izšel 1934, za njim { pa Miirka Javornika svojevrstna, globoko človeška in dokumentarična knjiga Srečanje z nepoznan i m i, ki pomenja motivno in oblikovno- novo ! vrsta književnega dela in vzbujajo po svoji barvitosti in realizmu zanimanje v slehernem človeku. N e ra n ču la Panait Istratija je poslednje delo { v tem letniku, z njim smo v slovenščini dobili prvo i in najboljšo knjigo tega doslej v slovenščini še ne-j izdanega pevca Balkana in njegovega tajinstvenega ! življenja. Prevajalci, ki so ta dela prevajali v slo-j venščino, so tudi sami mladi ljudje (M. Javornik i 4 knjige, Dr. Tominec 2, p. Ačko 1, M. Avsenak 1). Tudi to je velika zasluga založbe, če pomislimo, da je danes prevajanje, ki materialno za književnike največ pomeni, monopolizirano in kartelirano pri nas v rekah petih ljudi, ki to stvar vrše docela trgovsko.
Prihodnje leto, šesto leto, izda Krekova knjižnica naslednja dela, Slovenske novele, v uredbi M. Javornika, knjigo po vzoru Sedem mladih, B. Travena Mrtvaški brod, roman iz mornarskega življenja v prevodu M. Javornika in V. Blanca lbaneza Močvirje v prevodu lirika Kosmača, socialni roman iz »sočne«, Španije, v katero je te čase neprenehoma uprto naše zanimanje. — Kakor kaže, je založba ostala svoji preteklosti zvesta in zato ji k jubileju in k bodočnosti čestitamo v imenu slovenske socialne knjige in njenih bravcev. Alfa.
Pei let Krekove knjižnice
Nizka članarina omogoča, da si vsak delavec in nameščenec ustvari lepo domačo kn jižnico
Naj ne bo delavca in nameščenca, da bi ne bil naročen na te lepe knjige
Z«3 i&t® 1935 vam poklanja
Krekova knfiinica
sledeče tri š;2brar:e k n žige:
1. IVI. Javornik: Slovenske novele.
2. B. T raven:	Mrtvaški brod, roman.
3. B. I b a n e z :	Močvirje, roman.
Dos e) ia šsd -*;a siadeča Knjiga:
19J0
M. Andersen Nexo: Proletarske novele F. llerwig: So. Boštjan iz predmestja, legenda
Sedem mladih slovenskih pisateljev t93 i
Upton Sinclair: Samuelovo iskanje,
roman
človečnnstvo — moderne poljske proletarske novele S. Lagerlof: Zgodba o blaznem Gunarju, roman
ČlaitSfina:
Za vezane knjige: letno 78 Din ali mesečno 6.50 Din.
Za broširane knjige: letno 48 Din ali mesečno 4 Din.
Naroča se pri:
Delavski založbi
Ljubljana Delavska zbornica, Miklošičeva c. 22//
?93£
Miško Kranjec: Življenje, povest M. Andersen Nexo: Prokletstvo, roman Herman Suderman: Mati skrb, roman
1933
Miško Kranjec: Predmestje, roman Mirko Javornik: črni breg, roman LJpton Sinclair: Dolarji, I. del, roman
Upton Sinclair: Dolarji, II. del, roman Mirko Javornik: Srečanja s nepoznanimi Panait Istrait: Nerančula, roman (izide te dni)
Gradimo delavsko kulturo
to nalogo v polni meri vrši naša delavska založba
K r e kova k n j i ž n i c a
Mladinski vestnik
Naši
cilja in naloge
Kapitalistični družabni red, ki je s svojimi vnebovpijočimi krivicami privedel svet na roib propada, je rodil vrsto ekstremnih poizkusov, kako preurediti sedanji družabni red. Našli so se ideologi in voditelji množic, ki skušajo avtoritativnim potom začr tavati obrise bodoče družbe.
Vsi so si edini v tem, da je treba napraviti konec individualizmu, ki proglaša absolutno svobodo v politiki in gospodarstvu. Po tej doktrini je posameznik vse; merodajno je le njegovo mnenje, cilj in njegova čast. Po-edinec je vse, družba nič.
To pojmovanje je rodilo ekstrem v komunizmu, odnosno boljševizmu, ki pridiguje vero v kolektivizem, t. j. skupnost vseh ljudi, kjer posameznik popolnoma izgubi svojo individualnost.
Komunizmu se je zoperstavil fašizem kot zadnji branik kapitalizma. Fašizem proglaša etatizem, to je popolno podreditev pcsamez-nikov najvišji družabni edinici, državi.
Oba ekstrema pa se po starem reku: Les extr6mes se touchent (skrajnosti se dotikajo), dotikata. Dotikata se v pojmovanju človeka, oziroma v pojmovanju najelementarnejših človečanskih pravic. Oiba pokreta zanikujeta svobodo človeka, kot psihofizičnega bitja. Vse mišljenje in delovanje posameznikov je podrejeno neki višji družabni sili, kolektivu, oziroma državi.
Kakšno stališče zavzema sedanja proletarska mladina, ki se je znašla sredi tega kaosa, in kakšno stališče zavzema naše krščansko socialistično gibanje?
Proletarska mladina je povečini indiferentna do teh perečih problemov. Zdi se, kot da se je ne bi tikali ti problemi, ki najbolj živo režejo v njeno meso. Manjka ji idealizma in borbenosti.
Manjši del, t. j. zavedna proletarska mladina, pa se vedno bolj slepo vdaja dema-goškim geslom fašizma, oziroma boljševizma.
Sveta naloga pristašev krščansko socialističnega pokreta pa je, da zberejo v svojih vrstah to proletarsko mladino in jo usmerijo kot tvoriteljico in nositeljico bodoče družbe po naših smernicah. S tem namenom smo osnovali Mladinsko zvezo JSZ. V njej hočemo vzgajati mladino ter ji kazati pot iz sedanjega kaosa k boljšemu življenju.
Mi se borimo proti kapitalizmu in proti vsakemu pokretu, ki jasno ali prikrito zagovarja in deluje za njegov oibstoj.
Prav tako pa se upiramo boljševističnim prerokom, ki nam ponujajo materialističen svetovni nazor, ki odklanja duhovne vrednote dušo, Boga. Taki ideologi vidijo zgolj gospodarsko krizo in iščejo samo njeno rešitev. Pri tem pa pozabljajo, da je vprav primat zgolj ekonomskih interesov ustvaril nestvor kapitalizma. Tak socializem pa, ki bazira na materializmu, pa mora propasti prav vsled tega, ker je hotel zadovoljiti le materielno stran človeka.
Naša naloga in namen pa je, da ustvarimo človeku zopet ono mesto, ki mu po
božjem izvoru pripada. Dvigniti hočemo v i njem njegove najidealnejše prvine, ki so: 1 čuvstvo ljubezni do Boga, do bližnjega, do skupnosti. Evangeljski nauk: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, mora postati kri in meso.
Zavedamo se, da mora biti ibodoča druž- J ba le tedaj pravično osnovana, če bo teme- i
ljila na etičnih načelih Kristusovega nauka, kjer se posameznik ne bo podredil interesom skupnosti šele na pritisk višje sile, temveč po svobodnem preudarku iz katoliške ljubezni do blišnjcga.
Naše geslo naj bo: nov človek za novo družbo.
Tragedti® sodobne mladi ne
Peticija brezpo9?3ne mladine rta mednarodno konferenco deta
Mednarodna zveza krščanskih strokovnih organizacij organizira skupne z zvezami delavske mladine svetovno peticijo (prošnjo) brezposelnih mladostnikov na mednarodno konferenco dela, ki bo otverjena junija meseca leta 1935 v Ženevi.
Mednarodna zveza kršč. strokovnih organizacij tleč? s fo peticijo prisiliti mednarodni urad dela, da se bo na svoji konferenci pečal z nujnimi problemi brezposelnosti mladine. Konferenca, kakor ludi javno mnenje, bo morala biti svesta nujnosti tega vprašanja. Konferenca bo morala vplivati na v ade vsega sveta, da uvidijo vsi narodi, da jo njihova sveta dolžnost, posvetiti se rešitvi tega problema.
Omenjana peticija se glasi:
Apel brezposelne mladine na mednarodno konferenco.' dela
Milijone nas je, ki po vsem svetu nosimo jarem brezposelnosti. Milijone nas je, katerim priučeni poklic ne nudi nobene možnosti eksistence. Naše zmožnosti se slabijo v prisilnem brezdelju.
Dnevno ponovno iščemo dela. Toda vsa vrata so nam zaprta. Mi pa vseeno ne obupamo, temveč se branimo z zadnjo incčjo proti obupu, ki nas ograia. Mnogi med nami bi si radi ustvarili dom; toda tega jim ni mogoče.
