A
ir. n. Cr*i fVii LJu'1J- n
. ZSTNIK
strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva.
»Obrtni Vestnik«
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter	stane celoletno	.	.	K	48
polletno	.	.	»	24
četrtletno	.	.	»	12
posamezna številka	.	»	2
Oficijelno glasilo Jež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in,.Zveže južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Laškem trgu in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Ponatis dovoljen 4e z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta 20.
Cene inseratom:
Pri	IX	objavi	*/, str.	K	1000
»	»	»	*/B	»	»	500
»	»	»	*/4	»	»	260
»	»	»	Vb	»	»	140
v..
75
Pri 12kratni objayi 5Vo, pri 24kratni obj. 10«/o popusta.
IV. letnik.
V Ljubljani, 1. februarja 1921,
Štev. 3.
O reviziji obrtnih registrov.
Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je razposlalo v zadevi revizi|e obrtnih registrov okrožnico vsem okrajnim glavarstvom, mestnim magistratom, političnim ekspozituram in civilnemu komi-sarijatu za Prekmurje, katere vsebino vsled njegove važnosti Za zadružna načelstva prinašamo v naslednjem v celoti.
Okrožnica se glasi:
»Živahno obrtno gibanje v zadnjem času, predvsem pa vojne razmere so spravile obrtno evidenco v precejšen neied Mnogo nzstopo. obrtov ni bdo prijavljenih, še več pa je obrtov neodjavljenih, bodisi, da je opustil obrt svojevoljno ali se preselil v drugo občino. Pojavili so se v trgovskem obrtu številni zakotni trgovci in v rokodelskih obrtih mojstri-skaze. Poleg tega je v trgovskem obrtu na podlagi naredb deželne vlade za Slovenijo mnogo obrtnih pravic ugasnilo, druge zopet so spremenile svoj obseg, ne da bi se (e zabeležilo v obrtnih zapisnikih in, ne da bi se zahtevali obrtni listi v svrh > razveljavljenja odnosno poprave.
Treba je dobiti jasen in točen pregled obrtnih upravičencev in njihovih obrtnih pravic. Tudi organiziranje obrtništva po strokovnih zadrugah zahteva brezhiben in popolni obrtni kataster.
Vsled tega se naroča revizija obrtnih katastrov (registrov) ter obrtnih listov in koncesijskih listin s stanjem od 31. decembra I. 1920 in naprava novih obrtnih registrov, v kolikor sedanji ne odgovarjajo sledečim načelom.
Da se urede obrtni katastri na enoten način, se dajo ta le navodila:
1. V glavnem na| se osnujejo obrtni registri ločeno za proste (I), rokodelske (II.) in koncesijonirane obrte (III). Posamezni registri naj bodo urejeni po občinah, pri mestih z lastnim statutom tudi po obrtnih kategorijah v dotični občini. To poslednje se priporoča i za ostala mesta in trge z neposrednjo okolico kot obrtnimi središči, pa tudi za kmetske občine.
2. Iz omenjenih glavnih kategorij obrtov (pfosti, rokodelski i i koncesijonirani) se izločijo nekateri obrti vsled njih posebnega značaja in sicer:
a)	iz prost;h obrtov obrti izvrševani na tovarniški način,
b) iz ■ koncesijoniranih gostilniške in krčmarske obrte, prodaja žganja na drobpb v odprtih steklenicah,
c) trgovski obrti, ki so deloma popolnoma prosti, deloma vezani na dokaz usposobljenosti po § 13 a obrt. reda, sicer pa tudi presti, deloma koncesijonirani.
Za te skupine obrtov naj se osnujejo posebni registri in tvori oni za skupino pod a) del registra za splošne obrte, vsled česar naj nosi označbo regi: ster l. a (obrti na tovarniški način) Oni za gostilniške obrte nosi kot del registra III. a (gostilniški obrti). Le register za trgovske obrte, ki posega v dve panogi, naj nosi označbo register IV. (trgovski obrti).
Te poslednje obrte je treba zopet ločiti po skupinah, omenjenih pod 2 c) v ostalem veljajo za vse te specijalne obrte določila pod 1.
3. Posebni registri naj se osnujejo tudi za zasebne posredovalnice (V.) in jlrvne tehtnice (VI.) (Obrtoma izvrševano obratovanje tehtnice, ki nima tega značaja, je prost obrt.)
4. Obrtni registri naj imajo sledeče razpredelbe (rubr ke):
a) tekoča številka,
b) ime obrtnika,
c) stajališče obrta,
d) obrtna pravica,
e) dan prijave ali vložitve prošnje,
f) dan in štev. obrtnega lista odnosno koncesije,
g) odobritev obrtne naprave,
h) opombe.
Če je bila koncesija v zmislu § 142 obrt. reda podeljena od druge instance, je vpisati v razpredelek f) poleg dneva in številke koncesijske listine tudi dan in številko odloka druge stopnje, s katerim je bila koncesija podeljena.
Za razpredelek g) se vpiše pri onih obrtih, pri katerih zahteva obrtni red odobritve obrtne naprave, dan in štev. dovoljenja za gradnjo in dan in številka odobrtfvenega (kolavdacijskega) odloka.
Razpredelek	h)	služi za	razne opombe, med
temi	za zabeležbe	namestništva	ali najemmštva (§	55
obrt reda), prehoda obrta (§ 56, odst 4 obrt. reda), ukinjenja obratovanja i. dr.
