NSKU, LIKOVNU I PRIMENJENU UME 4O/ LIKOVNO IN UPORABNO UME1
Mesečna revija za gradevinsku, llkovnu i prlmonjonu umetnost. - Pretplata godlinje Din 120*—, za Inozemstvo Din 150*—•, pojedini bro) Din 15*—. - Uprava: Ga)eva ulica 9.- Izdaja Konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragutin Fatur). - Odgovorni i tehnički urednik Jože Zigon. - Redakdoni odbor Beograd : dr. ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. KoJIč, Ing. arch. B. Maksimovič. Redakdoni odbor Zagreb: arch. M. Vidakovlč, arch. J. Pičman, ing. arch. Zemljak. - Redakcioni odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, Ing. arch. G. Ogrin. ■ Grafički radovl Jugoslovanske tiskarne u Ljubljani (K. čeč).
Mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost. - Naročnina letno Din 120*—, za inozemstvo Din 150*—, posamezna številka Din 15*—. - Uprava: Gajeva ulica 9. Izdaja konzorcij »Arhitekture« (ing. arch. Dragotin Fatur). • Odgovorni In tehnični urednik Jože Zigon. - Redakcijski odbor Beograd: dr. ing. arch. J. Dubovy, ing. arch. M. Zlokovič, ing. arch. B. Kojič, ing. arch. B. Maksimovič. Redakcijski odbor Zagreb: arch. M. Vidakovič, arch. J. Pičman, Ing. arch. Zemljak. • Redakcijski odbor Ljubljana: ing. arch. H. Hus, ing. arch. J. Omahen, Ing. arch. G. Ogrin. - Grafično delo Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani (K. čeč).
Mesičm revue pro stavebni, vytvarnč a uiitkovš umom. - Predplatnč ceioročnč Din 120*— do dziny Din 150*—, jednotlivč čtslo Din 15*—. - Admlnistrace: Ljubljana, Gajeva ulice 9. - Vyd&v6 Konsordum »Arhitektury« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Odpovčdnf redaktor los. Zigon. - Graflckou prid pro-v&di Jugoslovanski tiskarna Ljubljana (K. čeč).
Revue mensuelle de 1'archltecture et de i'art. - Prix de i'abonnement annuel Din 120*— pour l'6tranger Din 150*—, ie numčro Din 15*—. - Redaction: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Publlče par 1'assodation »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). - Rčdacteur responsable: Joie Zigon. - Travail graphique: Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana (K. čeč).
Monatiiche Zeitschrift fflir Baukunst, bildende und angewandte Kunst. - Bezngspreis jcihrllch Din 120*—, fiir das Ausland 150*—, Einzeinummer Din 15*—. - Administration: Ljubljana, Gajeva ulica 9. - Heraus-gegeben vom Konsortium »Arhitektura« (ing. arch. Dragotin Fatur). • Verantwortllcher Redakteur: Joie Zigon. • Graphische Ausstattung: Jugoslovanska tiskarna, LJubljana (K. čeč).
VCCniMA. Strlilč: Svetska 233/240 Loko: Zgrada la mlniitarttvo tocljalne politika 241 Ehrllch: Pri*, agrarna banka 242/243 fSEDiraH, Fatur: Učinek In napredek 243 Kojlč: Hiruriko-uroloiki paviljon dri. bolnice u Beogradu 244/245 Kreaar: Vila opernega pevca g. E. Rumpla 246 Kregar: Enodružinska vila — večstanovanjska hlia 246/231 Falur: Skica enodružinske hlilce 247 Dobrovk: Vila u Pragu 248/230 Glani: Enorodblnska hlia 231 Tomič: Zgrada dr. Kunftlera 232 Baylon: Osnovna ikola u Sarajevu 253/234 Fatur: Skica 254 Mesar: Drogerlja Kane 235/237 Poljiak: Svetlobna reklama 255/257 Korilka: Vrt, Stuplca: Nai dom 258 Omahen-Serajnlk: Zrcalo 259, Velika omara, Omara xa parilo 260, Spalnica 261, Domači mir 262 Oaber: Keramika 260 Remec: Nova reiltev vpraianja tople vode za stanovanja 263 264
PARKETE
hrastove i bukove
sa i bez polaganja uz konkurenčne cijene
I Narodno d. d. Parketunion
Zagreb, Trg kralja Tomlslava Telefon br. 85-25
Beograd, Vllzonov trg 1 Telefon br. 28-029
Brzojavke: Parketunion, Zagreb-Beogrod
STROJNO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
FRANC BERGANT
DRAVL3E ŠT. 108 p. Št. Vid nad Lj.
Precizna izvršitev stavbn. mizarstva Moderno pohiitvo po spec, načrtih
BETON, ŽELEZOBETONSKE VODNE ZGRADBE, ARHITEKTURA TER VSAKOVRSTNE VISOKE ZGRADBE I. T. D.
SPREJEMANJE V STROKOVNO IZVRŠITEV VSEH NAČRTOV STAVBNE STROKE
TEHNIČNA MNENJA - ZASTOPSTVO STRANK V TEHNIČNIH ZADEVAH
GRADBENO POD3ET3E IN TEHNIČNA PISARNA
MIROSLAV ZUPAN SžliS LJUBLJANA
Pošt. ček. račun št. 12.834. Tel. št. 2103
SPECUAUTETA:
Kompletne najmodernejše opreme za drogerije, lekarne, zdravniške čakalnice, hotele, restavracije, kavarne
BOGATA IZBIRA
najfinejšega upognjenega ter masivnega sobnega in pisarniškega pohištva
SPEC. UREJENI
za stenske obloge v modernih panelih v najfinejšem eksotičnem in domačem furnirju: kavkaški oreh, makassar, mahagoni, slavonski hrast, s prešanimi deseni
REMEt-Co* LJUBLJANA
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA ★ LESNA INDUSTRIJA KERSNIKOVA 7 ★ TEL« 2266 * BRZOJAVK INŽENJER REMEC
:,*V o

LASTNI NAČRTI IN OSNUTKI
SODELOVANJE AKAD. KIPARJA IN ARHITEKTA
F R A N 3 O
KUNOVAR
KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE I 1||D| 1AKI A POKOPALIŠČE SV. KRI2 - TELEFON ST. 2787 LJil DLJANA
Specijalno podjetje za javne, grobniške In nagrobne spomenike, opremljene s kipi, relijefi itd. Izvršuje stavbna dela, oblogo fasad In notranjih prostorov ter patentirani umetni v vseh barvah za notranjščine, je dekorativen In izboren materijal za oblaganje sten v javnih lokalih in privatnih hišah. »Elita« marmor je tudi priporočljiv za odlivanje kipov in relijefov
»ELITA« MARMOR
Drogerija
Parfumerija
Foto
Kane
Židovska ul. 1., Ljubljana
ORIGINAL
SCHLARAFFIA JEKLENI ŽIČNI VLOŽKI
zakonito zaščiteni, katere izdeluje
,.SCHLARAFFIA", LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 18
(Last.: DRAGO PUC ml.)	JUGOSLAVIJA
■ II	■ v ■ V ■	I v I ■
jekleni žični vložki
Qrj SCHLARAFFIA S° f3°znan' ^ na J boljši na svetovnem trgu.
so delno nadomestilo surovin za polnjenje in fazoniranje vsega oblazinjenega pohištva.
so veselje strank, katerim postrežete ž njimi! se izdelujejo iz najfinejše jeklene inozemske žice in sicer za:
MODROCE (enodelne, dvodelne in trodelne).
Dobro spanje je pol življenja.
COUCH (zofe, otomane, blazine, kocke, role).
Človek pridobi največ moči, če opoldne malo zaspi.
FOTELE (sedeže, naslonjala).
V vsako moderno opremljeno stanovanje spada oblazinjeno pohištvo s Schlaraffia jeklenimi žičnimi vložki.
AUTO (sedeže, naslonjala).
Voznik mora udobno sedeti, da štedi svoje moči.
JEKLENO POHIŠTVO (sedeži, naslonjala).
Vsako obliko, vsako veličino, vsako kombinacijo Vam mi lahko napravimo s Schlaraffia žičnimi vložki.
SCHLARAFFIA JEKLENI ŽIČNI VLOŽKI 1. da obdrže trajno enako obliko blazin, imajo te prednosti: 2. da imajo veliko prožnost in odpornost,
3.	so praktični in
4.	priljubljeni pri vseh, ki jih uporabljajo.
Prepričajte se o kvaliteti in kakovosti Schlaraffia žičnih vložkov. Pri naročilu Vas prosimo, da točno navedete: mero izdelanega predmeta, čemu naj izdelani predmet služi (sedež, blazina, naslonjala, podglavniki, modroci itd.) in kakšna bo podloga sedežnim blazinam, peresna ali trda (lesena).
Zahtevajte cenik!	=
Vsako tudi najmanjše Vaše naročilo bomo skrbno izdelali!
