DELAVSKA
ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
3® moramo vlottti m si?«, da bo ti eh« mi Slovenec, ki ljubi svoj narod in Id se Zaveda, da Je močna Jugoslavija najboljši zaščitnik svobode slovenskega naroda, da bo sleherni tak Slovenec dal vse od sebe, da bomo prej izišli iz teh prehodnih težkih dni obnove naše domovine. Pred nami so mnoge težave, zlasti težave na področju našega gospodarstva. Sleherni Slovenec mora v teh dneh razumeti, da so prehodne žrtve potrebne in neogibne in da bomo te žrtve, te težave premagali tem prej, kolikor bolj bo sleherni od nas napravil vse, da bi pomagal ljudski oblasti, slovenski federalni vladi in naši jugoslovanski vladi v njihovih naporih.
Edvard Kardelj, podpredsednik tvezite vlade.
Leto L, št. 5	Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 16. junija 1945	Cena L 2.— oz. RM 0.70 Mesečna naročnina Lir 8.—, RM 3.—,
čdpravijajmo napa&et ki ovirajo nalo proizvodnjo t
Pravica bo zmagala I
Naša vojska je odšla Iz Trsta, a tržaško delavstvo in z njim vsi pošteni Tržačani so jasno in odločno pokazali svoje mišljenje
V naših tovarnah je zavladal nov duh, je vstalo novo življenje. Delavci se zavedajo, da je minil čas počasnega dela in sabotaž, ki so jih izvajali za časa okupacije. Zavedajo se, da morajo danes napeti vse sile, da bodo kar največ proizvajali, kajti obnova naše dežele nalaga na njihova ramena najodgovornejše in najodločilnejše naloge. Delavstvo je postalo to, kar prej nikoli ni bilo: ne samo odločujoč gospodarski, ampak tudi politični činitelj. Združeno v svojih enotnih strokovnih organizacijah predstavlja najmočnejšo oporo ljudski oblasti. To delavci prav dobro vedo, zato so se s takšno silo zagnali na delo v zavesti, da danes ustvarjajo za svojo državo, da ustvarjajo zase.
Vendar se ponekod pojavljajo napake, o katerih moramo spregovoriti in ki se morajo odpraviti. Prva teh napak je mišljenje, da ni treba hitetiz delom, ker b o zmanjkalo surovin in bodo delavci brezposelni. To mišljenje je popolnoma napačno. Kdor širi to miselnost ali se po njej ravna, ta naseda sovražnikom nove Jugoslavije, pomaga saboterjem, pomaga tistim, ki hočejo delavca spet ukleniti v stare spone!
Brezposelnosti se nam ni treba bati, kakor se namt ni treba bati nadpro-dukcije. Dela je in bo dovolj za vsakogar, ki hočee pošteno delati. Vprašanje surovin ni tako pereče, kakor si morda kdo predstavlja. Ministrstvo za industrijo Narodne vlade Slovenije je dalo razglas, da vsaka tovarna javi, kakšne so njene potrebe. Toda tovarne svojih dolžnosti niso še izpolnile. Niso sporočile ministrstvu, kaj potrebujejo. Jasno je, da na ta način ministrstvo ne more nabaviti potrebnega materiala, zato je tu vsako nerganje neupravičeno.
Dolžnost odborov strokovnih organizacij po tovarnah je, da podprejo vlado pri njenih prizadevanjih in ji pomagajo. Takoj naj napravijo seznam manjkajočega materiala in pošljejo ministrstvu potrebne podatke. Ministrstvo je že javilo zvezni vladi v Beograd tukajšnje potrebe in bo dobilo, kar potrebuje.
Ni se nam bati nadprodukcije, kajti zavedati se moramo, da pred nami niso samo potrebe naše ožje domovine, ampak bomo morali pomagati tudi drugim federalnim edinicam. Da smo si priborili svobodo, so bili potrebni napori vseh narodov Jugoslavije. Da ohranimo pridobitve krvavega štiriletnega boja, so spet potrebni skupni, vzajemni napori in bratska pomoč drug drugemu.
Noben pošten Slovenec, posebno pa slovenski delavec, ne bo dopustil, da bi ostali jugoslovanski narodi trpeli pomanjkanje, medtem ko bi se pri nas dvigalo blagostanje. Ne smemo pozabiti, da je v drugih federalnih edinicah |
Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je 10. junija izdal in razglasil zakon o pogodbi o prijateljstvu vzajemne pomoči in povojnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki je bila sklenjena v Moskvi 11. aprila 1945.
V tej pogodbi se obe državi zavezujeta, da bosta nadaljevali skupno borbo proti Nemčiji obenem z vsemi združenimi narodi do končne zmage.
V	primeru, da bi bila ena izmed njiju
V	povojni dobi potegnjena v vojno z Nemčijo, če bi ta obnovila svojo napadalno politiko ali da bi bila pritegnjena v vojno s kako drugo državo, ki bi se v kakršni koli obliki ali neposredno pridružila Nemčiji, bi jo druga pogodbena stranka podpirala vojaško in bi ji dala tudi drugo pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Obe pogodbeni stranki izjavljata, da se bosta udeleževali v duhu najiskrenejšega sodelovanja vsel: mednarodnih akcij, katerih cilj je zagotovitev miru in varnosti ljudstva ter da bosta prispevali svoj polni delež za oživotvorjenje teh visokih ciljev.
Palje sta se obe državi zavezali, da ne
več požganega in porušenega kakor pri nas, da je bila v nekaterih od njih industrija pred vojna slabše razvita kakor pri nas in da so zato potrebne naše pomoči. Prav tako, kakor bomo mi pomagali njim, tako bodo one po svojih močeh pomagale nam. Mar bomo mi danes oteževali življenje ljudstvu bratskih narodov, ki je prestalo vse grozote vojne, a se je v svobodi znašlo na kupih ruševin, brez hrane, brez obleke in brez stanovanja, s tem, da bomo pri nas zavirali produkcijo? Tega slovensko delavstvo ne bo nikoli dopustilo.
Druga napaka, h katere odpravljanju moramo takoj pristopiti, je podcenjevanje svojih lastnih u-stvarjalnih sil. Danes je pomanjkanje strokovnih moči resda občutno, zato nekateri obrati še nimajo nastavljenih mojstrov in inženirjev. Toda to ne sme biti vzrok, da bi delavci ne vnesli novega tempa v tovarno. Ne čakati z delom, dokler ne pride strokovnjaki Delavci poznajo stroje, poznajo ves potek proizvodnje, zakaj ne bi sami poskusili spraviti tovarno v red? Na sestankih vseh delavcev tovarne naj se točno pregleda in ugotovi položaj, napravi naj se načrt in pristopi k njegovi izvedbi. Saj je res, da se bo mogoče več teh načrtov ponesrečilo ali ne bodo izvedeni tako, kakor bi želeli, vendar zato ne smemo obupavati! Pridobili bomo dragocene skušnje, na temelju katerih se bomo osamosvojili. Odkrili bomo celo vrsto talentov iz vrst delavcev, katere bomo lahko s pridom uporabili in ki nam bodo ogromno koristili. — Tudi tu morajo odbori strokovnih organizacij dajati pobudo in pomagati delavcem.
Tretja napaka je, da se še premalo zavedamo, kako je treba čuvati tajno tovarne. Sovražnik usmerja svoje sile na gospodarsko polje. Tu nam hoče škodovati. S tem, da delavci ne pripovedujejo nikomur, tudi ne delavcem druge tovarne, kaj proizvajajo in kako proizvajajo, bodo lahko preprečili marsikakšno nakano, s katero nam bo sovražnik hotel otežiti ali ovirati naše delo.
Delavci morajo voditi najstrožjo kontrolo nad vsakim, ki pride v tovarno. Ne puščati nikogar v delovne prostore, kdor nima dovoljenja, izdanega od ministrstva za industrijo! Nasprotniki bodo poskušali pošiljati v tovarne svoji špijone. In kdo bo v prvi vrsti trpel, če bi se reakciji posrečilo, da bi se dogajale po tovarnah nesreče, če ne prav delavstvo?
Zato je potrebno, da je delavstvo budno na vsakem koraku, da odpravlja vse napake, ki zavirajo proizvodnjo, kajti le na ta način si bo lahko čimprej zagotovilo možnosti res takšnega življenja, za kakršno se je borilo in kakršno mu pripada.
bosta sklepali nobenih zvez in da ne bost sodelovali v nobeni zvezi, ki bi bila naperjena proti eni izmed njiju, Po končani vojni bosta obe državi delali v duhu prijateljstva in sodelovanja, da dosežeta nadaljnji razvoj in utrditev gospodarskih in kulturnih vezi med narodi obeh dežel.
Ta pogodba ostane v veljavi 20 let. Če katera od visokih pogodbenih strank na koncu tega 20 letnega razdobja ne bi izrazila želje leto dni pred potekom tega roka odpovedati to pogodbo, ostane ta v veljavi za nadaljnjih 5 let in tako vsakokrat, dokler katera od visokih pogodbenih strank ne poda leto dni pred potekom tekočega 5 letnega razdobja pismeno izjavo o svoji nameri, da bi prekinila njeno veljavo.
Ko je bil zakon o pogodbi razglašen, je poročevalec zakonodajnega odbora M o š a Pijade v svojem poročilu naglasil, da so s to pogodbo dobili narodi Jugoslavije najtrdnejše in najzanesljivejše jamstvo za zagotovitev pridobitev svoje osvobodilne borbe in tudi za zgraditev svoje srečne bodočnosti.
Maršal Tito je v svojem govoru yodčrtal, da je pomen pogodba s prvi
Naša vojska je odšla iz Trsta, a tržaško delavstvo in z njim vsi pošteni Tržačani so jasno in odločno pokazali svoje mišljenje.
Jugoslovanska armada je zapustila Trst, tisti Trst, čigar slovenski in italijanski prebivalci so se borili in delali za to, da bi bili priključeni novi Titovi Jugoslaviji; tisti Trst, ki je v času pomanjkanja zbiral ogromne količine sanitetnega in tehničnega materiala, obleke, obutve, živil in denarja za partizane ter ga preko blokov mimo nemških postojank in straž pošiljal v gozdove; tisti Trst, čigar ulice so bile v času največjega nemškega nasilja popisane af gesli, ki so zahtevala priključitev Trsta demokratični, federativni Jugoslaviji; tisti Trst, ki ga je naša armada osvobodila za ceno dragocenih žrtev, Trst, ki se je navdušeno opajal v svobodi in v veličastnih manifestacijah izražal svoje veselje nad osvoboditvijo in ljubezen do osvoboditeljev.
Naša vojska je prelila potoke krvi, naše ljudstvo je izmučeno od preslanega trpljenja. MIK! To je bila in je želja vseh. In da se ohrani mir, smo se umaknili iz Trsta.
S solzami v očeh in s prošnjo: »Vrnite se kmalu!« so se tržaške množice poslavljale od naših vojakov. Težko je ljudem, ki so si želeli svobode, ki so za svobodo mnogo žrtvovali. Ob slovesu z Jugoslovansko armado so čutili, da z njo odhaja tisto lepo, kar so si želeli in za kar so prelili toliko krvi. Takoj, ko so naše zadnje čete zapustile Trst, so se lahko prepričali, da njihova bojazen ni bila neupravičena. Na ulicah so se pojavile gruče ljudi, pred katerimi so dolga leta trepetali vsi poštenjaki. Osovraženi fašisti, ki si niso upali na plan, dokler je bila naša zmagoslavna vojska v Trstu, so dali zdaj duška svojemu navideznemu zmagoslavju. Skupno z nekaterLai vojaki so začeli razobešati po ulicah savojske zastave, korakali so po mestu in vzklikali: »Trieste italianissima! Istra je italijanska! Naj živi fašizem! Dol s Slovenci! Dol s Titom!«
V prvih vrstah so korakali nekdanji fašistični prvaki, ki so delovnemu ljudstvu prizadejali toliko hudega. Fašistke, katere prezira vsaka poštena žena, so se vozile v kamionih. Fašistične propalice so se sprostile, ker so mislile, da je zopet prišel čas njihovega divjanja in da bodo nemoteno ugrabile ljudstvu njegove svete, z žrtvami priborjene pravice.
Tržačani so stiskali pesti ob teh prizorih, toda zadržali so se mimo in disciplinirano kot jim je bil dan ukaz -x1 njihovih oblasti. Toda opoldne je spregovorilo delavstvo. Dopoldne ni smelo
vrsti potrjen s tem, ker so vse naše federalne edinice in vsi sloji naših narodov sprejeli pogodbo z velikim navdušenjem. Sovjetska zveza nima nikakršnih drugih interesov v Jugoslaviji razen, da živi z našo državo v najboljših odnošajih ter da ji da vsakršno pomoč v njenem razvoju in obnovi Vsa ta dejstva so prav dobro znana vsem narodom Jugoslavije ter ni zato čudno, da gledajo naši narodi s tolikšno ljubeznijo na to veliko bratsko zemljo kot na svojega iskrenega zaščitnika.
