POROČILO
MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2010
Ljubljana, 2011
1
POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2010
Izdajatelj:
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Sektor za načrtovanje politik in raziskave
Za izdajatelja: Samuel Žbogar
Urednik: Božidar Humar
Odgovorni urednik: Peter Andrej Bekeš
Jezikovni pregled:
Generalni sekretariat Vlade RS, sektor za prevajanje
ISSN 2464-0417
2
KAZALO
Slovenska diplomacija v letu 2010
1	Svet v letu 2010
2	Izbrane zunanjepolitične teme
Referendum o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško Zahodni Balkan
Strategija do Zahodnega Balkana Brdo proces Boj proti svetovni finančni in gospodarski
3	Kronologija dejavnosti
4	Dvostransko mednarodno sodelovanje
5	Večstransko mednarodno sodelovanje
Organizacija združenih narodov Evropska unija
Evropski svet Svet za splošne zadeve Svet za zunanje odnose Evropski parlament NATO in varnostna politika NATO
Varnostna politika Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Svet Evrope
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna organizacija za frankofonijo Regionalno sodelovanje
6	Druga pomembnejša področja delovanja
Človekove pravice Razvojno sodelovanje Globaln i izzivi Mednarodnopravne zadeve Gospodarska diplomacija Kulturno sodelovanje Analitika
7	O ministrstvu
Zaščita interesov Odnosi z javnostmi Kadrovske zadeve Proračun
Informacijska tehnologija Protokolarne dejavnosti
3
Prevajanje Pravne zadeve
Glavni diplomatski nadzornik Logistika, investicije in javna naročila Pošta in arhiv Okolju prijazno delovanje
8	Seznam dvostranskih pogodbenih aktov, podpisanih v letu 2010
9	Izbrani dokumenti ministrstva za zunanje zadeve
10	Abstract
4
SLOVENSKA DIPLOMACIJA V LETU 2010
Leto 2010 je bilo za slovensko diplomacijo izjemno razgibano: spoprijemala se je s številnimi izzivi, na katere so se slovenski diplomati odzivali pravočasno in pravilno. Objektivne okoliščine, v katerih delujemo, se stalno spreminjajo, mednarodna skupnost je vse bolj povezana in soodvisna in tej ključni svetovni realnosti se prilagaja tudi zunanja politika Republike Slovenije. Zato smo izvajali - in še naprej izvajamo - globalno usmerjeno zunanjo politiko, izražamo jasna in plodna stališča do perečih vprašanj sodobne svetovne skupnosti ter sodelujemo pri njihovem reševanju. Kot narod smo namreč čvrsto privrženi plemenitim ciljem in načelom v mednarodnih odnosih, ki so opredeljeni v Ustanovni listini Združenih narodov. Ta zavezanost krepitvi ustreznih vrednot v odnosih med državami in želja prispevati k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti sta tudi razlog, da se Slovenija vnovič poteguje za nestalno članico Varnostnega sveta za obdobje 20122013. V tem smislu smo se celotno preteklo leto trudili, da bi za našo kandidaturo dobili podporo čim več držav iz vseh regionalnih volilnih skupin Združenih narodov.
V zvezi s tem želim poudariti, da je septembra 2010 ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov na našo pobudo potekalo prvo srečanje zunanjih ministrov Zelene skupine. To je skupina držav, ki se zavzema za vključevanje okolj-skih vprašanj na mednarodnem zunanjepolitičnem dnevnem redu. Tudi sicer je bil na zunanjem ministrstvu v preteklem letu z uvedbo poskusnega projekta okoljskih atašejev na naših veleposlaništvih v Buenos Airesu, Kopenhagnu, Londonu, Pekingu in Skopju pri okoljski diplomaciji dosežen precejšen napredek. Voda je bila v tem času ena naših glavnih tem. Tako je ob sveto-
vnem dnevu vode zunanje ministrstvo s slovenskimi strokovnjaki priredilo konferenco na temo celovitega pristopa k vodi v mednarodnih odnosih. Prav tako smo bili maja 2010 veseli obiska neodvisne izvedenke Združenih narodov za vprašanja dostopa do pitne vode in sanitarij, ki je bil prvi obisk katerega od nosilcev mandata posebnih postopkov Združenih narodov pri nas.
V letu 2010 se je slovenska zunanja politika usmerila še na prioritetno področje gospodarske diplomacije. Slovenija je izrazito izvozno usmerjena država in naša blaginja je odvisna predvsem od prodornosti naših podjetij na tujih trgih. Zato jim morajo naši diplomati pomagati, jim, kot se temu reče, "odpirati vrata" v tujini, jih seznanjati s poslovnimi priložnostmi v državah gostiteljicah in jih povezovati s tamkajšnjimi morebitnimi partnerji. Zlasti si prizadevamo, da bi se slovenska podjetja odločila, da se bolj usmerijo tudi na hitro rastoče trge zunaj Evrope, denimo na Daljnem in Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki in Afriki, ker opažamo, da je trenutno naše gospodarstvo še vedno predvsem evropsko usmerjeno. Razveseljivo je, da pri prizadevanjih za prodor naših podjetij na svetovne trge sodelujejo tudi naši izseljenci in zamejci.
Čeprav je bilo v letu 2010 zaradi objektivnih gospodarskih okoliščin mednarodnemu razvojnemu sodelovanju namenjenih manj sredstev, smo na razvojnem in humanitarnem področju vendarle dosegli pomemben napredek. Po konsolidaciji skoraj polovice dvostranskih razvojnih sredstev na zunanjem ministrstvu smo prešli na programsko financiranje, s čimer se je prej razdrobljen sistem razvojnega sodelovanja deloma centraliziral. V skladu s prednostnimi usmeritvami slovenske zunanje politike smo na Zahodnem
Samuel Žbogar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije
Balkanu razvijali programsko razvojno sodelovanje s Črno goro in Makedonijo, v prihodnosti pa nameravamo vzpostaviti programsko sodelovanje
z Moldavijo in Zeleno rtskimi otoki. Vsebinsko smo se pri razvojnem sodelovanju osredotočili na krepitev dobrega upravljanja, pravne države in družbenih storitev, varovanje okolja ter vloge in položaja žensk.
V preteklem letu je bila pomembna prednostna naloga slovenske zunanje politike tudi Zahodni Balkan in
pospeševanje približevanja te regije evroatlantskim povezavam. Slovenija je okrepila prizadevanja, da bi države Zahodnega Balkana, ki so izšle iz nekdanje skupne države, znova začele poglobljeno sodelovati na raznih področjih. S tem se povečujeta politična stabilnost ter gospodarski in socialni napredek regije. Slovenija je marca 2010 skupaj s Hrvaško na konferenci na Brdu pri Kranju sprožila t. i. brdski proces. To je neformalna oblika sodelovanja za okrepitev odnosov med državami
5
regije s ciljem približevanja evroat-lantskim povezavam. Le evroatlant-ska perspektiva namreč resnično zagotavlja stabilnost in napredek tega območja, ki ga Slovenci zaradi deloma skupne zgodovine ter etnične in jezikovne sorodnosti zelo dobro poznamo. Nikakor pa ne smemo zanemariti velikega pomena te regije za slovensko gospodarstvo: kar 16,5 odstotka našega izvoza in 6,9 odstotka uvoza se odvija z državami Zahodnega Balkana, kjer je tudi večina slovenskih neposrednih naložb.
Slovenske volivke in volivci so na referendumu junija 2010 potrdili zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vladama Slovenije in Hrvaške o določitvi meje na kopnem in na morju. S tem so nedvomno pokazali izjemno politično zrelost
in domoljubje. Trdno verjamem, da odločanje na podlagi arbitražnega sporazuma Sloveniji in Hrvaški zagotavlja, da bomo skupaj dosegli trajno in pravično rešitev za mejno vprašanje, s katerim se obe državi ukvarjata že vse od njune osamosvojitve.
Seveda pa smo se v letu 2010 posvečali tudi drugim zunanjepolitičnim vprašanjem na bilateralni in multilateralni ravni. Med njimi bi posebej omenil našo trajno skrb za slovenske manjšine v sosednjih državah in izseljence po vsem svetu. Prav tako želim omeniti univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic v Sloveniji februarja 2010 na sedežu Urada OZN v Ženevi. V okviru tega pomembnega procesa se je Slovenija znova potrdila kot država, ki je že zaradi svoje zgodovinske izkušnje
zavezana varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obenem pa je odprta za dodatne izboljšave. Veliko energije in časa smo lani namenili tudi konkretni pomoči našim državljanom, ki so se v tujini znašli v takih in drugačnih težavah. Zavedamo se namreč, da ste državljani naši delodajalci in da konča sodba o našem delu pripada vam.
Danes ima Slovenija 648 diplomatov, 88 častnih generalnih konzulov in konzulov. Razpletla je mrežo 57 diplomatsko-konzularnih predstavništev, akreditiranih v 89 državah na vseh celinah sveta. Skratka, Slovenija je sodobna evropska država, polnopravna članica Evropske unije in Nata, ki ima globalno vizijo in v skladu z njo tudi deluje.
6
1
SVET V LETU 2010
7
SVET V LETU 2010
Začetek leta 2010 je zaznamoval rušilni potres, ki je 12. januarja prizadel Haiti in prestolnico Port-au-Prince, nekoč znano kot Biser Anti-lov, spremenil v umazano mesto s šotorišči in ruševinami. V potresu je življenje izgubilo več kot 220 tisoč ljudi, dva milijona pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Državo z desetimi milijoni prebivalcev so po potresu prizadeli tudi orkani, poplave in izbruh kolere, ki je do konca leta zahtevala več kot 3600 žrtev, zbolelo pa je 170 tisoč ljudi. Državo je zajel popoln kaos, ki se je poglobil po prvem krogu predsedniških volitev. V celem letu je bilo odstranjenih le pet odstotkov vseh ruševin. Celo predsedniške volitve so se zaradi sporov med kandidati spremenile v farso in dodatno ohromile delo vlade. Mednarodni donatorji so za obnovo Haitija obljubili deset milijard dolarjev. Za prvih 18 mesecev je bilo zagotovljenih 5,3 milijarde dolarjev, vendar je bilo do konca leta, zaradi oklevanja donatorjev pri izplačevanju sredstev, za posamezne projekte namenjenih le 1,2 milijarde dolarjev.
V letu 2010 je bilo registriranih okrog 950 naravnih nesreč, devet desetin slednjih pa so povzročili vremensko pogojeni vplivi, nevihte, neurja, poplave. S tem se je leto 2010 v zgodovino zapisalo kot leto z drugim najvišjim številom naravnih nesreč po letu 1980. V več kot 370 naravnih nesrečah je, po ocenah Združenih narodov, umrlo skoraj 300 tisoč ljudi, povzročile pa so okrog 110 milijard dolarjev škode. Naravne nesreče so prizadele koli 207 milijonov ljudi. Med katastrofe sodijo potres na Haitiju, vročinski val v Rusiji, ki je od julija do septembra odnesel okoli 65 tisoč življenj, potres 27. februarja v Čilu, ki je povzročil največjo materialno škodo, približno 30 milijard dolarjev, potres 13. aprila v osrednji
Kitajski in poplave v Pakistanu, v katerih je od julija do septembra življenje izgubilo okrog 2000 ljudi. Posebna predstavnica generalnega sekretarja Združenih narodov Margareta Wahlstrom je opozorila, da je treba ukrepati takoj, saj se bo v nasprotnem primeru število nesreč zaradi nenačrtovane urbanizacije in posegov v okolje še povečalo, zaradi podnebnih sprememb pa bo zagotovo naraslo tudi število nesreč, pogojenih z vremenom. Glavna koordina-torka Združenih narodov za humanitarno pomoč Valerie Amos je ob koncu leta poudarila, da bodo Združeni narodi za pomoč več kot 50 milijonom žrtev naravnih katastrof in prebivalcem kriznih območij po svetu potrebovali rekordno vsoto 5,7 milijarde evrov. V letu 2010 so potrebovali okoli pet milijard evrov, vendar pa so države članice zbrale le 59 odstotkov te vsote.
Poleg naravnih katastrof je 20. aprila nemalo skrbi povzročila tudi eksplozija naftne ploščadi britanske družbe BP Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, po kateri je v morje izteklo na milijone litrov nafte, v njej pa je umrlo enajst ljudi. Poročilo posebne komisije za preiskavo vzrokov eksplozije, ki jo je v maju imenoval ameriški predsednik Barack Obama, je navedlo, da je bila nesreča posledica tako sistemske težave industrije, kot vlade, saj ne ena ne druga nista bili ustrezno pripravljeni odgovoriti nanjo. Komisija je pozvala k spremembi zakonodaje na tem področju.
Svet je osupnila tudi nesreča v rudniku zlata in bakra v čilski puščavi Atakama, ko se je 13. oktobra razpletla drama 33 rudarjev, ujetih 69 dni 700 metrov globoko pod zemljo. Reševalci so do rudarjev zvrtali jašek, po katerem so jim pošiljali hrano in druge potrebščine ter jih nato s pomočjo posebne kapsule potegnili na površje.
Poročilo stockholmskega instituta Sipri o vojaških izdatkih v letu 2010 kaže, da so države v svetu izdatke za vojsko povečale za 1,3 odstotka v primerjavi z letom 2009, kar je najmanjše zvišanje po letu 2001, ko so letni izdatki naraščali za okrog pet odstotkov. Za vojsko so porabile 1,63 trilijona dolarjev. V institutu navajajo, da je nižja rast izdatkov za vojsko posledica finančne in gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008. Za vojsko so največ porabili v ZDA, 698 milijard dolarjev, sledijo Kitajska s 119 milijardami dolarjev, Velika Britanija s skoraj 60 milijardami, Francija, Rusija, Japonska, Savdska Arabija, Nemčija, Indija in Italija. Največje povečanje sredstev za vojaške namene so zabeležili v Južni Ameriki, za 5,8 odstotka, kar preseneča, saj nobena od tamkajšnjih držav ni bila neposredno vojaško ogrožena. Evropske države so za vojaške namene porabili 2,8 odstotka manj kot leto prej. Največji padec so zabeležili v državah Srednje in Vzhodne Evrope, zlasti v Bolgariji, za 28 odstotkov in Latviji, za 26 odstotkov manj sredstev kot leto prej. Azijske države so stroške povečale za 1,4 odstotka, države Bližnjega Vzhoda za 2,5 odstotka, v Afriki za 5,3 odstotka, predvsem na račun držav proizvajalk nafte, Alžirije, Angole in Nigerije.
Raziskava kanadskega znanstvenika Andrewa Macka, ki jo je opravil po naročilu vlad Švedske, Norveške, Kanade in Velike Britanije navaja, da se po svetu vedno več narodov zaplete v vojne, saj pogosto posredujejo skupine posameznih držav, vendar se te vojne končajo hitreje in zahtevajo bistveno manj smrtnih žrtev kot v preteklosti. V 50. letih minulega stoletja je povprečno v vsaki vojni umrlo okoli 10 tisoč ljudi, v novem tisočletju pa manj kot tisoč. Najpomembnejši izsledek raziskave je po oceni Macka dejstvo,
8
da se je število vojn z več kot tisoč smrtnimi žrtvami od leta 1988 zmanjšalo za 78 odstotkov.
Mehiški pravosodni minister Arturo Chavez je sredi decembra objavil krvavo statistiko vojne proti prekupčevanju z mamili, ki se je začela decembra 2006. Od takrat je v borbi proti mamilom umrlo okrog 30.200 ljudi, samo v letu 2010 pa nekoliko manj kot 12.500. Porast žrtev je Chavez pripisal vse večji obupanosti mamilarskih kartelov zaradi pritiska vladnih sil. Večina žrtev naj bi bila posledica medsebojnega obračunavanja tolp. Nasilje je najhujše na severu Mehike, ki je najbližje največjemu svetovnemu trgu mamil, ZDA.
Mednarodna zveza novinarjev je poročala, da je v letu 2010 življenje izgubilo 94 novinarjev, od tega 16, kar je tudi največ, v Pakistanu, 12 v Mehiki in 10 v Hondurasu. Najnevarnejše območje za novinarje je Azija, sledi ji Latinska Amerika.
Ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki že od leta 1972 poroča, kako države spoštujejo politične in državljanske pravice svojih prebivalcev, je v letu 2010 že petič zapored zabeležila upad na tem področju. Nazadovanje vidi kot posledico avtoritarnih režimov in nemirov v demokratičnih državah, kakršni so npr. v Mehiki. V poročilu za leto 2010 je zajela 194 države, ki so si prislužile oceno svobodna, deloma svobodna ali nesvobodna. V prvo kategorijo se je uvrstilo 87 držav, dve manj kot leto prej. Opazno nazadovanje svobode je zabeležilo 25 držav, opazno pa je napredovalo enajst držav. Mehika je zaradi nesposobnosti zajeziti mamilarsko vojno zdrsnila med delno svobodne države, Ukrajina prav tako zaradi upada svobode medijev, nepravilnosti na volitvah ter vse večje politizacije sodstva. Najbolj represivni sistemi na Kitajskem, v Rusiji, Egiptu in Iranu postali še bolj agresivni, mednarodna skupnost pa nanje ne
odgovarja ustrezno. Najmanj svobodni regiji na svetu sta Bližnji Vzhod in Severna Afrika.
ZDA so v poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o človekovih pravicah v letu 2010 izpostavile politične napetosti v Bahrajnu, ki so izbruhnile po oktobrskih volitvah, ko je sunitsko vodstvo aretiralo več kot 200 šiitov, vlada pa je prepovedala spletne strani in glasila dveh opozicijskih strank ter mednarodnim opazovalcem prepovedala spremljanje volitev. Poročilo navaja tudi primere mučenja, samovoljnih aretacij, neka-znovanja uradnikov in slabe razmere v zaporih ter omejevanje svobode izražanja v Libiji. V Siriji so bile varnostne sile odgovorne za nezakonite umore, aretacije političnih aktivistov in borcev za človekove pravice, mučenje in fizično zlorabljanje zapornikov. V Iranu je bilo 312 ljudi usmrčenih takoj po koncu sojenja, v Iraku so zabeležili nezakonite uboje, samovoljno zapiranje in mučenje ljudi, v katere so bile vpletene varnostne sile. V Slonokoščeni obali so sile predsednika Laurenta Gbagboja izvedle vrsto zunaj sodnih pobojev ter mučile in zapirale politične nasprotnike. V Zimbabveju so varnostne sile in policija nadaljevali s številnimi resnimi kršitvami človekovih pravic.
V	Mjanmaru je vojaška hunta v novembru na prostost izpustila borko za človekove pravice in Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi, ki je zadnji dve desetletji večino časa preživela v hišnem priporu. Suu Kyijeva že od leta 1988 poziva k demokraciji v Mjanmaru, hunta pa jo je prvič aretirala leta 1990 po zmagi njene Narodne lige za demokracijo na volitvah.
V	Oslu je 10. decembra potekala podelitev Nobelove nagrade za mir, ki se je ni udeležil prejemnik nagrade, kitajski oporečnik Liu Xiaobo, saj je na Kitajskem prestajal 11-letno zaporno kazen. Gre za prvi primer v
zadnjih 74 letih, ko nagrade prejemnik ni mogel prevzeti sam.
Ruski predsednik Dmitrij Medved-jev je 4. februarja podpisal zakon o ratifikaciji Protokola 14 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah in s tem odprl pot za dolgo pričakovano reformo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Rusija je bila zadnja od 47 članic Sveta Evrope, ki je ratificirala omenjeni protokol.
V	svojem nastopu v Evropskem parlamentu 19. oktobra je generalni sekretar ZN Ban Ki-mun pozval k solidarnosti pri soočanju z globalnimi izzivi, med katerimi je izpostavil revščino, podnebne spremembe in izgradnjo sveta brez jedrskega orožja. Glede boja proti revščini je dejal, da so bili dosedanji dosežki »neenakomerni« in da so na poti še vedno ovire. Dejal je, »da moramo dobiti nov zagon, če želimo razvojne cilje tisočletja uresničiti do zastav-lj enega roka, do leta 2015«. Tudi v boju proti podnebnim spremembam je poudaril, da so posledice odlašanja lahko hude in pozval vse razvite države k prožnosti, prilagodljivosti in pripravljenosti na spremembe.
V	mehiškem Cancunu se je 11. decembra zaključilo 16. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije o spremembah podnebja in 6. zasedanje članic Kjotskega protokola. Pogajanja so potekala na podlagi Koe-benhavnskega dogovora, doseženega decembra lani in pogajalskih besedil, ki so bila pripravljena na delovnih zasedanjih v teku leta 2010. Konferenca je dosegla soglasje o nekaterih pomembnih odločitvah. Izpostavila je nujnost ambicio-znejših globalnih ciljev na področju blaženja škodljivih učinkov podnebnih sprememb oziroma zmanjševanja izpustov, kjer poleg ciljev razvitih držav predvideva tudi navedbo ukrepov držav v razvoju, ob zagotavljanju ustreznih finančnih virov, prenosa tehnologij in pomoči pri izgradnji zmogljivosti s strani razvitih
9
držav. Glede prilagajanja na podnebne spremembe sta ključna premika oblikovanje okvira za prilagajanje odbora za adaptacijo, ki naj bi prispevala k izboljšanju aktivnosti na tem področju. Na področju financiranja aktivnosti za soočanje s podnebnimi spremembami sta ključni odločitvi glede dolgoročnega financiranja oziroma cilja 100 milijard letno do leta 2020 in nekaj konkretnih odločitev glede Zelenega sklada, ki naj bi upravljal z večino teh sredstev. Nekatera ključna politična vprašanja pa so ostala nedogovorjena, zlasti vprašanje pravne oblike prihodnjega podnebnega dogovora in statusa Kjotskega protokola, čeprav besedilo odločitev vključuje številne reference za drugo ciljno obdobje po letu 2012.
Revščina po svetu ostaja velika težava zlasti na podeželju, kjer živi sedemdeset odstotkov vseh revnih ljudi, je v svoji raziskavi opozoril Mednarodni sklad za razvoj podeželja - IFAD. Z manj kot 0,94 evra na dan mora preživeti kar 1,4 milijarde prebivalcev na svetu. Napredek v boju proti revščini je zaznati na vzhodu Azije, predvsem na Kitajskem, kjer se je število revnih v zadnjem desetletju zmanjšalo za dve tretjini, s 356 milijonov na 117 milijonov. Kljub napredku tudi v Latinski Ameriki in Afriki ostajata vzrok za zaskrbljenost dve veliki regiji, podsaharska Afrika, kjer v izjemni revščini živi več kot 300 milijonov ljudi, na jugu Azije pa je revnih pol milijarde prebivalcev. Izboljšanje otežujejo nestabilne cene življenjskih potrebščin, posledice podnebnih sprememb in omejeni naravni viri.
Inštitut EU za varnostne študije in Nacionalni obveščevalni svet ZDA sta septembra v skupnem poročilu Globalno vodstvo 2025 ugotovila, da so Združeni narodi in vlade po svetu slabo pripravljeni na spopadanje z naraščajočimi grožnjami svetovnemu miru in varnosti. Med grožnje so vključili etnične spore, izbruhe nalezljivih bolezni, terorizem in
novo generacijo globalnih izzivov, med katere sodijo podnebne spremembe, energetska varnost, pomanjkanje hrane in vode, mednarodni preselitveni tokovi in nove tehnologije. Poročilo navaja primer morebitnega obsežnejšega izbruha nalezljive smrtne bolezni v srednje razviti ali revnejši državi, ki bi gotovo prerasla v pandemijo. Poleg tega še ni bil vzpostavljen niti en temeljni informacijski sistem, ki bi Svetovno zdravstveno organizacijo in druge agencije za zdravstvene krize povezal z Varnostnim svetom ZN ali zvezo NATO. Poročilo ZDA in EU je bilo objavljeno ravno v času, ko so se svetovni voditelji zbirali na srečanju Generalne skupščine ZN v New Yorku in na plenarnem zasedanju na visoki ravni o uresničevanju razvojnih ciljev iz Deklaracije tisočletja.
V EU se je 1. januarja začelo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, s katerim EU potrjuje svojo zavezo, da bo odločilno vplivala na izkoreninjenje revščine. Po podatkih Bruslja revščina danes grozi skoraj 80 milijonom Evropejcev, katerih dohodki so pod 60 odstotki dohodkov povprečnega gospodinjstva v njihovi državi.
Španija je s 1. januarjem 2010 od Švedske prevzela predsedovanje EU, ki je bilo prvo rotirajoče predsedovanje po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Zaznamovali sta ga kriza v območju evra in svojevrsten boj za politično pozornost z novima »obrazoma« unije. Z Lizbonsko pogodbo je namreč Evropski svet postal ena sedmih institucij EU s prvim stalnim predsednikom Hermanom Van Rompuyem, kar je bistveno zasenčilo vlogo, ki jo je doslej imel predsednik začasno predsedujoče države. Vlogo drugega politično najopaznejšega predstavnika rotirajočega predsedstva, vodje diplomacije predsedujoče države, pa je zasenčil nov položaj šefa evropske diplomacije, ki ga je zasedla Catherine Ashton. Vendar je kriza v območju evra veliko bolj
zaznamovala špansko predsedovanje. Začela se je z grško dolžniško krizo in prerasla v najhujšo krizo evra doslej. Španija se je skupaj z Grčijo, Portugalsko in Irsko znašla najbolj na udaru finančnih trgov, vendar je pri reševanju krize bolj kot vodilno igrala obrambno vlogo in zavračala ugibanja, da je za Grčijo naslednja v vrsti za pomoč.
Grška dolžniška kriza je pripeljala do zgodovinske odločitve, vzpostavitve mehanizma pomoči Grčiji. Države EU so se skupaj z Mednarodnim denarnim skladom odločile Grčiji zagotoviti 110 milijard evrov posojil v naslednjih treh letih, od česar je delež držav v območju evra 80 milijard evrov. V zameno za pomoč je morala grška vlada sprejeti boleč varčevalni načrt, ki je sprožil množične, tudi nasilne proteste. Naslednja zgodovinska odločitev je bila sprejeta v maju. EU je vzpostavila sistem za zagotavljanje finančne stabilnosti, ki vključuje mehanizem 60 milijard pomoči iz proračuna unije, družbo za zagotavljanje stabilnosti evra, ki predvideva 440 milijard evrov poroštev državam v težavah ter do 250 milijard pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Pol leta pozneje je EU prvič uporabila ta sistem pri pomoči Irski, zaradi nevzdržnih razmer v bančnem sek-toiju in velikanskega javnega dolga. Irska je prejela 85 milijard pomoči v zameno za strog varčevalni načrt, ki je požel kritike, da je »socialno nepravičen«.
Eden največjih dosežkov španskega predsedovanja je bil načelni dogovor o evropski diplomatski službi. Španski premier Jose Luis Zapatero je sklenil, da je špansko predsedstvo uresničilo dva temeljna cilja, okrepilo je gospodarsko usklajevanje in v celoti izvajalo Lizbonsko pogodbo. Kljub temu si je tudi naslednje, belgijsko predsedstvo, zastavilo enako nalogo, celovito izvajanje nove pogodbe »v duhu in besedi«. Zapatero je obžaloval odpoved vrha EU in ZDA ter vrha Unije za Sredozemlje,
10
hkrati pa je prejel pohvale za krepitev odnosov EU z Latinsko Ameriko. Po nekaterih analitičnih ocenah je špansko predsedstvo opravilo dostojno delo na Zahodnem Balkanu. Junija je bila v Sarajevu ne preveč odmevna ministrska konferenca Balkana in EU pod okriljem španskega predsedstva, ki se sicer pred tem, v marcu, ni udeležilo vrha balkanskih držav, ki sta ga pripravili Slovenija in Hrvaška. Poleg tega Hrvaška po pričakovanjih Španije ni končala pogajanj z EU v prvi polovici leta, Makedonija kljub obljubam predsedstva ni bila niti na dnevnem redu zadnjega zasedanja, Srbija pa je še naprej čakala na status kandidatke.
Belgija, ena šestih ustanovnih članic EU, je s 1. julijem že dvajsetič prevzela predsedovanje EU. Ob prevzemu predsedovanja je bila Belgija po predčasnih volitvah 13. junija še vedno brez vlade. Premier belgijske vlade, ki je opravljal tekoče posle, Yves Leterme je zatrdil, da je belgijsko predsedstvo kos tej nalogi in da se je pripravljeno umakniti v ozadje ter zagotoviti trdno podporo predsedniku EU Hermanu Van Rompuyu, nekdanjemu predsedniku belgijske vlade in visoki zunanji predstavnici unije Catherine Ashton ter delovati predvsem kot »posrednik«. Med prednostne naloge si je Belgija poleg celostnega izvajanja Lizbonske pogodbe zastavila še zagotavljanje finančne varnosti v EU, predvsem v območju evra in vzpostavitev evropske diplomatske službe do 1. decembra oz. do prve obletnice izvajanja nove pogodbe, ki naj bi poenotila delovanje EU na zunanjepolitičnem področju in okrepila njen vpliv v svetu, kar je Belgija tudi dočakala. Med pomembnimi nalogami je izpostavila tudi širitev EU, a zelo previdno glede konkretnih vprašanj.
V času belgijskega predsedstva, le slabo leto po uveljavitvi Lizbonske pogodbe so se države članice dogovorile za omejeno spremembo sled-
nje, ki je potrebna za vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma. Glede na dolgotrajen postopek sprejemanja Lizbonske pogodbe in težave, ki spremljajo vsakršni poskus njenega spreminjanja, je tudi ta odločitev lahko označena za zgodovinsko, vendar tudi priča o resnosti razmer v območju evra. Cilj te odločitve je uveljavitev sprememb Lizbonske pogodbe do 1. januarja 2013 in uveljavitev stalnega mehanizma pomoči do srede leta 2013, ko se iztečejo začasni mehanizmi. Unija se je lotila tudi ukrepov za izboljšanje gospodarskega upravljanja.
Leto 2010 je državam Zahodnega Balkana prineslo vizumsko liberalizacijo, ki je to območje simbolično »vrnila« v Evropo, prebivalcem regije pa prinesla dolgo pričakovano svobodo gibanja. EU, ki je sicer za državljane Srbije, Makedonije in Črne gore odpravila vize že ob koncu leta 2009, je leto dni zatem pot v schengenski prostor odpravila še državljanom Bosne in Hercegovine ter Albanije. Zunaj je ob koncu leta 2010 ostalo le še Kosovo. Četudi se v EU govori o »širitveni utrujenosti«, obstaja na drugi strani široko soglasje o tem, da je rešitev za države Zahodnega Balkana ravno v EU.
Do konca leta je najbližje članstvu v uniji prišla Hrvaška, ki je imela največ težav na področju konkurence in pravosodja. Decembra je po aretaciji nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika Hrvaške demokratske skupnosti - HDZ, Iva Sanaderja, izbruhnila korupcijska afera, ki je le ena izmed mnogih, ki so zaznavale leto. Nov hrvaški predsednik dr. Ivo Josipovic, ki je v februarju od Stipe-ta Mesica prevezel predsedniško funkcijo, je s svojimi prizadevanji za spravo in krepitev sodelovanja v regiji prinesel svojevrstno osvežitev. Najbolj sta odmevala njegovo obžalovanje zaradi sodelovanja Hrvaške pri medvojni politiki delitve BiH in obisk srbskega predsednika Borisa Tadica v Vukovarju, kjer se je opravičil za vojne zločine.
EU je v juniju Srbijo »nagradila« z odmrznitvijo celotnega stabilizacij-sko-pridružitvenega sporazuma, oktobra pa s posredovanjem srbske prošnje za članstvo v obravnavo Evropski komisiji. Vprašanje Kosova, katerega neodvisnost je tudi v letu 2010 Srbija odločno zavračala, je bilo ena glavnih ovir pri krepitvi stabilnosti in sodelovanja v regiji. Je pa kljub temu pokazala precej politične zrelosti, predvsem po julijski odločitvi Meddržavnega sodišča -ICJ, ki je razsodilo, da enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava. Generalna skupščina OZN je v septembru priznala mnenje ICJ, Beograd pa je pristal na dialog s Prištino, ki bo potekal pod okriljem EU in se bo nanašal na tehnična vprašanja, ne pa tudi na vprašanje statusa Kosova. Pogajanja se do konca leta niso začela, ker je v Prištini jeseni razpadla vladajoča koalicija, decembra pa so potekale prve parlamentarne volitve po razglasitvi neodvisnosti, ki so potekale pretežno mirno in si prislužile pozitivno oceno Zahoda. Napeto je bilo le na večinsko srbskem severu Kosova, kjer se volitev večinoma niso udeležili. V decembru se je Hashim Thaci, ki naj bi sestavil novo vladno koalicijo, znašel pod plazom obtožb poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja, da je skupaj s sodelavci z vrha Osvobodilne vojske Kosova vodil kriminalno združbo, ki nadzoruje trgovino z mamili in človeškimi organi. Kosovo je ob koncu leta pogrešalo priznanje neodvisnosti še iz petih držav članic EU.
Bosna in Hercegovina in Albanija sta tudi v letu 2010 ostali v začaranem krogu. Albanija v novembru ni dobila statusa kandidatke za članstvo v EU, predvsem zaradi pomanjkanja dialoga med vlado in opozicijo, zaradi katerega je sprejemanje reform v zastoju. Pozitiven zagon sta državi dobili konec leta z odpravo vizumov, BiH pa je v aprilu prejela tudi povabilo v akcijski načrt zveze Nato. Največja ovira za napredek v
11
BiH je ravno daytonski sporazum, ki je pred petnajstimi leti resda prekinil vojno, vendar je tudi ukoreninil delitve na nacionalni podlagi ter vzpostavil zapletene strukture oblasti. Do dogovora o ustavnih spremembah tudi v letu 2010 ni prišlo. Bistvenih sprememb niso prinesle niti oktobrske volitve. Urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH zaradi pomanjkanja napredka v državi ostal ni bil zaprt. V juliju je boleče spomine na vojno obudila 15. obletnica najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni - pokol v Srebrenici. Resolucijo o Srebrenici, ki jo je Evropski parlament sprejel v letu 2009, je sprejelo tudi več parlamentov v državah regije. To je v marcu storila tudi srbska skupščina, le da je izpustila besedo »genocid«.
V Črni gori je po dvajsetih letih v decembru odstopil premier Milo Bukanovic. V istem mesecu je Črna gora dobila status kandidatke za članstvo v EU, kot tretja država Zahodnega Balkana. Makedonija pa je na začetek pogajanj z EU čakala že peto leto, čeprav je Skopje v decembru prejelo priporočilo Evropske komisije za začetek pogajanj. Kljub temu je zaradi nerešenega spora glede imena z Grčijo, Makedonija še vedno ostala v slepi ulici.
Po dveh letih premora sta 2. septembra k pogajalski mizi sedla palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je v osebi posrednika Georga Mitchella pripravljala Izraelce in Palestince na neposreden stik najprej skozi posredna pogajanja. Optimistični cilj septembrskega srečanja je bil končati pogajanja z mirovnim dogovorom in vzpostavitvijo dveh držav v enem letu. Optimizem se je že 26. septembra polegel s potekom moratorija na gradnjo judovskih naselbin na Zahodnem bregu, ki ga Izrael ni podaljšal. Na pogajalski mizi so ostala tudi druga vprašanja, meje, varnost in pereče vprašanje milijonov palestin-
skih beguncev in njihovih potomcev.
V	nemirni regiji ni moč spregledati niti Iraka, kjer ob zmanjševanju navzočnosti ameriških vojakov, razdeljenosti v domačem političnem in širšem okolju ni videti konca. Vrsto let vzbuja pozornost tudi iranski jedrski program, zaradi katerega si je Teheran v letu 2010 prislužil že četrti sveženj sankcij Varnostnega sveta OZN. Poleg tega je konec maja prišlo tudi do poslabšanja odnosov med Turčijo in Izraelom, ko so izraelski komandosi napadli skupino ladij, ki je s humanitarno pomočjo za Palestince poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, kjer v revščini živi okrog milijon in pol Palestincev. V napadu je umrlo devet Turkov. Ob koncu leta so neodvisno Palestino priznale štiri države, Brazilija, Argentina, Bolivija in Ekvador, priznanje pa je napovedal tudi Urugvaj.
V	dveh največjih kriznih žariščih na svetu, Afganistanu in Iraku, se ob koncu leta 2010 razmere niso bistveno spremenile v odnosu na leto prej. Nasilje, smrt in politična nestabilnost so obeležili tudi to leto, čeprav so ameriške sile od poletja dalje končale bojne operacije v Iraku in prevzele zgolj podporno vlogo za urjenje iraških vojakov in policistov.
Iraške oblasti so prevzele odgovornost za varnost v državi in njeno upravljanje. A stopnja nasilja se ni bistveno spremenila. Afganistan ostaja največji varnosti izziv mednarodne skupnosti, saj je kljub ocenam o napredku na terenu bilo bolj malo uresničenega. Poleti so ameriške sile okrepile svojo navzočnost v Afganistanu in na jugu države začele izvajati močan pritisk na talibanske utrdbe. Leto 2010 je bilo za zavezniške sile Isaf v Afganistanu najsmrtonos-nejše doslej. Po nekaterih podatkih je bilo ubitih preko 700 vojakov zveze Nato, medtem ko jih je v letu prej življenje izgubilo okrog 520. V novembru bi morala zaživeti tudi strategija prenosa odgovornosti za varnost Afganistancem, a se je glede na sklepe novembrskega vrha Nata v Lizboni prenesla na leto 2011. Čeprav se vanj steka veliko mednarodne pomoči, ostaja Afganistan ena najrevnejših držav. V letu 2010 je v tej državi bilo ubitih 739 otrok, v povprečju dva na dan, od tega približno 64 odstotkov v napadih talibanov. Ameriško poročilo o napredku v Afganistanu je izpostavilo, da je ključ rešitve v Pakistanu, od koder talibani izvajajo svoje napade. Prizadevanja ZDA v regiji so v septembru, s smrtjo njihovega visokega odposlanca za Afganistan in Pakis-
Minister Žbogar na obisku slovenskega kontingenta v Afganistanu, julij 2010 Foto: SV
12
tan Richarda Holbrooka, doživela večji udarec.
Vrhunsko zasedanje zveze NATO 19. in 20. novembra v Lizboni je bilo eno najuspešnejših in najpomembnejših v zgodovini Severnoat-lantskega zavezništva. Na vrhu je bil sprejet nov Strateški koncept zveze, ki bo usmerjal njeno delovanje v prihodnjih desetih letih. Ena najpomembnejših odločitev vrha je bila raketna obramba kot projekt Sever-noatlantskega zavezništva. Veliko pozornosti je bilo namenjene Afganistanu, kjer zveza NATO prehaja v novo fazo, prenos odgovornosti za varnost na varnostne sile Afganistana - ANSF. Do kakovostnega preskoka in odprtja novega poglavja v oblikovanje resničnega in strateškega partnerstva je prišlo tudi na vrhunskem zasedanju Sveta NATO-Rusija (NRC). Strani sta se dogovorili o sodelovanju pri projektu postavitve protiraketnega ščita v Evropi. Kazahstan je 1. januarjem od Grčije za leto dni prevzel predsedovanje OVSE. Za eno glavnih prioritet predsedovanja si je zadal nadaljevanje dialoga o evropski varnosti in skupni evropski varnostni arhitekturi ter prizadevanja za rešitev t.i. zamrznjenih konfliktov. Po enajstih letih je decembra v Astani potekalo vrhunsko zasedanje predsednikov držav in vlad OVSE. S 1. januarjem je dveletni mandat nastopilo pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta OZN, ki jih je Generalna skupščina izvolila oktobra 2009. To so BiH, Brazilija, Libanon, Gabon in Nigerija.
V tradicionalnem decembrskem letnem televizijskem nastopu je ruski premier Vladimir Putin pohvalil gospodarsko okrevanje Rusije, ki je letos zabeležila 3,8 odstotno rast, dotaknil pa se je tudi rasističnih napadov, ki so ravno takrat pretresali Moskvo in druga ruska mesta ter poudaril, da mora Rusija odločno zatreti vse oblike ekstremizma, ne glede na to, od kod prihajajo. Na
drugi strani pa je dogajanja v ZDA zaznamovala katastrofa z večmesečnim izlivanjem nafte v Mehiškem zalivu, ko je 20. aprila razneslo naftno ploščad družbe BP, v morje pa se je v naslednjih mesecih izteklo 757 milijonov litrov nafte, kar je največji izliv nafte v zgodovini. Vrtino na dnu morja so uspeli zapreti šele sredi julija. Ameriški predsednik Barack Obama je v februarskem govoru pozval k sprejetju zdravstvene reforme, potrditvi reforme finančnih regulacij za preprečitev novih kriz in odpravi prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah. Z določenimi težavami je bila zdravstvena reforma v marcu sprejeta, konec julija pa tudi zakon o reformah finančnih regulacij. Konec leta je bila prepoved odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah tudi odpravljena. Ratificiran je bil sporazum o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start iz leta 1991, ki sta ga Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev podpisala aprila v Pragi. Sporazum do konca leta še ni ratificirala ruska duma.
Svetovno javnost je ob koncu novembra že tretjič v letu 2010 vznemirila spletna stran WikiLeaks. Prvič v juliju, ko je objavila 77.000 tajnih vojaških dokumentov o vojni v Afganistanu, drugič konec oktobra z objavo 400.000 dokumentov o vojni v Iraku, tretjič pa z objavo 251.287 ameriških diplomatskih depeš. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je pojasnil, da so dokumente objavili, da bi razkril resnico in da bi svetovna javnost s tem dobila vpogled v aktivnosti ameriške vlade na zunanjepolitičnem področju, kakršnega še ni bilo. Britanske oblasti so 7. decembra na podlagi švedskega naloga zaradi suma posilstva in mednarodne tiralice Julijana Assangea aretirale.
Leto 2010 je bilo tudi leto osupljivih tehnoloških dosežkov in znanstvenih
odkritij. Pod švicarskimi Alpami so po petnajstih letih končali izkopavanje predora Gotthard, najdaljšega predora na svetu dolgega 57 kilometrov, 2000 metrov pod zemljo, ki bo z železnico povezal Zürich in Milano. S Kitajske so decembra poročali, da je superhitri potniški vlak na relaciji Peking - Šanghaj dosegel rekordno hitrost 486,1 kilometra na uro. Kitajci so sestavili tudi najhitrejši računalnik na svetu, Tianhe-1, ki je zmožen 2,507 petaflopa oz. 2507 trilijonov računskih operacij na sekundo in s tem odvzeli primat ZDA.
Znanstvenikom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi je uspelo v velikem hadron-skem trkalniku izvesti trk protonskih delcev pri hitrosti sedem bilijonov elektronskih voltov, kar je trikrat večja hitrost kot kdajkoli doslej. Trki delcev so se je občutno približali svetlobni hitrosti. Izvedli so tudi trke s svinčevimi ioni in s tem ustvariti razmere, podobne tistim, ki so nastale tik po velikem poku, za desetinko sekunde pa so ujeli tudi več delcev antimaterije. Gre za nove mejnike v raziskavah nastanka vesolja. Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so v globinah jezera Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki lahko uspeva ob prisotnosti smrtonosnega arzena in ga vključuje tudi v svojo DNK in membrane celic. Odkritje bi lahko prineslo novo razumevanje življenja na Zemlji ter spodbudilo iskanje oblik življenja v drugih sončnih sistemih. Oktobra se je po desetih letih končal popis morskega življenja na Zemlji. Pri tem raziskovalnem projektu je sodelovalo 2700 znanstvenikov iz 80 držav, ki so odkrili 6000 novih živalskih vrst, skupaj z novoodkritimi rastlinami pa se je tako število znanih vrst povečalo z 230.000 na 250.000.