Revizija obrtnih	registrov	ter obrtnih listov	in
koncesijskih listin	naj	se izvrši	na sledeči način:.
1. Za vsako občino naj se prirede iz sedanjih obrtnih zapisnikov izpiski prostih rokodelskih in kon-cesijonira-.ih obrtov m sicer je v svrho olajšan a dela
pri ureditvi novih registrov priporočljivo, da so že ti izpiski prirejeni po sistemu novega obrtnega katastra t. j. ločeno po zgoraj omenjenih skupinah.
2 Ti izp ski naj se pošljejo pristojnim županstvom, katera morajo potom razglasitve na najširši način pozvati obrtnike, ki imajo stajališče obrta v občini, da se zglase pri županstvu z obrtnim listom odnosno koncesijsko list no. Obrtna pravica v reh dokumentih se mora primerjati z izpiskom iz obrtnega registra in, če se ne sklada, mora se izpisek tozadevno poprav iti Obrtniki morajo tudi izjaviti, izvršujejo li obrt orebno, ali potom namestnika (poslovodje) odnosno najemnika, kako se isti zove, in naj izkažejo, da je bil isti obrtnemu oblastvu naznanjen oziroma, da je bil oblastveno odobren Te navedbe se morajo primerjati z izpiskom obrtnega registra, in se mora poslednji v slučaju pomanikljivosti izpopolniti. V njem se tudi zabeleži, če glede namestnika (najemnika) še ni bilo zadoščeno zahtevi § 55 odst. 2 obrt. reda. V izpizku naj se dalje zaznamujejo upravičenci v zmislu § 56 odst. 4 obrt. reda in njih event namestnik, v kolikor ni to že vpisano, ali se ne sklada z izpiskom.
Za to delo naj se stavi županstvom gotov rok, po preteku katerega morajo predložiti svoje elaborate obrtnemu oblastvu s poročilom, ‘•oliko in katere javne tehtnice in zasebne posredovalnice se nahajajo v občini. Revizijo ta opravila zadevajočih koncesijskih listin naj izvrše obrtna oblastva sama.
Ce od katerega županstva ni pričakovati točne in smotrene rešitve naloge, naj ga izvrši odposlanec obrtnega oblastva. Orožništvo naj se zaposli le v naj nujnejših slučajih v kontrolo podatkov županstva.
3. Elaborate županstev pregleda obrtno oblastvo ob udeležbi načelnikov strokovnih zadrug (gremijev) odnosno njih zastopnikov. V kolikor se izkažejo njih podatki pomanjkljivi, naj se izpopolnijo iz spisov v (registraturi) ali pa naj se zaslišijo stranke. To velja v prvi vrsti glede zabeležb v razpredelkih g) in h) novih registrov.
Ob priliki tega pregleda si načelniki strokovnih zadrug lahko napravijo zadrugam potrebne izpiske iz spisnega materijala.
4. Po ureditvi in izpopolnitvi tvarine prirede obrtna oblastva nove obrtne katastre. Tisk in založbo potrebnih tiskovin bo preskrbel oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani in o tem pravočasno natančneje obvestil obrtna oblastva prve stopnje
O	izvršitvi naročila naj se poroča semkaj do 1. maja 1921 s priključitvijo izpisov iz obrtnih registrov glede obrtov, za koje je podelila koncesijo druga stopnja, in glede obrtov obratovanih na tovarniški način.
Z zvezi z revizijo naj se izvrši tudi v gotovem oziru potrebna poprava obrtnih listov.'
V	zmislu § 5 naredbe deželne vlade za Slovenijo od 7. novembra 1919 štev. 704 Ur. 1. odnosno § 5. 'naredbe deželne vlade od 18. avgusta 1920 št. 327 Ur. 1. ugasne v slučaju, da dotični obrtnik ni prosil v predpisanem roku za koncesijo, dosedanja obrtna pravica v toliko, v kolikor se ne sklada z naredbo, n. pr. dosedanji imetnik obrtnega lista za trgovino z mešanim blagom brez pristavka na diobno ali na debelo, ki je prijavil obit po 1. januarja 1916, izgubi brez potnbne koncesije le pravico trgovati z mešanim blagom na debelo, ostane mu pa nedutak rti*na pravica za trgovanju .s tem blagom na drobno.
Isto je pri trgovinah s Špecerijskim, kolonijalnim, materijaln.m, rr.anufakturnim blagom in deželnimi pridelki. Glede deželnih pridelkov veže naredba deželne vlade za Slovenijo od 18. avgusta 1920 št 327 na koncesijo trgovino na debelo le z gotovimi vrstami deželnih pridelkov, medtem ko ostane trgovina na debelo z ostalimi vrstami tega blaga še nadalje prost obrt in zadevna obrtna pravica nedotaknjena. Opazilo se je, da so nekatera obrtna oblastva na napačnem razumevanju zadevnih naredbenih določil razveljavila obrtne liste v celem obsegu, mesto da bi dosedanje obrtne liste kasirala in izdala nove, omejene na prosti obrt, ali pa jih popravila in na to vrnila strankam.	Dr,	Marn	s.	r.
