/! 1')' v T VE TSI 1 v IN E 1 3 1 9 L s LET ·1958 v STEV.:2 V s 0 bi na: -.. ,... ... --""' ---~ ------ 1) Po1.~očilo o delu Strok. sveta IS za geodezijo {KoRir Anton, direktor GULRS) 2) GBodetska dela in nač8la urejanja zemljišč pri sestavi ur8ditven:l.h načrtov (Steiner Oton) · · 3) Osnutek "PI'avilnika o geodetskih delih" (Košir Anton, direktor GULRS) 4) Prof. ing. Leo Novak:"Praktična geodezija" (Dvoršak Rado) . 5) Izpiti za pripravnikP- o geodetski stroki (Košir Anton, direktor GULRS) 6) Skl0pi občnega zbora DGIG LRS , 7) Sklepi 91, plenuma Savp, za GIG FLRJ 8) Poro8ilo o-do~odanje~ delu (Tajnik) 9) Prof9 ing. Rajko Leske-ju v slovo 10) Obvostila. -------------------------------~----~--------------~----~-----------~---- POROČILO _________ ..,. _____ _ o delu in razppavi na sajah Strokovnaga sv0ta Izvršnega sveta z~ geodezijo. Strokovni svet IzvršnHga svAta LRS za geodezijo je kot posvetovalni organ Izvršnc-1ga sv0ta Ljudske skupščino Ljudsko republike Sloven(je imel v tnkočom l~tu tri zasedanja. V smislu uredb0 o ustanovitvi in delovnem področju strokovnega sveta (Ur. lo LRS št1124/57) je strokovni svflt na sejah razpravljal o naijelno važnih problanih s podro6ja geodetske stroke in'geodeisko~katastrske sluibe. Razprava na se'jah je pokazala enotne poglede vseh članov. sveta, glede usmerjarija geodetske dejavnost{ in sluibe na trenutne in persp~ktivna potrebe in nalogah, ki so pomembni predvs0m za razvoj našega gospodarst~ao Obravnavana ,so· bila,vprašanjas p8rspektivnega plana geod8tskih del nn. novi izr;ieri in izvedbi triangulacije ;ureditvi; obnovi in reviziji katu. .. stra 9 izdQlavi Osnovne državnfl gospoda1:iske kart0 v m0rilu 1: 5000 in 1:100000, ter izdelavi .vseh ostalih kart za vse potrebe gospodarstvap urbanizma, turistične in druge potrabet Nadalje je svet obravnaval vpra- šanje uporabe in razvoja fotogrametrije pri nas, o kartografskih delih in o cenah geodetskih storitev. ~O'vsAh v1;rašanj 1 ih so rD-zpravljale in izdelale potrebne elaborate posebne strokov~A komisije. V VSAh komisijah so bili zastopani naši člani društva, ki po posameznih vprašanjih lahko podajo svoja 'poročila~ V strokovnem svetu je zastopano sedem čll'tnov našega društva. Kot predsto,vnik društva pa je imenovan od Izvršnega sveta LRS "." tov. K 1 a r i č l'1latija, ki je danes član repub;.. liškega odbora našega društva. K te;nu kratkemu obvestilu objavljamo naj.važnejše sklepe, ki jj_h je spre jel St:i,oJcovni sv8t 1 kot priporočilo Xzvršnemu svetu Ljudske skupščine LR Slovenije~ za nadal,jne dEJlo in ureditev- geodetske službe v LR Sloveniji. Košir Anton, direktor Geodetske uprave LRS SKLEPI .,.,,. ___ .. _____ _ Strok_ovnega sveta Izvršnega sv0ta za geod0.zijo kdt pripore.čilo za ,izvajanj0 , . geod('ltskih de1 na 1Jodročju LR Slovenije. ' I • !!}.,'.'');1~.uJ.... ac i j a 1) Zaključiti j0 triangulacijo .III. r~da in sicer:, e,/ Na področjih kjer rn:i obs·toja III. osnovni. re.d se razvij'~ isto„ časno triangtlacija IIIo in IIIo dop. r~da •. b/ Na področjih kjer je že razvit III. osnovni red .se razvija tri- angulacija IIL dop .reda in. IV 01~0da po potr\"bi. · . . . 2) Stroški za dela iz točlui 1 ... a/ in b/ se krije jo ko.t osnovna gB·od0t„ ska dejavnost iz republiškega proračuna, stroški za triangulacijo ,za mestne izraere, ki ne spadajo v osnovno geodetsko dejavnost p~ krij~ is~kokratni naročnik. 3) Triangulacija pod točko· a/ naj Sic1 dokonča v 1. 1959 • II.~Jyol_nian · l) Dela :i-ia tehničm,m nivelmanu povečane točnosti in ~ehnični riiveh1an E}e zaključijo do konca leta 1959, ... Stroški za ta dela se krijejo iz r8pUbliškega. pror,a,čuna\;. 2.) Dopolnilni nivelm.ani do cca 5 km dolžine'. SE;} opravl.jajo na :i;'ačun vsakok.r:atnega naročnika. III„Eyl,_c1.0ng,_a,__ :l.n v~drževanje OElUOVllih~_:'G_o§]~ Geoc1otska uprava prE1dpiše s posebnilil pravilnikom način zbiranja :po„ datkov in vzdržc-,vanje in· obnove stalnih višinskih tqčk. ( reper je.v) in tri ... gonometričhih točk. ,IV o.Q_l)_11ov.0 in revizija katastra 1) -'obnova in revizija katastra se nadaljuje po predlogu Geodertske upraveo:Yendar naj se pri tem delu preide na fotogramet:rično·izmeroo za novi mi,čin: izmere izda Geodetska uprava potrebna· tehnična navodila • . 2) V ~bčina,h izm_e·r jeni,h v prehodni dobi .po klasični metodi, naj se poleg horizontalrie pr~dstave izvrši tudi višipska izmera terena. Višinaka predstava teren~ se upodobi v načrtih samo po naročilu.· • 13) Katastrske meritve naj se razširijo na ve9je okolje, da s tem rea,m ... bulirajo tudi sosednje parcele. V • .QJ!tcl,J.!1~Jteodetska de la: l) Geodetska uprava izVGde anketo o potreqah za geodetske podlo,ge v prihodnjih 5 letih in ugotovi njihovo prioriteto. 2) za potrebe gospodarstva je nujno izdelati osnovno gospodarsko karto v merilu, 1:5000 za intenzivna področja1 za ostalo pa.v merilu 1;100000 0 '\ . Karta se financira iz r8publiškeg·a pl:'oračuna in prodaja naročnikom po akonomsk6 p~od~jni ceni, ki jo določi Geodetska uprava. 3) KatastrskEl karte se izdelujejo po pot~ebi in na lastne stroška okrajnih l·judskih odborov in drugih intoresantov. 4) za potrebe urbanizma naj se izdEila fotoplanA v merilu l: lOQO do li2500, predvsem za že določene gradbene okoliše z bli~njo okolico • . Priporočilo je izdati občinskemu ljudskemu odboru, da v tem smislu nnpravijo potrebna naročila. .. 3 ... VI.Za normalni ekonomski razvoj in razne potr~be v go~:iodarstvu ter geo- detskE'I službe, je nujno, da JLA omogoči uporabo in kor::.očenje topografskih kart v javne namene brez dosedanje omejitv0„ istočasno naj se dovoli tisk specialnih topografskih kart v raznih merilih za civilne potreba v gospo- da10stvu, kot osnova pri izdelavi geoloških, pedoloških, bonitetnih, gravi- metričnih kart, za rajonizacijo kultur, razna projektiranja in melioracije, za grafično evidenco splošno ljudskega premoženja, drž.kmet. in gozdrtih gospodarst0v,za urbanistične namene, regionalna zbiranja1 turizem itd. Civiln0 topografske karte. bi se izdelale na podlagi najnovejšega stanja novoizdA lana osnovne go,spodarske karte v merilu 1: 5000 z uporabo aerofo ... tog:N1metrije •. VII.Geodetska uprava naj pregleda predpise in p~avilnike in ugotovi v ko- likor so priporočila strokovnega sveta v nasprotju i zakonitimi predpisi in d9ločili. ,!L~ mcgj__ij,a_Y'.J_ Zlatnar Mirko, predsednik Strokovnega sveta IS za geode zijon k S·brokovni svE'.t Izvršnega sveta za geocl8zijo je na svoji 2. se ji dne 14. marca 1958 obravnaval poročilo, "O problematiki geodetskih načrtov v LR Sloveniji"• ki ga je po naročilu sveta S(~stavila pos8bna za to delo iz članov Sveta izvoljena komisija. V dolgi in izčrpni diskusiji so se izkristalizirale naslednje ugotovitve in priporočila~ 1) Splošno Nagel razvoj in napredek gospodarstva ter mnoga in najrazličnejša tehnična dela ua zemljišču zahtevata med drugim sodobne geodetske podloge, ki naj bodo na čim bolj cenen, racionalen in hiter način na razpolago številnim int0res(:mtom. Spričo obstoječe organizacijo geodetske službe v državi je del teh nalog prepuščen Geografskemu institutu JNA, To so predvsem karte od merila 1:25000 navzdol. Ker so te vrste karte nujno potrebn~ zgoraj omenjenim družbenim dejavnostim, je Svet mnenja, da bi bq.o treba objavo tnh kart v celoti ali vsaj obsegu, ki bi bil dopusten za javno uporabo, sprostiti. Dejavnost oivilnih geodetskih ustanov zajema osnovna geodetska dela (ra- zen tr'iangulaoije I._ reda in nivelmana visoke točnosti) ter izdelavo kart· in načrtov v večjih meiilih od 1;10000 navzgor. Ta dela usmerja re;ubliš" ka Geode,.,cska uprava. 2) Osnovna geodetska ~ela 2,i. Triangulacija za sleherno geodetsko dejavnost je treba imeti na zemljišču potrebno š·bE~ .. vilo osnovnih.geodetskih točk, na katere priključimo meritve večjega ob" sega.o Te osnovn~ točke so med seboj povezane v trigonometričnih mrežah štirih rPdov. Mreža I. in II. reda je na področju republike povsem razv,i„ to,. Pač pa so v trigonometrični mreži III. in IV. r8da še občutne prazni- ne. Po prvotnem poročilu GBodetske uprave bi bilo treba v teh dvAh redih postaviti še okoli 7300 točk, kar bi trajalo 14 let in stalo približn6 230,000.000~- dinarjev, Strokovni svet predlaga, da bi se zaenkrat pokri- la vsa Slovenija le z mreJo točk III. osnovnega in dopolnilnega reda, do• čim bi se četrti red razvijal le tam, kjer ga trenutna geodetska dejavnost zahteva. Na ozemlju LRS so obsežna področja, na katerih moramo pričakovati v prihodnjih desetletjih le majhno ali sploh nobene geodetske dejavnosti. Na teh področjih bo mreža III~ reda popolnoma. zadostovala, dočirn bi velik odstotAk točk četrtega r8da ostal sploh ali vsaj ~e dolgo dobo neizkoriš~en. Pr~dlagana mrela bo dovolj gosta za geodetsko-tehnična dela, kot so razna tr~siranja, komasacija, melioracijG ipdd, kakor tudi za snemanja iz zrake. Svet ja pri svojem predlogu upo~teval tudi možnost uporabe aarotriangulaoi- jo zo določanja mreže IV. rada, kar ta ua~in predstavlja velikprihranek v ča,su :l.n clenar ;ju. R e.zvo jna pot a0.rot:dangulaoijt1 š_e ni zakl jučen:11 •. Upravi„ čAno lahJrn pričakujemo njeno izpopoln~ t\'w Ao me·r0, ki bo zadost':ila vsem vrstam načrtov v valikaru merilu, tudi kataatrskiru. 