Dobrega je mnogo, boljšega manje, najboljše je lahko samo eno
za vse vedno in povsod edinole
ORIGINAL SCHLARAFFIA JEKLENI ŽIČNI VLOŽKI
zakonito zaščiteni,
katere izdeluje
„SCHLARAFFIA" (Last.: DRAGO PUC ML.) LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 18 - Jugoslavija
Grb za palačo Dravske banovine
Vrhnja streha nebotičnika
JOŽE MIHELIC IN DRUG
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 41
Vodovodne napeljave Splošno kleparstvo Ključavničarstvo
Telefon 27-77
KEIM
OVIM
MINERALNIM BOJAMA
jer one su nerazorive, one odolijevaju svakom ne-vremenu, one su nepromjenljive na sunčanom svjetlu, a dadu se stalno prati vodom. Iskušane kroz 50 go-dina! Boja se s Ijepkom kemijski spaja i tvori s pod-logom jedinstveni kremen. Kvalitativno najsavrienljl nalld za crkve, ikole, bolnice, kupallita, kuhinje, plvo-vare, mljokarno, tvomičke dvorane, nastambe I t. d.
ledina tvornica: INDUSTRIEWERKE LOHWALD A.G.. Lohwald b.Augsburg
Zastupstvo za Jugoslaviju: ING. MILAN BOJAN, ZAGREB. PETRINISKA UlICA 5 Telefon broj 41-03
DROGERIM KANC
mizarsko delo izvršil
JOSIP BUKOVEC
STAVBNO MIZARSTVO
OPEKARSKA CESTA 51
Izvršuje tudi opreme trgovin v vseh izvedbah
* #
Krona Vaiega stanovanja je lepo ogledalo!
ARHITEKTU, ki Vam dela osnutek za Vaše pohištvo ali Vaš dom, veljajo naslednje besede: BRUŠENA STEKLA v vseh vrstah, v poljubnih oblikah In kakovosti za notranje in zunanje arhitektonske efekte MARMORNATO STEKLO za oblaganje sten v poslovalnicah, po kopalnicah, kuhinjah, hodnikih, stopniščih in drugod OGLEDALA, zbrušena po naročilu, kakor zahteva umetniški čut arhitekta
Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe od
TVORNIC OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA
KRISTAL D.D.
MARIBOR
Koroika it. J2
Tel. 21-32
LJUBLJANA
Medvedova 58
Tel. 30-75
SPLIT
Zrlnjska 6
Tel. 368
Ing4 arch. Zdenko Strižič, Stockholm:
SVERIGE (ŠVEDSKA)
Opčeniti prikaz razvitka arhitekture.
Po površini nešto manja od Njemačke ili Francuske, broji samo 5,6 milijuna stanovnika, dakle nešto manje od Belgije. Svejedno, Švedska je najnapučenija zemlja izmedu zemalja iste geogr. širine. Duljina zemlje iznaša 1600 kilometara, pak je stoga i klima vrlo različita. Najsjevernija tačka imade središnju godišnju toplotu ispod ništice, dočim južna obala imade nešto iznad 7" C. — Kratko Ijeto na-doknaduju dugi Ijetni dani. U najsjevernijem dijelu zemlje sije sunce Ijeti 53 dana nepre-kidno, u Stockholmu traje Ijetna noč 3 i pol sata. Klima je s tih razloga s obzirom na geo-grafsku širinu nerazmjerno blaga.
Stockholm, kulturni centar zemlje, odrazuje razne struje prošlih doba. Još prošlog dece-nija postojala je želja stvoriti vlastiti »nordiski stil«, no kulturelno ovisni od kontinenta, ogledali su se zgodimice sve do Venecije.
Gradska viječnica (Stadshuset) produkt je ove dobe traženja vlastitog stila i emancipacije, no toliko je nordiska koliko i veneci-janska. —
Dedino drvene kuče imadu skandinavski karakter. U okolici gradova leže brojne na-seobine sa kučama za jednu obitelj, izgradene u drvetu.
Radničko naselje Hastholmen Arch. Eskil Sundahl i Olof Thunstrom
Ovakove naseobine osnivao je grad Stockholm do danas, no unatoč rastrganosti i nemira odrazuju naselja visoki stupanj civilizacije i kulture.
Kuče su tipizirane, ali obradbom terena I bašča, posjeduje svaka kuča svoju posebnu notu.
Iz privatne inicijative, proizašle su bolje naseobine. Več po situaciji se naslučuje kako se u ovoj naseobini živi, no zbilja iznenaduje.
U neposrednoj bližini industriskih prostorija, u kojima stanovnici ove naseobine rade, nema se utisak da osim sunca, zraka i zelenja postoje I tvornički dimnjaci.
Svaka obitelj imade svoju malu bašču i terasu, na kojoj se čuti nesmetana. Svaki je u svojoj kuči, ako-prem su kuče spojene u blok. Sve prednosti ovog načina gradenja: gospodarske, higijenske, estetske i psihološke ne mogu ostati nezapažene. Slijedeče če godine grad Stockholm sam graditi ovakova naselja!
Osobito za nas interesantno je konstatirati kakav se komfort švedskom radniku pruža. — Uz ulaz leži prostor za kotače, garderoba sa toaletom. Iz ulaznog prostora pristupačna je na desno manja soba, koja se može od stana odijeliti. Na lijevo sprema sa ugra-denim ormarima, izba i kuhinja. Kuhinja je posvema opremljena, tako da radnička obitelj donosi u stan jedino posude. Kuhinjom i velikom sobom spojena je kupaona, koja ujedno služi kao praona za rublje. Iz velike je sobe pristupačna terasa i bašča.
Arch. Sven Markelius Naselje Saltsjobaden
Za intelektualne radnike projektira se prva, na ekonomskoj bazi osnovana naseobina.
Jedan tip ovog naselja, kuča za veču obitelj. — Velika stambena soba sa odjelom za blagovanje, spremom i kuhinjom tvori zaseban dio kuče. Spavače su sobe za sebe odijeljene.
Vanjština jednog sličnog tipa pokazuje, da čedna terasa i markiza u živoj boji dostaju da nadomjeste sav dosele uobičajeni luksus.


JJtvE&HI »'O
Na rubovima gratske jezgre napušta se izradnja rubova parcela. Zgrade su sa svih strana osunčane i prozračene. Grad dobiva nov karakter; zelenilo se prostire izmedu kuča čitavim gradom.
Norrmahlarstrand, jedan je dio grada ovako izgraden. Da bi se iskoristilo skupocjeno zemljište, dižu se stambene zgrade u visinu. Stanovima se otvara pogled na jezero Mahlaren.
Prof. Asplund Stambene zgrade Norrmahlarstrand Stockholm
U želji za što boljim osunčanjem na-pušten je ovdje kontinuirani blok. Prostor, koji je prekidanjem izgubljen, na-doknaden je u višini.
F
I i:?

r>-

n/

"V
v
T;
_lll_
m
jlll
a .
h ; i

i-
TI

_;
-1
r
MMi imm mm	mm
□T
J
1 _
ttt
pjjjj Ha
r
fi,.
rt,
^
Špekulacija sa zemljištem onemogo-čuje plitke i prozračive blokove. S tog razloga su stambeni blokovi napadno du-boki. No unatoč toga sve su prostorije dobro osvjetljene. Ispred kuhinje nalazi se staklom odijeljeni mali prostor, koji služi kao blagovaona. Kupaone i zahodi uopče nemaju prozora, no ove su prostorije najbolje zračene. Naravnom ven-tilacijom nije moguče postiči višekratnu promjenu zraka u satu. Svaka nova zgrada posjeduje mehaničku ventilaciju. Da bi u najvišem spratu djelovao visoki stub uzduha, leži ventilator u podrumu.
U sredini bloka nalazi se svetlionik, no jedino se stubišta prama ovome otva-raju.
Nils
Einar Eriksson Stambena zgrada Stockholm
Ovakovo rješenje svetlionika sigurno zadovo-Ijava. Svjetlo dostaje za osvjetljenje stubišta, a glatki zidovi svetlionika djeluju mirno.
Arch. Sven Markelius Poslovna zgrada
U središtu grada nestaju po malo stambene zgrade, na njihovo se mjesto grade poslovne zgrade.
Unatoč dubine parcele, rješena je zgrada bez svetlionika. Prostor, koji je izgubljen tirne, što čeone strane nisu izgradene, višekratno je nadoknaden visinom.
Arch. Sven Markelius Vila Nockeby
Oko 30% stanovništva živi u privatnim kučama, no najviše 1% graden je od arhitekta. Graditelji grade čitave nizove tipiziranih vila za spekulaciju, koje zadovoljavaju potražnju. Narodu manjka shvačanje za osobnost.
Ovo je dakle jedan rjedak primjer prilagodlvanja terenu i iskoriščavanja okoline.
Arch. Sven Markelius Vila Nockeby
U krasnoj okolici, iznad jezera Mahlaren, okrenute su stambene pro-storije prama jugu. O reprezentaciji spram ulice ne vodi arhitekt računa. Ovamo su orientirane nuzgredne pro-storije. U prvom se spratu nalazi terasa za sunčanje, spojena sa prostorom za gimnastiku. Ovaj je prostor u vezi sa spavačim sobama.
U strmom i šumovitom terenu nema bašča osobite vrednosti, baš zato je terasa nenadoknadiva.
U neposrednoj bližini nalaze se tipizirane kuče sličnog položaja sa balkonom prama ulici!
Ovdje postaje jasno, da je zvanje arhitekta potrebno za usrečavanje čovječanstva.
Svaka je pojedinost ovdje dobro promišljena. Ograda terase je prama potrebi razno obradena. Terasa za sunčanje se od inog dijela razlikuje. Iz svake se prostorije vidi najviše mo-guči izrezak krajobraza.
Arch. Eskil Sundahl i A. von Schmalensee Tvornica električkih sijalica Hammarbyleden
Najbolje industriske zgrade proizlaze iz ateliera največeg konsumnog poduzeča »Kooperativa«. Pod vodstvom arch. Eskil Sundahla rade 10 arhitekta, svaki sa svojim saradnicima. Svi zajedno tvore kolektiv. — Tvornica sijalica podijeljena je na tri dijela, koji se u vanjštini jasno raspoznaju. Surovine su smještene u prvom dijelu, dalje slijedi dio za pre-radbu i treči dio za gotove sijalice i pokuse. Prostor za ispitivanje sijalica smješten je na krovu, da bi podjedno služio u reklamne svrhe. —
Arch. Eskil Sundahl i Olof Thunstrom Silos
Hastholmen
Žitni silos graden je u dve etape. Toranj sa niskim redom cijevi graden je u prvom otsjeku, dok je drugi veči red cijevi naknadno nadograden. Unatoč toga grada djeluje posvema organski.