13
2
IZBRANE ZUNANJEPOLITIČNE TEME
14
REFERENDUM O ARBITRAŽNEM SPORAZUMU MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO
Zunanja ministra Žbogar in Jandrokovič sta se sestala na slovensko hrvaški meji ob ogledu tovarne Kolpa. (Foto: Bobo)
Slovenske volivke in volivci so na referendumu o sporazumu o arbitražnem določanju meje med Slovenijo in Hrvaško 6. junija 2010 z 51,54 odstotno večino podprli omenjeni sporazum. 48,46 odstotka opredeljenih volivk in volivcev pa je arbitražnemu sporazumu nasprotovalo. Arbitražni sporazum je dogovor med Slovenijo in Hrvaško, da bosta pomoč pri iskanju dokončne rešitve mejnega problema poiskali pri tretji strani, to je pri, za ta namen, ustanovljenem arbitražnem sodišču. Omenjeni sporazum sta predsednika vlad obeh držav, Borut Pahor in Jadranka Kosor, podpisala 4. novembra 2009 v Stockholmu in tako storila ključen korak naprej pri reševanju skoraj dvajsetletnega mejnega spora. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je takoj po objavi neuradnega izida referenduma izjavil: "Z današnjo referendumsko odločitvijo je bil storjen pomemben politični korak naprej v reševanju mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. S to odločitvijo je Slovenija potrdila svojo privrženost arbitraži kot dobremu, v naših razmerah najboljšemu načinu za mirno rešitev tega spora. Ta politična odločitev je legitimna in dokončna. Že jutri pa nas čaka nova faza. Čaka nas priprava argumentov, ki jih bomo predložili arbitraži in z njihovo pomočjo dosegli pravično rešitev, tako, ki bo v celoti izpolnila pričakovanja in interese slovenske države. To delo bo potekalo na podlagi argumentov prava in pravičnosti in brez slehernih izsiljevanj."
Vlada RS je že 29. septembra 2009 sprejela pobudo za sklenitev sporazuma o reševanju spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Pobudo za podpis je 30. septembra 2009, v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, potrdil tudi odbor
za zunanjo politiko Državnega zbora RS. Glavna prednost razreševanja odprtih vprašanj v okviru arbitraže je predvsem velika mera prilagodljivosti, tako glede postopkov kot tudi glede pravil, ki jih sodniki - arbitri uporabljajo. Tako bo arbitražno sodišče, ki ga s sporazumom ustanavljata Slovenija in Hrvaška, delovalo po pravilih in postopkih, dogovorjenih ob podpisu. Ker pa je znano, da je arbitraža najstarejše pravno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami, je takšen način reševanja odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško tudi pomembno sporočilo državam Zahodnega Balkana in celotni mednarodni skupnosti.
V arbitražnem sporazumu sta Slovenija in Hrvaška natančno opredelili naloge omenjenega sodišča. Sodniki - arbitri morajo tako določiti: potek meje med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju, stik Slovenije z odprtim morjem ter režim za uporabo ustreznih morskih območij. S tem
je hkrati opredeljeno tudi jedro spora med državama, ki ga bo arbitražno sodišče razreševalo tako na podlagi načel in pravil mednarodnega prava kot tudi "pravičnosti in načela dob-rososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine" (4. člen arbitražnega sporazuma). To pomeni, da bodo arbitri morali upoštevati tudi vsa zgodovinska, strateška, demografska in etnološka dejstva. Odločanje na podlagi arbitražnega sporazuma Sloveniji zagotavlja, da bomo dosegli pošteno in pravično rešitev mejnega spora, ki je od osamosvojitve dalje znatno obremenjeval odnose med ljudmi na obeh straneh meje. Poudariti je še treba, da je razsodba arbitražnega sodišča dokončna in zavezujoča za Slovenijo in Hrvaško in pomeni rešitev ozemeljskega spora.
15
ZAHODNI BALKAN
Zahodni Balkan je stalno prioritetno območje nacionalnega interesa in delovanja Republike Slovenije, kar je v letu 2010 vnovič prišlo močno do izraza. Uvodoma naj povemo, da slovenski interesi na Zahodnem Balkanu niso samo gospodarskega značaja. Izhajajoč iz spoznanja o soodvisnosti naše varnosti in blagostanja z razmerami v regiji, naš odnos do držav Zahodnega Balkana označuje velika naklonjenost, pripravljenost pomagati in iskrena želja prispevati k stabilnosti ter gospodarskemu in družbenemu razvoju držav v najbližji soseščini, s katerimi nas povezujejo tudi skupna zgodovina, kultura ter etnična in jezikovna sorodnost.
V	regijo Slovenija namenja 74 odstotkov bilateralne razvojne pomoči - kar je leta 2010 znašalo slabih deset milijonov evrov (9.477.076,05 evra).
V	državah Zahodnega Balkana je bil največji del bilateralne pomoči (20,5 odstotka) namenjen visokošolskemu izobraževanju, 15,2 odstotka je bilo usmerjenih v projekte na področju vlade in civilne družbe, ostanek pa je šel za izobraževanje, za več sektorsko pomoč, nadalje za oskrbo migrantov, za preprečevanje konfliktov ter zagotavljanje miru in varnosti, za varovanje okolja, za nevladne organizacije, za preprečevanje katastrof in pripravljenost nanje ter 2 odstotka za zdravje. Nekaj denarja je bilo namenjeno tudi oskrbi z vodo in sanitarnim predpisom, trgovinski politiki, kmetijstvu, proizvodnji in dobavi energije, družbeni infrastrukturi in storitvam ter humanitarni pomoči.
Konec leta 2010 je tristo devetindvajset naših vojakov zagotavljalo varnost v enotah Kforja na Kosovu, sedemnajst pa v operaciji Althea v BiH. Slovenija je prevzela vodenje
poveljstva Nata v Skopju, kjer je šest pripadnikov Slovenske vojske, v Srbiji pa so trije.
Zahodni Balkan je drugi najpomembnejši trg glede na obseg medsebojne blagovne menjave. Kar 16,5 odstotka našega izvoza in 6,9 odstotka uvoza poteka z državami Zahodnega Balkana (podatki za leto 2009). Po podatkih Banke Slovenije je na Zahodnem Balkanu večina, 71,52 odstotka, neposrednih naložb slovenskih podjetij (kumulativna vrednost slovenskih izhodnih investicij na trg Zahodnega Balkana je konec leta 2009 znašala že 3,935 milijard evrov). Slovenska podjetja so med največjimi investitorji v posameznih državah Zahodnega Balkana.
Slovenija ima z vsemi državami Zahodnega Balkana kvalitetne odnose, ki temeljijo na zaupanju in samozavestnem partnerstvu enakopravnih sogovornikov. Odprta vprašanja, ki so zapuščina naše skupne preteklosti, so predmet odkritih pogovorov in obojestranskih prizadevanj za reševanje. Slovenija odnose z vsemi državami gradi na vzdrževanju dosledne in politično nepristranske drže. To velja tudi za stike s sicer neskladnimi si stranmi, kot sta na primer Srbija in Kosovo.
Slovenija je dosledna zagovornica širitve EU in Nata na Zahodni Balkan. Slovenska zunanja politika je sposobna, da se na podlagi svojih poznavalskih ekspertiz ustrezno in ažurno odzove ter sooblikuje razvoj dogodkov v regiji, tako v samostojnih pobudah kot v okviru organizacij, katerih članica je (predvsem v EU in Natu). S svojim poznavanjem regije se je afirmirala v EU, ko je med svojim predsedovanjem Svetu EU leta 2008 dosegla, da je širitev na Zahodni Balkan dobila nov pospešek. Slovenija na zasedanja EU na vseh ravneh uvršča razmere v regiji,
širitev EU in druge pobude, ki pripomorejo k razvoju Zahodnega Balkana, mobilnosti državljanov, prevzemanju standardov EU in povezanosti med državami regije in regije z Evropo. V zadnjem obdobju je odmevala uvedba vizumske liberalizacije za države Zahodnega Balkana, za katero si je Slovenija znotraj EU odločno prizadevala, državam pa nudila tudi praktično pomoč pri izpolnjevanju kriterijev.
Slovenska podpora državam Zahodnega Balkana je opažena tudi med tamkajšnjim prebivalstvom. Zadnja javnomnenjska raziskava inštituta Gallup (Balkan Monitor 2010) je pokazala, da prebivalci Makedonije in Črne gore kot največjo zagovornico za vključitev njihove države v EU vidijo prav Slovenijo; prav tako pa je Slovenija na visokem tretjem mestu med podpornicami približevanja Bosne in Hercegovine Evropski uniji.
Strategija do Zahodnega Balkana
Da bi bile dejavnosti RS na Zahodnem Balkanu bolj sistematične je Ministrstvo za zunanje zadeve RS v sodelovanju z ostalimi ministrstvi in vladnimi službami v letu 2010 pripravilo »Smernice za delovanje RS do Zahodnega Balkana«, Državnemu zboru pa predlagalo, naj sprejme deklaracijo, ki na simbolični ravni potrjuje zavezanost RS k sodelovanju, pomoči in razvoju regije Zahodnega Balkana.
Smernice za delovanje RS do Zahodnega Balkana je vlada potrdila 8. julija 2010. Smernice predstavljajo orodja, s katerimi bo RS še bolj okrepljeno in bolj koordinirano delovala na Zahodnem Balkanu. Definirajo prednostna področja in ukrepe, potrebne za učvrstitev pozicije RS na Zahodnem Balkanu; hkrati pa so namenjene identifikaciji in
16
odpravi notranjih administrativnih ovir v RS v odnosih do regije, s čimer bi pospešili gospodarske, ekonomske, socialne in komunikacijske tokove z regijo ter posledično utrdili - in hkrati obnovili - povezanost Balkana. Smernice naj bi skupaj z delovanjem Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan okrepile aktivnosti in položaj Slovenije na Zahodnem Balkanu in izboljšale koordinacijo sedanjih in novih pobud za povečanje povezovalnih učinkov delovanja Slovenije v regiji. Končni cilj slovenskega delovanja na tem območju je ustvarjanje ugodnega okolja na Zahodnem Balkanu, pri čemer so varnost, trajna stabilnost in razvoj regije visoko na lestvici prioritet Slovenije.
Za potrebe uspešnega izvajanja nalog je Vlada RS 28. oktobra 2010 ustanovila poseben Koordinacijski odbor za Zahodni Balkan, ki je neformalno telo za izmenjavo stališč in oblikovanje pobud nacionalnemu koordinatorju glede delovanja na Zahodnem Balkanu. Odbor sestavljajo predstavniki ministrstev in vladnih služb, na zasedanja pa bodo - glede na obravnavane tematike -vabljeni tudi predstavniki slovenskega gospodarstva, predstavniki iz akademskih vrst in nevladnih organizacij. Koordinacijski odbor bo pripravil tudi akcijski načrt konkretnih dejavnosti in pobud RS do Zahodnega Balkana. Za nacionalnega koordinatorja za Zahodni Balkan, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, skrbi za uresničevanje smernic in usklajeno delovanje RS na Zahodnem Balkanu, je Vlada RS imenovala veleposlanika Mitjo Štruklja.
Če smernice predstavljajo orodje za ministrstva in vladne službe, pa deklaracija o Zahodnem Balkanu, ki jo je Državni zbor sprejel 15. julija 2010, na simbolični ravni potrjuje zavezanost RS k sodelovanju, pomoči in razvoju regije Zahodnega Balkana.
Brdo proces
Slovenija je v lanskem letu okrepila prizadevanja, da bi se države Zahodnega Balkana, ki so izšle iz nekdanje skupne države Jugoslavije, znova povezale na temelju enakopravnosti in v okviru skupnih projektov. S tem bi se povečala tako politična kot gospodarska stabilnost regije. Slovenija je tako 20. marca 2010 skupaj s Hrvaško na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju pripomogla k zagonu t.i. procesa Brdo. Gre za neformalno obliko sodelovanja za okrepitev odnosov med državami regije v luči približevanja evroatlantskim povezavam.
Ideja za izvedbo konference je nastala na neformalnem srečanju predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške v Kranjski Gori 13. januarja 2010. Ravno tovrstna srečanja na najvišji ravni so pokazala, da je odprta meddržavna vprašanja pogosto laže reševati na neformalen način, v obliki odprtega pogovora, dialoga. Konferenca o Zahodnem Balkanu je tako pomembna tudi s tega vidika, saj lahko takšen način reševanja odprtih zadev med državami, kot sta ga uvedli Slovenija in Hrvaška, postane model tudi drugim državam v regiji.
Konference so se poleg gostiteljev udeležili predsedniki vlad BiH, Makedonije, Črne gore, Kosova in Albanije ter evropski komisar za širitev Fule. Kljub odsotnosti povabljenega srbskega predsednika Tadica so udeleženci srečanje ocenili kot uspešno, saj je njihova udeležba na srečanju potrdila osrednji namen konference, to je, potrditi zavezo reformnemu procesu in izkazati zavest, da odgovornost za stabilnost in razvoj nosi regija sama. Poleg tega so na srečanju poskušali identificirati tudi pobude in konkretne projekte, ki bi spodbudili regionalno sodelovanje in povezovanje, saj v tem delu Evrope ne poteka noben skupen infrastrukturni projekt.
"Vsi potrebujemo vse", je bilo slišati ob robu konference na Brdu. Slovenija kot (zaenkrat) edina članica Evropske unije na tem območju je z organizacijo konference, pa tudi s siceršnjim delovanjem v regiji ostalim državam ponudila zgled, da so tudi najtežji problemi rešljivi z dialogom, odprtostjo in zaupanjem. Deklaracija, ki je bila sprejeta, pomeni prvi korak in začetek procesa, ki se bo osredotočil na infrastruk-turne projekte in konkretno sodelovanje, ki bo v korist vseh prebivalcev regije. Poleg tega je regija z deklaracijo poslala soglasno sporočilo EU, da želi in je pripravljena na nadaljnje korake na poti približevanja k EU, na kateri si bodo države regije nudile tudi medsebojno podporo in pomoč. Ne glede na to, da je proces vključevanja v EU odvisen od individualnega napredka posameznih držav, se je potrebno zavedati izjemnega pomena skupnega nastopanja, vzajemne podpore in medsebojne pomoči držav regije.
Marčevska konferenca je bila prva v procesu vzpostavljanja ponovnega sodelovanja in zaupanja na območju Zahodnega Balkana. K rednemu sestajanju so se predsedniki zavezali tudi v sprejeti skupni deklaraciji. Prva ministrska konferenca, pripravljena po tem vzoru, je bila 6. julija 2010, ko so se v Zagrebu sešli ministri za promet in infrastrukturo in sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali k razvoju prometne infrastrukture v regiji, skladno s tisto v državah EU, s posebnim poudarkom na petem, osmem in desetem koridorju. Ministri so pozvali institucije EU k prepoznanju pomena omenjenih evropskih koridorjev, ob reviziji projektov vseevropskega cestnega omrežja TEN-T ter k njihovi prednostni obravnavi.
Prvi konkretni rezultat ponovnega povezovanja je podpis sporazuma o sodelovanju in nastopanju na prometnem trgu med Slovenijo, Hrvaško Srbijo, katerega glavni namen je odprava administrativnih ovir, pred-
17
vsem pospešitev mejnih postopkov, v železniškem transportu. Gre za začetek nove poti za železnice in gospodarstva vseh držav, ki ležijo na geostrateško pomembnem koridorju X. Z ustanovitvijo nove skupne
družbe Cargo 10, v okviru katere je prvi vlak iz Srbije v Italijo odpeljal 4. oktobra, se je čas potovanja tovora zmanjšal za devet ur; na celotni trasi med Ljubljano in Carigradom pa naj bi se tranzitni čas skoraj prepoloviti
s šestdeset na sedemintrideset ur. Projektu sta se že pridružili železnice Bosne in Hercegovine ter makedonske železnice, za sodelovanje se zanimajo tudi železnice drugih držav.
BOJ PROTI SVETOVNI FINANČNI IN GOSPODARSKI KRIZI
Tudi v lanskem letu so na svetovni in evropski ravni potekala intenzivna prizadevanja za vnovično gospodarsko rast in za omilitev socialnih posledic svetovne finančne in gospodarske krize, ki je, kot je znano, izbruhnila že konec leta 2007. Vrhunski predstavniki dvajsetih najmočnejših svetovnih ekonomij (G-20) so se tako lani srečali v kanadskem Torontu in v prestolnici Južne Koreje Seulu in se dogovorili o konkretnih ukrepih za širši in učinkovitejši nadzor nad mednarodnimi finančnimi tokovi. Precejšen napredek je bil dosežen tudi na področju koordinacije makroekonomskih politik, ki naj zagotavljajo robustno, trajno in uravnoteženo gospodarsko rast po vsem svetu. Doseženo je bilo tudi soglasje, da so nujne temeljite reforme upravljanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in skupine Svetovne banke. Skupina G-20 združuje tako razvite države kot tudi države v razvoju.
Finančna in gospodarska kriza je tudi v lanskem letu zahtevala intenzivno in nepretrgano ukrepanje vlad
držav članic EU, Evropske centralne banke in Evropske komisije. Te med seboj tesno sodelujejo, da bi okrepile gospodarsko rast in zaposlovanje, zagotovile finančno stabilnost in vzpostavile boljši sistem upravljanja za prihodnost. Evropska komisija je marca 2010 sprejela krovno strategijo za rast in delovna mesta z delovnim nazivom Evropa 2020, ki je nasledila prejšnjo Lizbonsko strategijo. Evropa 2020 je ambiciozna in celovita strategija za izhod držav članic iz gospodarske krize, zagotovitev makroekonomske stabilnosti, socialne kohezivnosti ter izvedbo daljnosežnih strukturnih reform. Bistveni del te strategije je uvedba strukturnih reform v srednje- in dolgoročnem obdobju, ki se osredo-točajo na spodbujanje vzdržnosti javnih financ, izboljšanje potenciala rasti in uresničevanje petih glavnih ciljev do leta 2020. Strategija opredeljuje tri prednostne vidike rasti za Evropo: pametno, trajnostno in vključujočo rast.
Države članice Evropske gospodarske in denarne unije (t. i. evroobmo-
čje) so maja lani ustanovile Evropski mehanizem za finančno stabilnost (European Financial Stability Facility): gre za poseben sklad za pomoč članicam v javnofinančnih težavah, ki kumulativno razpolaga s 750 milijardami evrov. Še isti mesec so članice evroobmočja in IMF Grčiji odobrile za skupno 110 milijard evrov finančne pomoči za rešitev hude javnofinančne krize, ki pesti to državo (v času odobritve paketa pomoči je proračunski primanjkljaj Grčije dosegel 13,6, javni dolg pa kar 120 odstotkov tamkajšnjega BDP). Grške oblasti so se obvezale, da bodo izpeljale obsežen program javnofinančnega varčevanja in gospodarskega	prestrukturiranja. Novembra lani je bil paket finančne pomoči v višini 85 milijard evrov odobren tudi Republiki Irski, ki jo je močno prizadela nepremičninsko-bančniška kriza, ki se je začela že leta 2008. Tudi irska vlada izvaja strog program krčenja proračunskih izdatkov in makroekonomske sanacije.
18
3
KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI
19
KRONOLOGIJA DEJAVNOSTI
Navedene so pomembnejše dejavnosti ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in državne sekretarke na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije Dragoljube Benčine v letu 2010.
□ dejavnost v Sloveniji
dejavnost v tujini
JANUAR
6. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je skupaj z varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čeba-šek Travnik in avtorji raziskave predstavil znanstveno monografijo Enake možnosti v slovenski diplomaciji.		
7. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je v avditoriju Centra Evropa v organizaciji Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) predaval o slovenski zunanji politiki in njeni vlogi na Zahodnem Balkanu.		
11. januar, Doha	Minister Samuel Žbogar se je srečal z državnim ministrom Katarja Ahmadom Bin Abdullah Al-Mahmoudom.		
11. januar, Kuwait City		Minister Samuel Žbogar se je sestal z namestnikom predsednika vlade in ministrom za zunanje zadeve Kuvajta šejkom dr. Mohammedom Sabah Al Salem Al Sabahom.	
13. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je skupaj z dr. Boštjanom Žekšem, ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, sprejel predstavnike slovenske narodne skupnosti iz Avstrije.		
14. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je ministru za zunanje zadeve Haitija dr. Alrichu Nicolasu izrazil sožalje ob uničujočem potresu na Haitiju.		
15. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku gostil ministrico za zunanje zadeve Švicarske konfederacije Micheline Calmy-Rey.		
15. januar, Peking		Potekel je deveti politični dialog med LR Kitajsko in RS Slovenijo. Na slovenski strani je politične konzultacije vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina.	
16.-17. januar, Skopje		Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika Vlade RS Boruta Pahorja na delovnem obisku v Skopju.	
19. januar, Murska Sobota	Minister Samuel Žbogar je obiskal Pomurje.		
21. januar, Pariz	Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Franciji. Obiskal je sedež OECD. Sestal se je z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio. Sestal se je tudi z zunanjim ministrom Bernardom Kouchnerjem.		
22. januar, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela predsednico Rdečega polmeseca Afganistana Fatimo Gailani.		
25. januar, Ljubljana	Na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije so potekale politične konzultacije med Slovenijo in Gruzijo. Konzultacije je na slovenski strani vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina, z gruzijske strani pa prvi namestnik ministra za zunanje zadeve Georgi Bokeria.		
25. januar, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve.	
26. januar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku v Sloveniji gostil ministra za zunanje zadeve Republike Makedonije Antonia Milošoskega.		
26. januar, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novo-imenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Madžarske v Republiki Sloveniji Istvana Szent-Ivanyja.		
27. - 28. januar, London		Minister Samuel Žbogar je med delovnim obiskom v Londonu 27. januarja odprl Informacijsko pisarno Slovenske turistične organizacije za Veliko Britanijo in Irsko. Naslednjega dne se je minister Samuel Žbogar udeležil Mednarodne konference o Afganistanu.	
20
28. januar, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v vlogi razvojne ministrice nagovorila udeležence in udeleženke bilateralnih konzultacij med Slovenijo in Švedsko o sodelovanju na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.		
FEBRUAR			
2. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike Mladega foruma, ki so mu izročili deklaracijo o razvojni pomoči.		
2. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je sestal z vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).		
3. februar, Moskva	V Moskvi so potekale redne konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ruske federacije. Konzultacije na ravni namestnikov ministra je s slovenske strani vodila državna sekretarka veleposlanica Dragoljuba Benči-na, z ruske strani pa namestnik ministra, veleposlanik Vladimir Titov.		
3. februar, Ljubljana	Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je potekala konferenca o vodi v mednarodnih odnosih, na kateri so predstavniki Okoljske akademske mreže ministru Samuelu Žbogarju izročili 12 priporočil za celovit pristop k vodi.		
3. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je sešel s predsednikom Parlamenta Republike Latvije Gundarsom Daudzejem.		
5. februar, Metlika	Zunanji minister Samuel Žbogar je bil na delovnem obisku vlade v Beli krajini in kočevsko-ribniški regiji. Obiskal je mejna področja s sosednjo Hrvaško v občini Metlika.		
5.-7. februar, München		Minister Samuel Žbogar se je udeležil 46. varnostne konference v Münchnu.	
9. februar, Talin		Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Republiki Estoniji. Sestal se je z estonskim ministrom za zunanje zadeve Urmasom Paetom in s predstavniki estonskega parlamenta na čelu s predsednikom Odbora za EU zadeve Markom Mih-kelsonom.	
10. februar, Riga		Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Republiki Latviji, kjer ga je sprejel minister za zunanje zadeve Republike Latvije Maris Riekstins. Minister se je srečal še s podpredsednico skupine za razmislek 2020-2030 in nekdanjo predsednico Latvije Vairo Vike-Freiberga ter s podpredsednico latvijskega parlamenta Sol-vito Aboltino in predsednikom odbora za zunanje zadeve Andrisom Berzinsem.	
10. februar, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sodelovala na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije Slovenija v Afganistanu.		
12. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Republike Albanije Ilira Meto.		
12. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na prvem uradnem obisku v Sloveniji gostil visokega predstavnika in posebnega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini Valentina Inzka.		
12. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sodeloval na informativnem dnevu za dijake na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.		
14. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je se sešel z ameriško senatorko Jeanne Shaheen in senatorjem Georgom Voinovichem, ki sta v Ljubljani začela svojo turnejo po zahodnem Balkanu.		
15. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je srečal z Visoko predstavnico EU za zunanje odnose in varnostno politiko Catherine Ashton, ki je prišla v Slovenijo na svoj prvi delovni obisk.		
16. februar, Ženeva	Minister Samuel Žbogar se je na sedežu OZN udeležil obravnave o stanju človekovih pravic v Sloveniji v okviru t. i. univerzalnega periodičnega pregleda. Pred tem se je udeležil kulturne slovesnosti v počastitev 8. februarja.		
18. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je v lastnem imenu in v imenu celotnega ministrstva čestital Petri Majdič za herojski dosežek na področju smučarskega teka.		
20.-21. februar, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU in srečanja zunanjih ministrov EU na temo razmer v južnem Sredozemlju. Ob robu zasedanja se je tudi prvič sestal z evropskim komisarjem za širitev Stefanom Fulejem in z izraelskim zunanjim ministrom Avigdorjem Liebermanom.	
21
21. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je čestital smučarki Tini Maze za drugo mesto na olimpijskem superveleslalomu.		
23. januar, Bratislava	Minister Samuel Žbogar se je na povabilo slovaškega zunanjega ministra udeležil tradicionalnega diplomatskega plesa, ki ga organizira slovaško zunanje ministrstvo.		
25. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na uradnem obisku v Sloveniji gostil ministra za zunanje zadeve Gruzije Grigola Vashadzeja.		
25. februar, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je čestital smučarki Tini Maze za drugo mesto na olimpijskem veleslalomu.		
MAREC			
1. marec, Ženeva	Uvodnega dela 13. rednega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice, ki je potekalo med 1. in 26. marcem, se je udeležila državna sekretarka Dragoljuba Benčina.		
5. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila politične konzultacije med Slovenijo in Armenijo. Na armenski strani je konzultacije vodila namestnica ministra za zunanje zadeve Karine Kazinian.		
5.-6. marec, Cordoba		Minister Samuel Žbogar se je udeležil neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU - Gymnich. Ob robu zasedanja se je sestal tudi s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovicem.	
8. marec, Celje	Minister Samuel Žbogar se je na Gimnaziji Celje-Center udeležil debate dijakov o njihovih pogledih na podobo naše države v svetu oziroma o dilemi ali je Slovenija premajhna, da bi igrala pomembno vlogo v svetu ali pa je uspešna in aktivna soobli-kovalka svetovne politike.		
10. marec, Berlin		Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Berlinu, kjer se je srečal z državnim sekretarjem v nemškem zunanjem ministrstvu in s svetovalcema nemške zvezne kanclerke za zunanjo politiko in evropske zadeve ter se udeležil otvoritve Mednarodne turistične borze.	
15. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na vljudnostni obisk sprejel državnega sekretarja madžarskega ministrstva za zunanje zadeve Vilmosa Szaba.		
15. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je srečal z županom Občine Lendava in predstavniki Krajevne skupnosti Hotiza.		
15. marec, Koper	Minister Samuel Žbogar je bil gost srečanja Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru.		
16. marec, Dunaj		Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Avstriji, kjer ga je sprejel dr. Michael Spindelegger, zvezni minister za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije. V okviru obiska se je minister Žbogar srečal tudi z zveznim predsednikom Avstrije dr. Heinzom Fischerjem in s predsednico Državnega zbora mag. Barbaro Prammer. Minister Žbogar je imel še predavanje z naslovom »Balkan at the Crossroad - Time to move forward with the Euroatlantic Agenda« v organizaciji Avstrijske družbe za zunanjo politiko in Združene narode (ÖGAV) in Inštituta za Podonavje in srednjo Evropo (IDM).	
17. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel veleposlanika Libije s sedežem v Rimu Abdulha-feda Gaddurja.		
18. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je uvodno nagovoril udeležence razprave »Skupščina za vodo: voda kot globalni izziv«, ki sta jo pripravili nevladna organizacija Humanitas in platforma nevladnih organizacij Sloga.		
19. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je vodil 2. sejo Strateškega sveta za gospodarsko diplomacijo.		
22. marec, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je v Bruslju udeležil rednega mesečnega zasedanja Sveta za zunanje zadeve.	
23. marec, Ljubljana	Njegova ekscelenca Abdulrahma Mohamed Sulaiman Al-Khulaifi, novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Države Katar v Republiki Sloveniji s sedežem v Berlinu, je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčini. Istega dne je kopijo predal tudi novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Ljudske demokratične republike Alžirije Lounes Magramane.		
25. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilna pisma Damjanu Bergantu, novoimeno-		
22
	vanemu veleposlaniku Republike Slovenije pri Svetu Evrope.		
25. marec, Rim		Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je mudila na konzultacijah v Rimu. Na neformalnem srečanju treh članic EU v Jadransko-jonski pobudi se je srečala z državnim podsekretarjem v italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve senatorjem Alfredom Mantico in državnim podsekretarjem v grškem ministrstvu za zunanje zadeve Spyrosom Kouvelisom.	
25. marec, Rim	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je na sedežu WFP un FAO sestala z Amirjem Mahmoudom Abdullahom, pomočnikom izvršne direktorice World Food Programme (WFP), pristojnim za humanitarne operacije.		
29. marec, Ljubljana	Državna sekratarka Dragoljuba Benčina in državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Gyorkos sta imela briefing na temo konference o visokem izobraževanju in raziskovanju ter inovacijah. za diplomatske predstavnike držav članic Unije za Sredozemlje, ki so akreditirani v Ljubljani.		
29. marec, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je ob terorističnem napadu na dveh postajah podzemne železnice v Moskvi poslal sožalno pismo zunanjemu ministru Ruske federacije Ser-geju Lavrovu.		
31. marec, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila sestanek Medresorskega delovnega telesa za mednarodno razvojno sodelovanje (MDT za MRS), kot predstavnica nacionalnega koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje.		
APRIL			
6. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je srečal z namestnikom državne sekretarke ZDA Jamesom Steinbergom.		
6. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Sergeja Martinova.		
7. april, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela predsednika Odbora za zunanje zadeve Narodne skupščine Republike Srbije dr. Dragoljuba Mičunovica.		
8. april, Ankara		Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Republiki Turčiji, kjer je imel pogovore s predsednikom države Abdullahom Gulum, premierom Recepujem T. Erdoganom, z gostiteljem Ahmetom Davutoglujem, ministrom za zunanje zadeve in Muratom Mercanom, predsednikom Komisije za zunanjo politiko Velike narodne skupščine.	
8. april, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je v prostorih Sinagoge Maribor odprla razstavo »Spomin na holokavst«, ki so jo skupaj organizirali Zgodovinski arhiv Sarajevo, pokrajinska muzeja Maribor in Koper ter Sinagoga Maribor.		
9. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je bil gost Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani.		
10. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je poljskemu zunanjemu ministru Radoslawu Sikorskemu izrazil sožalje ob tragični smrti Lecha Kaczynskega, predsednika Republike Poljske, njegove soproge Marie in delegacije, ki je potovala na spominsko slovesnost ob 70. obletnici poboja poljskih vojakov in častnikov v Katynskem gozdu.		
14. april, Ljubljana	Mohamad Saad Al Salal, novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Države Kuvajt v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju, je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčini.		
14. april, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je nagovorila udeležence srečanja organiziranega ob izidu publikacije "Iskanje priložnosti: Indija in Slovenija kot gospodarska partnerja".		
14. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je srečal s predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na področju spodbujanja in varovanja človekovih pravic.		
15. april, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je v Državnem zboru nagovoril predstavnike Sredozemske parlamentarne skupščine, ki so zasedali na dveh delovnih telesih Stalnega odbora za dialog civilizacij in za človekove pravice.		
15. april, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je nagovorila udeležence konference na		
23
	temo koherentnosti multi- in bilateralnega razvojnega sodelovanja v Evro-mediteranski uniji, ki je potekala v organizaciji Evro-mediteranske univerze (EMU-NI), Evropskega združenja razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij (EADI) ter Platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč (SLOGA).		
16. april, Goriška Brda	Minister Samuel Žbogar se je udeležil okrogle mize na temo Ekonomska diplomacija v organizaciji RRA Severne Primorske - Regijske razvojne agencije.		
19. april, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela libijskega sekretarja za mednarodno sodelovanje Mohammeda Sialo.		
22.-23. april, Talin	Minister Samuel Žbogar se je v Talinu udeležil dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov držav članic Nata.		
26. april, Luksemburg	Minister Samuel Žbogar se je udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve.		
26. april, Luksemburg		Minister Samuel Žbogar in njegov italijanski kolega Franco Frattini sta na zasedanju Sveta za zunanje zadeve španskemu zunanjemu ministru in predsedniku Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose Miguelu Moratinosu predala pismo podpore za odpravo vizumov za državljane BiH in Albanije.	
MAJ			
4. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novo-imenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Armenije v Republiki Sloveniji dr. Roubena Karapetiana.		
4. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela kopijo poverilnega pisma novo-imenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Združenih arabskih emira-tov v Sloveniji Abdulaziza Nasserja Alshamsija.		
5. maj, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela direktorja regionalnega Programa Združenih narodov za boj proti aidsu (UNAIDS) za Vzhodno Evropo in Centralno Azijo, dr. Denisa Brouna, ki ga je spremljala Mariangela Bavicchi Lerner, vodja mednarodnih in donatorskih povezav na sedežu UNAIDS v Ženevi.		
5. maj, Ancona	Minister Samuel Žbogar se je udeležil XII. zasedanja Jadransko-Jonske pobude v Anconi, ki je slavila 10. obletnico delovanja.		
6. maj, Portorož	Minister Samuel Žbogar je v Portorožu nastopil na Forumu obrti in podjetništva v organizaciji Obrtne zbornice Slovenije, ki je potekal v okviru Dnevov slovenske obrti in podjetništva.		
7. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel humanitarnega koordinatorja darfurske uporniške skupine JEM (Justice and Equality Movement) Sulejmana Jamousa, ki ga je spremljal Tomo Križnar.		
7. maj, Ljubljana	V Ministrstvu za zunanje zadeve je potekalo prvo srečanje Posvetovalne skupine o arbitraži. Minister Samuel Žbogar je po srečanju podal izjavo za medije.		
8. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je v okviru podpore pravične trgovine v skupni organizaciji ODJUGE, pravične trgovinske zadruge in 3MUH, prve pravične trgovine v Sloveniji, udeležil teka ob žici okupirane Ljubljane.		
10. maj, Bruselj	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila zasedanja Sveta za zunanje odnose.		
11. maj, Strasbourg	Minister Samuel Žbogar se je v Strasbourgu udeležil 120. zasedanja Odbora ministrov Sveta Evrope. Ob robu zasedanja se je minister srečal z zunanjima ministroma Moldavije in Armenije.		
12. maj, Ljubljana	V	Državnem zboru je potekala Mednarodna konferenca o enakosti žensk in moških v nacionalni zakonodaji. Konferenco sta organizirala Ministrstvo za zunanje zadeve. V	uvodnem delu so sodelovale predstavnica parlamenta Kraljevine Norveške Solve-ig Horne, državna sekretarka Dragoljuba Benčina in odposlanka visoke komisarke za človekove pravice Jane Connors.		
12. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je podprl mesec kolesarjenja in v okviru akcije »Uporabljam kolo, ne avtomobila« prikolesaril na delo.		
12. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je libijskemu zunanjemu ministru Kosi poslal sožalno pismo ob tragični letalski nesreči v bližini Tripolija, v kateri je umrlo več kot 100 potnikov in članov posadke.		
24
14. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Črne Gore Milana Rocena.		
16. maj, Ljubljana	Predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor je v Ljubljani odprl mednarodno konferenco "Global Russia Business Meeting", ki jo v Ljubljani in na Brdu pri Kranju organizirata ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno združenje Horasis, kjer je imel govor tudi minister Samuel Žbogar.		
17. maj, Madrid	V Madridu se je s srečanjem ministrov za zunanje zadeve začelo šesto vrhunsko zasedanje predsednikov in predsednikov vlad držav Evropske unije ter Latinske Amerike in Karibov. Delegacijo Slovenije je vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina.		
19. maj, Ljubljana	V Ministrstvu za zunanje zadeve je bil podpisan Memorandum o izvajanju večletnega programa učenja francoskega jezika v slovenski javni upravi. Memorandum je podpisal minister Samuel Žbogar, na francoski strani veleposlanica Francije v RS Nicole Michelangeli, na belgijski strani pa, v imenu francoske skupnosti v Belgiji, veleposlanik Kraljevine Belgije v RS Louis Engelen.		
20. maj, Ljubljana	Med 16. in 20. majem se je na obisku v Sloveniji mudila katarska vladna in zdravstvena delegacija, ki so jo sestavljali vodja sektorja za mednarodno sodelovanje Ministrstva za zunanje zadeve Katarja dr. A.M. Almeraikhi, član uprave Doha Youth Centre A.J. Al-Zeyar, vodja zdravniškega osebja bolnišnice Rumailah v Dohi dr. Y. Al Maslamani in svetovalka za rehabilitacijo dr. W. Al Yazeedi. Delegacijo je sprejela državna sekretarka Dragoljuba Benčina.		
21. maj, Metlika	Minister Samuel Žbogar je v Brezovici pri Metliki odprl prehodno točko na meji s Hrvaško, v Metliki pa se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Republike Hrvaške Gordanom Jandrokovicem.		
24. maj, Ljubljana	V Ministrstvu za zunanje zadeve je potekal Dan odprtih vrat. Obiskovalce je ob tej priložnosti nagovoril minister Samuel Žbogar.		
24. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na novinarski konferenci pojasnil vsebino arbitražnega sporazuma.		
24. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je podelil priznanja avtorjem izbranih nalog na Javnem natečaju Ministrstva za zunanje zadeve za diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije za leto 2009.		
24. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel neodvisno strokovnjakinjo za človekove pravice v povezavi z dostopom do varne pitne vode in sanitarij Catarina de Albuqeurque, nosilko mandata posebnih postopkov Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Sloveniji.		
24. maj, Varšava		Na Poljskem je potekalo prvo neformalno zasedanje zunanjih ministrov držav, ki sodelujejo v okviru Vzhodnega partnerstva. Udeležila se ga je državna sekretarka Dragoljuba Benčina.	
25. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je ob dnevu Afrike srečal s predstavniki Društva Afriški center.		
25. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel kandidata za ministra za zunanje zadeve Republike Madžarske Janosa Martonyja.		
26. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar in državna sekretarka Dragoljuba Benčina sta sprejela državnega ministra v nemškem Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve dr. Wernerja Hoyerja.		
27. maj, Portorož	Minister Samuel Žbogar je v Portorožu nagovoril udeležence 21. slovenskih politoloških dni. Politološki dnevi so potekali od 27. do 29. maja na temo "Politika v krizi: krizne politike, kriza politike ".		
28. maj, Ptuj	Minister Samuel Žbogar se je udeležil okrogle mize Štajerske gospodarske zbornice na Ptuju.		
29. maj, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar in njegov hrvaški kolega Gordan Jandrokovic sta podala skupno izjavo o ponovnem povezovanju Balkana.		
31. maj, Hotiza	Minister Samuel Žbogar si je v spremstvu župana in podžupana Lendave, mag. Antona Balažeka in Stanka Gjerkeša ter predsednika KS Hotiza Franca Špilaka ogledal nasipe v Hotizi.		
25
JUNIJ
1. junij, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je predstavnikom nevladnih organizacij in medijev predstavila publikacijo s slovenskima besediloma obeh izbirnih protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah, t.j. protokola glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih.		
2. junij, Sarajevo		Minister Samuel Žbogar je nastopil na konferenci EU - Zahodni Balkan, v organizaciji španskega predsedstva Svetu EU.	
3. junij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je udeležil okrogle mize z naslovom »Gospodarske perspektive slovensko-hrvaških odnosov« v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije.		
7. junij, Bled	Minister Samuel Žbogar se je udeležil okrogle mize na temo gospodarskega sodelovanja z državami Zahodnega Balkana v organizaciji združenja Yes.		
8. junij, Bruselj	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je skupaj s sekretarjem italijanskega ministrstva za zunanje zadeve senatorjem Alfredom Mantico in grško ministrico za razvoj podeželja in hrano K. Batzeli sodelovala na predstavitvi pobude za ustanovitev Jad-ransko-Jonske makroregije v Evropskem parlamentu.		
9. junij, Ljubljana	Na obisku se je mudil državni podsekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Italijanske republike senator Alfredo Mantica. Sprejela ga je državna sekretarka Dragoljuba Benčina.		
9. junij, Ljubljana	Novoimenovani veleposlanik Irske v Republiki Sloveniji Thomas Bradey je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina.		
9. junij, Priština	Minister Samuel Žbogar se je na povabilo podjetja Petrol d.d. Ljubljana v Prištini udeležil slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za pričetek gradnje skladišča za naftne derivate in gradnje novih bencinskih servisov v Republiki Kosovo.		
10. junij, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s predstavniki slovenske SLOGE - platforme slovenskih neprofitnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči.		
11. junij, Brdo pri Kranju	Minister Samuel Žbogar je gostil srečanje ob začetku konference A decade of international peace-keeping and stabilization in Kosovo - accomplishments, problems, prospects v organizaciji Fakultete za družbene vede iz Ljubljane in Evro-Atlanstkega sveta Slovenije.		
13. junij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je ob prvi zmagi evropskega moštva v JAR vodstvu slovenske reprezentance poslal čestitko.		
13. junij, Schengen	Minister Samuel Žbogar se je udeležil slovesnosti ob 25. obletnici podpisa schen-genskega sporazuma in otvoritve Evropskega muzeja v Schengenu.		
14. junij, Luksemburg	Minister Samuel Žbogar se je v Luksemburgu udeležil zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve. Ob robu se je udeležil srečanja EU s Svetom za sodelovanje arabskih in zalivskih držav (GCC).		
14. junij, Luksemburg		Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v funkciji ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje udeležila zasedanja Sveta za splošne in zunanje zadeve v formatu ministrov za razvoj ter bilateralnih konzultacij z luksemburško razvojno ministrico Marie-Josee Jacobs s sodelavci.	
15.-18. junij, Brdo pri Kranju	Minister Samuel Žbogar je gostil 1. posvet častnih konzulov Republike Slovenije.		
15. junij, Budva		Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila srečanja zunanjih držav članic Srednjeevropske pobude.	
17. - 18. junij, Abu Dhabi		Minister Samuel Žbogar se je v okviru delovnega obiska v Združenih arabskih emi-ratih srečal z ministrom za gospodarstvo Združenih arabskih emiratov Sultanom bin Saeedom Al Mansourijem. Sestal se je tudi z ministrom za okolje in vodo dr. Rashi-dom Ahmedom bin Fahdom in ministrom za visoko šolstvo in znanstvene raziskave šejkom Nahyanom bin Mubarak Al.Nahyanom. Srečal se je tudi s Helene Pelosse, začasno direktorico Mednarodne agencije za obnovljive vire energije IRENA. Sestal se je tudi s slovenskimi poslovneži ter Slovenci, živečimi v ZAE. V drugem delu	
26
		obiska se je srečal z gostiteljem, zunanjim ministrom Združenih arabskih emiratov šejkom Abdullahom bin Zayed Al-Nahyanom.	
22.-23. junij, Ankara		Minister Samuel Žbogar se je na povabilo zunanjega ministra Republike Turčije Ahmeta Davutogluja, udeležil zasedanja zunanjih ministrov držav članic SEECP (South East Cooperation Proces) in 13. zasedanja Vrha držav članic SEECP.	
22. junij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je čestital Valentinu Inzku ob izvolitvi na mesto predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in mu zaželel veliko uspehov pri opravljanju te zahtevne in odgovorne funkcije.		
29. junij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence izobraževalnega seminarja za učitelje in lektorje slovenščine kot drugega ali tujega jezika v organizaciji Filozofske fakultete v Ljubljani.		
30. junij, Ljubljana	Ministru Samuelu Žbogarju so predstavniki Mednarodnega inštituta za bližnjevzho-dne in balkanske študije (IFIMES) izročili priznanje Pozitivna osebnost s področja zunanje politike za leto 2009.		
30. junij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilna pisma Iztoku Mirošiču, novoimenova-nemu slovenskemu veleposlaniku v Italiji.		
JULIJ			
5. julij, Ljubljana	Na povabilo ministra Samuela Žbogarja se je na delovnem obisku v Sloveniji mudil minister za zunanje zadeve BiH Sven Alkalaj.		
5. julij, Koper	Minister Samuel Žbogar je skupaj z ministrom za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Svena Alkalaja na gradu Socerb pri Kopru obiskal skupino 56 otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so bili na rehabilitaciji v Piranu.		
6. julij, Ljubljana	Mosud Mannan, novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Ljudske Republike Bangladeš v Republiki Sloveniji je predal kopijo akreditivnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina.		