2.2. 'Nivolman Niv0lmanska mreža LR Slavonije vseh r0clc1:t-• je z odrejenimi 4600 sta:lnimi točkahli domala ~aklju~a~a. Potrebno je postaviti še okoli 600 stalnih točk t<'1hničnega nive1mana p.ov.ečane natančnosti :1.n tehničnega nive1mana. To so točk01 1 postavljene ob. važne jšib promotnih zv·ezah .· in rrujno potrebne v'snkomu.:e 1 ki pri. projektiranju tehničnih del na zemljišču rabi g·oodetske osnove z· višinsko pr(-:idstavo tertina„ Goodetslrn uprava uaj pregleda in S.z:po-- pqlni projekt mreže tako, da bodo vključena v mrežo trihničnega nivelmana tudi vnčja haselja, ki leže ob občinskih poteho Krajši priključki - izpod · 5 km pa s:ciadajo že v dopolnilni nivelman in so opravljajo na račun· naroč ... nika. · Osnovna geodotska dela• triang~laoija in nivelman ~ so javnega značaja · in si~ izvršuje jo na strošlrn Nlpublike. V poročilu predlagana dela se more jo doiongati·v treh letih. T0hnični u·ivE=Jlman .izvršujejo v Sloveniji razli~ne ustanov0 in podjetja, zato~j0 nujna potreba nekega centra, kamor bi se stekali podatki o,nand~o določenih točkah. Mnoge točka so tekom časa tudi uničene~ ha di bi kdo vo- d0l o tm10 Geodetska uprava naj s pred:t)isi. dol38Že obw~zno pr.ljavljanje vseh višinskih podatkov, kakor tudi organizira nadzol" nad vzidanimi' · točkanio , · · · 3. Katast0r ." 3ol. Obnova Urojt'm zemljiški kataster v tej ali oni obliki, bodi davčni a.li pravni ' · kaJG0stflr, ··je izraz:i.t atribut pravne države na višji kulturni' st:opnji1 \ne'.· glfic1A na to, ali je družbeni sistem, države kapi talis-t.,;U,ien a'li socialisti- čen o V L'LRJ se v republikah, ki še nimaj~, int~nzivnobčin LR Slovenije ni nujna in da jA dosedanji kataster revidiran in skrbno ~zdrievan, v pretalni ve~ini - 6 ... za potrebe davčna, sodne in statistične slu~be dovolj dober. Prav zato, da odrinemo potrebo nove izmere Slovenije dalje v prihodnost, bi bilo treba tehničnemu delu pri vzdržGvanju katastra večji povdarek. Ka-'cas"i:irske mer:i.t,Vfl, ki so sedaj _omenjeno le na najbližje okolje nov0 mej"' ne č~to, naj bi se razširile tudi na sosednj0 parcela. Na ta način bi so s s1:1,mim vzdrževanj<2.m reambul:LraJ.e obsežne površine. Zr,mljiški posestniki naj bi usluge geod-0strokovnjaka povrnili v obliki taks, katefih višina naj bi odgovarjala opravljenemu deluo 4. Nuj~oet in obseg ostalih geodetskih del Poleg osnovnih geods=itskih del ter obnowi in vzdrževanja katastra je v LR Slovcmiji velika potrelJa po geodAtsldh de• lih v urbanizmu zlasti pa za osnovno državno karto. · · 4.L. Geod8tska dela v urbanizmu V LR Sloveniji je izšel lani Zakon o uporabi zemljišč, lAtos pa·se pri- pravlja Uredba o minimalnih urbanističnih elementih. Pri os.tvaritvi te · uredb0 bodo povsod potrebne geodetske podloge v merilih 1:2500 in lg5000 s plastnicami. Te meritve.bodo predvidoma. zajele površino 30,000 ha,'verjetN no pa v doglednem času več. za ~tudij in idejne osnutke bi zadoščali fotografski posnetki naselij, na~ pravljeni .iz zraka in povečani na mP-rilo lglQOO do 1:5000. Te posnetke bo geodetska služba .lahko nudila, k0r v miki m~ri že obstoja, ostale pa bi dobili pri preletih za revizijo katastra. · Zn urbanistične načrte v merilu li2500 in v večjih pa bo potrebna nova izmera, ki naj bo aarofotogrametrična~ Uporabnost. aerofo-bogrametrije pri meritvah za urbanistične namene je po„ trdila IV, Komisija mednarodnega društva za fotogrametrijo na podlagi iz- kušc-mj izn8re približno 20 .. mest v Italiji, kjer so •bili izdelani v merilu lg2000 za gosta mestna področja, prE1dmestja in okolico. Tudi cene teh :tz„ mer so bile 3 krat nižje od cen klasične izmere. 4.2. Osnovna gospodarska karta Najvažnejši doprinos geodetske službe k gospodarskemu razvoju države bi morala bi·i;i osnovna državna karta v m<-=irilu l s 5000 in l: 10.000. Ta karta bo osnova kmetijstvu• gozdarstvu,pri izdelavi geoloških, pedoloških bo- 11i·t0tnih kart, za rajonizacijo kul tuJ.0 , razna projektiranja in melioraci„ je, za grafično evidenco Splošnega ljudskega premoženja, drž. gospodar~ stev i·bdo Dos'Cldaj je izdelana državna karta komaj zal% skupne površine republike. Za vsa ostala področja bo treba najprej napraviti kategorizacijo. Ozemlje republike je treba razdeliti v področja z močno razvito gospodarsko d0jav ... nostjo 1 področja s srednjo in končno s prav majhno gospodarsko dejavnostjo. Za področja prve kategorije bo treba izdelati osnovno državno karto v me- rilu lg5000. To karto bo možno izdelati edino le z uporabo-aerofotograme- trij(=i o za karto področij druge iri tretje ka·b0gorije bi lahko služile z rEwizijo izboljšane katastrske mape, pomanjšano na merilu 1: 10. 000 in dopolnjene s · plastnicami po topografski karti merila lg25.ooo, NekatAri okraji ( Ljubl,i~na, Koper) izdeluje jo tzv. katastrsko _karto, ki vs0.bujn no.. merilo l: '.)000 pomanj.13ane katastrske načrte. 're katastrske ka.r·be so začasen koristen pripomoček za manjkajočo ·osnovno državno-karto. Ljubljana, dne 5. avgusta 1958. - 7 ... GEODETSKA DELA IN NAČELA UREJAN,.TA ZEMLJIŠČ PRI SEST,'rvI UREDITVENIH NAČRTOV Ureditveni načrt je podlaga za smotrno ureditev določenega kme- tijskega obrata, bodisi zadružnega ali dr~avnega posestv~o V njem vskladimo vse naravne in ekonomske pogoje z optimalno agro~ tehniko, tako da čimprej dosežemo visoko aktivnost posestva, moderno, specializirano in ceneno proizvodnjo. To so cilji, h katerim mora premočrtno voditi ureditev posestva. Važon pogoj .za ses·bavo uredi tvrmih načr'tov je prav gotovo ure- ditev zemljišč (arondacija, komasacija, odkup, prodaja) in po- zneje orgaLiziranje racionalne proizvodnje. Zato je potrebno čimbolj pospešiti rešitev tega problema, četudi se lahko že obenera pripravljajo ostale osnove ureditvenega načria, ki mora biti 4ovolj elastičen in mora dopuščati razne varijante, za katere se lahko posestvo pozneje-odloči z ozirom na kon~retne prilike tržišča. Geodetska dela pri ses·bavi ureditvenih načrtov so naslednja: lo) sestava geod~ osnove ureditvenega načrta v merilu 1:5000 (pregledni načrt), na kateri se bo izdelal projekt arondacija oziroma komasacija zemljišč, istočasno pa bo služila za grafičen prika~ vseh podatkov, ki so sestavni del ureditvenega načrta (staro in novo stanje kultur, pedološke podatke, rajonizaoijo itd.); 2o) sodelovanje s kmetijskimi in drugimi strokovnjaki pri izdelavi pro- jekta, še posebno pri organizaciji in ureditvi zemljiških površin; 3o) izmera in' izkoličenje nove potne mreže? zemlj. 'fsabl in uvajanjA v posest; · 4o) sest~va novega tehničnega elaborata za potrebe kmetijske organizacije in izvedbe v katastru. l. Sestava geodetske osnove ------------------------ a) Najprej ugotovimo na podlagi odločb o dodelitvi zemljišč kmet. 6rgani- zaoije posestno stanje; sestavimo posestni list (po parcelah, kulturah i11 po·\1":t:Šillah). b) Na podlagi kat. načrtov napravimo pregledni načrt v merilu 1:5000 za dolirtska področjap a za pašniške površine planin 1:10.000. Na podlagi posestnega lista obarvamo po gotovem ključu vse parcele in kulture kmeto organizacije na svetlobni lrnpiji pregl.načrta. Na ta,ko obarvani kopiji načrta bo razvidnoJ' če je pred izdelavo projekta ureditvenega načr·ba potrebna arondacija? komasaeija, izravnava (regulacija) mej itd. o) S tako pripravljenim preglednim na~rtom in spiskom parcel (posestni list) iden'bifioira!lJO posestno etanje na terenu in vskladimo vse spremembe v lusi.~nini 1 kuJ.tu1~j_ 9 objektih i td o z dejanskim stanjem. Vse to ev:i.den·bi- ramo, izmerimo in obračunamo predno pristopimo k projektiranju. Na podlagi reambuliranega stanja in obračunanih površin vseh sprememb, nRpravimo rekapi·liv.laoijo površin posestva kmet. organizacije po kom ... pleks:1.h in kulturah. Ta ~;'ekapi tulaoija se mora površinsko ujemati s stanjem v posestnem listu v kol:Urn:r niso izvršene aronde,c:Lje z razliko v površini, ali pa so bile v posestnem listu vpisane parcQle, ki niso lastokmetijske organizacije. d) Ko imamo dejansko stanje posf,s·bva, njegovo površino, napravimo pregled- ni situacijski načrt 1:5000 (lilOoOOO), ki mora vsPbovati: meje kat. ... 8 ... občin 9 me je naselij,' me je kompleksov 1)0 )ml turah,• VSA komunikacije, vse stalno objektef žel. ramp~, nasipa, mostova, prepusta, vodnjaka, zveze z okolnimi na,selji itd.· · Pri razgibanem 1n 1l~ibo:1;t'tem· terenu, posebno ia uted:i:tvene načrte vino ... g~adni1kih površin ii sado~hjakov mo~a pregledni riačrt vsebovati še plastnica t.,,j. reljef teHma. ··. '· ., ·,,. ·.. · · :,- + \ 2 o. Sodelovanje geod. strokovnjaka pri projektiranju zemlj. tablo - • • • ' .. ' ' + •• '. :.,t !' - P:cin6ipi pri· projektiranju . ..:. Obl:Urn i.n· velikost no\·ih zemljiških tabl daje kmetijski strokovnjak;· Geodet-.· ski strokovnjak daje svoje mnenje o mo~nosti realizacije• nove patcalacijej Pri ~roj~ktiranju treba paziti, kjer koli j~ mogoče, da, zadflimo 6rte 6b- jek·l,e in komunikacije 9 ki so stalnega karakte.r ja; pri projektiranju novih kom·::i.nlkacij _na terenu ugot'ovirno možnost njihove izvedbe. Sistem par-cela-. cije - tabl oslonimo na glavne kqmunikacijeo Id0jni projekt paroelaoije izdelamo na pregledu~~ situacijskem načrtu mArila 1:5000 {1:10.000)."Ko je idejni načrt sprejet, istega prenesemo (vriš0mo) na kopije kat. načrtov 1:2880 (1:2500, 1:2000) zaradi nadaljnje sestave tehničnega elabcrata. a) Obl.