Drugim, ki so zapustili šojo, se ne nudi možnost, da bi se priučili kakemu poklicu. Kolikerim nevarnostim je izpostavljena ta mladina! Tu je potreba takojšnja pomoč, ker se je sicer bati najgro-zovitejših posledic, ako se ne zajezi brezposelnost mladine, kj je niso sami zakrivili.
Brezposelna mladina kliče:	Mi	ljubimo
delo! Naj se nam da	dela!
Mednarodno konferenco	prosimo,	da si	osvoji
naše žeije in pripravi vlade	vseh dežel, da	pripo-
mor .io k uresničenju naših	želja.
Stvar države in drugih javnih korporacij je, da pomaga brezposelni mladini s tem,
1. da ;im preskrbe delo-, in sicer tako delo, kjer b:do upoštevane telesne sposobnosti delavcev in primt-rno njihovemu znanju. Spoštovati je treba iudi njihove osebne pravice;
2. p;-prečiti je treba preslabo hranjenje delavske mladine in nje daliekosežne posledice;
3. s posebnimi odredbami naj se podpira ono dravsko mladino, ki si hoče ustvariti svojo družino.
Države in javnopravne korporacije naj bi podpirale ustanove, do katerih imajo mladi brezposelni zaupanje, in ki hočejo iz njega napraviti polno-vredn1; ljudi.
Odstranitev brezposelnosti mladine, kakor tudi odraslih, bi se izvedla s sedečimi odredbami:
a) Določitev naj nižje starostne dobe, s katero se puste mladostniki k delu. Podajšala naj bi se učna doba glede splošne in poklicne izobrazbe.
b) Skrajšanje de Davnega časa s pogojem, da se določijo minimalne mezde.
c) Ureditev dela poročenih žena s ciljem, da se pridrži mater pri družini.
d) Prepoved zamenjave moških moči z ženskimi.
e) Podelitev zadostnih rent starejšim delavcem.
Odnošajt med deŠavsko
in kmetsko mladino
Na sestanku mladinskega odseka JSZ v Laškem je dne ‘29. novembra tovariš kmetski fant stavil vprašanje: Kakšni naj bodo odno-šaji med delavsko in kmetsko mladino? V ljudeh starejše generacije še vedno tli neko nerazpoloženje, da ne rečemo mržnja nad drugim stanom, n. pr. pri kmetu nad delavcem in obratno. Tovariš je že sanr odgovoril na to vprašanje, namreč: Mi nrladi pa nočemo sovraštva, hočemo medsebojnega sodelovanja, ter se hočemo skupno pripraviti na bodoče naloge, ki nas čakajo. Res je, da je kmet navezan na grudo, delavec pa je odvisen od podjetnika. Živita torej v različnih okoliščinah. Toda skupno jima je to, da mora prvi kot drugi težko delati s svojimi rokami ter tako v potu svojega obraza uživati svoj kruh. Tudi nima niti eden niti drugi možnosti, da sam narekuje cene temu, kar mu prinaša dohodke. To je pri delavcu ponudba samega sebe, svoje delovne sile, pri kmetu pa živina,
les in drugi pridelki, pridobljeni z njegovo delovno silo. Delavec, dobi za to kar prodaja, namreč za delo, toliko, kolikor mu hoče dati podjetnik kapitalist. Kmet dobi za svoje pridelke toliko, kolikor mu hoče dati verižnik, to je kapitalist. Vzemimo samo Trboveljsko pre-mogokopno družbo." Kakor hitro je začela na etri strani trgati delavcem plače ter jih reducirati, se je cena lesu, ki ga daje kmet tej družbi, znižala od 200 na 90 Din.
Toraj oba izkorišča isti kapitalizem, zato je edino pravilno, da se oba okleneta istih sredstev, namreč prave izobrazbe in pa samo-vzgoje.
Zato ima mladina prav. Ni ono, kar bi ločilo kmeta od delavca, tako silno, da bi se mogel med njima delati prepad. Mnogo večja je potreba, da se kmet in delavec čim tesneje povežeta v eno celoto, da zamoreta tako skupno stremeti in delovati na tem, da se človeška družba uredi pravično, tako da bo tisti,
Socialno-gospodarske ustanove
Sianfe Bratovskih shladnic
Referat upravnika gl. bratovske skladnice v Ljubljani g.
Dularja na anketi »Županske zveze« dne 7. dec. v Ljubljani
radi sanacije pokojninskega z. varovanja brat. skladnic.
Današnje zborovanje, ki se ga udeležujejo poleg državnih oblasti, Delavske zbornice in strokovnih organizacij tudi vse naše občine, kojih blagostanje je v veliki meri odvisno od dobro uspevajočega rudarstva in topilništva in ž njim zvezanega rudarskega zavarovanja in ki ga je sklicala naša ugledna Županska zveza v Ljubljani, nam kažejo v kako veliko stisko je prišlo pokojninsko zavarovanje rudarjev.
Rudarsko zavarovanje je eno izmed najstarejših socijalnih zavarovanj na svetu, saj so ga poznali že stari Rimljani. Naše sedanje zavarovanje pa je staro že nad 130 let.
Povod postanku tega zavarovanja je bila povezanost interesov radi skupnega sožitja pri delu v rudniku in enaka negotovost pred nesrečami. Prvotno so se združevali zavarovanci v prostovoljnih bratovščinah, kasneje pa se je uredilo zavarovanje v bratovskih skladnicali na zakoniti podlagi. Rudarski zakon z dne ‘23. maja 1854, zakon o bratovskih skladnicah z dne ‘28. julija 1889, pravila bratovske skladnice z dne 1. decembra 1924 ter končno ona z dne 16. februarja 1933, ki so sedaj v veljavi.
V	Jugoslaviji je porazdeljeno rudarsko zavarovanje od 1. januarja 1925 dalje na 5 glavnih bratovskih skladnic, ki imajo svoje sedeže v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Ljubljani. — Prej so opravljale posle zavarovanja bratovske skladnice na posameznih rudnikih in drugih montanskih obratih. Te obstoj« kot izvršilni organi glavnih bratovskih skladnic Se danes. Sedeže pril nas imajo v Celju, Hrastniku, Jesenicah, Kočevju, Krmelju, Laškem, Lesah pri Prevaljah, Ljubljani, Mežici, Rajhenburgu, Ravnah, Štorah, Trbovljah, Velenjah in Zagorju.
Bratoske skladnice imajo bolniško, nezgodno, brezposelno in pokojninsko zavarovanje.
Dočim se nahajajo prve tri zavarovalne grane navzlic sedanjim gospodarskim neprilikam v še dovolj ugodnem stanju, je pokojninska blagajna kljub razmeroma visokim prispevkom pasivna.
Pokojninsko zavarovanje v Sloveniji je bilo pred vojno dobro fundirano, ker je imelo kapitalno kritje, sedaj pa zaradi razvrednotenega premoženja, zlasti pa zbog vedno večjega števila upokojencev napram padajočemu številu zavarovancev, kot posledice gospodarske depresije, ne more z dohodki niti več kriti tekočih obveznosti.
ki dela, tudi človeka dostojno živel, kar pa danes ni niti pri delavcu niti pri kmetu. To bo šele takrat, ko bodo veljale za vse besede sv. Pavla: »Kdor ne dela, naj ne je.« In za vse božja postava: »V potu svojega obraza boš užival svoj kruh!«
So še ljudje, celo taki, ki hočejo biti krščanski, ki trdijo, da je tudi brezdelni dohodek upravičen. Nočejo priznati gori navedenih stavkov iz sv. pisma. Naloga naše mladine pa je, da vedno in povsod zahteva izvajanje te postave dosledno brez popuščanja, pa naj jo hoče kršiti kdorkoli. Kadar bo veljala postava dela za vse ljudi, takrat naše delavsko-kmet-ske mladine ne bo več skrbela črna bodočnost, kje bo dobila zaslužek, kje kruh.
Delavski fant in dekle, kmetski fant in dekle, zavedaj se, da je tvoje mesto med tistimi, ki v potu svojega obraza uživajo svoj kruh. Zato izgladimo umetne prepade, ki nas ločijo in korakajmo skupno na delo za lepšo bodočnost.	L.	L.
Zadnja matematična bilanca, sestavljena po stanju 31. decembra 1929 izkazuje obveznosti^ v iznosu 430,000.000 Din, imamo pa danes premoženja samo 14,243.000 Din.
Ob prevzemu v jugoslovansko upravo, so imele bratovske skladnice v Sloveniji pokojninsko zavarovanih članov 15.197 ter 3878 upokojencev in sicer 1608 članov, 1333 vdov in 932 sirot In premoženja 2,246.000 Din. V letu 1920 smo prevzeli iz bratovske skladnice v Sv. Štefanu v Avstriji, kjer so bili prej zavarovani delavci premogovnika Leše, še 29 upokojenih članov, 71 vdov in 13 sirot. Prejeti bi morali pa po saintgermanski mirovni pogodbi od te skladnice tudi del njenega premoženja, ki odpade na zavarovance iz Leš; ali to se do danes še ni zgodilo.
