Kriza viade in Darlamenta Hiratski pesnik Gundulič pravi: »Stalna na svielu samo mjena (menjava, spremem'ba) jest.« Ta dobropreizkušena resnica se obistinuje tudi na naši državi. Stalna y njej je samo sprememba, menjaTa vlade. Tako je bilo od počelka države do sedanjega trenutka. Vlade so pri nas bile kratkotrajne ter so se eesto menjavale. Druga je sledila drugi, nobena ni zadoToljila državljanov. Tudi t ustavotTorni in zakonodajni skupščini, kjer je pod Pašičevim vodstTom srbska fronta šc najboljše držala skupaj, so biie delne vladne krize na dnevnem redu. dokler se ni v novembru 1922 razbila srbska skupna fronta radikaloT in demokratov Ta stalna nestalnost, ¦ to ijeprestano menjavanje je znak in dokaz notranje bolezni, na katerj boleha država. Notranje zdtavo bitje ne Itaže na zunaj vednega nemira in menjavanja. Ta notranja bolezen bi se mogla z zdravniškim izrazom imenovati bypertrophia cordisprenasičenost in črezmemo razširjanje srca, Kratko in jasno rečeno: čezmerni in pretirani beograjski cen.tralizem. To nikakor ni zdravje, to je bolezen naše države. Odtod mrzlični nepokoj v državi, večkrat se pojavljajoči pretresljaji in stalno se pojavljajoči pojavi nezadovoljstva. Centralisti, njim na čelu Pašič-Pribičevičeva klika (<tropa), imajo proti temu bolehanju samo eden lek, in ta se zove nasilje, zapor, batina. Kdor se brezpogojno ne pokori centralizmu in vsem njegovim napravam in odredbam, s tem t haps (zapor), tam bo našel ozdrarIjenje!! Tako se je vladalo t ustaTotvorni skupščini, tako tudi pozneje v narodni skupščini, zlasti ko, je letošnjo spomlad Pašič svojo radijkalsko rlado hotel podpreti in okrepiti s Pribičevičevimi demokrati. Pašič-Pribičevičeva vlada, ki je nastopila 27. raarca 1924 ter je hotela na neevropski način vladati brez parlamenta, je vzbudila odpor ne samo t državi, marveč tudi po kulhirni Evropi. Morala se je umakniti DaTido»ičevi vladi, ki je bila sestaTljena 27. julija. Ta vlada je zapisala na svojo zastavo red, zakonitost, poštenje, i>oj proti korupciji, kazen korupcijonistom in sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Komaj pa je začela ta vlada izvajati svoj program, je že 15. oktobra padla kot žrtey iaži, hujskarij in spletkarij Pašič-Pribičevičeve klike in ojenih pomočnikoT ciTilniega in vojaškega stanu. Kriza vlade še sedaj ni rešena, marveč se je zadnji čas pretvorila t krizo parlamenta. KriTdo za to nosijo predvsem Pašičevi radikali in PribičeTičevi demokratje, kl krčevito branijo centralizem in ž njim združeno korupcijo. Ti ljudje dobro vedo, da bo r odpravo centraiizma in z vzjiostavo avtonomistične držaTne ureditre tudi korupciji odpela smrtna pesem. Zato uporabljajo ¦rsa, tudi najgrša sredstra, ki so brezTestnemu koTarstyu na razpolago, d* bi zabrmili eopetnj prinod DaTidoˇičeTe Tlade. Pretekli četrtek so ti ljudje dobili pomočnika, kojega se iso nndejali. Bilo je že Tse najvažnejše priprarljeno, da bi se zopet Tzpostarila DaTidoTičeTa Tlada, pa je to rešiteT krize pokvaril Radič. O Radiču dokazuje politična zgodorina naše držaTe, da hote ali nehote pomaga Pašiču, kadar temu vodhelju veksrbskega centralizma najslabša prede. To se je zgodilo Tečkrat, zlasti meseca maja, ko je že bila sklenjena smrtna obsodba za Pašič-Pribičevičevo