&~.,~~~eml,i~ških tabl. Prvi princip, ki e;a moramo izpolniti pri projektiranju novih zemljiških tabl je, da morajo bi ti pravilne· oblike. Pod pravilno obliko razumemo . kvtfl,dra.{,, pravokotnik 1 romb in paralelogram, ker so te : oblike najpovoljne j- še ta izvajanje agrotehničnih del.,Table trioglate oblike, kot table ne„ p:.:•avili:le obl.ike s ki so nastale zarad.i neparalelnost.i nas.proti le~ec:5ih · strs.nic•,. Z(cllQ otežkočajo izvajanje agrotehničnih del, jih po.dražijo, ne„ ga:tivno vpliyajo na kvaliteto del itd„ - - '•• r Oblili.:~ ·novoprojektira.n:ih · zeinlj. tab-1 bo odvisna od zeinljiš1':e površine, ki je:dbktožena od qbstoje~ih riespremenljivih (stalnih) objektov {kamnite · crJste t'· železnice, me je kat. občin itd~) Najpovoljne jša oblika' z.emlj. povr• šine :anici .ne smB biti pre- ve~ 6st~r niti= preveč top~ Dejansko ne sme biti manjši od 60° in ne večji od 1200. Kolikor se ti koti p'ribl'ižavajq kotu 90° ._toliko pov.oljne jšo ob ... lika ima tabla za obdelavo. · · · · Oblike kvadrata, romba, pravokotnika oziroma paralelograma imajo svoje dobr0. in slabe strani. Ta.bla kvadratne oblike in c.le je tudi dovolj velika ima to dobro stran, da sa pod istimi pogoji lahko orje in izvajajo ostala agrotehnična dela v/obeh smereh.,To je nesporna predn9st te oblike nad pravokotno o'bliko, ker je procent praznih hodov v odnosu na delovne isti brez oz.i:ca v kateri smeri se dela opravljajo" Slaba str;;i,n kvadratne oblike je samo ta 1 da se pri transportu hlevskega gnoja na njivo in pri ·transpor- tu pridelkov j_z njeve več tlači po o:r.ni zemlji, kot je to slučaj,· če,_ je tabln.is-t~· površine a pravokotne. oblikeo To kar je prednost table kvadrat ... n0 oblike, to je slaba stran table pravokotne oblike. in na.robe. .. 9 - Na na,gnjenem terenu, kjer se mora ::rati samo v eni smeri ( paralelno z izohipsami), kakor tudi če mora biti mala površina table (par ha) je pra- vokotna oblilca ugodnejša od kvadratne o b) Y-E.1li½:2.§l.i2eml jiRkih ta"bl. Kot drugi princip pri projektiranju zemlje tabl je ta, da so taka veli- kosti9 da bo možno zadovoljiti vse potrebe, ki jih zahteva organizac{ja dela in proizvodnja na posestvu. Najbolj pravilno je, da se projektiranje tabl in potne mre že izvrši paralelno s projektira.njem in izgradnjo hidro. - sistrcnna. Velikost tabl je odvisna od načina izkoriščanja zemljišča. Odločilni vpliv imajo naravni in ekonomski pogoji proizvodnje (karakter izkoriščanja zemljišča.r tipi strojEw za obdelavo, reljEif zemljišča 9 kanalska mreža i·ba.),, Kot najprimernejša velikost zemlj. tabl v ravnem terenu za orno zemljo (kmet~ obdelavo) se smatra tabla površine 20„30 ha. V vrtnarstvu in vino- gradništvu so table veliko manjše, pri travnikih in pašnikih pa tudi večje. Velikost tabl v vrtnarstvu naj bo l•5 hao Projektiranje tabl v vinogradništvu ima svoje specifičnosti. Za obnovo vinogradov in sadovnjakov v bregovitih t0renih je potrebno da imamo poleg horizontalne še vertikalno predstavo zemljišča 1 ker je nujno, da ugotovimo naklon zemljišča. Table, vrste in površinsko drenažo, moramo tako postavi- ti, da preprečimo odnašanje zemlje in da bo omogočena najpovoljnejša ob~ delava zemlje. V vinogradih so najpovoljnejša velikosti tabl od 1 do 2 ha V bregovitih terenih se moramo projektiranju vinogr. tabl prilagoditi konfiguraciji terena tako, da se z najmanjšim naporom izvršijo transporti in druga dela v vinogradu. Pravilne oblika tabl v bregovitih terenih po večini ne bo mogoče doseči, temveč s0 bo projektiranje po obliki in velikosti moralo prilagoditi kon„ figunaciji terena tako, da se z najmanjšim naporom in pravilno uporabijo vse agrotehnične mere. · Na projektiranje vinogr. tabl vpliva tudi površinska drenaia in potna mreiao Jarki za odvajafije površinske vode (dežnice, ali od topljenega snega) morajo biti tako položeni; da preprečijo odnašanje zemlje. 3, Potna mreža ...,.,...,._..,. ___ ..,_...,. Potna mreža se projektira vzporedno s projektiranjem zemlj.tabl, oziroma pri projektiranju zamlj. tabl moramo paziti na smer potov in gostoto potne mreže, ker so pota določena z lego in velikostjo zemljotabl. Poleg obstoječih drž. cast, ki ostanejo nespremenjete in ki ~o kot osnova za projektiranje zemlj. tabl imamo,tudi pota manjšega - lokalnega pomdnao Pota lokaJ.nega pomena in vaška pota lahko monjamo i_n preorjemo, Pred pro„ jektiranjem zemljiških tabl in potne mreže mora projektant poznati sedanje stanje potne mreže, pomen in vlogo vsakega posameznega pota za posestvo in kmetijstvo na sploh. Samo na ta način bo mogoče dosadanje pomanjklji• vosti potne mre~e odstraniti in zadovoljiti p6trebe posestva v bodočnosti. Novo projektirana pota so lahko različne širine, kar je odvisno od namena po-'cao Izkušnje so pokazale, da je za naše prilike pri zemlj, tablah 25 ha povr„ šin8 potr0Jben pot na vsaki str{:l,ni 3„4 m širine •. Če pot veže več tabl z ekonomskim dvoriščem, trgom, naseljem in podobno, se lah~o projektira do 6 m širine. V kolikor je potrebno da mora neka pot sluliti za prehod livi- ne na pašnik so lahko ta pota tudi znatno širša. . . Poleg tega moramo paziti na. gostoto potne mreže. če je potna mreža preveč .. 10 .. gostaii · tak'o, da se gotova pota zelo malo ali splSl.1 ne, izkorišča.jo, potem je p:;.~ so. pota. večjP. širine, odda~,jena. eden od· drugega, potrim nastajajo slu.čaji t da B·e v:;itvarjajo se, .. zciiska pota in tia.n·HrJ'ort vrši pre.ko orne zemlje, irn:r gre na škodo poscrntva. P:::-i J.o:.očanju p()~~~e mreŽA mo.i:•amo biti previdni, da rn~ bi plodno zemljo po n0po{;,.•E-1b:nom pretvorili v neplodno, z drugE-1 strani l)a ni treba prAVC➔ Č šte- di·i:;j,1 kar "bi zopet škodovalo pravilner-m razvoju del. Na gostoto potne mrE'l:3e vpliv;ajo tudi kulture, ki Jih giojimo na gotoveni ·· konpl.el~;t:iU/ Ne. v1.;'tl'.\m~.:;Jcth površinah _bo potna mrež~ zelo gosta, in poieg tog'n &o. ve.č.kr:at ·pott'Plma še sezonska i)otao Iz tega je razyidno, da za g'o„ stoto 9 kot za 'širino in s mor potov ni mogoče podati določeno pravilo" .Td j<'l nogočo praviJ.no•reši.ti samo od slučaja do slučaja~ upoštevajoč navAdeno prin:::-ipe 9 · 1oka1ne 2pepifičnosti in vs0 osJliale. okolnost·:i,, ki lahko. več o.li man;j vpliv::i..jo ~,g, re.šitiw; · · · P:r-i p:r.'.o,~ektiranju potne mrežo v vinogradništv-u, ka'ct.nr gre za večji konrpl~ks Zff,,1lj1.~ča 1 t:c0ba s1rnzi c8l kompleks projektirati. glivni in nekoliko p:i.~eč ... ni_h p~tsivo Širina glavhega pota naj· bo 5-6 m širine· in širi.ne _prečnih potov okr:og. 3 lile f:sojokt _nove y6tne mrežA Do proj0k.ta nove potne mr2 že pridemo na sledeči. način. Na svetlob:iv,i kopiji pregl~dnega načrta~~ katerem so narisani kanali (novi• in. stari, ki; jjh bomo zadr~ali).promatpi objekti, katerih pololaj se ne· ~anja (žele~niške proe;A, važno ceste, kanali, mostovi, nasipi 1 rampe in pd.), zgradbe, vino„ gradi itd., bo geodetski strokovnjak izd0la,l projekt .nove potne mreže o· ČE: vzarn8iD.o v obzir, da ,meje omer1jenih ·o.bjektov, kako~ tudi mejo kat. ob„ čine ni mQgoče menjati ( spreminjati) potm:1. je jasno, da samo s pro,j0ktom noiih poljski~ poti lahko dosežemo čim bolj pravilno obliko zemlji~lih tabl tako, da bodr najpovoljnejše za obdelavo in da bo zveza novih poses- tev z važnej~imi cestami in ·naseljem čim boljša na posameznem področju pota pravokotna ena na drugo. Zaželjeno je, da so nova pota na dobrem zemlji~ču. Pot poleg odvodnega kanala ni za~eljena. Na prAgledni načrt definitivno vrisanen projektu potne mreže vpišemo tudi s1r1m) po·bov; na '"ta način so nan znane tudi približne dolžimi in širine ZOl,11 j:, tablo• l:2::E?E.2~-12l'2..j0kta potne m.rA že na ter~._~.'!.. Zaradi i3delave novih.katastrskih načrtov in prenosa nove potne mrež~ na tAren, moramo izračunati koordinata vseh mej~ih točk vsake Z8mljiške tabl0. _ Gotovo število teh koordinat je že izračunaho po prodhodni izmeri detajlao Da bi lahko izračunali še ostale potrobne koordinate, izdelamo .pregl0.d11i na~r~ (s pomočjo koordinatografa), na katArega nanesemo točke z danimi koordina,tami kot so to: trigono·m, in poligonskE'> tcičke, detajlne točlrn na maji kat. občine,m0jo ekspropriacija želoproge, važnejših in dovoznih aest, obstoječih in projektiranih kanalov in podobn6. Računanje koordinat nov8 potne mreže začnemo navadno od drž.ceste, žel. proge ali kanala. Da bi gotova pota bilt1 pravokotna ali pod določenim koto~ na izbrani objekt (n.pr. dr~ooesto) ali del te komunikacije, moramo za dolo?.50110 dolžino ces_te izračunati povprečni smerni kot n .pr. kanal ali železniška proga. Nato na dAfinitivni skici nove potne mreže izberemo neko važnejšo pot, ki je vezaraz nekim obstoječim prometnim objektom nopr. mostom, rampo in pod. Izhajamo iz koordinat ene točke tega objekta ter s presok~m iz~ačunamo koordinate to5kaf v kateri ena mejna linija projekti- ra~1e poljske poti preseka mejno linij<;;- ( r,10 jo ekspropriaoije) ceste, želez„ nioe in podobno. - 11 .. Iz izračunanih toordinat lomnih mejnih točk in obstoječe ali novopostav- ljena trigonomAtri~ne in poligonske mreže izra~unamo pot~ebne elemente za zakolič<=mje ( o,"t,so:i..se 9 ord:i.nate, ,kote in dolži.nfl). Zaradi kontJ:·ole ra-- čunslrnga in -!ierr.ms:rnga dela izračunamo iz koordinat det. točke medse boj ... ne razdaJ.;je ( f:ront';'l). Vso podatke potrebne za zakoličenje in kontrolo za„ količenja vnesemo Y po82.'bne sk:! 