Prispevki v pokojninsko zavarovanje so se pobirali do konca 1924 po do takrat veljavnih pravilih posameznih	i
tega dne tudi izvrševale vpokojitve po teh pravilih. Sedaj imamo teh upokojencev (staroukopojen-cev) še: 861 članov, 1057 vdov, 171 sirot; skupaj 2009 oseb. Njih pokojnine znašajo na leto povprečno za
člana	78.96 Din
vdovo	33.62 Din
siroto	13.09 Din na	leto.
K tem pokojninam se dajejo še	draginjske
doklade k Pokrajinskega pokojninskega sklada za rudarje po predpisih zakona o Pokrajinsko- j kojninskem skladu za Sloveri,- /. ci. e U arja 1922, v katerega vplačujejo premogovna podjetja v dravski banovini po 5 Din od vsake tone konsumu namenjenega premoga in iz kojega prejema naš sklad 74.7% vseh dohodkov.
Na draginjskih dokladah je prejel v letu 1933
povprečno................
slaroupokojenec (z ženo in otroki) 2459 Din vdova	1252 Din
sirota enojna	491	Din
sirota dvojna	1220 Din
Izplačanega je bilo skupaj 3,655.853 Din ter poleg tega še na izrednih podporah 346.662 Din, skupaj tedaj 4,002.515 Din.
Na podlagi pravil z dne 1. decembra 1925 so se uvedli 1. januarja 1925 prispevki v iznosu 5% od kategorijskega zaslužka. Od istega dne so se izvrševale tudi upokojitve po določbah novih pravil.
Ker je v zadnjih letih mnogo zavarovancev v pričakovanju izboljšanja pokojninskega zavarovanja kljub oslabelosti še vendar vztrajalo na delu do uveljavljenja novih pravil in je dalje zaradi vedno večje krize v premogovni industriji bilo reduciranih nad 6000 rudarjev, od katerih so mnogi morali biti upokojeni, je število novoupokojencev toliko naraslo, število zavarovanih članov pa toliko padlo, da 5% prispevki spričo novih pokojnin niso več zadoščali in so se morali v naši sklad-nici postopoma zviševati, tako da znašajo' danes že 14%.
Zavarovanih članov imamo samo še 9770, število novoupokojencev pa je naraslo že na 3565 in sicer 2339 članov, 554 vdov, 669 sirot, 3 sorodnike. Na novih pokojninah prejema povpr. na leto: član	5135	Din
vdova	‘2168	Din
sirota	7)36	Din
sorodnik	1485	Din
Povprečni letni prispevek za pokojninsko zavarovanje, od katerega odpade y3 na člana, 'A na
podjetje, znaša zae nega člana že 1252 Din, dočim je znašal v letu 1924 po starih pravilih le 30 Din.
V 1. 1933 smo imeli dohodkov 13,303.484 Din, izdatkov pa 13,821.714 Din — torej primanjkljaja 517.933 Din; letos pa moramo računati že s primanjkljajem enega milijona, in to navzlic podpori
100.000	Din, ki nam jo je naklonila na našo prošnjo kr. banska uprava dravske banovine.
Ker bi nadaljnjega zvišanja prispevkov ne mogli prenesti tiili zavarovanci niti večina podjetij, dalje ker tudi ostale glavne bratovske skladnice nimajo po pravilih predpisanega kritja za svoje obveznosti, in ker vseh teh neprilik niso krive ne institucije same, ne zavarovan člani, temveč edino sila razmer, je vsekakor upravičena želja, da se pokojninsko zavarovanje rudarjev, enako kot v drugih državah, sanira z javnimi sredstvi.
V ta namen je glavna skupščina skladnice že na svoje mzasedanju dne 10. junija 1933 sklenila predložiti kr. vladi predlog, da ustanovi poseben sklad za sanacijo pokojninskih blagajn bratovskih skladnic v Jugoslaviji, v katerega naj bi se stekali podobno, kot sedaj že v dravski banovini od premoga, doprinosi, ki bi se plačevali od vseh v državi produciranih in v državo uvoženih montanskih produktov in iz kojega naj bi se podpirale po potrebi vse bratovske skladnice v kraljevini.
Pripravil se je tudi osnutek takega zakona ter z motivi vred predložil rudarski oblasti.
Na letošnji skupščini dne 9. junija je bila zbog bojazni, da bo težko prodreti s predlogom za obdavčitev vse montanske produkcije, sprejeta spomenica, ki preduideva v svrho ustanovitve sanacijskega fonda naložitev naklad samo na vso premogovno produkcijo v Jugoslaviji.
To spomenico smo poslali gg. ministrskemu preedsed ku ministri i
nistru za socijalno politiko in narodno zdravje, dalje g. banu dravske banovine ter vsem gg. senatorjem in poslancem iz dravske banovine ter vsem članom našega banovinskega sveta.
Kot smo obveščeni, se bo o našem predlogu razpravljalo na anketni konferenci, ki jo je sklicalo ministrstvo za šume in rudnike za 11. decembra 1934 v Beograd. (Anketa se je vršila dne 22. decembra t. 1.)
Delo sanaciji Bratovske sktadnice se nadaljuje
V soboto, dne 22. decembra 1934 se je na glavni bratovski skladlnici v Beogradu vršila važna konferenca, katera je razpravljala'o tem, kako rešiti pasivne bratovske skladnice v dr-žvai. Konference so se udeležili zastopniki .ministrstva :/a igozdove in rudnike, ministnsitva za socialno politiko in narodno zdravje, osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in zastopniki vseli bratovskih skladnic v državi. Dalje se je udeležil te konference tudi tajnik Delavske zbornice g. Uratnik. Konferenco je vodil zastopnik ministrstva za gozdove in rude ing. Miljutiu Vojkovič. Glavno poročilo o tem problemu je podal zastopnik bratovske skladnice iz Ljubljane upravnik g. Dular. Vsi govorniki so
. se zedinili na to, da je treba rešitvi tega vprašanja posvetiti vso pažnjo in ga postaviti na široko podlago, da se bo tako v zadostni meri lahko nudila podpora vsem bratovskim skladni-c.am. Zastopnik ministrstva za gozdove in rudnike je obljubil, da bodo stavljen predlog proučili in vse storili, -da se zadeva uredi.
Biagosiovijeno in srečno novo leto
ielt vsem čianom,
članicam, odbornikom in zaupnikom
načelstvo Jugoslovanske strokovne zveze
V obrambi avtonomije Delavske zbornice
Upravni odbor Delavske zbornice je razpravljal na svoji redni seji dne 20. dec. 1934 o ,zahtevi ministra za socijalno politiko, da se zniža proračun zbornice :za 105.<MX) Din. Zbornični tajnik g. Čelešnik je predloži! sledeči predlog:
Proračuni Delavske zbornice za obdobje od I. jan. 1935 do 31. dec. (935 je znašal 1,680.000 Din. Ministrstvo socialne politike je z odlokom St. Br. 4-5.971 odobrilo samo 1,575.000 Din, torej za 105.000 Din mainj tor naložilo Upravnemu odboru DZ, tla zniža posamezne postavke, v prvi vrsti plače.
Predlagam naslednje znižanje (prve številke pomenijo predlagaaioi znižanje, v oklepaju nove plače): Uratnik Filip 250 (4.500); Kopač Josip 250 (3.400); Tavčar Ivan 110 (3.250); Golmajer Jože 110 (3.250); Marinček Anton 110 ( 3250); Štukelj Ciril 110 (3250); Knjigovodja 360	(3000);
Černič Mara 20 (2000); Čeh Alojzij 80 (2800); Pi-tako Vilko 20 (2000); Krištof Terezija, Maribor 20 (2000); Žitnik Štefka 100 (1540, nedeljsko delo); Kranjc Anica 1440 Din ler Simoniču 1830 Din se plačo ne znižajo. — Skupaj 20.020 Din.
b)	Honorarji. Honorar knjigovodje Kocijana in Wisiakova plača ne smeta presegati 3000 Din mesečno.
Honorar za dopisništvo v Celju se zniža od 500 na 450 Din (600); honorar blagajniku se zniža od 700 na 600 Din (1200); honorar upravitelju hiše v Ljubljani od 500 na 450 Din (600); honorar hišniku v LjuMjani od 500 na 450 Din (600); skupaj znaša znižanje 3000 Din.
