tETO XXI. — Številka 42 3»tanovitclji: občinske konference Sz°L Jesenice, Kranj, Radovljica, 8k°Ma Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ^* redakcijo odgovoren Albin Učakar gj« A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ — sreda, 29. 5. 196« Cena 40 par ali 40 starih dinarje« List izhajr. od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedab in sobotah L J U P S T V A ZA GORENJSKO Zveza prijateljev mladine Jesenice ostro protestira proti sklepu regionalnega zdravstvenega o razporedu zdravstvenih letovanj za * nakiučje, da Jeseničan« »J^^i^^S 1 Precejšnjo mero nezaupa- itn. Otroci a "j™ .,IU *la gledajo na vse sklepe, ki so tudi prejšnja leta » Jj sprejmejo v Kranju. Ni to bitka za neki prestiž, so pa Jeseničani večkrat lahko hijeni oziroma se čutijo zadavljene. Zadnji sklep re-Stonalnega zdravstvenega cen-tr» • Kranju, da bo dodelil ^entualno toliko denarja 151 zdravstveno letovanje Je-**"uških otrok, kolikor je ob. tlna izpolnila obvez do celot- e Preventive, je ponovno ^huril jeseniško javnost. *a kaj gre? zdravstvena služba je prek nuf zbira,a podatke o boleh-"'h otrocih in ugotovila, da J Potrebno najmanj 180 Je-*",4klm šolskim In predšol "»m otrokom zdravstveno lc-«^a,nJe- Iz Kranja pa Je kot 22 * Jasnega neba prišlo JJJIo, da bo letos zago-oSjp denarja le za 25 J**J Pa drugih 155 otrok, katere «o zdravniki ugo-^V'H, da so tudi potrebni ^vstvenega letovanja? Pri 2* moramo vedeti, da jese- š*t otroci živijo v najtežjih J rav»tvenih razmerah, zato 5 °a Jesenicah tudi večje *vl,o primerov obolenj s javljajočimi pljučnimi ka Jl- s kroničnimi vnetji ob-Ul u Votlin- z anemijami •abokrvnost), večje je tudi V8*KOMTJR PRIJA **** SPF.CERUA J na zdravstveno letovanje .Tako je bilo 1965. leta v bivšem zdravilišču Novigrad 185 otrok in 31 mater; 1966. leta 223 otrok in 3 matere; 1967. leta 162 otrok in 16 mater, letos pa naj bi poslali na zdravstveno letovanje samo 25 otrok. Na izredni seji je izvršni odbor Zveze prijateljev mla. dine Jesenice grajal takšen sklep in poslal n.avor zdravstvenemu centru Kranj. »Ta sklep je administrativen, strokovno neutemeljen in zato nesprejemljiv,« Je rečeno v omenjenem ugovoru. Zveza prijateljev mladine predlaga, naj republiški zavod za socialno zavarovanje takoj uvede prispevek za zdravstveno zavarovanje, namenjen za bolehne otroke. Prav tako zahtevajo, naj skupščina občine Jesenice za. gotovi finančna sredstva za vse tiste bolehne otroke, ki Ceausescu danes v Kranju V ponedeljek je prispel na uradni obisk v našo državo generalni sekretar CK romunske KP in predsednik državnega sveta SR Romunije Nicolae Ceausescu. Med obiskom se bo romunska partijsko-državna delegacija pogovarjala s člani ustrezne jugoslovanske delegacije, ki jo vodi predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, o dvostranskem sodelovanju in o aktualnih mednarodnih problemih. Razen tega pa bodo romunski gostje obiskali tudi nekatera jugoslovanska mesta. Danes popoldne (sreda) bo romunska partijsko-državna delegacija obiskala tudi Kranj. Gostje si bodo najprej ogledali tovarno Iskra, j ob 16. uri pa jih bo pred kranjsko gimnazijo sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Za-lokar. A. Z. centra v Kranju letošnje leto nimajo pravic iz socialnega zavarovanja. Občinska zveza prijateljev mladine Jesenice bo tudi letos organizirala letovanje otrok v Novigradu, kjer bo letovalo prek 600 otrok jeseniške občine, čeprav je zavod za socialno zavarovanje ukinil sofinanciranje letovanja. Na Jesenicah predlagajo, da se sklep regionalnega zdravstvenega centra Kranj spremeni po hitrem postopku in ukrene vse, da bi bolehni otroci lahko odpotovali na zdravstveno letovanje. J. Vidic Škofjeloški Vso podporo Občinska skupščina v Skof-ji Loki je na svoji zadnji seji v eni izmed točk dnevnega reda obravnavala tudi vprašanje kmetijstva. Odborniki so se posebej zadržali pri dejavnostih, ki naj bi se financirale iz občinskega proračuna. Zelo živahna je bila razprava o pomoči zasebnim kmetom. Kmetijska zadruga v Skofji Loki je namreč že pridobila devet kmetov, ki so pripravljeni preurediti svoje kmetije. Izdelala jim je tudi načrte za specializirano kmetijsko proizvodnjo v' skladu s prirodnimi možnostmi njihovih kmetij. Potrebna sredstva za izpeljavo tega načrta pa ne bodo majhna. Do leta 1970 bo treba zbrali 46.700.000 starih dinarjev. Od tega naj bi lastniki prispevati 14,200.000, Kmetijska zadruga bi dala kredit 6,800.000 in Gorenjska kreditna banka kredit 25,700.000 S din za dobo 10 let. 2al pa so Kje kupiti pohištvo? Specializirane trgovine DEKOR — KRANJ, Koroška 35 in DEKOR — Jesenice, Javornik, B. Kidriča 21 Vam nudijo najkvalitetnejšo stanovanjsko opremo priznanih tovarn pohištva, zaves, oblog za tla in posteljnine. 0 Odobravamo potrošniška posojila brez porokov in takojšnje lastne udeležbe. # Brezplačno montiramo 0 Pohištvo dostavljamo na dom. KRANJ ZA OBISK SE PRIPOROČA KOKRA — DEKOR odborniki o problemih kmetijstva specializaciji zasebnih kmetij krediti dokaj neugodni. Obrestna mera je 8 odstotkov. Kmetje seveda pod takimi pogoji ne morejo sprejeti kredita. Pripravljeni bi bili plačevati obrestno mero 3%. Zato je kmetijska zadiu-ga v imenu kooperantov prosila, naj se razlika 5 % krije iz proračunskih sredstev, namenjenih za kmetijstvo. O tem predlogu je že pred sejo skupščine razpravljal svet za kmetijstvo iin sklenil, da prošnji kmetijske zadruge ni mogoče ustreči, ker so proračunska sredstva pre-: majhna že za financiranje j najnujnejših dejavnosti kot so premije za mleko, vodenje rodovnika, subvencija za plemensko živino, tečaji, predavanja itd. Kljub takemu predlogu sveta za kmetijstvo pa so odborniki v razpravi poudarili, da je specializacija zasebnih kmetov nujna m so sprejeli sklep, naj kmetje za to leto plačajo 5 % obresti, ostanek 3'V« pa naj se pokrije iz pro. računskih sredstev, saj ta razlika za letos predstavlja le 400.000 S dinarjev. Ker bi bilo potrebno v prihodnjih letih pritegniti k specializaciji čimveč zasebnih kmetij so bili odborniki mnenja, da bi morale priskočiti na pomoč vse organizacije v občini, ki so zainteresirane za to; kot kmetijska zadruga, kmetijsko gospodarstvo, Gozdno gospodarstvo i ni druge ter občinska skupščina, ki naj bi vložili v sklad za modernizacijo in obnovu kmetij določena sredstva. Računajo, da bi tako lahko zbrali do 50 milijonov starih dinarjev. Ta naj bi se potem nekaj let v banki obračala z obrestno mero 5 ",'„. s prav tako obrestno mero pa na; bi se potem posojala tudi kmetom. Strokovnim službam pri KZ in upravi skupščine pa so naložili, naj v tem letu izdelajo program razvoja zasebnega kmetijstva v občini. S. Zupan OBČANI KRANJA! Danes, 29. maja, vas vabimo na svečano otvoritev XIII. festivala bratstva in enotnosti. Na svečani otvoritvi bo zbrana mladina 11 mest iz vseh naših republik, v programu pa bodo sodelovali godba na pihala, pevski zbori, folklorni ansambli, športniki in drugi. Svečana otvoritev bo ob 15.30 na Trgu revolucije in ne ob 16. uri na stadionu, kot je navedeno v obvestilih, ki ste jih prejeli na dom. Organizacijski odbor XIII. festivala bratstva in enotnosti Alpska modna industrija Radovljica-Jugoslavija OGLEJTE SI LEPO IN VELIKO IZBIRO MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH MODNIH PLETENIN V TRGOVINI ALMIRA V RADOVLJICI PO TOVARNIŠKIH CENAH. Prodajamo tudi na brezobrestni kredit. Vsa pojasnila dobite v trgovini. ■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■it«aaiigNiu.......■■■■........■■ I :::::::::::::::::::::::::uif (GLAS * 2. STRAN SREDA — 29. MAJA 19$ Z zasedanja občinske konference ZK Kranj Idejna vzgoja mladine — osnovna naloga komunistov »Na idejno vzgojo mladine vphva več dejavnikov, od katerih so najvažnejši družina, soda in družbeno okolje. Zato morajo biti njihova prizadevanja usklajena in stalna .. .