0e zakoličEmja potn0 mrežfl 1 ozj_roma zem ... ljiških tablo TI¼~~li!rn med dolžinami frontov posame~hih zemlj:Lških tabl, · ki so izračunane iz koordinat in izmerjene na terenu mor~jo biti~ dopust- nih mejah nesoglasij. 4 a Sestava novega tehničnega elabo:oa·ba za potrebe kmet. organiza9ije in izvedbo v katastru ---~---------~---------. ---. ----------------- ----------------------- mora biti izdelana po cbstoječih katastrskih pravilnikih in pred.pisih. V glavnih obrisih p~ika:mno delo geodetskega strokovnjaka. pri izdelavi ureditvenih pa,č:r.,.;ov kmetijskih organizacij, bi bilo zara.di lažjega razume„ vanja potrebno opremiti z odgovarjajočimi skicami, kar je iz ~bjektiinih razlogov pri izdaji "Vestnika" težko izvedljivo. Oton Steiner . . ' . . -------------------·---- -- --- --- ------ ·-----~--======-=-======= ===-== OSNUTEK "PRJ\VILlJIK.A: O GE.ODETSKIH DELIH" . -~------~- ·~ ·-------~------. ----------- Osnu·b0k prav:i.lnik1J, je sestavl,ien rta splošno zahte_vo vseh upravni.h organov· g0od8tske sl,.:,,ifiKi t c j. p'redstaYniko_v Q,eodetsldh uprav vseh republik, j_z · · ~azlogB 1 k0r uredba o iemljiškem katastr~, kot edini do sedaj izdanima- terialni zakonski predpis v geodeiski ~akonodaji ne precizira postopka .in na6ina dela p~i izmerah izven splošne državne izmere, ki se vršijo po na- ročilu posameznih naročnikov predvsem ~a lokalne potreb~. v go~podarstvu~ Iz p:ralrn01 nam jo· ~na~o? da opravljajo za svoje potrebe geodetske meritve poleg čisto geodetskih ustanov in organizacij ~a razne projektantske in druge gospodarske or.ganizacije?·ustanove in.upravni organi Dogaja se~ da tudi posamezniii b;ez potrebnih k~alifikaoij in prakse ali ne~ckončanega študija (prim?t izmere Logatec) prsvzamejo večja geodet~ka dela in :i..zrn8re ter se z.nepopoJ.n:l.m strokovnim delom okoriščajo na račun naše d.L'U~be :ln takorekoč nekontt.·o.liranci trošijo družbena sredstvao Take izm8re so iz sb~okovnega gledii6a nepopolne~nastrokovne in kot geodetska osnova najv8čkrat neuporabne za ostala goodot$ka~ kot razn~ dela v gospodar- .i . . ' s·bvuo ČL 4o ur0dbe o z,emljiškem katastru (Urolo FLRJ števn 43/53) in čL l_. dopoln:Ll:0.e uredbe (Ur~ L FLRJ štev ~ 23/56), · določa, da se morajo vse izri1e- r:Ltv0 mest in nase1:l.j 9 ki s0. izvedo jo v zvezi z izdelavo regulacijskih, nivclac1.jskih in podobnih·načrtov, sn0manjeB ~ečjih površin za hidrotah• ni~na dola in druga gospo~arske namene, kornasaoije, arondacije in parcelaci- je zemlji~č, kakor tudi merjenje v zvezi s trasiranjem cest, železniških prog in prekopov, snem~njem iudnih polj 1 gozdnih in kmetijskih kompleksov in podobnim ne glede na to, kdo izvaja ta dela opraviti z dQločbarni uredbe o zemljiškem kat~stru 'in predpi~i izdanini na njeni podlagi. t·se izm.Aritve morajo btti opravljen0 · tud:i. tako, da S8 lahko uporabijo tudi za zEn;1ljiški k2:haster ter jih mora pre.kontrolirati, pregledati in potrditi pristojna GeodetSka uprava. Geod0tf:Jka uprava LRS je v zvezi citj_ranc, ur8db(:, izdala navodilo katastrskim uradom, kot okrajnim upra.vnim organon n~dležnim za geodetsko slu~bo 7 da - 12 .. opravljajo nadzor in kontrolo nad izvo.janjem geodetskih del na svojem področju dAla. ter da redno vsako 10.to prijavljajo Geodetski upravi vsa geodf:",tf,ka dela, k.:i. ,jih .op!'avljajo posan0zniki, ali druge zato pooblaščene organizacije na nji~ovem upravnem področju. PoJ.c--Jg tega je Geodetska. uprava kot republiški upraVl'.ii organ za geodetsko slu~bo v cilju za~bite eplo~no druibenih interesov kontrole in evidance, zahtnvala od predstavniških organovt da prijavijo vse meritve in pogodbe, ki jih sklapajd a po~amezniki, ali s pooblaščenimi geodetskimi organiza~· oijami za izvršitev geodetskih delo Snatramop da je bil takšon ukrep nujen v evrho zaščite_ zakonskih predpi- sov, ima pa tudi namen, da s~ družbena sredstva praviln9 izkoriščajo, ge- odotslrn :i.zr:wre pa vršijo tako, da se lahko v pretežni meri uporabijo za vsn potrebe v gospodarstvu. Ne,nAn takega stališča in ukre·pa ni :mvirati ali hromi ti delo, nego predvsem zaščitQ in pravilna uporaba namenskih aredstev, ki jih daje družba za goodcd,.-:Jka dela. Geodetska uprava kot republiški upravni organ p~ tem vprašanju često n~- leti pri naših operativnih in okrajnih organih' n·a. negativno gledanje in dostikra·b tudi na popolnoma nasprotna stališča, ki niso v skladu z zakon- ski~i prAdpisi, niti v skladu intAresov druibe kot nelote. Taka gledišča in postopki 1 ki so v nasprotju s predpisi sa največkrat opravičujejo z dejstvi, da naro~niku niso potrebni vsi podatki izmete, oziroma takšni podatki~ ki bodo na drugi strani zadcvoljiii tudi ostale potrebe. Kot pri- mer·navajam1da se. pogosto za po-trebe naročnikov vršijo izmere večjih/ 'lrnHpleksov zeml j-.:.šč, .samo z višinsko predstavo terena s posnetki obstoje ... čih ou;jektov, da se pri tem izpuščajo iz vida rot:rebe katastra, potrebe evidAnce Splošno ljudskega piemoženja in ostale potrebe našega gospodar- stva. · Takšna stališča in ozka gledanja nas vodijo_ k temu, da gotove komplekse zeBijišč merimo po dvakrat, ali ~elo večk~at, vsakokrat za potrebe druge~ ga naročuika. zaradi tega, -ker lokalni organi posebno pa katastrski urad~ ne izvajajo in se n.e držijo dosledno predpisov in ni;najo J?Otrebrifl povezave z uprav-· nir;i·i o:egani občinskih ljudskih odborov ter os-'ca.limi gosnodarskimi organi„ zaci jand.; nHi na drugi stra;nt',za.sleduj~ jo delo pooblaščeni~ geodetskih strokovnjakov in ne vocli,jo praviine evidence o vsc-,h de).ih, · se de ~a.jajo primeri, da se vršijo izmere dvakrat ali celo večkrat na istem kompleksu zeal ji,t;č ,, Sr1atr.a..in?_ da r[l,zen del na snemanju_ profilov za komunalna in dru-. ga gradbena.dela; za katera so potrebni detajlni podatki in načrti, ne bi _ sm0J,i, presreti nob0ne i.zrnere in bo v bodoče Geodetska uprava v tem pogledu _ .zavzela strožji kriterij. p::,0.dlofami osnutek pravilnika o geodetskih d~lih, ki se opravljajo izven del na zi.8t0.matič!li državni izrn'e:d :i.ma namen regulirati• odnose pooblašče" ni.h o:i.0 gn:1.izacij do upravnih organovg oziroma da regulira način izvedbe toh deln , smatram 9 da niora b:!.~·t. društvo kot celo·ba zainteresirano na pravilni ure„ dj,tvi t0ga vprašU,n[1a, da smo kot člani str-okovnega društva in. č~ani_ naše 'dru:'3::i,;1 pozvan:L 1 da skrbimo za pravilno uporabo in zaščit o družbenih sri;,d ... stE-i·ef ::tn da o.ktivno pomagamo upra\rnim · o:cganom pri ur.esničevanju in; s.prova„ janju zakonskih predpisov. · . , \ T~h nekaj misli naj v našem društvu odpre spldšno debato, ki naj bi ,dal~ čim pre•je budi,svoje pozitivne rezultateo' Košir Anton direktor Ge·odetske uprave LRS .· .. 13 "' Nn osnovu člana 4,. 21 i 48 Uredbe. o ka:hastru zetnljiši;a donosim .,,1 OSNUTEK •· N.ACRT P R A V I L N I K A d O GEODET~KIM R,AD.OVIMA KOJI SE VRŠE VAN OKVIRA DRŽAVNOG PREMERA _§ipšte odredbe č1an·1 Premeri icimljišti koji se izvode van okvira državnog premera, a u svrhe navedenG u članu 4 Uredb~CJ o katastru zemljišta, vrše se po odredbama ovog pravilnika? o:ko se pu·fom njih~ na planov-ima i kartama, pretstavljaju gra ... nio0 posodaQ · Član 2 Kao premer zemljišta iz prethodnog člana putem koga se na planovima i kartama pr,Yhstavl jaju granice poseda ( u dal.jem tekstu: premer) podrazumeva s<.:i naročitog prRmer gradova·{ naselja koji se vrši 'ij cilju projektcivanja i izrade r0.-- gul~cione i nivalacione osnove; ·. · premer koji se vrši u.cilju projektovanja i izgradnje komunikacionih i, hidrotehničkih saoh~ačajnica, kao i premer koji se vrši ~adi izvršenja svakog pojedinog hidrotehničkog rada~ pren0r koji se vrši u cilju projAkt6vanja i izgradnje industriskih i dru- gih gradjevinskih objekata; pr0ra0r večih ~umskih i drugih poljoprivrednih površina koji .se vrši u. cilju ar6ndacije i parcelacije zemljišta~ kao i ~eambulacije grani6a po- seda i ' premer kod komasacija zemlji~ta, baz obzira dali se vrši ili ne vrši regulacija naseljao Član 3 P:r(:irnerom oe se, 'isto tako, amatrati i postavljanje i· odredjivanj(', trian ... gulacion0 ,, odno·sno nivelmanske mreže, kt\o i sn,imanje terena u cilju dobi„ janja visinske pretst~ve z~mljišta ·na p~vršini v~6oj od 150 ha u nenase- ljenem području ili na površini ve6oj od 10 ha u nasaljenom području. Član 4 Prem0r podleže obawiznoj kontroli, pregledu i overi od strane repv.bličke geodetske uprava, odnosno katastarske uprave (urada) narodnog odbora sreza, na čijoj se teritoriji, t.j$ podru~ju nalazi podru5je premera (u daljeu tekstu: geodetska uprava, odnosno katastatska uprava). Član 5 Geodetski podaoi 9 odnosno planovi premera koji nisu overeni od strane geo- detske, odnosno katastarske uprave, ne mogu služiti kao podloga za projek- tovanja i izvršanja gradjevinskih i drugih tehničkih radova iz člana 4 Uredbe o katastru zemljišta, - 14 ... IIo Izvršenje premera ____ ......