Zapadla naročnina na »Obrtni Vestnik«. Te
dni so bili razposlani opomini na vse one naročnike izven Ljubljane, ki so list prejemali do 31. dec. 1920, a ga niso plačali. V Ljubljani se bo izterjalo osebno I Ta zapadla naročnina se ima nakazati takoj po položnici, ki je bila priložena opominu. Tisti pa, ki nadalje ne bi hoteli več lista plačevati, naj ga pač vrnejo, da bo tako upravništvo vedelo, s kolikimi plačujočimi naročniki more računati. Upravništvo ima namreč najresnejšo voljo Ust v vsakem pogledu spravni na pravi tir Zatorej, obrtniki vseh strok, pokažite,'' da ste zavedni I
Resolucija obrtnikov na zborovanju v Št. Vidu, 3. jan. 1921.
Pokrajinska zveza obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani je poslala finančnemu ministrstvu v Beogradu, Deželni finančni oblasti v Ljubljani in gospodu dr. Gregorju Žerjavu, narodnemu predstavniku v Beogradu sledeče:
»Na zborovanju samostojnih obrtnikov občin Št.
Vid, Šiška, Vič, Ježica, (Jernuce, Šmartno, Medvode itd , ki se je vršilo v risalni sobi obrtne šole v Št. Vidu, je nad 300 navzočih obrtnikov soglasno ugotovilo, da preti pri sedanjih razmerah obrtnikom velika nevarnost, da bodo uničeni.	v
Najhujše občutijo davčni zakon za leto 1920/1921, vsled katerega se podraže obrtniku neobhodno potrebni predmeti. Še večji udarec pomeni za obrtnike čl. 146 tega zakona, po katerem se pridobninski davek za leto 1919 poviša kar štirikratno. Že v avstrijskem parlamentu se je povdarjalo, da je ta davek veliko f previsok, kljub temu pa se ga sedaj povišuje tako prekomerno, dasi so ravno obrtniki med vojno siino trpeli, deloma vsled vpoklicev, deloma pa vsled pomanjkanja. materijala, surovin in orodja. Poleg pri-dobninskega davka pa mora plačevati obrtnik tudi znaten dohodninski davek, ki je spri"o grozovite draginje za obrtnika nad vse krivičen, in ki se ga je v zadnjih letih predpisalo in naložilo brez merodajnih komisij. Enako previsok za obrtnika je tudi invalidski davek, tako da postaja obrtnik pri sedanjem sistemu obdačevanja že sam invalid.
j Razumemo, da potrebuje vlada denarja in da mora za vzdrževanje državnih stroškov prispevati tudi obrtnik, ne razumemo pa da se ravno malega obrtnika od vseh strani tako priti-.ka z raznimi davki in drugimi prispevki, >-■: obrniku naravnost oneniog. čuj'jo
nadaljni obstanek in se ga s tem sili, da bo primoran odložiti• svoj obrtni list in uvrstiti se med delavce.
Z ozirom na ta dejstva se je sklenila soglasno sledeča
resolucija.
Zbrani obrtniki omenjenih občin zahtevajo, da se ukine čl 146 finančnega zakona za leto 1920/1921, po katerem se povišuje pridobninski davek štirikratno in se odmeri, kakor za leto 1919 brez vseh poviškov, ker je že itak predpisan dohodninski davek.
Deželna finančna oblast se poziva, da revidira naložene davke na pridobnino in osebno dohodnino, ki so se v zadnjih letih naložili obrtnikom brez merodajnih komisij
Deželna finančna oblast, oziroma finančno ministrstvo se poziva, da čim preje vpelie in izpelje funkcije davčnih komisij za določevanje davkov.
Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti obrtništvu z uničenjem, zahtevajo zbrani obrtniki, da finančno ministrstvo, oziroma deželna finančna oblast naš glas uvažuje in da je obrtnikom socijalno pravična.
Št. Vid nad Ljubljano, dne 9. jan. 1921.
i	Slede	podpisi.
Naročnino za »Obrtni Vestnik« 1921 se bo
terjalo po položnicah, ki bodo pridejane prihodnji, to je 4. številki »Obrtnega Vestnika Naročnina znaša za vse leto 48 K. Plačuje se pa lahko v obrokih vsako četrtletje, torej po 12 K.
Reminiscence z ankete dne 19. jan. 1921 v zadevi bolniških blagajn pri poverjeništvu za socijalno skrbstvo.
(Članek iz Kranja.)
V	klasični dobi so dejali: »Kogar hočejo bogovi '	uničiti	ga oslepe« in slepi so prišli zastopniki raznih
obrtnih društev na anketo Niti dva nista bila domenjena o zahtevah obrtnega stanu, vsak zase je pa imel svoje lokalne težnje. Tako, tovariši obrtniki, se ne zastopajo obrtni interesi napram mogočno organiziranemu delavstvu. Delavstvo nastopa enotno, smo-treno, z jasnimi cilji, pa makar da delajo obrti nasilje, drže se pač načela, da namen posvečuje sredstva — namen pa je organiziranemu delavstvu napram razkropljenemu, v temi tavajočemu obrtništvu mogoče doseči z največjo lahkoto, z lahkim, finim ali mani čednim zamahom.