Ing. arch. Dimitrije M. Leko, Beograd:
ZGRADA ZA MINISTARSTVO SOCIJALNE POLITIKE I NARODNOG ZDRAVLIA U BEOGRADU
Izgled prema državnoj bolnici
Od kako je obrazovano, Ministarstvo So-cijalne Politike i Narodnog Zdravlja smešteno je sa svojim kancelarijama u privatnoj zgradi. Pored prilično velike sume koja se plača za zakup, ova privatna zgrada sa svojim ra-sporedom prostorija namenjenim za drugu svrhu, ne odgovara, ni u komunikativnom pogledu ni u pogledu reprezentacije, osnovnim zahtevima jednog državnog nadleštva.
Iz tih razloga odlučeno je, da se podigne nova zgrada za Ministarstvo, čije zidanje treba da otpočne ove godine, po priloženim crte-žima.
Zgrada je slobodna sa sviju strana, čime je omogučeno zatvoreno rešenje sa jednim traktom na sve četiri strane, u kome su glavne prostorije — kancelarije. Ovaj trakt je odvojen hodnikom od srednjeg, manjeg dela zgrade, koji je grupisan oko dva unutrašnja dvorišta i obuhvata sve pomočne prostorije: Glavno i sporedna stepeništa sa liftovima, stan portira, klozete, sobe za poslugu i čekaonice.
Ovaj sistem sproveden je kroz sve spra-tove, te je postignut kontinuitet kancelari-skih prostora, i to u III. i II. spratu potpun, u I. spratu prekinut ličnim garderobama Ministra i njegovog Pomočnika, i u prizemlju ulazima.
Zgrada zauzima površinu od oko 1450 m-' i ima suteren, prizemlje i tri sprata.
U suterenu su svi pomočni prostori: stara arhiva, magazini, tuševi za činovnike, instalacija centralnog grejanja i prostori za stanovanje 20 neoženjenih služitelja, koji, pored administrativne službe, imaju da održavaju celu zgradu u redu.
Prizemlje obuhvata glavni ulaz sa vesti-bulom, dva sporedna ulaza za Ministra i činovnike, stan portira i kancelariske prostorije koje imaju najviše posla sa publikom.
U I. spratu prostori za kabinet Ministra i njegovog Pomočnika, personalni i administrativni otsek opšteg odeljenja.
U II. i III. spratu kancelarije ostalih odeljenja Ministarstva.
Izvodenje zgrade predvideno je od nabijenog betona i opeke u krečnom, produžnom i cementnom malteru, sa svima konstruktivnim stubovima i svima meduspratnim konstrukcijama u armiranom betonu. Stepeni i pod u vestibulu obloženi prirodnim kamenom. Podovi: u kancelarijama parket i ksilolit, u hodnicama i klozetima keramične pločice. U srednjim konstruktivnim zidovima u I., II. i III. spratu ostavljaju se niše za plakare za odela, akta i kancelariski materijal, kako bi se što je moguče više smanjila upotreba pokretnih polica i ormara. Zgrada je pokrivena galvaniziranim limom.
Spoljna obrada obložena kamenom do prozorskog banka I. sprata, ostalo u tera-novi.
Spoljno rešenje zgrade u prostim linijama bez rizalita u glavnoj i bočnim fasadama. Zadnja fasada ima dva rizalita sa strane koji zatvaraju svetlosni šaht za suterenske prostore za stanovanje služitelja.
Osnova suterena
Osnova prizemlja
Privilegovana agrarna banka, Beograd
Tlocrt prizemlj
Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich, Zagreb:
Polukružno stepenište, tlocrt
PRIVILEGOVANA AGRARNA BANKA A. D., BEOGRAD.
NATJEČAJNI PROJEKT 1931.
Tlocrtna kompozicija nastaje iz konstrukcione mreže s jedinstvenim razmacima, koja je konformno uličnoj fronti sa strane ulice savijena. Tlocrt je jednostavan, pregledan i omogočuje izdašno osvjetljenje svih radnih mjesta.
U razizemlju, prizemlju i I. spratu smještene su poslovne prostorije banke, u II. i III. spratu stanovi.
Poslovna dvorana, koja zauzimlje največi dio prizemlja, osvjetljena je sa strane i nadsvijetlom. Vrijedno je napo-menuti rješenje pristupa k prostoru za stranke u osi polu-kružnog stepeništa, konstruiranog iz armiranog betona sa stijenama koje su zamišljene skroz u staklu.
Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana:
UČINEK IN NAPREDEK
Razporedba prostorov v stavbi ter njih oprema z mobi-lijami in dodatki še ne tvori sodobnikovega stanovanja. Celotno stanovanje mora biti samostojno telo z vso funkcijo-nalno notranjo silo in vsemi komponentami estetike, higi-jene in udobnosti, ki izžarevajo neovirano učinek spoznanja na posestnika. V splošnem je činjenica vsega estetičnega podajanja vedno enostavna predstava stvaritelja vseh po praktični uporabi zadanih elementov in njih enovito in jasno oblikovanje v odgovarjajočem gradivu.
S tega vidika ni več razlike v oblikovanju celote ali detajla. Vrata in okno, stena, tla in strop ter ves nameščaj tvorijo v svoji naravni, oblikovani snovi elemente, katerih skupnost nam poda enoten vtis prostora, stanovanja, stavbe.
Vprašanje samožitnega oblikovanja detajla je nebistveno, kakor je nebistvena za celotno stavbo uporaba kakršnekoli strehe. Pogrešek je le v tem, da se kak detajl splošno razširi in nelogično uporablja. Trezen poudarek — ugodna rešitev naloge — najhitrejša pot k želenemu cilju.
Tudi v arhitekturi govorimo brez zadržkov, akademsko korektno — izgovarjamo to, kar je. Ne mislim spremeniti sodobnika, ki v copatah in brez suknjiča taca po svojem stanovanju in si zadovoljno ogleduje založene shrambe. Temu ni rešitve, čeravno obstoja največja disonanca v povsem sodobni stavbi. Preustroj samega sebe si mora pač vsakdo oskrbeti sam. Oni pa, ki ne »tacajo«, si žele stanovanje, plavajoče v luči in zraku, odgovarjajoče vsem sodobnim higijensko-estetičnim potrebam in končno se slabiči ravnajo in prilagodevajo onim, ki imajo nezlomljivo trdno voljo in ki jasno vidijo končni cilj, katerega skušajo doseči s smotrnim delom.
Volja h gradnji, polni življenja, je prav za prav tradicija gradnje. Kar občudujemo na stavbah preteklih dob, je vedno napredek hotenja v dobi nastanka dobrine, korak v občutje nove lepote, ki je bila vedno iskana in otipana v temi in končno tudi najdena. Občutja lepote ni našla široka masa stvariteljskih sodobnikov, temveč šele kasnejši rodovi, ki so uvideli notranjo logiko nove lepote ter so jo občudovali
Privilegovana agrarna banka Stubište
Univ. prof. ing. arch. Hugo Ehrlich	Pivilegovana agrarna banka — Perspektiva
Pogled na krila zgrade
Ing. arch. Kojič Branislav, Beograd:
HIRURŠKO-UROLOŠKI PAVILION DRŽAVNE BOLNICE U BEOGRADU
Zgrada je podignuta 1927—1929 godine u kompleksu Opite državne bolnice u Beogradu. Interes ove zgrade leži u tome što je to prvi značajniji arhitektonski objekat projektovan u duhu savre-mene arhitekture u Ministarstvu gradjevina.
Glavna originalnost kompozicije sastoji se iz oblika osnove u vidu slova dvostruko T. Na taj način je zgrada podeljena u tri dela.
Srednji deo sadrži opšti deo raznih servisa po-glavito za lečenje i to: u prizemlju rentgen i cisto-skopiju sa nuzprostorijama, u I. spratu kancelarije za šefa, lekare i biblioteku, u II. spratu dve ope-racione sale sa sobama za spremu bolesnika, sa prostorijama za pranje ruku, sobom za sterilizaciju, garderobom itd. U krilnim traktovima su sobe za bolesnike i to u jednom za muške i u drugom za

laLiacaJj x
p; uraj
. iM. i

Ing. arch. Branislav Kojič, Beograd
.1 . 1
■ I
JT /s«« erMHf linij.
Osnova II. kata
ženske. Buduči da je lečenje ambulantnih bolesnika dosta razvijeno, ovome servisu je rezervirano prizemlje jednog krilnog trakta.
Ovakva osnovna dispozicija izabrana je, da bi se postigla bolja podvojenost bolesnika i odgovarajuče posluge od srednjeg trakta namenjenog specijalno lečenju.
Bolesničke sobe su podeljene u skupne od po 12 postelja i zasebne od 1 do 2 postelje. Svaki sprat u krilnim traktovima ima specijalne prostore za previjališta, čaj-kujne liftovima vezane za suteren, za klozete. Sobe za bolničare ne nalaze se u spratovima za bolesnike.