__.,_ ...... ,. ..... ~ . ..,, ........... - Član 6 Premer sa vrši po ~~hničkim prop1s1ma o izVršenju radova ~fžavnog prenera 7 kako u pogledu načina izvr~enja i tačnosti radova, tako i u pogledu vrsta i oblika elaborata premera. Član 7 · · " PrAmer se vrši klasičnem ili fotogrametriskim metodama snimanja zemljišt8,o PremAr se vrši po katastarskim opštinama, toj, posebno za svaku katas- tarsku> ·op,štinu·. '. Član 8 Kada se pr~merom obuhvata područje oele katastarske opštine, •On se mora oslanjati na državnu triangulacionu, odnosno nivelmansku mrežu. / Isto tako, premer_. se mora oslanjati na državriu triangulacionu, odnosno, nivelmansku mr.ežu. i u slučaju kada se njir.1 obuhvata dE'i"O katastarslrn opšti- n~ ve6i od 156 ha u nenas~ljenorn području ili dao katastarske opštine v0.6i od lO_ha u naseljenom područjuo . ' Ako u s1u~ajevima iz prethodnog 'stava državna triangulaciona, odnosno nivelmansJ}a mr.eža n0 po9toji, premRr s0 mora oslanjati na geodetske po„ da tke k•-Jima ;za, to I;Odruč je r,aspolaže geodetska odnosno katastarska uprava. Član 9 Kada se vrši prerier dela katastarske ,o:,;,štin8, za;' gra:nicu premera. uze6e se objekti kao što su reke, potooi, putcw_i, železničke pruge i sl. ako se na taj način područje premera ne povečava više od 10 % od predvidjene poyr„ šim1 p:cemera. . . . . U slučaju· pove6anj~ područja premera ;iše od 10 % od predvidjene površine premera, za granicu premera uzece se granice postoječih poseda. Izuzetno k.a.da se radi o posedima opštenarodne ili zadružne imovine sa ve- likim paroelama,.mo~e se, uz saglasnost katastarske uprave, odrediti gra- nici pteme~~ tak~ da.ona presaca parceluo Član 10 Kada se premerom obuhvata granica katastarske opštine na kojoj ne postoj0 m0djne bAlege, uništene su ili je njihov broj nedovoljan, projektantsko• gra~jB'V'Jn13k_o 5geoda_:l;FJko ili drugo tehničko preduzece koje izvodi premer (u d~Jjem t~kstti: izvodjsč premera)? odnosno· opitina~ srezi grad, samo- stalna ustatiova, z~družna organi~acija ili privradno preduz~ce za čiji so račun 'prt1L1er izvodi (u ,daljam t0kstuz invest:!.tor premera)· dužni su d~ pos·bav8 potreban broj novih medjnih belega„ Postavljanje novih medjnih belega vrši se po odgovarajučim tehničkim pro- pisima o izvršenj~ radova državnog premc=ira, Elaborat~ planovi preme~~ Član 11 za područje svake kata·starske opšt;i.ne izradjuje se poseban elaborat premera. Elabora·b premera mora sadržavati sve originalne podatke merenja i računanja trigonomet:riske, poligonske i nin1lraa.nslw nu:-0ž{i.\, skioe premo.ravanja sa 1 i 1 t l ' i ! - 15 ... podacima ra0renja detalja i računanja površina, spiskova posedovnog stanja i planovo koji vretstavljajci područje prernerao Član 12 Plano~.ti koji preto~avljaju područjfl pri::ii;1era izradjuju se. u razmeri koju na tom području koristi katastar zemljištao Član 13 Na području gde postaji numerički ili grafički državni premer, pretstav- ljanj0 d0talja na planovima premera vrši SP. ·l;ako da se oni mogu uneti u planove :r;utem ko jih se održava državni prE=H!lOr i katastar zemljišta. Ako jo na području iz prethodnog ?tava.obuhvacena preBerom cela katastarska opština il:i. je površJ.na p·:·e.mera zahvacena jednj_m plrnim de tal jnim listom planeva pn-bem lrnj:th se održaV!l državni premer i kail-astar zeml ,jišta, pret ... stavljanje detalja ·n~~;i se na nov·orn, oc~nosno novim oel:i.m listov-ima kojt1 uspostavlja izvodjac r odnosno investitor premera po odgova1•ajuciin odredba„ rna Pravi'lnika o detaljnom d:::-žavnom prenieru„ Kada s0 premer vrši na području popisnog katastra, bez obzira na površinu koju premer obuhvata 9 pratstavlja~je detalj~ vrši se po prethodnom stavuo III Nadzor nad izvršenjem p~emera i overa elaborata premera -------------~._,.,,____, ........... -.-~------~- Član 14 Kontr6J~ izvršenja premera i pregledi ovaru elaborata premera vrši g~o" d~tska uprava, ako p~emer obuhvata celu katastarsku opštinu ili površinu vecu od 150 ha u nenaseljenor.:i području, odnosno potJršinu vecu od 10 ha u naseljanou podru6ju. Kontrolu i~vrijenja premera 1 t.j. pregledi overu elaborata premera površina koje 11:LGu V8ce od. 150 ha u nenaseljenem području, niti vece od 10 ha u na- seljenem području, vrši katastarska upravao Član 15 Ugovorom o izvod jen.ju premera pred.videče se da se. prener · u svemu ima iz„ vr~iti po bdredbama ovog pravilnikao Ugovor o izvodjenju preJJ.era podleže saglasnosti geodetske odnosno katas-· t~s~~r~e. · u sl11čaju kada sam izvodi premer, . investitor je dužan da sačini program rada na izvršenju premera koji isto· tako podleže saglasnosti geodetske odnosnb katastarske uprave. Član 16 u toku izvr~enja premRra $z,stava 1 člana 14 ovog pravilnika, geddetska uprava a6ia vršiti tahnički pregled radao PrimedbR geod8tske uprave u pogl8du načina izvršenja i tačnosti pr8mera unoa0 se u dnevnik rada. Član 17 Geodetska uprava može ovlastiti ltatastarsku upravu 7da vrši pregled rada iz prethodnog člana, ukolikor prem.M:- ne opuhvata područje vece od jedne katas·tarske cpštim:i. ... 16 !"'- Član 18 Izvodjao, odnosn_o investi.tor premera• ,-du~an, je da 9bavesti ge.od0tsku . odn. Jrntasti:l,rs·~u upr~V"l~ o~očetJ!rn.raoova :im :lžvršeriju premera, k_ao i o svakoj p~omc-mi koja bi nastala u pogledu ugov6rom prfldvidjenog opse·ga ili mwcoda izvrš0nja pr.=imera. · · · '·· · Član 19 po izvrtien.jt1 premera·, izvodjač, odnosno invf1sti:bor prem~,:ra, d_užan je da proda geod0tskoj, odnosno katastarskoj upravi originalni elaborat prer:iera sa na,jmahj<~ dve: njElgOve kopije. Ako je prm':1er J7?rše:r.. po ·od:redbama ovog pravilnika, geodetski'!. od~osno , .. -. katast~;0k~ uprava zadriava za potrebe katastra zemljišta originalni alh~ borat premera i. jfldnu njegovu kopi ju, a izvodjaču, odnosno investi toru pre.• m~ra dulna j~ da iz~a jednu ili višs.ovArenih kopija elaborata premarao IV Član 20 Na osnovu stava 2 člana 38 Uredbe o katas-h•u zem'ljišt'a ka.znice se za pr('l„ ,kršaj novčanorn kaznom do 1004000.- dinara izvodjač, odno~no-investitor .., pre1,Kira, a novčanom. ka.znom- do 10.000o"' dinara ili kaz_nom ·za.tvora do JO d;ina odgovorni .službenik izvodja.-ča, odnosno· investi tora premera, koji i t1.) ne podnese ug~)Vor o izvotljenju premera, _odnosno program rada na izvotljenju· premera, na·· saglasnost geodetskoj, odnosno katastarskoj · upravi, a otpočne da vrši premer; b) ne dopušta. ili om_eta. izvršenjfl ·tehničkog pregleda rada iz člana 16. ovog pr~vilnika i · v) · ne obavesti geodetsku, odnosno kaiasta'.l:l,:;;ku upr.avu', o početku radova na izvršenju premera, kao ni o premenama iz člana 18 ovog pravil~ nika. Član 21 Novčanol)1 kaznom do 10.000.- dinara. kaznicffi(ci se zw prekršaj izvodjač premera, a novčanor1 kaznom do 10.000.- dinara ili kaznon zatvora do 30 dana odgo„ vorni s1.užbenik izvodjača, premera, koji naplati cenu ugovorenu za izvrše-- njr~ premera, iako elaborat premera nijG 'ovAren po članu 19 ovog pravil ... nilrn" Isto tako, novčanom kaznom do l0l000,- dinara kazniče se za prekr~aj in~ vestitor premora? kao investitor i izvodjač (projektantsko, gradjevinsko ili c11,ugo tehničko prEiduzece) tehničl~og rada iz člana 4 Uredbe o. katastru zemljišta 9 . a :qovčanom kaznom do· 10._00Q ... dinara ili kaznom zat\ror_a do 30 da.na njihovi odBovorni službenici koji kao podlogu za projektova.nje i izvršenje tog tehničkog rada~ koriste elabor.a.t, t. j. planove premera, neo ... · vArene po članu·19 ovog pravilnika.o čla.n 22 Ovaj. pravilnik stupa na snagu danom· ohjavlj;vanja u 0;Službenom listu. FNRJ" o. SAGLASAN DRŽAVNI SEK.Ril'TAR FNRJ, Avdo Humo,.c.r. - 17 • V začetku oktobra je v Dr~avni zaloibi Slovenije izšla ~e dolgo in te~ko pričakovana prva slovenska geodetska strokovna in učna knjiga "Praktična g0od8zija11 • 4vtor knjiga ja n~širn članom predobro poznani redni univArM z:U,Htni profesor" ing. Le-o Novak, pionir geod0tske stroke v Sloveniji in zato tudi častni član na~oga društva. Že njegovo ime nam daje popolno jarastvo z~ kvaliteto knjige in bi bila vsaka propaganda in pozitivna stro- kovna kritika odveč. Zdi SA mi le potrebno informirati naše čl'anstvo, da je avtor to knjigo na- menil prvanstvano tehni5nim strokovnjakom v gradbeništvu 1 prav tako pa bo na/:Jel v njn j vse pot:L·ebno geodE1tsko z1'11:1,nje arh:i:cekt, rnd a:r, gozdar in ag ... tonora~ Geodet pa bo na~el v njej osnove nižja gdodezije (z izjemo 4. dala), doč.iin bo za poglobitev svo,i2ga strokovnega znanja segel še po literaturi v d1•1,1_gih je.zild.h, kar je gcocletu itak nujno potrebno. Tu na,j še pripomnim, da j(::i z:-:1,čol prof. ing. Novak pripravJ,jB,-ci za geode-te obsežno in pogloblje ... no "Nižjo geodAzijo", a mu je tež-1':a bohlzen rimogo prezgodaj i:drgala poro iz njegovih naumornQ delavnih rok.• · Važcm mm1ent, ki ga moram ob izdaji 11 Praktičm~ geodezije" posebej podčr-­ tati leži v skrbno obdelani slovenski geodetski terminologiji, ki j0 ifo v naši praksi zelo .spakedrana in vse prej kot slovenska. Obseg knjige je zaj1.