« To je le eden od sklepov, ki so jih v petek sprejeli člani občinske konference zveze komunistov Kranj na tretjem zasedanju, ko so razpravljali o vlogi in nalogah komunistov pri reševanju idejnih problemov na področju izobraževanja im vzgoje. Med drugim so sprejeli tudi priporočilo, da učiteljski ko- lektivi v občina na osnovi sprejetih sklepov na svojih konferencah s predstavniki javnosti izdelajo programe dela na področju izobraževanja in vzgoje. Za petkovo zasedanje obči ns/ke konference zveze komunistov je občinski komite ZK že aprila dal v javno razpravo teze o nekaterih idejnih problemih na področju izobraževanja in vzgoje. Tako so komunisti kranjske občine na osmih krajevnih konferencah in potih konferencah ZK v delovnih organizacijah razpravljali o teh prob. 1 Izbor organov upravljanja v delovnih \ organizacijah Resnični nosilci delovnega procesa / ' V vseh delovnih organizacijah v državi gre h kraju ' Izbira polovice članov delavskih svetov in novih upravnih odborov. V delavske svete bo izvoljenih okrog 83.000 novih članov, v upravne odbore pa okrog 60.000. Tudi tokrat — kot vedno doslej — pomenijo volitve organov upravljanja v delovnih organizacijah izredno pomemben politični in družbeni dogodek. Ze samo dejstvo, da bo po uveljavitvi gospodarske reforme postale delovne organizacije resnični nosilci razširjene reprodukcije, potrjuje prepričanje, da je letošnjim volitvam novih članov delavskih svetov posvečena večja skrb kot kdajkoli prej. Od tega, kakšni ljudje bodo v organih samoupravljanja in kakšne odločitve bodo sprejemali, je v največji meri odvisen tudi nadaljnji razvoj vsake delovne organizacije. Reforma je pripomogla k večjemu osamosvajanju delovnih organizacij, ki predvsem vse bolj izhajajo iz svojih lastnih moči in možnosti. Zato je tudi vse manj iluzij, da bo nastale probleme rešil nekdo drug. Taka preorientacija pa zahteva, da bodo odslej v delavskih svetih in upravnih" odborih res najbolj napredni in najsposobnejši ljudje iz delovnega kolektiva. VPLIV DELAVSKIH SVETOV ' Po tolikih letih obstoja delavskega samoupravljanja ni potrebno, da posebno poudarjamo, v kakšni meri so se delavski sveti že uveljavili kot nosilci poslovne politike v delovnih organizacijah. Seveda pa bi bilo zelo napačno, če bi zaradi teh uspehov razumeli, da v njihovem delu ni nobenih 6labosti in problemov. Cesto se, na primer, poudarja, da so se posamezni delavski sveti zbirokratizirali, zaradi česar tudi v posameznih konkretnih odločitvah ne prihaja v zadostni meri do izraza resnični in neposredni interes delavca. Ta trditev se predvsem nanaša na tiste delavske svete, v katerih je vpliv strokovnih služb in vodstvenega kadra še vedno odločilen. Raven znanja in informiranosti samouprav-Ijavcev v takih primerih ni dovolj visoka, da bi se samo-upravljavci lahko uspešno vključili v razčiščevanje pogosto relo sumljivih koncepcij, ki jim jih servira strokovni aparat. i OČITKI Istočasno delavskim svetom opravičeno lahko zamerimo, da niso uspeli vedno najti pravilne metode dela, da so njihovi načrti preobsežni, da se mešajo v »sve i svašta«, posebno v posle, ki sodijo v izključno pristojnost operativnega vodstva. Zaradi take orientacije delavski sveti često zapostavljajo najvažnejše interese delovne organizacije, kot so poslovna politika, doseganje in razdeljevanje dohodka, poslovno sodelovanje, politika uporabe sredstev, rekonstrukcija, modernizacija itd. Nazadnje pa je treba zapisati, da se nasploh meni, da ni bilo bistvenih razlogov, da se pri letošnjih volitvah insistira na spremembi dosedanje strukture delavskih svetov, ker je ta pravzaprav zelo dobra. Od približno 150.000 članov delavskih svetov v naši državi jih je okrog 110.000 aH 74% delavcev. Analize kažejo, da ima več kot dve tretjini delavcev — članov delavskih svetov in odborov kvalifikacije za delo, ki ga opravljajo, k čemer je treba dodati še okrog 30.000 članov delavskih svetov, ki imajo visoko, višjo ali strokovno izobrazbo. Po Tanjugu A. T. lemih. že v teh razpravah so komunisti pokazali izredno zanimanje za vprašanja vzgoje in izobraževanja in poudarili, da je treba v prihodnje to, do sedaj preveč zapostavljeno področje, hitreje in učinkoviteje reševati. Še bolj pa so nekatera odprta in nerešena vprašanja podčrtali na zasedanju konference. Ko so govorili o moralni vzgoji na naših šolah so poudarili, da je le-ta neločljivo povezana z družbeno vzgojo in da kot kaže prav tega nekateri učitelji ne razumejo. Zato se tudi pojavlja, da srednješolska mladina največkrat nima načrtne etnično moralne vzgoje. Poudarili so, da mladi v šolah sicer imajo mladinske organizacije, šale za žJvljenje, dijaško samoupravo in druge oblike, ki poudni jajo družbeno vzgojo in izobraževanje, vendar pa vse te oblike le delno zapolnjujejo praznino na tem področju. Posebno na srednjih strokovnih šolah, kjer je dijaška samouprava še najmanj razvita. Ko so se dotaknili učnih uspehov v kranjskih šolali (predvsem osnovnih) pa so predlagali, da bi bilo treba preučiti, zakaj tako velik odstotek učencev ne dokonča osemletke. Na zasedanju pa so podčrtali tudi izobraževanje zapo slenih. Ce namreč hočemo, da se bo naš samoupravni mehanizem res nenehno razvijal in krepil, potem moramo razvijati tudi tako imenovano družbeno izobraževanje. Zato bi samoupravni organi v delovnih organizacijah morali izdelati programe družbenega izobraževanja. Posebej pa naj bi to obliko podpirala v prihodnje tudi vodstva delovnih organizacij. Če bi ob kopici sklepov, ki so jih sprejeli na zasedanju konference, hoteli zapisali, kakšne so naloge na tem področju za prihodnje, potem moramo zapisati ugotovitev oziroma sklep, da so za uresničevanje in reševanje najrazličnejših vprašanj s področja vzgoje itn izobraževanja odgovorni vsi komunisti v občini, tako šolniki, starši, družbeni delavci ali člani samoupravnih organov. A. Ž. Prireditve in delo vojakov zunaj vojašnice Življenje v vsaki vojašnici sestavlja pisana druščina mladih, ki so prišli iz vseh krajev Jugoslavije jn pričeli z novim življenjem, ki traja leto ali leto in pol. Torej čas, ki je dovolj dolg, da mladi lahko pridobijo vojaške veščine, pa tudi za to, da vsak, ki ga nekaj zanima, to tudi pokaže v raznih sekcijah: dramski, glasbeni, športni itd. Za vsak praznik, se vojaki kar se da temeljito pripravijo, saj se zavedajo, da je med poslušalci dovolj zahtevnih gledalcev, katerim ni vse. ono, kakšen program gledajo. Dramska in glasbena sekcija vojašnice Staneta Žagarja v Kranju sta v okviru odbora svobodnih dejavnosti doslej pripravila vrsto prireditev, ki so bile na kvalitet- | no dokaj visokem nrl .J ' Vojaki pa pripravijo Pj*' ditve tudi zunaj vojaške. sodelujejo na raznih tekrn van jih, tako športnih, * kulturno-zabavnih, kjer gajo lepe uspehe. Tako doslej gostovali med voja v Celju, Ljubljani; za bol" ke na Golniku pa so P jlasbe pravili pisan zabavno-g'- .j ni program, ki je nava £ obiska sc mlad1' leta " poslušalce, in si želijo. Tudi sodelovanje z mi v Kranju jc iz ^ „ leto pestrejše. Na PnreT^j v^d?mu,- an£ije' ^olkl^ sodelovali elani i ■ nil3-skupine iz Save, pa tudi VT kov in mladincev v pa je, da bi se ta .s°-_gjj-nja še popestrila P^ bila' E. 15.30 20.00 SPORED PRIREDITEV OB XIII. FESTIVALU j BRATSTVA IN ENOTNOSTI V KRANJU J SREDA, 29. maja .. j Svečana otvoritev festivala na Trgu revolucij j Nastop vseh folklornih ansamblov v dvoran1 t kina Center 8.30 16.00 18.00 ČETRTEK, 30. maja Začetek športnih tekmovanj v rokometu J^ košarki na stadionu ter v namiznem tenisu avli SO Kranj Nadaljevanje športnih tekmovanj ^jj Otvoritev likovne razstave v galeriji mestnw* muzeja v Kranju. Popoldne in zvečer na^1, folklornih ansamblov v Cerkljah, PredosUaXJ in Stražišču Literarni večer v Gorenjskem muzeju v