Dalje je maršal Tito naglasil, da je pogodba, čeprav je bila sklenjena še v času vojne proti hitlerjevski Nemčiji, tudi po zmagi nad skupnim sovražnikom mogočna opora varnosti pred podobnimi napadi na našo državo. Svoj govor je maršal Tito zaključil s poudarkom: »S tem so bile istočasno uresničene stoletne težnje naših narodov, ki so želeli takšno zbližanje in tesno sodelovanje z veliko slovansko državo, prav tako, kakor so stoletne težnje naših narodov, da bi bili čim tesneje povezani z vsemi ostalimi slovanskimi narodi enako, ker jih je stoletja ogrožal isti sovražnik, nemški osvajalec, ker vidijo v tem združenju svojo lastno varnost in min Take težnje ne morejo biti v škodo drugih narodov, ker so miroljubne in izhajajo samo iz želje, da se spoštujejo naše nacionalne pravice, naša neodvisnost in da naši narodi vladajo sami sebi«
★
Prav posebno pozdravlja pogodbo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo delovno ljudstvo, ki je vedno iskreno in požrtvovalno manifestiralo svoje velike simpatije do Sovjetske zveze in si je sovjetskega delavca postavilo za svoj vzor. Delovno ljudstvo demokratične federativne Jugoslavije smatra zvezo med Jugosla-jo in Sovjetsko zvezo za najmočnejše jamstvo pravice in svobode ter tudi za najboljše poroštvo in pomoč pri našem gospodarskem in socialnem napredku.
zapustiti tovarn, zdaj pa je privrelo na ulice z nacionalnimi zastavami z rdečo zvezdo in z delavskimi zastavami Prepevali so udarne delavske pesmi, vzklikali demokratični federativni Jugoslaviji, maršalu Titu, veliki zaveznici Sovjetski zvezi in njenemu vodtelju maršalu Stalinu. Fašistične grupe so se razkropile. Skupine delavcev so hodile po hišah in snemale savojske zastave. Italijanski delavec je odstranil od zidu fašista, M je pisal na zid: »Abbasso ,Sciavi!, najbolj zaničljivo psovko za Slovane. Delavci v tiskarni »Piccola« so preprečili fašistom, da bi obesili na poslopju svojo zastavo. Ljudje so navdušeno ploskali delavcem, jim vzklikali in se jim pridruževali. Fašističnim provokatorjem je izpodletel
MEDNARODNI PREGLED
Kolonije in kolonialni narodi
V	San Franciscu je prišlo do nesoglasja glede vprašanja skrbstva nad kolonialnimi narodi. O vprašanju povojne ureditve kolonij so razpravljali zunanji ministri treh velesil že v oktobru 1943. Takratni ameriški predlog je proglasil kot cilj združenih narodov zagotovitev neodvisnosti vsem kolonialnim ljudstvom. Sovjetsko odposlanstvo je ta predlog odobravalo. Angleži pa z njim niso bili zadovoljni. zdaj razpravljajo v San Franciscu samo v ozkem krogu kolonialnih ozemelj, ne pa o vseh kolonijah, kakor je to predvideval ameriški načrt leta 1943.
Stališče Sovjetske zveze je pojasnjeno s člankom »Pravde«, ki ga je napisal znani gospodarstvenik Leontjev. Sovjetska zveza priznava pravico do samoodločbe in popolne neodvisnosti vsakemu narodu in velja to splošno njeno načelo tudi za kolonialne narode. Sovjetska zveza se je z nekaterimi spremembami pridružila prvotnemu ameriškemu predlogu iz leta 1943. Različnost prvotnega ameriškega in angleškega predloga o varstvu kolonialnih narodov izraža razliko obeh držav v kolonialni politiki. Jasni obrazec o glavnem cilju varstvenega načrta, ki naj obstoji predvsem v končni podelitvi popolne neodvisnosti zaščitenim deželam, ki ga je predlagalo sovjetsko poslanstvo, ustreza popolnoma odlokom o mednarodni varstveni organizaciji in tudi prvotnemu ameriškemu načrtu iz leta 1943. Vendar je ta predlog sedaj naletel na odpor pri Angliji in Franciji in tudi pri enem delu ameriškega odposlanstva. Američani so namreč izdelali letos nov osnovni načrt, ki se bistveno razlikuje od onega iz leta 1943. in se v vseh važnejših vprašanjih pridužuje angleškim zahtevam, ki zagovarjajo staro politiko imperialistične trgovine, šterlingovih blokov, nespremenjene ohranitve kolonialnega sistema ter avtomatično podaljšanje že zdavnaj zastarelih mandatov.
V	mnogih diskusijah o kolonialnem sistemu je demokratično javno mnenje mnogih dežel že neštetokrat izrazilo svoje nezadovoljstvo nad takimi težnjami. Tudi danes je velik del ameriškega javnega mnenja v na-
njihov načrt, da bi odvrnili demokratične množice Trsta od njihovih upravičenih zahtev.
Delavstvo v Trstu, tabo italijansko kot slovensko je ponovno dokazalo, da stoji kot prvoboritelj za pravice svobodoljubnega ljudstva. Zato nam je tržaško delavstvo in njim vsi pošteni Tržačani porok, da bo pravica zmagala, da ljudske množice ne bodo klonile pod težkim udarcem, temveč, da se bodo še bolj strnile okrog svoje ljudske oblasti in da bodo nadaljevale borbo za dokončno iztrebitev vseh ostankov osovraženega fašizma. Tržaško delavstvo je ob tej priliki izrazilo mišljenje tržaških množic in te množice so tista sila, ki ne bo nikoli dopustla, da bi zmagala krivka.
eprotfn s stališčem, M ga ^ zdaj zavzelo ameriško odposlanstvo. Mnogi ameriški opazovalci so z odobravanjem sprejeli sovjetske predloge o kolonialnem vprašanju ter poudarjajo, da so ti predlogi podobni mnenja širokih ameriških krogov.
Gotovo je, da bo široka javnost, M je naklonjena načelu samoodločbe narodov in njihovi neodvisnosti, zahtevala od združenih svobodoljubnih narodov jasno stališče glede kolonij in kolonialnih narodov. Trmasta nepopustljivost v zagovarjanju sistema kolonialne odvisnosti nima nič skupnega z vzvišenimi načeli ki jih določa statut za ustvari, tev mednarodne varnostne organizacijo.
»Združeni narodi«
Odbor za svetovno organizacijo, M Je M osnovan na konferenci v San Franciscu, je sprejel naziv »Združeni narodi«. Po daljših razpravah je bil ta naziv sprejet z odobravanjem. Nasprotni predlogi predstavnikov držav Južne Amerike pa so bili zavrnjeni Naziv »Združeni narodi« namesto »Društva, narodov« so predlagale Zedinjene države Severne Amerike, da.se oddolžijo spominu predsednika Roosevelta, ki je prvi predlagal ta naziv za novo vojno zvezo. Tako bodo »Združeni narodi« naslednik starega »Društva narodov«, če bo konferenca plenarna seje Odobrila delo odbora.
Nakane poljskih reakiconarjev
Poljski protinarodni elementi vztrajajo pif svojem načrtu lastne »države« izven Poljske. Nemški mesti Osnabriick in Haren sta spremenjeni v neke vrste taborišča, kjer poljski fašisti s silo zatirajo Poljake, ki so bili osvobojeni iz nacističnih taborišč in zaporov. Ta poljska reakcija hoče v nemških krajih ustanoviti nekakšno bazo za izzivalna dejanja proti novi Poljski in Sovjetski zvezi ter ima pri tem potuho in tudi pomoč med reakcionarnimi krogi v Angliji. Poljski fašisti pozivajo v svojem listu Poljake, ki so bili osvobojeni nemškega fašističnega jarma, naj ostanejo v Nemčiji ter sodelujejo pri obnovi nemške uprave, industrije in kmetijstva. Glasilo nove Poljske »Polska Zbroina« obsoja nakane poljskih reakcionarjev v Nemčiji ter pravi, da bo njihov konec enak koncu vseh izdajalcev,
Potrditev pogodbe med Jugoslavijo in SSSR
Stran j
»PEI7AVSKA ENOTNOST«	T9C
«rr. 9
Zaliita matere, otroka in mladine
Največje bogastvo naše nove države je mladina. Za srečno bodočnost mladih pokolenj je žrtvovalo svoje življenje tisoče in tisoče borcev in aktivistov. Naša mladina naj uživa sadove, ki jih je rodilo dolgo trpljenje in trde preizkušnje, skozi katere je šel slovenski narod.
Mladini hočemo ustvariti najboljše pogoje za vsestranski razvoj, hočemo ji ustvariti lepo, sončno mladost, v kateri naj črpa moči in sil za vse nadaljnje življenje. Hočemo ji nuditi zavetje ljubezni, ki ji je potrebno za rast, da je bo tudi ona, ko doraste, sposobna dajati drugim in zastaviti vse svoje sile za delo v svobodni domovini
Socialna politika nove države bo posvetila vso pažnjo zaščiti matere, otroka in mladine. Zato bo država osredotočila vse delo na tem področju v središču, prevzela bo v svoje roke zaščito matere in otroka ter vzgojo mladine.
Delo nove dtžave na tem področju je odgovorno, težko in mnogostransko. Treba je ustvariti številne nove ustanove, treba je razviti stare, treba je ugotavljati stanje po razdejanju vojne znova in zbirati podatke o zaščiti potrebnih materah in mladini, treba je vzgojiti številne nove kadre za delo v teh ustanovah, treba je mobilizirati vsa sredstva za opremo novih in starih ustanov ter dvigniti vse ustanove na višino najboljših ustanov v najnaprednejših državah.
Pristopamo k delu v tem okviru. V gradu Lazzarini na Smledniku je ustanovljen Dečji dom za matere, dojenčke in otroke do tretjega leta. Tam, kjer je še včeraj imel postojanko sovražnik slovenskega naroda, zastopnik roparskega in zločinskega nacizma, tam bomo ustvarili sončni vrt za naše otroke. Ostanki srednjeveškega fevdalizma, stoletne pijavke, ki je pila kri slovenskemu ljudstvu, razpadajo. Nemški fevdalci so kot vneti zastopniki hitlerjevskega imperializma odigrali svojo vlogo do kraja in padli z njim.
Bogastvo, M so ga nagrabili v stoletjih na ^ačun slovenskih žuljev, postaja spet last tistega, ki je to bogastvo ustvaril — slovenskega delovnega človeka. Iz njihovih sovražnih trdnjav pa ustvarjamo trdnjave zdravja in veselja za našo mladino.
Prvo nadstropje gradu je zaeDno postavljeno v obrat, v njem so že našle dom matere z otroki. V teku so širokopotezna adaptacijska dela. V novem deč-jem domu na Smledniku bo našlo dom do dve sto otrok.
Adaptacijska dela se vrše tudi ▼ Primorskem domu na Viču. Tu bo našlo dom štirideset mater z dojenčki v dobi socialne zaščite, to je osem tednov pred in po porodu.
Nadalje je bilo prevratih že nekaj zavodov. Tako na primer bivši Pokrajinski dečji dom, M je dobil novo upravo in sto tisoč lir kredita. Začasio okrevališče V Tacnu je dobilo deset tisoč Ur za nakup posteljnine je bilo odobrenih devetdeset tisoč lir. Poskušamo obnoviti postopno vse zavode, dvigniti njih kapaciteto in izboljšati njih gospodarsko stanje. Vrše se že adaptacije nekaterih poslopij. Za adaptacije na Selu je bQ odobren kredit 46 tisoč lir«.
Zelo važno poglavje predstavlja žbš-ranje podatkov. Vsa okrožja so že dobila listine za osebni popis socialne zaščite potrebnih otrok in mladine. Pripravljeni so formularji za popis mater, ki so potrebne socialne in zdravstvene zaščite ter anketne pole Zveze slovenske mladine za popis šolske mladine. Zelo važno je, da natančno zberemo podatke o dejanskem stanju. Vojna je tako zelo spremenila položaj pri nas, da nam predvojne uradne številke pa tudi številke tako imenovane bivše pokrajinske uprave ne morejo povedati ničesar. Zato je v interesu v^eh, da se izvede kar najbolj nar tančen popis in je dolžnost slehernega zavednega državljana, da od spodaj z vsemi silami podpre prizadevanja oblasti v to smer.
Ustanovljen je nadalje Strokovni svet, ki si je nadel trenutno dvoje nalog: organizacijo socialno-politične šole in tečar jev za vzgojo novega kadra za naše zavode ter proučevanje problema moralno ogrožene mladine.
Skupno z zastopniki ministrstva ra nar rodno zdravje so izdelane osnovne tabele za prehrano, obleko in obutev, posteljnino itd., ki bodo služile za kalkulacijo potreb posameznih zavodov. Istotako ugota^jamo potrebe za notranjo opremo domov.
Prav tako pripravljamo skupno z zdravstvom pravilnike za notranjo organizacijo zavodov za dnevni red ter za higienske predpise in sicer za dečje in materinske domove, za otroške in mladinske domove ter zavetišča za internate, okrevališča in počitniške kolonije. Obrazec za notranjo organizacijo zavodov bo seveda prilagojen vsakemu tipu zavoda. Vsepovsod je treba iskati podatke o poslopjih, ki bi bila pripravna za kak zavod socialnega skrbstva. Objavljen je bil nadalje poziv vsem okrožjem, naj zbirajo in iščejo ljudi, ki bi imeli veselje do dela v socialno-skrbstve-nih zavodih.
Protifašistična ženska zveza Se izpolnjuje program svojega drugega kongresa s tem, da pripravlja akcijo za notranjo opremo domov. pozvala bo vse zasebnike, zlasti pa vsa podjetja, da prispevajo k opremi naših domov. Tu čaka zlasti naše zavedno delavstvo, ki je bilo vedno prvo na bojišču, če je bilo treba s trdimi boji izvojevati zmage na bojišču pJi v zaledju, velika naloga. Delavci delajo v podjetjih, ki izdelujejo predmete, potrebne za opremo domov. Od iniciative in udarniškega dela našega delavca
je v veliki meri odvisno, ali bodo imele naše matere in dojenčki, naši otroci in mladina, naši invalidi in okrevanja potrebni dom ali ne. Prav gotovo bo naš delavec našel navdušenje, način in možnost, da bo z vsemi silami podprl našo akcijo.
Zveza slovenske mladine organizira z vso podporo oblasti akcijo za priboljšek v hrani izčrpani mladini, ki bo izvedena že v prihodnjih dneh.