Nadaijna znižanja: Kurjava 5000 Din; upr. odbor, odseki, skupščina 5000 Din; kongresi, en-kete 5000 Din; delavska kulturna društva 20.000 Din; podpora rudarski zadrugi 4000 Din; subvencija kuhinji v Celju 1000 Din; knjižnica v Ljubljani 10.000 Din; knjižnica v Mariboru
10.000	Din; posredovanja, uradna potovanja 5000
Prebitek zaradi znižanih porodnin
V	letu 1931 so na račun porodnin in porodniških podpor izplačale vse bolniške blagajne v državi 34.1 mili j. Din ali 11.32% od dohodkov. Vsled spremembe zakona, na podlagi katerega so se porodniške podpore znižale, so se izdatki za te podpore znižali v 1. 1932 na 12 mili j. Din ali 4.55% vseh dohodkov. V 1. 1933 pa so znašali samo še 9.6 mililj. Din ali 3.70% vseh dohodkov. Prihranek za SUZOR je precej znaten, saj znaša napratn letu 1931 celih 24.5 mili j. Din.
Stanje bolnikov
Na podlagi poročil posameznih okrožnih uradov je bilo v letu 1933 vsega skupaj bolnih 202.719 zavarovanih članov. Od teh je bilo 150.839 moških in 51.880 žensk. Dnevno je bilo tedaj prijavljenih kot za delo nesposobnih 555 zavarovancev, im to 413 moških in 142 žensk. Tako pride v 1. 1933 na vsakih 100 zavarovanih članov 38.91 bolnikov. Naj-’ večje število bolnikov je bilo na področju zagrebškega okrožnega urada 39.8, nato sledi Ljubljana s 39.5 in Belgrad s 24 bolniki na 100 zavarovanih članov.
Umrljivost članov
Po poročilih okrožnih uradov je vsled bolezni iin nesreč umrlo v letu 1933 1750 zavarovanih članov (moških) in 436 žensk, pri katerih so vračunane tudi one, ki so umrle na porodih. Skupno je v 1. 1933 umrlo 2186 zavarovanih članov.
Poslovanje zavarovanja za slučaj bolezni
Zavarovanje za slučaj bolezni je v letu 1933 imelo 263,682.187 Din dohodkov. Čisti prebitek je v tem letu znašal 17,323.196 Din.
Din; rudarski zadrugi, zaupniški tečaji 5000 Din; strokovne organizacije za zaupnike (od 13.950 Din na 11.980 Din). — Skupaj znaša znižanje 81.980 Din.
Ko je predsednik otvoril debato, se je prvi oglasil k besedi zastopnik plavili, g. Kosem, ki je izjavil, da hoče Narodni klub braniti avtonomijo zbornice. Proračun je izglasoval v okviru pozitivnih zakonskih predpisov plenum zbornice. Minister za socialno politiko ima kot nadzorna oblast pravico nadzirati, jeli se proračun pravilno in koristno izvaja, nima pa pravice, proračuna manjšati. Ne strinja se s predlogom blagajnika, ker ne gre, da zbornica, ki mora braniti mezde in plače vseli delavcev in nameščencev, brez odpora na diktat prva reducira plače svojemu osebju.
Zastopnik JSZ tov. France žužek je izjavil, da je delegacija kluba kršč. socialistov sicer v opoziciji napram plavo-rdeči koaliciji, vendar j SZ nikdar ni bila zoper višino zborničnega proračuna, ki je za redno in uspešno poslovanje zbornice absolutno potrebna, nego streme njeni znani predlogi za tem, da se onemogočijo nekateri nepotrebni izdatki v korist sociaino-politič-nih postavk proračuna. Pridružuje se predlogom g. Kosma, ker je treba avtonomijo zbornice braniti na vsak način in z vsemi sredstvi.
Zastopnik rdečih g. Petcjan se je stališču prvih dveh /, načelnega stališča sicer pridružil, vendar je bil mneinja, naj bi se januarja izplačale že znižane plače, ker se k; ne ve, je-li bo zbornica v svoji obrambi uspela.
Po daljši debati, v katero so posegali tov. i Kosem, dr. Bohinjec, žužek in Lombardo, potrjujoč plaho stališče rdečih, se je sklenilo, da se zbornica nemudoma posvetuje z ostalimi zbornicami v državi v svrho enotne in skupne obrambe avtonomij delavskih zbornic ter da se vsled tega odloži vprašanje zmanjšanja proračuna.
Podpore članom so znašale v gotovinii in na-turalijah skupaj 187,017.036 Din ali 71.93% vseh dohodkov. Upravni stroški tega zavarovanja so znašali 44,742.449 Din ali 16.61% vseh dohodkov.
Upravni stroški so vsekakor previsoki. A ko se stiska in varčuje pri dajatvah, kar kaže prihranek pri porodninah in prebitek v skupnih dohodkih, je treba varčevati tudi pri upravi.
Tuberkuloza žanje
Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev odpade nad 20% vseh bolezenskih dni, za katere dobijo člani hranarino, na obolenja od tuberkuloze. Od vseh smrtnih slučajev zavarovanih članov odpade 46% na tuberkulozo. Polovico zavarovancev okrožnih uradov umre tedaj za tuberkulozo. To so strašne številke, ki dajo na marsikaj misliti. Razmere v naši tekstilni industriji imajo tudi tu svoj delež.
Nad 4% vsega članstva pril SUZOR-ju je v enem letu obolelo za tuberkulozo, ko je od vsega prebivalstva v državi bolnih za to boleznijo samo 2.3%. Od vseh bolezenskih dni odpade 20% na bolovanje za tuberkulozo, ko na Dunaju znaša samo 14.4%.
Izdatki za hranarino, bolnice itd.
Izdatki, kakor za hranarino, bolnišnice, zdravila, zdravilišča in popravila zob so znašali 'v letu 1931 za 61.88% vseh dohodkov, v letu 1932 so se znižali na 54.73% in v letu 1933 na 52.13% vseh dohodkov. Tako so znašali izdatki za hranarino leta 1932 22.20% vseh dohodkov, v letu 1933 pa 21.2%. Stroški za bolnišnice so v letu 1932 znašali 13.3%, v letu 1933 pa samo 11.4%; za sanatorije | in kopališča v letu 1932 6.1%, v letu 1933 pa j 6.7%; za popravila zob v letu 1932 1.8%, v letu 1933 pa samo 1.4%. Razlike napram letu 1932 niso velike, vendar pa se opaža posebno pri hra-narini in stroških za bolnišnice štednja.
Izdatki za zdravila
Stroški za zdravila so znašali v 1. 1933 30 milijonov Din ali 11.6% vseh dohodkov. Povprečno pride izdatkov za zdravila na posameznega člana 57.68 Din. Izdatki za zdravila so napram številu bolnikov zelo majhni.
Nezgod vedno , več
Na nezgode odpade okrog 11% vseh bolezen-Skih dni. Posamezni uradi so ugotovili v 1. 1933 večje število nezgod kot v prejšnjih letih. Tako je imel okrožni urad v Tuzli 1. 1932 5.9% nezgod, v letu 1933 pa 7.09%. Pri dobrih varnostnih napravah bi se nezgode lahko zmanjšale najmanj za lA.
Ciasisivo še ntsdoJje pada
Povprečno število zavarovanih članov je znašalo v 1. 1933 pri SUZOR-ju 520.980, od teh je bilo 380.975 (73.13%) moških in 140.005 (26.87%) žensk, članstvo je napram 1. 1932 padlo za 14.937. Največje število zavarovanih članov je bilo v 1. 1930, in sicer 631.181. V 1. 1931 je padlo število članov za 21.991, v 1. 1932 pa celo za 73.273 članov. V 1. 1933 je padec članstva približno enak 1. 1931.
Najnižje število zavarovanega članstva je bilo v mesecu januarju, in sicer 482.449, najvišje pa v oktobru s 549.461 člani.
Preveliko menjavanje č anstva
Število prijav in odjav je bilo pri vseh okrožnih uradih znatno manj nego v letu 1932. Tekom leta je bilo prijavljenih 2,019.633 zavarovancev in odjavljenih 2,020.511. Napram 1. 1932 je bilo 730.938 prijav in 779.532 odjav manj. Največje menjavanje članstva je bilo pri okrožnem uradu v Tuzli, in sicer odpade na vsakih 100 zavarovanih članov 1212 prijav, dalje okrožnem uradu na Sušaku, kjer pride na vsakih 100 članov 1210 prijav.
Število zdetevmbov se je povečalo
Kljub temu, da se je v 1. 1933 znižalo število zavarovanega članstva pri SUZOR-ju za 14.937 in je v zadnjih treh letih padlo Skupno za 110.000 ('lanov, se je povečalo število uradovih zdravnikov od 1404 na 1447. Vsled tega so se zmanjšali tudi zdravniški okoliši, in sicer je bilo 1. 1927 81 rajonov z več nego 1400 člani. V začetku 1934 je bilo takih rajonov še samo 8, in od 1166 zdravnikov s splošno prakso ni imelo v svojem okolišu nad 200 članov.