KraOJ^ Gledališka predstava zagrebškega ansambla Prešernovem gledališču 20.00 — Mladinski ples v domu JLA PETEK 31. maja Nadaljevanje športnih tekmovanj Nadaljevanje športnih tekmovanj Začetek tekmovanj v atletiki na stadionu Nastop folklornih ansamblov v garnizij' - . Popoldne ali zvečer nastop folklornih ansa ilov v Preddvoru in na Golniku Gledališka predstava kranjskih igralcev v šernovem gledališču Tekmovanje v plavanju na letnem kopa ali v zimskem bazenu 20.00 — Mladinski ples v domu JLA SOBOTA, 1. junija 8.30 — Finalna športna tekmovanja v košarki na stadionu Zbor vseh udeležencev festivala na 19.00 19.30 830 16.00 17.00 17.00 19.30 20.00 in 15.30 16.00 — Zaključna svečanost in ples do 21- rokometa Tito^111 t* Titovem trgu INtHNI9M«NOfM«NNtM«w«"' - ^ llllllllll[|||||lllllll!!!lllllllllll!l!imil!lllllim .Jf> Majsko srečanje mladih Jugoslavije Mladina Jugoslavije se je z Jesenic zadovoljno razkropila Na Jesenicah so sodelovali: aktiv ZM Grošnica pri Kra- 24. in 25. maja je bilo na Jesenicah prvo majsko srečanje mladih Jugoslavije v Sloveniji, sicer pa so vsako leto tovrstne prireditve v drugi republiki in to vedno za dan mladosti v počastitev rojstnega dne maršala Tita. gujevcu, aktivi topilnice svinca in cinka Trepča, tovarne porcelana in keramike Titov Veles, Zavodi Crvena zastava, fabrika avtomobila Priboj, Železarna Zenica, Iujaš in Varcš Uljanik iz Pule, Strojne tovarne niče, graničarji s aktiv mladine Železi SeniCC" «r>' V športnem delu J1^ so bili izraziti Čfjfjrff ničani, Jd so zmagali *i; streljanju, tenisu & ^ojd bo [lasih tovalo. Uspeli s*no ua-poslovne stike z dvema partnerjema. Z Ideal pogodbo o pro-sodelovanju na ročju hlad.lb.tva. Ta fir-postoporna osvajala s tega področja po t - načrtih, vse dotlej pa 0 °d nas kupovala posamez. sena s Fn ««n je za nieTJbno' ua Je sodelova-^avr ročno in da nam za voa p več let določen iz du iJj0f>riCani smo namreč, d^ke " Vedno naili nowe W bodo za egiptov-Partnerja stalno zani- sk rnivi. Prav y^odni NVmoiji smo Pu,^, ta*o zaključili obsežen 5V* ^eteij " 30 dele za isti končni izdelek. Računamo, da bi tako prodali tej firmi za 80.000 dolarjev teh delov, prav toliko pa bi jih od nje tudi kupili. Rekli boste, saj to ni izvoz. Vendar ne smete pozabiti, da bomo s tem sodelovanjem tako mi kot oni prišli do cenejših sestavnih delov, to pa je cilj sodobne pro.zvoJ-nje. Z znano zahodnenemško firmo Lknde smo v preteklih letih že sodelovali. Sedaj ponovno navezujemo stike. Ta firma ima namreč kompleten proi/.vdn; program v hladiistvu in koi kor bi se z njo sporazumeli, bi ji dobavljali nekaj iz našega programa, od nje pa kupovali vse to, česar mi ne delamo. Od tega bi imeli vsekakor korist. Naš asortimont je že sedaj preširok glede na eko nomičnost proizvodnje, hkra. t: pa še nsmo popolni na področju hladilstva. Letos bomo zvečali izvoz tudi na Dansko in v Aiue-i . >. Ameriški firmi Danfos bomo dobavljali visoko obdelane odlitke za pralnike, motorno industrijo in drugo. Pri tem je zanimivo, da je ta firma doslej odlitke kupovala v Zahodni Nemčiji in smo ta posel pravzaprav do bili zaradi boljše kvalitete naših odlitkov. Tako nas je pred mesecem dni predstavnik te firme zaradi dobre kvalitete celo pohvalil.« »Tako velik izvoz bo verjetno vplival na rentabilnost poslovanja?« »Pri nas skrbno zasledujemo proizvodne stroške za vsak izdelek. Dosedanji obra. čuni cen pri izvoznih izdelkih kažejo, da se nam izvoz celo izplača, saj vse izdelke prodamo po cenah, ki so višje od lastne proizvodne cene. Pri nekaterih izdelkih pa do sežemo pri izvozu celo višjo prodajno ceno kot na domačem tržišču.« »Kakšna pa so upanja na domačem trgu?« »2e lani smo doma prodali največ hladilne tehnike. To so nam omogočile predvsem precejšnje investicije v turizem. Za letos smo pričakovali manjše povpraševanje iz družbenega sektorja. Zato smo pripravili manjši in cenejši hladilni pult, primeren posamezne ' za zasebna gostišča. Razen '•iMitiiHniiiiii:iiiiiirtiiiiiiiiiitiiimiiii;iutiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii!i!iiiittMii:iiiHi zije, izvajalci pa so govorili v vseh jugoslovanskih jezikih. Zabavne prireditve, podelitve nagrad in razglasitev rezultatov se je udeležilo prek 350 mladincev in mladink. Vse je bilo dobro organizirano in če bi bilo lepo vreme, bi priredili piknik v prirodi, kar pa je zaradi slabega vremena odpadlo. Mladinci železarne so pokazali, da znajo biti dobri organizatorji in gostoljubni doiuačini. J. VTdic za prodajo odlit-motorno industrijo, da pri tem ne bomo te4av "i aarninistrattvne «W kl ,hko natopijo pri ^ v vzhodne dežele.« ^ k£fJx?,e govori,i ° "vozu Pa . ,lrtn*ka področja. Kako »7.kZ lzv°ZOm na zahod?« Pravdo tržišče je bilo 1/vt>zn doslej naše edino k iodroć'e- Tja smo ;n kc za m° Predvsem odlu-livarx.rnotorrH> industrijo ter &*odK .orod»c- Po sedanjih »o pod, ■ W' da bomo na *a 3ooooo ° pPodaB Prib,ižno dola rjov izdelkov °dMotkov celotnega iz. endar upamo, da bo-k*ečai; do konca leta še k»Hfc2 S° P°«ovu,r' o pro Sk<> R»w s°delov;uiju s šved-NoK?° Roval- ki ima nam na področ. * del , StVa" Grt Predvsem na *l deIa- Vsak part- Sicer V^bn,, 2atQ jLh tud. p> važnejši ' ^edJfv navajam. ^ob^^em delu srečanja N i va,va,i aktualne prob. Vkv,flV 111 kongresu ZMS ^Vnt^ "»auine v samo sistemu. dvorani hotela F. kino 5J*J?K.i Gozd Martuljku ina železarsko centra že!e-^ram^-11^0' "Prikrila lep Jugoslovanske poe- ta, ,^'nega tega pa so se povečala naročila za hladilne skrinje za samopostrežne trgovine in druge lokale, ki so zanimivi za tranzitni turizem. Pomembna postavka v letošnji domači prodaji pa je tudi 700 hladilcev za pijačo coca-cola, ki jih bomo dobavili že do 10. junija kupcem po vsej Jugoslaviji. Prav za ta izdelek smo vložili veliko prizadevanj, ker računamo, da se nam tu obetajo velike možnosti za prodajo.« »Kakšni pa so sicer rezultati poslovanja v podjetju?« »Čeprav se je proizvodnja v prvih štirih mesecih povečala za 21 0o v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, nam je uspelo zmanjšati za. loge, in sicer pri surovinah za 5%, nedovršeni proizvodnji za 2S"0, pri gotovih izdelkih pa kar za 42"». Tako imamo sedaj zalogo gotovih izdelkov, ki je nekaj manjša od vrednosti enomesečne proizvodnje. Tudi kratkoroč. ni krediti so kljub tako po večani proizvodnji le malenkost večji cd lanskoletnih. Nasploh pri nas skrbno pazimo na kredite in smo že nekaj let nazaj stalno zmanj. sevali njihov obs'g, čeprav je znano, da let j lahko normalno porastejo za 10 odstotkov letno. S skrbno nabavo materiala nam je uspelo, da imamo sedaj manjše zaloge in da smo lahko zmanjšali dolgove. Na žalost pa so nam terjatve letos precej porasle in to kar za 35%. Kljub temu pa imamo zaradi skrbne nabave reprodukcijskega materiala in manjših zalog gotovih izdeL kov letos v obtoku manj obratnih sredstev kot lani. Tako likvidni že dolga leta nismo bili.