Bolesnički traktovi spojeni su sa prednjim delom hodnicima ispred kojih su verande za sunčanje. Radi uštede a osobito radi skračivanja komunikacija i efi-kasnijeg nadzora, bolesnički traktovi su dvostruki. Osvetljenje sprednjeg hodnika postignuto je kroz prozore iznad vrata. Prozori na bolesničkim sobama nisu suviše veliki. Ovo je bilo diktovano položajem terena koji je jako eksponiran specifičnim beogradskim zimskim vetrovima, što bi još poskupilo i instalacije grejanja i loženje. S obzirom na prirodu bolesti koje se leče u paviljonu, kao i relativno kratko boravljenje bolesnika na lečenju, dozvoljena je bila ovakva solucija.
Gradnja je izvršena u cigli i armiranom betonu. Patosi su od parketa, teraca i keramičkih pločica. Zidovi su obradeni posnom bojom, masnom bojom i kera-mičkim pločicama. Nikakve specijalne konstrukcije niti materijali nisu upotreb-Ijavani, — osim u operacionim salama.
U praktičnom životu zgrada potpuno odgovara svome zadatku i više ino-stranih lekara koji su posetili razne servise paviljona, povoljno su se izražavali o samoj zgradi.
Ukupna cena zgrade sa instalacijama, sa namještajem i sa mnogobrojnim uredajima za lečenje stajala je 12,000.000 Din.
Normalno zgrada raspolaže sa 120 postelja.

Glavni izgled
Ing. arch. Rado Kregar, Ljubljana:
ENODRUŽINSKA VILA VEČSTANOVANJSKA HIŠA
Enega izmed najbolj aktualnih problemov sodobnega stavbarstva je tvorila rešitev najboljše zasnove malega stanovanja (stanovanja za srednje sloje), in to v obliki eno- ali večdružinske vile ter večstano-vanjske hišne skupine strnjenega sistema. Skoro v vseh evropskih državah so se bavili z rešitvijo tega problema prvi arhitekti. Na stotine, tisoče rešitev je bilo zbranih na tozadevnih svetovnih razstavah. Izkristalizirali so se tipi, ki povsem odgovarjajo različnemu številu družinskih članov, njihovemu službenemu položaju, poklicu in se z ozirom na njihove zahteve diferencirajo po številu in obsežnosti stanovanjskih prostorov, njihovi opremi i. t. d. Navedeni tipi se z lahkoto prilagode najrazličnejšim socijalnim, gospodarskim, estetskim in higijenskim prilikam ter krajev-
Ing. arch. Rado Kregar	nim razmeram raznih pokrajin, dežel in držav.
Vila opernega pevca g. E. Rumpla
Pogled	Dosedanja gradbena praksa, izvajana po grad-
beni politiki poedinca, upoštevajoč in ustrezajoč v zasnovi in izvedbi individualnim željam in zahtevam posameznika (predvsem gradbenega gospodarja), je nepraktična, neekonomična, neracijonalna in pri današnjih težkih gospodarskih prilikah ne zasluži podpore in protekcije od države, oblasti ali občine.
Racijonalna izraba delovnih sil, posebno fizičnih, je odvisna od racijonalne izrabe poedinca in je mogoča le tedaj, če so dani poedinemu delavcu res vsi življenski pogoji
Ing. arch. Rado Kregar Vila opernega pevca g. E. Rumpla
U H 0 D
Talni načrt
Detajl
tako v obleki, hrani, individualnem razvoju in stanovanju.
Za dosego tega cilja pa je potrebna izvedba gradbenega programa v največjem obsegu, kolektivnemu delu najširših plasti delovnega ljudstva, s sodelovanjem državnih in javnih oblasti, in to pod enotnim strokovnim vodstvom ter po enotnem programu.
Racijonalizaciji dela, racijonalizaciji živ-Ijenskih potrebščin mora slediti racionalizacija stanovanj.
Da pa se doseže čim večji efekt pri danih finančnih sredstvih, je iz ekonomskega in gradbenotehničnega vidika nujno potrebna modernizacija predpisov gradbenega zakona ter upoštevanje vseh modernih pridobitev in izkustev gradbene in
gradbenotehnične stroke.
0 . ...	. .. .. , .	Ing. arch. Dragutin Fatur, Ljubljana Risar D. Valenčič
Sestaviti se mora pred pricetkom dela	...	, .. , , ... ' '	„
Skica enodružinske hišice	Perspektiva
točna kalkulacija tako izdatkov kakor dohodkov, in to na povsem realni bazi. Špekulacija s hitro amortizacijo, visokimi obrestmi v gradbo investiranega kapitala na bazi visokih najemnin, eventualne devalorizacije dinarja i. t. d. je nerealna, nevarna in more imeti za gospodarja katastrofalne posledice.
Kot baza za proračunsko kalkulacijo (za kalkulacijo gradbene vsote) se računa pri današnjih cenah od 800 Din do 1000 Din na 1 m- zazidane ploskve ene etaže. Za podstrešje in klet se računa le polovica, torej od 400 Din do 500 Din. Kjer pa so tudi kletni in podstrešni prostori izrabljeni v stanovanjske svrhe, se računata za 1 m- dve tretjini od prve navedene vsote.
Ing. arch. Nikola Dobrovič, Prag	Vila u Pragu
Ulaz
Vila u Pragu Pogled prema bašči
Ing. arch. Nikola Dobrovič, Prag
Vila u Pragu Pogled sa garažom
Za sestavo proračuna služijo sledeči podatki glede obsega zazidane ploskve za posamezna stanovanja: enosobno stanovanje 40 m-, dvosobno 70 do 90 m-, tro-sobno 90 do 120 m2. Pri navedeni površini je še uračunano zidovje, ki ima ca. 15% zazidane ploskve.
Taka stanovanja imajo sobe v izmeri ca. 20 do 25 m", kuhinje in kabinete 10 do 12 m-', kabinet za služkinjo 9 m2, kopalnica 6 m2, shramba in stranišče skupno 4 m'-', predsobe in komunikacije ca. 10%. Izmera parcele za prosto stoječe vile znaša od 500 do 750 m-', za hiše stanovanjske skupine pa za vsako stanovanje 200 do 250 m-'. Iz navede-
- '"ni, -
."''i' . }]; f.
1 jr .s h. i-

■ •.■i «M4
L^&čm&m L
fAtC'l
ft.- TAA
J'* ... fž-'
Vila u Pragu Tlocrt
Ing. arch. Nikola Dobrovič Vila u Pragu Pogled sa ceste
nega je razvidno, da je od ekonomične izrabe prostora v zvezi z uporabljenim gradbenim materijalom odvisna višina gradbene vsote. Čimbolj smotrna je rešitev zasnove in pravilna izbera in uporaba gradiva, tem cenejša je zgradba. To je oni problem, katerega so reševali celo desetletje po vojni prvi gradbeni strokovnjaki in rezultat dolgotrajnega študija in eksperimentiranja tvorijo danes tipi samskih, eno-, dvo-, tro- in večsobnih stanovanj. Ti temeljni tipi s principijalnimi rešitvami številnih problemov morejo služiti kot baza za izvedbo vsakovrstnega gradbenega programa kakršnegakoli stanovanjskega poslopja odprtega ali strnjenega gradbenega sistema.
Bistvene zahteve, katerim mora odgovarjati vsako tudi najmanjše stanovanje, so: v vse prostore mora priti dovolj luči in zraka, vsak prostor mora biti tako oblikovan in dimenzijoniran, da odgovarja svojemu namenu in potrebam stanovalca; vsako stanovanje kakor tudi celokupno poslopje mora odgovarjati vsem higijenskim predpisom. Stavbe morajo biti zgrajene iz prvovrstnega gradiva, upoštevati se morajo vse preizkušene pridobitve sodobnega stavbarstva, pri skrajni racijonalizaciji uporabljenega gradiva pa se
ZAPADNA FASADA
Ing. arch. Vinko Glanz, Ljubljana - Enorodbinska hiša
zgradbe cenejše in enako praktične kot zidane. Lesna industrija je v naši državi tako razvita, da zamore z lahkoto zadostiti vsem dnevnim potrebam naše gradbene stroke. Pri solidni, strokovni izvršitvi so lesene zgradbe enako trpežne kot zidane, imajo pa še to prednost, da je industrializacija gradbene stroke takoj izvedljiva in racijonalna izdelava v masah edino mogoča.
ne sme varčevati z izolačnim materijalom proti vlagi in zraku. Instalirati je le najmodernejše in preizkušene naprave za vodovod, razsvetljavo, kurjavo, zračenje i. t. d. Opustiti je ves nepotreben zunanji konvencijonalen, a drag okras profilov, plastike i. t. d., ki zadržuje prah, vlago in škoduje stavbi. Zlasti je treba upoštevati skupne interese vseh stanovalcev glede udobnosti, zdravja i. t. d., a pri tem varovati osebno individualnost posamezne družine in je iz tega razloga treba vsako stanovanje strogo separirati. Povsem nedopustne so skupne kopalnice, skup-
B
3
SEVERNA FASADA
r, :r"=r
O rB.P£r&aiiA Ol
L_t :v'~ ?
PRIZSMLje
Velika potreba po manjših in srednjih stanovanjih se izraža v stalni stanovanjski krizi, ki se kljub vsem naporom državnih in samoupravnih oblasti in raznih socijalnih institucij ne more odpraviti. Stremljenje, nuditi vsaki družini lastno stanovanje, odgovarjajoče njeni potrebi in socijal-nemu položaju, je program sedanjosti, lasten dom v enodružinski vili pa naj bo program bodočnosti. Deviza sodobne stavbne politike mora biti: gradimo mala stanovanja za srednje sloje z geslom: standardizacija stanovanja.
na stranišča, skupne predsobe i. t. d. Izolacija posameznika in družine od družbe je danes nujno potrebna, da si more posameznik v osame-losti umiriti živce in se posvetiti svoji individualnosti.