Poslovanje nezgodnega zavarovanja
Nezgodno zavarovanje je imelo v letu 1933 1,062.284 Din primanjkljaja. Vseh dohodkov je bilo 79,232.868 Din. Primanjkljaj zadnjih let znaša 40,102.306 Din, skupno s primanjkljajem v 1. 1933 pa že 41,164.590 Din. Da se ta primanjkljaj pokrije in izravna, so bili prispevki za slučaj nezgode povišani od 6 na 7 Din za vsakih 100 Din zavarovane plače in nevarnostni odstotek 100.
Nezgodnikom je bilo izplačano v obliki rent in naturalij v 1. 1933 43,089.714 Din ali 54.39% vseh dohodkov. Na pokritje glavnice je odpadlo 16 mil. 639.569 Din ali 21% vseh dohodkov.
Upravni stroški tega zavarovanja so znašali v 1. 1933 11,904.708 Din ali 15.02% vseh dohodkov. Od' tega odpade na stroške Osrednjega urada za zavarovanje delavcev 7,611.865 Din in na posamezne okrožne urade 4,292.843 Din. Tudi za to zavarovanje so stroški previsoki.
Nezgodnih rent je bilo izplačanih za 25,000.574 Din, vdovskih rent za 4,695.327 Din in sirotam 5,888.806 Din.
Koncem leta 1933 je bilo 16.964 rentnikov, ki so prejemali rente na račun zavarovanja za slučaj nezgode.
Od 9234 rentnikov invalidov je bilo 4008 invalidov z 20% delovno nesposobnostjo, 3852 z 21— 50%, 1050 z 51—90% in 327 s 100% delovno nesposobnostjo.
Nezgod je bilo v I. 1933 prijavljenih 13.305 in to pri OUZD v Ljubljani 2138, Zagrebu 2036, Osje-ku 1345, Beogradu 1340 itd.
Največ nezgod je biilo prijavljenih v gozdno-žagarski industriji in sicer 3704, dalje v kovinski industriji 1008, gradnji cest in železnic 901, v in-j dustriji hrane in pijače 868, gradnjii nad zemljo
I	761, industriji kamenja 730, v poljedelstvu 646 itd.
Osrednji urad za zavarovance delavcev v 1.1933
'Naše narodno gospodarstvo
v novembru 1934
(Po statistiki OUZD v Ljubljani)
Napredovanje tekstilne industrije je zopet nekoliko oslabelo. Letni diferencial te industrije je znašal letos:
v juniju + 2725, v juliju -f 2546, v avgustu + 2248, v septembru + 2253, v oktobru + 1970, v novembru + 1755.
Znaten napredek beleži gozdno-žagarska industrija z letnim prirastkom od + 395 delavcev. Njej sledi kemična industrija z letnim prirastkom -f 263 delavcev.
Padec nad sto delavcev izkazuje samo čevljarstvo (predelovanje kože in njenih surogatov), in
sicer za —184 delavcev ali —5.66%. Poljedelstvo izkazuje padec od —<111 delavcev, kateri pa ni stvaren, ampak ima svoj vzrok v kolektivnem (ne poimenskem) zavarovanju članov.
V	sezijskem pogledu je najbolj nazadovalo stavbarstvo-. Napram oktobru 1934 izkazujejo: gradnje nad zemljo —1244, industrija kamenja in zemlje za —425, gradnja cest itd. za —<261 oseb. Radi sezije so pa napredovale od oktobra do novembra
1934	sledeče industrije: gozdno-žagarska industrija za +171, hišna služinčad +151, oblačilna industrija za +100 delavcev.
Delavska kultura
Petrovič: »Duše«. Drama v treh dejanjih.
Dne 15. decembra 1934 je v dvorani Delavske zbornice Mladinska zveza JSZ >v Ljubljani stopila prvič pred javnost z vprizoritvijo Petrovičevih »Duš«. Drama je globoko zajeta iz kmečkega življenja iz istega prrrodnega čustva ljubezni do domače grude, do svoje posesti. Vmes se prepleta tragedija mladih src — ki ljubijo, a jih obstoječi zakoni družabnega reda ločijo z nepremostljivim prepadom. Posrečena je bila izbera te drame in pozna se, da si je mlada organizacija popolnoma svesta svojega odgovornega dela. Težnja po- uspešnem in vrednostnem delovanju je vse pohvale vredna in upamo, da tudi -v bodoče ne bo zašla s svojega začrtanega pota: dosegati le z dobrimi deli svoj namen. Težavna je ta naloga, ker težko se je izogniti ostrih tendencioznosti, ki silijo v proletarsko umetnost, ker je po- mnenju nekaterih nujno potrebna — v resnici pa le kvari zdravo jedro.
Drama je bila p-ovdarjena z umevanjem, poznala pa se je nervoza prvega nastopa. V prvi vrsti bi omenil, naj drugič zveza poskrbi za močno vodilno roko, ker, kar je bilo samega slabega v po-
dajanju drame, tega je bil kriv izvečine režiser. Igravci so rešili svojo nalogo zadovoljivo.
Ob tej priliki bi se spotaknil -ob oder sam. Ali se Delavska zbornica ne zaveda velike kulturne naloge, ki jo mora vršiti oder? Ali res ni sredstev, da bi se opremil tako, kot bi se spodobilo za oder, ki naj bi reprezentiral proletarsko dramatiko. Zate-gadel prosimo ljudi na merodajnem mestu, da se oder oim-preje dostojno opremi vsaj z najnujnejšimi oderskimi pripomočki. Če bi bil oder sposobno opremljen, bi se več igralo na njem in bi se s tem tudi bolj rentiral, ker sčasoma bi se -občinstvo navadilo na prireditve v tej dvorani. Danes se pa vsakdo boji prireditve na teh deskah — ker nastanejo neizogibni stroški z izposojevanjem kulis, zaves, praktikablov in najnujnejših pripomočkov. Luknja, luč in zastor — to še ni dovolj za dostojno gledališče.	B.	I.
Kranj. Na praznik Treh kraljev, 6. jan. 1935. priredi Mladinska zveza JSZ v Kranju predstavo »Peterčkove poslednje sanje«, v prostorih Ljudskega doma. Vse prijatelje mladine kakor tudi starše naprošamo, da predstavo s svojo mladino v čim večjem številu posetijo.
Tekstilno delavstvo
Kranj. Vse naše članstvo obveščamo, da se vrši dne 6. januarja 1935 ob 9 dopoldne v prostorih Ljudskega doma v Kranju javen shod z dnevnim redom: volitve delavskih obratnih zaupnikov. Ker je za nas z ozirom na prodstoječe volitve obratnih zaupnikov ta shod zelo važen, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Škofja Loka. Vsem članicam 'in elanom- naše skupine Selita srečno in za-dovoljn-o nov-o -leto skupinski in izaiuipniiški odbor. — Ob 'tej priliki se naprošate vsi, da se ozirate na obrtnike, katerih novoletna voščila so v 'tej 'številki, ker ®o to- naši simpatizerji. Zato jih podpirajte!
Novis vlada
Bivši zunanji minister B. Jevtič je dobil mandat za sestavo nove vlade. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bogoljub Jevtič; minister vojske in mornarice Peter Živkovič; finančni minister dr. Stojadinovič Milan; minister za pravosodje dr. Dragutin Kojič; minister za gozdove in rudnike dr. Popovič Svetislav; minister notranjih zadev Velimir Popovič; minister za promet Vujič Dimitrov; minister za prosveto Čirič Ste-van; minister za kmetijstvo dr. Jankovič Dragutin; minister za telesno vzgojo dr. Auer Ljudevit; minister za gradnjo dr. Marko Kožulj; minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič Milan: minister za soc. politiko in narodno zdravje dr. Marušič Drago, ban dravske banovine; minister brez porfelja dr. Hasanbegovič Audo.
Rudnik Trepče izkazuje za 1. 1933/34 čisti dobiček v višini 160.000 funtov napram 221.300 funtom v letu 1932/33. Zato bo namesto 16% dividende, ko lani, izplačal letos le 12%. Zmanjšanje čistega dobička hoče izravnati podjetje z zmanjšanjem že itak nizkih delavskih mezd. Hvaležni bi bili davčni upravi, če bi objavila, koliko davkov plača družba, odnosno njeni delničarji v Angliji in koliko -v Jugoslaviji. Bojimo se pa, da davčna f uprava tej naši prošnji ne bo ustregla. (Trg. list.)