« Ker Je direktorju Francu Branislju potekel prosti čas nam je bilo kar žal, ko smo se morali posloviti, saj nam j« povedal veliko zanimivega o svojem podjetju. S. Zupan Radovljiško gospodarstvo lani Manj denarja v skladih Analiza zaključnih računov gospodarskih organizacij v radovljiški občini za leto 1967 je pokazala, da je gospodar« stvo sicer povečalo proizvodnjo oz. prodajo, da pa je pri tem poslovalo manj ekonomično in doseglo manjši dohodek kot leta 196C. V vseh gospodarskih panogah se je celotni dohodek v primerjavi z letom 196*6 povečal za 8.G odstotka, medtem ko se je dohodek, ki ostane podjetjem, zmanjšal za 3 odstotke. Hkrati pa so osebni dohodki porasli za 9 odstotkov. Fakturirana realizacija, torej prodaja, se je povečala za 7 odstotkov. Povečanje celotnega dohodka in prodaje je manjše od planiranega, vendar je še vedno zadovoljivo. Narodni dohodek pa se lani ni povečal in je ostal enak kot lota 1966. Na to so največ vplivali večji proizvodni stroški, ki so bili za 12''0 večji kot leto prej. Najbolj so se povečali stroški za storitve, in to kar za 24%, medtem ko so so cene materiala povečale za 8 %. torej toliko, kot se je povečal celotni dohodek in tako niso vplivale na zmanjšanje narodnega dohodka. Tako visoki stroški za storitve so posledica neurejenosti in pomanjkanja storitvenih podjetij — obrti. Tako je gospodarstvo prisiljeno plačevati visoke cene. Razen proizvodnih stroškov so se povečali tudi prispevki in drugi stroški, ki bremenijo narodni dohodek kar za 14%. Tako so se precej povečale obresti na kredite in obresti na poslovne sklade, predvsem v industriji. Povečale so se tudi zavarovalne pre^mijo, vodni prispevek, zvezni prometni davek itd. Zaradi revalorizacije — povečanja vrednos'.i osnovnih sredstev, se je vrednost amortizacije zelo povečala, kar za 66*,, v primerjavi z lotom' 1C66. Največji- povečan je so zabe-leiUl v industriji, delema v gostinstvu in gozdarstvu. Vivja sredstva iz naslova amortizacije bodo nekoliko povečala možnost za hitrejše obnavljanje delovnih sredstev. Zaradi pie'j omenjenih povečanih stroškov in večje amortizacije se je ostanek dohodka, i katerim razpolagajo delovne organizacije, zmanjšal za 3 odstotke. Vendar, ce upoštevamo, da so večji materialni stroški ostali v gospodarstvu in da je amortizacija ostala v podjetjih, lahko trdimo, da je gospodarstvo doseglo manjši dohodek samo zaradi povečanih prispevkov, stroškov in prometnega davka, ki bremenijo narodni dohodek. Na vse to pa so največ vplivali zvezni predpisi. Poslovno leto so z izgubo zaključili le Transturistovi he>teli v Bohinju, medtem ko so v tovarni verig, KZ Jelovica in še nekaterih drugih podjetjih dosegli zelo nizek dohode«k, tako. da so v sklade namenili le malo Kredstev. Zaradi takega stanja so se naložbe v sklade gospodarskih organizacij zelo zmanjšale. Leta 1966 so podjetja vložila v sklade 42,716.000 N din, lani pa le 31,912.600 N din. V poslovni sklad so podjetja lani namenila kar 34 odstotkov manj kot predlanskim, samo industrija pa kar 284 odstotkov manj. Ker so se tudi kratkoročni krediti za obratna sredstva povečali za 12 odstotkov, se je povečala tudi zadolženost podjetij. Leta 1966 je vrednost vseh kreditov znašala 105,317.000 novih din, lani pa že 120.796.000 N din. Lani se je torej akumulativnost radovljiškega gospodarstva precej zmanjšala. pose«bno še v industriji. To pa seveda zmanjšuje možnosti za modernizacijo proizvodnje in s tem konkurenčnost podjetij. S. Zupan Občni zbor jeseniških upokojencev Pred dvema letoma je društvo upokojencev na Jesenicah dobilo prostore oziroma stavbo. V njej imajo redne mesečne sestanke, predavanja, tovariška srečanja, tu vadi pevski zbor upokojencev. Prostor za seje pa uporablja tudi zveza koroških prostovoljcev in zveza vojaških vojnih invalidov. Škrat, ka, v domu ni dolgčas. Dom nima nobenih dohodkov, niti dotacije. Osrednje vprašanje, o katerem so upokojenci razpravljali na nedavnem občnem zboru, je vedno večja razlika med starimi in novind upokojenci oziroma pokojninami. Jeseniški upokojenci zahtevajo, naj republiški organi se nadalje vztrajajo pri svojih stališčih, naj zvezni organi z zakonskimi določili to zadevno vprašanje prepustijo republikam. Prav zato jeseniški upokojenci dajejo vso podporo m priznanje republiškemu zboru za socialna vprašanja, komisiji pri CK ZKS in sindikatu. So pa zelo ostro obsodili komunalni zavod /j socialno zavarovanje v Kranju, ker je ukinil poslovanje likvidature pokojnin na Jesenicah. To upokojencem povzroča izredne stroške, saj morajo po razne informacije v Kranj. Upokojenci so trdni v svojih stališčih. Tako so med drugim ostro kritizirali skup. ščino republiške skupnosti socialnega zavarovanja, kl je sprejela odlok, da družinski člani upokojencev (žene) ne dobijo denarnega nadomestila za bivšo karto K 15. Denarno nadomestilo za K 15 pripada samo nosilcu pokoj, nine. To pomeni, tako pravi- jo upokojenci, da *enc niso enakopravne. Precej pozornosti so posvetili nerešenim stanovanjskim zadevam upokojencev. Komisija za stanovanja pri društvu upokojencev je lani ob. r.ivnavala 32 prošenj In jih od tega 23 ugodno rešila. Se vedno pa je pri občinski skupščini okrog 50 nerešenih prošenj, od tega 30 kritičnih. Upajo, da bodo letos ugodno rešili 40 prošenj za stanovanja. Ce so na občnem zboru precej kritizirali, in to upravičeno, moram reči, da so se zelo pohvalno izrazili o občinskem sindikalnem svetu in sindikalni podružnici železarne, kl omogočata oddih v njihovih domovih po enakih cenah kot za aktivne člane. J. Vldic V nekaj stavkih Bohinj — Turistični delavci v Bohinju ne skrivajo veselja zaradi dogovora med Železniškim transportnim podjetjem iz Ljubljane in radovljiško občino, po katerem bodo zgradili iz Bohinjske Bistrice žičnico na Koblo. Kasneje nameravajo na terenih pod črno prstjo in Sorsko planino zgraditi celoten sistem manjših žičnic in vlečnic. Prav tako bodo tu gradili tudi gostinske objekte. V ZTP menijo, da bi s temi žičnicami krili izgubo bohinjsko-goriške železnice. Turiste bi s posebnimi vlaki vozili do žičnic iz Ljubljane, Gorice in Trsta. Bohinjci pravijo, da bodo te žičnice prav tako pomembne za turistični razvoj Bohinja kot je sedaj Vogel in pa novi hotel. B.B. Kranjska gora — V Jasni pri Kranjski gori je bilo svojčas betonsko kopališče, ki pa je že razpadlo. Lani so na produ Pišence z buldožerjem skopali velik bazen, v katerega so spustili vodo s Trstja. Narasla voda pa je v deževnem obdobju bazen predrla, tako da so ga prejšnji teden morali popravljati. Uredili so tudi okolico bazena. Že letos bo tako Kranjska gora dobila kraj za kopanje in sončenje. — B. B. Podkoren — 2. junija bodo prizadevni gasilci v Podkorenu razvili nov gasilski prapor. Njihovo društvo je bilo ustanovljeno že leta 1907. V novem gasilskem domu, ki so ga zgradili šele pred nekaj leti. imajo kar tri bri/.galne. Letos so bili skupaj s kranjskogorskimi gasilci povabljeni v Podklošter v Ziljski dolini, na tekmovanje gasilskih društev s tega dela Koroške. Na svoj praznik, 2. junija, se že vneto pripravljajo. V goste so povabili tudi sosednja društva. Ta dan bodo imeli tudi sektorsko vajo. — B. B. Jesenice — Vedno več Jeseničanov želi imeti doma telefon. Tako je na Jesenicah že okoli 300 telefonskih naročnikov, pri tem pa seveda niso- všteta podjetja in druge organizacije, število prošenj za napeljavo telefonskega priključka se je tako povečalo, da morajo tisti, ki so najbolj oddaljeni od glavne telefonske linije, čakati na telefon tudi po več mesecev. — B. B. Kranjska gora — Gasilsko društvo v Kranjski gori ima 31 aktivnih in rezervnih članov ter 15 pionirjev. Pred dvema letoma so odprli nov gasilski dom, lani pa so zgradili še stolp za sušenje cevi. Tri brizgalne, od katerih je ena popolnoma nova, so kupili s sredstvi, ki jim jih vsako leto nameni sklad za požarno varnost v občini. Radi bi kupili tudi nov avtomobil, vendar pa še nimajo dovolj denarja. Zato uporabljajo starega, ki so ga dobili od poklicne gasilske čete na Jesenicah. Prav tako bi radi tudi nove cevi, saj uporabljajo še tiste, ki so jih leta 1945 dobili onkraj meje v Beli peči. B. B. V A. Boljša razsvetljava na Spodnji Beli Na Spodnji Beli pri Kranju so v soboto odprli nov transformator, električni daljnovod in javno razsvetljavo. Tako se je prebivalcem uresničila dolga želja, saj zadnje čase zaradi nizke napetosti, sploh niso mogli uporabljati električnih aparatov. Pri delu so precej pomagali skoraj vsi prebivalci. Tako so opravili vsa zemeljska dela, dali les za električne drogove ter opravili okrog tisoč prostovoljnih delovnih ur. Z dograditvijo omenjenih električnih naprav je krajevna skupnost Bela izpolnila će del programa, ki si ga je zadala