Pri gradnji navedenih poslopij je z narodno gospodarskega in ekonomskega stališča uporabljati stavbno gradivo, ki ga imamo v izobilju in omogoča hitro izvršitev in takojšnjo uporabo stavbe, to je les. Uporaba lesa za stanovanjske hiše je zelo velika celo v onih državah, ki ga morajo uvažati. Kljub visokim prevoznim stroškom v inozemstvu in carinam pa so lesene
of ;:jo p7^
ZAGiSsTA	PCfDSOB.'.
H fš' l "
i .cr: —it-'-'-w-r - - m
per i>fr- nppnj
y\> i.'
f~C " aorAB'VAl
M'.r" fl.'s.t* is*, lf
XSPRAT
Ing. Zoran Tomič i arch. Borivoj Tomič, Pančevo Zgrada dr. Kunstlera u Vel. Bečkereku
Zgrada se nalazi na uglu Sv. Savske i Pupinove ulice. Služi za lekarsku ordinaciju i privatan stan lekara. U prizemlju nalaze se prostorije za lekarsku službu, kao i privatne prostorije za dnevnu upotrebu, dok su na spratu smeštene spavače sobe i sporedne prostorije, kao i jedna velika terasa sa ulice. Karakteristično je za ovu zgradu, da je krov jednovodni sa blagim padom od Pupinove ulice prema dvorištu i konstruktivno je tako izveden da padu odgovarajuče na spratu postepeno opadaju i unutrašnje višine pojedinih traktova, a prema važnosti prostorija. Time se postigla znatna ušteda u zidanju. Zgrada je izvedena sa svima modernim instalacijama, sa samostalnim bušenim bunarom, od oko 80.000 m dubine, sa etažnim grejanjem.
I- -UCftUUUM Ml	I M
i"* ii m
ULICA
Prizemlje
I. sprat
Sjeverna strana
"*'. .......
Arch. Mate Baylon, Sarajevo:
OSNOVNA ŠKOLA SA 12 RAZREDA ZA MUŠKU I ŽENSKU D3ECU U SARAJEVU,
NEMANJINA ULICA
Zgrada je smještena na uglu Nemanjine i Gabeline ulice, a njen glavni masiv odmaknut je od ulica, tako da izmedu zgrada i ulica ostaju mali vrtovi. Prema ulicama nalaze se široki hodnici u kojima se ispod prozora nalaze ormari za garderobu.
Južnu stranu zgrade zauzimaju razredi, čiji prozori gledaju u prostrani školski vrt i igrališta za djecu, a potpuno su izolovani od ulične buke i prašine.
U sredini zgrade izmedu muškoga i ženskoga trakta sa sjeverne strane nalazi se zajedničko predvorje, kroz koje djeca ulaze u zgradu, a sa južne gimnastička vježbaonica sa odijeljenim svlačionama.
U prvom katu iznad svlačiona smještene su prostorije za ručni rad, koje su kroz pomične staklene pregrade u vezi sa velikom terasom iznad gimnastičke vježbaonice. Ova terasa služi za nastavu na slobodnom vazduhu.
Tlocrt pri-	
zemlja i situa-	i
cija:	/
1. razredi,	/ v o / s
2. hodnici,	/ / f
3. gombaona,	//
4. zbornice,	/Z' H-j
5. svlačione,	
6. zahodi,	t/. y
7. podvornici,	
8. terase,	4 ^s^ 'X v
9. predvorje,	
10. predbašča,	
11. igrališta i	
12. vrt.	
--A. J
Arch. Mate Baylon
Osnovna škola za mušku i žensku djecu u Sarajevu Južna strana
U donjem se prizemlju trakta u Gabelinoj ulici (pošto ulica veoma strmo pada) nalazi stan podvornika i kupatilo sa tuševima.
Kupatilo služi i za ostale škole, koje nemaju kupatila, a ima i zaseban prilaz sa ulice kroz predbašču. Stan za upravitelja predviden je u zasebnoj zgradi u južnom dijelu vrta.
Ovaj je projekat prethodio izvedenom projektu, koji je publikovan u br. 3. »Arhitekture«. Cijena postignuta javnim nadmetanjem po ovom projektu bila je za sredstva sarajevske opčine prevelika, te sam radi nedostizanja kredita morao pristupiti jednom jeftinijem riješenju uz potpuno isti broj prostorija. Uštede su postignute time, što je smanjena površina zemljišta za ca. 2000 m2 i što je mjesto riješenja na prizemlje i kat uzeto riješenje na prizemlje i dva kata. Uštede su iznosile ca. 500.000 Din.
Ing. arch. Dragutin Fatur:
Potrebi pračloveka je kot bivališče povsem odgovarjala izgrajena skalna votlina ali zasilno grajena koliba pod listnato streho gozda.
Danes se ne zadovoljimo z živ-Ijenskimi pogoji davnine — lahko si pa izoblikujemo degeneriran vzor po civilizaciji opredeljenega, tektonskega bivališča pračloveka, ki izbegava logično, etično nravnost.
Sodobna stanovanjska hišica je v talnem načrtu rafinirano kompliciran organizem, a v estetskem oblikovanju običajno revna kreatura nemožnega izraza duševne praznote.
Ing. arch. Dragutin Fatur
Skica
jCarxc
Arch. Jože Mesar, Ljubljana Prenovitev drogerije Kane Nočna slika
Tone Poljšak:
SVETLOBNA REKLAMA.
Svetlobna reklama se je razvila šele s splošno uporabo električne energije za razsvetljavo ter je torej še razmeroma mlada. Radi tega vsa arhitektura do najnovejše dobe ni računala z njo, dočim jo sodobni arhitekt uspešno uporablja. Sodobne trgovske hiše si danes že ne moremo misliti brez svetlobnih reklam, a kljub temu greše še mnogi stavbni gospodarji in arhitekti, da pri zidavi ne mislijo pravočasno na to in posledica tega je, da se pozneje stavba »okrasi«, pač po potrebi reklame, z raznovrstnimi izveski, transparenti, svetilkami i. t. d.
Pri projektiranju svetlobne reklame morata sodelovati arhitekt in elektrotehnik. Od reklame zahtevamo, da je učinkovita, lepa, primerna in pri tem čim cenejša v nabavi
Arch. Dože Mesar, Ljubljana Prenovitev drogerije Kane Izvršila tvrdka Miroslav Zupan
Arch. Jože Mesar, Ljubljana Drogerija Kane Notranjost Mizarsko delo ing. Remec & Co.
in čim bolj ekonomična v obratu. Nikdar ni mogoče v eni in isti reklami združiti vse te zahteve, ker so si ena drugi nasprotne ter je vedno potrebno napraviti kompromis, v katerem odločajo arhitekt, elektrotehnik in stavbni gospodar.
Razsvetljava izložb, osvetljevanje fasad ali portalov, napisi in svetlobni efekti, napravljeni s sestavo in sklopljanjem žarnic, transparenti ter napisi, linije in znaki iz neonskih cevi so v glavnem vsi načini svetlobne reklame, ki imajo zvezo z arhitekturo sodobnih trgovskih hiš.
Osnovna zahteva pri razsvetljavi izložb je, da se žarnice in svetila ne smejo videti s ceste. Kljub temu pa najdemo še mnogo izložb, o katerih bi lahko mislili, da so v njih razstavljena električna svetlobna telesa, ne pa blago, ki ga tvrdka prodaja. Izložbe se razsvetlijo z reflektorji, ki se nameste na stropu izložbe. Pri starih izložbah se reflektorji skrijejo za kratkim zagrinjalom, a nove izložbe je po možnosti projektirati na ta način, da se morejo na stropu namestiti svetila tako, da so opazovalcu s ceste skrita. Radi enako-mernosti razsvetljave je namestiti v vsako večjo izložbo po več reflektorjev, in sicer se običajno vzame po eden na meter dolžine izložbe.
Osvetljevanje celih fasad se le redkokdaj uporablja v reklamne namene, temveč pretežno kot slavnostna razsvetljava. Pač pa je osvetljevanje portalov in napisov zelo priljubljen in pri nekih arhitektonskih pogojih — posebno pri starih stavbah, katerim se hoče obvarovati njih starinska arhitektura — tudi edino možna vrsta svetlobne reklame. Tudi za tako razsvetljavo se predvsem zahteva, da se svetlobni viri ne vidijo. Težko, odnosno v večini slučajev sploh nemogoče je skriti svetila, ki morajo biti nameščena v neki razdalji, zato pa jim je treba dati obliko, ki dovoljuje svetlobi pot samo v želeno smer. To so špecijalni reflektorji, ki morajo biti seveda grajeni za montažo na prostem in ki se običajno namestijo na dolge nosilce. Ta način svetlobne reklame je razmeroma poceni v nabavi, a precej drag v obratu, kajti da se doseže uspeh, je treba uporabiti žarnice s tisoč in več watti.
S postavitvijo ene žarnice poleg druge se morejo sestaviti linije, črke in drugi znaki.
To je eden najstarejših načinov električne svetlobne reklame, ki pa se danes rabi največ le za slavnostne iluminacije zgradb. Stalni napisi, sestavljeni iz žarnic, so zastareli ter se danes nikoli več ne uporabljajo za reklame, ki stalno svetijo. Pač pa se v velemestih veliko uporab' Ijajo reklame, pri katerih posebni stikalni avtomati postopoma prižigajo in ugašajo poedine žarnice ali skupine istih, s čimer se morejo dobiti zelo učinkoviti svetlobni efekti. Tako se more doseči s prižiganjem žarnice za žarnico vtis, kot da bi pisala nevidna roka. Taka reklama je pa tako v nabavi kot v obratu razmeroma draga.