Srečno in veselo novo Mo leliio sledeče tvrdke:
HOTEL KAVARNA RESTAVRACIJA modna in galanterijska
trgovina
JANKO NOVAK
jESENICE TOVARNA PLETENIN
RADOVLJICA
VAVPOTIČ FRANC
tapetništvo UKOVA 2
DRUŽNI K FRIC
steklarstvo KRALJA PETRA CESTA
ŽELEZNIK VINKO, krojaštvo
izdelovanje damskih plaščev in kostum .v KREKOV TRG
Srečno m veselo novo leto
želita vsem cenjenim naročnikom, so-trudnikom in dopisnikom
uredništvo in uprava
Masarovič Ante
gostilna »Jadran«
se priporoča za nadaljni obisk
Lekarna ŽABKAR
nasproti Hotela »TRIGLAV« ;-
oddaja zdravila za vse bolniške blagajne
V	knjigarni. »Včeraj sem pri vas kupil Knjigo bajk. Ali je ne bi hoteli zamenjati?« — »Kaj se vam knjiga ne dopade?« — »Notni ni prav nobene bajke, ki bi jo lahko pripovedoval ženi, kadar pridem prepozno- domov.«
#
Zvito. »Oprostite,« pravi- možakar nekemu gostu v kavarni. »Ali ste vi morda gosjrod France Pod-obnik iz Ribnice?« —1 »Ne, zmotili ste se.« — »Ah, škoda. Ta gosjx>d — sem namreč jez. In ta-le nova zimska suknja, ki ste jo pravkar oblekli, je njegova.«
*
Ravno prav. »Zakaj pa ne greš še danes k zdravniku. Imaš že tako vnete oči, da se ti venomer solze.« — »Bi se ž njimi še rad jutri udeležil pogreba svoje tete Mice.«
*
Pogovor o očetu. »Moj oče je večji od tvojega. Kadar se pelje s cestno železnico, mora sneti klobuk.« — »Prava reč! Kadar si moj oče zavezuje kravato, jsa mora stopiti na stol.«
seio ncv
v
j Kupujte le domače v/de ke, ker s tern dajete možnost večje produkcije domačih izdelkov in tako za-j	posiitve našega delavstva !
Ivan Srebot
s Iošno čevljarstvo Ravnikarjeva ulica št. 15
wm»oo.	urjevim* mtmacum
Teodor Rabič
štampilje in emajlirane tablice
Ljubljana, Miklošičeva c, 15
Sanber Vinko
trgovina s čevlji in čevljarska delavnica Moste - Zaloška cesta 12
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
Krsta Zaninovič
Moste, Pod Ježami štev. 9
Anton Kušjan
trgovina z mešanim blagom in buffet
Ljubljana, Karlovška c, 34
Franc Slamič
tvornica mesnih izdelkov in konzerv, velemesarja
Ljubljena, Gosposvetska c 6 te'. 29-73
podružnica: Prešernova u!. 5 tel. 22-56 podružnica: Napoleonov trg tel 39*75
Jože Musar
mesar
Sv, Petra c, 61 - mesnica Šolski drevored - stojnica
u
:: fer
OSKRBITE SI
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Ii
TRPEŽNE VEZAVE
»SS1S8
POSLUZITE SE
za vezavo revij: Dom in svet — Mladika — Ilustracija
Zena in dom
Kasu
ORIGINALNIH PLATNIC
katere Vam nudi
KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE r. *.*«,.*.
LJUBI JAN A
KOPITARJEVA UL. 6/81.
ANTON ŠKERJANC
mesar
stojnica - Ljubljana, Šolski drevored
IGNACI] BANKO
gostilna
Ljubljana, Šmartinska cesta 3
Sj&t
		
	Terezija Marinko	
	trgovina z mešanim blagom	
	Prisojna ulica 7	
Lekarna
dr. G. Piccoli
v Ljubljani
nasproti Nebotičnika - se priporoča
A. KASIG
izdelovanje uniform in zal' ga Ceiic Ljubljana, Zidovska ulica želi veselo in sre no novo leto svojim odjemalcem
8«! »
! !Z
m:
Nabavljajte svoje potrebščine j pri tvrdkah, ki oglašalo v naši
»DELAVSKI PRAVICI«
KAVARNA VOSPERNIK
žeii svojim cenjeni n gostom srečno in vesel... n >vo leto
Valentina Spitzko
modna in manufakturna trgovina v Mostah
velika izbira športnih srajc priporoča se za obilen obisk
Jožko Rozman
izdelovalnica klobas Ljub.jana, Sv, P :t a ces.a
J, Tomšič
manufakturna trgovina Ljubljana, Sv« Ptira cesta 33
Antoni a Gutnik
mesarija Glmce, Tržaška cesta 5
Srečno in veselo novo leio želi vsem svojim cenj. odjemalcem
'Jožko Stanovnik
špecerijska trgovina
Mo te
Predovičeva ulica
Anton Verbič
delikatesa, špecerija in kolonija no
Ljubljena Stritarjeva ul ca
LEGAT
Ljub jana, M klošičeva cesta
špecerija, delikatese, zajulrkovalnica
IVAN ROZINA (preje ,,Orient") trgovina barv in lakov LJUBLJANA
Vel ka zbira kemičn h in oljnat h barv. Šolskih študijskih in umetniških barv. Fitne i, laki, steklarski i mizarski kli j, šelak, špirit denat. lužila „Arti“, tuši, pasiele ter sul >h vse slikar ke in pnsiarske potrebščine. — Velika zaloga vseh vrat vedno svežega mavca, — Najnižje cene in najboljša postrežba
Prodajalna Tyrševa (Dunajska) cesta 14, poleg trgovine Schneider & Verovšek
rečno in veselo novo leto želiio sledeče tvrdke:
Iz Ljubljane
TISKARNA SLOVENIJA
DRUŽBA Z. O. i. LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA 1
„SINGER“
šivalni strofi
Ljubljana
MARIJA BIZJAK
trjovi. ii z galanterijskim blag. m Ljubljana, Celovška c, 71
Vsak ljubljančan dobro ve di najboljše vino pije !e
POD SKALO % •
»•»•s • •••
• ••
• e
•
v Gosposki ulici 19, pri Križankah lastnica Anica Peteline
NIKO ZUPAN
pactia pelania
Tyrševa cesta 58
KAROLINA TREO
trgovina čevljev Ljubljana, Pogačariev trg 1 (Semenišče)
Priporoča se
RESTAVRACIJA ŠESTICA
Tyrševa cesta 8
LAPAJNE HELENA
delikatese in gostilna Rimska cesta
MARTIN MAHKOTA
pletilna industrija
^jubljana - Celovška cesta 44
Iz Maribora
I. mar bor. krojaški angleški magazin
se priporoča v najmrdernaJSo Izcie.avo vsen vrst obiek In un.form ier ženskih p aščev In kostumov po astnih željah nabavite! lev.
IVAN SCHMIDT,
Maribor, Dvorakova c. 10
Mariborsko delavstvo
kupuje v knjigarnah in prodaialnah
TISKARNE SV CIRILA
Koroška c. 5 - Aleksandrova c. 6 Trg Kralja Petra 4
Zakaj? Zato:
dobro blago - nizke cene
Andrej Dolinar
parna pekarna Ljubljana - Bohoiičeva ulica 1
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim ceni. od|emalcem znancem in prijateljem
tovarna perila in oblek »TRIGLAV«
JOSIP OLUP
LJUBLJ \NA, Stari trg 2,
Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica 8
Krekova hranilnica in posojilnica Maribor, Meljska c. 10 želi srečno novo leto
H. POLIČ
trgovina z mešanim blagom STUDENCI P KI MARIBORU želi Bvolim odjemalcem srečno Novo leto
IV. KOVAČ
trgovina s špecerilskim in koloni)aInJm blagom ter zaloga i?.venkarlelne:;a kvasa ,,Za:okar Ljubljana.