Neizpodbitno je dejstvo, da delavske blagajne brez sodelovanja obrtništva samo životarijo, kajti obrtni zavarovanci so tisti, ki redno plačujejo potom mojstrov mesečne prispevke, obrtni zavarovanci so pa tudi tisti, ki razmeroma najmanj zahtevajo na bolezmh oJ bolniške blagajne. Malone vsak vajenec in v pretežni večini pomočniki žive z mojstrom v družinskem razmerju ter si v tem razmerju tudi lečijo mimoidoče bolezni — neoziraje se na to, da obrtni zavarovanec uali'ko ni izpostavljen tolikim boleznim, kakor delavec v premogovnikih in drugod.
Dejstvo je tudi, da se je vodstvo delavske bolniške blagajne zavedalo, da jih mogočno podpre priklopitev obrtnih bolniških blagajn '— zavedalo pa
se je tudi, da tik po vojski bržčas pri eni ali drugi ne bo vse po strogih knjigovodskih predpisih urejene, ker je vedelo, da večina obrtnih blagajn ni moglo poslovati, ker je bilo, če treba ves odbor in vse po-močnistvo mobilizirano — in v bojnih jarkih — vajenci pa zbog tega zelo redki — in ta prilika se je izrabila na dokaj nedelikaten način, ter s? je brez vprašanja obrtnega stanu zaseglo vse po njem zneseno premoženje, odvzelo vse knjige in inventar, kakor da je obrtni stan napravil bogvedi kakšen zločin.
Ako nastopa v zagovor svojega početja delavska bolniška blagajna z argumentom centralizacije — dobro! Tudi obrtni stan priznava centralizacijo bolniških blagajen, kakor sploh vsako centralizacijo, ker vidi, da je le v združenih vrstah in enotnem vodstvu iskati uspeha — toda obrtni stan bi si centralizacijo lahko predstavil tudi na ta način, da bodi le-ta dua-listična; delavska in obrtna Plus pa, ki bi ga imela obrtna stran, naj bi se porabil v povzidgo obrtnih humanitarnih in profilaktičnih stremljenj.
Kakor pa stvari sedaj stoje — trdim, da je za obrtni stan poniževalno z ozirom na njegovo intel -genco, njegove denarne žrtve in prav posebno še zato, ker se obrtni stan meša med boje, ki mu ne redko povzročajo občutne škode — bi imela biti najmanjša zahteva obrtnega stanu saj ta, da imej pri upravi isto moč, kakor delavski zastopnik; obrtni stan imej ingerenco na delovanje te centralizirane blagajne, sicer bo obrtništvo vedno z nekakim nezaupanjem in nevoljo gledalo na blagajno in morda katerikrat celo izražalo kritike, ki bi niti ne utegnile biti na mestu
Anketa pa je na žalost obrtnega stanu pokazala, da obrtni stan ne ume zastopati sebe, ker se še ni pospel do viška delavstva — do centralizacije organizacije.
Sotrudniki »Obrtnega Vestnika« konoriranl.
Upravništvo je sklenilo, da bo odslej honoriralo vse svoje dopisnike, in sicer bo plačalo za vsako tiskano vrsto po 50 vin Apelira na dopisnike iz vseh obrtniških strok, da le-ti pošiljajo svoje strokovne članke ali spise »Obrtnemu Vestniku« in ž njimi otvorijo strokovno debato. »Obrtni Vestnik« je namenjen vsem obrtnikom brez razlike stroke. In v vsaki stroki je nekaj takih intel:gentov, ki bi se lahko poprijeli strokovnega deia in bi s tem pripomogli do velikega napredka v njih stroki, pripomogli bi pa tud' listu, da bi postal pravo glasilo obrtniškega stanu. Torej na delo !
Tlakovanje delavnic.
Marsikateri obrtnik in podjetnik ne vpošt^va vpliva notranje oprave delavnice ali tovarne na delavca in na množino in kakovost izvršenega dela. Posebno se premalo upošteva vpliv tal Strokovnjaki, ki so proučevali notranjo uredbo delavnic, so prišli na to, da tla neverjetno vplivajo na delavca, njeg jvu storilno sposobnost, množino in kakovost izvršenega dela Pri teh preizKov<*fi|ih so nrišii oa to, da so za delavnice najbolj prikladna tla <z lesenih z kreozotom naDOjenih kock.
Hoja po takih tleh je prijetnejša kot po tleh iz drugih snovi, noge se manj utrudijo in vsled tega tudi celo telo manj trpi. Les je slab prevodnik toplote zato so taka tla več ali manj vedno enako topla, kar je posebno važno v delavnica!., kjer delajo delavci
bosi, ker je nevarnost prehlajenja jako zmanjšana V takih tleh se ne zaredi nobena mrčes, izogibljejo se jih miši, kreuzot vpliva že sam po sebi ugodno na zdravje in ker se ne dela prah, se varujejo tudi stroji, kajti prah najbolj škoduje ležiščem in drugim občutljivim delom pri strojih. Taka tla ne postantjo gladka in opolska, zato so tudi nesreče vsled ;zpodrsnjenja jako redke ali sploh izključene, pa naj se tudi razlije po tleh maščoba. Tudi taka tla ne razpokajo ali polomijo, kakor tla iz d:l ali betona.
Nabavni stroški za taka tia so sicer večji kot pri drugem matenjalu zato pa je potem vzdrževanje takih tal najcenejše. Poizkusi so pokazali veliko odporno silo takih tal. Tudi pod najhujšim pritiskom se vlakenca lesa samo stisnejo, površina kock postane trda in polem kljubuje vsakemu bremenu in tudi hudemu udarcu.