8. julij, New Delhi	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je vodila sedmi krog političnih konzultacij z Indijo. S sogovornikom na indijski strani, sekretarjem Vivekom Katjujem, sta spregovorila o bilateralnih odnosih med državama s poudarkom na iskanju možnosti za krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja.		
12. julij, New York	Minister Samuel Žbogar se je srečal z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-Moonom. Minister se je v okviru svojega obiska v New Yorku srečal tudi s podsekretarjema OZN za politične zadeve ter mirovne operacije Lynnom Pascojem in Alainom Le Royem.		
13. julij, Trst		Neformalno sta se sestali državna sekretarka Dragoljuba Benčina in odbornica Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine za mednarodne odnose in evropsko sodelovanje Federica Seganti, ki sta sopredsedujoči Mešani komisiji med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo Julisjko krajino za obravnavo skupnih razvoj nih vprašanj.	
13.-14. julij, Washington		Minister Samuel Žbogar se je v Washingtonu srečal z državno sekretarko Hillary Clinton. V času dvodnevnega obiska se je minister srečal tudi s senatorji Amy Klo-buchar, Geogreom Voinovichem in Jeanne Shaheen, predstavniki State Departments, Pentagona in Sveta za nacionalno varnost ter predstavniki ključnih think tankov. Minister je imel na Centru za transatlantske odnose Univerze Johns Hopkins tudi predavanje z naslovom »Balkan na razpotju - čas za napredek evroatlantske agende«	
15. julij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je po predstavitvi raziskave Enake možnosti v slovenski diplomaciji imenoval Delovno skupino za enake možnosti pod vodstvom državne sekretarke Dragoljube Benčina.		
16.-17. julij, Almaty	Minister Samuel Žbogar se je v Kazahstanu v Centralni Aziji udeležil neformalnega ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Ob robu zasedanja se je slovenski zunanji minister srečal z ministrom predsedujoče države OVSE Saudubayevom.		
16. julij, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je sestala s poslanko hrvaškega sabora in		
27
	predsednico hrvaškega nacionalnega parlamentarnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj RH z EU, dr. Vesno Pusic.		
19. julij, Ljubljana	Na obisku v Ljubljani se je mudil kanadski minister za mednarodno trgovino Peter Van Loan. Sprejela ga je državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Dra-goljuba Benčina.		
19. julij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilna pisma Vojku Volku, novoimenovanemu slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem.		
19. julij, Ljubljana	Veleposlanik Republike Latvije v Sloveniji Bahtijors Hasans je predal kopijo pove-rilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina. Veleposlanik Republike Indije v Sloveniji, Jayakar Jerome, je istega dne predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina. Prav tako je državni sekretarki Dragoljubi Benčina istega dne predal kopijo poverilnega pisma veleposlanik Švice v Republiki Sloveniji, Robert Reich.		
20.-21. julij, Kabul, Herat		Minister Žbogar se udeležil Kabulske konference, na kateri so o prihodnosti Afganistana razpravljali visoki predstavniki več kot 70 držav in mednarodnih organizacij. Minister Samuel Žbogar se je na zahodu Afganistana srečal s slovenskimi vojaki, nekaterimi drugimi predstavniki mednarodnih sil v Afganistanu ter lokalnimi oblastmi.	
23. julij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilna pisma Robertu Kokalju, novoimenova-nemu slovenskemu veleposlaniku v Egiptu.		
26. julij, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU.	
27. julij, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je srečal z ministrom za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije dr. Guidom Westerwellejem.		
28. julij, Obrežje	Minister Samuel Žbogar je na obisku v Sloveniji gostil ministra za zunanje zadeve Republike Hrvaške Gordana Jandrokovica.		
AVGUST			
24. avgust, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela skupino 42 otrok in njihovih spremljevalcev iz Ukrajine, ki so bili na rehabilitaciji na Debelem rtiču.		
26. avgust , Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovanemu izrednemu in pooblaščenemu veleposlaniku Republike Slovenije v Republiki Srbiji Francu Butu.		
27. avgust, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanici Republike Slovenije v Franciji Veroniki Stabej.		
27. avgust, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovanemu izrednemu in pooblaščenemu veleposlaniku Republike Slovenije dr. Milanu Jazbecu.		
29. - 30. avgust, Bled	Na Bledu je potekal 5. Blejski strateški forum, tokrat pod geslom Svet v naslednjem desetletju. V uvodnem delu je udeležence nagovoril zunanji minister Samuel Žbogar. Tokratnega Foruma Bled se je med drugimi gosti udeležil nekdanji ameriški državni sekretar Colin L. Powell. Minister Samuel Žbogar je povezoval panel »Globalni pregled za prihodnje desetletje«, kjer so sodelovali predsednik vlade Belgije Yves Leterme, generalni sekretar Arabske lige Amr Moussa, indijska državna ministrica za zunanje odnose Preneet Kaur in namestnik brazilskega zunanjega ministra Antonio de Aguiar Patriota.		
30. avgust, Bled	Minister Samuel Žbogar se je ob robu Foruma Bled srečal s hrvaškim kolegom Gor-danom Jandrokovicem.		
30. avgust - 1. september, Brdo pri Kranju	Minister Samuel Žbogar je odprl tridnevni 16. posvet slovenske diplomacije in predstavil dosežke slovenske diplomacije v preteklem obdobju.		
SEPTEMBER			
1. september, Vilenica	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v Ljubljani udeležila otvoritvene slovesnosti mednarodnega festivala Vilenica, ki poteka že 25. leto.		
3. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovanemu veleposlaniku		
28
	pri Uradu OZN in drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi Matjažu Kovačiču.		
6. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na poslovilni slovesnosti sprejel novoimenovanega vodjo Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju dr. Rada Genoria.		
8. september, Carigrad	Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika RS dr. Danila Turka pri delovnem obisku pri predsedniku Republike Turčije Abdullahu Gulu.		
8. september, Sarajevo		V Sarajevu so potekale redne politične konzultacije med ministrstvoma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Bosne in Hercegovine. Konzultacije na ravni namestnikov ministrov je na slovenski strani vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina. Na strani BiH pa namestnica ministra Ana Trišic Babic.	
9. september, Celje	Minister Samuel Žbogar je na 43. Mednarodnem obrtnem sejmu na srečanju z gospodarstveniki v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije spregovoril o podpori ministrstva slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih.		
10.-11. september, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se v Bruslju udeležil neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU - Gymnich.	
11. september, Izola	V Izoli se je odvila že osma diplomatska regata, v kateri so sodelovali številni tuji diplomati, pa tudi predstavniki slovenske vlade in gospodarstva. Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je podelila nagrade zmagovalcem.		
13. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je vodil drugi sestanek Posvetovalne skupine za arbitražni sporazum.		
14. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovani veleposlanici Republike Slovenije v Vatikanu Maji Lovrenčič Svetek.		
14. september, Bruselj		Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila neformalnega srečanja namestnikov zunanjih ministrov držav članic Evropske unije.	
15. september, Ljubljana	Novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik Kraljevine Danske v Republiki Sloveniji Karsten Vagn Nielsen je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina.		
15. september, Ljubljana	Zunanji minister Samuel Žbogar je podal izjavo ob imenovanju visokih predstavnikov v evropsko zunanjo službo. Seznam imenovanj na mesto vodij in namestnikov vodij predstavništev nove evropske zunanje službe (EEAS) je istega dne predstavila visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton.		
16. september, Ljubljana	Suresh Prasad Pradhan, novoimenovani in pooblaščeni veleposlanik Nepala v Republiki Sloveniji, je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina.		
17. september, Ljubljana	Novoimenovana in pooblaščena veleposlanica Republike Zelenortski otoki v Republiki Sloveniji Maria de Jesus Veiga Miranda Mascarenhas, je predala kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragoljubi Benčina.		
20. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sodeloval na prvem sestanku delovne skupine za pripravo akcijskega načrta za podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih, ki je potekal na ministrstvu za gospodarstvo.		
20. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar in njegov italijanski kolega Franco Frattini sta na zunanjega ministra predsedujoče države Sveta EU Belgije Stevena Vanackerja naslovila pismo podpore procesu širitve EU na države Zahodnega Balkana ter čimprejšnji implementaciji vizumske liberalizacije za BiH in Albanijo.		
21.-27. september, New York		Minister Samuel Žbogar se je od v New Yorku udeležil 65. zasedanja Generalne skupščine OZN, ki je potekalo med 14. in 30. septembrom. Tema vseh bilateralnih srečanj ministra je bila predvsem kandidatura za sedež v Varnostnem svetu OZN 2012-2013.	
21. september, New York	Minister Samuel Žbogar se je udeležil srečanja zunanjih ministrov EU z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton.		
22. september, New York		Minister Samuel Žbogar je imel poleg multilateralnih srečanj z Rusko Federacijo (Svet Nato - Rusija, pozno popoldne so se ločeno z Rusko federacijo sestali tudi ministri EU) še vrsto dvostranskih srečanj. Srečal se je z zunanjim ministrom Singa-purja, George Yong-Boon Yeo-om, z zunanjim ministrom Zelenortskih otokov Jose-jem Britom in s kubanskim zunanjim ministrom, Brunom Rodriguezom Parrilo.	
29
	Udeležil se je tudi Vrha voditeljev Balkana. Sestal se je tudi z imamom Feisalom Abdulom Raufom, pobudnikom Korodobske pobude.		
23. september, New York	Minister Samuel Žbogar udeležil tudi 5. srečanja pogodbenic Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov.		
23. september, New York		Minister Samuel Žbogar se je srečal z zunanjim ministrom Sudana Ali Ahmedom Kartijem, z zunanjim ministrom Iraka Hoshyarjem Muhmadom Zerbarijem in z zunanjim ministrom Peruja Josejem Antoniom Garcio Belaundejem. Sestal se je tudi s srbskim zunanjim ministrom Vukom Jeremicem. Istega dne je opravil še tri dvostranska srečanja, s sirskim ministrom za zunanje zadeve Validom Al Moalemom ter zunanjima ministroma Armenije in Alžirije, Edvardom Nalbandijanom in Muradom Medelcijem.	
24. september, New York		V New Yorku je potekal strateško-poslovni forum z naslovom Investing in Green, ki ga je organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije v partnerstvu z in Gospodarsko zbornico Slovenije in Manhattansko gospodarsko zbornico (Manhattan Chamber of Commerce) ter STO. Udeležence foruma je nagovoril tudi minister Samuel Žbogar.	
24. september, New York	Minister Samuel Žbogar se je udeležil srečanja na visoki ravni o obnovitvi dela Konference za razorožitev v Ženevi in o pospešitvi globalnih razorožitvenih pogajanj.		
24. september, New York	Na povabilo ministra Samuela Žbogarja so se v New Yorku prvič sestali ministri držav, ki sodelujejo v t. i. Zeleni skupini.		
24. september, New York	Minister Samuel Žbogar je v New Yorku nastopil na Visokem srečanju o izvajanju Mavricijske strategije za razvoj majhnih otoških držav.		
24. september, New York		Minister Samuel Žbogar je opravil še dve dvostranski srečanji, in sicer z novim albanskim zunanjim ministrom dr. Edmond Haxhinastom ter zunanjim minstrom Jamajke dr. Baughom.	
25. september, New York		Minister Samuel Žbogar je nagovoril udeležence poslovnega srečanja, ki ga je za slovenske poslovneže pripravila fundacija Slovenia4you.	
25. september, New York	Minister Samuel Žbogar se je srečal z libanonskim zunanjim ministrom dr. Alijem Husseinom Al Chamijem.		
25. september, New York		Minister Samuel Žbogar je nastopil na ministrskem srečanju o izvajanju resolucije o položaju žensk in v miru in konfliktih.	
25. september, New York		Minister Samuel Žbogar se je srečal s predsedujočim 65. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov Josephom Deissom. Pogovarjal se je tudi s palestinskim zunanjim ministrom Rijadom al Malkijem.	
27. september, New York		Minister Samuel Žbogar se je udeležil srečanja ministrov neformalne skupine 3G -Global Governance Group.	
27. september, New York	Minister Samuel Žbogar se je srečal s Skenderjem Hysenijem, zunanjim ministrom Kosova.		
29. september, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel predstavnike organizacij civilne družbe slovenske narodne manjšine iz Avstrije.		
29. september, Dunaj		Potekale so konzultacije na ravni zunanjih ministrstev Republike Slovenije in Republike Avstrije, ki sta jih vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in generalni sekretar ministrstva za evropske in mednarodne zadeve Avstrije dr. Johannes Kyrle.	
30. september, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s podpredsednikom vlade in ministrom za gospodarstvo Svobodne dežele Bavarske Martinom Zeilom.		
30. september, Brdo pri Kranju	Ob robu sestanka neformalne posvetovalne delovne skupine za ustanovitev informacijskih centrov v regiji nekdanje Jugoslavije sta se sestala minister Samuel Žbogar in predsednik Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo sodnik Patrick Robinson.		
30
OKTOBER
1. oktober, Trst	Zunanji minister Samuel Žbogar se je s predstavniki manjšinskih organizacij pogovarjal o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji.		
6. oktober, Ljubljana	Veleposlaništvo Španije v Republiki Sloveniji je ob praznovanju španskega Dneva državnosti državni sekretarki Dragoljubi Benčina podelilo visoko državno odlikovanje reda Izabele Katoliške.		
8. oktober, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel soustanovitelja in direktorja Millenium Project Jeroma C. Glenna.		
8.-9. oktober, Budva		Zunanji minister Samuel Žbogar je v okviru II. seminarja strateškega načrtovanja, ki ga je na temo prihodnosti integracij jugovzhodne Evrope na primeru Črne gore v Budvi organiziralo zunanje ministrstvo Črne gore, nastopil na panelu z naslovom Western Balkans and the promise of Thessalonica.	
11. oktober, Erevan	Minister Samuel Žbogar je spremljal predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka na uradnem obisku v Republiki Armeniji. Ob robu uradnega obiska se je ločeno srečal z ministrom za zunanje zadeve Armenije Edvardom Nalbandjanom.		
14. oktober, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič udeležil skupnega neformalnega zasedanja zunanjih in obrambnih ministrov držav članic Nata.	
14. - 16. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Benčina je odprla Slovenske razvojne dneve. Minister Samuel Žbogar se je v okviru razvojnih dni sestal z evropskim komisarjem za razvoj Andri-som Piebalgsom, državna sekretarka Dragoljuba Benčina pa se je sestala s podsekretarko za gospodarske in razvojne zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve Estonije Marina Kaljurand. Ob koncu razvojnih dni je imel minister Samuel Žbogar sklepni nagovor.		
18. oktober, Split		Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Samuel Žbogar in Gordan Jandrokovic, sta se udeležila odprtja novih prostorov slovenskega generalnega konzulata.	
18. oktober, Ljubljana	Potekale so politične konzultacije na ravni namestnikov zunanjih ministrov Slovenije in Švice. Konzultacije sta vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Švice Peter Maurer.		
20. oktober, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Srbije Vuka Jeremica.		
21. oktober, Slovenj Gradec	Minister Samuel Žbogar se je kot slavnostni govornik udeležil osrednje slovesne obeležitve dneva OZN v Slovenj Gradcu.		
21.-22. oktober, Bruselj	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila neformalnega srečanja razvojnih ministrov EU.		
22. oktober, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovani slovenski veleposlanici na Japonskem Heleni Drnovšek Zorko.		
23. oktober, Montreux	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je udeležila trinajstega vrha Frankofoni-je.		
25. oktober, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela Vidarja Helgesena, generalnega sekretarja mednarodnega inštituta International IDEA (Institute for Democracy and Electoral Assistance).		
25. oktober, Luksemburg		Minister Samuel Žbogar se je udeležil Sveta za zunanje zadeve EU. Minister se je ob tem udeležil tudi dela razprave Sveta za splošne zadeve.	
26. oktober, Brdo pri Kranju	Minister Samuel Žbogar se je na delovnem kosilu sestal z ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igorjem Šjogoljevom.		
28. oktober, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je predal poverilno pismo novoimenovani slovenski veleposlanici v Braziliji Mileni Šmit.		
29.-30. oktober, Atene	Minister Samuel Žbogar se je mudil na delovnem obisku v Grčiji, kjer ga je sprejel predsednik Grčije Karolos Papoulias. Minister Žbogar se je sestal tudi z grškim zunanjim ministrom Dimitrisom Droutsasom in s predsednikom parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Dinosom Vrettosom. Minister Samuel Žbogar je tudi pretekel klasični atenski maraton.		
31
NOVEMBER
3. november, Slovenj Gradec	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je v okviru obiska Vlade RS mudila na Koroškem.		
2. - 4. november, Kairo		Minister Samuel Žbogar se je med uradnim obiskom v Kairu sestal z generalnim sekretarjem Arabske lige, Amrjem Mousso in ločeno z nekaterimi veleposlaniki držav članic Arabske lige ter z direktorjem fundacije Anna Lindth Andreujem Clare-tom. Minister se je srečal tudi z egiptovskim zunanjim ministrom Ahmedom Abou-lom Gheitom in z vodjo obveščevalne službe, ministrom Omarjem Suleimanom. Sprejel ga je tudi egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Minister je tudi položil venec k spominski plošči aleksandrinkam na pokopališču v Kairu.	
5. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na poslovilni slovesnosti sprejel novoimenovanega veleposlanika Republike Slovenije pri OECD Andreja Ranta.		
7.-9. november, Tel Aviv		Minister Samuel Žbogar se je v spremstvu obsežne gospodarske delegacije mudil na delovnem obisku v Državi Izrael in pri Palestinskih oblasteh. Minister se je sestal s predsednikom Shimonom Peresom in z gostiteljem, ministrom za zunanje zadeve Avigdorjem Liebermanom. Po srečanju je v muzeju Yad Vashem položil venec v spomin žrtvam Holokavsta. Bil je tudi na otvoritvi konference Nano Izrael 2010 in se ob robu konference sestal ministrom za industrijo, trgovino in delo Benyaminom Ben-Eliezeijem. Odprl je tudi slovensko-izraelsko poslovno konferenco "Slovenia as a Target Market for Business Opportunities". Minister je svoj obisk Tel Aviva zaključil z ogledom podjetja Better Place, ki domišlja infrastrukturo za električne avtomobile.	
8. november, Ramala		Minister Samuel Žbogar se je v Ramali pogovarjal z zunanjim ministrom Palestinskih oblasti dr. Riadom Malkijem.	
9. november, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela državnega sekretarja na Ministrstvu za težko industrijo in javna podjetja Indije dr. Bashkarja Chatterjeeja, ki opravlja funkcijo predsednika Sveta Mednarodnega centra za promocijo podjetij (ICPE).		
15. november, Ljubljana	Novoimenovani izredni in pooblaščeni veleposlanik ZDA v Republiki Sloveniji Joseph A. Mussomeli je predal kopijo poverilnega pisma državni sekretarki Dragol-jubi Benčina.		
15. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je kot častni pokrovitelj natečaja Vsi smo otroci sveta sprejel nagrajence tega natečaja.		
16. - 17. november, Moskva	Minister Žbogar in namestnik ministra za zunanje zadeve Ruske federacije za sodelovanje z evropskimi državami Vladimir Genadijevič Titov sta ob uradnem obisku predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Ruski federaciji, 17. novembra 2010, na 15. obletnico sklenitve Protokola o sodelovanju med ministrstvoma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ruske federacije, podpisala jubilejni 15. načrt delovnih konzultacij med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Ministrstvom za zunanje zadeve Ruske federacije za leto 2011. Minister Samuel Žbogar je podpisal tudi Memorandum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o pomembnejših projektih za povečanje gospodarskega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo.		
16. november, Rim	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je mudila na bilateralnih konzultacijah, kjer se je sestala z gostiteljem senatorjem Alfredom Mantico, državnim podsekretarjem v zunanjem ministrstvu Italije.		
18. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je slovesno predal poverilno pismo novoimenovani slovenski veleposlanici na Portugalskem Bernardi Gradišnik.		
20. november, Lizbona		Minister Samuel Žbogar je skupaj z ministrico za obrambo dr. Ljubico Jelušič spremljal predsednika vlade Boruta Pahorja na Vrhu Nata v Lizboni.	
22. november, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je v Bruslju udeležil srečanja Sveta za zunanje zadeve EU.	
32
24. november, Bruselj	V Bruslju je potekala konferenca evropskih ministric in državnih sekretark, posvečena boju proti nasilju nad ženskami, ki sta se je udeležili državna sekretarka Drago-ljuba Benčina in ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič.		
25. november, Dunaj		Minister Samuel Žbogar se je srečal z dr. Michaelom Spindeleggerjem, zveznim ministrom za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije. Po srečanju sta se ministra udeležila še seminarja na temo "Ali je Evropa kontinent v zatonu? Kakšna naj bo zunanja politika Evrope?", ki jo v sodelovanju z ERSTE Stiftung organizira Evropska pobuda za stabilnost (European Stability Initiative - ESI).	
25. november, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala z generalno direktorico za ameriške in evropske zadeve in namestnico zunanjega ministra Indonezije, veleposlanico Retno Lestari Priansari Marsudi, ki se je mudila na delovnem obisku v Sloveniji.		
26. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je sestal s predsednikom Skupščine Črne gore Rankom Krivokapicem.		
26. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je z direktorjem Agencije za sodelovanje evropskih regulatorjev Albertom Pototschnigom podpisal Sporazum o sedežu med Vlado Republike Slovenije in Agencijo za sodelovanje evropskih regulatorjev.		
26. november, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je sprejel evropskega poslanca in posebnega poročevalca Evropskega parlamenta za Afganistan Pina Arlacchija.		
26. november, Ljubljana	V okviru rednega dialoga med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko so potekale politične konzultacije, ki sta jih vodila državna sekretarka Dragoljuba Benčina in državni sekretar v zunanjem ministrstvu Kraljevine Švedske Frank Belfrage.		
29. november, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je predstavnikom medijev in civilne družbe predstavila aktivnosti slovenske zunanje in razvojne politike na področju promocije enakosti med spoloma.		
DECEMBER			
1. december, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar in ministrica za gospodarstvo Darja Radic sta podpisala Sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za gospodarstvo na področju izdajanja vizumov z namenom turističnega obiska.		
2. december, Ljubljana	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je sprejela dekana Fakultete za umetnost Univerze v Heratu Mohammeda Toufiqa Rahmanija in študente vizualnih umetnosti, ki so se v okviru razvojnega sodelovanja med Slovenijo in Afganistanom mudili na strokovnem obisku v Sloveniji.		
3. december, Ljubljana	Na delovnem srečanju sta se sestala državna sekretarka Dragoljuba Benčina in Elio De Anna, odbornik za kulturo, šport, mednarodne in EU odnose v Deželnem odboru Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.		
6.-7. december, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na delovnem obisku gostil ministra za zunanje zadeve Države Izrael Avigdorja Libermana.		
6.-7. december, Bruselj		Potekali so peti Evropski razvojni dnevi, ki se jih je udeležila državna sekretarka v vlogi ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje Dragoljuba Benčina. Državna sekretarka Benčina se je ob tej priložnosti srečala z luksemburško ministrico za razvojno sodelovanje Marie-Josée Jacobs, s katero sta spregovorili skupnih projektih slovenskega in luksemburškega razvojnega sodelovanja na Zelenortskih otokih. Prav tako se je državna sekretarka srečala s evropskim komisarjem za razvojno sodelovanje Andrisom Piebalgsom, belgijskim evroparlamentarcem in bivšim ministrom za razvojno sodelovanje Louisom Michelom, ter z madžarskim kolegom Janosem Hovarijem in drugimi.	
8. december, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar se je sestal z dr. Arthurjem Keysom, ustanoviteljem in predsednikom ameriške nevladne organizacije International Relief&Development (IRD).		
8. - 9. december. Bruselj	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina se je srečala s Slovenci, ki delajo na vodstvenih položajih v institucijah Evropske unije. Udeležila se je tudi zasedanja Sveta za zunanje zadeve (FAC) v sestavi ministrov za razvojno sodelovanje.		
33
	Državna sekretarka Dragoljuba Benčina je nastopila na konferenci o Zahodnem Balkanu z naslovom Beating the Balkans Blues, ki jo je organiziral bruseljski inštitut Friends of Europe skupaj Fundacijo Konrad Adenauer.		
10. december, Ljubljana	Na zunanjem ministrstvu je potekala seja Strateškega sveta ministra za zunanje zadeve, ki jo je vodil minister Samuel Žbogar.		
13. december, Bruselj		Minister Samuel Žbogar se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za zunanje zadeve EU. Pred začetkom Sveta za zunanje zadeve je potekalo ministrsko srečanje Vzhodnega partnerstva. Minister Samuel Žbogar je visoki zunanji predstavnici Evropske unije Catherine Ashton poslal pismo, v katerem je razgrnil slovenske predloge glede prihodnosti evropske zunanje politike.	
14.-15. december, Berlin		Potekale so redne politične konzultacije državne sekretarke Dragoljube Benčina z državnima ministroma v nemškem zunanjem ministrstvu dr. Wernerjem Hoyerjem in Cornelio Pieper ter državnim sekretarjem na nemškem zunanjem ministrstvu dr. Rudolf-Ruthart Bornom. Na ločenem pogovoru se je državna sekretarka srečala tudi s svetovalcem nemške zvezne kanclerke za zunanjo, varnostno in razvojno politko Christophom Heusgnom.	
15. december, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je na državno sekretarko Združenih držav Amerike Hillary Clinton naslovil sožalno pismo ob smrti veleposlanika Richarda Holbrooka.		
18. december, Ljubljana	Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je sprejela skupino predstavnikov javnega življenja Bosne in Hercegovine, ki so se mudili v Sloveniji v povezavi z uveljavitvijo vizumske liberalizacije.		
20. december, Ljubljana	V ministrstvu za zunanje zadeve je potekala zaključna novinarska konferenca, kjer je zunanji minister Samuel Žbogar predstavil ključne dejavnosti in dosežke slovenske zunanje politike ter diplomacije v zadnjih letih s poudarkom na letu 2010.		
22. december, Ljubljana	Minister Samuel Žbogar je direktorici Centra za socialno delo Velenje mag. Zlatki Srdoč Majer izročil darila, ki so jih uslužbenke in uslužbenci ministrstva zadnje tedne pred bližajočimi se prazniki zbrali pod novoletno jelko.		
34
4
DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE
35
DVOSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE
ALBANIJA
Albanijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tirani
Odnosi med državama so bili prijateljski, brez odprtih dvostranskih vprašanj, vendar skromni. Novo kvaliteto v odnosih predstavlja dejstvo, da je Slovenija v začetku leta poslala v Tirano odpravnika poslov, od maja nadalje pa deluje v Tirani slovensko veleposlaništvo. Slovenija je podpirala Albanijo v njenih prizadevanjih za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji ter pri tem ponuja pomoč za izvedbo potrebnih reform. Slovenija je s svojo tvorno podporo prispevala k ukinitvi vizumske obveznosti za državljane Albanije pri vstopanju v schengenski prostor od 15. decembra. Opazna je bila okrepitev medsebojnih odnosov na politični ravni ob koncu leta, ko so Albanijo obiskali predsednik Državnega zbora dr. Gantar, predsednik vlade Pahor ter ministrica za obrambo dr. Jelušič. Albanija je prizadevno sodelovala v dejavnostih v okviru Brdo procesa, s čimer dopolnjuje svojo jasno in delujočo vlogo v odnosih s sosednjimi državami in v regiji.
Gospodarsko sodelovanje
V enajstih mesecih je vrednost slovenskega izvoza v Albanijo znašala 36,66 mio evrov, vrednost uvoza pa 0,58 mio evrov. V primeru izvoza je šlo za 3 odstotno rast glede na podatke za isto obdobje v letu 2009 (35,61 mio evrov), vrednost uvoza pa je za 2,2 krat večja kot je bila v obravnavanem obdobju 2009, ko je znašala 262.000 evrov. Skupna vrednost blagovne menjave je bila za 4 odstotke večja kot v primerjalnem obdobju leto poprej. V obdobju globalne finančne in gospodarske krize je slovensko gospodarstvo celo
nekoliko povečalo svoj izvoz v Albanijo, pri čemer je odprtje slovenskega veleposlaništva v Tirani in ustanovitev slovensko-albanskega poslovnega kluba prispevalo dodatno spodbudo za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Posebej na slovenski strani je obstajal in še traja velik interes za vstop na albansko tržišče, albanska vlada pa si je močno prizadevala za vzpostavitev stimulativnih pogojev za tuja vlaganja. Po večletnem premoru je bilo 7. decembra v Tirani zasedanje Skupne slovensko-albanske komisije za gospodarsko sodelovanje. Spodbuden kazalec interesa za pospeševanje gospodarskega sodelovanja je bila Poslovna konferenca 8. decembra v Tirani, ki se jo je udeležilo preko tristo predstavnikov gospodarskih subjektov, od tega preko sto iz Slovenije. Po tem, ko je Mercator ob koncu leta 2009 odprl v Tirani veliki trgovinski center, je v letu 2010 odprl v Albaniji še tri trgovinske centre. Hkrati s širitvijo svoje trgovinske mreže dopolnjuje svojo dejavnost z uvozom poljedelskih proizvodov iz Albanije. Slovensko gradbeno podjetje SCT pa je postalo nosilec izgradnje novega potniškega terminala v pristanišču v Draču, kar je bila v tem času največja investicija v Albaniji.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Inštitut informacijskih znanosti Univerze Maribor je v sodelovanju s Politehnično univerzo v Tirani, navzlic določenim odporom vodstva Nacionalne knjižnice, nadaljeval s prizadevanji pri razvoju mednarodnega knjižničnega projekta COB-BIS.Net. S posredovanjem veleposlaništva v Tirani so bili vzpostavljeni tudi nekateri novi stiki med institucijami obeh držav na področju znanosti in izobraževanja.
Obiski
•	12. februar - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Ilnja Mete v Ljubljani;
•	20. marec - udeležba predsednika vlade Salija Berishe na konferenci o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju;
•	13. - 15. oktober - uradni obisk predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja z delegacijo Državnega zbora v Republiki Albaniji;
•	19. in 20. oktober - udeležba ministra za notranje zadeve Lulzima Bashe na ministrski konferenci o ilegalnih migracijah, organiziranem kriminalu, korupciji in terorizmu na Brdu pri Kranju;
•	6. in 7. december - uradni obisk ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič v Tirani;
•	8. december - uradni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja z gospodarsko delegacijo v Tirani. V vladni delegaciji je bila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radie.
ALŽIRIJA
Alžirijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu
Odnosi med državama so bili prijateljski in razviti predvsem na gospodarskem področju. Dobro je bilo tudi sodelovanje v okviru mednarodnih organizacij. Sodelovanja na drugih področjih ni bilo.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med državama je v prvih enajstih mesecih znašal 162,6 milijona evrov, kar je za 17,6 odstotkov več v primerjavi z
36
enakim obdobjem leta 2009. Slovenski izvoz v Alžirijo je v navedenem obdobju znašal 67,1 milijona evrov in se je zmanjšal za 13,3 odstotka, medtem ko je bil uvoz iz Alžirije v znesku 95,5 milijona evrov večji za 56,9 odstotka. Alžirija je beležila 4 odstotno gospodarsko rast in 4,5 odstotno inflacijo, devizne rezerve pa navkljub padcu izvoza v letu 2009 so ostale izredno visoke. V primerjavi z letom 2009 se je izvoz povečal za 25,3 odstotka, medtem ko je bil uvoz manjši za 1,9 odstotka. Vlada je v obdobju 2010-2014 načrtovala 212 milijard evrov investicij v infrastrukturo, kar je dodatno vzpodbudilo tuje investicije, rast gospodarstva in zaposlovanje. Tuja podjetja naj bi bila po novem obvezana skleniti joint-venture z domačim podjetjem, prednost pri tenderjih pa bodo imela domača podjetja, čeprav naj bi bila njihova ponudba manj ugodna, do 25 odstotkov dražja, od ponudbe tujega podjetja.
Odnosi med Slovenijo in Andoro so bili prijateljski. Med državama se je odvijalo predvsem gospodarsko sodelovanje, dobro pa sta sodelovali tudi na področju mednarodnih zadev.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama je bila podobna kot v preteklih letih. V prvih enajstih mesecih leta 2010 je znašala 364 tisoč evrov, kar pomeni 3,1 odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem v letu 2009. Blagovno menjavo je predstavljala le izvoz Slovenije v Andoro.
Politični odnosi med Argentino in Slovenijo so bili dobri, pozitivni, prijateljski ter veliko možnostmi za njihovo nadaljnje poglabljanje. Najpomembnejšo os dvostranskih odnosov tradicionalno predstavlja slovenska skupnost v Argentini in sodelovanje na področju kulture. Slednje se je odrazilo v slovenski obeležitvi dvestote obletnice argentinske samostojnosti z organizacijo dveh pomembnih kulturnih dogodkov.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama se je leta 2010 znižala, zaradi česar je Argentina postala šele peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije v Latinski Ameriki, medtem ko je leta 2009 zasedala drugo mesto. V primerjavi s preteklimi leti je bila blagovna menjava bolj uravnotežena in je v prvih desetih mesecih leta 2010 dosegla 7,2 milijona evrov, kar je 86 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju leta 2009, ko je znašala 51,7 milijona evrov. V omenjenem obdobju je Slovenija iz Argentine uvozila za 3,3 milijona evrov blaga, kar je 93,3 odstotkov manj, medtem ko je v Argentino izvozila za 3,9 milijona evrov blaga, kar je 57,1 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2009.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Slovenija je aprila obeležila dvestoto obletnico argentinske samostojnosti z organizacijo dveh večjih in odmevnih kulturnih dogodkov. Na osrednji slovenski prireditvi »Buenos Aires celebra Eslovenia« se je 10. aprila na Majski aveniji zbralo več tisoč slovenskih rojakov, ki jih je med drugimi govorci nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Na prireditvi je nastopil tudi Slovenski oktet. V Kulturnem centru Recoleta je 9. aprila potekala otvoritev razstave o ustvarjalnem opusu slovenskega rojaka arhitekta Viktorja Sulčiča.
Novembra sta Argentino obiskala pesnika Primož Čučnik in Alojz Ihan, ki sta na literarnih večerih v Buenos Airesu in Rosariu predstavila svoje pesmi. Za tisk pesniških zbirk, prevedenih v španščino, »Nova okna« Primoža Čučnika, »Srebrik« Alojza Ihana, »Pelin žena« Svetlane Makarovič in »Nedokončane hvalnice« Aleša Debeljaka, je poskrbela založba Gog & Magog. Založba Zoe/re je maja izdala pesniško zbirko Marka Kra-vosa »Poesías«.
Nadaljevalo se je uspešno delovanje lektoratov slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu in na Državni univerzi v La Plati. V Buenos Airesu je bilo v šolskem letu 2010 vpisanih 95 študentov, v La Plati pa se je slovenščine učilo 18 študentov. V Buenos Airesu je zanimanje za učenje slovenščine še naprej v vzponu. Na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu se je nadaljevalo uspešno izvajanje Seminarja južnoslovanskih književnosti, katerega nosilka je slovenska lektorica.
Veleposlaništvo je vse izseljenske organizacije in društva redno obveščalo in informiralo o svojem delovanju, o organizacijah kulturnih prireditev, o razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugih dejavnostih. Predstavniki veleposlaništva so se udeleževali prireditev ter praznovanj obletnic slovenskih društev in organizacij v Argentini. Najpomembnejšimi dogodki so bili podelitev zahval in priznanj Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskima domovoma v Carapachayu (2. maja) in v San Martinu (16. maja) ob 50. obletnici njune ustanovitve, slovenskemu društvu Triglav v Rosariu ob 80. obletnici ustanovitve (25. julija), Srednješolskemu tečaju ravnatelja Marka Bajuka ob 50. obletnici ustanovitve (16. oktobra) in Slovenskemu podpornemu društvu v Cordobi ob 70. obletnici
ARGENTINA
Argentino rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
ANDORA
Andoro nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu
37
ustanovitve (30. oktobra). V Godoy Cruzu v Provinci Mendoza se je 7. decembra odprla prva slovenska osnovna šola v Argentini, ki nosi ime Antona Martina Slomška.
Obiski
• 8.-16. in 17.-18. april - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša pri Slovencih v Argentini.
Odnosi med državama so bili prijateljski in brez odprtih vprašanj. Veleposlaništvo je imelo redne stike s predstavniki pristojnih armenskih institucij. Pri poglabljanju stikov med državama je imel pomembno vlogo konzulat v Erevanu na čelu s častnim konzulom.
Dialog med državama je bil osredotočen predvsem na krepitev političnega in gospodarskega sodelovanja ter izmenjavo informacij o razmerah v regiji, pri čemer je Slovenija s posebno pozornostjo spremljala reševanje vprašanja Gorskega Kara-baha in odnosov Armenije s sosednjimi državami. Ravno tako smo s pozornostjo in podporo spremljali približevanje Armenije EU in njeno vlogo v okviru Vzhodnega partnerstva.
Politična posvetovanja med državno sekretarko Benčina in namestnico zunanjega ministra Kazinian so bile v Ljubljani izvedene marca. Tradicionalno dobri in prijateljski odnosi z Armenijo so se pomembno okrepili ob obisku predsednika dr. Danila Turka z gospodarsko delegacijo v Erevanu med 10. in 12. oktobrom. Poleg celote dvostranskih vprašanj so bili opravljeni tudi poglobljeni pogovori o aktualnih regionalnih vprašanjih. Ob obisku predsednika v Erevanu je bila pomembno okreplje-
na pravna podlaga meddržavnega sodelovanja, saj so bili podpisani konvencija o izogibanju dvojni obdavčitvi in preprečevanju davčnih utaj, sporazum o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju, sporazum o odpravi vizumske obveznosti za diplomatske potne liste in sporazum o gospodarskem sodelovanju, ki predstavlja osnovo za začetek delovanja medvladne mešane komisije za gospodarsko sodelovanje.
Sodelovanje na kulturnem področju je bilo poglobljeno z organizacijo odmevne in dobro obiskane razstave slovenske moderne arhitekture 20. stoletja oktobra v Erevanu.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg gospodarskega sodelovanja med državama je bil skromen. Slovenski izvoz je v desetih mesecih znašal 4,2 milijona evrov, več kot polovico so predstavljala zdravila, sledile so gradbene konstrukcije in bela tehnika, uvoz pa je znašal le 65 tisoč evrov. Vzrok za majhen obseg sodelovanja je predvsem v oddaljenosti in nepoznavanju potreb obeh trgov. Stanje se je bistveno izboljšalo z organizacijo obiska močne gospodarske delegacije, ki je spremljala predsednika Turka na uradnem obisku v Armeniji. V srečanjih med slovenskimi in armenskimi podjetji je bil izkazan velik interes za okrepitev sodelovanja, razpoznane so bile tudi nekatere nove smeri, obe strani pa sta poudarili pomen rednega vzdrževanja stikov in obveščanja o medsebojnih interesih.
Obiski
• 10. - 12. oktober - uradni obisk predsednika dr. Turka s soprogo in gospodarsko delegacijo v Armeniji.
AVSTRALIJA
Avstralijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri
Odnosi med Republiko Slovenijo in Avstralijo so potekali tradicionalno prijateljsko in brez odprtih vprašanj. Sporazum o zagotavljanju zdravstvenega varstva med vladama Republike Slovenije in Avstralije, podpisan marca 2009, je bil lani nadgrajen z izvedbenim dogovorom, ki je opredelil tehnično izvedbo zagotavljanja zdravstvenih storitev državljanom obeh držav.
Gospodarsko sodelovanje
Zaradi zemljepisne oddaljenosti in povezanostjo obeh držav s trgi v eni in drugi regiji je bilo gospodarsko sodelovanje med državama na nižji ravni, vendar so možnosti za izboljšanje takšnega stanja odprte. Blagovna menjava je v obdobju januaroktober znašala 26 milijonov evrov. Slovenski izvoz v Avstralijo je znašal 20,4 milijona evrov, uvoz iz Avstralije pa 5,6 milijona evrov. Za Republiko Slovenijo je bila Avstralija kot država izvoza na 47. mestu in predstavlja 0,1 odstotka skupnega slovenskega izvoza, medtem ko je na strani uvoza na 73. mestu in predstavlja manj kot 0,1 odstotka celotnega uvoza.
Največji avstralski investitor v Republiki Sloveniji ostaja še naprej trgovska veriga Harvey Norman. Povečala se je tudi turistična prepoznavnost Republike Slovenije v Avstraliji. Projekt prenove ljubljanskega Nebotičnika in odprtja restavracije v njem je delo avstralskega Slovenca Anthonyja Tomažina.
Pomemben dejavnik avstralskega gospodarstva je v letu 2010 predstavljala rast vrednosti avstralskega dolarja, ki se ni ustavila niti po katastrofalnih poplavah v zveznih deželah Viktorija in Novi Južni Wales.
ARMENIJA
Armenijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu
38
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Med obiskom v Avstraliji je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš vodstvu Državne knjižnice Viktorije v Melbournu slovesno izročil znamenito zbirko Iconotheca Valvasoriana.
Obiski
• 23. september - 3. oktober - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša pri slovenski skupnosti v Avstraliji.
Odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo v letu 2010 so bili partnerski, dobri in vsestranski. Državi sta razvijali sodelovanje na vseh področjih, kar je razvidno iz stopnjevanja obiskov in stikov na najrazličnejših ravneh, pri katerih je še vedno prisotna določena neuravnoteženost. Državi sta tesno sodelovali znotraj Evropske unije, čeprav je bilo prostora za tesnejše povezovanje v izvajanju skupnih evropskih politik še veliko. Državi sta v Evropski uniji zasledovali podobne interese, tudi glede Zahodnega Balkana. Posebej je v letu 2010 bila vidna namera Avstrije, da odpre razprave o novih regionalnih povezavah, v katere bi bila vključena tudi Slovenija.
Republika Avstrija je v letu 2010 naredila določen premik na manjšinskem področju, posebej v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem. Prvič po nekaj letih je bilo v letu 2010 čutiti iskreno željo avstrijske vlade in koroškega deželnega glavarja, da v relativno kratkem času pride do sprejemljivih rešitev tako za slovensko manjšino kot tudi za avstrijsko večino na Koroškem. Temu premiku
je gotovo botrovalo dejstvo, da je Slovenija skozi drugo polovico leta
2009	in v prvi polovici leta 2010, ki je bilo obenem zaznamovano s 55. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, pozorno spremljala to vprašanje. Slovenija je v zvezi z neizvajanjem manjšinskih pravic, prvič do sedaj, s pismom obvestila zunanje ministre štirih držav podpisnic avstrijske državne pogodbe. V drugi polovici leta 2010 je prišlo do resnih priprav zvezne vlade na začetek pogajanj z manjšinskimi organizacijami in predstavniki koroške deželne vlade.
Podoba Slovenije v Avstriji je bila dobra, ob upoštevanju vseh posebnosti sosednje države in dinamiki, ki jih sosede imajo. Medijsko je bila Slovenija v letu 2010 v avstrijskih medijih bistveno več prisotna kot prej, v največji meri s pozitivnimi sporočili.
Gospodarsko sodelovanje
Avstrija je tudi v letu 2010 ohranila položaj četrtega najpomembnejšega izvoznega partnerja Slovenije (izvoz blaga v Avstrijo je predstavljal 8,2 odstotka slovenskega izvoza v prvih enajstih mesecih 2010) in tretjega najpomembnejšega uvoznega partnerja (uvoz blaga iz Avstrije je predstavljal 12,2 odstotka slovenskega uvoza v prvih enajstih mesecih 2010).
Po padcu menjave v letu 2009 je bilo možno v prvih enajstih mesecih leta
2010	zopet zaslediti porast, ko se je blagovna menjava med državama povečala za 10,1odstotka in dosegla 3.563,5 milijonov evrov. Kljub dvoštevilčnemu porastu menjava med država še vedno ni dosegla pred kriznih nivojev menjave.
V prvih enajstih mesecih 2010 je Slovenija v Avstrijo izvozila za 1.370,1 milijonov evrov blaga oz. za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2009. V istem obdobju se je uvoz iz Avstrije povečal za 5,7
odstotka in dosegel 2.193,4 milijonov evrov. Slovenija v menjavi z Avstrijo tradicionalno beleži trgovinski primanjkljaj, ki je v tem obdobju znašal 823, 3 milijonov evrov.