-,.tfm& 450 strani s ·509 slikami, ki so vzorno izrh1-an0. Po snovi se knjig~ doli v 4 dele: l. Horizontalna izmAra, 2. Višinomerstvo, 3. Izmera tnrena,·4. Geodetske zakoličbe. Četrti del je izrodno pomemben in zanimiv, so..j obd0la v njem avtcir skoraj vsA probleme g80d8tsko-kornunalne dejavnostig osnovno znkoličb<=-1 1 geodetska d.rila na gradbišču, , geodetska dela pri trasi„ rl1n,iu cest in .želA znic in geodetslrn delo, v hidrotehniki. Gnodete bo morda motilo dejstvo, da knjiga navaja še predpise pravilnikov iz. J... 1.9?9 oz. 19:,0 •. Temu se ni čuditi, saj jo avtor dovršil roko1)is žo v 1, 1951 in je bil~ knjiga v tisku od lo 1952 do d~ne&. Strokovna vrednost k:nj.LgA z2:!:;o ni nič nanjša, saj se pravilniki, ki so dinamičnega značaja izda/;JLo v poseb:rd.h knjig,-1-11 in jth mora itak vsak geodet y javni službi študf·,..v.:ti in pozna·bL Pravilnik si iz geodezije kot stroke oz. znanosti privzercm le gotove mE~tode dela in jih fJ,aradi enotne izvedbe del v javni goodotski službi uvaja t(;lr predp:i.sujo mojo dovoljenih nesoglasij. Good<• ... · zija torej ni pravilnik in pravilnjJ~ ne g0od0zijal Knj:l.go je v prijeti1em· tisku. in zelo okusni opreui ter na dobrem papirju natisnila tinkarna Ljudske prav-ion v Ljubljani v.nakladi 2000 izvodov (ne. sano 1000 9 kakor je naveaeno na zadnji strani)" Cena v platno vezo.ni knjigi, ki jo prodajajo skoraj vse knjigarne v Sloveniji je din 2ol00o• kar po objektivni pre~oji strokovnjakov ni preveč (saj je našem~ operativ- cu dosAgljiva za manj kot dva dnevnioi)o Tožjn si jo bodo nabavili štu- dent ;je 1 ki pa bodo verjetno dobili subv<-moijo od Sveta za znanost· in kulturo„ Prepričan sen 1 da si bo sleherni slovenski geodet in vsak tehnični stro- kovnjak, ki mu je potreben 1e delček znanja geodAzije, "Praktično geode„ zijoa nabavil. ·Prof j\ :Lng. Novaku sr;io hvaležni za njegovo prizadevnost il1 vso skrb, ki jo je vložil v to obse~no delo, ki ga jR dokončaval v l. 1951 s toliko vnerao in neu0ornostjo, da je povsem pozabil na človeško fizično zmogljivost tako, da je prav ta napor zrušil njegovo zdravje. Rado Dvoršak 1 ' 1 1 ' ... 18 .., Izpiti za pripravnike "~~2.,.q._etski stroki Sindikalna po.d.ružnioa G-eodfltskega zavoda v Ljubljani je dostavila pred„ log0. ~ ki n~·j "?i se upoiHevali pri Sj;irovaja11ju strokovnih izpitov za pri„ pravnike geodetske sti•-oke. Med ostaliD navaja~ · . 1) č~s 1 ki je predviden za terensko in pisarniško delo naj po molnosti ne presega 8-urnaga delovnika. · · ~) Za })redvideni, o~iroma uporabljElni čas naj se delo hort:iira, upoštevajoč vs0 proclpise no:i;-r.i (za delo sar10 eneg·a strokovnjaka/ -30%), zmanjšanje šte„ · vil~ delavca /-5% itd. 3) E('3; že ptedloži vsak k~ndidat svoj osebni list in dnevnik s točnin popiirnn do·sed~njega ~ela, bi lahko izpitna komisija ~ uporabo pr-iporočila IL kongresa v, Onridu op-:.istila praktični del izpita - saved?; če je bil kandidat v pripravniški dobi zaposlen na odgovarjajočih delih. Komisija · bo njegovo ~~rensko delo upoštevala kot terensko praktično nalogo in jo pr:t.me:z-no ocenila.· S tem ne bi bili v ničeE1er kršeni predpisi o praktičneri1 polaganju izpita. Na ta način bi si tako Geodetska uprava kot posamflzniki prihranili občutne denarne prihtanke. Na iornji_p;redlog sindikalne podru~nioe in z.oziram na do~~da~je izkušnje ter rozuk!;ate, ~i ~o jih·pokazali pripravniki pri polaganju st.rokovn0g.a iz1)i ta lahko trdir.1, da so bile praktične naloge vedno do detajla proučone po izpitnih komisijah in ~a so vedno obsegale le količino dela, k~ je ~ilo no~ri~rano za določ~no število ur upoštevajoč delo enega strokovnjaka tro- dnevno praktično 'nalogo t. j. 24 ur ef e·ktivnega . te l'enskega de la in 24 ui~ pisa..r½iškega de la praktičnega dela iz11i ta. Kandidatom je bilo stavljeno do znarija, da delovni čas ·traja 8 ur di:1Avno., . . · Glede -prE1dloga z.a ·priznanje praktičn~ga dela, ki ga opravlja kandidat v prip.ra\rnišk;i do·oi po programu določenih odgovarjajočih delih 1 s tem, da bi komisija ocenila tako terensko delo kot prakttčpQ nalogo, smatram, da je zato potrebna sprememba Pravilnika o polaganju· strokovnih izpitov uslužbencev geodetske stroke. Zadevo mora proučiti Zvezna geodetska uprava, ki naj po strokovnem posve ... tovanjn s predstn:~•niki Zveze društev geodetskih inženi:bjev in geometrov , izda eventuelh~ spremembo pravilnikao Predlog za priznanje terenskega praktičnega dela za praktični del izpita je po mojem mišl,jenju spre jemlji v za pri1n·av1:1ike, ki delajo v upravnih organizaci,jskih enotah Geodetskj_h upravah in Gecdetskih zavodih. Danes imamo že dokaj pripravnikov v katastarski.službi in drugih komunalnih služ,bah -1>ri o"bči11skih ljudskih odborih ter raznih gospodarskih organiz-a. ... ci,jah, kjBr ni podana možnost za izvajanje praktičnega dela po predpisa.- rnrn1 progranu izpitov, zaradi tega bo nujno po·b:;-ebno v zvezi z čl. 172 • Zakona o javnih uslu~~encih predlagati potre~ne ukrepe. KonkrAtno bi mo- :r:•n.l S0kretariat Izvršnega sveta za občo upravo določi ti, da se pri Geo- d,;,tsk:i. upravi ali gAodetskih · zavodih pripravlja gotovo število pripravnikov tudi za strokovno usposabljanje in izpopolnitev za druge službe. Zad0vo je , predlagala qeodeteka uprava v proučitevo Za način in pos·l;opek pri izvajanju praktičnega terenskega dela in priprav ... niške dobe sploh, bo potrebno izdati posebne predpise in spremeniti "Pro„ gram strokovnE'.\ga dela izpitov" že iz razloga, ker nam novi "Splošni zakon o šolstvu" sprejet 25. junija letos ··narekuje nove naloge v2,zvezi z otvorit„ vijo novih višjih strokovnih šol in zvanj0 11 geocleta 11 , ki je predpisano z novim "Pravilnikom o nazivih uslužbencev geodetske stroke" (Ur.1.FLRJ štov o 6/58). 0b0m1m bi opozoril na predpis čl. 155 • Zakona o "D0lovnih razmerjih" (U:r.LFLRJ štev. 53/57) po katerem je vsak brez raz.lik.:i, ki prvič stopa 1 1 i \ \ 1 ... 19 ... v službo pripravnik in mora polagati potrebni strokovni izpit in opraviti 1)rc1.lrno po določe11<2.m predpisa111;1m progpamv.._ Pripravniška doba traja 2 leti. " • 1 • ..1 ~ ' · • . ~ • d ' "' . . . 1 . ·' i . P.i.~(:iu.:n.Je ve.,.,::8, .;1:,c,1 za g\wme·<:1:e ~.n geo {\ 1nzen1:,:,,1e 1 o, so zap-0s1.en px•1 .. r&.su:J.11 pod~)et;ji!1 :J.n ot-1i·.~i2.ih org-anizacija.h. Od doseda.i zaposlenih priprav ... n:Urn·,,-_ v gosp. o:c€A.li:i.zao:Ljah še niti eden ni polagal strokovn0ga izpita. Zaro.di ev:Ldence kadrov smo po upravni liniji_ zahtevali potrebnr. podatke„ Naloga ciJ'.'1l'štva je i•avho v zvezi z vzgojo p:ri:pravnikov obsežna. Prip!'avni„ ko::1 ,10; putr0bno m.tdi-LJ. ·~,so st:".'ckovno pomoč p:l'.'i vsakdc1,njem njihovem stro- ko~nRLl 'izpopoi~javanju i~ delu v službi z. organizauj_jo tečajev in sami". naEj0~~ Z druga dtraDi pa pri~~kujemo pozitiv0n ia 100% odiiv in udeležbo m] c:;ct'l.h J.md_r·ov pri sp:;.:ova;janjp; tflh nalog„ ?ia~o ne.J 'b'l se v d:·uš'!iyu osno-vala posebna koJn:i•sJ;}.a za skrb pripravniškega lrndrft in ,1d naj bi. pomag·a '/.a opera-Livi in Ul)I'a:f:;,.J;~f organom za zboljšanje dela in vzg6jo pripr~vnikov. · ~- Košir Anton, dil'.'ektor Geodetske upravo LRS'. '--------~---~--------~--------------------~-------------------------------- .:~--~--~--m __ r __ r obč:1oga ·zbora Druš-'tva ge·odeirnkih inženi:r.j0v in geometr·ov LR Slovenije :· d;w 21„ II~ 1958';, Na c\boneni: i·bo:t--u'±z\roljeria koni-isija za. fo11 muliranje· sklepov .občn0ga ·zbora ( :;:;,r::.f'.1h Gvido? Senčar Jože, Trnovec Franjo 0 Ravnik Ljubo. -:ln Krča Ivnn) sr:i {;fl SEsfl'h~la 3 ~- ~.:a. 4 ., junij,a -195C1 ter j_)O. z[g,isn,iku ppčnega zbora formu ... i , • l ~ .1 " 1<-, .- -"·::;_r•~: a -S_;_(;h.1.GCt S .. -.;.e.pe: ' - . U v o _d;~ V .celqim:i. razpravi je bilo povdarjeno 1 da. obstojata v geodetski st:oti v glavnem dve osriovni dejavnosti: I o . .Izmo:rs1 z izdelavo načrtov in elaborata, II. v~~d:cMe'li-anje izdelan_ih načrtov in elaborata. Po :tGii, dveh_ .de-jayno,f!tih _,s·o bili, spre jeti slede.či sklepl oz.: predlogi: Ad I_.) ~-". Društvo predla'ga G·eodetški upravi LRS-, da v sodelovanj'u z Geo .. · c.v,"Gsk::::ni fJt.1•qkovrdm svet'oin -reši vprašanje cen, norm 5.n kvalitete geode·l;skih S .. :-:01•i"4:.·c~•·1' : ~ · ; . " ~ · ,, v IJ\..., v.';, ' . ' 2n Z'.:t pravilno oc~no produktivnos·bi je sebno g.l,=de ka'ii.Ge;o:::hmc.-Lje. Ka-cagorizaoijo je ra:r.i za pos.an1t,':zpa'podpočja: terena in z ozirom - ' ' t_re,ba norme izvopolniti „ po_;,. treba natančneje difeienoi- na v-rsto instrU:mentarija11 Poost:-ci naj, se -deloyna ,di.scipl:i.n.a na delovnih mestih .... posebno Ljubljani problemov ' - - na terenµ• • . - ' 3" Ins-t:i.t_utu za geodezijo in fotogran10tr-ijo v možnosti za _ve{J'je angažiranje v reševanju strokovnih stv0ni ue ja~~·nosti. · · naj se da , in v zni:::.1~., ·• ' ~ . . . -4 r;, GG>00.e"i:;sl1:'a ur;:r,ava LRS: na.f prouči 1.n _reti Ol"ganizacijo_ 'rl~Ve .· izmere, v Ljubljani. in d:r.1.1igod 1 .l{je-r se in_ova izL1~1:ra ne finansira po Q-eodetski upravi LR-S, -kakor· tudi. izde-la,vo :-e lab_orata za kataster.. ; · Dose.ciar:da "praks$. Je pokazala' da -je čas od' izdelanih "·načrtov nove izmere_ ' pu do izrlelave o,dnosno izpeljave celotnega elabo::b.ata v katastru iri ze.nrljiš- ki knjigi izred~o doli, tako da nova meritev v ~~r letih zastara z oziram rra številne spremembe na terenu. (taki primeri -so: izt1era.'