Boriti se moramo vsepovsod z velikimi težavami. Ustvarjati je treba znova, obenem pa podirati stare ruševine. Cesto je treba potrpežljivega dokazovanja in prepričevanja, za izvedbo novih ukrepov je treba ustvarjati ponekod povsem nov aparat, kar seveda ni možno preko noči in se kolesje spričo montaže novih transmisijskih jermenov nujno mora za nekaj časa ustaviti
Izpod ruševin starega osovraženega sistema moramo reševati, kar je rešiti možno in kar je sposobno obnove. Tra-
jalo bo če prilično dolgo, da bo naša mladina za skrajno silo pod streho. Ustvarjalna sila naših množic, njih življenjska odpornost, ki se je tako zmagovito uveljavila v dobi osvobodilnega boja, pa bo seveda premagala vse težave in izbojevala zmago tudi na področju zaščite mater, otrok in mladine.
Zaenkrat lahko govorimo samo o tekočem delu. Govoriti o zasnovah in načrtih za bodoče, bi bilo preuranjeno. Poudariti pa je treba eno, da bo nova država poiskala vse možnosti za zaščito matere, otroka in mladine ter za dosego emancipacije širokih množic naših žena. Nobeni materi ne bo treba več s strahom pričakovati novega otroka. To je cilj, ki si ga je nova država jasno zastavila in ki ga bo z vsemi sredstvi, neomajno zasledovala. Pri tem pa se bo vedno oslanjala na podporo in razumevanje širokih množic naših tovarniških, kmečkih in umskih delavcev.
Milena Mohoričeva.
Delava in sodišče narodne časti
Bogastvo naših gozdov — dragocen vir pri obnovi domovine
Za obnovo uničenih naselbin, prometnih In drugih objektov je potrebna ogromna količina gradbenega lesa. V naši domovini ni kraja, koder bi ne bila pustošila vojna ter zločinska roka fašističnih okupatorjev. V tem pogledu Igrajo naši gozdovi veliko vlogo, saj predstavljajo bogato zbirko gradbenega materiala, potrebno je samo lzpeljajti pravilno In strokovno Izkoriščanje lesa. Razumljivo je, da mora biti črpanje naše lesne rezerve načrtno, da ne bi pri potratni uporabi dragocenega lesa nenadoma zmanjkalo.
Predvsem je treba obnoviti železniški promet. V ta namen bo treba stesati okrog
600.000	železniških pragov. Da bomo dobili tolikšno število potrebnih pragov, bomo morali obdelati 85.000 m3 bukovega in hrastovega lesa. Za sto garnitur kretni-gklh konstrukcij je potrebnih 1000 m3 hrastovega lesa, za barake in manjša popravila postajnih zgradb pa okrog 4.000 m3 rezanega ln okrog 2.000 m3 tesanega lesa. Za popravilo železniškega voznega parka Je nadalje potrebnih okrog 27.000 m3 posebnega lesa. Skupaj je torej za prva popravila v zvezi s obnovo železniškega prometa potrebnih namanj okrog 123.000 m3 materiala ln to prdevsem trdega lesa.
Najpomembnejša dela okrog obnove uničenih naselij, so trenutno v teku na področju Bani je, kjer so dela pod vodstvom krajevnih Narodno osvobodilnih odborov v polnem teku. Samo na tem področju potrebe po gradbenem lesu prekašajo količino 200.000 m* obdelanega trdega ln mehkega lesa.
Pri popravilu mostov so najbolj popravila potrebni mostovi, ki so bili deloma porušeni, deloma poškodovani v Karlovcu, Gradiški, Varaždinu, Osijeku, Slavonskem brodu, Brčkem, Kostanjevici ln Dubici, Skupaj torej v osmih večjih prometnih krajih, te samo za ta popravila, ne glede na številne druge manjše mostove, bo potrebnih najmanj 50.000 m* materiala.
Ce tem popravilom dodamo potrebe za vzpcetavo delno razrušenega brzojavno
telefonskega omrežja, pridemo do zaključka, da bodo morali naši gozdovi za prvo in najnujnejšo obnovo domovine dati okrog
400.000	m3 gradbenega lesa.
Vendar pa ta količina zadostuje samo v toliko, da bomo lahko vzpostavili najpo-medbnejše prometne žile ln da začasno pokriejneo del naših porušenih kmečkih domov. Vsa popravila v okviru obnove naše domovine, pa bodo zahtevala milijone kubičnih metrov lesa in premišljeno načrtno dela za daljšo dobo ter na stotine ttsočev pridnih rok.
To je veliak ln težka naloga. Med tem lahko že sedaj z radostjo ugotovimo, da je naš narod tej nalogi popolnoma dorastel. Okrožni Narodni osvobodilni odbor za Liko ej n. pr. zaradi pomanjkanja moške delovne sile organiziral ženske delovne skupine, ki sečejo ln izdelujejo železniške pragove. Junaške žene iz Like, dasi so bde opremljene s pomanjkljivim orodjem, so pozimi pod strokovnim vodstvom posekale okrog 5.000 debel za Izdelavo železniških pragov, potrebnih za hitro postavitev prometa v Liki. Podobno delo je Izvršil tudi okrožni NOO v Pokuplju:	pod njegovim
vodstvom je ljudstvo posekalo ln izdelalo
12.000	kosov železniških pragov za popra-vilao proge Sisak—Zagreb. Okrožni Narodno osvobodilni odbori v Kordunu ln Baal Ji pravtako delajo v tem smislu. Težavno je tudi delo pri popravilu pokvarjenih ln porušenih mostov. V najtežjih okoliščinah sta bila zgrajena lesena mostova na Zer-manjl pri Ogrovcu ln pri Gračaco, nekaj porušenih mostov pa Je bilo zgrajenih v Bani ji. Z vsemi silami organizirajo delo tudi v gozdnih področjih okrog Nove Gradiške ln Vlnkovcerv.
Sekanje tn obdelave lesa se vrši načrtno, premišljeno ln solidno po strokovnih navodilih, skrbno pazeč, da M pari tem gozd ne trpel škode.
Ljudstvo dela vse to brezplačno; zaveda se, da dela zase ln za splošno korist današnjih ln bodočih pokolenj.
Zbiranje starega materiala
Kakor v živem organizmu, tako Imamo tudi v mnogih gospodarskih panogah neprestano obnavljanje snovi. Tudi v mirni dobi so najrazličnejše vrste starega materiala ter na videz ničvredni ostanki in odpadki dragoceni izvori industrijski^ surovin. Staro želez je se pretopi, industrija papirja uporablja star papir In papirne ostanke, tekstilna industrija cunje in vse, kar je ostalo v tovarnah pri proizvodnji tekstilnih Izdelkov, kemija pa je odkrila Izvore novih surovin tudi pri rastlinstvu, za katero prej ni bilo nobene uporabe. Pridobivanje surovin ie starega materiala in ostankov je po vsem svetu postalo najvažnejše v vojni dobi. Tudi naši Industriji moramo pridobiti potrebne surovine is starega materiala ln iz ostankov.
Našo industrijo moramo takoj založiti s surovinami, ki so nam na razpolago. Zaradi tega maramo zbirati star papir za papirno industrijo, stare kovine za kovinsko industrijo, kosti, kavčuk, steklo in črepinje za kr itično industrijo, cunje pa za tekstilno Industrijo. Zbiranje starega materiala in odpadkov mora biti dobro organizirano, ker je zelo važno za našo gospodarsko obnovo. Zbiranju moramo posvetiti udarniški način. Pri tem udejstvovanju so vsem dane možnosti, da izkažejo vso svojo vnemo ln pobudo. Starega materiala, odpadkov ln ostankov je povsod dovolj ln ko bo vse zbrano ter strokovnjaško sortirano, bo naša Industrija imela od tega ogromno korist. Ce bi zdaj v teh težkih časih, ko je pri nas največje pomanjkanje Industrijskih surovin, pustili, da bi ostanki in odpadki ter obilica starega materiala propadali, bi povzročiti veliko škodo našemu narodnemu gospodarstva. Zbiranje starega materiala in odpadkov se lahko z veliko koristjo in uspehom združi s čiščenjem ruševin, kjer leži mnogo takega materiala.
Vsi moramo tekmovati pri zbiranju starega materiala,' uspehi pa naj se Javijo okrajnim in okrožnim odborom. Z nabranim starim materialom razpolaga odsek za surovine pri ministrstvu za Industrijo ln rudarstvo.
Tovarne v kamniškem okraju redno obratujejo. Pretekli teden Je obiskal tovarno Titan minister za Industrijo ln rudarstvo tov. Leskošek Franc, ki si je ogledal tovarno ln se udeležil prve seje pripravljalnega odbora sindikalne organizaciej. Tovarne so že v polnem obratu, tako tovarna upognjenega pohištva na Duplici, ki izdeluje predvsem spalnice, tovarna Titan pa gradbeno okovje ln gospodinjske stroja.
Ne samo zato, ker mora zločinu slediti kazen, temveč tudi zaradi temeljitega čiščenja protiljudskih elementov, je bilo ustanovljeno sodišče narodne časti, ki bo kaznovalo zločine in prestopke zoper narodno čast. Zavedno delavstvo pozdravlja to ustanovitev, ker dobro ve, kako bi bilo, če bi v našem narodnem občestvu ostali zločinci in škodljivci. Vse pridobitve osvobodilne borbe bi propadle in delovno ljudstvo bi bilo še bolj izkoriščano ko prej. Delo sodišča narodne časti bodo zavedni delavci z vsemi močmi podpirali ter s tem mnogo koristili narodni in državni skupnosti. Tudi v tem primeru mora delavstvo pokazati, da ni samo odločujoč gospodarski, ampak tudi politični faktor v Titovi Jugoslaviji.
Delavci in nameščenci vedo marsikaj, kar je širši javnosti še prikritega. Že pred vojno so razni izkoriščevalci delavstva in vsega naroda izven svojih podjetij spretno in uspešno igrali vloge velikih rodoljubov in dobrotnikov, ker izkoriščano in tlačeno delavstvo ni prišlo do besede, da bi jih razkrinkalo. Od takrat ima delavstvo še v živem spominu delovanje raznih škodljivcev v širši javnosti in tudi na odgovornih mestih, ki je prispevalo k porazu Jugoslavije. Med vojno so mnogi sovražniki naroda in delavstva svoje izdajalsko in sebično delovanje skrbno zadržali v mejah svojega podjetja, meneč, da delavstvo itak ne bo nikdar prišlo do besede. Samo delavstvo je poznalo novo lice teh izdajalcev, ki so živeli dvojno življenje. V svojih podjetjih so vneto služili okupatorjem in njihovim pomagačem ter izkazovali prijateljske usluge pripadnikom okupatorske vojske in oblasti, zunaj pa so se z lepimi besedami ter ob priložnosti tudi s kako podporo vrivali med simpatizerje osvobodilnega gibanja.
Bilo je več primerov, da je lastnik kakega podjetja nakazal denarne prispevke odboru Osvobodilne fronte, da bi »za vsak primer« lahko dokazal, da je bil pristaš OF. Delavci pa so pokazali drugo plat zvona, ko so razložili, kako so pri šefu v podjetju noč za nočjo piro-vali gestapovci in da so bile podpore, ki jih je šef sam dajal okupatorju v denarju in s proizvodi svoje tovarne, mnogo večje od podpor, ki jih je njegov ravna-
telj po dogovorjeni igri nakazal oevo bodilnemu pokretu. Podobnih dvoličnosti bo delastvo razkrinkalo celo vrsto.
Javnost ve na primer za težke mfH-jone, ki jih je prezident Rupnik s svoji« mi valpti pod pretvezo zimske in socialne pomoči iztisnil iz ljubljanskih gospodarskih krogov za švabobranstvo in nacistično propagando. Ve, da so pri prvi taki akciji delodajalci morali odšteti okrog 6, pri drugi pa celo okrog 8 mili-j ono v, ne ve pa tega, kako so mnogi podejtniki to izsiljevanje prevalili na svoje delavce in nameščence. To vedo delavci in nameščenci in oni morajo nastopiti, kadar bo kak vojni dobičkar zatrjeval, da je bil izkoriščan od švabo branskega prezidenta.
Delavce in nameščence so mučili s predavanji v obratih ter jih s kontrolnimi listki gonili na shode in sprevode, danes pa se mnogi od teh priganjačev hočejo vrivati celo v javne službe. Bivši protikomunistični predavatelji priznavajo sicer, da so nekajkrat predavali, ker so bili k temu seveda prisiljeni, zatrjujejo pa, da niso nikdar hoteli doseči od propagande pričakovanega učinka. Rasni funkcionarji fašistično usmerjenih organizacij pripovedujejo, da so sabotirali delo v času okupacije, in tako je vse polno izgovorov in opravičil, zasnovanih po večini v veri in nadi, da se tam izza obratnih zidov in ograj ne bo nihče oglasil. Delavci se morajo oglasiti ter podati svojo sodbo o vseh, ki so prihajali med nje v imenu okupatorjev ih njihovih pomagačev!
Na takih in podobnih primerih se vidH, kako potrebno in važno je sodelovanje zavednh delavcev pri zasledovanju zločincev in škodljivcev. Zavedni delavci lahko najdejo škodljivce tam, kjer jih drugi ne opazijo, in oni strgajo krinke, ki jih drugi ne vidijo. Pri tem pa lahko izvedejo delavci tudi popolnoma zanesljivo ločitev med pravimi zapeljanci in tistimi, ki se izgovarjajo, da so bili od drugih zapeljani.
Delavstvo, ki nosi v sedanji dobi obnove najtežje breme, pač ne bo dopustilo in ne sme dopustiti, da bi bili deležni plodov njegovih naporov tudi tisti, ki so na kakršen koli način omadeževali čast svojega naroda.