Najpomembnejši slovenski izvozni izdelki v prvih desetih mesecih 2010 so bili avtomobili in druga motorna vozila, olja dobljena iz nafte in bituminoznih materialov, strojna oprema in deli, tiskovine, električna energija. Med najpomembnejšimi uvoznimi izdelki pa so les, naftni plini, zdravila, olja dobljena iz nafte ali bituminoznih materialov, avtomobili, električni aparati za žično telefonijo, izdelki iz železa ali jekla.
Gospodarski odnosi med državama so bili močno razvejani, obstajajo pa dodatne možnosti sodelovanja, predvsem na področju turizma, energetike, okoljevarstva. Pomembno je tudi sodelovanje v okviru EU teritorialnega sodelovanja med državama, nove priložnosti pa so se na različnih področjih (promet, gospodarjenje z vodami, energetika) odprle tudi v okviru nedavno sprejete EU strategije za Podonavje.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev med Slovenijo in Avstrijo je bilo vsestransko razvejano. Pomemben okvir sodelovanja v kulturi, izobraževanju in znanosti med državama je predstavljal delovni program o sodelovanju na teh področjih, ki je bil sklenjen za obdobje 2008-2010. Poseben pomen za Slovenijo ima še naprej sodelovanje in razvoj na področju jezikoslovja. Slovensko veleposlaništvo na Dunaju si je močno prizadevalo za vzpostavitev pogojev za ustanovitev katedre za slovenisti-ko na Univerzi na Dunaju. Na kulturnem področju je skupaj s pristojnimi ministrstvi začelo tudi z aktivnostmi za pričetek delovanja slovenskega kulturno informacijskega
AVSTRIJA
Avstrijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju
39
centra na Dunaju v prostorih sedanjega študentskega doma Korotan, ki ga je Slovenija kupila leta 2009. Sredi leta je bil Dunaj prizorišče srečanja kulturnih atašejev držav članic EU, ki ga je organizirala Agencija EU za temeljne pravice.
Obiski
•	16. februar - udeležba ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnica na ministrskem zasedanju držav pogodbenic Mednarodne komisije za varstvo reke Donave pod slovenskim predsedovanjem na Dunaju;
•	16. marec - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja na Dunaju;
•	17. marec - delovni obisk zvezne ministrice za pravosodje mag. Cla-udie Bandion Ortner v Ljubljani;
•	3. maj - udeležba in uvodni nagovor ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na konferenci »Varnostno sodelovanje v srednji Evropi« na avstrijski obrambni akademiji na Dunaju;
•	9. maj - slavnostni nagovor ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika na slovesnosti v nekdanjem taborišču Mauthausen-Gusen v Linzu;
•	2. junij - ob robu udeležbe na 23. zasedanju Academic Council on the UN System (ACUNS) neformalno srečanje predsednika dr. Danila Turka z zveznim predsednikom dr. Heinzem Fischerjem na Dunaju;
•	16. junij - delovni obisk predsednika Zveznega sveta Petra Mitte-rerja v Ljubljani;
•	17. september - udeležba ministra za evropske zadeve in razvoj mag. Mitje Gasparija in ministra za finance dr. Franca Križaniča na konferenci »Beyond the Vienna
Initivative: Towards a New Banking Model in a New Growth« na Dunaju;
•	29. september - redne konzultacije državne sekretarke Dragoljube Benčina na ravni namestnikov zunanjih ministrov na Dunaju;
•	11. november - udeležba ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnica na neformalnem srečanju resornih ministrov EU na Dunaju;
•	19. november - delovno srečanje zvezne ministrice za transport, inovacije in tehnologijo Doris Bures v Ljubljani;
•	25. november - delovno srečanje ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na Dunaju.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu
Generalni konzulat je največ pozornosti namenil položaju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, opravljanju konzularnih opravil in splošnemu spremljanju družbenopolitičnega dogajanja v štirih avstrijskih zveznih deželah.
Kljub temu, da je od podpisa Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije maja preteklo 55 let, so se pozivi k uresničitvi še ne v celoti izpolnjenih pravic slovenske manjšine na Koroškem nadaljevali. V pogovorih so bile najpogosteje izpostavljene naslednje teme: dvojezična topografija, neenakopravno financiranje slovenske Glasbene šole na Koroškem v primerjavi z glasbeno šolo z nemškim učnim jezikom, vprašanje uporabe slovenščine kot uradnega jezika na uradih in sodiščih ter razprave o novelizaciji manjšinske zakonodaje, ki so potekale v Uradu zveznega kanclerja na Dunaju v treh delovnih skupinah.
Prišlo je do nekaterih manjših pozitivnih premikov. Po ponovni odločitvi avstrijskega ustavnega sodišča je
koroški deželni glavar Gerhard Dörfler julija postavil ustrezne dvojezične napise v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku. Jeseni je ustavno sodišče sprožilo postopek preverjanja zakonitosti enojezičnih napisov v nadaljnjih dvanajstih krajih. Z namenom ureditve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov je prišlo v drugi polovici leta do prvih pogovorov med državnim sekretarjem v Uradu zveznega kanclerja dr. Jose-fom Ostermayerjem in predstavniki slovenske manjšine, ki so se zavzeli za hkratno reševanje tudi drugih za manjšino pomembnih odprtih vprašanj.
Po razpravi o morebitnem razpustu znotraj Narodnega sveta koroških Slovencev, je bil z vidika konstruktivnega sodelovanja osrednjih manjšinskih organizacij koroških Slovencev narejen pozitiven premik. Ta je sledil junijski izvolitvi dr. Valentina Inzka za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Decembra so se predsedniki na skupnem srečanju javno zavezali, da bodo delovali in nastopali enotno.
Leto je zaznamovala tudi 90. obletnica koroškega plebiscita. Na osrednji prireditvi dežele Koroške 8. oktobra je v imenu koroških Slovencev nastopil dr. Valentin Inzko. Izpostavil je pomen izboljšanja ozračja, spomnil na pravne podlage manjšinskega varstva in podal vizijo Koroške leta 2020. Povorke 10. oktobra po celovških ulicah sta se udeležila avstrijski zvezni predsednik dr. Heinz Fischer, ki je v nagovoru poudaril, da je »čas zrel« za rešitev še odprtih vprašanj in zvezni kancler Werner Faymann. Organizacije civilne družbe so v okviru raznih dogodkov izpostavljale obstoj dveh kultur in dveh jezikov na avstrijskem Koroškem kot bogastvo in prednost.
Generalni konzulat je sodeloval v procesu oblikovanja nove mladinske strukture, ki je začela delovati marca pod imenom Skupne mladinske organizacije. Zastopniki mladine
40
koroških Slovencev so se zavezali k skupnemu in aktivnejšemu delovanju.
Gospodarsko sodelovanje
Nadaljevalo se je tradicionalno dobro sodelovanje med Gospodarsko zbornico Koroške in gospodarskimi strukturami v Sloveniji, predvsem Gospodarsko zbornico in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Skupaj z generalnim konzulatom je njihov reden dialog redno spodbujala Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, ki je gospodarska organizacija koroških Slovencev in slovenski poslovni klub. Na oktobrski skupni novinarski konferenci so izpostavili pomen gospodarskega povezovanja in kot primer dobrega sodelovanja navedli čezmejni evropski projekt »Alpen-Adria Holz/Les«. V smeri krepitve vsestranskega sodelovanja je deloval tudi Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje.
Med odmevnejše gospodarske dogodke je mogoče uvrstiti čezmej-no poslovno srečanje, ki sta ga v Pliberku organizirali Slovenska gospodarska zveza v Celovcu in Gospodarska zbornica Koroške. Srečanja, kjer je bila osrednja tema »poslovne priložnosti na obeh straneh po odprtju trga delovne sile maja 2011«, se je udeležilo okrog 280 podjetnikov iz Slovenije in Avstrije.
Uspešno sodelovanje je potekalo med kmetijskimi ustanovami v Sloveniji, kmečko-stanovskimi strukturami slovenske manjšine in Kmetijsko zbornico na Koroškem, kjer je položaj direktorja maja prevzel koroški Slovenec Hanzi Mikl.
Septembra je Zveza Bank s podporo vseh organizacij koroških Slovencev začela z akcijo zbiranja pomoči ob septembrskih poplavah v Sloveniji. Znatna zbrana sredstva so bila predana Gasilski zvezi Celje, občinam Laško, Štore, Kostanjevica na Krki in Dobrepolju.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Kulturno delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem, od zborovske do gledališke dejavnosti, je bilo neizmerno bogato, saj je zajemalo več kot 300 prireditev. Predstavniki generalnega konzulata so se tovrstnih prireditev redno udeležili in s tem izkazali podporo dejavnostim v prid ohranitve in razvoja slovenske kulture in jezika.
Generalni konzulat je, v sodelovanju z osrednjima kulturnima organizacijama, Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo, pripravil prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bilo namenjeno krepitvi uporabe slovenskega jezika v okviru dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Zaradi nazadovanja uporabe slovenskega jezika med mladimi je zaživelo več civilnih jezikovnih pobud, kot npr. »Slovenščina v družini« in »Botrstvo večje-zičnosti«. Cilj je bil izpostavitev pomena znanja in uporabe jezikov, še posebej slovenščine, ki je pomembna za ohranitev in razvoj slovenske manjšine v Avstriji. Marca je bila za novo predsednico Krščanske kulturne zveze izvoljena Sonja Kert-Wakounig.
Septembra je v Celovcu zasedala mešana komisija med Ministrstvom za šolstvo in šport in Deželnim šolskim svetom za Koroško, ki spodbuja sodelovanje na področju vzgoje in izobraževanja. Pozitivni trend prijav k dvojezičnemu pouku ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem se je sicer nadaljeval (povečanje iz 41,27 odstotka na 43,96 odstotka), vendar zelo različne ravni znanja slovenskega jezika otrok ob vstopu v šolo ostajajo za učitelje še naprej velik izziv. Razvijati so se začeli novi didaktični koncepti in razprave o krepitvi znanja slovenskega jezika tudi po ljudskih šolah.
Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je veliko pozornosti posvetil
strokovnemu spremljanju zbiranja slovenskih ledinskih in hišnih imen v Kotmari vasi, Žitari vasi in Selah, ki so bila uvrščena v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Na področju znanosti je uspešno deloval tudi Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu.
V okviru manjšine se je začel proces razprav o posodobitvi medijske podobe, na področju tiskanih in novih medijev.
Generalni konzulat je ob izvajanju rednih konzularnih ur na Predarl-skem skrbel za nadaljnje vzdrževanje stikov s štirimi strukturami, ki združujejo tamkaj živeče Slovence.
Obiski
•	20. januar - srečanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša s predstavniki Kmečke izobraževalne skupnosti v Tinjah;
•	3. februar - neuradni obisk ministra za zdravje Boruta Miklavčiča na avstrijskem Koroškem;
•	6. marec - udeležba soproge predsednika republike Barbare Miklič Türk na prireditvi Zveze slovenskih žena ob mednarodnem dnevu žena v Celovcu;
•	14. marec - delovni obisk predsednika državnega sveta mag. Blaža Kavčiča v Avstriji;
•	25. marec - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na občnem zboru Krščanske kulturne zveze v Celovcu;
•	13.-14. avgust - udeležba ministra za pravosodje dr. Aleša Zalarja na neformalnih Salzburških pogovorih v Salzburgu;
•	26.-27. avgust - udeležba ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal na ministrski konferenci ob
41
10. obletnici Salzburškega foruma v Salzburgu;
•	29. september - udeležba koroškega deželnega svetnika za socialna vprašanja mag. Chritian Ragger na Festivalu za III. življenjsko obdobje; 10. november - pogovor koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja z ministrom za promet dr. Patrickom Vlačičem in predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom;
•	13. september - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na odprtju jesenskega seminarja Mladine evropskih narodnih skupnosti v Pliberku;
•	4. november - predavanje ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša z naslovom »Koordinacija ali konfrontacija? Kako rešiti koroški problem?« v Katoliškem domu prosvete Sodali-tas v Tinjah;
•	16. november - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na dobrodelnem koncertu ob zaključku zbiralne akcije »Hitra pomoč ob poplavah v Sloveniji« v Celovcu;
•	18. november - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na občem zboru Slovenske gospodarske zveze v Celovcu in ogled Hiše eksperimentov v Kočuhi;
•	20. november - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na 40. obletnici delovanja nogometnega Slovenskega atletskega kluba v Celovcu;
•	13. december - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze v Žitari vasi.
AZERBAJDŽAN
Azerbajdžan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari
Odnosi Republike Slovenije z Republiko Azerbajdžan so od obiska predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in gospodarske delegacije v Bakuju (8. do 10. november 2009) pridobili na kakovosti in so od takrat dalje v nenehnem vzponu. Merilo medsebojnih odnosov je namreč prav neposredna komunikacija na najvišji ravni, zato je bila posebna pozornost namenjena uresničevanju vsebinskih dogovorov glede dvostranskega sodelovanja, ki so bili sklenjeni ob tem obisku.
Državi sta krepili sodelovanje predvsem na gospodarskem, obrambnem in kulturnem področju, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena dograjevanju potrebnih pravnih podlag, ki omogočajo širitev sodelovanja. Memorandum o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarski razvoj Republike Azerbajdžan je pričel veljati 23. marca, Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov pa 6. maja.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje je bilo kljub temu skromno in pod zmožnostmi obeh gospodarstev. Veleposlaništvo je sodelovalo pri uresničevanju dogovorov, sprejetih ob obisku predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in gospodarske delegacije ter s častnim konzulom Republike Slovenije v Bakuju, predvsem pri servisiranju povpraševanj slovenskih podjetij. Nekateri od dogovorov so se pričeli uresničevati in so sprožili ustrezne dejavnosti kot so sodelovanje na področju informacijskih tehnologij in gradnje malih hidroelektrarn ter ustanovitev skupnega
predstavništva slovenskih podjetij in Društva slovensko-azerbajdžanskega prijateljstva. Uveljavitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Azerbajdžan o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov je omogočila nadaljnjo promocijo slovenskega zdraviliškega turizma.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Slovenska umetnica Vesna Črnivec je od 15. do 18. oktobra v Bakuju izvedla kulturno-umetniški projekt na temo zaščite kulturne dediščine v multikulturnih okoljih, z naslovom »Včeraj-danes-jutri«. Projekt pomeni uspešno nadaljevanje njenega osebnega dela v Azerbajdžanu, pa tudi učinkovito promocijo Slovenije in slovenskih kulturnikov v Bakuju.
Obiski predstavnikov
• 29. junij - obisk predsednice državne komisije za družino, ženske in otroke prof. Hijran Husejnove pri ministru za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije dr. Ivanu Svetliku.
BELGIJA
Belgijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju
Odnosi med državama so bili prijateljski in partnerski, sodelovanje je bilo na vseh ravneh dobro ter brez odprtih vprašanj. Slovenija si je prizadevala za uravnoteženo sodelovanje tako z zveznimi organi kot tudi z belgijskimi federalnimi enotami. Dialog na delovni ravni je bil še posebej intenziven pred in med belgijskim predsedovanjem EU, ko je med državama prihajalo do koristne izmenjave mnenj o širokem spektru aktualnih evropskih in mednarodnih vprašanj. Sodelovanje na regionalni ravni s Flandrijo in Valonijo je potekalo na podlagi Medvladnega programa sodelovanja, še zlasti na pod-
42
ročju kulture, izobraževanja in znanosti.
Gospodarsko sodelovanje
Statistika trgovinske menjave med Slovenijo in Belgijo za prvih deset mesecev leta 2010 je pokazala pozitiven trend, saj se je skupna blagovna menjava v primerjavi z letom prej povečala za llodstotkov. Izvoz se je povečal za 17odstotkov glede na leto
2009	in je znašal 171,7 milijonov evrov, uvoz pa se je povečal za 8 odstotkov in je v prvih desetih mesecih leta 2010 znašal 352,5 milijonov evrov.
Pri slovenskih podjetjih je bilo v letu
2010	opaziti povečano zanimanje za belgijski trg, vendar še vedno obstajajo številne neizkoriščene možnosti gospodarskega sodelovanja. Možnosti za povečanje izvoza so predvsem na področju strojne, kemične in elektroindustrije, informacijske tehnologije, pa tudi na področju prehrambene industrije (vinarji, mesni izdelki) in turizma. Nove priložnosti obstajajo tudi na področju sodelovanja raziskovalnih in znanstvenih institucij.
Delo veleposlaništva se je v veliki meri osredotočalo na področje gospodarske diplomacije. Posebej si je prizadevalo za to, da bi slovenski gospodarski subjekti kar največ iztržili iz priložnosti, povezanih z belgijskim predsedovanjem EU v drugi polovici leta, skozi udeležbo na Poslovnem forumu Azija-Evropa, ob robu vrha ASEM, oktobra 2010 v Bruslju, ter Poslovnem forumu Evropska unija - Afriška Unija, novembra 2010 v Tripoliju. V provinci Liège je veleposlaništvo 27. aprila 2010 pripravilo gospodarsko promocijski dogodek s predstavitvijo možnosti za gospodarsko sodelovanje s Slovenijo, ki se ga je udeležilo 8 valonskih podjetij s področja okolj-skih tehnologij, energetike, logistike in svetovalnih storitev. V provinci Hainaut je veleposlaništvo 20. maja organiziralo okroglo mizo z zainte-
resiranimi valonskimi podjetji s področja okoljskih tehnologij. Možnosti za gospodarsko sodelovanje in investicije v Sloveniji je veleposlaništvo 13. julija predstavilo v Eupe-nu, glavnem mestu nemško govoreče skupnosti v Belgiji. Veleposlanica je 16. novembra nastopila v poslovno-kulturnem klubu Cercle Royal Galois, kjer je predstavila možnosti za sodelovanje s Slovenijo.
S flamsko gospodarsko zbornico VOKA je veleposlaništvo 25. februarja v Gentu organiziralo predstavitev slovenskega gospodarstva za flamske podjetnike, ki se jo je udeležilo 40 podjetij. 16. marca je v Bruslju veleposlaništvo sodelovalo na Microsoftovi predstavitvi zelenih tehnologij v Sloveniji. S Slovensko-belgijsko-luksemburško zbornico za trgovino, turizem in industrijo in Slovensko turistično organizacijo je veleposlaništvo 31. marca organiziralo tematski gospodarsko-turistični večer v Arlonu, ter izvedlo turistič-no-kulturne prireditve v mestih Flo-renville, Namur, Arlon, Mons, Liege. Med 4. in 8. februarjem je veleposlaništvo podprlo predstavitev Slovenije na glavnem belgijskem turističnem sejmu "Salon des Vacances" v Bruslju. S ciljem promocije slovenskih gospodarskih priložnosti se je veleposlaništvo aktivno angažiralo v pripravi dveh gospodarskih publikacij za evropski in belgijski trg o Sloveniji. Decembra 2010 je založniška hiša Big Media Group izdala publikacijo o Sloveniji - The European Times Slovenia. Informacije o tem, kaj veleposlaništvo v Belgiji konkretno lahko naredi za slovenske gospodarske subjekte, so bile objavljene v člankih v treh slovenskih medijih (Mladina, Večer, Razgledi).
S pomočjo veleposlaništva je slovenska izvirska voda z imenom Živa voda v letu 2010 vstopila na belgijski trg, med drugim tudi na vodno listo ene najprestižnejših bruseljskih restavracij. V letu 2010 se je nekaj predstavnikov zainteresiranih slo-
venskih podjetij na podlagi medvladnega sporazuma med Slovenijo in Flandrijo izobraževalo na seminarjih o različnih vidikih upravljanja pristanišč in luške infrastrukture, ki jih je izvedel APEC Port Training Center iz Antwerpna.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V skladu z belgijsko ustavno ureditvijo so partnerji za sodelovanje na belgijski strani bili nizozemska, frankofonska in germanofonska jezikovna skupnost. V letu 2010 so številne aktivnosti potekale na podlagi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije in Vlado Flandrije za obdobje 2009 - 2011 ter Sporazuma o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Vlado RS in Vlado Flandrije in na podlagi Programa sodelovanja med Vlado Republike Slovenije ter Francosko skupnostjo v Belgiji in regijo Valo-nija za obdobje 2010-2012.
Marca 2010 je veleposlaništvo v Bruslju v sodelovanju s Flamsko vlado in Škofjeloškim muzejem organiziralo razstavo slikarja Franca Novinca. Marca 2010 sta mesti Ptuj in Arlon s podporo veleposlaništva podpisali sporazum o sodelovanju na področju kulture, turizma, športa in gospodarstva. Marca so slovenski kurenti nastopili na karnevalskih prireditvah v Arlonu in Florenvillu.
Veleposlaništvo je v sodelovanju z Belgij sko-slovensko-luksemburško zbornico za trgovino, industrijo in turizem in Slovensko turistično organizacijo v letu 2010 v počastitev mednarodnega leta biološke raznovrstnosti in v čast belgijskega predsedovanja EU organiziralo odmevno turnejo razstave "Voda, naše upanje" o slovenskih narodnih parkih in varovanih območjih. Maja 2010 je razstava, ki jo je odprl evropski komisar dr. Janez Potočnik, gostovala v Bruslju, junija v mestu Floren-ville, julija v mestu Arlon, avgusta v mestu Namur, oktobra v mestu Maa-
43
smechelen in decembra v Monsu. Novembra je veleposlaništvo v sodelovanju s slovenskim lektoratom na Univerzi v Gentu v prestižnem literarnem klubu Passaporta v Bruslju organiziralo literarni večer s publicistom in pisateljem Dragom Jančarjem.
Veleposlaništvo je navezalo stike in sodelovanje Evropske kulturne prestolnice Maribor 2012 z Evropsko prestolnico kulture Mons 2015 ter decembra v Monsu organiziralo delovni sestanek predstavnikov pristojnih institucij obeh mest.
V času belgijskega predsedovanja EU je veleposlaništvo sodelovalo pri razstavi o evropskih osebnostih in modernih umetnikih "Les créateurs européens en Pôles Position à Louise" junija v Bruslju, na Evropski tržnici v Leuvnu julija, na evropskem zajtrku "Gouter Européen" septembra v občini Uccle in na predstavitvi slovenskih kulinaričnih specialitet "27 dans l'assiette" septembra v Bruslju.
S podporo veleposlaništva je pevski zbor Carmina Slovenica avgusta nastopil na prireditvi "La Nuit des choeurs" v Ophain Bois-Seigneur-Isaac, avgusta pa je v bruseljski katedrali St. Michel s celovečernim koncertom nastopil orglar Dalibor Miklavčič. Slovenski film "9:06", režiserja Igorja Šterka, je bil izbran v ožji izbor in je nastopil na tekmovalnem delu 8. bruseljskega filmskega festivala, junija 2010. Na festivalu Eurocine, 9. maja 2010 v Bruslju, je Slovenijo zastopal večkrat nagrajeni film Damjana Kozole-ta Slovenka.
Na podlagi podpisanih sporazumov o sodelovanju z Univerzo v Ljubljani so tudi v letu 2010 v Belgiji uspešno delovali trije lektorati slovenskega jezika, na dveh frankofonskih (Université Libre de Bruxelles -ULB in Université Louvain-la-Neuve) in eni flamski univerzi (Univerzi v Gentu). V okviru slovenske-
ga nacionalnega tedna, ki so ga organizirali slovenski študentje na College of Europe v Bruggeu je veleposlanica 16. januarja nastopila na okrogli mizi, s temo "Vloga bilateralnih veleposlaništev po pričetku obstoja Skupne zunanje službe EU".
Obiski predstavnikov
•	10.- 11. maj - udeležba predsednika republike Slovenije dr. Danila Turka na Srečanju Svetovnega gospodarskega foruma o Evropi v Bruslju;
•	5.- 6. julij - udeležba ministra za zdravje dr. Dorijana Marušiča na neformalnem zasedanju ministrov EU za zdravje v Bruslju;
•	15. julija - udeležba ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal na neformalnem zasedanju Sveta ministrov za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju;
•	15.- 16. julij - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na neformalnem zasedanju Sveta ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju;
•	29. avgust - delovno srečanje premierov Yvesa Leterma in Boruta Pahorja na Bledu in udeležba premiera Leterma na petem Strateškem forumu Bled;
•	8.- 9. september - udeležba ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnica na neformalnem srečanju okoljskih ministrov EU v Bruslju;
•	10.- 11. september - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na neformalnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve EU v Bruslju;
•	20.- 21. september - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na zasedanja neformalnega Sveta kmetijskih ministrov EU v La Hulpe;
•	4.- 5. oktober - udeležba premiera Boruta Pahorja na osmem vrhu voditeljev Evropske Unije in Azije (ASEM) v Bruslju;
•	11. - 12. november - delovni obisk ministrice za mala in srednje velika podjetja, samozaposlene, kmetijstvo in znanstveno politiko Kraljevine Belgije, ge. Sabine Laruelle, v Sloveniji;
•	16. november - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na prvem Foruma na visoki ravni o bolje delujoči verigi preskrbe s hrano v Evropi v Bruslju;
•	22.- 23. november - udeležba ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Henrika Gjer-keša na neformalnem srečanju ministrov EU za kohezijsko politiko v Liegu;
•	24. november - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič in državne sekretarke in ministrice za razvojno sodelovanje Dragoljube Benčina na vrhu ministric EU na temo nasilja nad ženskami v Bruslju.
BELORUSIJA
Belorusijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi
Nadaljevali in poglabljali so se dobri odnosi med Slovenijo in Belorusijo. Stiki in dialog med državama, tako na delovni kot uradni ravni, so se krepili, prav tako sodelovanje na novih področjih. H krepitvi odnosov je pomembno prispeval povratni obisk ministra za zunanje zadeve Republike Belorusije Sergeja Martinova v Sloveniji, ki sta ga sprejela minister za zunanje zadeve in predsednik Republike Slovenije. Ob tej priložnosti je bil podpisan Protokol o ustanovitvi medvladne slovensko-beloruske komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično
44
sodelovanje. Prav tako so se nadaljevala pogajanja za sklenitev sporazuma o rehabilitaciji beloruskih otrok v Sloveniji. Ministra za zunanje zadeve sta se srečala ob robu 46. varnostne konfrence v Munchnu in v Kazahstanu v okviru neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama je v obdobju januar - oktober narasla za 43 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leto prej, pri čemer je slovenski izvoz znašal 36,3 milijona, uvoz iz Belorusije pa 6 milijonov evrov. Oktobra 2010 je bila v Min-sku podpisana Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki bo stopila v veljavo leta 2011 (po ratifikaciji) in bo, po predvidevanjih obeh strani, pomembneje vplivala na povečanje gospodarskega sodelovanja v prihodnje.
Slovenska podjetja so se soočala s poostreno konkurenco na beloruskem trgu, kar pa ni posledica večje odprtosti (in posledično konkurenčnosti) beloruskega gospodarstva, temveč predvsem v razširjeni in bolj agresivni prisotnosti kitajskih podjetij na trgu, ki preko poceni virov financiranja dosegajo boljše tržne pozicije.
Začele so se priprave za ustanovitev Slovensko-beloruskega poslovnega kluba v Minsku, katerega ustanovitev, poleg nekaterih slovenskih in beloruskih podjetij, podpirajo tudi posamezna panožna združenja podjetnikov iz Belorusije.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Slovenija in Belorusija sta si prizadevali za krepitev sodelovanja na področju kulture, tako bilateralno kot v okviru Foruma slovanskih
kultur, katerega članici sta. Belorusija je imenovala svoja člana v upravo in programski svet Foruma.
Obiski predstavnikov
• 6. april - obisk ministra za zunanje zadeve Sergeja Martinova v Sloveniji.
BOLGARIJA
Bolgarijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti
Sodelovanje med Slovenijo in Bolgarijo je bilo dobro. Državi povezujejo tako partnerski odnos v okviru Evropske unije (EU) in zavezništvo v zvezi NATO kot vrsta skupnih interesov v širši regiji, s posebnim poudarkom na podpori procesa evropske integracije držav Zahodnega Balkana.
Ob robu aprilskega neformalnega srečanja ministrov za zunanje zadeve zveze NATO v Talinu je bilo realizirano bilateralno srečanje zunanjih ministrov Slovenije in Bolgarije. Maja se je na uradnem obisku v Sloveniji v spremstvu predstavnikov bolgarskega gospodarstva mudil bolgarski minister za gospodarstvo, energijo in turizem Trajčo Trajkov. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Ivan Eržen je junija obiskal Sofijo. Bolgarski minister za zunanje zadeve Nikolaj Mladenov se je konec avgusta udeležil 5. Strateškega foruma Bled. Veleposlaništvo si je v okviru možnosti nerezidenč-nega diplomatskega pokrivanja Bolgarije iz Budimpešte prizadevalo za pospešitev sodelovanja z Bolgarijo, aktivno sodelovalo pri vseh najpomembnejših aktivnostih dvostranskega sodelovanja ter opozarjalo državne in gospodarske subjekte na področja, kjer obstaja potencial za krepitev sodelovanja med državama. Slovensko in bolgarsko stran je povezoval in še vedno povezuje interes za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. Na
pomenu je pridobivalo sodelovanje na področju energetike, posebej v luči aktualnih energetskih infrastruk-turnih projektov, za uresničitev katerih sta zainteresirani obe državi.
Veleposlaništvo je nadaljevalo s prizadevanji za krepitev sodelovanja z Bolgarijo s pogostimi obiski veleposlanice in drugih diplomatov v Sofiji. Veleposlanica se je tudi redno udeleževala sestankov na ravni vodij diplomatskih predstavništev držav članic EU, ki so potekali v Sofiji. Prav tako se je srečala s številnimi člani bolgarske vlade, med drugim z ministrom za regionalni razvoj in javna dela Rosenom Plevnelievim, ministrom, pristojnim za upravljanje z evropskimi sredstvi Tomislavom Dončevim in ministrom za zunanje zadeve Nikolajem Mladenovim kot tudi z županjo Sofije Jordanko Fan-dakovo. Pogovarjala se je s številnimi visokimi predstavniki različnih bolgarskih ministrstev ter svetovalci za zunanjo politiko predsednika države in predsednika vlade kot tudi s predstavniki bolgarskega gospodarskega in kulturnega življenja. Veleposlaništvo je bilo pobudnik in so-organizator različnih dogodkov namenjenih krepitvi dvostranskega sodelovanja na gospodarskem področju. Skupni imenovalec stikov s predstavniki bolgarske vlade je bil interes Bolgarije za tesnejše sodelovanje s Slovenijo, kar je bilo utemeljeno s skupnimi ocenami, da je relativna zemljepisna in jezikovna bližina ter pripadnost obeh držav skupni širši regiji, posebej v času krize, velika prednost. V tem smislu so bolgarski sogovorniki poudarjali pomen delovanja Veleposlaništva Republike Bolgarije s sedežem v Ljubljani in večkrat izrazili interes za čimprejšnje odprtje Veleposlaništva Republike Slovenije s sedežem v Sofiji. Sklep Vlade Republike Slovenije o odprtju slovenskega diplo-matsko-konzularnega predstavništva v Sofiji je bil sprejet septembra 2008, vendar je bilo le-to odloženo zaradi gospodarske krize. V teku so bili postopki za odprtje konzulata
45
Republike Slovenije v Sofiji na čelu s častnim konzulom.
Gospodarsko sodelovanje
Bolgarija je postala pomembno regionalno središče Balkana, kjer je Sofija ena ključnih prestolnic za sklepanje dogovorov. Na bolgarskem trgu, kjer uživajo Slovenija, slovensko gospodarstvo in slovenski izdelki visok ugled, že več let uspešno deluje nekaj slovenskih podjetij. Perspektivne panoge za vlaganje v Bolgariji so kmetijstvo in agroživils-tvo, avtomobilski deli, nepremičnine, turizem, vlaganje v obnovljive vire energije in na splošno vsa vlaganja v industrijsko proizvodnjo, namenjeno izvozu. Perspektivno področje je še področje okolja in voda. Ne gre pozabiti na razvoj infrastrukture kot prioritetnega področja razvoja nove bolgarske vlade, kar je priložnost tudi za slovenski gradbeni sektor. Privatizacija v Bolgariji odpira možnosti za nakupe in prevzeme podjetij, še zlasti zato, ker je tamkajšnja delovna sila kakovostna in sorazmerno poceni.
Skupna blagovna menjava med državama je v prvih devetih mesecih leta 2010 dosegla 212 milijonov evrov, kar jo je uvrstilo na 23. mesto med vsemi državami (0,8 odstotka blagovne menjave Slovenije). Blagovna menjava je v letu 2009 znašala 171 milijonov evrov. Slovenska podjetja so v prvih devetih mesecih leta 2010 v Bolgarijo izvozila za 96 milijonov evrov, kar državo uvršča na 25. mesto glede na vse države izvoznice (0,7 odstotka izvoza celotnega blaga Slovenije). Vrednost uvoza bolgarskega blaga na slovenski trg je v letu 2010 znašala 116 milijonov evrov (0,8 odstotka uvoza blaga Slovenije ter 23. mesto glede na ostale države).
Slovenija je v prvih devetih mesecih (januar - september) pri poslovanju z Bolgarijo dosegla zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 20 milijonov evrov, v letu 2009 pa je Sloveni-
ja dosegla presežek v višini 74,3 milijonov evrov.
V	slovenskem izvozu v Bolgarijo so prevladovali proizvodi kot so zdravila za prodajo na drobno, avtomobili in druga motorna vozila, elektroter-mični aparati in naprave za gospodinjstvo, papir in karton, preparati za lase, preparati za higieno ust in zob, merilniki porabe ali proizvodnje plinov, izdelki za sejemske, namizne ali družabne igre, preparati za britje, organska površinsko aktivna sredstva, pralni stroji za gospodinjstva in pralnice.
V	uvozu iz Bolgarije so prevladovali predvsem naslednji proizvodi, deli in pribor za motorna vozila, izolirani električni vodniki, nove zunanje pnevmatične gume, surov aluminij, izdelki za notranjo opremo, instrumenti, aparati za avtomatično regulacijo ali krmiljenje, sodi, bobni, pločevinke, posode, škatle in podobni kontejnerji, avtomobili in druga motorna vozila.
Storitve imajo v slovensko - bolgarskem sodelovanju vse večji pomen. Po podatkih Banke Slovenije je menjava storitev v letu 2009 znašala 36,7 milijonov evrov, kar je 18,4 odstotkov več kot leta 2008. Izvoz je bil za 1 odstotek večji in je dosegel 19,2 milijonov evrov, medtem ko je bil uvoz višji celo za 45 odstotkov in je znašal 17,5 milijonov evrov.
Veleposlaništvo je v sodelovanju z Bolgarsko-slovensko trgovinsko in industrijsko zbornico (poslovnim klubom) v začetku junija v Sofiji skupaj organiziralo poslovni forum v Sofiji. Dogodka so se udeležila slovenska in bolgarska podjetja, predstavniki Združenja za inženiring in Zbornice gradbeništva.
Z Memorandumom o sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za gospodarstvo in energijo Republike Bolgarije, ki je stopil v veljavo oktobra 2007, je bila ustanovljena
skupna mešana komisija za gospodarsko sodelovanje. Naslednje srečanje mešane komisije naj bi bilo v Bolgariji 4. in 5. aprila 2011.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti in izobraževanja
Dvostransko sodelovanje med državama na področju kulture, znanosti in izobraževanja je potekalo na podlagi Sporazuma in programa sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti. Bolgarija je članica mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani, ki spodbuja sodelovanje držav, kjer govorijo slovanske jezike, na področjih kulturne izmenjave in skupnih projektov v izobraževanju, znanosti in kulturi. Uspešno sta se nadaljevala poučevanje bolgarskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer deluje bolgarska lektorica in poučevanje slovenskega jezika na Fakulteti za slovanske študije Univerze Sv. Kliment Ohridski v Sofiji, kjer deluje slovenska lektorica. Nadaljevala se je tudi izmenjava študentov obeh držav.
Aprila je veleposlaništvo v sodelovanju z lektoratom slovenščine na Fakulteti za slovanske študije Univerze Sv. Kliment Ohridski v Sofiji pripravilo literarni večer z naslovom France Prešeren in evropska romantika. V programu kulturne prireditve so študentje slovenskega jezika predstavili lik Franceta Prešerna v celoti evropske romantike ter prebirali poezijo Franceta Prešerna v slovenščini in v bolgarskem prevodu. Sledil je ogled dokumentarnega filma o Francetu Prešernu.
Na področju znanosti je sodelovanje potekalo na podlagi dvostranskega Sporazuma o znanstveno-tehničnem sodelovanju med državama v okviru projektov EU in na multilateralnem področju. Na podlagi prvega razpisa za skupne raziskovalne projekte je bilo izvedenih 14 dveletnih razisko-valno-znanstvenih projektov.
46
Obiski predstavnikov
•	10.-12. junij - obisk državnega sekretarja za zdravje dr. Ivana Eržena v Sofiji;
•	12. maj - obisk ministra za gospodarstvo in energetiko Trajča Traj-kova z delegacijo predstavnikov bolgarskega gospodarstva v Sloveniji;
•	29.-30. avgust - udeležba ministra za zunanje zadeve Nikolaja Mla-denova na 5. Strateškem forumu Bled.
BOSNA IN HERCEGOVINA
Med Slovenijo in Bosno in Hercegovino so se nadaljevali dobri in prijateljski odnosi brez odprtih vprašanj, z izjemo problematike garancij za devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, ki jo izpostavlja BiH stran. V teku leta je sicer prišlo do nekaterih zapletov med državama zaradi ostrega protesta odpuščenih delavcev iz BiH v nekaterih slovenskih gradbenih podjetjih, ki od zavodov za zaposlovanje RS niso prejeli nadomestila za brezposelnost. Do konca leta je bil problem rešen s podpisom Sporazuma o spremembi sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BiH, ki bo, ko bo ratificiran v obeh državah, omogočil pridobitev nadomestila v primeru nezaposlenosti tako BiH delavcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji kot tudi tistim, ki bodo imeli začasno prebivališče v Sloveniji.
Slovenija je odločno podpirala BiH pri njenem napredovanju v EU, NATO in vizumski liberalizaciji. Do odločilnega preboja je prišlo na vizumskem področju, ko je po izpolnitvi zahtevanih pogojev, 15. decembra BiH pridobila brez vizum-ski režim z EU. K temu je poleg dejavnosti ministrstva pripomoglo
tudi vnaprejšnje delovanje slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Tanje Fajon, ki je postala najbolj zaželena Slovenka v BiH. Napredovanje BiH pri vstopanju v NATO je bilo prav tako uspešno, saj je BiH na sestanku na vrhu aprila v Talinu (Estonija) pridobila (pogojni) status ANČ za NATO. V tem kontekstu so bila pomembna tudi slovenska prizadevanja v okviru aktivnosti letnega programa sodelovanja dveh ministrstev za zunanje zadeve na področju evro - atlantskih integracij, kakor tudi v okviru posebne skupine držav prijateljic BiH v NATO, ki jo je vodila Turčija. Na področju približevanja BiH v EU ni bilo pričakovanega napredka.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje z BiH je bilo zelo dobro, saj je BiH 9. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije glede na skupen obseg blagovne menjave. Predstavlja obetajoč in zanimiv trg z vidika začetne dejavnosti malih podjetij na tem trgu, povečanja izvozne intenzivnosti in spodbujanja izhodnih investicij. Po podatkih Agencije za statistiko BiH je v prvih desetih mesecih 2010 znašala skupna vrednost blagovne menjave med državama 696.23 milijonov evrov, kar pomeni 18 odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v lanskem letu. Vrednost izvoza BiH v Slovenijo je tako v prvih desetih mesecih znašala 256.95 milijonov evrov in predstavlja 34 odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v prejšnjem letu, medtem ko je vrednost uvoza blaga iz Slovenije v BiH znašala 3039.27 milijonov evrov in predstavlja 5 odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje v lanskem letu.
Po podatkih Banke Slovenije je na začetku leta 2010 skupna vrednost slovenskih naložb v BiH znašala 670,4 milijonov evrov (12,22 odstotka vseh slovenskih investicij v tujini in 17,09 odstotka slovenskih investi-
cij na Zahodnem Balkanu), kar uvršča Slovenijo na četrto mesto med investitorji. Naložbe so bile usmerjene v vse segmente gospodarstva BiH. Vrednost bosansko-hercegovskih naložb v Sloveniji znaša 21,5 milijonov evrov. Po podatkih Agencije za promocijo tujih investicij je bila Slovenija z 12,0 milijonov evrov v prvi polovici leta 2010 četrti največji investitor na področju BiH in predstavlja 41odstotni padec investicij glede na isto obdobje, za Avstrijo z 32,7 milijonov evrov, Hrvaško z 18,1 milijonov evrov in Srbijo z 16,2 milijonov evrov. Največ vlaganj je bilo v proizvodnjo, 47 odstotkov, v trgovino 29 odstotkov in bančni sektor 14 odstotkov.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
22. januarja je potekala ustanovna skupščina Zveze slovenskih društev v BiH 'Evropa zdaj'. 26. januarja je bila v prostorih Mediacentra v Sarajevu predstavitev dvojne številke publikacije Sarajevski zvezki in njen izid. 13. februarja je na mednarodnem festivalu Sarajevska zima s predstavo 'Od blizu' gostovalo SNG Maribor. Na istem festivalu se je 25. februarja s predstavo 'Kasandra' predstavilo tudi Kulturno društvo B-51. 15. februarja sta Sarajevski župan Alija Behem in Mariborski župan Franc Kangler v Sarajevu podpisala protokol o sodelovanju pri kandidaturi Sarajeva za evropsko prestolnico kulture. 31. marca in 1. aprila je v so organizaciji Veleposlaništva v Sarajevu in Slovenske turistične organizacije v Hotelu Evropa v Sarajevu potekal mednarodni Salon dobrega okusa s promocijo slovenskega turizma, kulinarike in slovenskih vin. Med majem in oktobrom je, v so organizaciji veleposlaništva ter nevladno organizacijo Sarajevski otvoreni centar, v različnih BiH mestih gostoval festival Teden slovenskega filma. V juniju je v Kaknju in Tuzli gostovala razstava Stanislava Koblarja 'Od zabrisa do prenove
Bosno in Hercegovino rezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Sarajevu
47
identitete - Slovenci v BiH 15302009'. 8. junija je Slovenijo obiskala skupina dijakov iz BiH, ki so bili nagrajeni na likovnem natečaju šolskega tekmovanja EUFOR. 13. oktobra je v Turškem kulturnem centru v Sarajevu potekala otvoritev razstave slovenskih, turških in bosanskih umetnikov, ki sta se je, kot razstavljavca iz Slovenije, udeležila Drago Kopše in Franjo Funkelj, na otvoritvi pa je nastopil tudi slovenski glasbeni ansambel 'Gemaj'. 28. oktobra je v Sarajevu pod pokroviteljstvom veleposlaništva potekala premiera filma Piran-Pirano. 16. decembra je veleposlaništvo v sodelovanju s hrvaškim kulturnim društvom Napredak organiziralo dobrodelni božični koncert, na katerem so nastopili slovenski gostje Mate Bekavac, Anja Bukovec in Aca Biščevic. 27. in 28. decembra je v okviru obeležitve 20. obletnice dneva samostojnosti in enotnosti v Sarajevu gostovala Godba Gorje. 31. decembra je kot gost na novoletnem koncertu s sarajevsko filharmonijo nastopil slovenski tenorist Janez Lotrič.
Obiski
•	2. marec - predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je v spremstvu štirih ministrov mudil na uradnem obisku v BiH;
•	29. april - ministrica za notranje zadeve Republike Slovenije Katarina Kresal se je v Sarajevu udeležila mednarodne konference ministrov za notranje zadeve »Medkulturni dialog in notranja varnost«;
•	2. junij - minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar se je udeležil Sarajevske konference na visoki ravni EU -Zahodni Balkan;
•	5. julij - minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Sven Alkalaj je bil na uradnem obisku v Republiki Sloveniji;
•	13. julij - predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je udeležil žalne slovesnosti ob 15. obletnici genocida v Srebrenici;
•	8. september - namestnica ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije, državna sekretarka Dragol-juba Benčina, je bila na uradnem obisku v Sarajevu, kjer se je srečala z namestnico ministra za zunanje zadeve BiH Ano Trišic Babic;
•	17. december - minister za civilne zadeve Bosne in Hercegovine mag. Sredoje Novic je bil na uradnem obisku v Republiki Sloveniji, kjer je z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije dr. Ivanom Svetlikom podpisal Sporazum o spremembi sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BiH.