.k.-o, ~Št~panja.vas, - 20 ... Vič, Škofja Loka itd.). Zaradi tega predlaga občni zbor Geodetski upravi LRS 9 da najde primerno obliko Ol'ganizacije in odp1~avi navodeni nedosta:l;ek 0 Ad II.) 1, N~ območju posameznih Okrajnih ljudskih odborov je po več katas• ·trekih uradov" Katastrska služba s tem ni zdruJena,v celoto na območju enega~raja tako 9 d~ ne daje okraju potrebnih podatkov za cel okraj, niti ne t110re l)rikaza·ti problematike katastrske sluibe celotnega okraja. · Občni zbor prAdJ.aga Geode"c3ki upravi LRS, da se najde v tem·pogledu primerna organizacijska oblika. 2o V le-tu 1957 je bil izračunan katastrski dohodek po novih lest„ vicaho Izkazalo se je, da te lestvica na odgovarjajo in da zaradi tega tudi ne more b~.ti izra.čunan katastraski dohodek kot osnova za dohodnino. Občni zbor smatra, da so les·tvica katastrskega dohodka vaien gospodarsko-poli~ tični činitel j :l.n p1•ed1c,ga Geodetski U)?NWi LRS, da se v bocffoče razprav ... lja o tem v sf;~oirn-rnem društvu, Geodetsker.i strokovnem svetu in posebno v ljudskih odborih.in skupščinah. V te11 pogledu naj s0 spremenijo tudi zakcn~k~ );lredp is i" 3o V katastrski službi je težko ločiti. kaj so.redna-in kaj so· izredna dela. Zaradi slednjih t:ri):t ažurnost redne službe. Da bi se temu delno odpomoglo predlaga občni zbor Geodetski upravi LRS, da se v celoti izvaja določilo člena 293 Pravilnika za vzdrževanje katastra (VII/2), po katorem je odrejeno t da se kopije, prepisi in izvlečki iz katas·trskih opp,raorv oddajajo v akord (v izvenuradn0m času) ter honorirajo v znesku 80 % pred~isane tarife. 4" Ker so stranke v večini prhmrov -roljne plačevati tudi geodetske stoBitva izvr!etie v ~asu rednega posloianja geometr~ .v občini, predlaga občni zbor Geodetski upravi LRS 7 da bi se v bodoče zaračunavalo vse sto„ ri·l:;ye po dejanskih stroških. S tem bi bil znatno razm.reinenjen okrajni proračun o 5 o Za meritve· v izvenuradrn=im času, ki jih opravljajo geometri „ uslužbenci katastrskih uradov naj se glede taks in,gle_de honorarja za storitev postaYi is-bi kriterij kakor pri meritvah, ki jih opravljajo goo- metri9 ki niso uslužbenci katastrskih u..radov. · _Občni zbor p-rc,dl-a.~a G0.vuo--tski upravi LRS 1 da v tem pogledu izda primerno rešitev •. · 6 0 : K·a·l;astrsko leto naj bi se zaključilo koncem mt1seca junija, s katerim datumom naj se oddajo razporedi katastrsb~g.a dohodka finančni.m­ organomo Občni zbor sm1;J.tra, da jG po današnjih predpis.ih n0mogoče do 31oXII. izvesti spremembe, nastale~ tekočem letu. 7o V nadaljni razpravi je bilo ugotovljenoi da izdelujejo tazne ·pregJ.edne karte na podlagi katastrskih načrtov nestrokovnjaki, in da to deJ:o uhaja iz geodetske dejavnostio Zato pr0dlaga občni zbor Geodetski uprci:r:l.:, da :.1.zda za to primerne pred~:iise in da se pristopi k sistematični izd0l0.vi kat~s-'crsk:i.h .preglednih kart v merilu l: 5000 in 1: 10,000 Raz„ p::.~2:va o 1jredJ.,ogu za polaganje strokovnih izpitov v geodetski str(?ki ni primi sla končnega zaključka,·. zato je bila izvoljena komis ja sledečih to- va::d.šev, ki naj :i.zdela o tem predlogi SE"mčar Jože 9 Regally Marjan, Zadnik, Ljuban, St<,'Jiner Oton, Vodnik Hinko in Lavrenčič_ Vlado. Prevladovala je misel, naj bi se s-trakovni izpiti poenostavili s tem, da bi se ,ipoštevalo praktično terensko delo v pripravniški dobi ter polagal samo teoratič?i del izpita.o Ljµbtjana,, dne 4.• jun~_Ja. 1958 Člani komis;i.je: - 21 ... S K L E•· P I 9.• Plenuma Saveza gcod0tskih inženirjev in ·geometrov FLRJ 13. in 14.6.1958 v Beogradu · Od na~ega dru~tva so bili prisotni na plenumu tov. Jekl Stane, ing. Rudl Franjo in Dvoršak Rado .• -nelo plAnuma je potekalo po sledečih točkah dnevnega reda: 1 •) .P.::.l:,_ll._um _je izvolil 2 podpredsedn:1.ka 9 3 tajnike in blagajnika.. V pred„ sAdn:Lš:tvo plenuma pridejo: še pradsedniki repodruštev. Za delegat·e v Savez IT je bil izvoljen predsednik Saveza GiG kot je predvideno v Statutu SITJ·-ao ( Ukropina ing.Radoslav). 2·o} Poročilo o delu Saveza od II. Kongresa do tega plenuma je podal s'ekre- tar :Slfi::'e;-oJ·evič Vasilije • .. · ~.-).Nalog8, ki jih je zadal II. Kongres plenumu Saveza: . '· =---:rt .• · · · a) Kadri v geodetsk:i_ stroki: V diskusiji je bilo govora o ustanovitvi višjih geodetsTii1šoL Kei, zaradi različnih potreb v republikah ni prišlo do e_notnega sklepa, je bilo. sklenjeno, da se v repub.clruštvih in v Savezu formirajo komisije za šolatvo. Društva delegirajo v Savezno komis:ijo svojega zasto'pnika •. Komiiije obiavnavajo problem šolstva iz sledečih.vidikov: sedanje stanje in potreba kadrov, v perspektivi (kvantitativno iri kvalitativno). Razmo„ tti upravičenost obstoja današnjega sistema šolanja, upoštevajoč število š_oL, Možnost osnovanja višjih· geodetskih šol v poedinih republikah in program teh šol. Potrebo po kadrih je treba obravnavati za geodetsko služ- .bo in .za ostal8 stroke, kjer se potrebuje geodetska pomoč. Komisije mora ... jo zak~jtičiti delo do 30. oktobra 19580 b) Soci.~1:_no F.1avarovanje pooblaščenih ~~?ln~trov: plenum je sklenil, da se vsa vprašanja v zvezi s socozavarovanjem pooblaščenih geometrov obravna- va v rap. društvibu Ti geometri se organiiirajo i društvih enako-kot osta~ li ·člani" ·· · o) Terensld. doda·bek geodetskih strokovnjakov .za delo v mestu službova,.. njag 'V snu.slu priporočila II c•Kongresa naj Save zna Geodetska uprava ponovno u1•gira pl."i Sekretariatu za občo upravo vsaj pavšalno nagrajevanje terenskih del 1 br.ez uzira na mesto stanovanja in oddaljenost delališča od mesta s·hanovanjao d) Sodel6vanje našega Saveza v akcij~h SITJ~a: pri posietovanju o po- ljedelst~·\.¼ kiga organizira Savez IT bo naš Savez sodeloval z dvema refera- tonai Ureditev pOsE'3stnega stanja in Stanje poljedelskih kapacitet in mož ... nosti v FNRJ. · e) E:._~!§_nje o kartografijig_ predsedništvo plenuma se bo obrnilo na -vse geodetske t!S"Ganove za teme odn, probleme, ki pride jo v poštev za posvetovanje o kartog.r.afi,ji~ .Rep. društva bodo zadolžena za izdelavo re- fera·bov za J)Osvetovanje. · f) .§_t_an~s1~ vp~aš~nj.i! geodetskih strokovnjakov: p~edsedništvo bo prikazalo odgovopnim saveznim organom pereče stanovanjsko vprašanje geoA detskih strokovnjakovo Isto naj napravijo repo društva v svojem _delokrogu. . . . g) §;i2lošn:i. predpis:f:, za geodetsko službo: po linij1. geode-take služb8 je načeto vprašanje izida Zakona -0 .državni izmeri. Pri Savazu in društvih n~j se v ta.namen formirajo komisije. Društva bodo v Savazno komisijo de- legirala sv6jega zastopnika iz komisije za splošne predpise~ Komisije naj dajo predloge o temt"kaj naj vsebuje Zakon o državni i,zmeri in njem')m vz„ drževanjua Poleg t€'lga naj komisije pon{),gajo Geodetskim upravam pri obdelavi teh problemov. Tez~ za prodlogo naj bodo sledeč~: potreba izmere perspekt. pl.-),n izmere, finansiranje izmer8, organi ln nadležnos·ti, obveznost podatkov, zavarovanje dobljenih podatkov izmera ~a narbdno obrambo. · Predsadništvo naj stopi v zvezo z SGU zaradi izida predpisov o ·poobla~ČB• nih geometrih v zvezi s eklepi II. Kongresa„ h) Pl.'oc.nkt:tirno-st dela v geodetski strokii po diskusiji je bilo sklo„ njeno niJ ~S8 Xepo koud.sije za p1~oduktivnost dela povflžejo z organi službe z nsmencra, da se geodotska dela pravočasno planirajo, pripravijo, razporadiM . jo i~dn, da bi V8akdo mogel pravočasno delo upoznati, proučiti in pripravi- t:L 1w,lo1::;0 4 . RE?.p„ društva. naj iz s:vojo komisije, delflgirajo zastopnika v sa ... vezno komisijoQ · · · ' · :-!.) S·!;r.okoYni tis!-: Saveza: predse.dniš-bvo naj prouči možnosti finančne p-onioči- Go'ocle'tskc• mii. list.n 9 društva naj delajo na o.mascvljenju lista, rep„ ustanove naj pomaga·to listu iz svoJih finančnih virov. 1 Rep Q komisija . ~a tisk naj deleg~r~ z~stopnika v savezno komisijo z~ tisk. Re~.~omisija naj delajo za oživljenje•sodeiovanja v Geodetskem listu in zbi;r.-anje materialao V i<'lm sbislu naj deluje jo tudi podružnice o . . , · ' · P lenur~ s:r:m.tra naj v ·_bodoče Geod.etSki; godišnjak še izhaja„ IzdajaJ)o ga bo. drnš-t,ro S:r·u:i.je. Rep~' komisije za tisk naj dajo predloge glede vsebine. · qodi~njaka. Popul~rizaGijo in razdeljevanje Godišaja~a prevzamejo rep~ . druš·bva;· . . .. j) SiJ:t'okoynj _ _predpisi in instrukcije g pri pripravi pl'edpisov naj soclEilt:cjojo rep~ dr~1štva'"9 za kar naj bo Od):"ejen pravile11, rok. Priporoča 'S8 Z'l8s~1i GeodE_-;tQld upreNip da izda čimprej.•Pravilnik za·vzdrževa.nj.=i. izniere 0 k) §.tr~s.:t~:-~J]..=LJ:.~~L~il.. plenum je predi~kutiral dos~dan.ji program· stro- ~dvnih izpitov·~0r eklenil, da ga je treba čimprej menjati. ~ezna GU riaj izda teze novega p:t'ograma, katerA dobijo dfuštva v proučitev. 4.,) Me.dnP.roc1ne v.eze: predsedništvo naj prouči možnost Kaclar~=81:d.~l~118kE;~-adruštva. potuje jo v· inozemstvo, . naj društva ob~ačajo na Save z. · · sodalova~Ja a Čehi. se preko rep. Pler..";.7.ni je potrdil čl11ne komisij FIG izbrane na fJ .• J;>lenumu~ Namesto Ranč irtg~ Bogonlira pride· v komisijo za urbanizem Podp'ečan ing/. Alojz~ Tud'i v drugih komisijah je neka.j sprememb s člani ostalih republik. za· stalnega predstavnika v }l·IG je izbran profo ingo Jan.kovič lVIato. On bo tudi priso- stv.o·;al Kongresµ v .