Gospodarsko In finančno vprašanje naših zadrug
Obvestila:
Zbiranje knjig za delavske knjižnice
Fašistični okupatorji so v barbarski nakani, da uničijo vso našo kulturo ln zavrejo kulturni napredek naših ljudskih množic, uničili veliko število naših knjižnic, med njimi zlasti knjižnice bivših delavskih strokovnih organizacij ln ustanov. Tako so zlasti popolnoma uničene javne knjižnice, ki jih je bivša Delavska zbornica Imela v Mariboru ln Celju.
Enotne strokovne zveze delavcev ln nameščencev, M so sl kot eno Izmed glavnih nalog nadele vsestransko delovanje v prid kulturnega napredka delavcev ln nameščencev ln ki vedo, da brez kulturnega dviga naših delovnih ljudskih množic ne bo mogoče uresničiti niti drugih njihovih nalog, se trudijo, da uničene knjižnice obnove In poleg njih osnujejo še čim večje število novih.
V ta namen Je predvsem potrebno, da se zbero vse še preostale knjige bivših knjižnic, ki se sedaj še nahajajo v rokah raznih ustanov ali zasebnikov. Potrebno pa je seveda tudi, da se to neznatno število pred okupatorjevim uničevalnim besom rešenih knjig pomnoži še ■ skladovnicami novih knjig.
Zato pozivamo vse pravne ln zasebne osebe, v katerih posesti se nahajajo knjige bivših delavskih tn nameščenskih knjižnic, da te knjige nemudoma lzroče pripravljalnim odborom za ustanovitev podružnic Enotnih strokovnih zvez delavcev ln nameščencev v svojem kraju oziroma odborom že ustanovljenih podružnic.
Vse, ki jim je pri srcu naša kultura ln ld se zavedajo pomena javnih knjižnic, pa vabimo, da odstopijo za naše knjižnice knjige, ki jih lahko pogrešajo, ln sicer v roke že navedenih odborov, ali pa v knjižnico podpisanega Glavnega odbora, ki ima sedež v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22. Vzpodbujajte k temu tudi svoje znance in tovariše! Ce knjig ne morete prinesti sami, zadostuje kratko obvestilo. V takem primeru bo po knjige prišel naš odposlanec.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Enotne strokovne zveze delavcev ln nameščencev - Glavni odbor za Slovenijo.
Zdaj Je naš boj delo za obnovo domovine!
V ponedeljek 11. ti m. je bil v dvorani na Taboru zbor zastopnikov ljubljanskih zadrug. Postavljene so bile smernice za bodoče delovanje na zadružnem področju in orisan je bil pomen zadružništva pri obnovi našega gospodarstva in porušene domovine. Zborovalci so dokazali, da pravilno razumejo zahteve nove dobe, kakor tudi neizprosno voljo, da bodo z udarniškim duhom tudi na tem področju prispevali pri obnovi Prinašamo odlomek iz referata tov. Kambiča, ministra za gradnje:
»Sedaj, ko je doba vojne in rušenja za nami, stojimo pred novimi nalogami. Med temi nalogami so nedvomno najnujnejše: obnova industrije, obnova prometa, obnova porušenih naselij in obnova gospodarstva sploh. Če pogledamo okrog sebe^, takoj vidimo, da je naša vlada v pogledu te obnove na delu in da je naša industrija že znatno zaposlena. Prav tako je razvidno, da bo v vprašanju obnove mnogo doprinesla naša zadružna organizacija. Naj omenimo samo že znatne soličine gradbenega materijala, ki je v ta namen pripravljen in ki se bo razdeljeval potom zadružne organizacije. Zato je nujno, da se reorganizacija naših dosedanjih zadrug in prav tako organizacija novih zadrug na najhitrejši način izvede. V zvezi s hitro izvedbo obnove stopa v ospredje drugo vprašanje, morda celo važnejše od prvega. Namreč vprašanje kreditiranja naše obnove, ki je izključno naše finančno vprašanje.
Posebnega pomena je dejstvo, da je bil že na osvobojenem ozemlju, preden je bila Ljubljana osvobojena, ustanovljen Denarni zavod Slovenije, M bo v našem narodnem gospodarstvu na finančnem področju igral veliko vlogo. Denarni zavod Slovenije bo razdeljeval tiste kredite, ki jih bomo dobili od Centralne emisijske banke, L j. od naše narodne banke v Beogradu. Naše denarništvo bo torej temeljno spremenjeno. Narodne banke bodočnosti ne bodo imele, več svojih podružnic, raznih zasebnih in drugih odborov, ki bodo vse prej finansirali samo ne domače gospodarstvo. V bodočnosti bo ves reeskomptni kredit razdeljen na posamezne federalne edinice in nedvomno je, da bo tudi Slovenija svoji gospodarski moči primerno udeležena na tem reeskomptnem kreditu. Če bo naša zadružna organizacija v prvi vrsti kreditno dobro izvedena, ni dvoma, da bo v prvi vrsti Denarni zavod upošteval prav naša kreditna društva, ker le na ta način bodo res vsa ta sredstva služila našemu narodu: Oslabitev nekaterih fi-naančnih zadrug ne bo vplivala na nadaljnji razvoj našega denarništva, kajti znano je, da se je podobno stanje po^ prvi svetovni vojni v najkrajšem času močno izboljšalo in da so vse tedaj oslabljene zadruge razen redkih izjem postale mogočen finančen faktor v našem gospodarstvu. Reorganizacija je potrebna v tem smislu, da dobe vodilna meria pošteni ljudje, to bo jamstvo, da sanacija našega kreditnega zadružništva ne bo dolgo trajala. Mnenje, da nam primanjkuje strokovno izšolanega osebja, je popolnoma napačno, kajti kadsa imamo dovolj, če pa ta kader nj strokovno iz-
šolan, ti j. če ni strokovno zastarelega tipa, moramo biti tega dejstva pač veseli, ker se bomo na ta način rešili navadnih tatov, ki so dosedaj gospodarili v naših zadrugah. Potrebno je, da postavimo na čelo svojih zadrug ljudi, M so resnično čutili z ljudstvom in o katerih smo prepričani, da so v prvi vrsti pošteni in da hočejo delati. To je ves problem sanacije našega zadružništva. Če pogledamo malo nazaj, vidimo, kaj zmoreta volja in vztrajnosti Ko smo kmalu po prihodu okupatorja osnovali našo Osvobodilno fronto, nismo imeli ničesar drugega kakor mnogo poštenih, požrtvovalnih mož in žena in ti eo HI na delo s tem, da so zbirali hrano, denar, orožje in druge potrebščine. In v 4 letih je bila ustvarjena mogočna Jugoslovanska armada, ki spada med elitne oborožene sile n asvetu. Če smo v narodnoosvobodilni borbi vse to iz nič ustvariH, ni dvoma, da bomo tudi iz tega gospodarskega stanja v najkrajšem času svoja gospodarstvo sami uredili in ga dvignili in s tem dvignili tudi življenjski standard tega našega naroda.
Obnavljanje industrije v Dalmaciji
V Dalmaciji Je ena izmed največjih električnih central v Jugoslaviji Zgrajena ja bila na vodopadu reke Cetine in oskrbuje h električnim tokom velik del Dalmacije. Med vojno je bila tudi ta pomembna naprava močno poškodovana. Italijanski tn nemški okupatorji so takoj spoznali, kakšen pomen ima centrala za gospodarstvo. Električno silo so v največji meri Izkoriščali, vendar pa pri tem niso Imeli miru. Partizani bo stalno ogrožali električno centralo, zato so jo okupatorji iz strahu obdali z bunkerji ln vojaškimi jarki. V teku osvobodilne borbe je leta 1943. zadivjala za elektrarno velika bitka ln je bila ob tej priliki močno poškodovana, da dalj časa ni mogla obratovati. Ko pa je bila Dalmacija osvobojena, so se delavci z največjo vnemo lotili obnove poškodovane elektrarne. Delavcem so pomagali tudi mnogoštevilni prostovoljci, predvsem mladina ln kmetje. Težko In naporno delo za obnovo se je začelo 4. novembra 1944 ln je bilo zaključeno že dne 24. decembra istega leta. Split In drugi kraji Dalmacije so spet dobili električno razsvetljavo. Sedaj so v teku dela, da bi bila ta gospodarsko pomembna naprava, M nosi ime »Tito«, usposobljena za maksimalno proizvodnjo, nakar bi preskrbovala z električnim tokom tovarne srednje Dalmacije, ki delajo za obnovo naše domovine. V zvezi s povečano zmogljivostjo električne centrale »Tito« je bil izdelan trudi načrt širše elektrifikacije Dalmacije ln dalmatinskega otoka Brača,
Pospešen® det® v Združenih opekarnah
Tudi v Združenih opekarnah na Brdu so začeli z udarniškim delom. Trenutno je v opekarni zaposlenih 61 oseb, ki so vac organizirane v svoji strokovni zvezi. Zanimiva je primerjava delovne zmogljivosti la leta 1944. z zmogljivostjo letos. V 12 delovnih dneh so pečarji izžgali 160.000 do
170.000	kosov opeke. Letos pa po osvoboditvi je Isto število istih delavcev v Istem času Izžgalo 190.500 kosov opeke.
" Wf*r. S
»PEtAVSKA ENOTNOST« mionlf* W0
<9 sovjets&ifi sttodovnifi otgani$acijafi | IMfllUiitVO -
tsmeli uspešne ebnove
Zgled so man sovjetske strokovne organizacije — njihova vloga in pomen pri ogromnem
O pomenu in vlogi strokovnih organizacij v Sovjetski zvezi si ustvarimo pravo sliko šele, ko spoznamo sadove njihovega dela za članstvo ter za splošni napredek države. Strokovne organizacije v Sovjetski zvezi sodelujejo pri vsem socialnem in gospodarskem delu, pri reševanju vseh pomembnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj v korist članstva, na primer na področju socialnega zavarovanja, pri posredovanju dela, inšpekciji dela, upravi podjetij itd. Skrbijo, da se življenjske razmere delavcev in nameščencev čimbolj izboljšajo, zato sodelujejo tudi pri delu za zidanje delavskih stanovanj, pri zaščiti mater in otrok, pri prosvetnem in kulturnem delu itd. Uspehi se kažejo v številkah. Posebno značilno je, da se je redna plača delavcev in nameščencev že v prvi petletki več kakor podvojila. Leta 1928. je znašal mezdni sklad 8,2 milijarde rubljev, leta 1933. 34 milijard in leta 1940. 123,7 milijarde. Sklad državnega socialnega zavarovanja je znašal leta 1933. 4 milijone 600 rubljev, leta 1937. pa milijardo rubljev več. Razen tega je bilo za državno in socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, za izboljšanje življenjskih razmer, za kulturne potrebe, zdravilišča, počitniške domove, zdravniško pomoč itd. leta 1937. porabljenih 10 milijard rubljev. Leta 1940. je bilo na letoviščih na oddihu in v okrevališčih 4 milijone delavcev in nameščencev. Sovjetske strokovne organizacije dajejo svojemu članstvu toliko, kakor niso mogle dajati nikjer drugod. Že leta 1936. so imele 6000 klubov, ki nudijo članstvu razvedrilo, počitek in priliko za izobraževanje; tedaj so imele strokovne organizacije 15.000 knjižnic, ki so štele nad 42,000.000 knjig. Razen tega so imele 10.000 kinematografov, 2000 središč za razširjanje radia in še mnogo drugih prosvetnih in socialnih ustanov. Klubi so središča prosvetnega ter splošnega kulturnega udejstvovanja; v njih delujejo glasbeni, leposlovni, gledališki in športni krožki, zato so izrednega pomena zlasti za mladino, ki ji nudijo primerno duševno hrano, izobrazbo, vzgojo in razvedrilo. Klubsko življenje je zelo razvito, ker ima pač delavec dovolj prostega časa tudi za oddih ter plemenito razvedrilo; delovni čas je trajal predvojno v mestih povprečno po 7 ur.
Pristop je prostovoljen
Posebej je treba naglasiti, da je pristop v sovjetske strokovne organizacije prostovoljen. To pa ne pomeni, da je delavstvo in nameščen-stvo organizirano le delno: v nobeni drugi državi ni tudi v tem pogledu popolnejše organizacije, kar pač priča število članstva strokovnih organizacij. V organizaciji vladajo demokratska načela in vsi njeni organi so voljeni. Strokovnim organizacijam načeluje glavni odbor. Posamezne stroke so organizirane v zveze, podobno kakor v naših Enotnih strokovnih zvezah delav-
napredku Sovjetske zveze
cev in nameščencev. Osnovna organizacija je podružnica. Naloga podružničnega odbora je, da se zanima za posamezne delavce glede njihovega položaja in da vodi nadzorstvo nad proizvodnjo podjetja; odbor mora skrbeti, da je delovni načrt ob pravem času uresničen in da odstranjuje vse škodljive pojave, ki ovirajo proizvodnjo. Razen tega vodi odbor tudi nadzorstvo nad socialnimi in drugimi ustanovami organizacije v svojem okolišu, skrbi za zdravstvo članstva, vodi prosvetno in športno delovanje itd. Med socialnimi ustanovami strokovne organizacije, ki spadajo v področje podružničnega odbora, je treba omeniti na primer otroške jasli in otroške vrtce. Da so otroci, zlasti dojenčki, primemo negovani in socialno ter zdravstveno zaščiteni v času, ko so matere zaposlene, imajo v Sovjetski zvezi neštete ustanove. Otroške jasli so dnevno zavetišče za dojenčke, ki jih tam oskrbujejo usposobljene negovalke po modemih zdravstvenih načelih. Zasluga teh ustanov je, da je umrljivost otrok zelo zmanjšana.