BRAZILIJA
Brazilijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Brasilii
Slovenija je 23. marca 2010 v Brasi-lii odprla rezidenčno veleposlaništvo, s katerim je potrdila dobre in prijateljske odnose med država ter interes po krepitvi dvostranskega političnega in gospodarskega sodelovanja, ravno tako sodelovanje na področju multilateralne diplomacije. Odprtje veleposlaništva v brazilskem glavnem mestu je pomenilo novo kvaliteto v dvostranskih odnosih med država na vseh področjih. Konec oktobra je Slovenija v Brazilijo napotila prvo rezidenčno veleposlanico.
Gospodarsko sodelovanje
Brazilija je bila tudi v letu 2010 najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije v Latinski Ameriki. Vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Brazilijo je v prvih desetih mesecih dosegla 64,42 milijona evrov, kar je za 12,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leta
2009. Padec blagovne menjave gre pripisati predvsem precejšnjemu zmanjšanju uvoza, ki je bil za 32,9 odstotka manjši kot v istem obdobju leta 2009. Slovenski izvoz blaga v Brazilijo pa je bil precej večji in je za 49,3 odstotka presegel znesek iz enakega obdobja v letu 2009. Slednji rezultat je bil zlasti posledica solidne brazilske gospodarske rasti in apre-ciacije brazilskega reala.
Ob obisku predsednika brazilske investicijske agencije Apex Brasil Alessandra Teixeire v Sloveniji 3. februarja je bil podpisan Memorandum o sodelovanju med Apex Brasil in Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI, ki omogoča tesnejše sodelovanje med agencijama, izmenjavo informacij in pomoč pri vzpostavljanju kontaktov med brazilskimi in slovenskimi gospodarskimi družbami.
V največjem brazilskem mestu in ključnem brazilskem gospodarskem središču Säo Paulu je tretje leto zapored uspešno delovalo Predstavništvo slovenskega gospodarstva JAPTI, ki je nudilo konkretno pomoč številnim slovenskim podjetjem pri iskanju primernih poslovnih partnerjev in zagotavljalo informacije o tržnih segmentih, organiziralo poslovne obiske, obiske sejmov in podobno.
Na svetovno znanem sejmu arhitekture in notranje opreme Cara Cor v Säo Paulu se je med 25. majem in 13. julijem predstavilo slovensko podjetje Gorenje, d. d. iz Velenja in najavilo vstop na brazilski trg.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Slovenija in Brazilija sta že vrsto let dobro sodelovali na področju znanosti in tehnologije, kjer imata zgledno urejeno tudi medsebojno pogodbeno stanje. Marca je bil med država sklenjen pisni dogovor, ki v sklopu Okvirnega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju
48
med vladama obeh držav ureja financiranje petih projektov. Hkrati je bil odprt javni razpis za sofinanciranje skupnih raziskovalnih projektov v obdobju od aprila 2011 do marca 2013.
Veleposlanica je v začetku decembra, z namenom obeležitve 20. obletnice izvedbe plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti, obiskala Zvezo Slovencev v Säo Paulu. Zveza je ob tej priložnosti pripravila kulturni program z nastopom slovenskega pevskega zbora, ki deluje v njenem okviru. Kulturni program s slovensko pesmijo je Zveza Slovencev pripravila tudi ob obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Säo Paulu, 18. aprila.
Državni simfonični orkester iz Säo Paula je novembra gostoval v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Obiski
•	18. april - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v zvezni državi Säo Paulo;
•	3.-4. februar - obisk predsednika brazilske investicijske agencije Apex Brasil Alessandra Teixeire v Sloveniji;
•	29.-30. avgust - udeležba namestnika ministra (generalnega sekretarja) za zunanje zadeve Federativne republike Brazilije Antonia de Aguiarja Patriote na Blejskem strateškem forumu.
Dvostranski dialog med Slovenijo in Ciprom je bil živahen tako na političnem kot gospodarskem in kulturnem področju. Bilateralni odnosi so se okrepili z obiskom predsednika
RS dr. Danila Turka skupaj s 35-člansko gospodarsko delegacijo in organizacijo prve slovensko-ciprske poslovne konference na Cipru. Ob tej priložnosti je Slovenija ponovno podprla prizadevanja za čim prejšnjo rešitev ciprskega vprašanja v skladu s resolucijami Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov ter načeli Evropske unije. Slovenija je Cipru posredovala svoje izkušnje glede priprav in izvedbe predsedovanja Svetu Evropske unije. Med drugim je bil marca v Nikoziji za ciprsko javno upravo s to temo izveden seminar. Decembra je bil imenovan novi častni konzul Republike Ciper v Sloveniji Matjaž Ovsenik.
Gospodarsko sodelovanje
Kljub globalni krizi se je v enajstih mesecih leta 2010 obseg blagovne menjave povečal na 13,3 milijona evrov, kar je 13,4 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2009. Slovenski izvoz na Ciper je znašal 8,3 mio evrov, kar pomeni 0,5 odstotno zmanjšanje, uvoz pa 5 milijonov evrov, kar pomeni 47,5 odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 2009. Slovenija je v blagovni menjavi ponovno zabeležila presežek. Prav tako se je povečal obisk turistov iz Cipra. V desetih mesecih je Slovenijo obiskalo 705 ciprskih gostov, kar je 33 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2009. Ob obisku predsednika RS dr. Turka na Cipru sta ministra za finance obeh držav podpisala Konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, ki predstavlja pomembno pravno podlago za nadaljnjo krepitev gospodarskih odnosov. Ob tej priložnosti je bila na Trgovinski in industrijski zbornici Cipra organizirana slovensko-ciprska poslovna konferenca, na kateri sta obe strani predstavili svoje poslovno in investicijsko okolje ter spodbudili navezavo neposrednih stikov med gospodarskimi akterji obeh držav.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Januarja se je v Ljubljani predstavil ciprski literat Lefkios Zafiriou v sklopu Literarnih identitet Evrope. Julija je na 14. mednarodnem festivalu antične drame na Cipru gostovala Drama s predstavo Agamemnon v amfiteatru v Pafosu in amfiteatru Curium pri Limassolu. Oktobra je bila v Nikoziji organizirana študijska in didaktična razstava likovnih del slovenskih otrok, katere se je udeležil tudi predsednik RS dr. Türk.
Obiski
•	4.-5. junij - udeležba ministra za šolstvo in kulturo Andreasa Deme-trioua na zasedanju ministrov za izobraževanje Sveta Evrope v Ljubljani;
•	10.-12. junij - udeležba predsednika DZ RS dr. Pavla Gantarja na Evropski konferenci predsednikov parlamentov PSSE v Limassolu;
•	12.-13. oktober - uradni obisk predsednika RS dr. Türka in soproge v spremstvu ministra za finance dr. Križaniča in močne gospodarske delegacije;
•	11.-14. oktober - povratni obisk Odbora za kmetijstvo in naravne vire ciprskega parlamenta pod vodstvom predsednika Dinosa Hadjinicolasa v RS.
ČEŠKA
Češko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi
Odnosi med Republiko Slovenijo in Češko republiko so bili zelo dobri, prijateljski in brez odprtih vprašanj, kar še vnaprej potrjujejo reden politični dialog in bilateralni stiki na najvišji državni ravni. Vsestransko uspešno in partnersko sodelovanje med Slovenijo in Češko republiko je potekalo tudi med posameznimi
CIPER
Ciper nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah
49
ministrstvi in službami. Državi plodno sodelujeta tako na multilateralni ravni (Evropska unija in NATO) kot tudi v okviru regionalnih pobud (Srednjeevropska pobuda, Regionalno partnerstvo in Salzburški forum).
Gospodarsko sodelovanje
V prvih enajstih mesecih leta 2010 je obseg blagovne menjave med državama dosegel 858 milijonov evrov in se je povečal za 12 odstotkov. Slovenski izvoz na Češko je znašal 396 milijonov evrov in se je povečal za 0 odstotkov. Uvoz iz Češke je dosegel 462 milijonov evrov in je bil večji za 14 odstotkov. Češka je v tem obdobju predstavljala 9. najpomembnejšega zunanjetrgovinskega partnerja RS. Na strani izvoza se je uvrstila na 12. mesto, na strani uvoza pa na 8. mesto.
Po podatkih Banke Slovenije so neposredne naložbe Češke v Sloveniji konec leta 2008 znašale 80 milijonov evrov, konec leta 2009 pa 78 milijonov evrov, kar predstavlja 0,7 celotnih tujih neposrednih investicij. Stanje čeških naložb v Sloveniji se bistveno ni spremenilo, saj gre samo za eno veliko naložbo v papirnico Vipap Videm Krško. Neposredne naložbe Slovenije na Češkem so konec leta 2008 znašale 70 milijonov evrov, konec leta 2009 pa 48 milijonov evrov, kar predstavlja 0,9 odstotka celotnih slovenskih neposrednih investicij v tujini.
Na Češkem, predvsem v Pragi, deluje približno 30 slovenskih podjetij, predstavništev in podjetnikov, ki pokrivajo skoraj celoten spekter gospodarskih dejavnosti in so glavni nosilci trgovinske menjave. Veleposlaništvo RS v Pragi je posredovalo številne poslovne informacije slovenskim podjetjem, ki so se zanimala za poslovanje s Češko in češkim podjetjem, ki so se zanimala za poslovanje s Slovenijo.
Na sejmišču Holešovice v Pragi je od 4. do 7. februarja potekal medna-
rodni turistični sejem Holiday World, na katerem je bila Slovenija država partnerica. V tej vlogi je še posebej dejavno sodelovala pri različnih dogodkih in bila s tem tudi v ospredju medijske pozornosti, kar je potrdilo več objav v različnih tiskanih medijih, na radiu in televiziji.
Predstavniki veleposlaništva so dejavno sodelovali tudi na sejmu prehrane Salima v Brnu in na tamkajšnjem mednarodnem Sejmu strojništva - MSV.
Veleposlaništvo je v Pragi organiziralo redna četrtletna srečanja slovenskih gospodarstvenikov, ki so bila povezana z obravnavno različnih gospodarskih tem. Za podjetje Bisol je veleposlaništvo organiziralo poslovno srečanje z vodilnimi predstavniki največjega elektrodistribucijska podjetja v državi ČEZ. V rezidenci veleposlanika je potekala predstavitev dejavnosti orglarske delavnice Antona Škrabla, ki se je udeležilo več kot 25 orglarjev in strokovnjakov za orgelsko glasbo. Zavarovalnica Triglav je imela v prostorih veleposlaništva predstavitev poslovnih rezultatov češkim poslovnim partnerjem, ki je bila hkrati odmeven promocijski dogodek. Predstavniki veleposlaništva so se dejavno udeležili letnega srečanja Luke Koper in Slovenskih železnic s češkimi poslovnimi partnerji. Veleposlaništvo je organiziralo tudi predstavitev Avtomobilskega grozda Slovenije v tovarni Škoda. Združenje Prague Wine Society je v sodelovanju z veleposlaništvom v rezidenci veleposlanika pripravilo pokušino slovenskih vin, ki se jo je udeležilo prek 70 ljudi, med njimi več novinarjev, poznavalcev vin, trgovcev z vini in drugih ljubiteljev kakovostnih vin.
Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanju športu in medijih
Veleposlaništvo Republike Slovenije je ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika 2. februarja organi-
ziralo gledališko predstavo, v okviru katere je v gledališču Čertovka v Pragi z izbranimi dramskimi in komičnimi odlomki iz del slovenske in svetovne literature nastopila dramska igralka, članica SNG Drama Ljubljana, Polona Vetrih.
V	rezidenci veleposlanika je bil 10. februarja, pod naslovom »Kadar ljubimo«, izveden literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Pesmi Franceta Prešerna in sodobnih slovenskih pesnikov so prebirale slovenske in češke študentke slove-nistike s Filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi, ki so izbor pesmi in njihovo interpretacijo pripravile pod mentorstvom prof. dr. Alenke Jensterle-Doležal.
V	Pragi je od 23. do 26. februarja potekala mednarodna konferenca Zločini komunizma, ki jo je organiziral češki Urad za proučevanje totalitarnih režimov v sodelovanju s partnerskimi institucijami iz drugih evropskih držav, gostila pa sta jo Senat Parlamenta Češke republike in Urad vlade Češke republike. Konference so se udeležili tudi predstavniki Študijskega centra za narodno spravo direktorica mag. Andreja Valič, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič, ki so predstavili skupen referat z naslovom Nacionalno poročilo o zločinih komunizma v Sloveniji.
V	Brnu je bila 8. marca predstavitev prevoda knjige Severni sij (Polarni zarže) pisatelja Draga Jančarja. Prevod že dvanajstega dela Draga Jančarja v češki jezik je delo Liborja Doležala, slavista in nekdanjega študenta slovenistike na omenjeni univerzi.
V	prostorih rezidence veleposlanika je 31. maja potekal glasbeno-pesniški večer Hoja avtorjev Andraža Poliča in Nataše Burger. Ob navzočnosti slovenskega pesnika, prevajalca in diplomata dr. Andreja Capudra so bili ob koncu literarnega večera prvič javno interpretirani njegovi
50
najnovejši trije soneti, objavljeni v reviji Zvon.
Mladinski pevski zbor OŠ Davorin Jenko iz Cerkelj na Gorenjskem je bil od 1. do 4. junija na obisku pri Vokalno instrumentalni skupini Skrivanci iz Jiraskove gimnazije v mestu Nachod. Oba zbora sta nastopila v okviru festivala komornih neprofesionalnih zborov Camerata nova Nachod, ki je potekal že štiri-desetič.
V	okviru mednarodnega orgelskega festivala Free Organ World je 13. junija v baziliki sv. Marjete v Brevnovskem samostanu v Pragi nastopil slovenski organist Dalibor Miklavčič.
V	Berounu blizu Prage je od 24. do 26. junija potekal tridnevni mednarodni literarni festival z 18 gosti iz 5 držav. Festivala so se udeležili trije slovenski avtorji, Zoran Pevec, Ivo Frbežar, Ivo Stropnik, v festivalski antologiji pa so objavljeni tudi prevodi Petra Kolška, Andraža Poliča in Nataše Burger.
V	občini Chotoviny blizu mesta Tabor je 10. septembra potekala otvoritev fotografske razstave z naslovom »Lepote Slovenije«. Na razstavi so Peter Pokorn in člani fotokluba »Anton Ažbe« iz Škofje Loke predstavili fotografije, ki so bile v zadnjih desetih letih razstavljene že v številnih čeških mestih. Pred razstavo je bila, v navzočnosti več deset obiskovalcev, posajena lipa češko-slovenskega prijateljstva.
V	okviru festivala Archifest 2010 je Društvo prijateljev Prage 11. septembra pripravilo izvedbo dramske predstavitve pisem arhitekta Jožeta Plečnika, naslovljenih na kaplana Alexandra Titla v času projektiranja cerkve Najsvetejšega srca Jezusovega na Vinohradyh v Pragi. Uvodoma je o življenju in delu Jožeta Plečnika spregovoril dr. Damjan Prelovšek.
Moški pevski zbor Dravograjski oktet Kograd IGEM je, po številnih nastopih v nekaterih drugih čeških mestih, od 24. do 26. septembra štirikrat nastopil tudi v češki prestolnici.
Na otvoritvi filmskega festivala New Waves, New Ways 2010 je bil 4. novembra, v prostorih Mestne knjižnice v Pragi, prikazan film slovenskega režiserja Igorja Šterka z naslovom 9:06. Po ogledu filma je sledil še pogovor z režiserjem.
V prostorih Narodne knjižnice (Kle-mentinum) je 4. in 5. novembra potekal mednarodni strokovni kolokvij z naslovom V OČEH DRUGEGA - Češko-slovenski in slovensko-češki stiki v 20. stoletju. Številni predavatelji iz Slovenije in Češke republike so v svojih prispevkih osvetlili različna področja, na katerih so se v prejšnjem stoletju tkale vezi, ki predstavljajo podlago tudi današnjim odličnim odnosom med obema narodoma.
Češka prestolnica je 26. in 27. novembra gostila 20. mednarodno tekmovanje adventnih in božičnih pesmi. Na tekmovanju so bili uspešni trije slovenski zbori: Ljubljanski madrigalisti so dobili zlato plaketo in veliko nagrado Petra Ebna za najboljšo izvedbo skladbe tega češkega skladatelja, Vox carniolus z Jesenic je osvojil zlato, mešani zbor Koral Laško pa srebrno odličje.
Veleposlaništvo je 9. decembra v počastitev 20. obletnice plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije v Plečnikovi cerkvi na Vinohradih v Pragi pripravilo koncert Moškega komornega zbora Ptuj.
Obiski
• 8. april - predsednik vlade Borut Pahor se je v Pragi udeležil srečanja in večerje s predsednikom ZDA Barackom Obamo.
ČILE
Čile nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
Politični odnosi med državama so bili prijateljski in brez nerešenih vprašanj.
Veleposlaništvo je Slovence in slovensko društvo v Čilu redno obveščalo in informiralo o svojem delovanju, o organizacijah kulturnih prireditev, o razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugih dejavnostih.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med državama se je okrepilo, saj je Čile postal četrti najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Latinski Ameriki. Trgovinska menjava je v prvih desetih mesecih leta 2010 znašala 12,7 milijonov evrov, kar je 34,8 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2009. V omenjenem obdobju je Slovenija iz Čila uvozila za 8,7 milijonov evrov blaga, kar je 42,7 odstotka več kot v prvih desetih mesecih leta 2009, medtem ko je v Čile izvozila za 4,1 milijona evrov blaga, kar je 20,5 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2009.
ČRNA GORA
Črno goro rezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Podgorici
Republika Slovenija in Črna gora sta nadaljevali s krepitvijo organiziranih in partnerskih vezi ter poglabljanjem gospodarskega sodelovanja. Dobro sodelovanje sega na vsa področja, poglobilo pa se je predvsem na gospodarskem področju. S podpisom Sporazuma o socialnem zavarovanju je bil dosežen napredek v odnosih med državama, z dogovorom o sklenitvi sporazumov na področju gospodarskega sodelovanja pa je bil
51
postavljen nov temelj za spodbuditev poslovnih dejavnosti in pravni okvir, ki bo omogočil povečanje trgovinske menjave in okrepitev finančnega pretoka med državama. Dogovor se vsebinsko konkretno nanaša na oblikovanje Mešane slo-vensko-črnogorske komisije o gospodarskem sodelovanju in sklenitvi sporazuma o vzajemni zaščiti tujih investicij ter o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Z obiskoma na najvišji ravni in tesnimi oblikami sodelovanja so se ponovno potrdili in utrdili odlični odnosi med parlamentoma obeh držav. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavle Gantar je Črno goro obiskal 13. in 14. aprila, obisk predsednika Skupščine Črne gore Ranka Krivokapica pa je v Sloveniji potekal od 24. do 26. novembra. Stiki med poslanci in strokovnimi službami obeh domov so se okrepili. Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so se med 25. in 27. aprilom, v okviru Srednjeevropske pobude, udeležili zasedanja 9. Cetinjskega parlamentarnega foruma. Na podlagi EU »twinning« projekta Pravna harmonizacija, pod vodstvom Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, so številni slovenski strokovnjaki v Podgorici predavali črnogorskim javnim uslužbencem in poslancem, uslužbenci Skupščine Črne gore pa so se strokovno usposabljali tudi v Državnem zboru Republike Slovenije.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med Republiko Slovenijo in Črno goro je bil precejšen. Po statističnih kazalcih za obdobje od 1.1. do 30.11.2010 je črnogorski izvoz v Slovenijo znašal 22,646.000 evrov, izvoz Slovenije v Črno goro pa 74,432.000 evrov. Skupna blagovna menjava je bila 97,078.000 evrov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, za leto 2010 se je število turistov iz Črne gore v Sloveniji povečalo za 73
odstotkov, število nočitev pa za 70 odstotkov.
S ciljem krepitve in spodbujanja gospodarskega sodelovanja med državama je bilo Veleposlaništvo v Podgorici kadrovsko okrepljeno z ekonomsko svetovalko.
Slovenska podjetja so se aktivno uveljavila na črnogorskem trgu. Izpostaviti pa je potrebno širitev Mercatorja, ki je postal vodilna maloprodajna mreža na črnogorskem trgu. Širitev je omogočila sklenitev strateškega partnerstva z dvema črnogorskima trgovskima družbama, Pantomarketom in Plus Komercom. Mercator je z okoli 1700 zaposlenimi eden največjih delodajalcev v Črni gori. Hotel Maestral v lasti Hita iz Nove Gorice je odprl nove in obnovil obstoječe hotelske kapacitete. S pomočjo kredita NLB Monte-negrobanke se je ponovno vzpostavila proizvodnja Rudnika cinka in svinca Šuplja Stijena. Rudnik je v lasti črnogorskega podjetja Uniprom, manjši lastninski delež pa pripada slovenskemu investitorju. Za gradnjo male hidroelektrarne na reki Vrbnica pri Šavniku je bil izbran konzorcij mHidroCG. Konzorcij predstavljajo slovenska podjetja Timur, Soške elektrarne Nova Gorica in Montavar Metalna Nova ter črnogorski Montavar Metalac. Gradbeno podjetje Primorje d.d. Ajdovščina pa je bilo izbrano za gradnjo dvižnega mostu preko kanala Port Milena reke Bojane pri Ulcinju.
Poglobili so se stiki med slovenskimi in črnogorskimi gospodarskimi združenji z namenom poiskati nova interesna področja. Črnogorska podjetja so se udeležila 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju v organizaciji Direkcije za razvoj malih in srednjih podjetij Črne gore, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije.
Veleposlaništvo v Podgorici je v sodelovanju s Slovenskim poslov-
nim Klubom v Črni gori organiziralo konferenco z naslovom Šport kot priložnost gospodarskega sodelovanja med Črno goro in Slovenijo. Na konferenci je bila predstavljena interesna zveza med športom ter gospodarstvom in dosežen dogovor o ustanovitvi združenja športnih centrov Črne gore z Mednarodnim združenjem upravljavcev objektov za šport in prosti čas (IASLIM) s sedežem v Kranju.
S podpisom Memoranduma o razvojnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Črno goro je bila vzpostavljena pravna podlaga za izvajanje razvojnih infrastrukturnih projektov in tehnične pomoči. Med infrastruk-turnimi razvojnimi projekti je pomembno izpostaviti dopolnitev vsebin gorskega turizma na Žablja-ku, postavitev in zagon reciklažnega centra v Herceg Novem ter urbanistično študijo za mesto Podgorica. Omeniti je potrebno še donaciji v zvezi s projektom opremljanja športne dvorane Policijske akademije v Danilovgradu, opremljanje Zgodovinskega inštituta Podgorica in projekt Izvajanje sporazuma o energetski skupnosti in razvoj IT sistema infrastrukture energetskega sektorja.
Na področju tehnične pomoči so bila v programu za 2010, po predlogu Črne gore, zajeta področja kot so okolje in prostor, tržna inšpekcija, skupna zunanja in varnostna politika, skupna varnostna in obrambna politika EU in reforma in krepitev zmogljivosti Sklada za razvoj Črne gore. Realizacija je potekala dobro, posebej na področju krepitve zmogljivosti tržnega inšpektorata Črne gore. Skladno z dogovorom med ministroma za finance obeh držav, dr. Franca Križaniča in dr. Igorja Lukšica, se je predlagala dopolnitev programa s projektom na področju nadzora nad prirejanjem iger na srečo, ki se glasi Krepitev administrativnih kapacitet Črne gore na področju nadzora prirejanja iger na srečo.
52
Republika Slovenija je sofinancirala projekt NVO Zavod krog, v okviru katerega je v Sloveniji letovalo 20 otrok iz manj razvitih občin Črne gore.
Ob novembrskih poplavah je Republika Slovenija namenila Črni gori humanitarno pomoč v opremi v vrednosti 25.000 evrov.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V	počastitev slovenskega meseca kulture je v hotelu Maestral v Prž-nem 22. februarja potekal Slovenski večer, kjer je bila med drugim prikazana razstava na temo življenja in dela slovenske glasbene pedagoginje Vide Matjan (1896-1993). Vida Matjan je pomembno vplivala na razvoj glasbene vzgoje, pedagogike in na širitev glasbene kulture v Kotorju ter širše v Črni gori. Slovenskega večera se je udeležilo veliko gostov, s svojo prisotnostjo pa ga je počastil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Veleposlaništvo v Podgorici je v sodelovanju s Črnogorsko slovenskim akademskim združenjem Ivan Crnojevic 23. februarja organiziralo predavanje prof. dr. Vladimiija Osolnika iz Filozofske fakultete v Ljubljani O pesniku Petru II Petroviču Njegošu in liku ženske v njegovi poeziji.
V	sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Avstrije in Muzičkim centrom Črne gore je bil 5. marca v Črnogorskem narodnem gledališču v Podgorici organiziran koncert slovenskega klarinetista Darka Brleka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Črne gore.
Ob pomoči Veleposlaništva v Pod-gorici so slovenski izseljenci iz Črne gore 22. januarja ustanovili Slovensko društvo, ki se je poimenovalo po slovenski glasbeni pedagoginji Vidi Matjan.
Na Cetinju in v Budvi je od 22. do 24. aprila potekala 6. Ministrska konferenca o kulturni dediščini v JVE pod geslom Kulturna dediščina - most k skupni prihodnosti. Iz Slovenije se je konference udeležila ministrica za kulturo Majda Širca. Slovenija je bila sprejeta v organizacijo kot polnopravna članica.
Veleposlaništvo v Podgorici je v skladu s smernicami in še posebej v zvezi z gospodarskimi in ekonomskimi prioritetami slovenske diplomacije vodilo in zaključilo postopke oblikovanja predloga za vzpostavitev častnega konzulata in častnega konzula za območje Bara v Črni gori.
Veleposlaništvo se je dejavno vključilo pri opredelitvi potreb za ustanovitev lektorata za slovenski jezik v Črni gori. V tej zvezi je vodilo predhodne pogovore s predstavniki Vlade in visokošolskih ustanov Črne gore s ciljem ugotoviti vzajemni interes glede učenja slovenščine in njihovega jezika, tudi iz vidika potreb po prevajanju na področju uprave, sodstva in gospodarskega sodelovanja.
Obiski
•	22.-24. februar - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Podgorici;
•	16.-18. marec - delovni obisk ministra za notranje zadeve Črne gore Ivana Brajovica v Ljubljani;
•	20. marec - udeležba predsednika Vlade Črne gore Mila Bukanovica na konferenci Together for the EU Contribution of the Western Balkans to the European Futurena na Brdu pri Kranju;
•	13.-14. april - obisk predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja v Podgorici;
•	15.-16. april - obisk ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič v
Podgorici - podpis Sporazuma o donaciji podmornice vrste P911;
•	23.-24. april - udeležba ministrice za kulturo Majde Širca na 6. ministrski konferenci o kulturni dediščini u jugovzhodni Evropi na Cetin-ju;
•	14. maj - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Črne Gore Milana Rocena v Ljubljani - podpis
Memoranduma o razvojnem sodelovanju med Republiko Slovenijo in Črno goro;
•	4.-5. junij - udeležba ministra za šolstvo in znanost Črne gore Sla-voljuba Stijepovica na 23. rednem zasedanju ministrov za izobraževanje Sveta Evrope Izobraževanja za trajnostni demokratični družbi: vloga učiteljev v Ljubljani in podpis Protokola med Ministrstvom za šolstvo in znanost Črne gore, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Ministrstvom za šolstvo in šport Republike Slovenije;
•	15. junij - udeležba državne sekretarke v Ministrstvu za zunanje zadeve RS Dragoljube Benčina na ministrskem zasedanju Srednjeevropske pobude v Budvi;
•	19. julij - obisk ministra za finance dr. Franca Križaniča v Podgorici;
•	26. julij - obisk načelnika General-štaba Vojske Slovenije generalma-jorja mag. Alojza Šteinerja v Pod-gorici;
•	30. avgust - obisk ministra za kulturo Črne gore Branislava Micunovica v Ljubljani;
•	8. oktober - uradni obisk predsednika Vlade Črne gore Mila Bukanovica v Ljubljani;
•	8. oktober - obisk ministra za delo in socialne zadeve dr. Suada Numanovica v Ljubljani - podpis
Sporazuma o socialnem zavarova-
53
nju med Vlado Črne gore in Vlado Republike Slovenije;
•	8.-9. oktober - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbo-garja na 2. Seminarju strateškega načrtovanja, v Budvi;
•	19.-20. oktober - udeležba ministra za notranje zadeve Črne gor Ivana Brajovica na 10. Regionalni ministrski konferenci o nezakonitih migracijah, organiziranem kriminalu, korupciji in terorizmu na Brdu pri Kranju;
•	30. oktober - 1. november - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na Regionalnem ministrskem srečanju o Krepitvi učinkovitosti pravosodja s spodbujanjem posredovanja v Budvi;
•	24.-26. november - povratni uradni obisk predsednika Skupščine Črne gore Ranka Krivokapica v Ljubljani.
DANSKA
Odnosi med Slovenijo in Dansko so bili tradicionalno zelo dobri in prijateljski ter brez odprtih vprašanj. Na povabilo predsednika danskega parlamenta Thora Pedersena se je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar z delegacijo, v času od 9. do 10. februarja 2010, mudil na uradnem obisku v Kraljevini Danski. To je bil prvi slovenski uradni obisk na najvišji parlamentarni ravni v tej državi. V delegaciji Državnega zbora RS sta bila predsednica Odbora Državnega zbora za okolje in prostor Breda Pečan in predsednik Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc Bogovič. Uradni pogovori so potekali s predsednikom Folketinga Thorom Pedersenom in člani predsedstva danskega parlamenta. Delegacija Državnega zbora
se je v danskem parlamentu srečala tudi s člani Odbora za zunanjo politiko in Odbora za evropske zadeve in s člani Odbora za energetsko politiko ter Odbora za okolje in regionalno načrtovanje. Predsednika DZ dr. Gantarja je ob tej priložnosti v palači Amalienborg sprejela tudi danska kraljica Margrethe II.
V	letu 2010 je potekalo intenzivno sodelovanje med državama na delovnih ravneh, predvsem med ministrstvi obeh držav, v okviru EU, OZN, Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij.
Gospodarsko sodelovanje
V	letu 2010 je blagovna menjava z Dansko zavzemala 0,6 odstotka celotne slovenske menjave s svetom.
V	prvih 11 mesecih leta 2010 je bila na 25. mestu, pri izvozu je na 22. mestu, pri uvozu na 32. mestu. Skupna blagovna menjava se je na račun povečanega slovenskega izvoza povečala za 14 odstotkov in je znašala 176 mio evrov. S tem se Danska uvrstila na 25. mesto zunanjetrgovinskih gospodarskih partnerjev Slovenije, takoj za Švedsko in Indijo.
Največji delež izvoza storitev so predstavljale transportne storitve, potovanja in ostale poslovne storitve. Največji delež uvoza storitev so prav tako bile transportne storitve, ostale poslovne storitve in licence, patenti. Na področju transporta in logistike je treba posebej izpostaviti sodelovanje Luke Koper z danskim ladjarjem Maersk Sealand, ki je zagotovil okoli 25 odstotkov vsega kontejnerskega prometa v Luki Koper. Med Ljubljano in Kopenhag-nom je bil vzpostavljen redni zračni promet.
Danska je bila med prvimi državami članicami EU, ki so po njeni osamosvojitvi investirale v Slovenijo. Kumulativna vrednost danskih naložb v Sloveniji je okoli 100 milijonov evrov, kar predstavlja 0,9
odstotka vseh tujih neposrednih naložb.
V prvih devetih mesecih leta 2010 so bili opazni pozitivni premiki tudi na področju turizma. Slovenijo je v tem obdobju obiskalo 14.060 turistov iz Danske, kar je 12,5 odstotka več kot v enakem obdobju 2009. Skupaj so ustvarili 37.036 nočitev, kar pa je 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2009.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Ob uradnem obisku predsednika Državnega zbora RS dr. Pavla Gantarja na Danskem februarja 2010 je slovenska parlamentarna delegacija, med drugim, obiskala tudi Kraljevo knjižnico v Kopenhagnu. Direktor knjižnice Erland Kolding Nielsen je pripravil razstavo 11 originalnih knjig slovenskih avtorjev iz 16. stoletja, vključno dela Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina. Generalni direktor je ob tej priložnosti predsedniku Državnega zbora RS vročil darilno pismo za Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, na podlagi katerega je dobila NUK brezplačen dostop do vseh digitaliziranih kopij slovenskih avtorjev, ki jih poseduje danska kraljeva knjižnica.
Evropski jazz orkester 2010, ki ga sestavlja 18 mladih glasbenikov iz različnih evropskih držav je, pod taktirko Tadeja Tomšiča, slovenskega dirigenta in skladatelja in v sodelovanju s slovensko pevko Nino Strnad, krenil aprila 2010 iz Danske na evropsko turnejo. Prvi nastop orkestra v tej zasedbi je bil 29.4.2010 v danskem mestu Fermaten, naslednji dan pa v mestu Slagel-se. Dirigent Tadej Tomšič je s svojim vodenjem orkestra navdušil občinstvo Slagelsa s skladbami Jožeta Privška in svojimi skladbami in priredbami, med katerimi je izstopala »Po jezeru«, ki jo je odlično odpela Nina Strnad.
Dansko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu
54
Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana je zastopala Slovenijo na Eurogym festivalu v danskem kraju Odense, ki je potekal od 9.7. do 16.7.2010. Eurogym festival, na katerem je nastopilo preko 5000 mlajših in starejših akrobatov iz vse Evrope, je poleg svetovne Gymnaestrade najpomembnejša prireditev v gimnastiki za vse starostne kategorije na svetu.
Skupina 47 slovenskih dijakov iz 37 slovenskih srednjih šol je v organizaciji Društva slovensko-danskega prijateljstva v začetku septembra obiskala Dansko. To je bila že štirinajsta vseslovenska šolska ekskurzija na Danskem, ki jo društvo vsako leto organizira za najboljše slovenske dijake in maturante. Dijaki so svojim vrstnikom na Danskem predstavili Slovenijo z besedo, pesmijo, sliko in s ponudbo tipičnih slovenskih jedi.
Septembra in oktobra 2010 je na danskem otoku Bornholm potekal »European Ceramic Contexst 2010«, ki je najpomembnejši dogodek na področju sodobne evropske umetniške keramike. Na dveh razstavah, ki sta bili ob tej priložnosti odprti, sta med umetniki iz 30 evropskih držav predstavili svoja dela tudi uveljavljeni slovenski umetnici Ines Kova-čič in Bojana Križanec. Na razstavi novih talentov pa sta sodelovali Nika Stupica in Anja Radovič.
17. oktobra je bil v Sct. Thomas Kirke v Frederiksbergu (Kopenhagen) organiziran koncert slovenskega organista mag. Daliborja Miklav-čiča, ki je zbranemu občinstvu predstavil glasbena dela priznanih skladateljev za orgle in pedalni čembalo, med njimi tudi skladatelja Iacobusa Gallusa.
Obiski predstavnikov
• 8.-10. februar - uradni obisk predsednika Državnega zbora RS dr. Pavla Gantarja z delegacijo DZ v Kraljevini Danski, kar je bil prvi
slovenski uradni obisk na najvišji parlamentarni ravni na Danskem.
EGIPT
Egipt rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu
Odnosi med državama so dobri in so se še okrepili. Dejavnosti predstavništva so bile osredotočene na pripravo obiska predsednika Republike dr. Danila Turka in spremljajoče gospodarske delegacije in na organizacijo tedna slovenske kulture. Slovenija se je v Egiptu uspešno predstavila, posebej s projektom rehabilitacije otrok iz Gaze in izvedbo konference o telemedicini za Bližnji vzhod na sedežu AL v Kairu.
Minister Samuel Žbogar se je od 2. do 4. novembra mudil na uradnem obisku v Egiptu. Opravil je pogovore s predsednikom Egipta Hosnijem Mubarakom, ministrom za zunanje zadeve Aboulom Gheitom, ministrico za mednarodno sodelovanje Fayzo Aboulnago, vodjo egiptovske obveščevalne službe Omarjem Sule-imanom in z generalnim sekretarjem Arabske lige Amrjem Mousso. Srečal se je tudi z veleposlaniki članic Arabske lige z namenom doseči podporo slovenski kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnega sveta Združenih narodov.
Predstavništvo je izvedlo priprave na obisk predsednika RS dr. Danila Turka z gospodarsko delegacijo in priprave za sočasno izvedbo kulturnega tedna konec marca 2010. Potekale so tudi priprave na obisk ministra za kmetijstvo Dejana Židana, vendar je obisk egiptovska stran prestavila na leto 2011.
Izvedena je bila vrsta projektov:
(1) Projekt rehabilitacije otrok iz Gaze: v sodelovanju z URI SOČA in International Trust Fund so se preučevale možnosti izvedbe rehabilitacije in protetične oskrbe prizadetih
otrok iz Gaze v vojaški bolnici Al Agouza v Kairu;
(2)	Projekt deminiranja SZ obale Egipta: v sodelovanju z International Trust Fund so se preverjale možnosti pomoči in zagotovitve tehničnih sredstev za deminiranje (deminerski stroj). Osnovo za sodelovanje predstavlja novembra 2009 podpisani Sporazum med International Trust Fund in Sekretariatom za deminiran-je, ki deluje pod okriljem Ministrstva za mednarodno sodelovanje Egipta;
(3)	Projekt usposabljanja egiptovskega zdravstvenega osebja v URI SOČA: pet zdravstvenih delavcev je bilo napotenih na usposabljanje decembra 2010, druga skupina petih zdravstvenih delavcev pa bo usposabljanje opravila v letu 2011;
(4)	Projekt telemedicine zaBližnji vzhod: Veleposlaništvo RS v Kairu je konec septembra organiziralo 1. konferenco o telemedicini za Bližnji vzhod na sedežu Arabske Lige. Dogodek je bil deležen velikega zanimanja, prejeto je bilo več pobud za sodelovanje, tudi s strani bolnic Marsa Matrouh in Al Agouza ter Naserjevega inštituta;
(5)	Izmenjava mladih diplomatov na kratko, srednje in dolgoročnih izobraževanjih, sodelovanje med diplomatskim inštitutom Egipta in EMU-NI: potekali so dogovori glede izvedbe kratkih dva do tritedenskih programskih izobraževanj za tri mlade diplomate obeh držav;
(6)	Sodelovanje Egipta v programih ICPE: egiptovska stran je bila zaprošena za obnovitev aktivnega članstva v ICPE.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija je v letu 2010 do decembra v Egipt izvozila za 24,1 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 47,4 milijonov evrov. Slovenija je imela v letu 2010 prvič primanjkljaj v men-
55
javi z Egiptom. Veleposlaništvo RS v Kairu je sodelovalo pri organizaciji obiska delegacije Ministrstva za kmetijstvo in melioracijo ARE v Sloveniji med 20. in 24. decembrom. Obiskali so Fitosanitarno upravo RS, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarsko in hrano ter Nacionalni inštitut za biologijo.
Glede na raznoliko ponudbo na področju celovitih rešitev v energetskem sektorju je predstavništvo predsedniku Egiptovske družbe za elektriko, na njegovo željo, posredovalo celovito informacijo o referencah 11 slovenskih podjetij, ki delujejo na področju energetike. Za zainteresirane egiptovske sogovornike je predstavništvo oblikovalo seznam in predstavitev 120 podjetij iz Slovenije s potencialnim interesom v Egiptu. Predstavništvo je v drugi polovici leta 2010 začelo izdajati mesečne gospodarske novice. Le-te vsebujejo tudi predstavitve podjetij ter aktualnih dogodkov in dosežkov doma in v tujini. Veleposlaništvo je pomagalo zainteresiranim slovenskim podjetjem tudi pri prijavi na razpise in komunikaciji s pristojnimi na področjih energetike, logistike in skladiščenja, proizvodnje vozil, navigacijske opreme in živilske industrije.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Na 26. mediteranskem filmskem festivalu, ki je potekal v Aleksandriji septembra 2010, je slovenski režiser Igor Šterk prejel nagrado za režijo filma »9:06«. Slovensko mladinsko gledališče je s predstavo »Eda-zgodba bratov Rusjan« sodelovalo na Mednarodnem festivalu eksperimentalnega gledališča v Kairu, ki je potekal oktobra.
Veleposlaništvo RS v Kairu je sodelovalo pri dogodku »Evropski dan na cesti - Europe Street Day«, v okviru katerega se članice EU predstavijo širši egiptovski javnosti s pokušino tipične hrane in pijače ter predstavitvijo nacionalnih posebnos-
ti. Dogodek je potekal v Aleksandriji od 18. do 19. junija.
Slovenski pisatelj in dramatik Evald Flisar se je od 29. maja do 4. junija mudil v Egiptu. V Aleksandriji se je udeležil seminarja o svojih literarnih delih, ki je bil 1. junija v Aleksan-drijski knjižnici, v Kairu pa je pri svojem založniku opravil predstavitve arabskih prevodov njegovih knjižnih del.
Slovenija vsako leto sodeluje pri projektu »EUfilmski klub«, v okviru katerega potekajo projekcije evropskih filmov. Filmski klub organizira predsedujoča država Svetu Evropske unije. V Goethe inštitutu v Kairu je 8. aprila potekala projekcija slovenskega filma »Prehod«.
V	knjigarni Al-Balad v Kairu je bil 28. januarja v okviru projekta »Pisatelji iz Centralne Evrope« predstavljen prevod Antologije sodobne slovenske umetnosti v arabski jezik.
Veleposlaništvo je intenzivno pripravljalo program tedna slovenske kulture, ki naj bi potekal med 28 marcem in aprilom 2011 z osrednjim dogodkom, predstavo »La Traviata« v izvedbi SNG Maribor v Kairski operi. Izvedba kulturnega tedna je bila preložena na leto 2012.
ESTONIJA
Estonijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Helsinkih
V	medsebojnih odnosih je prevladala vzajemna naklonjenost in sodelovanje, ki sega v čas, ko Slovenija še ni bila mednarodno priznana. Slovenija in Estonija delita podobna stališča glede večine aktualnih političnih tem tako znotraj EU kot tudi širše, med državama pa ni nerešenih političnih ali drugih vprašanj.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med Slovenijo in Estonijo, ki je skromnega obsega, se je v letu 2010, podatki so za obdobje od januarja do oktobra, povečala za dobrih 11 odstotkov in je znašala 24 milijonov evrov. Ob tem je Slovenija uspela povečati izvoz za 23 odstotkov na 21.8 milijonov evrov. Uvoz iz Estonije se je ob tem znižal za 30 odstotkov in je znašal 3 milijone evrov. Indeks menjave v desetih mesecih leta 2010 se je tako povečal in znašal 111 odstotkov. Veleposlaništvo v Helsinkih je okrepilo stike s pristojnimi estonskimi organi glede iskanja možnosti za intenziviranje gospodarske menjave med državama. S podporo veleposlaništva v Helsinkih, s pomočjo nove spletne strani in objavljanja t.i. poslovnih priložnosti in relevantnih informacij za predstavnike slovenskega gospodarstva, so bili vzpostavljeni tudi nekateri novi stiki na podjetniški ravni. Ob delovnem obisku predsednika vlade RS v Estoniji je bil sprejet dogovor, da se skuša okrepiti sodelovanje med obema poslovnima subjektoma. V tej zvezi od decembra 2010 potekajo dogovori glede možnega prenosa estonskih izkušenj in rešitev na področju e-države.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Veleposlaništvo je sodelovalo na prireditvi ob Dnevu Evrope, ki je bilo namenjeno predstavitvi največjih pesnikov iz držav članic EU. Predstavilo je pesnitev Franceta Prešerna in druge informacije o Sloveniji. Ob podpori veleposlaništva so bili v prostorih predstavništva Evropske komisije predstavljeni štirje slovenski filmi. Decembra je veleposlaništvo pomagalo pri predstavitvi slovenskega filma »Oča« na filmskem festivalu »Black Nights«, kjer se je predstavil tudi direktor fotografije g. Marko Brdar. Nadaljevalo se je sodelovanje na področju izobraževanja in izmenjave študentov (Erazmus).
56
Obiski predstavnikov
•	9. februar - delovni obisk ministra Samuela Žbogaija v Estoniji;
•	6. december - delovni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Estoniji.