Transparent je bila prvotno omarica, pritrjena plosko na fasado ali izvešena pravokotno na portal, ki je imela na eni ali več straneh steklene stene s prosojnimi napisi, v notranjosti pa eno ali več žarnic. Danes je pa transparent sestavni del moderne trgovske hiše ter ga sodobni arhitekt ne uporablja samo za reklamne napise, temveč se celi portali in deli oblože z opalnim steklom, za katerim so nameščene žarnice. Taki portali imajo ponoči izreden efekt, posebno če leže v ne preveč močno razsvetljenih ulicah.
Najučinkovitejša svetlobna reklama pa so Drogerija Kane, notranjost	Detajl
danes brezdvomno neonske cevi. To so evakui- Mizarsko delo ing. Remec & Co. rane in s plinom neonom napolnjene steklene
cevi 10—30 mm premera, ki imajo na obeh koncih elektrode. Električni tok, ki pa mora imeti določeno napetost, prehaja od ene elektrode na drugo skozi plin, ki pri tem žari. Plin neon da intenzivno rdečo svetlobo, ako pa se v cev da kaplja živega srebra, sveti v modri barvi. S tema dvema barvama se sestavljajo tudi druge, kot na primer zelena ali oranžna s tem, da se uporabi za cev barvasto steklo. Take cevi pa nimajo več tako učinkovite svetlobe ter se večinoma uporablja le rdeča in modra barva. Eksistirajo pa tudi svetlobne cevi, ki so polnjene z drugimi plini. Za reklamno razsvetljavo se uporabljajo le še cevi, ki so polnjene s helijem, ki sveti v svetlorožnati, in z argonom, ki sveti v belo-modri barvi. Cevi, polnjene z dušikom, ogljikovo kislino ali vodikom, rabijo previsoke napetosti električnega toka ter se rabijo le za efektno notranjo razsvetljavo.
Neonske cevi se morejo napraviti v poljubno ukrivljeni obliki ter služijo za sestavo črk, znakov in linij. Uporabljajo se tudi za povzdigo arhitektonskih oblik pri stavbah, ki se večkrat iluminirajo. Ker se je uporaba neonskih cevi v reklamne svrhe do danes že precej razširila, so se prvotno visoke cene tudi znatno znižale, tako da je reklama že tudi v nabavi sorazmerno poceni. Nedvomno je pa obratovanje neonske reklame pri največji učinkovitosti cenejše kot vsake druge, ki je količkaj efektna. Uporaba električnega toka je sorazmerno učinku zelo majhna, cevi pa, če se ne razbijejo, svetijo tudi do 10.000 obratnih ur.
Korslka:
VRT
Kakšen naj bo naš vrt? To je čisto enostavno. Kakor si zamislimo načrt za stavbo, tako si tudi zamislimo načrt za vrt. Predvsem moramo upoštevati osebne potrebe in pa, kako moramo te najenostavneje in najbolje ustvariti.
Kateri bistveni deli so v našem vrtu in v kakšni zvezi naj bodo? Predvsem želimo v vsakem letnem času sedeti ali na solncu ali v senci, in sicer ob vsakem dnevnem času. Eden teh prostorov mora biti v neposredni bližini hiše, da ga moremo izrabiti v početni pomladni dobi, drugi pa mora biti v vrtu, od koder je razgled na hišo.
Tudi na solncu hočemo ležati, bodisi na travi bodisi v naslanjaču. V te svrhe rabimo zelene trate, ki se pa ne smejo zastreti z grmičevjem ali drevjem. Zelene trate morajo biti nasajene najbliže hiše, ker so bistveni del vrta. Dalje se hočemo kopati. Kako prijetno je kopanje v lastnem vrtu in kako prijetno je osvežiti se poletne popoldneve, ne da bi se bilo zato treba napravljati, je razumljivo vsakomur, vsled česar je treba postaviti bazen v najlepši del vrta, ker se smatra kot stavbni del hiše.
Tudi ob vlažnem vremenu bi radi obhodili vrt. Zato je vsa pota, ki se združujejo s hišo, obložiti s kamnitimi ploščami, ki so tudi v splošni uporabi cenejše kakor vsakoletno nasuta pota s peskom.
Poleg vsega navedenega moramo postaviti v neposredni bližini gredo z letnimi cvetlicami.
S takim načrtom dobimo vrtni skelet, ki že tvori vrtno obliko, ki pa mora biti spo-polnjen s cvetlicami, lepotičnim grmičevjem in drevjem, ker tako nasajen ustvarja bistveni del stanovanja.
Vendar pri tem ne smemo pozabiti na estetične zahteve vrta. Kako velik naj bo vrt, to naj odločajo naše želje in velikost kompleksa. Ako želimo, da nam vrt donaša tudi dobiček, tedaj pride v poštev tudi sadje in najnujnejša zelenjava za kuhinjsko porabo, ki pa se mora postaviti v tak del, da ne kvari estetike vrta. Kot dopolnilo k vrtnemu skeletu je po želji napraviti tudi otroško igrišče in prostor za športne vaje.
Predvsem je treba napraviti načrt za vrtni skelet deloma po želji lastnika, zlasti pa moramo upoštevati orientacijo solnca in lego vrta in hiše. Če je svet hribovit, je iz tehnične potrebe in vidika potrebno terasiranje istega.
Ce je vrtni prostor večji kakor zamišljeni vrtni skelet, potem je potrebno preostali del izpopolniti z drevjem ali tratami. Na ta način preide vsa okolica vrta v neposredno enoto, ki ne zaostaja za ostalim arhitektonsko urejenim vrtom. Vrt v tem slučaju nima strogih obrisov, ker zavajajo tlorisne kompozicije k naravni potrebi.
S takim vrtom popolnoma zadostimo potrebam novih stavb, ker v njem nismo storili nič več kot to, kar zahtevata udobnost in estetika.
A. Stupica:
NAŠ DOM
Naša doba se še ni dokopala do enovite stanovanjske kulture, njena oznaka je v glavnem socijalno teženje, uveljavljenje higijene in preprostosti. Nikoli doslej se ni zadostilo v toliki meri klicu po svetlobi, zraku in solncu, kakor v neštetih primerih dobre sodobne arhitekture. Iz zunanjosti stavbe je prenesla težišče v notranjost ter navezala človeka na vrt in naravo. Stanovalec naj najde v svojem domu mirno zatočišče, dom mu bodi vir življenjskih energij in kraj, kjer se nemoteno pogreza vase, sproščen sivine dneva in nemira zunanjega sveta. Smotrna oprema stanovanj mora biti človeku življenjski regulator. Notranjost našega doma očituje našo osebnost in miselnost, a je tudi odraz našega svetovnega nazora.
Ing. arch. J. Omahen-D. Serajnik	Zrcalo
Mizar Fr. Kregar	univ. prof. ing. A. Horvat
Ante Gaber:
KERAMIKA
Ing arch. D. Omahen-D. Serajnik	Velika omara
Mizar Fr. Kregar	univ. prof. ing. A. Hrovat
Razne prireditve na velesejmu, zlasti pa impozantne razstave pohištva nam dokazujejo, da se je pri nas smisel za lepo in moderno opremo stanovanj silno dvignil. Z naše tehnične fakultete je iz šol prof. Plečnika in prof. Vurnika izšlo mnogo talentiranih arhitektov in tudi tehnična srednja šola nam je dala veliko število strokovnjakov za najrazličnejše panoge umetne obrti, po drugi strani pa se je zlasti po zaslugi ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani in na deželi prav močno razvilo ljubiteljstvo do vrtov in cvetlic, ki z njimi na najpreprostejši in najcenejši način, a tudi najbolj efektno lahko okrasimo svoje domove in se z aranžiranjem cvetja na najenostavnejši način tudi estetsko udejstvujemo in iz-živimo. Pri tem lepem opravku pa kaj kmalu pridemo do spoznanja, da za različne aranžmane cvetlic rabimo tudi različne posode, ki morajo s cveticami tvoriti harmonično celoto. S to posodo nas predvsem zaklada keramična umetna obrt že zaradi neomejenega bogastva oblik in barv.
Keramika je že sama na sebi, torej tudi brez cvetlic, med najmočnejšimi dekorativnimi elementi naših stanovanj, saj so naši predniki izdali velikanske vsote za
žlahtni porcelan in dragoceno fajanso, ki so jo rabili za namizno posodo in tudi zgolj za dekoracijo. Spomnimo se naših majolik, ki so jih za razne naše pokrajine različno poslikane izdelovale po večini italijanske delavnice, pomislimo tudi, da imamo še vedno precej v starih časih zelo dragega porcelana slavne dunajske manu-fakture, spomnimo se pa tudi ljubljanske tovarne barona Zoisa in tovarn na Štajerskem, ki so že takrat skušale konkurirati s tujim blagom.
Iz namena, da ohranimo denar doma in da vsestransko zadostimo našim zahtevam tudi, kar se tiče za nas značilnih oblik, je bila pred leti na tehnični srednji šoli ustanovljena keramična šola, ki je pod vodstvom češkega strokovnjaka prof. Berana vzgojila lepo število absolventov.
2e pred vojno so naši slikarji, kakor n. pr. prof. Peter Zmitek, delali načrte za keramiko, po ustanovitvi keramične šole so se pa tega hvaležnega dela lotili predvsem profesorji tehnične srednje šole, kakor prof. France Kralj in prof. Gojmir A. Kos, ki so jima sledili tudi drugi znani umetniki: Tone Kralj in njegova soproga Mara, Tine Kos, Lojze Dolinar ter nekaj drugih, ki sodelujejo tudi pri novi Keramični tovarni »Dekor«.