Vodstvo podjetij
Izredno pomembne so sovjetske strokovne organizacije, ker so zastopane v vodstvu posameznih podjetij. Vsak posamezen oddelek podjetja voli v podružnični odbor po enega člana; če je oddelkov več, kakor je dopustno število odbornikov, imajo ostali zastopniki oddelkov samo posvetovalni glas. Vsi ti zastopniki vodijo vse delo oddelkov in se imenujejo profesionalni organizatorji, okrajšano »proforgi«. Proforg^ sklicuje skupno s tehničnim načelnikom oddelka vsak mesec proizvodstvena zborovanja, da ugotovijo, ali je delo po načrtu opravljeno, ter da odkrijejo morebitne vzroke zastoja. Podružnični odbor sklicuje zborovanja v isti namen vsake tri mesece. Zborovanj se udeležuje tudi odposlanec zveze, da je tako zveza pravilno ob pravem času poučena o delu vseh tovarn svoje stroke.
Gonilna sila napredka
Sovjetske strokovne organizacije so glavna gonilna sila gospodarskega ter tehničnega napredka Sovjetske zveze; njihovo članstvo je zmagovita delovna armada na bojišču dela. Njim gre zasluga za izredne uspehe petletk. Prvi sovjetski načrt za petletno delo je bil uresničen že v štirih letih. V svoji državi in pod vodstvom svojih strokovnih organizacij razvija sovjetsko delavstvo neovirano vse svoje sposobnosti Med njimi je nastal pojem udarniškega dela in iz njihovih vrst izhajajo junaki dela, kakršen je rudar Aleksej Stahanov. Ta razumni in zavedni delavec je proslavil svoje ime, da je znano tudi v svetu, ne le v Sovjetski zvezi. Po njem se imenuje način dela, ki omogoča popolno izrabo tehnike orodja in najpopolnejšo delovno organizacijo. Stahanov se je proslavil, ko se mu je po novem delovnem načinu — »stahanovskem« —
posrečilo v pičlih šestih urah nakopati 102 toni premoga — štirinajst-krat več kakor je znašala navadna storitev. Zgledu Stahanova so sledili številni drugi delavci in delavke. Tako sta na primer delavki Vinogradov! začeli tkati s 114 tkalskimi stroji, medtem ko so dotlej delali le z desetimi stroji. Po zaslugi pobud neštetih sposobnih in zavednih delavcev se delovni načini v Sovjetski zvezi neprestano izpopolnjujejo, nastajajo številni izumi, delo se pospešuje in olajšuje, izdelki pa so boljši. Delavstvo se živo zaveda, da med njim in državo ni meje ter dobro ve, kaj je dolžno svoji domovini. Zato je tudi Sovjetska zveza zmagala v strašni svetovni vojni ter izšla iz nje še mnogo močnejša. Delavstvo, vzorno organizirano v svojih strokovnih organizacijah, je omogočilo, da se je v prvih vojnih letih preselila industrija za Ural ter da je od tam oskrbovala zmagovito Rdečo armado z vsemi potrebščinami.
Mednarodna vzajemnost
Sovjetsko delavstvo in nameščen-stvo se ni zaprlo pred svetom ter pozabilo na delovno ljudstvo v drugih državah. Ko je fašizem čedalje bolj naduto dvigal glavo, je Sovjetska zveza živo onozarjala na nevarnost, ki je grozila delavstvu vsega sveta. Sovjetske strokovne organizacije so iskale stike z delavci drugih držav kmalu po revoluciji, da bi prišlo do mednarodnega delavskega sodelovanja. Poskusi sovjetskih strokovnih organizacij za sodelovanje so ostali brez uspeha, a na drugi strani so vendar milijoni delavcev želeli sodelovati s sovjetskim delavstvom v strokovnem gibanju. V drugi svetovni vojni so se združile demokratično čuteče množice sveta v boju proti fašizmu in nacizmu, kar je omogočilo, da je na pobudo sovjetskih strokovnih organizacij prišlo tudi do ustanovitve enotnega odbora sovjetskih in angleških strokovnih zvez in ob koncu lanskega leta je bil ustanovljen francosko-sovjetski sindikalni odbor. Angleške strokovne organizacije so organizirale in sklicale svetovno konferenco strokovnih organizacij, ki je bila letos februarja v Londonu in ki pomeni mejnik v zgodovini mednarodnega strokovnega gibanja; poslej se začenja v resnici doba pravega mednarodnega sodelovanja, kajti mednarodna strokovna organizacija je najboljši instrument miru in izraz plemenitih, človečanskih prizadevanj za socialno ureditev sveta.
t.Nisimc dale krvi na hojnesn
p©!$ia,
dati jo hočemo vsaj za naše ranjence, za naše vrle fante partizane«, je izjavilo 40 deklet v Huterjevi tekstilni tovarni v Mariboru. Tako so le dale kri za svobodo domovine, vrnile so jo onim, ki so jo za domovino prelili, v boju za svobodo, za lepšo, lažjo, svetlejšo bodočnost. Lepa je zavest, da si le daroval svojo kri za svobodo domovine, čeprav šele sedaj, darujoč jo našim ranjencem.
Ucž pa$nje
Med našim delavstvom vlada veliko zanimanje za udarniško tekmovanje. Iz tovarn prihajajo dopisi, v katerih nam delavci sporočajo, koliko so dvignili proizvodnjo, ker so začeli delati udarniško. Toda iz dopisov je razvidno tudi, da nekateri tovariši ne pojmujejo pravilno udarniškega dela, Na primer: Tov. Janez nam piše:
»V naši tovarni smo zelo navdušeni in veseli, da smo končno dobili svobodo, za katero smo se dolga leta, še v času stare Jugoslavijo borili. Da bomo tudi ml doprinesli svoj delež pri obnovi naše domovine, smo sklenili, da bomo začeli delati udarniško. Podaljšali smo delovni čas na deset ur, nekateri tovariši j>a delajo tudi po dvanajst ur na dan. Vsi so se javili prostovoljno in vsak dela z veseljem in brezplačno te nadure. Proizvodnja se je že zelo dvignila.«
Pozdraviti moramo dobro voljo teh tovarišev, toda opozoriti jih moramo, da to ni udarništvo. Res je, da državi mnogo koristijo s svojim prekournim delom in je njihova požrtvovalnost in pridnost res vredna hvale. Kaj pa, če bi tovariši poskusili v normalnem delovnem času doseči enak uspeh? Da bi Izpopolnili svoje tehnično orodje, da bi postali mojstri svojega orodja,
ir
BsMrnk Trapea dela
Pred dnevi so bila zaključena obnovitvena dela v rudniku »Trepči« pri Kosovski Mitroviči. Podjetje že dela s polno paro. Rudnik »Trepča« daje največ svinca in cinka v Evropi. Ko so se Nemci umikali, bi ga bili radi uničili, toda to jim je le delno uspelo. Poškodovane so bile mehanična delavnica, električna centrala in kemični laboratorij. Poleg tega so bili porušeni vsi železniški mostovi in železniška proga, po kateri so rudnik zalagali s premogom iz Obiliča. Ker je morala električna centrala zaradi pomanjkanja premoga obstati, je bil rudnik v nevarnosti, da ga voda preplavi. Orjaške električne črpalke, ki segajo do 400 m globoko in ki črpajo 40.000 1 vode na minuto, so namreč prenehale z delom. Da bi rešili rudnik pred poplavo, so delavci In nameščenci podjetja delali z vsemi silami In v relativno kratkem času štiri velike železniške mostove toliko popravili, da so mogli čez nje vlaki. Uredili so tudi samo železniško progo, da je bil mogoč železniški promet med Obi-ličem in Trepčo. Električna centrala je spet začela delati in z velikimi napori je uspelo, da so rudnik rešili pred poplavo. Takoj, ko so popravili električno centralo, so se lotili popravil poškodovanih oddelkov tovarne. Rudnik »Trepča« ima ogromne stvojno-električne in mizarske delavnice, ki omogočajo, da se skoraj vsa popravila strojev vrše v samem podjetju. V normalnih razmerah dela v rudniku nad 4000 delavcev. Poleg svinca in cinka proizvaja ta rudnik tudi velike količine srebra in bizmuta. Pred to vojno je samo rudnik »Trepča« zalagal 75»/o evropske potrošnje svinca. Rudnik ima najmodernejšo topilnico svinca. Poleg tega Ima tudi ve-
Novo mesto manifestira za enotnost
Kakor vsa slove- aka mesta, tako je tudi dolenjska prestolnica, ki je bila pred kratkim eno izmed' glavnih zatočišč hiitlerjan-cev in belogardističnih izdajalcev, dne 3. junja dala dušika svojim čustvom radosti osvoboditve in priznanje hvaležnosti naši narodni osvobodilni vojski pod modrim vodstvom našega voditelja maršala Tita.
Ob 10. uri se je po mestnih ulicah razvila mogočna povorka meščanov in okoličanov s transparenti in zastavicami. Grom vzklikov Osvobodilni fronti, predvsem pa maršalu Titu se je razlegal širom okirog.
Nato se je v novomeškem »Domu prosvete« vršilo Zborovanje ob Site Vilni udeležbi, tako da je bila dvorana nabito polna. Zborovanje je vodil tov. Razdrih Feliks, Iti je pozdravil navzoče, tor po uvodnih bese-
udarnikom !
da bi Izrabili vsak trenutek, da H srojB gibe preračunali, da ne bi bil niti eden nepotreben, da bi poiskali nove načine, da bi s čim manjšim naporom napravili kar največ? To bodo s svojo pridnostjo in požrtvovalnostjo prav gotovo lahko dosegih hi takrat se jim bo upravičeno lahko dale časten naziv udarnika. *
Imamo pa tudi res prave udarnike ▼ no-ših tovarnah, toda vse premalo nas tovariši seznanjajo z njimi. Dosti je primerov, ko so delavci tako izpopolnili stroje, da je treba pri njih manj delovnih moči, manj truda in da je produkt bolje izdelan. Vendar nam ne pišejo o njih, ne pošiljajo nam njihovih slik, ne vemo, s kakšnimi težavami so se morali boriti, da so svojo zamisel sprovedll v življenje itd. O vsem tem M morali biti obveščeni naši časopisi, kajti potom njih bi se te Izkušnje ln ti zgledi prenašali na druge tovarne, s tem bi drug drugega vzpodbujali pri delu.
Udarniki, to so junaki dela. Vsakdo jih mora poznati, vsakdo mora vedeti, da so oni tisti, M polagajo temelje pri obnovi ve-ličastne stavbe bratstva In sreče jugoslovanskih narodov — demokratične federativne Jugoslavije.
liko čistilnico za predelavo svinca, M ja opremljena z največjimi kotli za čiščenje na svetu. Samo v en takšen kotel gre 300 ton svinca. Pri proizvodnji uporabljajo najnovejše tehnične izume. S svojo električno centralo razpolaga rudnik s silo
15.000	KWU. Da ne bi plini iz topilnica škodovali okolici, so sezidali največji dimnik na Balkanu, ki je visok 120 m. Delavci in nameščenci rudnika »Trepče« so pravilno razumeli ogromen pomen rudnika za našo industrijo in za obnovo države. Zato so se takoj po osvoboditvi lotili dela, da bi čimprej rudnik usposobili za proizvodnjo. Po štirih mesecih napornega dela so rudnik obnovili in naša industrija spet dobiva dragocene surovine.
V travniški m emstarsSd tobačni tovarni
Delavstvo tobačne tovarne v Travniku, ki je zaposleno v oddelim za zavijanje, sortiranje in rezanje tobaka, je s svojim udarniškim delom znatno povečalo proizvodnjo na tem področju. Preden so v ta oddelek uvedli udarniški duh, so v 10 dneh izdelali 410.000 zavitkov tobaka, v prvih 10 dnevih udarniškega dela pa se je število zavitkov zvišalo na 570.000, kar pomeni, da je udarniško delo dvignilo proizvodnjo za 160.000 zavitkov. — V tobačni tovarni v Mostam je bila proizvodnja za časa okupacije zmanjšana za preko 50«/e od predvojne proizvodnje. To pa zaradi tega, ker so zavedni delavci sistematično sabotirali delo kljub temu, da je uprava z grožnjami in posebnimi nagradami poizkušala proizvodnjo povečati. Po osvoboditvi Mostara so bili v pičlih 10 dnevih vsi stroji temeljito očiščeni in usposobljeni za delo. že takoj prve dni je bila proizvodnja dvignjena za 100°/».
dah podal besedo tov. Skrabarju Janeza, orgarizacijskemu sekretarju za Novo mesto, ki je podal referat o našem političnem delu do sedaj in o perspektivah za bodoče delo. Poudaril je potnem osvobodilne fronte in potrebo udarniškega dela.
Za njim je povzel besedo tov. Diacd Lojze kot član Glavnega odbora ESZDN. V izčrpnem referatu je prikazal pot, Iti nas je pod okriljem osvobodilne fronte privedla do zgodovinske zmflige. Poudaril je potrebo najtesnejšega sodelovanja in udarniškega tila tudi na fonibi dela za obnovo in gospodarski dvig države. Obrazložil je namen ta pomen ESZDN ter pozval zborovalce _ naj izvedejo organizacijo po vseh obratih ta uradih, da bomo vsi kot en mož združeni sodelovali za gospodarski dvig im neodvisnost države ta, izboljšanja položaja delovnega ljudstva pod vodstvom našega velikega, voditelja maršala Tita.