v Letu akcij krajevnih (skupnosti. Predvideno je, da bodo prihodnji mesec novi daljnovod podaljšali tudi do sedanjih Hraš, kjer imajo prebivalci prav tako precej težav zaradi nizke električne napetosti. Z. Folkloristi iz Prištine v Cerkljah V četrtek ob 19.30 bo v kino dvorani v Cerkljah nastopila folklorna skupina iz Prištine. Mladinci, udeleženci XIII. festivala bratstva in enotnosti v Kranju bodo prebivalcem Cerkelj ki okoli, ce priredili zanimiv kultunno-zabavni program. Tudi vrtci proslavili dan mladosti V petek popoldne so tudi otroci iz kranjskih vrtcev proslavili letošnji dan mlado Bti. Na Trgu revolucije so pripravili zanimiv in prisrčen kulturni program, ki so se ga učili med letom. Hkrati so ob tej priliki poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu za 76. rojstni dan. Prireditev na Trgu revolucije Bi je ogledalo tudi precej staršev. Po tej »osrednji prireditvi« pa bodo otroci pripravili podobne nastope v juniju tudi v vrtcih. Razen tega smo na Vzgojno-varstvenem zavodu v Kranju izvedeli, da v vrtcih te dni prirejajo tudi razne izlete. Od 1. do 10. (junija pa bo 130 otrok iz kranjskih vrtcev odšlo na letovanje v Novigrad. A. 2. Domžalski sejem odprt V soboto dopoldne so v Domžalah odprli majski sejem. Prva tovrstna prireditev je bila v Domžalah pred petimi leti, ko se je sejma udeležilo 23 podjetij. Letos na sejmu prodaja 57 prodajalcev, od tega 21 zasebnih obrtnikov, troje podjetij iz Italije s kmetijskimi stroji, največ pa je prodajalcev predmetov široke potrošnje, konfekcije, usnjene galanterije itd. Kot prejšnja leta je tudi letos znižan občinski prometni davek za polovico določene stopnje, skoraj vsa podjetja, ki prodajajo na sejmu, pa dajejo kupcem tudi precej popusta, nekatera pa prodajajo svoje proizvode kar po tovarniških cenah. Tako spomladanski kot jesenski sejem prireja Zavod za propagando v Domžalah. Vsako leto obišče domžalski majski sejem od 25 do 30 tisoč ljudi. Odprt bo do 3. junija. V soboto dopoldne je podpredsednik skupščine občine Domžale odprl letošnji domžalski sejem. — Foto: F. Perdan Gostje in domačini pred otvoritvijo sejma. —Foto: F. Perdan Takoj po otvoritvi sejma so imeli prodajalci že polne roke dela. Na sliki: v paviljonu ga podjetja Kotna iz Kamnika. — Foto: F. Perdan PODJETJE KAMNOSESTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja KRANJ, KOROŠKA C. 47. fH naročilu vam nudimo poseben popust. Ljudje Burni dnevi Pete republike Časopisni papir lahko dobite po ugodni ceni *sak 0an do 15. ure GLAS 0*ctns*a stavba soba 11» Najprej demonstracije štu. dcntov, srditi spopadi s policijo, milijoni stavkajočih, paraliziran promet, vzdušje, ki spominja na revolucijo — s temi besedami bi lahko vsaj delno opisali sedanje vrenje v Franciji. Začetek sedanjega kaosa ni bil kaj preveč vznemirljiv — študentje so se spopadli s policijo in v svojih demonstracijah zahtevali temeljito reformo visokega šolstva. Poli. cija je v teh neredih uporabila zelo brutalne metode, ki jih je obsodila vsa francoska javnost. Francijo je zajel val študentskih protestov', ki so se jim kasneje pridružili še delavci in nazadnje tudi kmetje — iz tega se je rodil spontan protest, ki je s svojo enotnostjo pretresel temelje francoske Pete republike. Z roko v roki stopajo na barikade študentske organizacije, delavski sindikati. Milijoni stavkajočih in stavke nasploh so do sedaj povzročile nepre. cenljivo škodo. Francija vre. De Gaulle je moral skrajšati svoj obisk v Romuniji in vsa francoska javnost je veliko pričakovala od njegovega napovedanega govora. Vsem so ostale v spominu de Gaullo ve besede: »Reforma da, ne pa cirkus.« Njegov govor, ki je trajal le 7 minut, je le delno zadovoljil vse stavkajoče. Znano je, da je de Gaulle obljubil ukrepe za rešitev iz se. danjega položaja in da bodo Francozi na referendumu lahko odločili, ali so za njegove ukrepe ali ne. »Ce bo izid glasovanja negativen,« je nadalje izjavil de Gaulle, «potem bom odstopil.« Sedanja kriza v Franciji, pri tem mislimo na proteste proti sedanji ekonomski po. litiki, pa je dala močan argument opoziciji, ali bolje rečeno, nasprotniki degaulli-stične politike vidijo v sedanji krizi in kaosu vodo na svoj mlin, ki jo bodo skušali kar najbolj izkoristiti. Ven. dar so si bili vsi Francozi enotni v nekaterih ugotovitvah: nihče, niti vlada niti sindikati niso pričakovali takšnega razpleta dogodkov in prav gotovo drži, da jih je takšen položaj našel nepripravljene. Kaj se dogaja? Kam gre Francija? Ali je to konec Pete republike? Ali pa še več — revolucija? Seje vlade trajajo dan za dnem in nekateri pravijo, da bodo te seje za marsikatere, ga ministra zadnje. In najbrž ob vsem tem ni odveč iskati vzroke za takšno stanje. Kaj je torej pri ved Jo degoli/e; n na rob propada? Vzroke .je treba iskati v notranji politiki, zlasti še v socialni. Vzroki revolta francoskih delavcev so prav gotovo v njihovih nizkih zaslužkih, saj poprečno zaslužijo manj kot njihovi kolegi v Veliki Britaniji, Zahodni Nemčiji, ah pa v deželah Bemeltrxa. K temu pa je treba dodati še te/ke stanovanjske razmere, strukturo cen i,n še marsikaj. Tako so delavti naenkrat našli skupni jezik s študenti, proglasili štrajk, zasedli tovarne in onemogočili stavkokaze. To akci, jo oziroma ta poziv je povzelo celotno francosko delavs sivo in se je spremenila v najmočnejše gibanje, kar jih ja bilo do sedaj. Čeprav razplet dogodkov šd ni znan, pa lahko ugotavljamo, da je francoski delavski razred bogatejši za ono r»* kustvo in najbrž tudi za eno zmago, medtem ko bi za vlado in za opozicijo lahko m.r-ne duše trdili, da predst wv!ja sedanje vrenje dobro lekcijo, še več — klofuto, od katero si bosta težko opomogli. Vili G. in dogodki Najnižji osebni dohodek 500 novih dinarjev Predsedstvo občinskega sin- ^kalnega sveta v Radovljici J Pred kratkim razpravljalo ^podarjenju v občini v l^alem Letu in o perspektiva ri za letos. Razen tega pa j^/^>ravnavali tudi osebne t ^dke zaposlenih v občini ' k ukana Je zaposlenost °2iroma zaposlovanje. Ugotovili so, da se je lani Ve&na delovnih organizacij v občini že uspešno vključila ttove pogoje gospodarjenja. 0 se icažg prc.dvsem v skrb-v0rn razporejanju denarja in . , varčevanju. Nekatera pa le->ub temu lani niso izpolni, ■j. .Predvidenih programov. ^«0 so na seji ugotovili, da . v delovnih organizacijah njev' največ težav Pri izP°l-J^vanju predvidenega čiste- v&ča manjši zaradi po- ^ane lanske amortizacije. ^ etos pa se je pokazalo, jat,,80 delovnim organizaciji na začetku lota povzro-' Precej težav nckateri no_ 1 Predpisi. l£ ^Posf0 na.scJi razpravljali o v 0bj10vanJu m zaposlenosti ^ v lni. pa so ugotovili, da OdpuJ^katcTih organizacijah ^Cali pretežno delavce iz . Očiščene in zmrznjene sorske ribe v Prodajalnah proizvodnje, manj pa iz strokovnih služb. Takšna kratkoročna politika nekaterih delovnih organizacij pa lahko kaj kmalu povzroči določene težave, so menili člani predsedstva. Zgodi se namreč lahko, da se bo prav zaradi takšne politike v nekaterih delovnih organizacijah zmanjšala proizvodnja do tolikšne mere, da le-te ne bodo dosegfe predvidenih proizvodnih programov. Zato so na seji poudarili, da se morajo sindikalne podružnice zavzemati za pravilno kadrovsko politiko oziroma strukturo v delovnih organizacijah, pri čemer se mora še posebej upoštevati socialno stanje delavcev. Med razpravo o osebnih dohodkih zaposlenih pa so člani predsedstva ugotovili, da se pojavljajo nekatere težave v zdravstvenih službah v občini. Nagrajevanje zaposlenih v teh službah je namreč precej neredno. Razen tega pa so precejšnje razlike v osebnih dohodkih tudi med zdravstvenimi delavci z visoko in srednjo izobrazbo. Zato je predsedstvo sklenilo, da bo občinski odbor sindikata družbenih služb posebej obravnaval osebne dohodke delavcev zaposlenih