FINSKA
Sodelovanje med Slovenijo in Finsko je v letu 2010 zaznamoval okrepljen politični dialog na najvišji ravni in dobro ter vsestransko sodelovanje na različnih področjih. Izvedene dejavnosti, predstavitev političnih stališč in gospodarskih vsebin, kulturni dogodki, krepitev sodelovanja s slovensko skupnostjo, na novo vzpostavljeni stiki ter podane pobude predhodnega leta, so okrepile tudi odnose na operativni ravni ter povečale obseg stikov s pristojnimi finskimi organi in institucijami. Veleposlaništvo je v letu 2010 podalo številne nove pobude in iniciative predvsem glede krepitve dialoga in posvetovanj na političnem, gospodarskem ter ostalih področjih v zvezi s temami, ki so pomembne z vidika interesov obeh držav. Tako je bilo v veleposlaništvu in rezidenci skupaj organiziranih več kot 50 različnih dogodkov. Z rednim seznanjanjem slovenske in finske profesionalne in širše javnosti o stališčih in dogajanju v Sloveniji, še posebej o delu slovenskega predstavništva v Helsinkih, tudi preko svojih novih spletnih strani, je bilo dejansko delo v celoti približano javnosti in državi gostiteljici.
Gospodarsko sodelovanje
Veleposlaništvo si je v letu 2010 močno prizadevalo za follow up podanih pobud na gospodarskem področju v preteklem letu in za iskanje novih niš in področij, na katerih bi bilo mogoče okrepiti gospodarske
stike in sodelovanje med državama. Tudi s pomočjo nove spletne strani slovenskega predstavništva so bili vzpostavljeni številni novi stiki na podjetniški ravni. Ob izkazanem interesu za krepitev gospodarskega sodelovanja na obeh straneh se je po principu case by case iskalo še nove možnosti sodelovanja in neposrednega investiranja. Veleposlaništvo je v letu 2010 s sodelovanjem predstavnikov slovenskega gospodarstva ob sprejemu ob Dnevu samostojnosti predstavilo deset konkretnih slovenskih podjetij iz različnih gospodarskih vej, od živilske industrije in vinarjev do turizma in športnih artiklov, visokih tehnologij za upravljanje in sistemov za osvetlitev ter kogeneracijo. Podprlo se je sodelovanje na področju podjetniškega izobraževanja, kjer ima Finska izjemno dobre izkušnje (Team Academy Maribor in Univerza v Jyvaskuli). Aktivno se je tudi iskalo nove priložnosti za slovenska podjetja, Riko, Seaway, Ema, Meteorit in druga.
Nadaljevali in krepili so se tudi pogovori s pristojnimi finskimi institucijami in podjetji za uveljavitev interesov slovenskih vinarjev in živilske industrije. Hkrati so bili s pomočjo predstavništva vzpostavljeni tudi prvi stiki na gradbenem področju, kjer doslej vidnejšega sodelovanja še ni bilo, obstajajo pa velike neizkoriščene možnosti. Potekalo je tudi dokaj dobro sodelovanje na področju turizma, k čemur je vidno prispevala sezonska direktna letalska povezava med Ljubljano in Helsinki. V začetku leta se je Slovenija v Helsinkih na osrednjem sejmu turizma in potovanj v Nordijskih državah »Matka« predstavila tudi kot ciljna destinacija. Kljub ne preveč vidnim rezultatom na področju turizma v letu 2010 smo ocenili, da še vedno obstajajo možnosti za njegov razvoj. Predvsem so zanimivi turistični obiski v zimski sezoni, vzpostavljeni so že bili začetni stiki med finsko stranjo ter predstavniki nekaterih največjih slovenskih zimsko
športnih centrov, ki naj bi se v bodoče bistveno povečali.
Obseg trgovinske menjave je v 11 mesecih dosegel vrednost 109,50 milijonov evrov, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju 2009. Od tega je izvoz slovenskega blaga na Finsko znašal 39,85 milijonov evrov, uvoz blaga s Finske v RS pa 69,62 mio evrov.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V Helsinkih sta bila organizirana dva izjemno opazna koncerta Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja. Obenem je bil avgusta na filmskem festivalu v mestu Espoo predstavljen tudi film »Slovenka«. Veleposlaništvo se je ob tem vključilo v projekt CD PHOTO, kjer je deset tujih veleposlanikov pripravilo razstavo fotografij v Mestni hiši v Helsinkih pod pokroviteljstvom finske predsednice in ob prisotnosti vseh vidnejših finskih medijev. Veleposlaništvo je na lastno pobudo organiziralo obisk prof. Dušice Kunaver in izvedlo predavanje za finske alpiniste. Aktivno je sodelovalo tudi na predstavitvi ob Dnevu Evrope na osrednjem trgu v Helsinkih, kjer je bila postavljena posebna stojnica veleposlaništva.
Vzpostavljeni so bili številni novi stiki na lokalni ravni, obiski in srečanja z vodstvi mest Espoo in Joen-suu ter zasaditev slovenskega drevesa v nacionalnem parku Koli. Razvilo se je sodelovanje med šolami v okviru izobraževanja za trajnostni razvoj (ENO). Podana je bila tudi pobuda za vzpostavitev sodelovanja med osnovnimi šolami (Comenius). Nadaljevalo se je tudi operativno sodelovanje na področju izobraževanja in izmenjave študentov (Eraz-mus), podane pa so bile še nove pobude za okrepitev konkretnih oblik sodelovanja na področju znanosti in raziskav.
Finsko pokriva rezidenčno Veleposlaništvo Republike Slovenije v Helsinkih.
57
Sodelovanje s slovensko skupnostjo na Finskem
Veleposlaništvo je na podlagi podane pobude za ustanovitev Združenja slovanskih otrok in staršev odprlo nove oblike sodelovanja s slovensko skupnostjo. Na veleposlaništvu so potekale redne mesečne delavnice za slovenske otroke in otroke iz mešanih zakonov. Cilj vse te dejavnosti je bil predvsem, ob druženju in izvedbi ustvarjalnih likovnih delavnic ter prebiranju slovenskih pravljic, okrepiti stik s slovenskim jezikom in kulturo. Slovensko skupnost je na pobudo veleposlaništva obiskala tudi prof. Dušica Kunaver, ki je na izjemno zanimiv način predstavila slovensko kulturno dediščino. Tako so se okrepili stiki med pripadniki druge ali tretje generacije slovenske skupnosti, vsa dejavnost je bila namenjena ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter krepitvi občutka pripadnosti skupnim vrednotam. Organizirana so bila tudi posebna srečanja v prostorih veleposlaništva in rezidence, posebej ob državniškem obisku predsednika RS dr. Turka, ob Dnevu neodvisnosti ter ob Dnevu samostojnosti in enotnosti.
Obiski predstavnikov
•	8. -10. marec - uradni obisk predsednika Republike dr. Danila Turka na Finskem;
•	9. - 11. november - uradni obisk predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja;
•	15. november - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana.
Odnosi med Slovenijo in Francijo so prijateljski, obojestranska želja po njihovi krepitvi je bila posebej raz-
vidna v pripravi akcijskega načrta. Ta predstavlja izvedbeni del strateškega partnerstva med Slovenijo in Francijo, s katerim se bodo odnosi na političnem, varnostno-obrambnem, gospodarskem, razvojnem, energetskem, okoljskem, pravosodnem, znanstvenem, kulturnem ter na področjih izobraževanja, turizma in kmetijstva še krepili in poglobili.
Gospodarsko sodelovanje
Francija tradicionalno sodi med pet ključnih zunanjetrgovinskih partneric Slovenije in je bila v letu 2010 četrta trgovinska partnerica Slovenije. Statistika blagovne menjave v prvih desetih mesecih 2010 je pokazala pozitivne premike, saj se je skupna blagovna menjava povečala za 13 odstotkov tako zaradi povečanega izvoza kot tudi uvoza. Slovenija je v Francijo v tem času izvozila za 1,3 milijarde evrov in uvozila za 886,7 milijonov evrov. Saldo menjave je tako znašal 413,3 milijone evrov, pokritost izvoza z uvozom pa je bila 146,1 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem v letu 2009 se je vrednost izvoza povečala za 15 odstotkov, vrednost uvoza pa za 13 odstotkov.
Slovenska podjetja, tako mala in srednje velika s področja informacijske tehnologije, farmacije, agro-živilske industrije, lesne in pohištvene industrije, kovinske in elektronske industrije ter gradbene panoge, so od slovenskega veleposlaništva v Parizu želela informacije o francoskih distributerjih, agentih, sejmih ter gospodarskih predpisih. Francoska podjetja so povpraševala po izdelkih kovinske industrije, lesne ter pohištvene industrije, tekstilne industrije, LED svetilih, gasilnih aparatih, turističnih aranžmajih in namestitvah. Poleg omenjenega so slovenska podjetja stopila v stik z našim veleposlaništvom v Parizu glede svetovanja v primeru trgovinskih sporov ter pravnih razlag izrečenih odločitev sodišč in glede ustanavljanja
podjetij v Franciji, medtem ko so se francoska podjetja zanimala za širše okolje in pravila poslovanja v Sloveniji, davčne stopnje, ustanovitev podružnic in drugo. Glede na kazalce panožnih gospodarskih gibanj v Franciji so bile v letu 2010 perspektivne panoge avtomobilska industrija, strojna industrija, kovinsko-predelovana industrija, turizem, zelene/obnovljive energije, okoljske energije, gradbena industrija, farmacija, informacijska tehnologija.
Slovenska podjetja Panvita MIR d. d., Pomurske mlekarne d. d., Ljubljanske mlekarne d. d., ETA živilska industrija d. d. in GEA d. d., Randi Tend d. o. o. so se ob sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije v oktobru udeležila največjega mednarodnega agro-živilskega sejma v Parizu SIAL (Le salon international de l'innovation alimentaire).
Slovensko veleposlaništvo je pristopilo na pomoč pri organiziranju sprejema za poslovne partnerje slovenskega podjetja IPS d.o.o., prostore rezidence pa je ponudilo slovenskemu podjetju BISOL d.o.o. za poslovna pogajanja s francoskim podjetjem GDF-Suez.
Oktobra je na veleposlaništvu pričel delovati elektronski naslov ekonomskega oddelka. Na ta način se vprašanja in ostale informacije iz ekonomskega in poslovnega področja usmerijo neposredno na ekonomskega svetovalca.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V Franciji je bilo v letu 2010 na ogled deset slovenskih razstav, med katerimi so bile najpomembnejše naslednje: razstava Zorana Mušiča v Galeriji Claude Bernard v Parizu (4. februar - 20. marec), razstava ob dvestoletnici Ilirskih provinc z naslovom Pod Napoleonovim orlom v Vojaškem muzeju Invalides (22. marec - 9. maj, ko je ob zaključku
FRANCIJA
Francijo pokriva rezidenčno Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu
58
potekal tudi tridnevni znanstveni kolokvij na temo Ilirskih provinc), razstava Plečnikovih Žal na Visoki šoli za arhitekturo v Toulousu (8. -22. april) in nastop galerije Photon, galerije Forografije in Zavoda Parasite na fotografskem sejmu Paris Photo, letos posvečenemu Srednji Evropi (17. - 21. november).
Na področju literature je bila osrednjega pomena prireditev Ljubljana -svetovna prestolnica knjige 2010 na Unescu 19. aprila. Veliko zanimanja je bila deležna tudi predstavitev prevoda romana Katarina, pav in jezuit Draga Jančarja na Inštitutu za slovanske študije v Parizu 25. marca. Ljubljana je v francoskem jeziku dobila svoj prvi turistični vodič Cartoville Ljubljana - Slovénie, ki ga je založba Gallimard na veleposlaništvu predstavila 23. marca.
Na Unescu je 25. maja, na dnevu slovanskih kultur, nastopila pevka Ljuba Jenče, 3. junija pa se je projekcije dveh dokumentarcev o Borisu Pahorju in taborišču na Ljubelju udeležil Boris Pahor, ki je s francoskimi pripadniki uporniškega gibanja obudil spomine na ti. "rdeče trikotnike", politične internirance druge svetovne vojne, ki so se aktivno uprli fašizmu in nacizmu in zato v veliki večini umrli v delovnih taboriščih.
Francija je maja skupaj s Slovenijo, Belgijo, Luksemburgom in Mednarodno organizacijo za frankofonijo podpisala tudi Memorandum o izvajanju večletnega programa učenja francoskega jezika v slovenski javni upravi.
Obiski predstavnikov
•	21. januar - obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Parizu, pogovor v Elizejski palači in govor na Francoskem inštitutu za mednarodne odnose;
•	26. februar - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Milana Pogačnika na kmetijskem ministrskem zasedanju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ob robu srečanje s francoskim ministrom za prehrano, kmetijstvo in ribištvo Le Mairom;
• 11. - 13. junij - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na 50. obletnici društva Slovencev v Parizu.
GRČIJA
Grčijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Atenah
Dvostranski odnosi z Grčijo so se še nadalje uspešno razvijali na političnem, prometnem, gospodarskem, turističnem in energetskem področju. Državi sta krepili partnersko sodelovanje tudi v sosednji regiji Zahodnega Balkana ter v okviru evro-atlantskih povez ter še naprej podpirali prizadevanja držav regije za polnopravno članstvo v Evropski uniji in zvezi NATO. Slovenija je v okviru evropskih prizadevanj za preprečevanje nelegalnih migracij konec leta v Grčijo napotila dva policijska strokovnjaka, ki sta na grško-turški meji sodelovala v koordiniranih prizadevanjih Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic (FRONTEX) pri preprečevanju vstopa ilegalnih migrantov na ozemlje Evropske unije. Kot Sredozemski članici Evropske unije sta državi sodelovali tudi pri pobudi za vzpostavitev Jadransko-jonske evro-regije.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarska kriza in nezaupanje mednarodnih trgov v stabilnost grškega trga sta negativno vplivala na trgovinske tokove med državama. V enajstih mesecih leta 2010 je obseg blagovne menjave znašal 134,3 milijona evrov in se je zmanjšal za 16,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2009. Slovenski
izvoz je znašal 57,3 milijona evrov oziroma 15,5 odstotka manj, uvoz pa 77 milijonov evrov oziroma 17,1 odstotka manj kot v letu 2009. Slovenija je v blagovni menjavi z Grčijo beležila primanjkljaj.
V desetih mesecih je Slovenijo obiskalo 6214 grških gostov, kar je 0,5 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2009. Grčija je ostala ena od najbolj priljubljenih destinacij slovenskih turistov. Grški trg je bil za Luko Koper eno od pomembnejših tradicionalnih tržišč. V devetih mesecih leta 2010 je skupni pretovor blaga za Grčijo znašal 463.7 ton. Gorenje d. d. s predstavništvom v Grčiji je bila največji izvoznik v Grčijo.
Slovenija je podprla prizadevanja grške vlade za izhod iz gospodarske krize. Skupaj z ostalimi članicami evro območja in Mednarodnim denarnim skladom je sodelovala pri vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki predvideva 110 milijard evrov posojil v treh letih s pogojem izvedbe korenitih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Ob kulturnem prazniku 8. februarja je slovensko veleposlaništvo v Atenah organiziralo kulturno prireditev z glasbenim dogodkom in razstavo slovenskega likovnega umetnika Jureta Zadnikarja, ki živi in ustvarja v Grčiji. Junija je priredilo sprejem za slovenske atlete, ki so se udeležili predtekmovanja za "Posebne svetovne olimpijske igre ATENE 2011", kjer so osvojili sedem kolajn. Oktobra je bil svojevrsten športni dosežek udeležba ministra Samuela Žbogarja na jubilejnem maratonu ob 2500-letnici bitke pri Maratonu. V Grčiji je imel predavanje tudi tamkaj zelo poznan in cenjen filozof Slavoj Žižek, katerega dela se v grščino vedno bolj prevajajo. Junija so na Vrhniki, ki je pobratena z grškim mestom Iolkos, potekali že 18.
59
Argonavtski dnevi, ki so z zgodovinskim izročilom, kulturo, športom in zabavo ponovno približali grški duh slovenskim obiskovalcem. Novembra se je na 6. festivalu glasbene zbornice v Atenah predstavila mešana skupina glasbenikov iz Slovenije in Grčije.
Stara grščina se je tudi v šolskem letu 2009/10 poučevala na Gimnaziji Poljane, Prvi gimnaziji Maribor in škofijski gimnaziji Sv. Stanislava v Šentvidu. Slovenija in Grčija sta si tudi v letu 2010 na področju visokega šolstva izmenjali 10 mesečnih štipendij. Organizirani so bili poletni seminarji grškega oziroma slovenskega jezika.
Obiski
• 29.-31. oktober - delovni obisk zunanjega ministra Samuela Žbo-garja v Grčiji in udeležba na jubilejnem 28. klasičnem maratonu.
Odnosi med državama so bili dobri in prijateljski, odprtih vprašanj, ki bi ju obremenjevali, ni. Sicer skromni stiki med najvišjimi predstavniki so bili januarja okrepljeni s konzultacijami na ravni državne sekretarke Benčina in prvega namestnika zunanjega ministra Bokerie, 26. februarja pa je bil izveden uradni obisk ministra za zunanje zadeve Vašadzeja v Sloveniji. Poleg celovitega pregleda dvostranskega sodelovanja in slovenske podpore teritorialni celovitosti Gruzije so bili pogovori posvečeni razmeram v regiji in približevanju Gruzije evroatlantskim organizacijam. Slovenija je bila aktivno vključena v postopke za začetek pogajaj za pridružitveni sporazum Gruzije z EU in je aktivno podpirala čimprejšnji podpis in začetek veljavnosti sporazuma o vizumskih olajšavah z EU.
Veleposlaništvo ima razvejane stike s pristojnimi državnimi organi in diplomatskim zborom v Tbilisiju. Konzulat v Tbilisiju na čelu s častnim konzulom je pri tem nudil ustrezno podporo, hkrati pa uspešno večal prepoznavnost Slovenije v Gruziji.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med državama je po dveh letih skokovitega naraščanja padel na raven pred letom 2008. Vzrok je v slovenski preusmeritvi uvoza mineralnih goriv na druge države izvora. Izvoz naše države je v prvih desetih mesecih znašal 5,5 milijona evrov, uvoz pa le 9 tisoč. V strukturi našega izvoza so skoraj dve tretjini predstavljala zdravila, ostalo pa bela tehnika, barve in laki.
Obiski predstavnikov
• 25. - 26. februar uradni obisk ministra za zunanje zadeve Gruzije, Georgya Vašadzeja v Sloveniji.
HRVAŠKA
Hrvaško rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu
Leto 2010 so zaznamovali številni dvostranski dogodki, katerih skupni imenovalec je bilo nadaljevanje procesa izboljšanja odnosov na politični ravni, ki je bil začet leto poprej s srečanjem predsednikov obeh vlad na Trakoščanu in podpisom Arbitražnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je temu sledil. Tako sta se predsednika države v letu 2010 sestala osemkrat, prav tolikokrat sta se srečala tudi predsednika obeh vlad, medtem ko sta se ministra za zunanje zadeve srečala petkrat. V tem letu smo bili priče enemu izmed najpomembnejših dogodkov v poosamo-svojitveni zgodovini obeh držav, uveljavitvi Arbitražnega sporazuma, ki je stopil v veljavo 29. novembra, predhodno sta bili 25. novembra med državama izmenjani ratifikacij-
ski listini. Tako se je obdobje dolgoletnih in pogostih poslabšanj v odnosih med državama, ki so bila posledica nerešenih odprtih mejnih vprašanj, počasi začelo zaključevati.
Slovenija je v tem letu gradila na doseženem dogovoru ter skušala vplivati na nadaljevanje pozitivnih procesov na Hrvaškem kakor tudi v širši regiji Zahodnega Balkana, zlasti skozi t.i. Brdo proces, ki ga je začela skupaj s Hrvaško. Poseben poudarek je bil namenjen gospodarski diplomaciji in pomoči slovenskim podjetjem pri poslovanju na hrvaškem trgu. Interes slednjih se je zaradi izboljšanja političnih odnosov med državama izredno povečal.
Predsednika vlad Republike Slovenije in Republike Hrvaške Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se 13. januarja na delovnem srečanju v Kranjski Gori dogovorila o oblikovanju mešane komisije z nalogo, da se pregledajo odprta vprašanja med državama in predlagajo ustrezne rešitve. Mešana komisija se je prvič sestala 29. marca v Zagrebu, nato 23. aprila v Ljubljani in na koncu 12. oktobra v Zagrebu.
Nov zagon v dvostranskih odnosih je bil potrjen tudi v skupni pobudi Slovenije in Hrvaške za »Brdo proces«, ki je bila oblikovana na mednarodni konferenci o Zahodnem Balkanu 20. marca na Brdu pri Kranju. Z omenjeno pobudo želita Slovenija in Hrvaška lažje uresničiti vse projekte, ki bi lahko ponovno povezali področje Zahodnega Balkana, zlasti na področjih prometne infrastrukture in energetike.
Gospodarsko sodelovanje
Interes slovenskega gospodarstva za poslovanje na hrvaškem trgu se je po izboljšanju odnosov na politični ravni izredno povečal. Rezultati, ki jih je doseglo slovensko gospodarstvo, so glede na gospodarsko situacijo v državi dobri, predvsem pa so
GRUZIJA
Gruzijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu
60
boljši od rezultatov večine drugih držav.
Po petletnem premoru se je 13.-14. aprila v Zagrebu ponovno sestala slovensko-hrvaška mešana komisija za gospodarstvo, kjer so se izmenjali pogledi na vsa področja gospodarskega sodelovanja med državama, podpisan pa je bil tudi Memorandum o sodelovanju med Javno agencijo Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije in Agencijo Republike Hrvaške za pospeševanje izvoza in naložb. Dogovorjeno je bilo, da bosta ekonomska svetovalca na veleposlaništvih obeh držav tekoče spremljala ovire pri poslovanju podjetij in z njimi seznanjala pristojne institucije v Ljubljani in Zagrebu.
Obrtna zbornica Slovenije (OZS) in Hrvaška obrtna zbornica (HOK) sta 16. aprila v Zagrebu organizirali poslovno konferenco malih in srednje velikih podjetij s področja gradbeništva iz Slovenije in Hrvaške. Na prvi skupni seji obeh stanovskih organizacij 8. septembra v Celju je bil podpisan sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med OZS in HOK.
Tudi v letu 2010 je bila Slovenija ena od največjih hrvaških trgovinskih partnerjev. Slovenski izvoz na Hrvaško je v obdobju od januarja do novembra 2010 znašal 1.128, 571 milijonov evrov, kar je za 2,4 odstotka manj kot v enakem obdobju leto poprej. Hrvaška je bila naš peti najpomembnejši trgovinski partner po vrednosti izvoza. Uvoz iz Hrvaške je v tem obdobju znašal 675, 419 milijonov evrov, kar je za 16,3 odstotka več kot v istem obdobju leto poprej, s čemer se je Hrvaška uvrstila na šesto mesto po vrednosti uvoza. Skupna vrednost blagovne menjave je tako znašala 1.803, 990 milijonov evrov in je bila za 4 odstotke večja kot v enakem lanskem obdobju. Slovenija je izvažala največ električne energije, naftnih derivatov, zdravil, pohištva in kemičnih izdelkov, uvažala pa največ sestavnih delov za
motorna vozila, železnih odpadkov, gnojil, kovinskih izdelkov.
Slovenska podjetja so bila pomemben investitor na hrvaškem trgu. S skupaj 1.17 milijarde evrov naložb zasedajo osmo mesto med največjimi investitorji. V letu 2010 so večje naložbe na Hrvaškem napovedali Petrol, Terme Tuhelj, Mlinotest, Calcit, Perutnina Ptuj in Keter Organica. Najpomembnejša hrvaška naložba v Sloveniji v tem letu pa je bil nakup Droge Kolinske s strani Atlantic Group.
V letu 2010 je Hrvaško obiskalo 1.007.086 slovenskih turistov ali za 5.64 odstotka več kot v prejšnjem letu. Vzpostavljeno je bilo sodelovanje med Slovensko turistično organizacijo in Hrvaško turistično zajed-nico, ki sta pričeli z odzivnimi skupnimi projekti na področju predstavitve turizma v tretjih državah.
Slovenska turistična organizacija je 12. in 13. maja v središču Zagreba organizirala prireditev »Dnevi slovenskega turizma«, medtem ko je bila Slovenija izbrana za državo-partner na »Dnevih hrvaškega turizma«, ki so od 20. do 22. oktobra potekali v Rovinju.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Med državama se je v letu 2010 odvijala zelo bogata kulturna izmenjava, ki je velikokrat potekala neposredno.
Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in hrvaški minister za znanost, izobraževanje in šport Radovan Fuchs sta 23. marca v Varaždinu podpisala protokol o sodelovanju na področju izobraževanja. Tretji tovrstni protokol, ki je bil sklenjen med državama, pomeni nadaljevanje obstoječega sodelovanja ter zagotavlja nemoteno izobraževanje in šolanje dijakov ter študentov na dodiplomski in podiplomski ravni obeh držav na vzaje-
mni osnovi, do polnopravne vključitve Republike Hrvaške v Evropsko unijo.
Med najpomembnejše dogodke s področja kulture v letu 2010 velja izpostaviti postavitev množično obiskane razstave Oskarja Kogoja in Nenada Fabijanica »V iskanju estetske utopije« v zagrebški »Gliptote-ki«, ki sta jo odprla predsednika obeh vlad Borut Pahor in Jadranka Kosor.
V okviru sodelovanja na področju kulture so bili organizirani dogodki, fotografska razstava »Odsevi narave« avtorja Hrvoja Tea Oršaniča v Fotoklubu Zagreb (januar), razstava »G(bit)« avtorice Jožice Medle v zagrebški Galeriji Ulrich (februar), slovesnosti ob kulturnem prazniku v organizaciji slovenskih društev (februar), tradicionalni obisk Zelenega Jurija pri predsedniku republike Josipovicu v organizaciji Kulturnega društva Oton Župančič iz Vinice (april), obeležitev 200. obletnice rojstva slovenskega in hrvaškega pesnika Stanka Vraza v Klanjcu (junij), slovesnost ob 80. obletnice delovanja Slovenskega doma Zagreb v zagrebškem gledališču Gavella (junij), slovesno odkritje spominske plošče Slovencu Josipu Gorupu na Reki (september), 7. vseslovensko srečanje, ki je v organizaciji Zveza slovenskih društev na Hrvaškem potekalo v Lovranu (oktober), Slovenski dnevi v Karlovcu (oktober), Dnevi slovenske kulture v Pulju (oktober) in svetovni dnevi slovenske sodobne literature s prevodi slovenskih sodobnih avtorjev na Filozofski fakulteti v Zagrebu (december).
Na filmskem festivalu v Motovunu konec julija je Slovenija sodelovala kot država partnerica, slovenskega večera pa se je udeležila tudi ministrica za kulturo Republike Slovenije Majda Širca. Slovenska ministrica za kulturo je skupaj s hrvaškim ministrom za kulturo Božom Biškupicem v septembru odprla razstavo »Risba
61
na Slovenskem II«, ki je bila postavljena v Muzeju moderne umetnosti v Zagrebu.
Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je v maju skupaj z Lions klubom Agram iz Zagreba priredilo Dobrodelni humanitarni ples, na katerem so bila zbrana sredstva za Center za rehabilitacijo sluha in govora v Zagrebu. Prav tako je v tem mesecu sodelovalo pri predstavitvi držav članic Evropske unije ob Dnevu Evrope v središču Zagreba, skupaj z lektoricama slovenskega jezika je v oktobru sodelovalo na Evropskem dnevu jezikov, ko so bili jeziki EU predstavljeni v osnovnih šolah in na osrednjem trgu v Vukovaru ter v decembru bilo so pokrovitelj razstave »Ferrum urbanum« slovenskega fotografa Jureta Kravanje v Fotoklu-bu Zagreb.
Obiski
•	13. januar - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor v Kranjski gori;
•	14. januar - poslovilni obisk predsednika Republike Hrvaške Stje-pana Mesica v Ljubljani;
•	8. februar - obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša v Zagrebu;
•	18. februar - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica v Zagrebu ob inavguraciji novega hrvaškega predsednika;
•	5. marec - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor in predsednika Republike Srbije Borisa Tadica na Ptuju;
•	12. marec - uradni obisk predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica v Sloveniji;
•	20. marec - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor ob robu konference o Zahodnem Balkanu na Brdu pri Kranju;
•	31. marec - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor ob odprtju razstave »Kogoj-Fabijančič« v Zagrebu;
•	20. in 21. april - udeležba ministra za okolje in prostor Republike Slovenije Roka Žarniča na konferenci »Unija za Mediteran« v Dubrovniku;
•	14. maj - srečanje ministra za finance Republike Slovenije dr. Francija Križaniča in ministra za finance Republike Hrvaške Ivana Šukerja ob robu zasedanja Evropske banke za obnovo in razvoj v Zagrebu;
•	21. maj - srečanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in ministra za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške Gordana Jandrokovica ob odprtju mejne prehodne točke v Brezovici;
•	15. junij - srečanje ministra za promet Republike Slovenije dr. Patricka Vlačiča in ministra za promet, morje in infrastrukturo Republike Hrvaške Božidarja Kalmete ob robu srečanja ministrov za promet;
•	6. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica v Buze-tu;
•	9. in 10. julij - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije
Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor na »Croatia Summit« v Dubrovniku;
•	10. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica ob robu odprtja »Letnih iger« v Dubrovniku;
•	13. julij - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica in predsednika Italijanske republike Gior-gia Napolitana v Trstu;
•	27. julij - udeležba ministrice za kulturo Republike Slovenije Majde Širca na filmskem festivalu v Motovunu;
•	28. julij - srečanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in ministra za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške Gordana Jandrokovica na Obrežju;
•	31. julij - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor v Bohinju;
•	13. avgust - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica na Brdu pri Kranju;
•	30. avgust - srečanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in ministra za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške Gordana Jandrokovica ob robu Strateškega foruma na Bledu;
•	2. september - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor ob robu slovesnosti ob 41.
62
obletnici libijske revolucije v Tri-poliju;
•	28. september - udeležba ministra za pravosodje Republike Slovenije Aleša Zalarja na konferenci o delovanju hrvaškega pravosodja v pogojih polnopravnega članstva v Evropski uniji v Zagrebu;
•	2. oktober - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica ob odprtju mosta Hum na Sotli;
•	18. oktober - srečanje ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja in ministra za zunanje zadeve in evropske integracije Republike Hrvaške Gordana Jandrokovica ob odprtju novih prostorov Generalnega konzulata Republike Slovenije v Splitu;
•	22. oktober - srečanje ministrice za gospodarstvo Republike Slovenije Darje Radic z ministrom za turizem Republike Hrvaške Damiijem Bajsom ob Dnevih hrvaškega turizma v Rovinju;
•	23. oktober - srečanje predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednice Vlade Republike Hrvaške Jadranke Kosor v Lovranu;
•	25. oktober - srečanje predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in predsednika Republike Hrvaške dr. Iva Josipovica ob robu kongresa Lige humanistov v Zagrebu.
INDIJA
Odnosom med državama je bila z udeležbo predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka na Vrhu o trajnostnem razvoju, z njegovim bilateralnim srečanjem s predsedni-
kom Vlade Indije dr. Manmohanom Singhom, s političnimi posvetovanji med obema ministrstvoma za zunanje zadeve ter z odločitvijo Vlade Republike Slovenije, da v Bombaju in Čennaiju odpre konzulata na čelu s častnima konzuloma, dodana nova kvaliteta. Z imenovanjem ekonomskega svetovalca na Veleposlaništvu v New Delhiju so se povečale tudi dejavnosti gospodarske diplomacije.
Julijska politična posvetovanja v New Delhiju so potrdila odlične odnose med državama in nakazala možnosti okrepitve sodelovanja na področju gospodarstva, kulture in sodelovanje na področju znanosti in tehnologije. V okviru posvetovanj so bila izmenjana stališča do aktualnih razmer v Pakistanu, Afganistanu in regionalnega združenja SAARC. Obe strani sta napovedali še tesnejše sodelovanje v letu 2011 tako na dvostranski ravni kot tudi v okviru odnosov Evropska unija-Indija.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave je v prvih enajstih mesecih znašal 210,2 milijona evrov, kar je bilo za 18,2 odstotka več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009. Slovenski izvoz v Indijo se je zmanjšal za 1,3 odstotka in je znašal 64,5 milijona evrov, medtem ko je bil uvoz s 145,7 milijonov evrov za 29,6 odstotkov večji.
23. in 24. januarja je v New Delhiju potekal sejem vina in alkoholnih pijač, katerega se je prvič udeležilo tudi slovensko podjetje, Vinakoper. Od 28. do 30. januarja so se v okviru »South Asia and Travel Tour Expo« sejma prvič predstavila tudi slovenska turistična podjetja Turizem Bled, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Kompas in Sava hoteli Bled. Na področju turizma sta potekali tudi turistični delavnici v organizaciji Slovenske turistične organizacije in indijske turistične agencije Char-son Advisory, 14. septembra v Mumbaiju in 16. septembra v New Delhiju. 23. in 24. novembra so v
New Delhiju potekala pogajanja o bilateralnem sporazumu o promociji in zaščiti investicij med predstavniki Ministrstva za gospodarstvo Republike Slovenije in Ministrstvom za finance Indije. Sporazum je bil ob zaključku pogajanj 24. septembra parafiran. Od 6. do 10. decembra se je na obisku v Chennaiju in Mumba-iju mudila gospodarska delegacija s področja logistike in transporta v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja indijskih podjetnikov v Chennaiju in Mum-baiju. Gospodarsko delegacijo je vodil dr. Janez Požar, generalni direktor Direktorata za pomorstvo Ministrstva za promet. V delegaciji so sodelovali predstavniki podjetij Adria Cargo Koper, Genshipping Pacific Line P te. Ltd., Europacific, Luka Koper, Slovenske železnice, Transagent Koper Ltd., MAIP storitve, Interliner Agencies Koper, GZS -Zruženje za promet.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
S ciljem krepitve in poglobitve medsebojnega sodelovanja med obema državama je bil marca v Ljubljani podpisan program med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Indije v kulturi, umetnosti, izobraževanju, športu in pri javnih občilih za obdobje 2010-2014.
Kulturno sodelovanje med državama je bilo še naprej skromno. V začetku januarja se je v Indiji mudil slovenski filozof Slavoj Žižek. Predaval je v New Delhiju, Hyderabadu in Koc-hinu. Slovenija se je s svojimi filmi istega meseca predstavila tudi v okviru 8. Mednarodnega filmskega festivala v mestu Pune. Na festivalu, na katerem je sodelovalo 54 držav, je bilo prikazanih šest slovenskih filmov: Petelinji zajtrk, Instalacija ljubezni, Slepa pega, Estrelita, Prehod in Pokrajina številka 2. S filmom Petelinji zajtrk je Slovenija sodelovala tudi na delu Filmskega festivala Evropske unije, ki je junija potekal v New Delhiju.
Indijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v New Delhiju
63
Na področju znanosti je prišlo do dveh obiskov delegacij. V začetku julija se je na obisku v Indiji mudil državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jozsef Gyorkos. Obiskal je Bangalore in New Delhi. V New Delhiju je prisostvoval tudi podpisu Sporazuma o sodelovanju med Mednarodnim centrom za javna podjetja v Ljubljani in Ministrstvom za težko industrijo in podjetja v javni lasti Indije in Skupnega akcijskega načrta.
2. novembra je v Ljubljani potekalo zasedanje Mešane komisije za znanost in tehnologijo, na katerem sta se obe strani dogovorili za sodelovanje v 8 projektih znanstvenega in tehnološkega raziskovanja, 4 projekti pa so bili predhodno dogovorjeni julija na dopisni seji. Obe strani sta v času zasedanja mešane komisije podpisali medvladni program znanstvenega in tehnološkega sodelovanja za obdobje 2011 - 2013.
Indijo sta na povabilo in v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve decembra obiskala tudi slovenska novinarja časopisa Delo in časopisa
Slovenia Times.
Obiski
•	5. - 7. februar - udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka na 10. Vrhu o trajnostnem razvoju v New Delhiju;
•	4. - 7. julij - obisk državnega sekretarja na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsefa Gyorkosa v New Delhiju in v Bangaloreju;
•	8. julij - državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina je vodila slovensko delegacijo na političnih konzultacijah v New Delhiju;
•	31. avgust - državna ministrica na Ministrstvu za zunanje zadeve
Indije Preneet Kaur se je udeležila 5. Blejskega strateškega foruma.
IRAN
Iran rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Teheranu
Odnosi med državama so bili dobri, brez večjih odprtih vprašanj, stališča Slovenije do globalnih in regionalnih vprašanj, povezanih z Iranom, pa so se sooblikovali v okviru Evropske unije. Skladno s tem obiskov na najvišjih ravneh ni bilo, so jih pa nadomestili stiki na ostalih področjih, s poudarkom na kulturnem, znanstvenem in športnem sodelovanju. Okrepljeni stiki s predstavniki specializiranih agencij Organizacije združenih narodov in lokalnimi ustanovami so omogočili izvedbo več projektov na kulturnem področju in na področju javne diplomacije. Decembra so se uspešno končala pogajanja glede sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčenja med ministrstvoma za finance obeh držav. K nadaljnjemu razvoju dobrih dvostranskih odnosov je pripomoglo tudi oktobrsko odprtje veleposlaništva Irana v Ljubljani in imenovanje rezidenčnega veleposlanika v Sloveniji, kar je bil logičen korak k uravnoteženju dvostranskega diplomatskega pokrivanja.
Gospodarsko sodelovanje
Iran je bil eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije v širši bližnjevzhodni regiji. Blagovna menjava se je v obdobju od januarja do novembra 2010 v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečala za 11,4 odstotka in je znašala 37,1 milijonov evrov. Večino prometa je predstavljal slovenski izvoz, ki se je povečal za 19 odstotkov, na 36,5 milijonov evrov. Po podatkih iranske gospodarske zbornice (ICCIM) za prvo polovico iranskega leta (od 21. marca do 20. septembra 2010) se je Slovenija uvrstila na deveto mesto
med uvozniki iz držav Evropske unije.
K dobrim izvoznim rezultatom so pripomogla slovenska manjša in srednje velika podjetja, ki so ob neugodnih razmerah na tradicionalnih trgih uspešno vstopila na iransko tržišče. K izboljšanju gospodarskega sodelovanja med državama v prihodnje pa je v veliki meri pripomogla ustanovitev iransko-slovenskega poslovnega kluba, ki sta ga ustanovili gospodarski zbornici Slovenije in Irana ob obisku iranske delegacije 6. in 7. julija v Sloveniji.
Ob svečanem sprejemu v počastitev Dneva državnosti Republike Slovenije na veleposlaništvu v Teheranu se je predstavnikom diplomatskega zbora in mednarodnih organizacij, iranskim političnim in gospodarskim predstavnikom ter ostalim gostom s svojimi izdelki predstavilo šest slovenskih podjetij, ki so že dlje časa prisotna na iranskem tržišču: Paloma, Steklarna Rogaška, Etol, Kozmetika Afrodita, Steklarna Hrastnik in Eti Izlake.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Dvostransko kulturno sodelovanje med uradnimi državnimi institucijami je bilo skromno, vendar pa je leto intenzivnejše na ravni posameznikov in organizacij.
Veleposlaništvo je po organizaciji likovnih delavnic otrok afganistanskih beguncev v Iranu, v sodelovanju z Uradom Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) in več lokalnimi nevladnimi organizacijami v Afganistanu, izvedlo likovne delavnice za afganistanske otroke v Heratu. Ob projektu je bila izdana knjiga Afganistanske sanje s 60 izbranimi likovnimi deli iz obeh držav. V prostorih veleposlaništva v Teheranu je bila 21. junija svečana otvoritev razstave likovnih del, ki so bila razstavljena v Galeriji likovnih del mladih v Celju ter v
64
Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani.
Slovensko gledališče Ane Monro je sodelovalo na 13. mednarodnem festivalu univerzitetnih gledališč v Teheranu, kjer je na treh uličnih nastopih uprizorilo predstavo Zlati osel. Iranska skupina Hash je v Sloveniji gostovala s predstavo Machbethove blodnje na festivalu uličnih gledališč Ana Desetnica in festivalu Lent. Iran so obiskali tudi predstavniki Inštituta za raziskovanje Krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter izvedli dvanajst predavanj, ki so se jih udeležili strokovnjaki iz več iranskih provinc.
Sodelovanje, ki je potekalo na različnih področjih in ravneh, je bilo dobro. Nadaljevala se je izmenjava pogledov med državama, povezanih z njunim članstvom v EU in tudi glede drugih mednarodnih vprašanj.
Nadaljevalo se je sodelovanje v okviru različnih projektov ter srečanja med predstavniki različnih ustanov. Državni svetnik Drago Fras se je udeležil 12. letnega Transatlant-skega foruma, ki je potekal od 18. do 22. avgusta v Dublinu. Tema srečanja je bila Evropska unija in evro: Obeti v prihodnje. Udeležence je pozdravil predsednik irske poslanske zbornice Seamus Kirk. Na povabilo župana Desa Hurleya je bila 25. maja v Carlowu na obisku delegacija partnerskega mesta Škofje Loke, ki jo je vodil župan Igor Draksler. Srečanje županov sodi v celoto sodelovanja med obema mestoma in poteka vse od leta 2002. Župan Carlowa je predlagal, da mesti, ki sta v tem času uspeli utrditi vezi predvsem na področju izmenjave kulturnih dogodkov in razviti neposredne prijateljske odnose med ljudmi, s
sklenitvijo sporazuma tudi uradno postaneta pobrateni. Na povabilo župana Mylesa Stauntona je bil 17. marca na obisku v Westportu župan pobratenega mesta Žalec Lojze Posedel, ki se je udeležil tudi tradicionalne parade ob Dnevu svetega Patricka.
K večji prepoznavnosti Slovenije je prispevalo tudi sodelovanje veleposlaništva na informativno-promocijskih dogodkih v sodelovanju z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi na Irskem. Veleposlaništvo je skupaj s predstavništvi večine držav članic EU 9. maja sodelovalo na dogodku odprtih vrat v počastitev Dneva Evrope, ki je potekal v Evropski hiši na pobudo Predstavništva Evropske komisije v Dublinu. Tematika srečanja je bila Popoldanski čaj z Evropo. Na samostojni stojnici je veleposlaništvo ponudilo slovenske slaščice ter predstavilo Slovenijo kot privlačno turistično destinacijo. Srečanje sta odprla županja Dublina Emer Costello in državni minister za zunanje zadeve Dick Roche. Oba sta obiskala slovensko stojnico.
Veleposlaništvo je 7. novembra s samostojno stojnico in ob podpori združenja Koraki za korakce sodelovalo na 5. Mednarodnem dobrodelnem bazarju v Dublinu, na katerem je ponudilo slovenska vina, kristal, izdelke domače obrti ter predstavilo turistično ponudbo. Stojnico veleposlaništva sta obiskala ministrica za turizem, kulturo in šport Mary Hana-fin in župan Dublina Gerry Breen. Predsednica združenja Koraki za korakce Andreja Kračun je v imenu župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja županu Dublina predala steklenico vina najstarejše trte opremljeno s certifikatom ter ročno izdelano masko-kurenta. Izkupiček prodanega blaga je bil namenjen petim nevladnim organizacijam za pomoč ženskam in otrokom iz Haitija, Pakistana, Gruzije in Irske, žrtvam naravnih katastrof, namestitvam otrok migrantov ter namestit-
vam za starše kronično obolelih otrok v intenzivni negi.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama se je v 2010 bistveno povečala in bo skupno presegla mejo 100 milijonov evrov. Okrepil se je predvsem uvoz iz Irske, ki se je v prvih desetih mesecih, glede na primerljivo obdobje v 2009, povišal za dobrih 80 odstotkov. Ravnotežje v blagovni menjavi se je tako še dodatno prevesilo na stran irskega presežka. V prvih desetih mesecih se je močno, za 26 odstotkov, dvignil tudi slovenski izvoz na Irsko.