Vibracija, tresenje tal, ki najbolj škoduje strojem je pri takih tleh skoraj popolnoma odstranjena, zato je omogočeno natančnejše delo preciznih strojev in strojev z velika hitrostjo, a stroji trpe veliko manj.
Na taka tla ne vpliva ne kislina ne alkalije, ne para ali sopara in so varna pred ognjem. Napravljali so poizkuse in so postavljali na taka tla posode z razstopljenim železom, in je bila tedaj vročina dovolj velika, — in vendar so tla ostala' nepoškodovana. Po rjesreči je zgorela velika delavnica. Ogenj je pod ruševinami tlel več dni, zidovje je popokalo in se porušilo, železna konstrukcija se je vdrla in bila ne-porabna, tla pa so le na površini nekoliko ogljenela, drugače pa so ostala nepoškodovana. Kocke so odrgnili in je znova porabili za tla v novi delavnici.
Poprava takih tal je jako lahka. Ako se vendarle pokvari kaka kocka ali kak kos tal, se pokvarjene kocke odstranijo in nadomestijo z drugimi. Velika prednost takih ta! se pokaže, če treba odstraniti nekaj tal, rv pr. če se morajo položit' plinove ali tračnice, ali	napraviti podloga	posebno težkim
strojem itd.
Najboljše kocke so iz smrekovine. Ta les je namreč jako	gost Porabljajo se	lahko tudi druge
vrste lesa, toda ne vedno in povsod, posebno ne tam, kjer so tla podvržena veliki obremenitvi ali posebno težkim udarcem.
Kocke morajo biti enako velike ter položene pokonci ; drugače položene kocke bi se hitfb uničile in in pokvarile.	Kocke morajo biti	iz zdravega lesa,
brez razpok in drugih napak.
Kreuzot mora biti popolnoma čist destilat iz katrana, brez primesi katrana, katranovega olja, petroleja m drugih primesij.
S	takim kreuzotom dobro napojene (impregnirane) kocke bodo imele vse zgoraj opisane dobre lastnosti.
Priporočam vsem tovarišem, da vpoštevajo v tem članku podane podatke in izkušnje drugih'pri priliki izkoristijo.
Dr. Vlah:
Domovinstvo in državljanstvo.
V	uradnem listu št. 147 je bila razglašena »Uredba o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z opcijo in prošnjo», s katero se izvrši III de! VI. odseka senžermanske mirovne pogodbe.
Uredba obstoja iz štirih oddelkov, ki obsegajo različne predpise o pridobitvi oz. izgubi državljanstva z opcijo in prošnjo. Predvsem odloča, da postanejo polnopravni državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev tisti nekdanji avstrijski državljani, ki so imeli dne 1. januarja 1910. domovinsko pravico na onem ozemlju avstrijske polovice nekdanje avstro-ogrske monarhije, katero je pripadlo Jugoslaviji in ki so ohranili to pravico do dne, ko je stopila pri nas v veljavo senžermenska mirovna pogodba z Avctrijo t. j. do dne 16 julija 1920.
Glede pridobitve domovinske pravice veljajo pri nas še predpisi bivšega avstrijskega zakona o domo-vinstvu z dne 3. dec. 1863 oz. novele z dne 5. dec. 1896. Glasom tega zakona se pridobi domovinsko pravico : 1.) z rojstvom, 2.) z omožitvijo, 3.) s sprejemom v občinsko zvezo, 4.) z nastopom javne službe.
Pridobitev domovinske pravice z rojstvom se izraža v raznih oblikah in sicer razlikujemo tu zakonske in nezakonske otroke, da’je legitimirane in adoptirane.
GJede zako"skih otrok določa zakon, da dobijo domovinsko pravico v oni občini, v kateri jo je imel oče tedaj, ko so bili rojeni, oz. če je že prej umrl tam, kjer jo je imel ob smrti. Kako si je oče pridobil domovinsko pravico, je povsem postranska stvar. Ako je bil oče ob rojstvu otroka »brezdomovinec«, je isto-tako tudi otrok.
Nezakonski otroci dobijo domovinsko pravico tam, kjer jo je imela mati ob njihovem rojstu.
Legitimirani otroci.— ako niso še polnoletni — dobe domovinstvo v oni občini, kjer ga je imel oče ob času legitimacije. Adoptacija otroka ne spremeni prav nič njegovega domovinstva. Smrt očeta in matere nima nobenega vpliva ni domovinstvo otrok; potemtakem obdrže zakonski otroci isto domovinstvo, kakor ga je imel oče in nezakonski isto, kakor mati.
Žena pridobi z omožitvijo domovinsko pravico v oni občini, kjer jo ima njen mož, pri vsaki izpre-membi sledi žena možu. To domov.nsko pravico obdrži tudi v slučaju, da postane vdova ali da se zakon razveljavi tako dolgo, dokler si ne pridobi novega domovinstva. Dokler obstoja zakon, ne more žena na noben način pridobiti samostojno domovinsko pravico, temveč je v tem oziru popolnoma odvisna od moža.