v zdravstvu. Ker pa so precejšnje razlike v osebnih dohodkih med zaposlenimi tudi v drugih strokah, so člani predsedstva zavzeli stališče, naj osebni dohodki zaposlenih v radovljiški občini ne bodo manjši od 500 novih dinarjev. Ugotovili so, da sicer v poprečju v občini ni primerov, da bi bili osebni • dohodki izredno majhni, vseeno pa je še vedno nekaj takšnih, katerih osebni dohodki so manjši od 500 novih dinar- jev. A. Ž. V soboto zjutraj so se srečni izžrebanci — naročniki Glasa z dvema avtobusoma podjetja A*» topromet Gorenjska odpeljali na enodnevni izlet v neznano. Več o izletu bomo pisali v sobotni številki Glasa. — Foto: F. Perdan V ponedeljek so na vrhu Jelenovega klanca začeli pripravljati teren za gradnjo novega kranjskega hotela. Stare hiše, med njimi tudi znana Rossova, se bodo morale umakniti modernemu hotelu, ki bi arhitektonsko povezoval stari in novi del mesta, — Foto: F. Perdaa GTJVS * 6 STRAN Levi imajo prednost Prednost že, toda samo v novem živalskem parku na Nizozemskem. To je prvi živalski park v Evropi, kjer se lahko divje živali prosto sprehajajo. Skozi rezervat vodi tri kilometre dolga enosmerna cesta. Prometni znaki na tej cesti so kaj nenavadni. Na enem je na primer naslikana levja glava in pod njo piše: levi imajo prednost. Avtomobilistom je prepovedano izstopati iz vozila ali odpirati okna. Ustavljanje pa je seveda dovoljeno. Zvočne signale je dovoljeno uporabljati le v primeru nevarnosti. Po rezervatu se trenutno sprehaja trideset levov, ki so jih kupili v Afriki in so že vajeni avtomobilov. Prvi obiskovalci nenavadnega živalskega vrta v Am/hei-mu na Nizozemskem niso imeli s seboj (samo foto grafske aparate, pač pa so prinesli tudi velike kose me. sa. Ujemite tatu Brita/noi kaj pogosto bero v časopisih vesti o pobegih kaznjencev. Nekateri listi so začeli tudi objavljati nasvete prebivalcev, kako naj bi ubežnike najhitreje ujeli. Najoriginalnejši predlog doslej je poslal neki mlad izumitelj. Predlaga, naj bi v zo. be posebno nevarnih zapornikov vstavili miniaturne radijske oddajnike. Tako bi policaji brez posebnih težav zvedeli, kje se ubežnik skriva. Pozdrav iz mrtvaške krste Trije delavci so od strahu skočili z drvečega kamiona na neki cesti za Djakarto. Prizor, ki so ga doživeli, bi pognal v beg tudi ljudi z res močnimi živci. Na kamionu je bila tudi lesena krsta, toda vo. znik jim je bil zatrdil, da je prazna. Nenadoma pa se je pokrov premaknil, kosmata roka je pogledala iz krste in pomahala od strahu otrdelim delavcem. Niso več čakali, pač pa so poskakali s kamiona in se pri tem potolkli po cesti. Strah v krsti pa je bil le avtostopar, ki ga je šofer tovornjaka naložil še pred delavci. Možakar je zlezel v krsto im spal vse do takrat, ko je na smrt prestrašil omenjene potnike. BOGOMIL DEBELJAK S h B IN •M m a v. glas # 7. stran Koliko stane steklenica piva? Januarja letos se je neki delavec ■ železarne pri delu hudo ranil. Le operacija mu je rešila življenje. Mesec dni kasneje je o tem pripovedo- val prijateljem v gostilni. Bilo je to opolnoči, ko je vse omamljala pijača. Neki drugi delavec se je družbi priključil in ker ni pozorno spremljal pripovedovanje o nesreči, mu je tisti, ki je pripovedoval, kaj se mu je pripetilo pri delu, vzel očala in jih začel lomiti. Nato ga je še odrinil nekaj metrov od mize in nato zalučal stekle- niii m e j 11111:: i: m r r m i.....i t ; t u 111 e t m t j 11111 i 1111 m 11 j i j 11 m m ! < i i j j 11 f 1111:11111111111 m 11.....1111 (11 m i i j 1111 f 11 m > m ; 1111 i < i i: n t i 11 m 1111' t i i: r 1111 m : i n i i 1111 m n: • 111 r; 11:; i nico piva. Steklenica je zadela delavca v glavo in ga laže ranila. Pred kratkim je to zadevo obravnavalo občinsko sodišče na Jesenicah. Delavec, ki se je prej sam ponesrečil v železarni, je dejanje priznal in obžaloval. Priče se dogodka niso dobro spominjale. »Prosim za milo kazen,« je dejal obtoženec, »imam dva otroka in pričakujeva z ženo tretjega.«. Povedal je še, da je v težkih denarnih oziroma materialnih razmerah. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti in kaznovalo obtoženca na dva meseca zapora, 100 N din za očala in povrnitev sodnih stroškov. Toženec je zahteval 800 N din za bolečine, sodišče pa ga je za to vsoto napotilo na pot pravde (civilne tožbe). ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ lmiuiZimm»mZl.aamuiiaBmmm*mmm»mmmišammmmiimmmmmiimmmmmmmmmmrmmamm' Petek so gimnazijci kranjske gimnazije zapeli svoj jubilejni »Gaudeamus igitur«. Letošnja tura bo namreč 50. v zgodovini kranjske gimnazije. — Foto: F. Perdan .............:::::::»:::::;:::::!! ,,!!!:!!!!::::::-:!... ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■••■■■»•. Slovenija jgj^jj avto KRANJ, JLA 10 NOVO na tržišču MINI GASILNI APARAT D A 01 za osebna vozila U nO I in gospodinjstvo Kljub mili obsodbi je bila ta steklenica piva le precej draga. Obtoženec je na sodišču vedel povedati, v kako težkih materialnih razmerah živi, na to pa je pozabil takrat, ko je zalučal steklenico, ki bi tudi lahko povzročila težje posledice. J. Vidic Obvestilo Turisti, ki potujete skozi Kranj na nedeljske izlete ali vveekende NABAVITE SI MASO ZA ĆEVAPČIĆE ALI RAŽNJIĆE in drugo delikatesno blago, katero vam po vaši želji in okusu pripravijo v naši poslovalnici na Maistrovem trgu 7 v KRANJU, ki je odprta tudi ob nedeljah in praznikih od G. do 11. ure. Priporoča se kolektiv DE Klavnica KRANJ — Draga, medtem ko te nI bilo, sem malo Igral poker s prijatelji. Prevelika spretnost škodi John Mellor iz Chestra v Veliki Britaniji je hotel vlo. miti v gospodarjevo blagajno. Gospodar je bil na blagajno zelo ponosen, saj je bila iz neprebojnega jekla. No, Melloru je uspelo, da je preluknjal blagajno. Uspeh je spremljala saimo ena nevšečnost — pri tem je namreč zgorel ves denar v blagajni. Rešitev križanke št. 37 1. PUNGERT, 7. MILEK, 12. APARAT, 13. PORTIR, 14. POLAK, 15. VRL, 16. SRS, 17. ARON 18. TROJA, 20. ET, 21. GIMNAZIJA, 24. KS, 26. TRATA 27. AKRA, 30. ETE, 32. ELA 33. INTER, 34. KIMONO,' 36. ANTENA, 37. SLANA, 38. DAGARIN Lažni vesoljec V nekem imenitnem dunajskem hotelu se je naselil možak z imenom Ari Oliver. Povedal je, da je preizkusni pilot naglih reaktivnih letal. Ni pozabil povedati, da je eden od izbranih ameriških vesoljcev, ki bodo v bližnji prihodnosti leteli na Luno. Zanj so kmalu zvedeli tudi časnikarji. Prebivalcem ga ie predstavila tudi televizija, največji avstrijski dnevnik Karier pa je na celi strani objavil intervju z junakom vesoljskih daljav. »Rakete so odvratne,« je skromno in zdolgočaseno izjavil Oliver. Menda je bil prišel na Dunaj čisto zasebno. V tekoči nemščini je pripovedoval o ameriških vesoljskih načrtih. Ko je tiskovni ataše ameriškega veleposlaništva na Dunaju prebral o tem obisku v časopisih, je kaj kmalu prišlo na dan, da je postavni vesoljec čisto navaden slepar. Ugotovili so, da ga že dlje časa lovi nizozemska policija. Miha Klinar: Mesta ■■■■■■■■■■«.........„................■.■■■■■■■■■...■.■....•I......I...!,.........................,........S">""""""""*""""""»S" Domena razcestja III. DEL Prepovedal je, da bi se kdo sp* #t» sjL^ okopom beJih brez ukaza. Streljati bi smeh s^1"' «h ukano, s kate- ro jih je hotel prelisičiti. 0 sP^'H,« D . »In res je šlo lažje, kakor uniK°Ve«u.je Kosir- nik. On si je obril brke in °nbV,Jt v > Spremljal je Volodjo kot njegov adjutani- ^.^j. wki ubitega polkovnika Belovolova. Beli na P° tAfc 8eS|0napa^o. Cim so agledali višjega oficirja, niso. 