Na Mednarodnem turističnem sejmu v Dublinu The Holiday World Show, ki je potekal od 22. do 24. januarja, je Slovenska turistična organizacija v sodelovanju s predstavniki še nekaterih slovenskih podjetij s področja turizma z Bleda in Bohinja na skupni slovenski stojnici uspešno predstavila ponudbo slovenskega turizma. Ugledno in uveljavljeno Irsko združenje kmečkih žensk Dublin (Irish Countrywoman's Association) in veleposlaništvo sta 26. aprila organizirala Mednarodni večer o Sloveniji, ki je potekal v prostorih Dublin City University.
Veleposlaništvo je predstavilo Slovenijo predvsem kot turistično privlačno deželo ter predvajalo nekaj turističnih kratkih filmov. Predstavljene so bile slovenske nacionalne jedi ter vino. Na predstavitvi Travel Media 22. septembra v Dublinu je turistična agencija M Tours Bled, Slovenija na regionalnem nastopu s Francijo in Andoro predstavila zimsko turistično ponudbo. Gre za vodilno predstavitev zimske turistične sezone in networking dogodek, ki združuje turistične organizacije in medije. Prireditev, namenjena strokovni javnosti in medijem, je bila zelo odmevna in na strokovni ravni odlično organizirana in obiskana. Na njej so sodelovali predstavniki 43
IRSKA
Irsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Dublinu
65
turističnih organizacij in predstavniki nad 40 medijev.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Slovenska operna pevka Bernarda Bobro je 4. in 6. marca uspešno nastopila v koncertni predstavi opere I Capuleti e i Montecchi Vicenza Bellinija v organizaciji Opera Ireland v Gaiety Theatre v Dublinu. V Carlowu je v okviru sodelovanja s partnerskim mestom Škofja Loka 25. maja gostoval Godalni orkester Škofja Loka. Skupaj z Mladinskim orkestrom Carlow sta nastopila v polno zasedeni dvorani gledališča. Koncert je ob prisotnosti županov obeh mest odprla veleposlanica. V sodelovanju med Fotografskim klubom Anton Ažbe iz Škofje Loke in Fotografskim društvom iz Carlowa je bila 12. junija v Carlowu odprta razstava fotografij pod naslovom Povezave (Connections). Dela razstavljavcev je predstavil avtor Tomaž Lunder, pozdravna nagovora pa sta imela župan mesta Carlow Des Hurley ter veleposlanica. Minister za zunanje zadeve Irske Micheal Martin je v sodelovanju z veleposlaništvom v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve 6. julija predstavil knjigo DVA - Diolaim de Nua-Litriocht na Sloiveine, ki je izšla pri ugledni irski založbi Coisceim. Gre za prvo antologijo sodobne slovenske književnosti prevedene v irščino in obsega izbrane prevode nad 60 slovenskih sodobnih književnikov. V prevajanje v irščino je bilo vključenih 22 prevajalcev. Minister Micheal Martin je v nagovoru izpostavil odlične odnose med prijateljskima Irsko in Slovenijo ter predstavitev antologije umestil v kontekst promoviranja kulturne diplomacije. Ob ministru je imela nagovor tudi veleposlanica. Prireditve so se iz Slovenije udeležili avtorja Maruša Krese in Alojz Ihan ter urednica Antologije sodobne književnosti v irščini Tina Mahkota. Dan kasneje, 7. julija je v organizaciji irske založbe Coisceim in veleposlaništva potekal literarni
večer pod naslovom Poezija iz Slovenije. Pesniki, pisatelji in prevajalci, med njimi vsi trije udeleženci iz Slovenije, so brali izbrana dela slovenskih sodobnih avtorjev, objavljenih v antologiji DVA - Diolaim de Nua-Litriocht na Sloiveine. Povabljene sta nagovorila urednik knjige Eoghan Mac Aogain in veleposlanica.
Veleposlanica je bila na povabilo umetniškega direktorja Desmonda Egana med slavnostnimi govorniki ob otvoritvi 23. mednarodnega literarnega festivala konec julija v Newbridgu, na katerem je sodeloval slovenski pesnik in pisatelj Robert Simonišek. Prav tako julija se je skupina mladostnikov, udeležencev programa Mednarodnega priznanja za mlade na Irskem udeležila trilate-ralnega projekta (Irska, Slovenija, Češka) Odkrivajmo Irsko. Častna pokrovitelja programa v Sloveniji in na Irskem sta predsednika držav. Na zaključni prireditvi je veleposlanica slovenskim udeležencem predala priznanja. V Sloveniji je na pobudo veleposlaništva avgusta prišlo do prvega srečanja med predstavnicami Zveze kmetic Slovenije in Irskim združenjem kmečkih žensk Dublin (Irish Countrywoman's Association). Ekipa iz Slovenije, ki se je udeležila 6. Evropskih iger transplantirancev in dializnih bolnikov med 8. in 15. avgustom v Dublinu, je s 47 osvojenimi medaljami zasedla četrto mesto. V okviru športne prireditve je bil organiziran slovenski večer. Nogometnega prvenstva zdravstvenih delavcev EUROSPITAL v Dublinu od 27. do 29. avgusta se je udeležila nogometna ekipa Kliničnega centra iz Ljubljane. Na mednarodni skupni razstavi sodobne umetnosti, pod naslovom ...in če poslušam, slišim utrip svojega srca., ki je v sredini septembra potekala v The Curragh Camp pri Dublinu, je sodeloval slovenski umetnik Miha Štrukelj. V okviru prireditve je bil tudi prikaz eksperimentalnega dokumentarnega filma Šum, avtorjev Barbare Kelbl in Vikija Bertonclja. Člani društva
Ravnatelj, ki združuje ravnatelje srednjih šol, so bili konec septembra na strokovni ekskurziji na Irskem ter ob tem obiskali tudi irske šole.
Obiski predstavnikov
• 19.-21. oktober - delovni obisk ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča v Dublinu na povabilo podpredsednice vlade in ministrice za šolstvo in usposabljanje Irske Mary Coughlan. Obisk je zajemal ključna aktualna vprašanja na področju izobraževanja. Program je vseboval tudi obisk dveh šol.
ISLANDIJA
Islandijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu
Politični odnosi med državama so bili tradicionalno dobri. Meddržavni dialog se je odvijal ob robu multilateralnih dogodkov in na delovni ravni. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je januarja udeležil otvoritvenega letnega zasedanja Svetovnega gospodarskega foruma 2010 v švicarskem Davosu, kjer se je med drugim srečal tudi s predsednikom Islandije Olafurjem Ragnarjem Grimssonom. Uveljavljanje vzajemnih vrednot in načel v mednarodni skupnosti se je odrazilo tudi v okrepljenem sodelovanju obeh držav v multilateralnih okvirih in skupnem nastopu pri naslavljanju nekaterih globalnih vprašanj. Septembra 2010 so se ob robu Generalne skupščine OZN v New Yorku na povabilo zunanjega ministra Samuela Žbogarja prvič sestali ministri šestih držav Zelene skupine. Gre za slovensko pobudo, v katero je združenih šest manjših držav, Islandija, Kostarika, Zelenortski otoki, Združeni arabski emirati, Singapur in Slovenija. Ministri so se dogovorili za skupne dejavnosti na področju boja proti klimatskim spremembam. Ob začetku mednarodne konference o podnebnih spremembah v Cancu-
66
nu so zunanji ministri Zelene skupine v skupnem članku z naslovom »O vidnih podnebnih spremembah in nevidni vodi« poudarili povezanost med podnebnimi spremembami in vodo ter pomen boljšega gospodarjenja z vodo za uspešno obravnavanje posledic podnebnih sprememb. Državi sta na podlagi vzajemnih interesov nadaljevali partnersko sodelovanje v okviru Evropskega gospodarskega prostora, zveze NATO, Organizacije združenih narodov, Sveta Evrope in drugih mednarodnih okvirov. Slovenija je podprla odločitev o pričetku pristopnih pogajanj med EU in Islandijo.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med državama je zaradi oddaljenosti in relativne majhnosti obeh trgov bilo skromno. Obseg blagovne menjave je v prvih devetih mesecih leta 2010 znašal 1,5 milijona evrov (88 odstotkov več kot v enakem obdobju 2009). Delež izvoza je znašal 733.000 evrov, delež uvoza pa 814.000 evrov. Islandija je prek Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora skupaj z Norveško in Liechtensteinom podpirala projekte ekonomske in socialne kohezije v Sloveniji.
Odnosi med državama so bili dobro-sosedski, partnerski in razvejani. Državi sta razvili visoko raven medsebojnega sodelovanja na številnih področjih. Pomemben vezni člen predstavljata obe manjšini. Državi, partnerici v Evropski uniji in zvezi NATO, še naprej povezuje skladnost pogledov na številna ključna vprašanja v okviru Evropske unije in mednarodne skupnosti.
Italijanski zunanji minister Frattini in minister Žbogar sta v preteklih dveh letih naslovila na EU ministre
in institucije več pisem glede evropske perspektive držav Zahodnega Balkana in v podporo vizni liberalizaciji.
Vsestransko sodelovanje se odraža v rednem političnem dialogu, kar potrjujejo številni obiski na vseh ravneh. Pomemben prispevek h krepitvi političnega dialoga in sodelovanja predstavlja Koordinacijski odbor ministrov obeh držav. Srečanja Koordinacijskega odbora ministrov, ki potekajo na najvišji ravni, so priložnost za pregled sodelovanja med dvema dobrima sosedama na različnih področjih in odkrivanje novih poti in načinov sodelovanja.
H krepitvi sodelovanja na različnih področjih skupnega interesa je prispeval koncert Poti prijateljstva 13. julija v Trstu, ki so se ga udeležili predsedniki Slovenije, Italije in Hrvaške. Srečanje treh predsednikov v Trstu je dalo odnosom velik zagon in uveljavilo nov duh iz Trsta, ki prispeva k poglabljanju sodelovanja in miroljubnemu sožitju na obmejnem območju. Pozitiven duh in nove smernice sodelovanja med državama so se pokazale v napovedi organizacije prvega državniškega obiska predsednika Republike Slovenije v sosednji državi Italiji od razglasitve slovenske samostojnosti.
Manjšini, tako slovenska v Italiji kot italijanska v Sloveniji, ki ju največkrat označujemo kot most, pomembno vez med državama, sta predstavljali za obe državi tudi velik izziv in obenem odgovornost. V preteklem letu je potekalo veliko srečanj na vseh ravneh na temo manjšinskih vprašanj, ki se morajo nadaljevati, saj so cenjena in zaželena. Vzpostavljene so bile osnove za sklic delovnega omizja pri predsedstvu italijanske vlade, saj je slovenska manjšina v Italiji že več let naslavljala prošnje, da bi imeli enotnega sogovornika, na katerega bi lahko naslovili svoje probleme. V preteklem letu je dolgoletna iniciativa dobila formalno podlago. Veleposlaništvo je urejalo
vprašanje finančnih sredstev za kulturne dejavnosti manjšine in finančnih obveznosti, ki izvirajo iz globalnega zaščitnega zakona (št. 38/2001), ki jih je vlada z amandmajem zvišala, tako da ostajajo na isti oziroma celo višji ravni kot pretekla leta.
Državi sta sodelovali tudi v regionalnih pobudah. V času predsedovanja Italije Jadransko jonski pobudi, ki se je zaključilo maja 2010, je bila sprejeta Deklaracija o podpori strategiji EU za Jadransko-jonsko regijo. V načrtu je vzpostavitev Jadransko Jonske makro-regije, v okviru katere bo potekalo skupno upravljanje in zaščita Jadranskega morja ter širše sodelovanje v regiji tudi z državami nečlanicami EU. Italija se je uvrstila tudi med najpomembnejše slovenske gospodarske partnerje.
Gospodarsko sodelovanje
Dvostranska blagovna in storitvena menjava je v letu 2010 naraščala in dosegla vrednost, ki je primerljiva z obdobjem pred začetkom globalne gospodarske recesije. V obdobju januar-november 2010 je vrednost izvoza iz RS v Italijo dosegla 2,0 milijarde evrov, vrednost uvoza iz Italije v RS pa 3,2 milijarde evrov. Skupna vrednost blagovne menjave je bila 5,2 milijarde evrov. Struktura slovenskega izvoza v Italijo je ostala močno razčlenjena in izrazito osredotočena na severni del Italije.
Povečal se je interes italijanskih podjetij za različne oblike vlaganj v RS, predvsem s strani majhnih in srednje velikih podjetij iz severnega dela Italije, ki so zaradi visokih davčnih obremenitev doma iskala možnosti za selitev svoje dejavnosti v tujino. Potencialni italijanski investitorji so se zanimali za možnosti pridobivanja finančnih spodbud s strani RS.
Z namenom povečanja dvostranske blagovne menjave, pretoka investicij in razvoja bilateralnih gospodarskih
ITALIJA
Italijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
67
odnosov, se je veleposlaništvo vključilo v več projektov in promocijskih dogodkov, kjer so bili v ospredju: 1.) Investicijski forum »Italy & South Eastern Europe Investment Forum«, Verona, 11.-12. februarja; 2.) »Sredozemski gospodarski forumu«, Rim, 24. februarja.; 3.) Poslovni seminar »Slovenija -poslovne priložnosti, možnosti investiranja in davčne spodbude«, Mon-za, 25. maj; 4.) Investicijski seminar na Gospodarski zbornici Ancona »Dan slovenskega gospodarstva in investicijske priložnosti v RS«, Ancona, 9. junij; 5.) Delavnica, namenjena promociji slovenskih turističnih podjetij ter celoviti predstavitvi slovenske turistične ponudbe na območju srednje Italije, Rim, 5. oktober; 6.) Poslovni forum »Srečanje med slovenskimi izvozniki na italijanski trg in italijanskimi trgovskimi agenti«, Mestre, 8. oktober; 7.) Priprava priročnika za slovenska podjetja - »Poslovanje v Republiki Italiji«; 8.) udeležba na mednarodnem sejmu gradbeništva, gradbenih materialov in gradbene opreme (SAIE 2010), Bologna, 28. oktober;
9.)	promocija odpiranja letalske linije Portorož - Rim - Portorož;
10.)	predstavitev slovenskih vinarjev in degustacija slovenskih vin, Milano, 29. november; 11.) delovno kosilo predsednikov Slovenije in Lombardije ob prisotnosti slovenskih in italijanskih podjetij; 12.) niz intervjujev z gospodarsko vsebino za italijanske tiskane medije.
Dvostransko gospodarsko sodelovanje se je odrazilo tudi na meddržavni ravni oz. v usklajevanjih med pristojnimi ministrstvi, največ na področju železniške infrastrukture, energetike in telekomunikacij.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanju in medijev
Sodelovanje na vseh omenjenih področjih je bilo razvejano in utečeno. Aktualno ostaja vprašanje vračanja kulturnih dobrin, umetniških del, arhivov ter katastrskih in zemljiških
knjig iz Italije v Slovenijo. Pravno osnovo za vse izmenjave, štipendije ter delovanje na področju kulture in izobraževanja predstavlja zadnji podpisani dokument t.j. Izvedbeni program kulturnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo v letih 20047, ki velja do podpisa novega. Sodelovanje z Italijo na področju znanosti in tehnologije je bilo zelo dobro tako na bilateralni kot tudi na multilateralni ravni. Z Italijo je zelo dobro sodelovala Evro-sredozemska univerza (EMUNI), s sedežem v Portorožu, saj je v projekte EMUNI vključenih več kot 20 italijanskih inštitucij. Lektorati slovenskega jezika delujejo v Rimu, Padovi, Neaplju, Trstu in Vidmu. S svojimi dejavnostmi so vsi lektorati aktivno prispevali k promociji slovenskega jezika in književnosti. Veleposlaništvo si je močno prizadevalo, da bi na rimski univerzi La Sapienza poleg lektorata bila vzpostavljena slovenska katedra in da bi bil imenovan profesor slovenskega jezika. Glede tega je veleposlaništvo urgiralo tako na italijanskem ministrstvu za izobraževanje kot tudi na sami univerzi. V letu 2010 je bil objavljen javni razpis za sodelovanje v znanosti in tehnologiji za obdobje 2011-2013.
Na področju promocije slovenske kulture v Italiji je veleposlaništvo, skupaj s prof. Žabjekom iz Univerze L'Orientale, sodelovalo pri pripravi Zbornika ob 90. obletnici prisotnosti slovenskega jezika v Neaplju. Pisatelj Boris Pahor je 25. marca sodeloval na otvoritvi festivala knjige in branja Libri Come v Rimu. Pod pokroviteljstvom veleposlaništva in Občine Rim je 12. aprila potekala otvoritev razstave slovenskega umetnika Mira Peršolje. Dogodek z naslovom Design sreča umetnost Mira Peršolje je bil organiziran v prostorih Spazio Ikonos. V Kinematografi UGC Ciné Cité so 9. maja v Rimu, ob priložnosti Dneva Evrope, predvajali filme članic EU. Slovenija je bila predstavljena s filmom 09:06 Igorja Šterka. V Rimu se je 3. junija v organizaciji veleposlaništva in
mednarodnega centra za moderno umetnost Sala 1 v galeriji Via Giulia 95 predstavil slovenski umetnik Tadej Pogačar. Dobitnik Jakopičeve nagrade za leto 2009 je predstavil posamične faze svojega projekta "CODE: RED", ki raziskuje paralelne neformalne ekonomije in samo-organiziranje urbanih manjšin. Projekt je bil 5. junija predstavljen tudi v Anconi v sodelovanju z nevladno organizacijo Free Woman Onlus. V začetku junija se je v okviru Filmskega festivala Napoli predstavil film Slovenka režiserja Damjana Kozoleta. Junija je v okviru gledališkega festivala Napoli Teatro sodelovala tudi mednarodna plesna predstava Football, football v koproduk-ciji Flota Institute iz Slovenije. V projektu Pogledi in glasovi mladih na Evropo, ki je bil 30. junija organiziran ob priložnosti španskega predsedovanja Svetu EU, je Slovenijo zastopala pesnica in fotografinja Eva Petrič. Mladi pesniki in fotografi držav članic EU so v projektu predstavili svojo poezijo oz. fotografijo na temo Evrope. Glasbena akademija Ljubljana in akademski zbor Franceta Prešerna iz Kranja sta 12. julija imela koncert na festivalu v Ravenni, 13. julija pa sta sodelovala na koncertu Poti prijateljstva v Trstu. Na mednarodnem glasbenem natečaju v Bologni imenovanem 2. avgust je zmagal mladi slovenski glasbenik Andrej Goričar. Na arhitekturnem bienalu 2010 v Benetkah je od 29. avgusta do 21. novembra Slovenija sodelovala s projektom Krajina - aktualna prostorska prak-sa/All Shades of Green. Izvajalca projekta, ki je bil razstavljen v Galeriji A+A, sta bila Muzej in galerija mesta Ljubljane. Slovenski glasbeniki Tatjana Ognjanovič (klavir), Volodja Balžalorsky (violina) in Damir Hamidulin (violončelo) so v okviru tria »AMAEL PIANO TRIO« 7. oktobra v Rimu s svojim nastopom odprli 31. festival sodobne glasbe Nuovi Spazi musicali. Nastopali so tudi 25. decembra v Rimu in sicer na božičnem koncertu. V okviru festivala evropskega filma v Via-
68
reggiu je bil 14. novembra predstavljen film Janeza Lapajne Osebna prtljaga. Na Medfilm festivalu v Rimu je bil predvajan film Slovenka slovenskega režiserja Damijana Kozoleta. Režiser Kozole se je 17. novembra tudi osebno udeležil predvajanja filma ter odgovarjal na vprašanja občinstva. V okviru glasbenega festivala Valentino Bucchi, ki je potekal od 15. do 25. novembra, je sodeloval slovenski skladatelj Marko Mihevc. V prostorih rimske univerze La Sapienza in v sodelovanju s slovenskim lektoratom je 26. novembra potekal literarni večer s slovenskim pisateljem Janijem Virkom. Mestna Občina Koper in Občina Milje sta od 24. novembra 2010 do 31. januarja organizirali skupni kulturni projekt z naslovom Boris Pahor - Lojze Spa-cal. Krajine dvajsetega stoletja. Projekt je bil predstavljen v obeh mestih, in sicer v Kopru v Galeriji Loža ter v Miljah v Občinski umetnostni dvorani Giuseppe Negrisin in v Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara. Otvoritve posameznih prireditev so spremljali koncerti, na katerih so nastopili umetniki obeh skupnosti. V Rimu je 4. decembra imel koncert slovenski glasbenik Dalibor Miklavčič, ki je izvajal glasbo na orglah ter na dveh posebnih inštrumentih: pedal pianu in pedal čembalu. Poleg skladb tujih skladateljev (Buxtehundeja, Bacha, Schumanna in Lefebure-Welyja) je Miklavčič na program uvrstil tudi dva slovenska skladatelja, Gallusa in Dolarja.
Obiski
•	24. februar - srečanje državnega sekretarja v Ministrstvu za promet dr. Igorja Jakomina z namestnikom ministra v italijanskem Ministrstvu za infrastrukture in promet Robertom Castellijem v Portorožu;
•	24.-25. marec - udeležba državne sekretarke Dragoljube Benčine na delovnem srečanju namestnikov zunanjih ministrov Jadransko-jonske pobude, ob tej priložnosti je bilo organizirane tudi bilateralno
delovno srečanje z italijanskim državnim podsekretarjem Alfredom Mantico v Rimu;
•	31. marec - srečanje generalnega direktorja na Ministrstvu za gospodarstvo Alfreda Killerja z italijanskim generalnim direktorjem Amedejem Tetijem na Ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu;
•	12. marec - Obisk Komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Rimu, ki jo je vodil njen predsednik Miro Petek. V delegaciji je bila kot članica navedene komisije tudi predsednica Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS Janja Klasinc;
•	16. april - predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič se je udeležil XII. srečanja Združenja evropskih senatov v Rimu;
•	29. april - predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar se je udeležil srečanja predsednikov parlamentov držav Jadransko-jonske pobude v Bariju;
•	5. maj - udeležba zunanjega ministra Samuela Žbogarja na ministrskem zasedanju Jadransko-jonske pobude v Anconi;
•	24. maj - srečanje ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnica z italijansko ministrico za okolje Stefanio Prestigiacomo v Trstu;
•	9. junij - srečanje državne sekretarke Dragoljube Benčina z državnim podsekretarjem v ministrstvu za zunanje zadeve Italijanske republike senatorjem Alfredom Mantico v Ljubljani;
•	24. junij - konzultacije na ravni generalnih direktorjev v Ljubljani, ki jih je na slovenski strani vodil v.d. generalnega direktorja za EU in bilateralo Iztok Mirošič, na italijanski strani pa generalni direktor za Evropo v italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Bova;
•	14. september - uradni obisk predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja v Rimu;
•	5.- 6. oktober - obisk načelnika italijanskega obrambnega štaba generala Vincenza Camporinija v Ljubljani;
•	16. november - konzultacije državne sekretarke Dragoljube Benčina v Rimu;
•	24.-25. november - konzultacije generalnega direktorja za EU in bilateralo mag. Igorja Senčarja v Rimu;
•	10.december - srečanje ministra Samuela Žbogarja z italijanskim zunanjim ministrom Francom Frat-tinijem v Pordenonu.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu
Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu je pristojen za jurisdi-kcijsko območje severnega dela Italije oziroma šestih dežel; Furlani-ja-Julijska krajina, ki obsega tržaško, goriško in videmsko pokrajino, ima zaradi obmejne lege, navzočnosti slovenske manjšine in zgodovinske vloge posebno mesto v zunanje političnem interesu Slovenije. Sodelovanje s to deželo je bilo tudi v letu 2010 intenzivno in vsestransko. Obujena je bila Mešana komisija med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo Furlanijo Julijsko krajino (AD FJK) za obravnavo skupnih razvojnih vprašanj, v okviru katere so se sestala nekatera omizja (za obravnavo manjšinskih vprašanj, kmetijstvo). V letu 2010 je generalni konzulat začel navezovati intenzivnejše stike tudi z drugimi deželami, Lombardijo in Venetom.
Poseben zagon je klimi med državama in z deželo FJK dalo srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so se 13. julija udeležili koncerta Poti prijateljstva Riccarda Mutija ter skupaj obiskali Narodni
69
dom in se poklonili ob spomeniku optantov iz Istre, Reke in Dalmacije. Dogodek je bil nadgradnja doseženih odnosov, v katerih ima manjšina vidno mesto. Predsedniki so obiskali Narodni dom, ki je bil nekoč središče kulturnega, prosvetnega in ekonomskega življenja Slovencev na tržaškem, ravno na 90. obletnico njegove požiga. Dne 4. decembra je bilo v italijanskem gledališču Verdi v slovenščini uprizorjeno delo pisatelja Borisa Pahorja »Nekropola«, kar je dodatno ovrednotilo prisotnost Slovencev v Italiji.
Slovenska narodna skupnost
Generalni konzulat je v tem letu opravljal številne raznovrstne konzularne dejavnosti, tako v deželi AD FJK kot v Lombardiji, kjer je aktivna slovenska skupnost. Spremljali so politično, družbeno, gospodarsko sodelovanje in se udeleževali številnih srečanj, ki so jih organizirala slovenska društva in organizacije. Večino svojih prizadevanj so namenili reševanju odprtih vprašanj in spremljanju situacije avtohtone slovenske narodne skupnosti, z upoštevanjem izvajanja dvostranskih in večstranskih mednarodnih pogodb, ki zadevajo položaj in pravice slovenske skupnosti, pa tudi notranjo zakonodajo Italijanske republike, manjšinski zakon, deželni zakon in drugo. Generalni konzulat je tesno sodeloval z obema krovnima slovenskima organizacijama, Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, številnimi društvi in institucijami manjšine, z deželnima svetnikoma in občinskimi svetniki v Trstu in Gorici, senatorko Tamaro Blažina, politično stranko Slovenska skupnost in drugimi pomembnimi dejavniki slovenske manjšine.
Po zapletih v dveh predhodnih letih glede pridobivanja ustreznih finančnih sredstev s strani Italije za kulturne dejavnosti slovenske manjšine je, zaradi velike angažiranosti institucij Slovenije, manjšinskih organizacij,
pa tudi dežele FJK in pristojnih rimskih institucij (predsednik Tondo pisal pismo ministru Tremontiju), v decembru 2010 tudi zgornji dom Parlamenta potrdil finančna sredstva v višini 5.3 mio evrov za kulturne dejavnosti slovenske manjšine za leto 2011 in naslednje tri letno obdobje. Dežela AD FJK lastnih sredstev manjšinskemu skladu ni namenila. Aktualna vprašanja slovenske manjšine so bila tudi zagotovitev ustreznega sogovornika v italijanskih institucijah (v deželi FJK in pri predsedstvu italijanske vlade), zaščita manjšinskega šolstva, Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, problematika frekvenc in vidnosti slovenskih programov po digitalizaciji v Italiji, reševanje situacije dvojezične šole v Špetru Slovenov. Spremljali so sprejem regulacijskega načrta Trst in vprašanje oblikovanja velike tržaške občine.
Tudi v letu 2010 se je spremljalo izvajanje vidne dvojezičnosti v 32 občinah, situacijo poučevanja slovenskega pouka v Kanalski dolini, v Bardu, Tipani. Ravno tako so na generalnem konzulatu sledili dogajanju v Reziji, zlasti glede izdaje prve dvojezične izkaznice in razdeljenemu vprašalniku o identiteti ter prošnji občine Rezija, da bi se izključila iz seznama občin, kjer se izvaja vidna dvojezičnost.
Krovni organizaciji sta, zaradi spremenjenih družbeno političnih in gospodarskih okoliščin, izpostavljali potrebo po reformah znotraj manjšine in ločeno pripravili predloge reform, ki pa jih še nista uskladili.
Predstavniki konzulata so sodelovali s slovenskim društvom Slovenci v Milanu in podprli njihove aktivnosti in projekte.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo, ter še posebej s Furlanijo-Julijsko krajino, je za prebivalce obmejnega prostora izre-
dnega pomena. Pomen tovrstnega sodelovanja so potrdili tudi najvišji predstavniki Slovenije, predsednik vlade na obisku v Milanu in Trstu, minister za zunanje zadeve na obisku v Trstu. Generalni konzulat je, v luči enotnega slovenskega prostora, tesno sodeloval tudi z manjšinskimi gospodarskimi organizacijami. Vstop Slovenije v Schengenski prostor je ponudil nove priložnosti tudi tem institucijam. Za promocijo slovenskega gospodarstva in intenziviranje sodelovanja med italijanskimi in slovenskimi podjetniki delujeta tudi Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje naložbe (JAPTI) in predstavništvo Slovenske turistične organizacija (STO) v Milanu, s katerima je tudi generalni konzulat poglobil dialog.
Spremljali so energetsko problematiko, še posebej projekt izgradnje plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in interes Furlanije Julijske krajine investirati v izgradnjo drugega bloka NEK. Maja je bil med Upravo RS za jedrsko varnost in ISPRTA, Inštitut za varovanje okolja in raziskave Italije, podpisan Sporazum o sodelovanju na področju jedrske varnosti. Ob tej priložnosti sta se sestala tudi ministra za okolje Slovenije in Italije, Roko Žarnič in Stefanija Prestigiacomo.
V	luči intenzivnejšega sodelovanja in učinkovitega reševanja konkretnih problemov na cestah je v mesecu novembru v Trstu potekalo prvo srečanje omizja Slovenije in AD FJK glede izmenjave podatkov o razmerah na cesti. Poleg pristojnih vladnih institucij na omizju sodelujejo tudi agencije in družbe, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem cest obeh držav.
V	oktobru pa sta državna sekretarja na ministrstvu za promet RS Igor Jakomin in na italijanskem ministrstvu za promet Roberto Castelli podpisala sporazum o poteku trase petega koridorja med Trstom in Divačo.
70
V	letu 2010 so posebno pozornost namenili tudi kmetijstvu, v katerega je vključen velik delež slovenskega prebivalstva in pripomore k ohranjanju slovenske identitete in teritorija ter predstavlja širši slovenski prostor. Pomen kmetijstva in sodelovanja z uradnimi italijanskimi institucijami na tem področju je potrdil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Dežela FJK je Kmečki zvezi odobrila 60.000 evrov za izdelavo načrta o razvoju Krasa v kmetijstvu in vinogradništvu znotraj zaščitenih območij.
Z deželo Lombardijo so potrdili interes sodelovati na gospodarskem področju in nastavili temelje za izvedbo poslovne konference v Sloveniji, ki bi imela tudi ustrezno politično podporo. Sodelovanje bo intenzivnejše tudi v luči priprav na Expo 2015 v Milanu.
Posebno pozornost so namenili izvajanju projektov čezmejnega sodelovanja, ki dodatno bogatijo in ponujajo nove možnosti razvoja obmejnemu prostoru. V njih najdejo ustrezno mesto tudi projekti manjšin.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V	koncentracijskem taborišču Rižar-na v Trstu je Slovenija v letu 2010 postavila spominsko ploščo slovenskim žrtvam, z občino Visco pa so nadaljevali pogovore o projektu obnove območja, na katerem je bilo nekoč taborišče in kjer je Slovenija obnovila spomenik in postavila ploščo v slovenskem jeziku. Soočili so se tudi s skrunitvijo slovenskih spomenikov, ko so v Ljudskem vrtu v Gorici umazali kip Simona Gregorčiča.
Na uradni rezidenci Republike Slovenije so odkrili spominsko ploščo v spomin na družino Tomažič in v sodelovanju z Glasbeno matico in Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu pripravili krajši kulturni program.
V slovenske vrtce in šole se je vpisalo vse več otrok mešanih zakonov in italijanskih staršev, zato je povezava s slovenskim šolskim sistemom pomembna. Generalni konzulat si prizadeva, da bi v okviru šolskih reform slovenska šola ohranila svojo specifičnost ter da bi se izvajale določbe zakona 38/01. Sodelovali so z ravnatelji šol s slovenskim učnim jezikom in se udeležili tradicionalnega seminarja učiteljev. Na podlagi sprejete reforme ministrice Gelmini in finančnih rezov finančnega ministra Tremontija so tudi v tržaških in goriških višjih srednjih šolah potekale organizirane demonstracije z zasedbo šol s strani dijakov. Posebno pozornost so namenili reševanju situacije dvojezične šole v Špetru.
Udeležili so se prireditve Draga 2010 na Opčinah, ki ga je v mesecu septembru organiziralo Društvo slovenskih izobražencev.
Med AD FJK in Slovenijo je potekalo dobro sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, kar je potrdil tudi obisk ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča v Sinhrotronu.
Tudi v letu 2010 je generalni konzulat ponudil pokroviteljstvo petemu glasbenemu festivalu »Adriatic festival«, na katerem so nastopile slovenske glasbene skupine. V Trstu se je v poletnih mesecih odvijal festival filma, na katerem se je predstavil slovenski film »Slovenka«. V okviru sodelovanja med občino Milje in Koper so se udeležili in podprli projekte sodelovanja, razstave umetniških del slikarja Lojzeta Spacala in uprizoritev literarnih del pisatelja Borisa Pahorja z naslovom »Boris Pahor - Lojze Spacal, pogledi dvajsetega stoletja«.
S pokrajino Trst je potekalo sodelovanje na področju umetnosti, v okviru katerega je bila dogovorjena promocija slovenskih umetnikov. Razstava slikarja Bogdana Groma je potekala na 4. pomolu v Trstu in
nekaj njegovih del je postalo stalna zbirka pokrajine. Predsednica tržaške pokrajine je maja podelila častni pečat pokrajine Trst pisatelju Borisu Pahorju.
V sodelovanju s častnim konzulom RS v Milanu Gianvicom Camisasco in Ido Cadorin Mušič so v Milanu in v Trstu nadaljevali pogovore v smeri izvedbe razstave slikarja Zorana Mušiča.
Obiski predstavnikov v AD FJK
•	6. januar - v Čedadu je potekalo 46. srečanje Slovencev v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini, ki so se ga udeležili podpredsednik DZ Vasja Klavora in predsednik Komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Miro Petek;
•	17. januar - 40. novoletnega srečanja Slovencev Videmske pokrajine in Posočja se je udeležil predsednik RS dr. Danilo Türk, ki se je sestal s predstavniki Slovencev v Italiji;
•	22. januar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil tradicionalnega srečanja ob začetku novega leta v Prečniku, Devin Nabrežina, ki ga prireja Slovenska skupnost;
•	2. in 3. februar - predsednik vlade Borut Pahor se je srečal s predsednikom dežele Lombardije Robertom Formigonijem, županjo Milana Letizio Moratti in obiskal sejmišče v Milanu, v Benetkah pa si je skupaj z ministrico za kulturo Majdo Širco ogledal razstavo Zorana Mušiča in se sestal z Ido Cadorin Mušič;
•	6. februar. - predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič se je udeležil Prešernove proslave v Tržiču;
•	20. februar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil odkritja spo-
71
minske plošče Primožu Trubarju v Gorici;
•	26. februar - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal sedež Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah, srečal se je z županom Omanom v Naborjetu in se udeležil prireditve ob Dnevu slovenske kulture v Ukvah;
•	10. marec - delegacija Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je pod vodstvom predsednika Mira Petka sestala s predstavniki slovenske manjšine, vidnejših kulturnih institucij, političnih strank ter predsednikom Deželnega sveta Edouradom Bal-lamanom;
•	17. marec - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je obiskal Sinhrot-ron;
•	20. marec - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 29. pohoda iz Botača do Beke;
•	22. marec - predsednik vlade Borut Pahor se je udeležil odprtja nove poslovne stavbe NLB na Opčinah, kjer se je srečal s predsednikom dežele FJK Renzom Tondom in predstavniki slovenske manjšine;
•	26. marec - ministrica za kulturo Majda Širca je obiskala Slovensko stalno gledališče v Trstu;
•	28. marec - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu se je udeležil koncerta v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici;
•	1. april - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal Zadružno kraško banko na Opčinah, Zadružno kraško banko Doberdob in Sovodnje, srečal se je s študenti in vodstvom
Slovenskega izobraževalnega konzorcija v Gorici;
•	28. april - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 34. občnega zbora SLORI (Slovenskega raziskovalnega inštituta);
•	4. maj - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je srečal s predsednikom dežele FJK Renzom Tondom;
•	14. maj - poslanec Franco Juri se je udeležil evropskega večera »Italija - Slovenija; kooperativno konkurenčni«;
•	24. maj - minister za okolje in prostor Rok Žarnič se je udeležil podpisa Sporazuma o sodelovanju pri jedrski varnosti med Upravo RS za jedrsko varnost in ISPRTA in se srečal z italijansko ministrico za okolje Prestigiacomo;
•	27. maj - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal Dijaški dom Simona Gregorčiča v Gorici in se udeležil okrogle mize mladih glede izobraževanja in zaposlovanja na SLOVIK v Gorici;
•	8. junij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal SDGZ v Trstu in obrtno cono Zgonik;
•	29. junij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal Slovenski kulturni center, dvojezično šolo v Špetru ter se srečal z županom občine Špeter Tizianom Manzinijem;
•	4. julij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil prireditve »Šte-verjan 2010«;
•	9. julij - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je z državnim podsekretarjem v italijanskem MZZ, senatorjem
Alfredom Mantico obiskal manjšinske institucije v Izoli in Trstu;
•	13. julij - predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk se je, skupaj s predsednikom Italije in Hrvaške, udeležil koncerta Poti prijateljstva. Obiskali so tudi Narodni dom in spomenik optan-tom. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal Narodni dom in se udeležil koncerta;
•	27. avgust - ministrica za kulturo Širca se je udeležila otvoritve bie-nala v Benetkah;
•	3. spetember - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil 45. srečanja šolnikov;
•	11.9. - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je v občini Nabrežina počastil 110. obletnico pevskega društva Nabrežina - SKD Igo Gruden;
•	12. september - predsednik vlade Borut Pahor se je udeležil svečanosti na Bazovici, kjer je položil venec na spomenik štirim junakom;
•	14. september - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je v občini Zgonik srečal z upravitelji tržaške pokrajine in slovenskih obmejnih občin;
•	1. oktober - minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je v Trstu srečal s predstavniki slovenske manjšine, podjetniki in Gospodarskim forumom;
•	20. oktober - minister za kmetij s-tvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je odzval vabilu Kmečke zveze in se sestal z odbornikom AD FJK za kmetijstvo Claudiom Violinom, direktorjem Centralne direkcije za kmetijstvo FJK Lucom Bulfonejem, predsednikoma krovnih organizacij Slo-
72
vencev v Italiji, delegacijo Kmečke zveze, obiskal je tudi slovenske kmetije;
•	25. oktober - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil seje Izvršnega odbora SKGZ v Trstu;
•	30. oktober - predsednik DZ dr. Pavel Gantar, minister MDDSZ dr. Ivan Svetlik in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš so se udeležili tradicionalnih komemoracij na tržaškem, goriškem in videmskem;
•	1. november - poslanec DZ Zvon-ko Černač se je udeležil tradicionalne slovesnosti pred kostnico v Gonarsu in položil vence na pokopališču v Gorici;
•	8. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je srečal s predsednico pokrajine Trst Mario Tereso Bassa Poropat ter umetnikom Bogdanom Gromom;
•	12. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil slovesnosti športnega društva Zarja v Bazovici;
•	22. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil otvoritve razstave Klavdija Palčiča, ki jo je v okviru 29. obletnice KD Gorica organiziral KD Gorica in SKGZ;
•	24. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je obiskal Sklad Mitja Čuk na Opčinah;
•	25. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil Ekonomskega foruma Slovencev v Italiji (KD Gorica);
•	27. november - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanja Jadralnega kluba Čupa v Brišč-kih pri Trstu;
•	1. december - minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš se je udeležil srečanja Gospodarskega foruma v Gorici in seje Sveta slovenskih organizacij v Gorici;
•	4. december - uprizoritev Nekro-pole Borisa Pahorja v gledališču Verdi v Trstu so si ogledali tudi predsednik DZ dr. Pavel Gantar, ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.
Dogodki in številna delovna srečanja z italijanskimi sogovorniki so potrdila, da manjšina postaja pozitivni element v odnosih med državama, njena dinamika, projekti in inovativ-nost pa lahko oplemenitijo obmejni prostor in s tem obe državi.
IZRAEL
Izrael rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tel Avivu
Leto 2010 je pomenilo vrhunec v dosedanjih političnih stikih med državama. Predsednika države sta se srečala dvakrat. Julija je Slovenijo prvič obiskal izraelski predsednik Shimon Peres. Srečala sta se tudi predsednika vlad, in sicer ob robu ministrskega zasedanja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj konec maja v Parizu, ko sta bili obe državi hkrati sprejeti v organizacijo. Zunanja ministra sta se v letu 2010 srečala štirikrat. Novembra je bil na uradnem obisku v Izraelu zunanji minister Samuel Žbogar, ki ga je spremljala številčna gospodarska in znanstvena delegacija, decembra pa je bil na uradnem obisku v Sloveniji izraelski zunanji minister Avigdor Liberman. Nadaljeval se je tudi
sorazmerno intenziven dialog na nižji ravni s številnimi delovnimi srečanji med predstavniki različnih vladnih in drugih institucij. Marca je Izrael obiskal denimo državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Igor Jakomin, ki se je v Lodu sestal z izraelskim ministrom za promet Israelom Katzem.
Slovenija je nadaljevala s projektom rehabilitacije otrok iz Gaze, ki se je začel na pobudo predsednika republike dr. Danila Turka. Tri skupine, skupaj 29 otrok, so odpotovale na rehabilitacijo v Slovenijo, spremljajoči fizioterapevti pa so se istočasno udeležili usposabljanja. Izraelske oblasti so nudile vso potrebno pomoč in sodelovanje pri izvajanju projekta.
Gospodarsko sodelovanje
Tako za blagovno kot storitveno menjavo med Slovenijo in Izraelom so bile v zadnjih letih značilna nihanja v trendih, leta 2010 pa je tako po slovenskih kot izraelskih uradnih podatkih prišlo do precejšnjega povečanja menjave.
V tem letu je bila blagovna menjava Slovenije z Izraelom največja v zadnjem desetletju. V zadnjih dveh letih se je obseg menjave podvojil. Po slovenskih podatkih, poročila se nanašajo na obdobje od januarja do novembra 2010, je obseg blagovne menjave znašal 127,6 milijonov evrov, pri čemer je Slovenija beležila primanjkljaj v višini 80,2 milijonov evrov. Slovenski izvoz je znašal 23,7 milijonov evrov in je bil za 38,1 odstotka večji kot leto poprej, po drugi strani pa je slovenski uvoz pa je znašal 103,9 milijonov evrov in je bil kar za 234,6 odstotka večji kot leta 2009. Prvi podatki nakazujejo, da je tako velik skok povezan z uvozom goriv. Po izraelskih podatkih pa je blagovna menjava v letu 2010, podatki so za celotno leto, znašala 259,6 milijonov evrov, pri čemer je Slovenija beležila 35,1 milijonov evrov presežka. Slovenski
73
izvoz je znašal 147,4 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 67,4 odstotka, slovenski uvoz pa je znašal 112,3 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom poprej povečal za 25,4 odstotka.
Glede storitvene menjave je z ozi-rom na to, da imajo v slovenskem izvozu storitev največji delež potovanja in transportne storitve, v uvozu pa transportne ter računalniške in informacijske storitve ter da ima tradicionalno Slovenija precejšen presežek, možno iz fizičnega obsega obojih oceniti, da je šlo za precejšnje povečanje storitvene menjave v letu 2010.
Luka Koper je v zadnjih štirih letih podvojila obseg poslovanja z Izraelom z 270.000 ton leta 2007 na 538.000 ton leta 2010. Samo v zadnjem letu se je obseg pretovorjenega blaga za Izrael in iz Izraela povečal za 40,5 odstotka, najbolj na račun znatnega povečanja pretovora tekočih tovorov in kontejnerjev. Izraelski izvozniki so Luko Koper začeli uporabljati tudi kot distribucijski center.
Slovenijo je leta 2010 do novembra obiskalo 27.259 turistov iz Izraela, ki so ustvarili 81.030 nočitev. V primerjavi z letom 2009 se je število izraelskih turistov v sicer zmanjšalo za 2,6 odstotka, vendar se je za 1,4 odstotka povečalo število nočitev.