Ing. arch. 3. Omahen- Omara za perilo D. Serajnik	prof. ing. A. Hrovat
Ing. arch. J. Omahen-D. Serajnik Mizar Fr. Kregar
Spalnica
univ. prof. ing. A. Horvat
Ing. arch. 3. Omahen-D. Serajnik	Domači mir
Izvršil Drž. osrednji zavod za žen. domači obrt, Ljubljana
Ing. Vladimir Remec, Ljubljana:
NOVA REŠITEV VPRAŠAN3A TOPLE VODE ZA STANOVANJA
Preskrba tekoče tople vode za stanovanja v zvezi s centralno kurjavo in centralno toplovodno inštalacijo je rešitev za velike zgradbe in luksuzna stanovanja, ki popolnoma ustreza svojemu namenu — toda samo takrat, kadar vprašanje stroškov take naprave ni odločilno. Vprašanje tople vode iz pipe za manjše zgradbe, naj bodo to že eno- ali več-stanovanjske hiše z navadnimi meščanskimi stanovanji, je pa še vedno nerešeno tako z vidika stroškov kakor tudi individualne neodvisnosti.
Kjer centralna kurjava ni prišla dosedaj v poštev, je bila edina rešitev ta, da se je v običajnih štedilnikih vzidala posebna ogrevalna priprava v obliki litoželeznih posod ali pa železnih cevi, ki oklepajo ali preprezajo ognjišče. Poleg te ogrevalne inštalacije je v takih primerih potreben še poseben železni rezervoar in avtomat za dovajanje sveže vode.
V celoti predstavlja ta način preskrbe tople vode individualno še dokaj dobro rešitev, čeprav je v obratovanju neekonomična in ima tudi glede vzdrževanja ter dragih popravil svoje slabe strani. Izraba toplote na ognjišču samem je vzrok slabe ekonomije s kurivom, ker z vodo napolnjene posode in cevi preprečujejo popolno izgorevanje kuriva, vsled česar se ga porabi več kakor potrebno, a pečnice so večinoma slabo kurjene. Toplovodni rezervoar v takih primerih poleti po nepotrebnem ogreva prostor, v katerem je nameščen, pozimi pa ne zadostuje za ogrevanje kopalnice, vsled česar je poleg te naprave potrebna še pomožna kurjava s plinom ali elektriko. Take pomožne naprave zopet komplicirajo vso inštalacijo, podraže vzdrževanje in povzročajo stalne dajatve za plin ali elektriko. Povrhu pa plin v stanovanjih ni nikjer dobrodošel gost; če že ne govorimo o nevarnosti zastrupitve, pa ne moremo prezreti duha, ki se polagoma uveljavi po vseh stanovanjih, kjer je plin montiran, če se še tako previdno zapirajo ventili In omejuje poraba.
Novo zelo enostavno rešitev individualne preskrbe tople vode iz pipe je našel pisec teh vrstic in jo že tudi preizkusil na več inštalacijah s popolnim uspehom. Njegov sestav obstoji na sledečih opazovanjih.
Po sodobnih izkustvih toplotne tehnike na ognjišču samem ne sme biti nikaka priprava, ki bi na mestu izgorevanja odjemala toploto. Vsako nasilno ohlajevanje namreč kvari pravilno zgorevanje, povzroča mnogo dima in saj ter zmanjšuje ekonomičnost kurjave, povečuje porabo kuriva. Edino pravo mesto za odjem toplote je tam, kjer so plini že zgoreli, opravili svoji običajno dolžnost in ko zapuščajo ognjišče ter stopajo v
Slika 1
Prerez toplovodne naprave	Slika 2.	Prerez toplovodne naprave v zvezi s kopalnico
V\
ir,\\
dimnik še s precejšnjo množino toplote, ki jo odnašajo s seboj. Navadni štedilniki, ki imajo na vrhu pečnic še odprt bakren kotlič za toplo vodo, v katerega se sveža voda enostavno doliva s posodo, kadar zmanjka, je dejansko najpravilnejša konštrukcija štedilnika in tudi ekonomična, samo da je glede tople vode nepraktična, ker daje možnost tople vode le pri kotliču samem. Porabiti ta kotlič kot ogrevalno posodo na ta način, da se napravi kot zaprt rezervoar iz dovolj močne pločevine, da vzdrži kake 3—5 m vodnega pritiska, je osnovna misel nove naprave. Pogoj za dobro delovanje takega kotliča je seveda redno mesečno čiščenje, ker bi sicer saje, ki
se v dimovodu na kotliču nabirajo, polagoma zmanj- KL-. -" ■ -g--'	»j&i
ševale učinkovitost ogrevanja. Nad tem za ogrevanje
uporabljenim kotličem je pa nameščen večji rezervoar ^. i ||K z vsebino 50—100 1, v katerem se topla voda nabira pa I^^^B^T^Wllplj, > tudi dolgo časa topla ohranjuje. Ta princip popolnoma odgovarja sodobni konštrukciji parnih kotlov, pri kateri se doseže izdatno izboljšanje toplotnega efekta s tem, da se postavijo v dimovodu, preden odidejo vroči plini
v dimnik, še posebne ogrevalne naprave, tako zvani Slika 3. Toplovodna naprava, ekonomizer, ki izrabi še zadnjo toploto vročega dima.	dozidana k štedilniku
Rezervoar nad ogrevalnim kotličem ima v tej legi prednost, da je zavarovan pred izgubo toplote že v svoji legi kot taki, ker se na tem kraju itak še vedno nabira dokaj toplote od štedilnika kakor od dimnika.
Namesto ogrevalnega kotliča, ki se da namestiti tudi pri vseh že izvršenih napravah brez tople vode, je seveda bolje napraviti ogrevalne cevi ali bakrene valje, ki odvzamejo toploto zgorelim plinom, segrevajo vodo in ki imajo zlasti to prednost, da že po kratkem času kurjave proizvajajo dovolj tople vode, na drugi strani pa ne otežkočajo vzdrževanja.
Slika 1 kaže v prerezu celotni sestav toplovodne naprave. Na tej sliki sta s 3 in 3' označena dva ogrevalna valja, okoli katerih kroži dim, preden preide skozi zapornik
št. 14 v dimnik. Oba valja sta med seboj zvezana s cevjo 5, s cevjo 6 pa z nabiralnim rezervoarjem št. 7. Iz nabiralnega rezervoarja 7 je speljana toplovodna cev 8, ki se potem razcepi do ene ali več toplovodnih pip po potrebi v vsakem stanovanju.
Konštrukcija ogrevalnega kotliča ali valjev 3 in 3' je seveda taka, da se pri ometanju štedilnika ravno tako izvlečejo kakor dosedaj odprti toplovodni kotlič, nakar se notranji prostor lahko gladko omete. V ta namen se odpreta samo dve vijačni cevni zvezi (holandca), ki se po snaženju zopet na lahek način spojita.
Izkušnja je pokazala, da zadostuje ta način toplovodne naprave pri zmerni kurjavi štedilnika za vse potrebe tople vode v gospodinjstvu pri 6—10 članski družini. Njena posebna prednost je, da oddaja razgreto obzidje štedilnika toploto tudi še takrat, če se v štedilniku ne kuri več. Če se na primer zvečer porabi vsa topla voda za kopeli, se preko noči voda zopet segreje, tako da je zjutraj zopet na razpolago zmerno topla voda, čeprav se ponoči ni kurilo.
Slika 1 kaže še zelo enostaven način regulacije kurjave obeh pečnic. S premikanjem zaklopke št. 13 se lahko obrne vsa toplota okoli spodnje pečnice, če se pa ta ne rabi, pa samo okoli gornje pečnice, dočim se z vmesnimi pozicijami predvideva močnejše ogrevanje gornje ali spodnje pečnice. Če se spodnja od ogrevanja izključi, se seveda pospeši ogre-Slika 4. Toplovodna naprava,	vanje vode, kar pride prav takrat, kadar se rabi več tople
sezidana nanovo	vode in je ogrevanje spodnje pečnice nepotrebno. Zapornik
št. 14 vrhu tega omogočila regulacijo vleka, tako da dajeta oba zapornika št. 13 in 14 popolno kontrolo kurjave v štedilniku odnosno pečnic.
Opisana toplovodna naprava se pa prav lahko kombinira z navadno kopalno pečjo za direktno kurjavo. Kakor kaže slika 2, se v ta namen toplovodna cev 8 z veže enostavno z vrhom kopalne peči. Kjerkoli se potem pri kopalni peči odpre ventil (na primer v sliki 2 ventil št. 12 ali prha 11), priteče topla voda, ne da bi bila kopalna peč zakurjena.
V zvezi z navadno kopalno pečjo deluje torej taka toplovodna naprava v vsakem oziru popolno. Če se radi ogrevanja kopalnice rabi za večje množine tople vode kopalna peč, nikoli ne ovirata ti dve napravi ena drugo, ampak se samo izpopolnjujeta. Kadar se štedilnik ne kuri, če je družina odsotna, se ne troši kurivo in tudi ni izdatkov za toplo vodo, kadar pa se štedilnik kuri, je topla voda tako rekoč brezplačno na razpolago. Stroški za napravo ogrevalnega kotliča so v primeri s celotnim štedilnikom samo majhen del, dočim seveda ostanejo stroški za cevovode isti kakor sicer pri sličnih inštalacijah.