Razen že omenjenih slučajev se pridobi domovinsko pravico s sprejemom v občinsko zvezo, ki je prostovoljen, t. j. o sprejemu gotove osebe odloča občinski svet popolnoma samostojno in ni proti njegovemu sklepu popolnoma nobene pritožbe, ali pa temelji sprejem v občinsko zvezo na § 2 novele dom. zakona iz leta 1896, na podlagi katerega mora občina sprejeti v občinsko zvezo one osebe, ki so se kot polnoletne vzdržale nepretrgoma v dotični občini 10 let in niso vživale nobene miloščine. Za prostovoljen sprejem t. j. pri onih osebah ki niso spolnile pogojev § 2 (desetletnega bivanja), se mora plačati gotova taksa, k: znaša n. pr. v Ljubljani 600 K. Za sprejem po § 2 dom. zakona se ne plača nobene takse. Inozemci si ne morejo pridobiti domovinske pravice v naši državi, dokler ne dobe državljanstva kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev, pač pa morajo preje pridobiti zagotovilo kake občine, da bodo sprejeti v domovinsko zvezo dotične občine pod pogojem, da si pridobe državljanstvo. Za to zagotovilo se mora plačati tudi gotova taksa — ki znaša n. pr. v Ljubljani 2000 K. Mnoge občine so postopale v tem oziru popolnoma napačno in so inozemce
kratkomalo sprejele v domovinsko zvezo ter jim izstavile domovnice, vsled česar je nastala marsikaka zmeš-n|ava.
Dalje pridobe domovinsko pravico v smislu § 10 dom. zak. definitivni javni uradniki v orii občini,kjer je sedež urada, pri katerem je dotični definitivno nastavljen.
V	glavnih obrisih smo tu podali pregled o pridobitvi domovinske pravice v kaki občini, tako da si je vsakdo na jasnem, kje je imel domovinsko pravico dne 1. januarja 1910 in če jo je obdržal do 15. julija 1920.	(Konec	prihodnjič).
AH ste plačali Obrtni koledar 1921? Kdor še ni nakazal zneska 20 K sprejeti komad koledarja, naj to stori takoj, ker upravništvo potrebuje denarja Opozarja se, da se koledarja ne sprejme več nazaj, ker je bil za to določen dan 5. jan. t. I. in je čas za nadaljno razpečavanje sedaj že prepozen. Da se vsak izogne nepotrebnim stroškom in upravnštvu ne povzroči nepotrebnega dela z razpošiljanjem opominov, se prosi za vplačilo po že pridejanih položnicah z •bratno pošto.
Dopisi.
Kako je moral obrtnik čakati na svoj zaslužek. Pred kratkim je prinesel k »F. U.<< v Ljubljani neki obrtnik svoj polletni račun za delo pri njem. Ker je pa temu delodajalcu že zašla v kri navada, da mora ali upravičeno ali neupravičeno »glihati« pri vsakem računVi, ki ga ima sam plačati, tako je storil to tudi ž njim, dasi je svoj računček sestavil na podlagi določenih maksimalnih cen. Dokazoval mu je, da je ta računček za opravljeno delo nad vse upravičen Pa ni pomagalo nič. »Revež« si ni dal dopovedati. »Čakaj, če hočeš«, si je mislil, in zapustil je ubogega obrtnika, češ, da ga stranke čakajo. Obrtnik čaka, čaka in — čaka. Čakal ga je pa že bolj zato, da mu ne bo treba priti drugič več pred »Njega Visokost«, kakor zaradi težko prisluženih kronic. Čez kake tričetrt ure pa zopet »osreči'< obrtnika s jbogledom in besedami: »-Na Vas sem pa že pozabil!« Znova je priše! »glihati« prav po kramarsko ta milijonar. Zdelo se mu je že preneumno in ga je zapustil s pripombo, da ga bo priporočil svcjim tovarišem. Zato veljaj: »Obrtniki, ne bodite ovce!«	V.	R., obrtnik.
Iz seje šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani dne 14. januarja 1921. Glavna točka dnevnega reda je bila uvedba verouka kot obveznega predmeta na ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šolah. Škofijski ordinariat je zaprosil šolski odbor za omenjeno uvedbo. Vsak oddelek naj bi imel na teden eno uro krščanskega nauka ,Veroučne ure naj bi se tako razpostavile, da bi en veroučitelj lahko učil zaporedoma po dve ali tri ure. Po potrebi naj bi se dovolila raba električne luči. Veroučne ure naj bi se nagradile tako kakor druge učne ure. Pred poukom in po pouku naj bi se upeljala molitev. Uvedba verouka v predlaganem obsegu bi veljala za dobo od
1.	januarja do 30. aprila 1921 9920 K. Ako računamo, da b’i država prispevala k pokritju teh stroškov v i-item razmerju kot za druge predmete, bi znašala ta podpora 3.306 66 K. Nepokrit bi ostal torej znesek 6 613 34 K. O tein je bil škofijski ordinariat obveščen pnpjmb), di je uv.-ibi verouka izključena, dokler
ni pokritje zanj zagotovljeno. Škofijski ordinariat je nato odgovoril, da bo za letos sam pokril primanjkljaj 6.613'34 K. Po tem poročilu seje razvila daljša debata, v kateri so navajali šolski voditelji razne ovire proti u\*edbi verouka (pomanjkanje razsvetljave, nemožnost postaviti veroučne ure tako, da bi lahko en veroučitelj učil dve ali tri ure zaporedoma, radi risanja, ki se poučuje po več ur skupaj nepretrgoma) in v kateri sta izjavila zastopnika trgovske in obrtniške zbornice g. Franchetti in g. Stare, da naj se uvede rnesto	verouka	raje pouk	v kakem	drugem
predmetu, od	katerega	bodo imeli	vajenci več	koristi.