Šewmingfnu. Priporoča. so rep. Geodetskim upravam, da tuc:t~ one pošlje jo ·po enpga zastopnika na· svoje stroške. 5 11 ) p'i~.~i..:r.si.E_<;?č{lo: poročilo za. 19~'1 je ·sprejeto a pripor-1bo, .. naj Sfl.V _bodoče se.s !;avl ja na osnovi stvarno razpoložljivih sredstev. Pro_račun za 1958 ,je bil sr;rHjet z· nmlimi spremembami. ·Cena i:v:1.rte geodezJ.je". ing. Svečnikova naj·bo za·,-član0. .društf'lV niž-ja .kct za ostale interesente in ustanove. · 6 0 ) Ra;zno'& predsedništvo bo· razčistilo vprn.šan,ie dajanje kvot krajev:nim, o_J.tra'JrilmTn rep. društvom inženirjev in tehnikov. · ·Na p.rečllogdruštva BiH naj :predsedstvo v·sodelovanju s_SGU·prouči možnost ele.s·bičnejše -'.lporabe· čl. 401 ZJS za one gB•me.tre ki so· dosegli za -to pogoje~ · . ' . ~ .Dru,štv1:1,. naj p~o.uč,ijo., sklepe II. Kongresa ter izvajajo_ za.danri .naloge. ·" ·' ... 23 .. P O R O Č I L O ~---------------------o dosednjem delu rep. odbora društva, po zapisniku sej: Na prvo sejo 14~ marca 1958 niso bili povablj0.ni :;;a,stopniki podružnic Maribo:e 9 Celje in KopAr, l~e::.~ .so se obravnavala organizacijska vprašanja t'd o fol.~Eliranja kouis:i.,j? v ka.'Lerih zt:i.stopniki izven Ljubl ,jane ne more jo BOdelo~ati~ Druga vprašanja so bila zato preložena na sledečo sejo, ko bodo prisotni tudi zastopniki izvenljubljanskih podruinic. Dslbvne komisije v okviru repo odbora so bile sicer že objavljene v prej- šnji ~t~vilki V9stnika, ker pa smo moiali komisije razširiti in deloma p:n.ncl:cug0,či ti v srrJ,slu .sklepov 9 • .Plenuma Save za gAod. inženir jGV in tehni ... kov v Beogradu dne 13. :i.n 14. junija 1958 jih objavljamo še enkrat: l~ komisija za katast?i in agrarne operaoijeg Senčar Jože,-Steiner Oto~ B .. •., . ., "' K " . ------ , ·:r.a l.i"rnv1c .r. rance, r~a Ivan? rrrnov·ec FranJo. . · 2 c 1:omisiga za šo~_stvo ~ Rado., Čuček ing. Iv·an, Košir Anton, Mt~:::-ko :mg. Josip o · 3• komisijo. za organizacijska vprašanjag Eleršek Jože, Košir Anton, Jekl S·tane 9 Lipič ing. Drago? Ravnik Ljubo.,- 40 komi.sija za produktivnost delag Rozman Ivan, Klarič Matija, Rudl ing. Franjo 7 Golorej ing. Ivan, Podpe"lfuning;-Alojz. 5o komisija za splošne predpise za. novo izmero: Steiner Oton, Tomšič in!h Mirko, Kri:§a Iv-an,?, Klarič Matija, Umek Jože. 69 komisija za tisk: Golorej ing. Ivan, Svetik Peter, Vazzaz Vladimir. 7 o začasna komisija za formuliranje"'s1;1epov občnBga zbora: Brifah Gvido Senčar Jože, Trnovec Franjo, Ravnik Ljubo, Krča Ivan. -~--~ Po potrebi naj se pri podružnicah formirajo slične kcimisije, ki se pove- žejo z republiškimi, te pa v smislu skl(Jpov plenuma Saveza s savezn1m1 komisijami~ Na prvi seji je bilo sklenijeno, .naj bi se v Vestniku objav ... ljala poročila komisij. Objavljala naj bi se tudi mnenja posameznikov, čeprav se ne skladajo z mnenjem komisijeo Razmejitev delok~oga podružnic se je odložilo, ker ~ovsod še ni jasno, kam gotov teritorij pripada oz. kam želijo prip~d~ti ~lani dotičnega ob- močja, nropr. območje Trbovelj in Krškega,c, Podružnica Ljubljana zajema pre- širok teritorij, vendar zaenkrat ni drugačne rešitve. Mogoče bodo tila.ni s tere::ia ali posamezne podružnice v tem pogledu same predlagal~ spremembe. ··; Na drugo sojo rep. odbora so bili povabljeni tudi zastopniki podružnic, wmdar je bil. prisoten samo zastopnik Ljubljanske podružnic0. · Komisija za formuliranje sklepov občnega zbora je končala svoje delo ter so bili sklepi prečitani na seji. (objavljeni so tudi v Vestniku). Zapisnik ne vsebuje osebnih obravnavanj z občnega zbora, ker po mnenju zapisnikarja i~ ropo odbora to n0 spada v strokovno, društvo. D:v:uštvo bi rado tmelo ·tesnejše zveze _s sti~okovnim geodetskim svfltom. Zastopnik društva naj bi bil vsakokratni predsednik društva. Razpra~ljalo se je t~di o ~veznih normah, ki so obvezne po odločbi Strokov- nega geodo sveta. Pozneje bodo postopoma vnešene dopolnitve. V tem času se je vršil 9oPlenum Saveza GIG (13. in 14.6~1958) in Skupščina Zveze IT Slovenije (14. in 15.6~1958)0 O sklepih je govora na drugem mestu„ Na vsaki seji je govora tudi o kadrihc1 Mnenja s9 različna: da je preveč kadra, da ga ni preveč 1 da je premalo šolan kader, da je dosti šolan ka• der~ da bi uvedli dopolnilno šolanj8 po uspešni 5 ... 1etni praksi itd. Žflle ... li bi imeti perspektivni plan del za v bodoč0, zaradi pravilne razporo ... ditve kadrao Šolo naj bi ne ukinili 7 ker je na bomo več dobili. Raja naj bi Ofl18 jili vpis. Ker se bo v bodoče merilo fotogrametrično, bo to tudi glede' kadra revolucionaren preokret • .. ... 24 ... Na 3„ seji 22.9.1958 so bile zastopane tudi podružnice, razen Ko:9ra. De„ tajlno smo predelali Sklepe Saveza GIGo Ustanovili smo poleg prAjšnjih še komisijo za splošne predpise in komisijo ~a tisk, da bi mogli uspešno rP.ševati• naloge, ki nam jih je zadal Plonuri„ Upamo 1 da bodo· komisije za;.. čela ~ivahneje.dalovati in bo res občutiti obstoj društva. MAd drug:i.m srno goyo:dli 1~udi o stanovanjskem vprašanju, ~~r to zelo neu„ godno vpliva na raz~ored kadra. Želicio, da bi ob priliki delit~~ novih sto,novanj upoštevali tudi mlajše geometrske kadre. · NašA bodočr delo jE'l v glavnem zajeto v sklepih 9o Plenuma, vendar bi.m6„ rali ·y 11a~e d0lovanje vnesti tudi reševanje naših domačih _problemov. $kleJ Plenuma jA bi~t da bi drugo leto zopAt izšel Godišnjak. Mi imamo še prec.c:,jifojo za1ngo Godišn,jaka 1958 in bi želeli, da bi prihajalo več nri.- ~o5il na Godi~njak, Tudl čl~ni sami naj ga ponudijo ustanovam in podjetjem, k~G~'.' 'so gp,odet,ski strokovnjaki zaposleni o Zahtevajte. toliko primerov, · .kolikor jih boHt.e razpečali. . · Poslušali smo poročila p·odružnic in moJ:'amo pohvaliti delo Celjske podruž ... nice q .Tarnlmjšriji člani ·sEi nif!O držali togih organizacijskih pravil, ampak sodelujAjo v okviru DIT~a z gradbeniki in arhitekti. Ljubljanska podruž- nica irna .v .načrtu vpeljavo debatnih večerov, kar .bi gotovo uspelo, samo,' zače·b~ je treba. V bodoče' žeiim~, da n~m Javljate svoje želj~, p~E'ldloge in kritiko. Tajnik Prof. ing. Raj~o Leske-ju v slovo , .• ~~ .... ~=- . . .. . .- Nenadoma je umrl dne 10·,, junija t. l„ ing. Rajko Leske~ profesor, na gea-• d8tskem odseku Gradbene srednje šol~ v Ljubljani. pokojni ingo Lesk8 je bil rojen dne 5. avgusta 1900 v Ribnici na Dofonj ... - i;J;9m„ N,iegova:. mladost je bila nevesE'lla in življenska,,pot ne lahka. Zgodaj ., je 'izgubil mater, komaj odrasel deškim letom je, bil poklican v prvo sve ... tovno vojno, n3to je odšel kot prostovoljec v boje na Koroško in se zni ... • •Šel po končani koroški .epizodi zopet v 13ols]s.ih klopeh ljubljanske real.lje, sam in brez sredstev„ Vsa srednješolska lAta se je preživljal le z in~truk6ija~i~ · po 6p~"1wljeni mat~1'ri se je vpisal na geodetskem odsflku tehničns fakul tetA v Lj~bljani1 vetidar je moral zaradi gmotnih težav rfldniišiudij pretrgati in stopiti v sluibo, Služboval je na poštni direkciji v Ljubljani, nek~j časa v Beogradu, nato pa je postal šef poštno~telegrafskih delavnic v. L~ubljani" VeB svoj prosti čas pa je ua~abil za nadaljevanje študija. · Vztrajno· je delal izpite in v l. 1935 diplomiral· za kulturno„g-eodetsk0.go. in~enirjaq · · V tem času v geodetski stpoki ti.i mogel dobiti zaposlitve, zato je ostal še naprej na r;,ro,iem dotedanjem ID8stu. Hkrati začne študirati novo stroko, ki je bila z ~jag0vim delom v zvezi in tako absolviral še itudij elektro• tehnike na tehnični fakulteti ·univerze v Ljubljani. - Med vojno je bil kot politično nezanesljiv odstavljen s svojega položaja, po osvoboditvi pa· se je v:rnil na službeno ·mesto, na katerem je dRlal že ·toliko 10.t o Velika stiska za predavatoljG na strokovnih šolah ga je pri .. pravila do tega 1 da je 'l. 1954 prnš8l v geodAtsko stroko. Najprej je. bil pri Geodotskem zavodu v Ljubljani in honorarno pr0daval na Gradbeni sr0d- nji šoli, že nae.lednje · leto pa se jo rodno Ntposlil kot p1·ofosJOr na. m.atE\m zavodu, kjer ga.· je za.tekls smrt. - 25 .,. Tako se je prezgodaj zaklju~ila težka življeneka pot človeka, ki je živel le v delu in skrbi za svojo dru~ino. Njegova nepričakovana smrt je huda izguba tudi za zavod, na katerem je služboval in tovariše, ki so ga v kra.tlrnm dodobra spo•z,ne,li in izgubili. Bil je zgJ.edno dober človek, sk1•b8n učitelj ter plemenit in nasebiben tovariš, ki ni nikdar tožil, zmeraj pa j0. bil pl"ipra'V'ljen pomaga:ti d1,ugemuo l\ik,d tovariši in šolsko mladino, ki jo je imel tako rad, bo ostal spomin n::mj zmeraj čist in neskaljen. -~~-----~-----------------------------------------·------------~--------~ O b v e s- t i 1 o -------------~--- Socialno zavarovanje nooblašijenih civo geometrov: Zvezni zavod za soco zavaroval'.i.je je sklenil :pogodbo s Sav8zo1u geod. inženirjev in geometrov F'NH J-:;.goslavije za socialno, zavarovanjA pooblaščenih geom0trov •. Društvo jG prejAlo v VRdnost prepis ~e pogodbat vendar ista za področje LR Slovenije ne pride v poštev, k0r se pri nas n8 izdajajo pooblastive za SC,Hostojno geodetsko prakso. Okrajni zavodi za soc. zavarovanje so pre- jeli prepis pogodba, · T a j n i k •