Kadar pa se zahteva topla voda tudi, če štedilnik ni zakurjen, se na zelo enostaven način zveže z ravnokar opisano toplovodno inštalacijo električna ogrevalna naprava s toplovodnim rezervoarjem št. 7 v sliki. Električni aparat namreč ne vsebuje drugega kakor običajni električni ogrevalec in temperaturni kontrolnik, ki avtomatično priklopi električni tok, če pade temperatura tople vode v rezervoarju, in ga zopet odklopi, če naraste temperatura do neke višine. Tako kombiniran aparat le malo podraži celotno napravo, pač pa se z njim doseže skoraj idealno izkoriščanje toplote za vodo. Kadarkoli je štedilnik v obratu, zadostujejo za ogrevanje odhajajoči plini, če pa se štedilnik ohladi, izpopolnjuje ogrevanje električni tok. Poraba električnega toka je na ta način prav minimalna in pade večinoma v nočni čas, ko elektrarne itak računajo ugodno tarifo za električni tok v kurilne namene.
Opisana toplovodna naprava je priglašena za patentiranje.
Trgovina in stalna razstava umetniikih slik in kipov
A. KOS, LJUBLJANA, MESTNI TRG 25
Popravek oglasa v 8. številki:
»DUNAV«, zavarovalna d. d., sprejema živ-Ijenska zavarovanja brez zdravniške preiskave od Din 25.000 dalje.
Moderne zavese	1
Namizni prti
Miljeji
Preproge
Pregrinjala
Čipke
Vezenine
Najbolje in najcenejše
DRŽ. OSREDNJI ZAVOD ZA ŽENSKI DOMAČI OBRT
V LJUBLJANI, NOVI TRG 4./I. Po vseh načrtih	^
Proizvodi
Samoborka d. d. - Zagreb
Originalna
Terrabona
suha žbuka
za fasade
upotrebljava se danas najviše u
savremenoj arhitekturi
JCanc
Neon-napis drogerije »Kane«, Ljubljana izdelava
edinega domačega podjetja za svetlobne napise z »Neon«-cevmi
Tone Poljšak Tel. 30-66
LJubljana, Aleksandrova c. 5
Izvršuje tudi najkompliciranejše svetlobne in druge elektrotehnične instalacije. Neon-reklama je priznano najefektnejša in rabi manj toka kot vsaka druga sveti, reklama
stavbno podjetje Franc Marinčič
Vlč-Gllnce (Tržaška cesta št. 15) pri Ljubljani
Novi docenti na tehničkom fakultetu u Beogradu.
1. Milan Zlokovič, arch, za javne grade-vine (prvi docent-propagator moderne arhitekture, jedan od boraca mlade generacije za tehnički napredak u Jugoslaviji). 2. Bogdan Nestorovič, arch, za privatne gradevine. 3. Vinko Džurovič, ing. za naertnu geometriju. 4. Miodrag Marinkovič, ing. za statiku i inži-njerske konstrukcije. 5. Pavle Vasic, ing. za izpitivanje tehničkog materijala.
Iz redakcije. Med načrti za spomenik kralja Petra v Ljubljani smo na str. 212 naše 8. številke objavili tudi projekt »Vhod v Tivolski park«, a ker nihče ni vedel za avtorja, smo dodali, da je »nepoznan«. Po objavi šele smo izvedeli, da je projektant omenjenega načrta g. arhitekt Hugo F. V. Shell v Ljubljani, kar s tem rade volje popravljamo, dostavljajoč, da smo večkrat poskušali dognati avtorjevo ime, a brez uspeha.
Prilogi. Današnji številki našega lista sta priložena prospekta tt. »H e r a k I i t h«, Raden-thein (Avstrija) in Dragotin Puc, Ljubljana.
^TFkH O Julij KLE,N
O I LlxLV/ LJUBLJANA, WOLFOVA ===== ULICA 4 — TEL. 33-80
Gradsko načelstvo U Zeinunu, 29. oktobra 1932 Ka broj 9746—1932
Rezultat
utakmice za izradu skice za Narodni dom Kralja Aleksandra u Zcniunu.
Na raspisanu utakmicu za izradu skice za novu zgradu Narodnog doma Kralja Aleksandra u Zemunu, prispelo je 37 radova. Ocenjivački sud završio je pregled i doneo sledeče odlukc.
I
Da se ni jedilom radu ne može dodeliti prva nagrada, jer ni jedan svojim rešenjem ne zadovoljava postavljeni za-datak u tolikoj meri da bi mu se mogla dodeliti prva nagrada.
II
Da se druga nagrada u iznosu od 12.000 dinara dodeli radu pod znakom 9 u crvenom krugu, kao radu koji je dobrim rešenjem svoje skice ostao u granieama postavljenih uslova i programa utakmice. Autor ovoga rada je g. Miliailo Hečimovič, arhitekt.
III
Da se kao priznanje za uloženi trud otkupe u iznosu od j)o 2500 Din radovi:
1. sa znakom N. D. K. A. Z., 2. sa znakom crveni krug, 3. sa znakom črno A, 4. sa znakom N. D. (I.) (sa črnim nat-pisiina), 5. s« znakom prostor, vazduh, svetlo, 6. sa znakom N. D. Z.. 7. sa znakom IV, 8. sa znakom Dom (osnova u obliku II), 9. sa znakom A. C., 10. sa znakom P. S., 11. sa znakom 11. JI (čirilicom), 12. sa znakom crveni trougao, 13. sa znakom plavi krug, 14. sa znakom erveno 1 (jedan) i 15. sa znakom 11».
Svi radovi biče javno i zložen i u Sokolani osnovne škole Kraljeviča Tomislava u Zemunu od 5. do 9. novembra zaključno. Otvaranje izložbe r>. novembra po podne u 4 Časa.
Pozivajo se svi autori ot kupljenih radova. da u što kra-čem roku, a najdalje do 15. novembra ove godine, podnesu Gradskom Gradevinslcom Odeljku u Zeinunu izjavu o pristanku na predloženi otkup. Gradski načelnik: Dr. Miloš N. Dorič.
Izdelovanje umetniških uporabnih predmetov: vaz, kipov, pepelnikov, svečnikov, stojal za svetilke, raznih posod za pecivo In sadje, cvetličnih loncev itd. v vseh modernih oblikah in barvah
DEKOR d. z o. z.
V LJUBLJANI, Z G. ŠIŠKA
TOVARNA ZA FINO KERAMIKO
Priporoča se tudi za vsa v tapetniško stroko spadajoča dela po najnižjih cenah
I. KLOBČAVER
LJubljana, Poljanska 17 (dvorišče)
Patentni
zložljivi
fotelj
posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah
ALEKSANDROVA CESTA PALAČA » D U N A V«
MIKLOŠIČEVA CESTA POLEG HOTELA »UNION«
TEL. 2489 IN 2341 Lastna vrtnarija: Bleiweisova c. Tel. 3188
Posetite in oglejte si bogato založeno trgovino azalej, ciklam, šmarnic, orhidej, nageljnov i.t.d.
v cvetličarni
KORSIKA
Gradbeno podjetje
Saksida in drug
družba z o. z.
Ljubljana, Poljanska c. 91
Telef. 33-30
Vila v Ljubljani, Kumanovska ul.,
zgrajena I. 1930.
po načrtih gosp. arch. Mušiča
Za vsa v gradbeno stroko spadajoča dela se toplo priporoča
Gradbeno podjetje Saksida in drug, družba z o. z., Ljubljana, Poljanska c. 91
Izvršuje dela najsolidneje in strokovnjaško	"*
Produktivna zadruga
KLEPARJEV INSTALATERJEV IN SORODNIH STROK r. z. z o. z.
Ljubljana Gregorčičeva ul. 11
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
IVAN
ČEH
umetno trgovsko
vrtnarstvo Ljubljana
VIL Gasilska 14 priporoča
CVETICE
lončnice, nizke in visoke vrtnice I. t. d.
Izdeluje poročnešopkein pogrebne vence
U60DN0STI SLIKANJA V STANOVANJU * VAM MUDI LE TVRDKA *
rU&fMMTTOKf
FfKJ^STARE
PRSNO IN DEKORATIVNO SLIKARSTVO
CENENO ELfGANTNO
SOLIDNO
IVAN MARTINC
SLIKAR
STRELIŠKA 24 — TAVČARJEVA 12
sliKARtw IVAN KOŠAK
PLESKAR Ljubljana, Rimska c. 23
Sploino kleparstvo In Instalacije strelovodov vseh vrst JANKOVIt MATIJA
LJUBLJANA. RIMSKA CESTA ST. 19
Tvornlca cementnih Izdel- 1AQ f*||-|| A D kov, umotnoga kamna, to-	VIllLMK
raiza, torazzo peska l.t.d. Ljubljana. Dunajska c.6» w——mm—ammmmm—mmm—mm Telefon 27-55
ČRKOSLIKARJA SPECIJALISTA
Pristov & Bricelj
Ljubljana, Resljeva cesta 39 — Tel. 29-08
CELULOIDNE ŠČITNIKE ZA VRATA
dobavlja v vseh barvah in fasonah ZRNEC FRANJO, LJUBLJANA, Cankarjevo nabr.S
Sploino kleparttvo. Instalacija strelovodov, Izdelovanj* kovlnastih krst In vloikov
Bbgel Franc, LJubljana, Dunajska c.56
Trboveljska premogokopna družba Cementarna Trbovlje
(Centrala Ljubljana) Proizvaja:
Portland-cement visoke odpornosti znamke »Trbovlje«
Portland-cement z Izredno visokimi začetnimi trdnostmi znamke »Trbovlje-specfal«
za vsakovrstna najfinejša In najobčutljivejša stavbna dela, vodne zgradbe, betonske izdelke itd.
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA V LJUBLJANI