Nato je predlagal vladni svetnik dr. Detela, da naj se uvede verouk kot obvezen predmet in sicer naj bi se vršil pouk eb delavnikih oz. v nedeljo dopol , kjer bi pa to ne bilo mogoče, pa v nedeljo popoldne, ter je utemeljeval svoj predlog s tem, da je smatrati verouk za velevažno vzgojno sredstvo. Ta predlog je bil odklonjen.	Nato je	predlagal g.	prof. ing.	Kryl, da
naj se uvede	verouk kot neobvezen predmet	ter naj
bi se vršil pouk ob istem času, kot je nasvetoval njegov predgovornik. Predlog |e bil sprejet s predsednikovim dostavkom, da je treba vprašati ordinariat, ali je tudi v tem slučaju pripravljen Drispevati k pokritju stroškov z gori omenjenim zneskom. Ako pride od ordinariata pozitiven odgovor, predložila se bo zadeva, ker gre za spremembo učnega načrta, poverjeništvu za uk in bogočastje v odobritev s prošnjo, da prispeva vlada k pokritju stroškov v istem razmerju kot za druge predmete. Koncem seje je pripo ročal član šolskega odbora g. Franchetti vodstvom, da si nabavijo knjigo H. Podkrajška: »Pomočniška izkušnja za rokodelske obrti« ter nasvetoval, da naj jo priporoče v nakup vajencem vseh rokodelskih obrti posebno že z ozirom na to, ker se v zadnjih letih ni vršil pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Razno.
Zadruga krojačev, krojačic, modistinj itd. v Llubljani naznani, da se vrši pomočniška preizkušnja dne 15. februarja t. 1. Priglasi Se sprejmejo do 1. februarja t. I. v Zadružni pisarni, Gosposka ulica št 5.
Načelstvo.
Vžigalna vrvica. Urad za pospeševanje obrti ima nekaj vžigalne vrvice v zalogi. Interesenti naj priglasijo svoje potrebščine najkasneje do 1. febr. t. I. pri omenjenem uradu, Dunajska cesta 22.
Tečaj za luženje (bajcanje) v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti je priredil v mizarski delavnici na državni obrtni šoli dvadnevni tečaj za luženje, kaet-rega je zaključil v petek popoldne.
Pozori »Pokrajinska zveza obrtnih zadrug za Slovenijo v Ljubljani« prosi vse dopisujoče zadruge in zvezne člane, da vse svoje dopise razločno in s črnilom pisane dopošiljajo. Na s svinčnikom in nerazločuo pi-s?ne vloge se ne bo oziralo.
Važno za mojstre in pomočnike kovinskih obrti. Na prošr.jo deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani priredi poverjeništvo za uk in bogočastje na deželni obrtni šoli v Ljubljani v. času od 1 aprila do 30. junija 1921 strokovni tečaj za železninarje, ki bo pristopen mojstrom in pomočnikom kovinskih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan 6 ur in bo obsege! poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kakulacijo, spisje in knjigovodstvo. Najmanjše število udeležencev
naj bode 25, največje 40. Stroške tečaja, to so izdatki za učne honorarje in za najpotrebnejša učila, bo prevzela naučna uprava. Za vse druge izdatke, kakor raprimer za hrar.o in stanovanje, bodo morali obiskovalci tačaja skrbeti sami. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi tečaja udeležili, naj priglase svojo udeležbo z natančnim naslovom in bivališčem do 15. marca t. 1. Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Udeležence se bode upoštevalo brez ozira, ali je mojster ali je pomočnik.
Urarska obrt. Gosp. Aleksa n d er Ambrožič z Bleda je napravil pomočniško preizkušnjo v praktičnem delu v Ljubljani z odličnim uspehom.
Pozor pred goljufi! Ljubljanska firma Hedžet
&	Koritnik je bila osleparjena. N. Petrovič, bivši oficir, je zvabil i nje kot beograjski »bankir« celih 261 000 kron, za kojo svoto je obljubil, da ji preskrbi po izredno nizki ceni angleške funte Seveda firma ni videla n ti funtov, niti kron, katere je Petrovič zapravil. Nikola Petrovič je izrazil tip mednarodnega sleparja. Za časa evakuacije Srbije je pobegnil v Pariz, kjer je uganjal najmnogo^rstnejše sleparije, opeharil je med drugmi tudi takratnega predsednika francoske le publike Poincarea in njegovo nečakinjo ter nebroj Francozov in Rusov, a še več Francozinj in Rusinj. Ko so prišli na sled njegovim sleparijam, so ga odf-pravili v Solun, kjer je bil obsojen na štiriletno ječo in izgubo čina. Bil je odposlan na fronto, kj“r je bil izredno hraber, zato je bil pomiloščen. Vrnil se je v Solun, kjer je sleparil naprej. Po osvobojenju je prenesel svoj delokrog v Vojvodino. Petrovič je sicer jako nadarje i človek, prevedel je iz francoščine v srbsko veliko del, a obenem prevajal na francosko moderne srbske pes iike. Šlevilo osleparjenih je neznano, a svote, za katere jih je osleparil, presegajo čez štiri milijone kron.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika«.