Zborovalci so govornike prekinjali ta jten navdušeno priterjevali.
za
V naslednjem odlomku te knjige »Ural v obrambi« nam sovjetska pisateljica M. šaginjan predstavlja sovjetskega delavca v borbi za proizvodnjo in za preskrbo fronte:
Tovarna je bila zgrajena za veliko proizvodnjo, izpopolnjevala pa se Je le polagoma in ko je prišla kratka zapoved: Vse za obrambo domovine! — se Je marsikomu zdelo, da bo odpovedala. Toda zgodilo se je nekaj nenavadnega. V velike, solidne cehe je prodrl frontni duh in z njim vojaška metoda. Vojna uči ljudi dela brez besed. Kdor je videl, kako pionirji gradijo porušeni most ali kako se zakopava artiljerija, se je naučil računati s sekundami. Tudi tovarni je bilo ukazano: nauči se računati s sekundami, daj fronti, kar še nikoli nisi dajala! — ln ljudje, ki so prej potrebovali mesece, da so se priučili kake ne posebno težke stvari, so se zdaj v nekaj dneh preusmerili na čisto novo, zanje neznano proizvodnjo.
Tovarniški odbor ni več vsega preračunaval kakor prej, na mesece, temveč vse na trenutke ln ljudje so se presojali po tem, kdo je ta hip kaj napravil, kaj dela in kako dela. Ce je delavec zakasnil, so že na njegovem delovnem mestu kričale bele črke: Tovariš ta in ta! Pozor! Delo zadržuješ, soseda oviraš! Dopoldne popravi zastoj! Iz temnih teles strojev so gledale besede: Tovariš Petrov in Pavlov! Tu stojimo in čakamo! Poženite nas! Tiste, ki so tekmovali, je opominjal stroj: Obljubili ste, obvezali ste se, dežela od vas pričakuje! Dajte! še danes!
In bele črke so magično delovale. Kakor da bi govorili sami stroji in kakor da bi oživela snov. Sapa letečih črk je obletela
»rofsstoslssj©
vsakega delavca ko glas vesti. In ljudje so poslušali. Tovariš ta in ta je naglo oddal naprej detajl, ki ga jp obdeloval. Petrov in Pavlov sta se podvizala pri montiranju, tekmujoči so ob roku izvršili dogovor. Tako sci se iz dneva v noč, iz noči v dan trudile organizacije in strokovne zveze.
V treh mesecih je obrat prišel nekoliko v tek. časa ni bilo, da bi zajeli v mislih vse, kar se je godilo, v mogočnem toku pa so šli mimo pojavi in stvari, vredne pazljivega opazovanja. Cehi so zdaj drugače pojmovali predmete, ki so jih ..izdelovali. Prej je vsak ceh gledal samo vsoto vseh svojih operacij, zdaj pa je za vsakega ogromno zrasel pomen predmeta, ki ga je izdeloval. Vsak je hotel ustvariti nekaj važnega, imenitnega, dajati več in več, prehiteti vsak program, česa ne zmore človek, če hoče! Hotenje je kakor termično obdelovanje kovine, visoka temperatura. Pri 900 stopinjah izginejo vse vrzeli v železu in v gorečem hotenju, Iti je zajelo vso tovarno, se je vse poenostavilo, olajšalo, izgladilo ter šlo samo izpod rok.
Tvorna iznajditeljska misel je postala živahnejša. Ljudje so izumljali mimogrede, če se je prej izumljalo na splošno brez ozira na čas in cilj, je pa sedaj lebdel pred ljudmi cilj, v ušesih so bile sekunde, človeku je pomagal »zakaj«! Zato, ker ne gre, da bi se s tem mudili, zato ker to dvakrat, trikrat poveča proizvodnjo, ker drugače ni mogoče.
Dva človeka sta se sklonila nad načrtom. Prvi, načelnik železolivarskega ceha Kolčin, drugi pa njegov namestnik Ana-njin. Dolga prazna soba, pisalna miza, na njej grmada papirja ln kipcev-pdllvkov te
grodlja. Inženjer Kolčin je po rodu livar. »Ves rod Kolčinov je bil in je livarski,« pravi s pri delu ohripelim glasom, če se razgovori. Okrogel, rdeč obraz, široka pleča, razumne oči. Svoj čas se je napil gorja ter se vsega nagledal. Bil je pastirček, z malho je vandral in zna odlično oponašati, kako srečuje berača siromak, srednjak in kulak, že z malega se je naučil spoznavati človeka v njegovem socialnem okolju.
čisto drugačen človek je Ananjln. V njem je nekaj starega inženjerstva, čeprav sam še ni star. Nabrekle ustnice, droban obraz s sledovi stalnega notranjega dela, nepremične oči, ki nenadoma vse ožive in se pomlade. Vidi se, da je ta človek vedno sam s seboj ln da mu ni nikoli dolgčas. Kot uralska korenina, ki »rada potipa zemljo z nogami«, kakor pravi Ševčenko, je bil Ananjln za cehovsko delavstvo vedno posebno privlačen. Spoštovali so ga kot vsestransko izobraženega človeka, pri katerem se vedno česa naučiš. Všeč jim je njegova mnogostranskost. Ananjln je muzikant, violinist, popotnik, ki pozna ves Ural, vse njegove zanimivosti, običaje in bogastva, ki niti ene razstave nikoli ne zamudi, rad se pa ukvarja tudi z urami, jih razdira in popravlja. Kot študent sl je s popravljanje ur služil kruh. Na svoj način je tudi literat in — stalni izumitelj, čeprav se je sjjm vedno otresal: Malenkostno, ni vredno govoriti! — A glejte, kakšne razumne, potrebne in sijajne malenkosti so to in kako dvigajo, čeprav po malem, tehnično kontrolo. Na teh »malenkostih« se je učil mojster Ivanov.
Poglejte na primer livarjevo keblico, kamor se iz kadi naliva raztopljena kovina, da jo potem vlivajo v lij ček in tako zapolnijo model. Na površju kovine v čaši se navadno nabira žlindra. In ta žlindra samo čaka, da bi z zadnjim curkom kovine spolzela, v model. Tam bi okrepenela na
površju in skazila ves odlivek, potem pa trati čas, da ga popraviš. To je Ananjina dražilo, pa si je izmislil malenkost: v ke-blici sta zrasli dve pregraji: ena pri lijčku, druga nekoliko globlje. Kovina je morala odtekati po ovinku in ko je vsa odtekla skozi odprtino, je ostala na dnu pregrajenega prostora žlindra, ki pa ne more nikamor odteči. Najpreprostejša mehanična naprava, kakor jih je mnogo pri naših hi-drocentralah poleg jezov in zatvomlc, a da bi si takoj izmislil in to uporabil pri tak-šnile keblici, ne, zato je že potrebna izkušnja velikega življenja, ^reba je še mnogo spoznati ... In zdaj sedi Ananjln s Kol-činom ter premišljuje drzen, celo nenavadno drzen korak. Kolčin vstane in zakliče skozi priprta vrata:
»Pokličite starejšega mojstra.«
Pride Ivan Aleksandrovič. Kolčin je že spet pri mizi, z njim- Ananjln in spet oba ogledujeta odlite zverižene, precizne kipce.
»Ivan Aleksandrovič,« pravi Kolčin, »sam veš, kako težkb je v deželi z barvastimi kovinami. Na, ta model,« z roko mu je čez mizo porinil načrt. »Doslej smo ga vlivali iz aluminija, mogli bi pa iz železa. Kaj praviš, če bi predlagali liti iz železa. Ali bi šlo?«
Mojster je pogledal načrt in vzdihnil. Čuden aparat, nekakšna arhitektura s hodniki in vhodi. A stene tanke, štiri milimetrske In to treba odliti iz grobega železa. Niti enkrat še niso v tovarni vlivali niti napol tako težke stvari. Ko je molčal, je Kolčin spet tiho povzel:
»Dvojna usluga fronti: pospešimo proces, povečamo proizvodnjo in poleg tega prihranimo barvasto kovino.«
Nihče ni postavil te naloge cehu. Ceh je sam dal pobudo. Mojster to razume. V mislih pretehtuje možnosti. Kolčin gleda v lepo, mlado mojstrovo lice, na njegov odločen podbradek z jamico In čaka, da bi
se to lice zjasnilo v nasmešku.
»Mislim, da bomo!«
Torej le nista zaman ogledovala kipcev. Predstavite si vso težavno nalogo, M Jo je prevzel mojster. Kipci so bjll mala, neznatna proizvodnja in pri kipcih so bile vse gubice, ves ažur, zunanji, pri njih nt notranjih pregradb in prostorov, Spiralnih hodnikov.
Potem pa model. Lesen, preračunan na aluminij, če čakaš novega, izgubiš mesec dni, sedanji pa ni dober. Vsaka kovina se po svoje useda, aluminij bolj, železo manj. če vlivaš iz železa po aluminijevem modelu, bo odlivek prevelik. Model je treba prilagoditi.
Ivan Aleksandrovič hodi po svojem oddelku. »Z modelom že sami opravimo!« je odločil. Govoril je vedno »mi«, čeprav je moral to sam opraviti.
Potem pa jedra. Predati morajo najmanjše zbokline, za vsako pa je treba posebno jedro. Včasih so v cehu smatrali formo z 10 jedri za komplicirano. To pa Je majhen detajl in potrebnih je 100 jeder.
In Ivanov pregleduje v mislih svoje Je-drarje. Potem pa — model. Modelarji so v cehu resni ljudje. Vzemi kar na primer Paršukova — od prvih dni ceha je bil tu, vsako težavo je premagal od stopnje do stopnje.
Tem ljudem je govoril mojster Ivanov.
Zna on govoriti. Vsakega zgrabi pri srcu s kratkimi besedami:	»Ukaz fronte.
Spomnite se, stahanovci, Stalinovega poziva, neprestano zalagati fronto z orožjem. Viharni časi. Odloča se o biti ali ne biti sovjetskega človeka, sovjetske zemlje. Tovariši nas čakajo v ognju, v toči krogel — vsaka sekunda je dragocene. Delajmo, požurimo se!«
In mogočno čustvo delavskega razreda, pred katerim ni ovir, krepka krvna vez z onimi, ki so na fronti, je že zagnala ljudi
t
Stran 4
»DELAVSKA ENOTNOST« 16. W?a 1943
Bter. 5
Kultura
Pohod partizanske pesmi
Partizanska pesem je nastala v borbi in zrasla iz nje. Vendar si moramo biti na jasnem, da je bil vedno poedinec tisti, ki mu je hipno navdušenje, zatopljenost v spomine ali potrtost nad bridkimi izgubami izvila iz prs .besede, stihe, vzklike in končno napeve. Te so povzeli borci enakega prepričanja in razpoloženja, da si v njih dajo duška. Ni čuda, da najdemo po značaju toliko različnih besedil in napevov med partizanskimi pesmimi ne le, kadar primerjamo srbske, hrvaške in slovenske partizanske, temveč prav take, ki so jih peli na slovenskem nekdanjem osvobojenem ozemlju. Nekdanji španski borci niso pozabili napevov, ki so jih čuli v asturskih gorah. Interniranci iz Hercegovine so širili napeve iz bilečanskega taborišča, dijaki-partizani so dali borbeno besedilo melodij ra, ki so jih poznali iz predvojnih ru ih filmov. Narod se je oklenil marsikatere narodne pesmi, ki se je dala p ilagoditi partizanskemu besedilu. Delavstvo je prineslo s seboj v borbo prej znane proletarske ali stare puntarske pesmi. Slednjič so se v vrstah borcev prekalili mnogi glasbeniki tako, da so vlili splošnega partizanskega duha v glasbeno nove napeve s tisto prepriče-valnostjo, ki je edina zmožna vzbuditi v soborcih tolikšno dopadenje, da postane napev splošna last. Da je partizan pel, kadar mu je borba to le dopuščala, je splošno znano. Toda slovenski narod je nagnjen prav posebno k večglasnemu petju. Zato se je v vseh edinicah, komandah, štabih našlo vedno več borcev, ki so zbirali zmožne glasove, da bi sestavili male zbore. Vzporedno s takimi poizkusi je rasla potreba po večglasnih obdelavah partizanskih pesmi. Ko so končno delovale take pevske skupine poleg enoglasnega množičnega petja, so se pojavljale partizanske pesmi skladate-Ijev-borcev, ki so bile že v naprej premišljeno napisane za večglasno petje. Na bivšem osvobojenem ozemlju so se ustanavljali mladinski zbori. Pionirčki so se pod požrtvovalnim vodstvom preizkušali v petju njim dostopnih napevov. Nastajale so nove mladinske pesmi partizanske vsebine in duha. Kako te je vzradostilo, ko si po dolgi hoji zaslišal
na drugem kraju partizanskega ozemlja iz otroškega grla na paši napev, ki si se ga nekaj dni poprej učil na nasprotnem koncu prepotovanega ozemlja! Kako te je dimilo, ko si slišal prepevati naše ranjence v južnoitalijanskih bolnicah pesmi, ki so zrasle v partizanskih vrstah Bele Krajine. Slovenska prestolnica je imela dovolj prilike, da v teku prvega meseca po osvoboditvi uživa ob poslušanju partizanskih pesmi, ki so jih prepevali partizani sami. Ni treba naštevati števila skupin iz najraznovrstnej-ših vojaških in civilnih ustanov, ki so prinesle partizanske napeve v Ljubljano. Po navdušenju, ki spremlja vsak tak nastop, smem sklepati, da je nova pesem prešla že med narod, ki je doma z odprtim srcem težko pričakoval dneva, ko bo mogel prisluhniti partizanskim zvokom v tistem sproščenem razpoloženju, k. užitek nad zaželeno pesmijo postoteri.
Šivie.
Ivo Minatti:
, Pismo materi iz groba
Mama! Pošiljam ti pozdrav. Pod bukvo
v grapi
ležim in ml je prav. Med korenine sem ujet in čakam, da zasine žarko jutro čez moj temni dom. Sapi,
ki ihti skoz suhe veje nad grobovi, sem naročil, naj te potolaži.