'A Vj^ j Marveč so jih pustili za položaje in obvesi ^ ^Mo^- da poročnik za s ni štedil , z alkoholom, saj :>" . f Drj-''j' pijani Tudi j poročnik, čeprav vajen P°PlVl pO^V^^lia ' da Je P'l. 1 Raportiral je in se ponudil, u ^ V ■ t0(la y «jam do danjega komandanta mesta, n j^'lt^sta volodja v vlogi polkovnika Belovolova. novega „ji > se je hotel naj- prej seznaniti z razmerami " pplCk* častihlepne-ja poročnika s svojim zaupani^, i* ^W*ku ';al ° njem kot poiociiiKa s svojim /.ouy~"j v ii. ^ ""Mican "Jeni Kot o izvrstnem vzgojitelju rekrui r ^ wqv ^ fromo Poročnik se je, razumljiv^'e v *et mb temu pa je priznal, da so zadnje čase nJ«J R r (!i. ok^j odpovedale in da je pobegnilo mnogo voja* , 0besj Oi VS1> d& ostalih vojakov svoje enote vjil \Š K? jim Vsakega de tega vojaka, da je drugi"? 0b ^ *o Sq grozn, da 7° rdcS#* 4 da ni se- ^«iiT0,j£ vseeno našlo nanj il bi v jarke in streljali proti roe'-'''" sC r^ljJfehJ* neko usrane (tako je rekel) a nU ^ar, p1 nanj Krivca ni mogel najti. N'f^>/^a. /°novil bj ^ kanje, a mu je to prep°ved%. b, mora novemu komandantu mesta PorOL ,. ^ikih /Vn^orn 1 h"'*' u~ mandant ob predaji po^g^ *e>>Nl „a da ga novi komandant k A drugače v položaju kak^M^^Z ukrepati. Ko bi ne, bi bilo "J«* sO^fa. a"ev, v rokah rdečih in podivjane dezertt-rs j^*^ ^ Zdaj držim vojake na je *m»da, Vekel- Tako vrača od nevarnih , jg po . \ ki K?a s° vojaki rđa"31 ,bivši k<> na uC]o terjal, Jastno pest. oral Je naglo — Ne vem, če mi je kot poročniku dovoljeno? — je poročnik zbegano pogledal Volodjo. — Ne samo dovoljeno, marveč terjam vašo oceno majorja, o katerem menim, da ni storil vsega, kar bi moral. Kaj menite? —■ je vprašal Volodja. — Ne vem, če je moja ocena lahko merodajna. Jaz sem samo poročnik, gospod polkovnik, — se je poročnik izvijal in rekel, da bi bilo bolje, ko bi polkovnika pospremil do komandanta mesta, do majorja ... — Za pogovor z majorjem bo časa še na pretek! Z vami bi rad govoril, zato ni treba, da ste skromni. Znane so mi vaše vrline: od odločnosti do skromnosti! Vaša zasluga je, da se mesto še vedno drži v naših rokah. Preden so prišli v mesto junkerski oficirji, ste ga branili sami. In branili ste ga dobro! Znali ste napraviti red. Tudi pri obrambi tega odseka ste neprekosljivi. Tega vam ne pozabim in že jutri vas bom predlagal povišati . . . Tako je Volodja pihal v žerjavico poročnikove častihlepnosti. — Ze zdavnaj ste zaslužili napredovanje! Postavili so vas na najbolj nevarno in izpostavljeno mesto. Na najbolj izpostavljeni odsek! Drugi gospodje oficirji pa se bržkone zabavajo v mestu z ženskami ... — To je, žal, res, gospod polkovnik, — je poročnik nasedel vabi. — Vem* to! In vem tudi za vaše vrline, ki višjemu poveljstvu niso skrivnost. Ko bi bil major tako vesten, bi ga ne bilo treba j zamenjati z menoj. Vi bi na majorjevem mestu prav gotovo ne nadaljevali takih nemarnosti in površnosti kakor major. Pomislite, da nam v zahtevanih poročilih ni niti poročal o natančnem številu enot in moštva v mestu, čeprav smo to terjali od njega. Tako pii-! hajam sem kot novi komandant mesta, pa še sedaj ne vem, s koliko enotami in s kakšnim moštvom bom razpolagal. Vi, seveda, tega tudi ne morete natančno vedeti, — je Volodja, kakor da ne pričakuje zanj tako pomembnega odgovora, gledal poročnika, ki se je takoj pobahal, da lahko polkovniku postreže z natančnimi podatki. — V mestu je okrog petsto vojakov, gospod polkovnik, — je rekel. — Zanesljivih? — je vprašal polkovnik. — Da, v kolikor jih trdo držimo in v strahu, drugače pa, kakor sem že povedal, niso vsi popolnoma zanesljivi, zlasti v drugih enotah. Trdno zanesljivih je, žal, le kakih sto. Ti so razdeljeni po desetinah vseh enot... Volodja je poslušal in komaj zadrževal veselje in hlinil zaskrbljenost, ko je rekel, da je tako stanje med vojaštvom obžalovanja vredno. — Res, obžalovanja vredno, gospod polkovnik, — je pritrdil poročnik. — Cenim vašo odkritost in resnicoljubnost. Poskrbeli bomo, da bo drugače in da se bodo razmere obrnile v naš prid, — je rekel Volodja, potem pa vprašal poročnika, koliko je po njegovem mnenju v okolici mesta rdečih. Poročnik ni vedel natančno, vendar je rekel, da jih je mani kakor belih branilcev mesta. — Kljub temu pa je naš položaj kritičen. Primanjkuje nam streliva. Močan napad rdečih bi trenutno le s težavo odbili, — je povedal tudi to, obenem pa poizkušal pomiriti »polkovnika« s »strahom, ki so ga v dosedanjih spopadih vlili rdečim v mozeg« in upal, da si vsaj nekaj dni ne bodo upali napasti mesta. Tako sta se pogovarjala, dokler Volodja ni zvedel vseh podrobnosti, Potem je predlagal, da bi se vojaki, ki so prišli z njim, pobratili s poročnikovimi vojaki, trideset najbolj zanesljivih pa bi nagradili še posebej in jih povabili, da bi se osebno seznanil z njimi in da bi se zabavali z njegovim zaščitnim vodom. Poročnik je bil takoj zato. Potem se je začelo popivanje v prostoru, ki so ga oficirji uredili v svoje zabavišče. Tu so se najbolj zanesljivi poročnikovi podrejeni razpasali in se »bratili« z Volodjevimi ljudmi. — Dober človek tale polkovnik, — so hvalili polkovnika. Pili pa so tudi zunaj na položajih. Tudi tam so se bratili, vojaki rdečega odreda pa so poskrbeli, da jim bodo na Volodjevo povelje odvzeli orožje, vendar je bilo treba misliti tudi na to, kako bi zgrabili ves beli štab in vse poveljujoče oficirje v mestu. Volodja" je tvegal in poslal poročnikovega namestnika s papirji ubitega polkovnika k nekemu majorju (»Imena se ne spominjam več,« pravi ko-sirnik) in ukazom, naj major pride z vsem oficirskim zborom v oficirski kazino v tovarni alkohola, obenem pa poslal v zasedo poseben vod, ki naj bi oficirje zajel, čim bodo prišli. Sam je :>stal pri poročniku in ga vnovič povabil, naj bi šla v pisarno, kjer bi počakala na prihod poveljstva mesta. Poročnik (»Tako nam je pripovedoval Volodja,« pravi Kosirnik) se je le nerad ločil od vesele in že pijane druščine. — Ko pridejo, ne bova imela več časa, da bi vas še bolje spoznal in seveda tudi razmere v mestu, — je rekel in poročnika vnovič »poščegetal« z obljubo, da ga bo že jutri predlagal, da ga bodo »merodajni povišali*, in s tem mislil na poročnikove vojake, katerim ga je nameraval izročiti, naj ga kaznujejo. Poročnik, počaščen zaradi »polkovnikove« naklonjenosti, se ie prav gotovo že videl v stotniški ali celo majorski uniformi in na položaju polkovnikovega adjutanta, saj mu je Volodja rekel, da bi bil vesel, ko bi imel v svoji neposredni bližini tako sposobnega im vestnega človeka. Zato se je obnašal pred »polkovnikom« že popolnoma sproščeno. Drznil se je celo »polkovniku« ponujati žganje kakor kakemu staremu pivskemu kompanjonu. Toda »polkovnik* ni mogel več piti. Delal se je pijanega. Zato je poročnik lahko mirno pil sam in pripovedoval, koliko tisočev in tisočev odličnih in pasje poslušnih vojakov je že vzgojil za veliko rusko domovino. Sam na bojišče sicer nikoli ni prišel, čeprav je bila to njegova edina in največja želja. Prosil je, a vselej..so ga zavrnili 9 pripombo, da ga potrebujejo v zaledju kot nepogrešljivega pred.