Maribor, Frankopanova ul. 15
stel), svojim odjemalcem srečno Novo leto
Iz Št, Vida nad Ljubljano
Zdravo in blagoslovljeno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Novak Jurij, trgovina na Brodu pod šmarno goro, ter prosi za c. naklonjenost v bodoče
Srečno in blagoslova polno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem F. A. Tomaževič, trgovina z manufakturo in konfekcijo, St. Vid n/Ljubljano. ! priporočamo se za nadaljnji obisk	^
Sz Ljutomera
FRANC SERŠEN
veletrgovina
LJUTOMER
ustanovljena leta 1885
KUKOVEC VIKTOR
umetni mlin in trgovina najboljše moke vseh vrst
LJUTOMER
VENČESLAV VILAR
železotrgovina v "Ljutomeru
Svojim cenj. odjemalcem želi srečno novo leto trgovina PUCONJA v Presiki pri Ljutomeru
FRANC SENČAR
trgovina mešanega blaga nakup poljskih pridelkov
MALA NEDELJA in LJUTOMER
KNJIGARNA PANONIJA v Ljutomeru nudi vse šolske potrebščine najceneje
iz Domžal
JOSIP SENICA
trgovec
Domžale
podružnica Moste in Stranje
ROMANA LOŽAR
trgovina z mešanim blagom DOM2ALE
FR. FELE
trgovina
Domžale
ANTON MOLLER
trgovina z vinom in gostilna STOB - DOMŽALE
Srečno in veselo im Itfo žele sledeče Me i Jesenic
Znižanje plač
delavcem in nameščencem in s tem
padanje kupne moči širokih plasti naroda
je zio, ki ga danes močn ' občutita tudi trgovina in obrt
PRVO DELAVSKO
KONSUMNO DRUŠTVO
BAJŽELJ CIRIL
mesar
JESENICE
Trgovsko vrtnarstvo BREČKO
Jesenice
ARH RUDOLF, gostilna
(pri Bremcu)
Krekov trg
HOFINGER ALFONS brivec Ruardov trg
Savnik Vinko
manufaktura galanterija „Peko“ čevlji
Jesenice—Radovljica—Bled
ZDRAVKO RAND
urar in trafikant
Cankarjeva cesta (poleg kina ,,Radio")
BERNIK IVAN
mesar
Gosposvetska cesta
MEZAN MARIJA
brivski, damski saion se svo]im cenj. gostom tudi v bodočem i6tu priporoča
Obilo sreče v novem letu poslovnim prijateljem in znancem želi na novo otvorjena trgovina z manufakturo, galanterijo in moškega perila
FRANC BREJC
Gosposvetska cesta
s svojimi podružnicam* na
SAVI — JAVORNIKU -
DOBRAVI in BLEDU
Obenem priporočamo nakup špecerije, manufakture, galanterije in posode, kar imamo na zalogi v veliki izberi Ob sklepu bilance 5% popust na blago rednim plačnikom. Ne zamudite prilike! Delež 25 Din. — Pristopnina 1 Din
Akcije delavcev in nameščencev za
izboljšanje svojega gospodarskega položaja
so tedaj važne
gospodarske
akcije,
ki zahtevajo sodelovanja vseh, tako tudi trgovine in obrti
TRIGLAVSKA
ZALOŽBA
KREKOV DOM
LJUDSKA KUHINJA
KREKOV DOM
HRANILNICA IN POSOJILNICA
JESENICE
KARBA FRANJA
trgovina z manufakturo
Slomškova ulica (vila Franja)
DEŽMAN FRANC
mesarija in restavracija
nasproti kolodvora
NIKOLAVCIC ANTON
KOLODVORSKA TRAFIKA
POŽENEL STANKO
pekarna Gosposvetska cesta
LENARDIČ STANA trgovina Južnega sadja in zelenjave Kralja Petra cesta
ARNEŽ PAVLA pekarna in slaščičarna Obrtniška ulica
VIDIC KONRAD pekarna Obrtniška ul ca
STOJAN IVAN
krojač Obrtniška ulica
Košir Jože
modna trgovina „Tivar-‘ obleke Jesenice
Legat Anton
restavracija
RADOSLAV DOLINAR
trgovina z mešanim blagom, steklo, porcelan, šipe za okna
Gosposvetska cesta 11
VERGLES IVAN, st.
mesar in prekajevalec Cankarjeva cesta
ZVEZDA IVAN
krojaštvo
konfekcija
manufaktura
Cankarjeva cesta (v bližini tovarne)
Z Jesenic
Z Javornika
KLABUS AVGUST
trgovina z železnino Gosposvetska cesta
TUŠAR FRANJA
modistinja Gosposvetska cesta
Regovc Jerica
trgovina in gostilna
Markež Valentin
Obrtniška ulica Cankarjeva cesta
Srečno in veselo novo leto želi gostilna
»POD STOLOM«, Moste
Toči dobra pristna vina, razpolaga z mrzlimi in toplimi jedili. Cene zmerne. Se priporočam
Fr. ŠKOLARIS
Srečno in zadovoljstva polno Novo leto želi vsem odjemalcem
GOSPODARSKA ZADRUGA
KOROŠKA BELA
Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim cenjenim naročnikom
JOŽE VENGAR - splošno mizarstvo KOROŠKA BELA
ROZMAN JUSTI
foto-trgovina In parfumerija Gosposvetska cesta
GOGALA. IVAN
krojač in trgovina Gosposvetska cesta
Srečno in veselo Novo leto želi
FRIDO BERNOT
modna trgovina, manufakture, galant. perila itd.
KOROŠKA BELA - JAVORNIK
Srečno in veselo Novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem
ANDREJ NOČ - čevljarstvo
Slovenski Javornik
Veselo in srečno Novo leto želi SLAVKO KOREN brivec za dame ln gospode Slovenski Javornik
HROVAT IGNACIJ
mesar
Gosposvetska cesta
MIHELAČ JOŽE
krojač Kralja Petra cesta
POLJŠAK MARIJA
gostilna in trgovina Gosposvetska cesta
PRAPROTNIK ANTON prva parna pekarna Gosposvetska cesta
CUFER ANDREJ
trgovina na debelo in drobno ter gostilna
Gosposvetska cesta
Srečno ln veselo Novo leto želim BREGANT JOŽE damsko ln moško kiojaštvo Slov. Javornik 42
Srečno ln veselo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem
KARL LORENC - trgovec Javornik
Srečno ln veselo Novo leto želi gostilna ROZMAN Javornik - Priporoča se za obisk
Vsem cenjenim odjemalcem želim srečno Novo leto FILIP LUKAR
Vsem cenjenim odlemalcem manufakturnega blaga želim srečno Novo leto
ANA PEČAR Koroška Bela
Iz Rimskih Toplic
Srečno novo leto želi in se priporoča gostilna
MARIJA VAVPOTIČ, Šmarca
Srečno novo leto želi in se pripoioča ALOJZIJ ZAVRŠNIK, Smarca popravljam vseh vrst gumi čevlje, kakor tudi najni velšo obulev
Vsem delavcem, ki obiska jej ■ moj lo<nl, voščim veselo Novo leto In se priporočam Se nadalje
BLATNIK FRANC, gostilničar
Lokave - Rimske Toplice
Vsem prijateljem, znancem noiebno delavcem voščim srefn ■ m vesel > novo leto in se še naprej pri >oročam za obisk moje trgovine. Nizke cene ■ t čna postrežba
ALOJZIJA BREGAR
trgovina t. mešanim blagom Gračnica - Rimske Toplice
Vsem prijateljem delavcem voščim veselo in srečno novo leto in sc jim pripori čam za nadaljnji obisk moje trgovine	PAULIČ	IVAN,	trgovec
Lokave, Rimske Toplice
Veselo in blagoslovljeno novo leto želim vsem obiskovalcem našega lokala, posebno pa delavcem In se priporočam še naprej, Saj se Do d >bila dubra kapljica in tudi kaj mastnega za podporo lačnega želodca.
MAJCEN MARIJA, gosmna
Gračnica, Rimske Toplice
Kamnika in okolica
Srečno in veselo novo leto želi
AVGUST ŠUŠTERŠIČ splošno mizarstvo Mengeš
Srečno in veselo novo leto želi
ETBIN JERMAN trgovina z mešanim blagom Smarca p. Kamnik
Vsem cenj. odjemalcem prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto
AND. MEJAČ
trgovina z vinom Komenda - Kamnik
Zahtevajte v vsaki trgovini ,,Apetit** testenine - sladna kava in še posebnost Družinska kava
TOVARNA SMARCA Kamnik
Brezalkoholna gostilna, dobra solidna in cenena postrežba - Sprejemajo se abonenti in se priporoča
PODBREŽN1K Poda - Kamnik - Šulna 22
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU
LASTNA HISA	registrovana	zadruga	z	omejeno	zavezo	SUTNA	22
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po degovoru po 5°/0 Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog.
fe* i s %$ I k
edeče tvrdke:
Sz Kranja
Srečno in veselo novo leto
1935
želi vsem svoiim odjemalcem
Ivan Savnik
Kranj
Priporoča se manufakturna trgovina
M. Koki
Kranj
Priznano najlepša izbira skrajno solidne cene
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem
JADRANSKO POSAVSKA ČEVLJARNA
Kranj
Vsem svojim gostom želi srečno novo leto ;
gostilničar pri Ručigaju
JOŽE BROLIH
JANKO RANT
KRANJ
Vsem delavcem In delavkam želi srečno novo leto
NACE KOKALJ
gostilna pri ,,Matičku“
Kranj
VSO SREČO V NOVEM LETU VAM ŽELI
KOVINA
ŽELEZNINA
KRAN]
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim cenj odjemalcem veletvrdka
FRANC GORJANC KRANJ
Srečno novo leto želi
Hotel „Slara Pošta“
vsem cenieniin gostom in prijateljem ter se priporočata
Francka - Franc Lieber
j. Knific
tovarna konjske žime za žimnice
Stražišče pri Kranju
Ustanovljena 1829 Brzojavni naslov: Knific, Stražišče Telefon interurban štev. 2 Železniška postaja Kranj
Priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstne konjske žime za žimnice v najboljših kvalitetah in po najnižjih cenah. Vzorce pošiljam brezplačno !