Saj nisem sam. Z menoj na mrtvi straži so še drugi fantje. Kot sinovi
istega očeta smo. Ko se zmrači zapojemo skoz prst o domovini in pojemo, dokler se petelini, ne oglase in k jutru zazvoni...
Ne skrbi! Jaz sem zadovoljen. Naložili so čezme listja in zrahljali zglavje tovariši in so odšli. Ostal je z mano le še križ, ki so ga zbili
iz vej in pesem, ki so z mano v grob jo dali. To pesem pojemo. In o dekletih.
Saj smo še vsi mladi in v tistih letih, ko v srcu preveč vre, da bi molčali.
Pa zbogom! In nikar preveč ne joči, mama! Veš, tvoja bol bi me preveč težila in tiho srečo v grobu bi kalila neznosna misel, da si sama, sama...
ŠPORT
Prvi tižkoftunti zlet Jugoslavije
Tajništvo fizkultumega odbora Jugoslavije je sporazumno s predstavniki fizkul-tumega gibanja federalnih edini c sklenilo, da se v času od 26. avgusta do 2. septembra organizira prvi fizkulturni izlet Jugoslavije. V zvezi s tem je tajništvo fizkultumega odbora Jugoslavije izdalo proglas, v katerem pravi med drugim:
»Od 26. avgusta do 2. septembra ti l. bo v Beogradu velik fizkulturni zlet. Fizkul-tumi zlet Jugoslavije bo velkanska mani-* festacija vseh stopenj fizkultumega življenja in dela. To bo nova manifestacija bratstva in enotnosti vseh naših narodov, Id ju bo fizkultura vselej čuvala in gojila kot najbolj dragoceno pridobitev, ki smo si jo pridobili v tej vojni. To bo pregled zdravega in močnega Titovega pokolenja, pregled mladosti, borbenosti in sile.
Fizkulturniki po vsej Jugoslaviji! Pripravite se množično za ta izlet. Ustanavljajte zletske odbore v sleherni šoli, v sleherni delavnici, v sleherni vasi. Prirejajte zlete po državi in z njimi se pripravljajte za fizkul-tumi zlet Jugoslavije, ko bodo desettisoči fiz kulturnikov iz vseh krajev Jugoslavije manifestirali uspehe dosedanjega dela.
Omladinske, strokovne in druge množične organizacije! Pomagajte v organizaciji zletskih odborov in napravite vse, da se pri pripravah za zlet aktivno udeleže najširše narodne množice mest in podeželja. Razvijmo množično fizkultumo gibanje! Vsak omladinec in vsaka omladinka naj bodo fizkulturniki! Vsak fizkultumik naj bo udarnik v obnovi in izgradnji nove demokratične federativne Jugoslavije!
v delovni polet in razgibala miseL Najboljše jedrarke so se sklonile nad novimi jedri. Spiralne, nesimetrične, čudne figure iz rumenega, mokrega peska — to so jedra. Delavčeva roka jih lepi, vlaga v modelček ln kot kolačke zvrača na desko. Delavka jih že osušene jemlje iz peči. Pri tem misliš: človek je obvladal eno mojstrovino, zakaj ne bi druge, tretje.
Potem modelar. Jemlje jedra, jih zlaga simetrično, vlaga v model, kontrolira s šablono. Model je zložen, tehnična kontrola ga pregleda, postavi znak trikotnika — vse v redu. Delo, razbito na več operacij, raste v celoto. V otrdeli, zlepljeni zemlji spe oblike bodočega odlitka.
Ivan Aleksandrovič je predelal model. Tri dni in tri noči ni šel Iz oddelka. Kolčin ga je naganjal: »Spl urico,< on pa je le zamahnil z roko.
Model je gotov. Peč razžarjena. Goreč jezik — curek železa teče v kad, iskre odskakujejo. Napeto opazuje Ivan Aleksandrovič vlivanje, kakor da bi šlo za življenje in smrt ljubega človeka. Zlati curek je stekel v lijak, išče, najde pot, polni vzdolbine. Mojster s temnimi kolobarji pod očmi, a srečen, vidi, da se je vlivanje posrečilo.
Mojster Ivan Aleksandrovič čuti ves proces ustvarjenja detajla in ve po pregovoru, da ni tista mati, ki je rodila, temveč tista, ki je dojila. Energija se mu ne zniža, utrujenost ne nastopi, začasni uspeh samo razdraži, ne razveseli, dokler se mu ne posreči, popolnoma osvojiti proizvodnje ter jo napraviti množično. In to je storil, ker je v njem ustvarjalec harmonično zvezan z družbenim človekom. On ne zapušča življenja, ne pozabi na vse hipoma kot individualni izumitelj: sklanjajoč se nad odlitkom, srečen, da se je posrečilo, vidi ves čas, kako tam na snežnih poljanah drve nemški tanki na sovjetske ljudi, telesno čuti žvižg krogel, drget zemlje, brizge tople krvi po snegu in sliši jasno zapoved: Neprestano oskrbovati armado!
Da bi se najširše množice čim bolj pripravile za zlet in da bi se s pomočjo tega zleta fizkulturni pokret še razširil, je potrebno, da se po vseh delavskih fizkulturnih društvih, po vseh podjetjih in delavnicah organizirajo zletski odbori. To naj bodo delovni odbori, ki bodo vodili vse priprave za zlet, odbori, ki bodo vršili propagando za zlet in si bodo prizadevali, da bo čim večje število strokovno organiziranih delavcev udeleženo na okrožnih, mestnih in federalnih zletih, ki se bodo po federalnih edinicah organizirali z namenom, da se pripravijo za zlet fizkultumikov v Beogradu.
Za ta zlet je predviden naslednji spored: tekmovanje federalnih edinic in avtonomnih oblasti za prvenstvo demokratične federativne Jugoslavije v lahki atletiki, v nogometu, odbojki, plavanju, streljanju, metanju bombe, orodnih vajah itd.
Na glavni zletski dan bodo fizkulturniki nastopili v zletskih prostih vajah, in sicer: ločeno pionirji in pionirke, delavski fizkulturniki, omladinke in omladinci. Poleg tega bo v okviru zleta prirejen festival narodnih plesov in fizkultume akademije. Navodila za ta tekmovanja kakor tudi besedila zletskih prostih vaj bodo fizkulturna društva dobila od svojih nadrejenih fizkulturnih odborov.«
Vsezvezni športni dan
Clarri odbora za telesno vzgojo in športe pri Svetu ljudskih komisarjev so imeli v ■Moskvi posvet o skorajšnjem vsezveznem športnem dnevu, M bo 15. julija ti L Po večletnem presledku se bo tedaj vršila na Rdečem trgu v Moskvi tradicionalna športna prireditev, ki je bila zaradi vojne z$v-časno' ukinjena Na prireditev bodo povabljena športna odposlanstva iz vseh zveznih republik. Računajo, da se je bo udeležilo okrog 3500 mladeničev in mladenk, čez Rdeči trg bo korakala tudi vrsta najslavnejših športnikov Sovjetske zveze, dolge vrste športnih klubov, športniki delavskih strokovnih zvez, šolski otroci, gojenci Su-vorove šole, Nahimove šole itd. Na ta dan bodo po vsej državi športne slovesnosti, katerih spored bo obsegal parade športnikov, množične telovadne nastope, lahkoatletske tekme, športne igre, štafetne teke itd. Športniki bodo obiskali tudi kmečke okraje, da se bodo udeležili športnih iger, ki Jih organizira mladina kolhozov.
Prvi tečaj za telesno vzgojo in šport
15. maja je bil na visoki šoli za fizično kulturo otvorjen prvi tečaj za telesno vzgojo in šport. Tečaj posečajo člani delavskih društev za telesno vzgojo in kulturo, ki so v obsegu strokovnih zvez v Beogradu. Vpisanih je okrog 80 tečajnikov obojega spola, pouk pa vodi rektor šole tov. Branko Polič s primernim številom učiteljev. Tečaj bo trajal okrog tri tedne, in sicer se bo pouk vršil vsak dan od 5. do 8. ure zvečer, tako da bosta dve uri praktične vežbe in ena ura teoretskega pouka. Zaradi pomanjkanja časa bodo v tem tečaju poučevali v prvi vrsti najnujnejše, da bi prvi tečajniki mogli kot strokovni voditelji, trenerji in predniki v svojih društvih Izvež-bati večje število članstva strokovnih organizacij, zlasti med mladino. Učni predmeti so tako zanimivi (telovadba, lahka atletika, odbojka itd.), da se bo mladina z navdušenjem podvrgla pouku. O tem navdušenju so se prepričali tudi časnikarji, M so tečaj obiskali in so bili navzočni pri prvih urah pouka.
IZ STROKOVNEGA GIBANJA
Delavci kovinarske industrije
Sestanek delavstva v tovarni »Saturnus«
Nedvomno prvič, odkar tovarna »Saturnus« obstoje, so se njeni delavci in delavke svobodno sestali, in sicer z namenom, da ustanove svojo strokovno zvezo. Sestanku, ki se je vršil v tovarniški jedilnici, za to priliko primemo okrašeni, je prisostvovalo okrog 140 delavcev in delavk. Predsedoval je tov. Galof Albin, kot delegata Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez pa sta delavstvu spregovorite tov. Jurač in tov. Gajnztti. Poudarila sta potrebo po enotnosti delovne fronte in zlasti nujnost, da se tudi ženske politično udejstvujejo. Z jasnimi, jedrnatimi besedami sta orisala edinstveno borbo naše osvobodilne vojske, M nam je prinesla dolgo pričakovano svobodo ter temeljno razliko med staro in novo demokratično federativno Jugoslavijo. Največja pridobitev osvobodilne vojske je nedvomno naša ljudske oblast. Naša dolžnost je, da to oblast tudi očuvamo in jo nadalje izgrajujemo. Govornika sta tudi poudarila, da ni več nad delavstvom tistega delodajalca, ki je dolga leto živel na škodo žuljevih delavskih rok. Posebej sta še poudarite potrebo po uvedbi udarniškega dela. Le na ta način bo izvedena narjhitrejša obnova porušene domovine. S pozivom, naj delavstvo čuva enotnost, je bil govor zaključen, nakar je tov. predsednik prešel na dnevni red in je Ml enoglasno izvoljen pripravljalni odbor, ki ima namen in nalogo, da bo organiziral strokovno zvezo tovarne »Saturnus«.
Iz tovarne »Titan«
Prve dni tega meseca je bil sestanek pripravljalnega odbora podružnice Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev v tovarni »Titan«. Na sestanku je spregovoril minister za industrijo in rudarstvo tov. Leskošek France, ki se je na svojem potovanju ustavil tudi pri nas. Razložil nam je sedanje razmere in dal smernice, kako bomo težave najhitreje obvladali in kako bomo s tem tudi najbolj pomagali drugim krajem, ki so v vsakem pogledu mnogo trpeli pod okupatorjem. Največjim borcem za svobodo, trpinom in njihovim svojcem, se bomo najlepše oddolžili, če se vsak poprime z veseljem svojega dela, ker na ta način ne bo pomagal samo pomoči potrebnim, marveč bo tudi doprinesel za ustvaritev bodočnosti. Pred svojim odhodom si je tov. Leskošek ogledal tudi tovarno. — Leskovec Franc.
Delavstvo »Automontaže«
Tudi delavstvo »Automontaže« se je takoj po osvoboditvi s pravim udarniškim duhom vrglo na delo. Po štirih letih trdega suženjstva so bili delavci srečni, da lahko prispevajo v izgradnji porušene domovine. Zavedajoč se, kakšnega pomena je avtomobilski promet glede na potrebe vojske in prehrane našega ljudstva, so v prvem mesecu osvoboditve popravili in dali v promet 130 avtomobilov. Od teh 30 težkih, 50 sred-njetežlcih in 50 lažjih popravil. Zlasti naj poudarim udarnost delavske skupine 'tov. Prašnikarja, ki naj služi za zgled drugim delavcem. Razumeli smo stavek, ki ga če-sto čitamo: »Junakom borbe naj slede junaki dela!« Le tako bomo čimprej ob sodelovanju vseh pozitivnih sil zgradili našo hudo porušeno domovino. Z udarniškim delom bomo tudi najhitreje in najuspešneje odstranili klavrne ostanke reakcije. Naše geslo bodi: »Naprej, v nove napore, dokler ne bomo dosegli zmage tudi v delu.« — M.
Delavci tovarne »Eka« se organizirajo
Pred dnevi je bil sklican sestanek delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v tovarni »Eka«. Sestanka smo se delavci in nameščenci polnoštevilno udeležili. Delavski zaupnik je pozdravil navzoče, nakar je tov. Bricelj v svojem referatu podal nekaj smernic delovanja enotne strokovne organizacije v bodočnosti. Zlasti je poudaril, kakšnega pomena so za delavce ln nameščence Enotne strokovne zveze, ker le v enotnosti in skupnem delu bomo dosegli boljšo bodočnost za delavca, ki mu po vsej pravici pripada. — Sledile so volitve, na katerih smo izvolili pripravljalni odbor. Prva naloga odbora je, da se v organizacijo pritegne kar največ članov in da se izvrše priprave za ustanovni občni zbor. Delavci in nameščenci so takoj razumeli pomen te organizacije in so se že v naslednjih dneh vsi organizirali. To je omogočilo sklicanje ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil v kratkem. — B. Tertnik.
Rudarski delavci
Zagorsko delavstvo je zborovalo
V	nedeljo 3. Junija dopoldne je bilo v Zagorju veliko delavsko zborovanje, na katerem so se rudarji seznanili z novo delavsko organizacijo — Enotno strokovno zvezo delavcev in nameščencev Slovenija Zborovanja se je udeležilo preko 400 tovarišev. Otvoril ga je predsednik pripravljalnega odbora strokovne zveze tov. Davorin Kovač, član okrajnega odbora OF za Trbovlje tov. Šuštar Stane pa je spregovoril 0 razvoju narodno-osvobodilne borbe naše ljudske oblasti ter o pridobitvah ln zaslugah delavstva v naši borbi. Nato je tov. Kovač pojasnil pravila in določbe nove strokovne organizacije. Sledila je debata, ki so se je udeležili mnogi tovariši. Delavsko zborovanje je bilo zaključeno s pozdravnimi resolucijami maršalu Titu, predsedniku Narodne vlade Slovenije tov. Borisu Kidriču in Glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije.