Odgovorni urednik Engelbert Franchttti.
Tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.
iiiiiiiiiiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiimiimimimiiriimiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii
ANTON KUNSTEK
«.,2-1 TRGOVINA Z USNJEM
priporoča svojo veliko zalogo usnja vseh vrst po najnižjih cenah v vsaki množini. /
ntHHtiimiinnnninmnimiinnmnniinnnniinmiiniiiumnnniininiinnuiiinnniinimiimniinniiiiimiiiiimnniiit
16, 3-1 PATENTNI INŽENJER
ING. MILAN ŠUKLJE
LJUBLJANA, Bleivreisova cesta št. 5
zastopa patentne odvetnike
Paget, Moeller & Hardy, Wien in H. Palm (Mictialecki & [o.), Wien.
Izposluje patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v tu-zemstvu in v inozemstvu Informacije v vseh pi itičnih zadevah.
Toaletno in brivsko milo
II	na drobno in debelo se dobiva	|	I
I	pri n -čelnlku brivske zadruge	I	“ I
■	■	v Ljubljani, Dunajska cesta 20.	■	" ■
lato a nakan Mika!
Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani
priporoča obrtnikom v nakup sledeče knjige:
Sestavil dr. Bogomil Senekovič. — Stane 10 K.
lan, razvoj In organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod In pri nas.
Spisal Mihael PresI, profesor na drž. »brtni šoli v Liubljani. Stane 14 K.
Pomika izkušnja za loHle obrte.
Sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na drž. obrtni šoli v Ljubljani. — Stane 1 2 K.	.
Krilili, iiabiaiajle se!
11,	3-3
Vabilo
na
ram iitm mi
Obrtne banke v Ljubljani
(	ki bo
v soboto dne 12. februarja 1921 ob pol 11. uri dopoldne v dvorani mestnega magistrata ljubljanskega
DNEVNI RED: Sklepanje o zvišanju delniške glavnice od K 2,000.000'— na K 5,000.000-—. v
V Ljubljani, dne 25. januarja 1921.
Obrtna banka.
111
Kongresni trs 4.
Telefon St. 508. - PoStno-ček. urad SHS št. 12.051.	13,24	-3
tr ■ ■ Tir
Izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s
4°
od dne vloge do dne dviga.
m
Arhitekt in stavbenik
stavbeno podjetje. LJUBU msk
Gosposvetska cesta 10.
   'M
      ..
ANTON TONEJC in DRUG
Vedno u zalogi jedilno, tovarniško ter žiuinsko sol.
Kupuje ter prodaja deželne pridelke.
Maribor, Mlinska ulica št. 23. 7 '5 3
Kovaški meh
dobro ohranjen, tudi za orgije, se proda. Cena 4000 K.	12, 3—3
Remžgar & Smerkol, Ljubljana
Florjanska ulica 13.
Pravi firnei
u priznano najboljši in zanesljivi kakovosti.
Vse vrste barv suhih in oljnatih, barve za obleke, mavec (gips), mastenec (Federweiss), ameri-kansko strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete
ima še vedno v zalogi tvrdka:
Medic, Rakove & Zanki
družba z o. z. f reje A. ZANKL sinovi,
Ljubljana.
Ceniki se sedaj ne pošiljajo.
6, 4—3
(7
L in nnjvečjg Mslouansko tovarna za barvanje. Kemično iiSčcnje, pranje in svetio-HKanje perila.
\
iMP* KS 0* ■■!»% vedno vsako-OGlV Vu vrstno blago,
•t čisti obleke,
IIAVA vsakovrstno perilo |#V3l 'C in hodi brezplačno na dom iskat,
svetlo lika
ovratnike, zapestnice, srajce.
4,	5-3
Jos. Reich.
Tovarna: Poljanski nasip štev. 4. Podružnica: šelenburgova ulica4.
PošSna naročila se točno izvršujejo.
L Nujna dela se takoj izvršujejo.
     j
m
M. KUŠTRIN
m
LJUBLJANA
DUNAJSKA C. 20. — TELF. 470.
PODR. MARIBOR
JURČIČEVA ULICA 9
PRIPOROČA PNEVMATIKE ZA AU7 0 IN KOLESA, TER VSAKE VRSTE GUMIJEVIH PREDMETOV, ISOLIRANE ŽICE ZA ELEKTRIČNO NAPELJAVO IN ELEKTROTEHNIČNI MATERIJAL PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ! ! I !
L I I I
1, 10—3
I I I I
% r«?
<
v
Anton Černe
/ ^ GRAVEUR N >
z**,
5 7-3
a, Dvo^x
Zavod za tehnične * • in eleKtrotehnične naprave
Vojnovič & Cie - Ljubljana
Wilsonova c. 22, se priporoča.
MATIJA PERKO
stavbeni in pohištveni mizar v Zg. Šiški pri Ljubljani, Celovška cesta 8 5-3
porabijo v svojem obratu samo najboljše blago.
Izvršitev točna. — [ene zmerne. — Za izvršena dela se jamči.
UMNMNlMI
Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega.
Kupuje in 'prodaja: menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	3	6—3
JADRANSKA BANKA
Delniška glavnica: K 30,000.000—. Rezerva nad K 10,000.000‘—.
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader. Ekspozitura:	Brzojavni	naslov:
Kranj.	Jadranska.