KLEMENČIČ JANEZ mesarila, Kranj
Srečno in veselo novo leto želi
RUDOLF RAKOVC
trgovina z usnjem Duplje	Kranj
Iz Skolje Loke
Srečno in veselo novo lelo želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Ivan Mlakar
manufaktura in galanterija Škofja Loka
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Andrej Krošelj
pekarna Škofja Loka
Veselo in srečno novo leto želi in se še nadalje priporoča
Elizabeta Šubic
trgovina z mešanim blagom Škofja Loka
Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto 1935 in se priporoča gostilna
MATEVŽ ZIHERL
Škofja Loka
Vsem
svojim cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto 1935
mesarija Krek
Stara Loka — Škofja Loka
Srečno in veselo novo leto 1935 želi vsem cenj. odjemalcem trgovina
RIHARD KRAMAR
Škofja Loka — Spodnji trg
Srečno in nad vse veselo novo leto želi
MIRAN PLANTARIČ
urarski pomočnik Škofja Loka — Mesini trg 6
SlGuGČG
Iz Škoiie Loke
Iz Zagorja
Srečno in veselo novo leto želi vsem gostom in se nadalje priporoča Ana Karlin gostilna v „Plevni‘‘ Škofja Loka	j	Srečno in veselo novo leto vsem svojim odjemalcem in se še nadalje priporoča ANTON MEDVED ■ mesar in prekajevalec 	
	1	Parna pekarna in trgovina JUSI I IN LOJZE KI C želi vsem, ki nas posečajo, veselo novo leto J in se priporoča Poskusi in zadovoljen boš
Vsem našim cenjenim gostom želimo srečno novo leto IGNAC GUZELJ Škofja Loka 	 	1	i . i Srečno in veselo Novo leto želi prodajalna usnja in čevljev i MLAKAR LUDVIK Priporoča se še v nadalje!	
Vsem cenjenim naročnikom želi veselo in zadovoljno novo leto 1935 Pavel Bozovičar čevljar Škofja Loka — Spodnji trg		LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ZAGORJU želi vsem prijateljem našega zavoda srečno in blagoslovljeno Novo leto
Srečno in veselo novo leto želi		
Škofja Loka, Novo predmestje		Dobregu dalmatlnca dobiš v moji gost Inl MENDUŠIČ VINKO Vesc'o Novo leto
		
Srečno in veselo novo leto želi Josip Deisinger špecerija in koloniale Škofja Loka		Blagoslovljeno in zadovoljno Novo leto želi j FRANC HERING brivec
		Srečno Novo leto želim vsem svojim odjemalcem INO JANKO mesar in prekajcalec
		Stare čevlje sezuj in nove obuj KOS IVAN, čevljar
		Veselo novo leto
Vsem cenjenim naročnikom želim srečno novo leto		Vsem, ki so radi veseli, želi sreCno in veselo novo leto KRIŽANIČ ANA IN BLA2 ; gostilna
Janez Cof modni krojač Sv. Duh — Škofja Loka		Veselo in srečm novo leto želi RANČIGAJ ROBERT gostilna in trgovina z meSa.ilm blagom |
		Veselo in sreCno Novo leto želi in se priporoča NOVAK AVGUST j krojač
Veselo in srečno novo leto želi mehanična industrija pletenina modna trgovina Anton Savnik		BAZELJ TINCA strojno pleten|e Veselo in srečno Novo Uto!
		JANKO HRASTELJ, gostilna Selo pri Zagorju Veselo novo leto vsem prijateljem in znancem In se Se nadalie priporoča
Škofja Loka Dravska banovina		Veselo in srečno novo leto in se nadalje priporoča ROZINA FRANC, Toplice parna pekarna
PAVLA IN JOŠKO KENDA
trgovec v Zagorju in Kotredežu
Veselo in srečno Novo leto vsem, ki posečajo mojo trgovino.
Pridi in videl boA, da ne boš varan.
Cene solidne.
LJUDSKA GOSPODARSKA ZADRUGA
vsem svotnn odjemalcem srečno in blagoslovljeno Novo lefo
RAZPOTNIK LOJZE
modno kroJaStvo
Medija - Izlake
želi vsem svojim odjemalcem srečno Novo leto in se Se v nadalje priporoča.
Cene solidne!
Vsem, kt posečajo mojo gostilno, veselo Novo leto FORTE ERNEST gostilna v Kotredežu
Srečno in veselo Novo leto želi
FRANC DRNOVŠEK
strojno mizarstvo
Veselo Novo leto želita vsem prijateljem gostilna in mizarstvo
ADOLF IN FRANJA DOLINŠEK
in se priporočata
RANCINGER J02EF gostilna Veselo in srečno Novo leto!
Srečno in veselo Novo leto želi
MOLLER VIKTOR trgovina
Veselo in srečno novo leto želi BARLIč JANKO mesar v Zagorju, podružnica v Toplicah
BORISEK IVAN
Vsem, ki posečajo mojo gostilno veselo Novo leto!
Veselo novo leto želi
SUSA VIKTOR
trgovec v Zagorju - podružnica Potoška vas
Ne hodite mimo, Janez ima dobro vino!
MIRKO KOPRIVEC goBtllna Veselo in srečno Novo leto!
Veselo Novo leto želi in se priporoča
VODOPIVEC VINKO modno kroJaStvo
Veselo in srečno novo leto želi
FRANC DRNOVŠEK
zaloga zagreb. in unionskega piva!
Veselo in srečno novo leto želi
FERDO MOTNIKAR
sploSno urarstvo
Veselo in srečno Novo leto želi
LJUDSKA STAVBNA ZADRUGA IN KUHINJA
V ZAGORJU
2AGAR ANA gostilna Ljubelj
D. FRANKO
manufakturna, galanterijska in modna trgovina
MARTIN SLAPAR čevljar
JOŽEF RUDOLF ' brivec Ljubeljska cesta	
	ANDREJ PRAPROTNIK
	mizarstvo
	Cerkvena ulica
	CILER VINKO
	trafikant - 70% vojni Invalid
	Ljubeljska cesta
	VERDIR JANEZ j
	mesar In prekajevalec ;
	Glavni trg
	BOHORIČ ANTON j
	pekarna
*	Glavni trg
ANTON BELHAR
mesar in prekajevalec Cerkvena ulica
KARL KOŽELJ
trgovina z mešanim blagom Glavni trg
JEGLIČ BLAŽ mesar In prekajevalec Glavni trg
RUDOLF IN IVANKA
GOSTILNA PRI LUZARJU Ljubeljska cesta
KOKALJ FERDINAND
trgovina z mešanim blagom ljubeljska cesta
I. DELAVSKO KONSUMNO DRUŠTVO R. Z. Z O. Z. V LJUBLJANI PRODAJALNA TRŽIČ
INDIHAR VIKTOR trgovina z meSanim blagom in steklarstvo Glavni trg
FRANCKA in FRANC BABIČ
gostilna ln trgovina Ljubeljska cesta
IVANKA GLOBOČNIK HOTEL »POŠTA«
VIKTORIJA in MIHAEL GODNOV brivnica Glavni trg
STRITUH ANTON krojač Ljubeljska cesta
Vsem cenj. odjemalcem obenem naznanja”1, da sem preselil svojo trgovino v nisi na Glavnem trgu 30
F. TERAN
Original Goodyear čevelj nima žebljičkov, temveč je samo šivan, vsled tega je
lahek, elastičen, higijeničen, dolgotrajen
Peko čevlji imajo samo usnjen podplat. - Dober usnjen podplat se ne da nadomestiti z nobenim surogatom.
Kdor nosi obutev iz inozemskega gumija, povečuje krizo, ker škodi našemu kmetu, delavcu - proizvajalcu kož.
Jjdelava Original Qoodyear čevljev je v vse}} dr$avat) patentirana in zakonito zaščitena, v Jugoslaviji jif) sme izdelovati edinole
Vsled skrajno znižanih cen so postali naši visoko kvalitativni čevlji od najobičajnejših do najfinejših vrst pristopni vsakomur.
Prodajamo direktno iz tovarne potom lastnih podružnic v vseh večjih mestih države.
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno; K. Oeč. — Izdaja za konzorcij »Delavske 1 ravice«. iS. Žumer.