Delavci gradbene industrije in stavbarstva
Puconska opekarna spet delaje
V	prekmurskih Puconcih, nedaleč od
Sobote, je 30. maja ti 1. oživelo delo v opekami, ki je bila svoje dni last izdajalca Hartnerja. Za pogon opekarne so poskrbeli delavci in nameščenci sami, in sicer s tem, da so pred vojno vihro očuvali jer-menje strojev. V opekami, ki dnevno izdela 6000 komadov zidakov in 4500 kom. strešne opeke, dela trenutno 62 ljudi. Delavci in nameščenci so organizirali tudi svojo strokovno zvezo in so imeli že tri delovne sestanke.	F. šebjanič.
Grafični delavci
Organizacija v »Učiteljski tiskarni«
Delavci in nameščenci Učiteljske tiskarne smo se prvega junija polnoštevilno sestali z namenom, da izvolimo začasni odbor svoje strokovne zveze. Na sestanku je spregovoril tajnik Glavnega odbora Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščen. cev Slovenije tov. Jurač. V kratkem in jedrnatem govoru je jasno orisal namen in pomen delavskega združevanja. Poudaril je, da nas bo le vzajemno delo privedlo k cilju, ki smo si ga postavili Le na ta način bomo premagali vse ovire in dokončno zmagali na gospodarskem in kulturnem področju. Sestanek je bil zaključen z izvolitvijo začasnega odbora, sestoječega iz sedmih članov.
Po končanih volitvah smo se spet podali na delo s še večjim ponosom, z zavestjo, da je slednjič tudi za nas napočil čas, ko bomo lahko svobodno sprostili svoje misli in zamisli, ko bomo delali kot ljudje po svojih zamislih in načelih, katere je ustvarila naša štiriletna zmagoslavna borba.	Kollvvitz S.
Živilski delavci Delavstvo tovarne »Potnik in drug«
Dne 5. junija so se po končanem dnevnem delu vsi delavci in nameščenci tovarne Potnik in drug zbrali, da bi prvič tudi oni ustanovili svojo svobodno enotno strokovno organizacijo. Na sestanku, ki ga je vodil zaupnik tov. Petan, je bilo delavstvo in nameščenstvo poučeno o namenu in pomenu organizacije ter o njenih pravilih. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev podružnice Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Slovenije v tem podjetju. Pred zaključkom so se zborovalci še pomenili o bodočem skupnem delu v podjetju. Vodja obrata je med drugim izjavil, da bo podjetje začelo z izdelovanjem marmelade takoj, ko bodo popravljeni zaradi bombardiranja poškodovani tovarniški prostori. — Vsi navzoči so soglasno sklenili, da bodo odslej delali udarniško.
Drugi sestanek delavcev in nameščencev, članov podružnice Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev pri tvrdki Potnik in drug, se je vršil 12. junija ob 16. urL Uvodoma smo se poklonili spominu profesorja Bogdana Jordana, prvi žrtvi podlih italijanskih fašistov iz naših vrsti Padel je kot talec za svobodo slovenskega naroda. Predsednik podružnice tovariš Zabavnik je orisal njegov lik s preprostimi, a lepimi besedami. Poudaril je, da je bil pokojnik intelektualec, ki si je kot delavec v tovarni služil svoj vsakdanji kruh in ki je z besedo in živim zgledom vzpodbujal svoje sodelavce k delu za izboljšanje položaja delavstva. Njegov spomin smo počastili z enominutnim molkom. Na predlog predsednika tovariša Zabavnika pa smo v počastitev pokojnega tovariša takoj nato zbrali znesek 1500 lir za podporo sirotam in vdovam padlih talcev. Potem se je razvil pogovor o delu v tovarni. Kljub temu, da je bila tovarna dne 8. junija že drugič močno poškodovana, so delavci ln nameščenci eno-dušno izrazili svojo pripravljenost, da bodo z vsemi močmi prispevali k najhitrejši obnovi obratnih prostorov, da bi mogli kmalu tekmovati z delavci drugih strok, ter tako z ustvarjalnim delom dokazati svojo zvestobo maršalu Titu in demokratični federativni Jugoslaviji.
Peki in slaščičarji
Tudi živilsko delavstvo je počelo akcijo za organiziranje delavstva v strokovno organizacijo. Dne 13. ti m. se je zbralo na sestanku iz 16 obratov delavstvo te otroke. Med temi so bili veterani strokovnega gibanja iz prejšnjih let. Na sestanku je podal poročilo o potrebi in pomenu strokovne organizacije tovariš Bricelj Niko. Za začasno Centralno upravo pa je podal poročilo tovariš Tome, ki se trenutno mudi v Ljubljani. Podal je stanje organizacije iz Beograda in Zagreba, pozval navzoče, da pod vzamejo vse, da se organizacija izvede do popolnosti. Izvoljen je bil pripravljalni odbor s tovarišem Klemencem Janezom na čelu. Ta odbor si je nadel nalogo, da bo po vseh obratih izvedel organizacijo.
Brčvsho-lasuljarsM delavci
Vajenci in vajenke stopajo v novo življenje
Brivsko-frizerska stroka zaposluje znatno število vajencev in vajenk. Ta obrt je zelo razširjena, vendar pa so to obrati malega obsega. Zaposlenih je le po nekaj pomočnikov v moških salonih ter nekaj v damskih. V vseh teh obratih pa je povsod tudi vajenec ali pa vajenka. Večji del so bili v bivši Jugoslaviji ti vajenci in vajenke zelo izkoriščani. Ni se polagalo pažnje na ta obrtniških naraščaj, niti s strani mojstrov, niti pomočnikov. Delovni čas je bil sicer določen, vendar pa so ga stalno kršili. Glede na to je bila vzgoja zelo pomanjkljiva.	i
Podružnica Zveze delavcev In nameščencev brivsko-lasuljarske in higienske stroke je sklicala vajence in vajenke na skupni sestanek, katerega so se udeležili polnoštevilno. Podružnični predsednik tovariš Vaši jim je podal kratek pregled organizacijskega delovanja. Pozval jih je, naj sodelujejo j>o svojih močeh In naj se usposabljajo za delo. Tov. Bricelj Niko je podal smernice bodočega dela. Tudi mladina je poklicana k sodelovanju. Treba je čimprej zaceliti rane, obnoviti gospodarsko moč in nuditi narodu vse, kar je v »a št moči. Tov. Kušlanova je pozdravila mladino v imenu Mestnega odbora Osvobodilne fronte in poudarila potrebo sodelovanja žene v vsem javnem življenju, ter pokazala dosedanje delo žene v osvobodilnem gibanju. Pozvala je zlasti delavsko mladino k najožjemu sodelovanju. Saj je v letih okupacijskega terorja prav mladina Ljubljane mnogo pretrpela.
Iz kammš&ega okraja
Delavstvo kamniških obratov je svečano proslavilo rojstni dan maršala Tita. Po proslavi je bila sklicana konferenca z zaupniki obratov, na kateri so postavili odgovorne zaupnike za posamezne obrate. Pripravljalne odbore imata industrija »Titan« in »Barutana«.
Graditelji
Prvenec industrializacije — stalingrajsfca tovarna traktorjev, je posebno draga našemu ljudstvu. Mnogi desettisoči traktorjev STZ so opremili naše kmečko gospodarstvo in pripomogli k učvrščenju in razmahu kolhozov.
V	zverski mržnji do sovjetskega ljudstva so fašistični barbari vrgli vsa uničevalna sredstva na delavske okraje, na stanovanjske domove in kulturne ustanove delavske naselbine, kjer je stala tovarna traktorjev. Zdelo se je, da bo treba mnogo let, da se dvigne iz pepela razrušeni orjak sovjetske proizvodnje traktorjev. Sovjetski ljudje, navdahnjeni z ljubeznijo do domovine, so pod najtežjimi pogoji za časa vojne obnovili tovarno v najkrajšem času in vdihnili življenje v njene oddelke.
V	težkih okoliščinah smo začeli svoje dela NI bilo niti prevoznih sredstev, niti zvez, niti stavbnih podlag. Ljudje so živeli v oklepnih vozovih, v kabinah zaplenjenih letal in tankov. Toda v oddelkih podjetja je naenkrat začelo plamteti življenje: v očiščenih oddelkih se je začelo popravljanje tankov.
Inženjerji, tehniki, strojniki so drzno reševali najbolj zamotane tehnične naloge. Niti shem (načrtov) niso imeli pri rokah, niti risb, vse to je uničil ogenj; konstruktorji so v stalni zvezi z graditelji med samim delom dajali neobhodno potrebne rešitve. V kratkem času je bil postavljen kombinat za obdelavo drv, zavod za izdelavo betona ln mavca, narejeni so bili različni mehanizmi, ki so olajšali delo graditeljem. V nekem oddelku je popustilo ln se nagnilo 9 stebrov. Njihova odstranitev in postavitev na novo je zahtevala mnogo časa, moči in materiala. Voditelja oddelkov tov Savicld in Rudnjev sta dvignila te stebre s pomočjo velikega dvigala.
Kolektivu graditeljskega dela, ki mn načeluje tov. Ivaščenko, so dali nalogo, da obnovi kovaški oddelek. Določili so jim točen rok. Spontana iniciativa je rešila zamotano naloga Najprej so izdelali različne skupne detajle zidov in stropov in jih v narejenem stanju prenesli na zgradbo. Pred očmi vseh je rasel oddelek. Naloga je bila pravočasno končana, pri čemer so prihranili mnogo stavbnega gradiva in sredstev«
Tempo dela pri obnavljanju je rasel s vsakim dnem. Kamnoseki in tesarji, mešalci malte in krovci, rezači in varilci so neutrudno delali. Zidar Mandibljev, kamnosek Smoljaninov in Ada Vojnštajn, obmetalka Oljhova, brigadir Oraznuradov so dosegli viden rekord v produktivnosti.
Neprecenljive zasluge so izkazali graditeljem racionalizatorji in iznajditelji. Za čiščenje opeke je konstruiral mehanik oddelka Smajlnikov originalen stroj, ki pospeši delo za 15 krat. Za zidavo stanovanj se sedaj prinaša gradivo neposredno na delovni kraj z dvigalom posebne konstrukcije.
Graditi hitro, dobro ln poceni — to je geslo proizvajalcev traktorjev. S tem, da so zamenjali leseno konstrukcijo v stavbah za stanovanja z monolitnimi prekrivači iz mavca in pregrajami iz ploščic, kt so narejene iz alabastra, smo prihranili v enem letu 5000 m3 stavbnega gradiva. S tem, da smo v montaži uporabili mehanične dele zunanjih konstrukcij, smo prihranili 500 ton kovina
Iz pepela in razvalin se dviga orjak sovjetske proizvodnje strojev — stalingrajska tovarna traktorjev. Požrtvovalno delo rodoljubov Je bilo ovenčano z najvidnejšimi uspehi. Popolnoma je obnovljen eden od največjih oddelkov v državi za izdelavo jeklenih delov, kovačnica, toplotna električ-na centrala in 32 električnih p od central Položenih je bilo 250 km kabljev, 16 km predorov, 20 km potov itd.; urejenih je bilo
175.000	m* trgov, ki jih zavzemajo industrijska podjetja.
Graditelji želijo, da bi bila obnovljena tovarna traktorjev še boljša in lepša, kakor je bUa prejšnja, da bi imel kolektiv traktorskih delavcev še boljše delovne In življenjsko pogoje. Obnavljajo se oddelki za izdelavo jeklenih oblik in en oddelek je višji, svetlejši in prostornejši od prejšnjih. Njihovo leseno konstrukcijo so zamenjali s ko vtnasto. Na novo so splanlrali delavsko naselbino, mnogo trgov so zasadili z drevjem.
Hkrati s tovarno se obnavlja tudi mesto tovarniških traktorjev. Uredilo se je okrog
90.000	m* naseljenih delov, 2 šoli, bolnica, kopališče, dečji vrt, gledališče Itd.
Slavne zmage Rdeče armade na fronti dajejo kolektivu tovarne traktorjev vedno nove pobude za dela Z vsakim dnem raste socialistično tekmovanje ln se množe vrste stahanovcev. In ni daleč dan, ko bo na visokem desnem bregu Volge spet stala v vsem sijaju svoje slave popolnoma obnovljena stalingrajska tovarna traktorjev —> lepota in ponos mesta — herojev.
hrvaška delavska mladina slovenski DELAVSKI MLADINI
Hrvaška delavska mladina v Zagrebu Je poslala bratski delavski mladini v Ljubljani naslednjo brzojavko:
»Delavska mladina Zagreba vas prisrčno pozdravlja s prvega velikega sestanka zagrebške delavske mladine, želi vam mnogo uspeha v bratskem sodelovanju med mladino Zagreba in Ljubljane. Se posebno nas bo veselilo, da dosežete čim boljše uspehe, ker to koristi obnovi naše nove, prave domovine. Naj živi bratsko edinstvo delavske mladine vseh narodov Jugoslavije! Naj živi udarniško tekmovanje med mladino Ljubljane in Zagreba! Naj živi vsa antifašistična mladina Jugoslavije!«
Bratski odbor USAOH. odd. delavske mlad.
»Delavska enotnost« je vaš list!
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev ln nameščencev Slovenije. Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-IL tet štev« 45-38.