vlado, pa je razglasitev te obsodbe preprečil Radič s svojim znanim oklicem, izdanim na Dunaju. Sedaj, je Radič zopet preprečil vzpostavo Davidovičeve Tlade s svojim govorom, ki ga je imel t četrtek, 23. oktohra t Zagrebu na zborovanjiu svojib. poslancev. O Radiču je znano, da strašno rad govori. Njegova zgovornost je velika in čudovita, samo to je obžalovati, di ni vse to, kar govori, dosti premišljeno im pametno. Če se sme in mora od vsakega politika zahtevati, da govori pametno, se mora to ::abtcvati zlasti od voditelja straake. Radiča se je polaslila neka čudna samoveličljivost in pretirana domišljavost, v katcri smatra za pamemo samo to, kar on misli in dela. V^.tej svoji domišljavosti je že yeokrat pogrdil ne samo papeža, marveč tudii hrvat ske škofe in dubovnike, torej sjnove istega naroda, kateremu on šam pripada in za k'ojega pravice se bojuje. Zadnji č^žfi^ek je bil posebno slabe Tolje. Mlatil je okoli sebe in rtapadal vse od najvišjega ustarnega činitelja t državi preko Pašiča-PribičeTiča do Davidoviča in Korošca, da celo svoje lastne poslance, katere je gošteno oštel, ker so se drznili y narodni skupščini glasoTati ta. Ljubo JovanoTiča kot predsednika, ne pa za Yojo Veljkoviča, kakor je on zaukazal. RadičeT goTor in njemu sledeče resolucijc so mtd Pašič-Pribičevič-ŽerjaTOvimi centralisti vzbudile veliko veselje, v ki'ogih ožjega trfdka (DaYidoriČ€Yi demokrati, Jugoslovanski klub, bosansfco hercegorski musli- mani) pa nevoljo in ostro grajo. Izpočetka je izgledalo, da se bo ožji in širji blok (širji blok ožji blok in hrvatska seljaška stranka) na reliko škodo hrratskega in sloTenskega naroda razbil. Centralisti so to željno pričafcovali in radostno napoTedoTali. Da ni prišlo .do tega, so preprečili raEumni Toditelji bloka, med njjmi nlasti dr. Korošec. Ti možje so izpodbili Yse pomnožene splelkarije in odbili ojačene napade nasprotnikor in obvarovali blofc pred razpadom ter tako tudi ohranili parlamentarni princip. Kajpada je tudi Radič takoj, ko je uvidel, kakšno rio jc poTEročil s svojimi strastni- mi, nepremišljenimi besedami, s€ takoj začel umikati. zanikati nekatere besede, druge pa pojasnjevati in omiljevali. Če bi šlo po njegovem, bi sedaj sporaznmni blok bil razbit in Pašič-Pribičeviče^a Tlada bi že bifci y sedlu. Zanimivo je tudi, da se Radič dotika s Pašiče« v zahtevi po YoliLni Yladi. Obadva zahtevata takojšnje Yolitve. Pašič je to zahteTo posta^il že lotošnjo pomlad, ko so hrvatski poslanci prišli y Beograd. Radič pat je da! na četrtkovem zborovanju y Zagrebu sprejeti resolucijo o tem, da je edini izhod izi krize koncentracijska Ylads vseh parlamentarnih strank — z izključitvijo obtoženib radikalnih ministrov in njihoye okolice ter Pribičeviče^ih demokratOY —, kateri se naj tako poveri nalog; da izvede svobodne volitve. Radič je pod hipnotičniiii vplivom misli o bodočih YolitYah, od katerih upa, da. bodo število njegovih poslancev še pomnožile. O upanju pa je znano, da se vsako ne izpolni. 1o se more tudi Radiču dogoditi y njegovi neomejeni nadi v volitve. V hipu, ko pišemo te besede, še ne vemo, na kater stran se bo oornila tehtnica ter padla odločitev. To \. vemo, da je naša straniia in ž njo slovensko ljudstvopri pravljeno za vse: za delo, za boj in za volitve.