-lovalca človeškega materiala v sposobne in domovini do junaške smrti na bojišču zveste vojake. Ob dvestoletnici rojstva koroškega ljudskega pesnika-bukovnika Drabosnjaka Spričo vse češčih in prisrč. ni h kulturnih stikov med Gorenjsko in slovensko Koroško bo gotovo prav, če se vsaj to pot — ob častitljivem jubileju — tudi ljubeče ozremo na ono stran Karavank: saj tam žive naši rojaki, ki kot del našega naroda še nikakor nočejo umreti... In prav književno delo preprostega koroškega kmeta Drabosnjaka jc bilo dolga desetletja — recimo raje kar celo stoletje in dlje — močan jez zoper raznarodovanje Ziljc, Roža in Podjune. STARI BUKOVNIKI Svojstven tip slovenskih literarnih delavcev na prelo mu 18. in 19. stoletja so tedaj predstavljali ljudski pesniki-bukovniki. Bili so to navadno preprosti kmečki ljudje — seveda nadpovprečno nadarjeni — ki so se tako ali drugače naučili branja in pisanja. Neka nerazložljiva vnema jih je gnala, da so raje zanemarjali svoja gospodarstva in obrti, da bi se mog hi povsem posvetiti pisanju. Pisali — večkrat dali tudi tiskati — so izvirne pesmi, igre in molitve. Dostikrat pa so spričo pomanjkanja slovenskih knjig marljivo prevajali iz nemščine. — Ker pa je bilo v onem času še dosti vraževerja, so se talci bukov-niki lotili tudi prevajanja raznih prerokovanj, kakršne so npr. šembiljme bufcve, Kolomonov žegen, Antikrist in podobno. Bukovnistvo, posebno na Koroškem, je pretresljiv primer, kako si je v težavnih razmerah živeče in zapuščeno ljudstvo skušalo samo sebi pomagati in si potešiti duševno lakoto. Smeli bi ce. lo reči, da je bilo koroško bukovnistvo pravcata samoobramba v časih, ko je oblast vsiljevala ljudem ne le tuj jezik, pač pa tudi tujega duha. In prav bukovnistvo je s svoj imi slovenskimi teksti, ki so se širili v tisku in v prepisih, preprečilo narodnostno smrt, ki je v oni mračni dobi grozila našim rojakom onstran Karavank. ANDREJ SCHUSTER Med koroškimi bukovniki zavzema prvo mesto vsekakor Andrej Schuster (1768 do 1825). Prav ta mesec (6. maja) je poteklo dvesto let, kar se je v Zvrhnjih Drabosnjah pri Kostanjah nad Vrbskim jezerom rodil nas ljudski poet — sam sebi je rekel, da je le »en poreden paver« — po svojem rojstnem, kraju imenovan Drabosnjak. Radoznalemu popotniku, ki bi utegnil skrenili z velike ceste, povem za pot do nek. danje Drabo&ojaikove doma- čije: vzhodno od št. Jurija na Strmcu, ki je oddaljen približno ono uro hoda od slovitega letovišča (na zahodnem robu Vrbskega jezera) Vrbe (nem. Velden), samevata na gozdnem obronku dva kmeta. To sta Spodnji in Z vrhnji (gornji) Drabosnjak. Njun zaselek se imenuje prav tako — Drabosnje. Bi! pa je bukovnik Drabosnjak pravi vaški original, vseznalec in samouk. Prebiral je vse, kar mu je prišlo v roke. Tudi dela starih slovenskih protestantskih piscev. Če je Drabosnjak kdaj obiskoval kake šole, ne vemo. Tudi tega, kako je preživljal svojo mladost, nihče ne ve. Znano je le to, iz vpisov v rojstni knjigi, da je bil šesti otrok Petra Schusterja in njegove žene Magdalene roj. Karpnik. Sam pa se je po ročLl 23, septembra 1793 z Nežo roj. Weiss. Z njo je imel kar enajst otrok; sedem fantov in štiri dekleta! Družina je bila zares številna — skrbi zanjo torej več kot dovolj. Kmetija pa je bila le srednjevelika. Imela je več gozda pa manj polja. In zato Drabosnjak ova bukovniš-ka vnema res ni DR ABOS N J AKO VE »RAIME« Toda njegovo bukovniško delo je ostalo! In prav zaradi tega bo v Slovencih še dolgo let živel spomin na koroškega ljudskega pesnika Drabo>sn jaka! Pisati je mož začel vsaj že 1. 1793. Sprva se je zadovoljeval z razmnoževanjem svojih del v prepisih — po zneje pa je širil svoje spise že s tiskom. Negotova tradicija mu celo pripisuje, da si je na svojem domu omislil lastno, primitivno tiskarn ico. Seveda skrito pred očmi oblasti, ki malih zasebnih tiskarnic niso rade videle, kajti v taki zakotni tiskamici bi kdo utegnil tiskati kaj državi nevarnega . .. V tisku je najprej objavil petero pesmi, že naslovi teh nam povedo, da je bil Drabosnjak res »en poreden pa. ver«, da je bil šegav, hkrati pa satiričen, nekajkratov tudi poučevalen. No, poglejmo sedaj naslove prvih njegovih tiskanih pesmi: Ena lepa celo nucna letania od t ah hudah žien; Spet ena nova očitna spoved za piance in za vinske bratre; Ena žavba; Ena nova pesem od napi-tah bratrov; Raimi od mlinarjov. Izjemno mikavno sporočilo o tem, kako jc kmet Dra- ga doma; postave je bil srednje, prej velik kot majhen. Ni pa samo pisal. Tudi pa-njske končnice je rad slikal; najljubša motiva sta mu bila medved in dimnikar. Celo ure je znal popravljati. V svoji hiši je imel polno naga. čenih živali, po stenah pa so visele podobe raznih rastlin. Menda pa le ni bilo le pisanje krivo, da je Drabosnjak slabo gospodaril na svoji kmetiji. Pametni sosedje so mu zamerili, ker je le prevečkrat »hodil zaklade v/.di-govat s Koloimonovim žcg-nom« — namesto, da bi mar. ljivo kmet oval. Hudo mi je zapisati še bolj žalostno tradicijo: da se je Andrej Schuster vdal pijančevanju. Hodil je menda po gostilnah in zapravljal. V pesmi sam toži, da nima več denarja, doma ga žena vselej »puca«, v gostilni pa »biert« za denarje »truca«. Gotovo je tudi alkohol uničil kmeta Drabosnjaka . .. Toda mož vendar n,i bil kak domosedi filister brez fantazije, kakršni se tako radi ponašajo s svojo zdolgočaseno treznostjo. Drabosnjak je bil pesnik! Ne le po svojem de-iu, pač pa tudi po svojih čustvih, ki so pač drugačna kot pri povprečnežih. In zaradi njegovega bukovniškega poslanstva gotovo v hipu zblode vse sence, tako nepomembne za podobo talentiranega in samosvojega moža! Drabosnjakova pokrajina v Rožu mogla biti blagoslov za slabo donosno kmetijo in tako rodovitno družino. Značilno za one čase je tudi dejstvo, da razen podatkov, nabranih iz cerkvenih rojstnih knjig, skoraj ničesar zanesljivega ne vemo o Dra-bosnjakovem življenju. Celo letnica njegove smrti je le približna — saj tudi tega ne vem:), kje je čudaško zagnani mož zatisnil svoje utrujene oči. Ljudsko izročilo ve le to povedati, da je oblast preganjala Drabosnjaka zaradi njegovih spisov in ga vtaknilo celo v ječo. Kmetijo je menda tako zanemaril, da je sčasoma prešla v tuje roke. Sam pa je moral iti potem za kruhom kot dninar — sled njegovih življenjskih stopinj pa se je popolnoma izgubila ... bosinjak pisal svoje »raime« (tj. rime). Kadar je oral, je imel na vsakem koncu njive zvezek, v katera je zapisaval raime, katere si je izmislil med oranjem vsake brazde. Sam pravi: »Te raime sim naredov per moimi dele po lete.« Sicer pa je Drabosnjak vedno nosil za pasom usnje, no torbico, v njej pa svinčnik in papir za svoje »šrif-te«, ki jih je brž zapisal, ko so mu šinile v glavo. Tudi na klobuku s širokimi krajci, kakršnega je vedno nosil, je imel za trak zataknjene svoje »šril te«. Sodobnik njegov je tudi po. vedal, kakšen možak je bil Drabosnjak po vnanjem: gladko obrit, po šegi starih •koroških kmetov, nosil je hlače iz domačega platna, suknjič pa iz sukna, stkane- »SVOVENJE OBACE« Leta 1818 je Drabosnjak dal natisniti svojo najobšir-nejšo pesnitev, obsegaj očo kar 404 verze. Naslov ji je Svovenje OBACE (tj. Slovenski ABC). Po snovi je ta pes. nitov poučna verzifikacija, v kateri avtor deli moralne nauke na levo in desno (tudi duhovnikom!), prikazuje življenje kmetov in drugih stanov ter slabe socialne razmere na deželi. Tudi tehnično je pesnitev zanimiva: vse verze povezuje abecJdni akro-stih! Mimo miselnosti, ki se nam danes zdi primitivna, in vra. ževernosti, ki se ji danes le smehljamo, preveva celotno pesnitev izrazit kmečki ponos, saj znova in znova poudarja važnost kmečkega stanu, ki je po njegovem podlaga vsem stanovom. Le sam pauer puele dieva noi skerbl, da gospued pian noi set braskerbi spi- (Le kmet poIje obdeluje in skrbi, da gospod pijan in sit brezskrbno spi.) V pesnitvi preberemo tudi bridko resnico, da je pravica blizu vrat, krivica pa je vedno pri mizi: Pravfza je shie perdurah blisL kerviza je pa vselej permisl. Deli pa Drabosnjak tudi nauke dekletom: Baram, da so se ponujale deklze brumne biti. sedej se kna shavajo sramujejo) svoi fruht uM^* Prei so ble daklze koker zhiste Susana, sedei se ana sramuje kader more biti sama. Pisal pa je Drabosnjak tudi v nevezani besedi. L. 1811 je dal natisniti svoj prevod nabožne povesti Marijin paslr jon. Vsekakor pa je težišče Dra-bosnjakovega de!a in njegovega pomena v naši slovstveni zgodovini na njegovih Pr'-redbah raznih verskih tg&* kot so npr.: Pasijonska igr3' Božična igra, Izgubljeni siri; Aman in Estera, Egiptovsk1 Jožef, Bogati mož, Historija o lepi Mageloni in druge. Te igre nastale sicer P° tujih vzorih, so uprizarjat1 po slovenskem Koroškem v*? kot sto let. Ljudje so rad' poslušali verske misterije . domačem jeziku. V okorni, a pristni rožanski g9»Qjf** je prikaizal Drabosnjak 0