Februarja je Slovenska turistična organizacija Slovenijo predstavljala na mednarodni sredozemski turistični borzi IMTM 2010 v Tel Avivu. Ob tej priložnosti je bilo v slovenski rezidenci organizirano srečanje slovenskih tour operaterjev z izraelskimi. Februarja se je strokovne konference o obnovljivih virih energije v Eilatu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije udeležila skupina slovenskih poslovnežev. Na pobudo ministra za zunanje zadeve je veleposlaništvo februarja začelo izdajati mesečne poslovne eNovice iz Izraela. Marca je Izrael obiskala delegaci-
ja podjetij s področja logistike na čelu z državnim sekretarjem dr. Igorjem Jakominom in se udeležila strokovne in poslovne konference Port2Port v Lodu. Novembra je Veleposlaništvo izdalo posebne poslovne eNovice v angleščini, ki predstavljajo slovenske gospodarske potenciale, pregled gospodarskega sodelovanja med državama, investicijske priložnosti v Sloveniji ter poslovne sejme v Sloveniji. Ob robu uradnega obiska zunanjega ministra Žbogarja v Izraelu je v organizaciji veleposlaništva, Izraelskega izvoznega inštituta in izraelsko-slovenske zbornice ter Sektorja za gospodarsko promocijo Ministrstva za zunanje zadeve in Gospodarske zbornice Slovenije v Tel Avivu potekala izra-elsko-slovenska poslovna konferenca, na kateri je sodelovalo več kot 120 slovenskih in izraelskih poslovnežev. Ob konferenci so bila organizirana številna dvostranska poslovna srečanja. Proces ustanovitve bilateralne gospodarske zbornice Izrael-Slovenija se je decembra 2010 zaključil z vpisom v sodni register v Jeruzalemu. Čeprav formalno še ni ustanovljena, je zbornica v sodelovanju z veleposlaništvom že aktivno delovala na promociji gospodarskega sodelovanja med državama.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Februarja je bila odprta velika razstava skupine Irwin v centru za digitalno umetnost v Holonu. Skupina Kud Ljud je septembra sodelovala na pouličnem festivalu v Acco. V Galeriji DocuClub v Tel Avivu je bila decembra otvoritev fotografske razstave nagrajenih fotografij natečaja Slovenia Press Photo. Predstavniki slovenskih kulturnih institucij so sodelovali na strokovnih srečanjih s področju kulture v Izraelu, kot je bilo oktobrsko zasedanje Evropske gledališke konvencije v Tel Avivu.
Sodelovanje na področju znanosti je vedno bolj intenzivno. Februarja je bil objavljen razpis za slovenska in
izraelska podjetja v okviru projekta MATERA-ERA-NET za projekte s področja znanosti materialov. Julija je bil objavljen tretji razpis za tržno orientirane industrijske raziskave v okviru EUREKA za slovenska in izraelska podjetja. Oktobra sta Izrael obiskala direktor Direktorata za tehnologijo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter nacionalna projektna koordinatorka EUREKA. Novembra je bil objavljen že četrti poziv za predložitev predlogov skupnih slovensko-izraelskih industrijskih projektov v okviru EUREKA. Vsi dosedanji razpisi so bili uspešni. Decembra je bila na Shamoon College of Engineering v Beer-Shevi predstavitev EMUNI univerze.
Novembra je močna slovenska delegacija, v kateri so sodelovali predstavniki slovenskih fakultet in inštitutov na čelu z ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbogarjem in državnim sekretarjem na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jozsefom Gyorkosom sodelovala na kongresu o nanotehno-logijah Nano Israel 2010, kjer je imel minister Žbogar otvoritveni govor.
V letu 2010 je bilo vzpostavljeno sodelovanje na področju osnovnega in srednjega šolstva med šolo Bratov Polančičev in Ben Gurion Junior high school v Rishon LeZionu ter med II. Gimnazijo v Mariboru in HaReali v Haifi.
Obiski
•	2.-3. marec - udeležba državnega sekretarja na Ministrstvu za promet Republike Slovenije Igorja Jakomina na konferenci Port2Port, ob tem se je srečal z izraelskim ministrom za promet Israelom Katzem;
•	7.-9. november - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja v Izraelu;
74
•	22.-23. julij - uradni obisk predsednika Izraela Shimona Peresa v Sloveniji;
•	6.-7. december - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Izraela Avigdorja Libermana v Sloveniji.
Odnosi med državama so bili tradicionalno prijateljski in usmerjeni v poglabljanje bilateralnega sodelovanja ter sodelovanja na multilateralni ravni. Velik poudarek je bil dan gospodarskemu sodelovanju in promociji slovenskega turizma. Maja je Slovenska turistična organizacija na veleposlaništvu Republike Slovenije v Tokiu odprla turistično informacijsko točko.
Gospodarsko sodelovanje
Na področju bilateralnih odnosov je eden pomembnejših dogodkov odprtje slovenske turistične informativne točke na veleposlaništvu, ki naj bi pripomogla k prepoznavnosti Slovenije in povečala število japonskih turistov v Sloveniji. Veleposlaništvo je sodelovalo pri pripravi sejemskega nastopa Foodex, kjer se je predstavilo slovensko podjetje Goriška Brda. Skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije je organiziralo obisk gospodarske delegacije japonskih uvoznikov tekstila v Sloveniji 1. in 2. julija. Prav tako je Slovenijo obiskalo tudi več delegacij posameznih podjetij Itochu (logistika), Hanjin Newport Busan (sodelovanje z Luko Koper), Yaskawa Electric, Mitsubishi Electric/Mitsubishi Heavy (odprtje črpalne hidroelektrarne Avče), Panasonic (sodelovanje z Gorenjem), JTB (turizem) in Shiozaki (sol).
Veleposlaništvo je sodelovalo pri pripravi obiskov slovenskih podjetij na Japonskem: ELAN, Litostroj ulitki, Instrumentation Technology,
Cosylab, Rudis, HSE-Soške elektrarne, Kolektor, Smreka, Iskra Mehanizmi.
Veleposlaništvo je pomagalo tudi pri vzpostavljanju kontaktov za različne skupne projekte:
-	Instrumentation Technologies -Toshiba: skupen razvoj PET enote -skenerja za medicinske preiskave;
-	Kolektor - Yaskawa: skupen razvoj motorja za električna vozila;
-	Inea - Mitsubishi Electric: skupen razvoj micro grids;
-	Etra - Mitsubishi Electric: razvoj transformatorjev za vetrne elektrarne;
-	Instrumentation Tech/Cosylab -Mitsubishi Heavy: skupen razvoj opreme za visokoenergijske pos-peševalnike;
-	Inea - Mitsubishi Heavy: skupen razvoj kontrolerja za pasivno hišo;
-	Nafta Lendava - Mitsubishi Heavy: proizvodnje metanola iz biomase.
Blagovna menjava z Japonsko je predstavljala 0,2 odstotka celotne slovenske menjave s svetom. Japonska se uvršča na 41. mesto najpomembnejših gospodarskih partnerjev Republike Slovenije. V Aziji je Japonska četrta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Republike Slovenije (za Kitajsko, Republiko Korejo in Indijo).
Svetovna gospodarska in finančna kriza se odraža tudi v zmanjšanju trgovinskih tokov med Slovenijo in Japonsko. Blagovna menjava med državama se je v obdobju januarnovember zmanjšala za 11,4 odstotka v primerjavi z letom 2009 in je znašala 61,6 milijona evrov. Izvoz iz Slovenije na Japonsko se je v obdobju januar-november zmanjšal za 1,74 odstotka in je znašal 14,0 milijona evrov. Uvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 zmanjšal za 14 odstotkov in je znašal 47,6 milijona evrov. Slovenija ima že tradicionalno primanjkljaj v blagovni menjavi z Japonsko, ki je v obdobju januar-november 2010 znašal
33,6 milijona evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 29,4 odstotna.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanju in medijev
13. novembra je bila v Yamaguchi Center for Arts and Media otvoritev projekta POLAR M slovenskega umetnika Marka Peljhana in nemškega umetnika Carsten Nicolaia. 3. in 4. decembra je bil v gledališču Gekken v Kyotu izveden sonorični projekt Hanne Preuss Slak z naslovom Sence. Misli. Risbe. Takt. Decembra so bili na Tokijski univerzi, na Oddelku za tuje jezike, Svetovni dnevi sodobne slovenske literature v organizaciji Centra za slovenščino, Študentske založbe in lektorice za slovenski jezik Jelisave Sethne, poseben gost je bil pisatelj Nejc Gazvoda.
Japonski inštitut KEK s elektronskim pospeševalnikom sodi med tri največje na svetu. Inštitut Jožef Štefan z inštitutom KEK neprekinjeno sodeluje že 10 let. Slovenski znanstveniki pod vodstvom dr. Petra Križana so tudi del ekipe Nobelovih nagrajencev za fiziko Maskawe in Kobayashija.
Potekalo je izvajanje programov v okviru krovnih sporazumov, ki jih ima Univerza v Ljubljani s sedmimi japonskimi univerzami: Gunma University, University of Tokio (Graduate School of Arts and Sciences / School of Engineering), Tokyo University of Foreign Studies, Japan Women University, University of Tsukuba, Tohuku Fukoshi University, University of Miyazaki.
Obiski predstavnikov
• 18.-29. oktober - udeležba ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarnica na konferenci pogodbenic Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti (CBD) v Nagoyi.
JAPONSKA
Japonsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu
75
JORDANIJA
Odnosi med državama so bili dobri in se krepijo. Aktivnosti predstavništva so bile osredotočene na priprave obiska predsednika Republike dr. Danila Türka ter organizacijo spremljajočih kulturnih in gospodarskih dogodkov.
Jordansko-slovenski poslovni forum, ki je potekal v okviru obiska PRS v Amanu maja 2009 ter slovensko-jordanski poslovni forum, ki je potekal v okviru obiska PV Jordanije v Ljubljani junija 2009 sta služila v oporo pri krepitvi gospodarskega sodelovanja.
Predsednik Republike dr. Danilo Türk se je v času Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu 28. januarja srečal s kraljem Abdulahom II.
Veleposlanik RS dr. Robert Kokalj je predal originale poverilnih pisem jordanskemu kralju Abdulahu II 8. decembra.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija je v letu 2010 v Jordanijo izvozila za 5,6 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 0,28 mio. evrov.
Pozitivni makroekonomski kazalci Jordanije in članstvo v regionalnih povezavah, partnerskemu gospodarstvu, kot je slovensko, so ponudili in še naprej ponujajo možnosti za prodor na trge drugih arabskih in severnoafriških držav. Možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja so se pokazale na področjih živilske in predelovalne industrije, kemične in farmacevtske industrije, energetike in strojništva ter strojne opreme, informacijske tehnologije, logistike, gradbeništva, turizma, okoljevarstva in oskrbe z vodo. Slovenska stran lahko na številnih področjih ponudi prenos znanj in
tehnoloških rešitev. Med do sedaj še neizkoriščenimi priložnostmi so tudi neposredne naložbe. Pozitivni trendi v razvoju jordanskega gospodarstva bi utegnili vzpodbuditi začetek naložbenih aktivnosti slovenskih podjetij v Jordaniji. Prav tako so jordanski naložbeniki dobrodošli v Sloveniji. Ker imata obe državi sorazmerno dobro razvito infrastrukturo in dober strateški geografski položaj, bi bilo koristno krepiti sodelovanje med jordanskim pristaniščem Akabo in Luko Koper, posebej na področju kontejnerskega pretovora.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje je bilo zelo skromno. Jordanska stran zelo ceni slovenske izkušnje in izobraževalni sistem. V Sloveniji je študiralo večje število jordanskih državljanov in njihova izobrazba ima v Jordaniji precejšnjo veljavo.
KANADA
Kanado rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ottawi
Dvostranski odnosi med Slovenijo in Kanado so bili v letu 2010 intenzivni in ostajajo dobri in brez nerešenih vprašanj. Odnosi med državama so se v letu 2010 okrepili in prešli iz zelo dobrega parlamentarnega sodelovanja tudi na sodelovanje na vladni ravni. Ob robu Vrha NATO je prišlo do srečanja med predsednikoma Vlad Harperjem in Pahorjem. Pri parlamentarnem sodelovanju med državama velja izpostaviti ustanovitev skupine prijateljstva s Slovenijo (2. junija 2010) v kanadskem parlamentu, katere člani so tako predstavniki Poslanske zbornice kot Senata.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava v letu 2010 je v obdobju od januarja do oktobra znašala 52,141 milijona evrov, kar
pomeni ponovni upad blagovne menjave v primerjavi z istim obdobjem leta 2009 (85,6 odstotka blagovne menjave iz leta 2009). Pozitivno je, da je v prvih desetih mesecih lanskega leta močno narasel izvoz, in sicer je indeks rasti 155 na 44,045 milijona evrov, po drugi strani pa uvoz dosega samo 24,8 odstotkov tistega iz leta 2009, kar znaša 8,096 milijona evro. V sklopu gospodarske diplomacije in izboljšanja blagovne menjave so imeli vsi bilateralni obiski tudi močno gospodarsko konotacijo.
Bilateralno sodelovanje med državama je bilo dobro in brez odprtih vprašanj. S 1. julijem je v veljavo stopil Sporazum o mobilnosti mladih. ki bo spodbudil izmenjavo mladih med obema državama. Nadaljevale so se aktivnosti glede sodelovanja držav pri delu Mednarodne usta-nove-fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Slovenija in Kanada dobro sodelujeta na obrambnem področju, še posebno pri izobraževanju in usposabljanju predstavnikov slovenskih oboroženih sil.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V začetku leta 2010 so v Vancouvru potekale XXI. Olimpijske igre. Slovenija je v Whistlerju sodelovala pri organizaciji, postavitvi in delovanju Slovenske hiše, kjer so promovirali Slovenijo, slovensko gospodarstvo in organizirali različne aktivnosti. Slovenska skupnost v Kanadi je bila aktivna tudi v času olimpijskih iger, svetovnega prvenstva v nogometu, obiska predsednika Državnega Sveta mag. Kavčiča z delegacijo, sodelovala pa je tudi na vseh pomembnejših prireditvah, kot so slovenski dnevi in kulturni praznik.
Slovenija je bila 5. oktobra 2010 izvoljena v Svet Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (International Civil Aviation Organization -ICAO), ki ima sedež v Montrealu. Izvoljena je bila kot članica Central-
Jordanijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kairu
76
no evropske rotacijske skupine (Central European Rotation Group -CERG) in tako prevzela tudi vodenje CERG ter bo v kontekstu madžarskega ter poljskega predsedovanja predstavljal tudi interese EU v okviru ICAO.
V Kanadi je bil v letu 2010 na EU filmskem festivalu v Ottawi, Vanco-uvru in Torontu prikazan film Pokrajina št. 2. V letu 2010 so se v kanadskih medijih pojavljali članki o turističnih znamenitostih, (The Globe and Mail, Toronto Star in Le Devoir).
Obiski
•	3.-6. februar - obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča;
•	14.-21. februar - obisk ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča ;
•	16.-19. julij - obisk ministra za mednarodno trgovino Petra Van Loan;
•	28.-30. avgust - obisk ministra za obrambo Petra MacKaya;
•	20.-23. oktober - obisk predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča.
Ob robu Vrha NATO 19. novembra v Lizboni je prišlo do srečanja med PV Harperjem in PV Pahorjem.
Odnosi med državama so bili dobri in se še naprej krepijo. Slovensko predstavništva je bilo osredotočeno na priprave obiska predsednika Republike dr. Danila Turka v januarju 2010 in organizacijo spremljajočih gospodarskih srečanj ter dogodkov. Politično sodelovanje so podkrepili redni obiski na najvišjih ravneh.
Predsednik dr. Danilo Türk se je od 9. do 11. januarja mudil na uradnem obisku v Katarju. Spremljali so ga zunanji minister Samuel Žbogar, minister za finance dr. Franc Križa-nič, državni sekretar v ministrstvu za zdravje Ivan Eržen ter 68 članska gospodarska delegacija.
Emir Države Katar šejk Hamad bin Khalifa Al-Thani je od 20. do 21. julija obiskal Slovenijo. Srečal se je s predsednikom dr. Danilom Türkom, na plenarnih pogovorih sta sodelovala tudi minister za finance dr. Franc Križanič ter minister za zdravje dr. Dorijan Marušič. V času obiska je bilo podpisanih sedem bilateralnih sporazumov oz. MoU.
Minister za finance dr. Franc Križa-nič se je na povabilo Svetovnega gospodarskega foruma 30. in 31. maja udeležil Vrha za globalno rekonstrukcijo (»Global Redesign Summit«). Ob tem se je minister dr. Križanič sestal tudi s katarskim ministrom za finance Yousefom Husseinom Kamalom ter izvršnim direktorjem Qatar Investment Authority Ahmedom Al Sayedom.
Gospodarsko sodelovanje
Veleposlaništvo je nerezidenčno spremljalo razmere v državi ter bilo dejavno pri oblikovanju potrebnih okoliščin za poglabljanje gospodarskega sodelovanja. Slovenija je v letu 2010, podatki za december 2010 še niso bili voljo in niso zajeti, v Katar izvozila za 4 milijone evrov blaga, uvoza ni bilo.
Veleposlaništvo je novembra so organiziralo in sodelovalo v razgovorih s katarskimi gostitelji na temo možnosti realizacije katarskih investicij v vodilna slovenska podjetja. Možnosti za sodelovanje, zlasti za naložbe v slovenska podjetja, je veliko. Pogovori za uresničitev načrtovanih projektov so v teku.
Ob podpori in sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve je maja Slo-
venijo obiskala delegacija MZZ Katarja ter skupina zdravnikov Katarja. Ob izraženem katarskem interesu je bilo dogovorjeno, da bo 9 zdravnikov UKC Maribor napotenih za srednjeročno obdobje v zdravstvene inštitucije Katarja. Izvedba dogovora je predvidena za leto 2011.
Katarska stran je sodelovala v projektu rehabilitacije otrok iz Gaze, ki se izvaja v URI Soča.
KAZAHSTAN
Kazahstan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi
Dobri in prijateljski odnosi so se uspešno razvijali. Veljati so pričeli sporazumi, podpisani ob obisku predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Kazahstanu v letu 2009. Tu je šlo za sporazum o gospodarskem sodelovanju, sporazum o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga, sporazum o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov ter memorandum o sodelovanju med ministrstvoma za gospodarstvo obeh držav. Nadaljevalo se je usklajevanje sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja in sporazuma o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij. Ob robu slovesnosti ob 65. obletnici zmage v drugi svetovni vojni sta se v Moskvi srečala predsednika obeh republik. Ministra za zunanje zadeve obeh držav pa sta se srečala ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je potekalo 17. julija v Kazahstanu. Slovenija je ena izmed držav, ki so že v začetni fazi podprle predlog Kazahstana za organizacijo Vrha OVSE.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava je v obdobju januar - november znašala 58,7 milijona evrov, kar je predstavljalo povečanje za 20,5 odstotkov. Od
KATAR
Katar nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu
77
tega je bil slovenski izvoz 43,1 milijonov evrov, uvoz iz Kazahstana pa 15,7 milijona evrov.
Struktura blagovne menjave se ni bistveno spremenila in ostaja bolj ali manj nespremenjena. V slovenskem izvozu predstavljajo največji delež zdravila in telefonske centrale. Možnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja so bile ugotovljene predvsem na področju farmacije, informacijskih tehnologij, gradbeništva, kmetijstva in turizma.
Priložnost za povečanje gospodarskega sodelovanja predstavlja vzpostavitev Carinske unije Rusije, Belo-rusije in Kazahstana, ki je začela delovati julija 2010 in vzpostavlja enoten carinski prostor z okrog 180 milijoni prebivalcev. To odpira nove priložnosti, saj bodo po novem postopki uvoza, pridobivanje dovoljenj in licenc ter drugi postopki usklajeni in poenostavljeni.
Obiski predstavnikov
•	17. julij - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na ministrskem zasedanju OVSE v Almatyu;
•	29.-30. avgust - udeležba namestnika ministra za zunanje zadeve Republike Kazahstan Konstantina Žigalova na Strateškem forumu Bled;
•	2. december - udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka na Vrhu OVSE v Astani.
V dvostranskih odnosih med Slovenijo in Kirgizijo ni nerešenih vprašanj. Stiki med državama so bili zaradi nestabilnih političnih razmer v Kirgiziji okrnjeni. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk
se je z začasno predsednico Rozo Otunbajevo srečal 22. septembra ob robu 65. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku. Z njo se je 9. decembra ob njenem obisku v Ruski federaciji srečala tudi slovenska veleposlanica v Moskvi. V pogovoru je bil poudarjen obojestranski interes za poglobitev in razširitev sodelovanja med državama.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava se je v obdobju januar - oktober sicer povečala za 37,7odstotka, vendar je še vedno zelo nizka, saj je slovenski izvoz znašal 3,2 milijona evrov, uvoz iz Kirgizije pa le 47 tisoč evrov. Na preprečevanje hitrejšega gospodarskega sodelovanja v veliki meri vpliva težek gospodarski položaj v Kirgiziji, ki jo je močno prizadela svetova gospodarska kriza.
KITAJSKA
Kitajsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu
Nadaljevali so se tradicionalno zelo dobri in prijateljski odnosi med državama, kar se je odražalo v obiskih na najvišji in visoki vladni ravni in v odličnem sodelovanju na političnem, ekonomskem, kulturnem in drugih področjih na bilateralni in multilateralni ravni. Dobro sodelovanje in obojestranska pripravljenost za nadaljnjo krepitev vezi med državama sta bili posebej izpostavljeni med delovnim obiskom predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja v Pekingu in na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju. Politični dialog se je nadaljeval tudi v okviru rednih letnih političnih konzultacij na ravni namestnikov ministrov za zunanje zadeve. V okviru bilateralnega sodelovanja je Slovenija posebno pozornost namenjala gospodarski diplomaciji in gospodarskemu sodelovanju. Kitajska, kot pomemben dejavnik pri reševanju globalne
finančne in gospodarske krize, je pokazala pripravljenost za krepitev sodelovanja tudi pri slovenskih gospodarskih projektih.
Nadaljevalo se je sodelovanje med pobratenima mestoma Ljubljano in Čengdujem. Zaradi krepitve sodelovanja Slovenije s Kitajsko na gospodarskem področju in na drugih področjih je Slovenija v Šanghaju odprla Konzulat Republike Slovenije, slovensko veleposlaništvo v Pekingu pa se je okrepilo z gospodarskim svetovalcem.
Gospodarsko sodelovanje
Kitajska je najpomembnejši trgovinski partner Slovenije v Aziji. Raste interes slovenskih podjetij za prisotnost na kitajskem trgu in slovenska podjetja s proizvodnjo na Kitajskem so zadovoljna s svojimi poslovnimi rezultati.
Po kitajski statistiki je skupna trgovinska menjava med Slovenijo in Kitajsko presegla milijardo evrov. Skupna trgovinska menjava od januarja do novembra je znašala 1,042 milijarde evrov (povečanje za 78,2 odstotka), od tega je slovenski izvoz znašal 118,2 milijonov evrov (povečanje za 42,2 odstotka), uvoz pa 923,8 milijonov evrov (povečanje za 84,1 odstotek).
Slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja sta junija ob obisku na Kitajskem spremljali logistična in gospodarska delegacija. Ob tem je v Hongkongu in Šanghaju potekal seminar o možnostih za sodelovanje s kitajskimi partnerji na področju logistike, v Šanghaju pa Tretji slo-vensko-kitajski gospodarski forum. V Pekingu sta potekala Kitajsko-slovenski poslovni forum in Tretja konferenca bilateralnega poslovnega sveta med Kitajskim svetom za promocijo mednarodne trgovine in Gospodarsko zbornico Slovenije. Slovenski minister za finance in predstavniki treh slovenskih bank ter Luke Koper so se srečali s predsed-
KIRGIZIJA
Kirgizijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi
78
nikom uprave Kitajske banke (Bank of China) in guvernerjem podružnice Kitajske razvojne banke (China Development Bank) v mestu Chongqing.
Novembra je v Pekingu potekalo 9. zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kitajsko. Komisija je med drugim opredelila možnosti za poglobitev sodelovanja na področjih, kot so blagovna menjava, investicije, storitve, turizem, promet, finance, znanost, šolstvo in tehnologija, okolje in podnebne spremembe ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana. Ob tej priložnosti je potekal na Kitajski agenciji za investicije tudi investicijski forum »Invest Slovenia«.
Decembra se je slovenski minister za promet na povabilo kitajskega ministra za železnice udeležil 7. Svetovnega kongresa o hitrih železnicah v Pekingu. Ob robu svetovnega kongresa sta ministra podpisala Memorandum o sodelovanju med slovenskim Ministrstvom za promet in kitajskim Ministrstvom za železnice na področju železnic.
Veleposlaništvo je med letom aktivno sodelovalo pri številnih gospodarskih dogodkih, ki so bili povezani s turizmom, EXPO 2010, vinarstvom, avtomobilsko industrijo in drugimi dogodki.. Veleposlaništvo je organiziralo štiri srečanja slovenskih poslovnežev na Kitajskem in sodelovalo pri organizaciji obiskov kitajskih poslovnih delegacij v Sloveniji.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Marca in aprila je na Kitajskem gostoval slovenski glasbenik Vasko Atanasovski. Med majem in oktobrom se je Slovenija z lastnim razstavnim paviljonom na temo »Odprta knjiga« predstavila na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju. Junija je predsednik slovenske vlade Borut Pahor ob svojem obisku v Pekingu Kitajski nacionalni knjižnici podaril
faksimile zbirke Iconotheca Valva-soriana. Septembra je v Pekingu in Šanghaju gostovala skupina slovenskih otroških in mladinskih pisateljev. Na Mednarodnem pekinškem bienalu, ki je potekal septembra in oktobra, se je predstavila slovenska slikarka Martina Štirn. Novembra je na 9. mednarodnem festivalu študentskega filma in video produkcije v Pekingu sodelovala režiserka Mina Bergant s filmom Moški. Novembra je bil v Pekingu v okviru tretjega filmskega festivala Evropske unije na Kitajskem prikazan film Marka Naberšnika Petelinji zajtrk. Istega meseca je v organizaciji Atelje Galerije iz Ljubljane v Pekingu razstavljal slovenski slikar Leon Zakrajšek.
Marca je bila v Državnem zboru Republike Slovenije na ogled fotografska razstava o sodobni Kitajski. Maja so na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani odprli prvi Konfucij ski inštitut v Sloveniji. Ob tej priložnosti je bila v ljubljanski Mestni galeriji na ogled razstava slovensko-kitajske umetnice Huiqin Wang.
Državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije je maja obiskala Kitajsko, kjer se je srečala z namestnikom kitajskega ministra za šolstvo in obiskala osnovno šolo pod okriljem Pekinške univerze. Maja in junija se je nekaj pesniških prevajalskih delavnic v Sloveniji udeležilo skupno pet znanih kitajskih pesnikov. Novembra je veleposlaništvo podarilo računalnike šoli v provinci Sečuan Pengzhou Junle Town Central Elementary School.
Veleposlaništvo je okrepilo sodelovanje s kitajskimi mediji. China Radio International je predstavitvi Slovenije namenil posebno spletno stran.
Obiski
• 20. september - obisk ministra za Slovence v zamejstvu prof. dr.
Boštjana Žekša pri Slovencih na Kitajskem in udeležba na srečanju slovenskih poslovnežev v Suzho-
vu;
•	23.-24. junij - delovni obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja na Kitajskem;
•	23.-25. junij - obisk ministra za finance Republike Slovenije dr. Franca Križaniča na Kitajskem;
•	23.-25. junij - obisk ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika na Kitajskem;
•	6.-7. december - obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča na Kitajskem in udeležba na 7. svetovnem kongresu o hitrih železnicah.
KOREJA
(DEMOKRATIČNA LJUDSKA REPUBLIKA)
Demokratično ljudsko republiko Korejo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu
V političnih odnosih med Republiko Slovenijo in Demokratično ljudsko republiko Korejo ni odprtih vprašanj.
Izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Slovenije v Demokratični ljudski republiki Koreji Marija Adanja je septembra predala pove-rilna pisma predsedniku predsedstva Vrhovne ljudske skupščine Kim Yong Namu.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje je skromno in omejeno predvsem na naključne posle. Blagovna menjava v prvih desetih mesecih leta je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 71.000 evrov, kar predstavlja skoraj 60 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2009. Izvoz je znašal 16.000 evrov, uvoz pa 55.000 evrov.
79
KOREJA (REPUBLIKA)
Odnosi med državama so dobri in ovir za hiter razvoj dvostranskih odnosov na vseh področjih ni. Sodelovanje med državama na raznih ravneh se krepi, čeprav stikov na najvišji ravni med državama ni bilo.
Gospodarsko sodelovanje
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu je sodelovalo pri organizaciji obiskov združenja slovenske avtomobilske industrije ACS, Luke Koper in drugih. Skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve in trgovino Republike Koreje je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu organiziralo obisk korejske delegacije (gospodarsko združenje KITA) v Sloveniji junija.
Blagovna menjava z Republiko Korejo je predstavljala 0,2 odstotka celotne slovenske menjave s svetom. S tem se Republika Koreja uvršča na 42. mesto najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije.
Blagovna menjava med Slovenijo in Republiko Korejo je v obdobju januar-november padla za 60 odstotkov glede na enako obdobje leta 2009 in je znašala 60,8 milijona evrov. Slovenija je v Republiko Korejo izvozila za 26,4 milijona evrov blaga, to je za 77,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2009, uvozila pa za 34,4 milijona evrov blaga, kar predstavlja za 74,6 odstotka manj kot v istem obdobju leta 2009. Primanjkljaj v blagovni menjavi je znašal 8 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom je bila 77 odstotna.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Potekalo je izvajanje programov na podlagi krovnih sporazumov, ki jih ima Univerza v Ljubljani s tremi
korejskimi univerzami: Kyungpook National University, University of Seul in Hankuk University of Foreign Studies.
Zelo se je povečal interes korejskih študentov za študij v Sloveniji, še zlasti na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer jih študira že več kot 20, še enkrat toliko pa se jih pripravlja na odhod v Slovenijo v letu 2011.
KOSOVO
Kosovo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Prištini
Državi razvijata uspešno sodelovanje na različnih področjih. Slovenija je neodvisnost Kosova priznala 5. marca 2008 in mesec dni kasneje vzpostavila tudi diplomatske odnose.
Slovenija podpira prizadevanja za stabilizacijo varnostnih razmer na Kosovu in za krepitev vloge vladavine prava v državi. S kontingentom slovenske vojske zato sodeluje v mirovni misiji KFOR na Kosovu, prispeva pa tudi v skrbniški sklad NATO za vzpostavitev Kosovskih varnostnih sil. Na področju krepitve vladavine prava slovenski strokovnjaki sodelujejo v delu civilne misije EULEX, predvsem na njenem policijskem in pravosodnem področju.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija si je utrdila mesto pomembne gospodarske partnerice Kosova. Je največji tuji investitor na Kosovu, znesek neposrednih naložb znaša približno 550 milijona evrov. V letu 2010 je zavarovalnica Sava Re pridobila večinski delež v kosovski zavarovalnici »Dugadjini«, podjetje Petrol pa je ustanovilo svoje podjetje v Prištini. V septembru je Slovenijo obiskala večja skupina kosovskih podjetnikov v organizaciji Slovenskega poslovnega kluba iz Prištine.
V obdobju januar - oktober 2010 se je obseg blagovne menjave, ki je znašal
74,1 milijona evrov v primerjavi z enakim obdobjem v predlanskem letu povečal za 3 odstotke. Blagovna menjava je izrazito neuravnotežena; slovenski izvoz v prvih desetih mesecih 2010 je znašal 69,5 milijona evrov, uvoz le 4,5 milijona evrov.
Blagovna menjava je samo del gospodarskega sodelovanja med Kosovom in Slovenijo. Znatni delež gospodarskega sodelovanja odpade na področje bančništva in zavarovalništva (NLB, Sava Re), telekomunikacij (Telekom - Ipko), prometa (Interev-ropa, Adria Airways), gradbeništva (STC. CMP. GP Novo Mesto).
Najpomembnejši slovenski izvozniki na Kosovo v letu 2010 so bili: Ljubljanske mlekarne d.d., Gorenje d.d., Krka d.d., Henkel Slovenija d.o.o., Pivovarna Union d.d., Perutnina Ptuj d.d., Merkur d.d., Sava Tires d.o.o., Wrigley d.o.o., Samson d.o.o., Droga Kolinska d.d., Lip Bled d.d., Zootrans d.o.o., Fructal d.d., Eti d.o.o.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Na podlagi Sporazuma o razvojnem sodelovanju je bilo v letu 2010 na Kosovu izvedenih več projektov, med njimi usposabljanje kosovskih uradnikov na področju javnih financ in pravosodja ter prevzemanja standardov EU. Pomembna mesto pri izvedbi omenjenih projektov je zavzemal Center za evropsko sodelovanje. Ustanova Skupaj je izvedla projekt »Preprečevanje samomorils-tva in skrb za mentalno zdravje mladih na Kosovu«, Slovenska filan-tropija je bila dejavna na področju usposabljanja učiteljev pri delu z učenci, ki imajo posebne potrebe.
Zaživel je sklad za štipendiranje kosovskih študentov v Sloveniji. Gre za projekt katerega, v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, izvaja Javni sklad
Republiko Korejo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Tokiu
80
RS za razvoj kadrov in štipendiranje,
Sektor za programe Ad futura.
Obiski
•	8. marec - delovni obisk predsednika vlade Pahorja na Kosovu;
•	12. marec - obisk ministra za javno upravo dr. Arsima Bajramija v Sloveniji;
•	20. marec - predsednik kosovske vlade Hashim Thaci se je udeležil konference o Balkanu na Brdu pri Kranju;
•	6. maj - obisk ministra za lokalno samoupravo Henrika Gyerkeša na Kosovu;
•	18. maj - obisk ministrice za obrambo RS dr. Ljubice Jelušič na Kosovu;
•	27. maj - obiska ministrice za energetiko in rudarstvo dr. Justine Shiroka Pulla v Sloveniji;
•	9. junij - obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na Kosovu;
•	28. avgust - minister za kmetijstvo Blerand Stavileci se je srečal s slovenskim ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Deja-nom Židanom ob otvoritvi kmetijskega sejma v Gornji Radgoni;
•	30. avgust - minister z evropske integracije Besim Beqaj se je udeležil Strateškega foruma Bled;
•	15. oktober - obisk ministra za šolstvo, mladino in šport Luftija Hzirija v Sloveniji.
Odnosi med Slovenijo in Kubo so bili prijateljski. Predvsem sta državi
dobro sodelovali v okviru mednarodnih organizacij.
Gospodarsko sodelovanje
Med državama je potekalo skromno gospodarsko sodelovanje. Blagovna menjava je v prvih enajstih mesecih leta 2010 znašala 181 tisoč evrov, kar je bilo več kot sto odstotno povečanje v primerjavi letom 2009. Izvoz Slovenije na Kubo je znašal 150 tisoč evrov, uvoz pa 31 tisoč evrov.
Obiski
• 22. september - ob robu 65. zasedanja Generalne skupščine OZN sta se srečala minister za zunanje zadeve Slovenije Samuel Žbogar in minister za zunanje zadeve Kube Bruno Rodriguez Parrilo.
KUVAJT
Kuvajt nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu
Odnosi med državama so bili dobri. Januarja je potekal obisk predsednika dr. Danila Türka. Aktivnosti predstavništva so bile koncentrirane na podporne dejavnosti za zagotovitev realizacije projektov gospodarskega sodelovanja.
Predsednik dr. Danilo Türk se je od 11. do 12. januarja mudil na uradnem obisku v Kuvajtu. Spremljali so ga minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, minister za finance dr. Franc Križanič, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Ivan Eržen ter 68-članska gospodarska delegacija. Novembra 2010 je bilo obnovljeno vabilo emirju Kuvajta za obisk v RS.
Za april 2010 načrtovani obisk kuvajtskega Emirja je bil odložen zaradi logističnih težav (izbruh vulkanskega pepela v Islandiji).
Veleposlaništvo je nerezidenčno spremljalo razmere v državi. Dejavnosti predstavništva so bile koncentrirane na podporne dejavnosti za zagotovitev realizacije projektov gospodarskega sodelovanja.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija je v letu 2010 do decembra v Kuvajt izvozila za 4,4 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 22,7 milijonov evrov.
Veleposlaništvo je kuvajtski strani na njihov interes posredovalo relevantne prezentacije slovenskih pod-jetiij.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Glede na tradicijo tesnega sodelovanja slovenskih zdravnikov in medicinskega osebja pri izgradnji zdravstvenega sektorja v Kuvajtu v 70. in 80. letih preteklega stoletja so potekali razgovori na temo obnovitve sodelovanja na področju zdravstva in rehabilitacije med državama. Izvedba teh projektov je predvidena za leto 2011.
LATVIJA
Latvijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu
Slovenija in Latvija sta zelo dobro sodelovala tako na bilateralnem področju kot tudi v okviru mednarodnih organizacij. Državi imata sorodne poglede glede različnih svetovnih in regionalnih vprašanj, mnoge skupne interese ter se pogosto medsebojno podpirata.
Gospodarsko sodelovanje
Latvija z manj kot eno odstotnim deležem v celotni slovenski zunanji trgovini ne predstavlja pomembnejšega zunanjetrgovinskega partnerja Slovenije. Obseg blagovne menjave med državama je v prvih desetih
KUBA
Kubo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu
81
mesecih leta 2010 znašal 19 milijonov evrov, od tega je Slovenija izvozila v Latvijo za 17 milijonov evrov blaga, uvozila za 2 milijona evrov in se je glede na enako obdobje leta 2009 povečal za 19 odstotkov, kar kaže na izboljševanje razmer po zmanjšanju menjave v kriznem obdobju zaradi vplivov svetovne finančne in gospodarske krize. Slovenija v blagovni menjavi z Latvijo tradicionalno beleži zunanjetrgovinski presežek. Krepitev gospodarskega sodelovanja je bila posebej izpostavljena ob junijskem uradnem obisku predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Latviji, kjer se je razpravljalo o možnostih za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med državama, med drugim na področju logistike, transporta, informacijske tehnologije ter turizma. Slovenskega predsednika je na obisku spremljala 20-članska delegacija slovenskih podjetij, ki se je udeležila latvijsko-slovenskega poslovnega foruma, ob katerem je potekalo tudi preko šestdeset dvostranskih srečanj med poslovneži obeh držav. V Latviji imajo svoja predstavništva in distributerje podjetja Krka, Gorenje, Trimo, Elan in Studio Moderna.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V okviru projekta LIEU, Evropski inštrumentalni laboratorij, so se člani slovenskega ansambla Pihalni kvintet Slowind, skupaj še z drugimi ansambli iz različnih evropskih držav, predstavili latvijskemu občinstvu na koncertih 7. in 8. decembra v Rigi.
Obiski
•	2. - 5. februar - uradni obisk predsednika Parlamenta Republike Latvije Gundarsa Daudzeja v Ljubljani;
•	10. februar - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja v Rigi;
• 29. - 30. junij - uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Rigi.
LIBANON
Libanon nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari
Odnosi Republike Slovenije z Republiko Libanon so po akreditaciji prvega nerezidenčnega veleposlanika oktobra leta 2009 v nenehnem vzponu. Obstaja obojestranska politična volja za razvoj in intenziviranje odnosov ter sodelovanja med državama, ki zaradi dolgoletnih konfliktov v Libanonu ni imelo globlje tradicije. Novi veleposlanik je pove-rilna pisma predal novembra 2010.
Državi sta predvsem okrepili dvostranski politični dialog in navezovanje stikov na področju gospodarstva in trgovine, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena oblikovanju nabora pravnih podlag, potrebnih za razvijanje plodnejšega sodelovanja.
Slovenija je s svojo enoto v sestavu mirovne misije Organizacije združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) prispevala k vzdrževanju miru in stabilnosti na libanonski meji z Izraelom. Nadaljevala je tudi z aktivnostmi razminiranja na jugu Libanona.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje je bilo skromno in pod zmožnostmi obeh gospodarstev. Slovenija in Libanon nimata večje tradicije medsebojnega gospodarskega sodelovanja, vendar obstaja obojestranska želja in pripravljenost za vzpostavitev intenzivnejših stikov. Veleposlaništvo je pri navezovanju stikov nadaljevalo sodelovanje s častnim konzulom Republike Slovenije v Libanonu. Veliko neizkoriščenih možnosti obstaja predvsem na področju storitev (turizem), saj je libanonsko gospodarstvo pretežno storitveno naravnano.
Obiski predstavnikov
• 25. december - obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja z delegacijo, v kateri je bila tudi dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo Republike Slovenije, pri Kontingentu Slovenske vojske v mirovni misiji Organizacije združenih narodov UNIFIL v Shami na jugu Libanona.
LIBIJA
Stiki potekajo preko Veleposlaništva Republike Slovenije v Rimu
Slovenija in Libija sta v letu 2010 nadaljevali stike na politični ravni s ciljem pomagati slovenskim podjetjem za pridobitev poslov na perspektivnem libijskem tržišču. V ta namen so obiskali Slovenijo nekateri libijski strokovnjaki.
Na gospodarskem področju so potekali pogovori nekaterih slovenskih podjetij za pridobitev večjih gradbenih poslov v Libiji. Možnosti sodelovanja so bile ugotovljene tudi na področju kmetijstva, turizma, bančništva, investicij in sejemskih prireditev. V ta namen so obiskali Slovenijo nekateri libijski strokovnjaki. Vrednost medsebojne blagovne menjavi je leta 2010 dosegla 54 milijonov evrov.
Libijska vladna delegacija je maja obiskala Republiko Slovenijo. Ob tej priložnosti je bil sklenjen Sporazum med vlado Republike Slovenije in Veliko socialistično ljudsko libijsko arabsko džamahirijo o gospodarskem sodelovanju. V letu 2010 so bili sklenjeni tudi memorandumi o sodelovanju obeh držav na področju zdravstva, turizma in visokega šolstva. Podpisano je bilo tudi pismo o nameri sodelovanja na področju prometa.
Vlada Republike Slovenije in Vlada velike socialistične ljudske libijske arabske džamahirije sta sklenili tudi
82
Sporazum o odpravi vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov, ki je vstopil v veljavo 28. oktobra 2010.
Obiski
• 9.-10. maj - uradni obisk libijske vladne delegacije v Sloveniji pod vodstvom predsednika vlade dr. Al Baghdadija Ali Mahmudija. Sprejela sta ga predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk in predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar.
LIHTENŠTAJN
Odnosi med državama so bili dobri, vendar ne intenzivni. Državi sta dobro sodelovali v okviru mednarodnih organizacij. Da bi se odnosi še poglobili na gospodarski in na drugih ravneh, je veleposlaništvo našlo primernega kandidata za častnega konzula in vodjo Konzulata Republike Slovenije v Kneževini Lihtenš-tajn.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave Slovenije z Lihtenštajnom v prvih desetih mesecih je znašal 1,9 milijona evrov, to je 1,7 odstotka več kot v istem lanskoletnem obdobju. Izvoz v Slovenijo je znašal 1,4 milijona evrov. Najpomembnejši izvozni izdelki so bili ročna orodja, konstrukcije in deli konstrukcij iz aluminija, izmenljivo orodje za ročno oblikovanje ter pohištvo. Uvoz iz Slovenije je v prvih desetih mesecih znašal 0,5 milijona evrov. Glavni uvozni izdelki so bili hrana za živali, farmacevtski izdelki, proizvodi kemične industrije in medicinski ter kirurški izdelki. Neposredne naložbe Lihtenštajna v Sloveniji so v letu 2009 znašale 36,1 milijonov evrov. Med najpomembnejšimi koncerni z lihtenštajn-skim kapitalom ali s sedežem v
Lihtenštajnu, ki imajo v Sloveniji svoja zastopstva, so Hilti AG/Hilti Slovenija, Hovalwerk AG/Harting d.o.o., Neutrik AG/AVC Group d.o.o. in Thyssenkrupp Presta AG/Unior d.d. Veleposlaništvo je ob povpraševanjih slovenskih podjetij za tržne možnosti in poslovne povezave v Švici praviloma iskalo tudi tržne možnosti in povezave v Lih-tenštajnu.
LITVA
Litvo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu
Odnosi med državama so bili dobri. Državi sta v okviru EU, zveze NATO in drugih multilateralnih okvirov nadaljevali dialog na politični in delovni ravni v smeri uresničevanja vzajemnih zunanje političnih interesov.
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je bil v spremstvu soproge Barbare Miklič Türk 10. in 11. marca na uradnem obisku v Republiki Litvi, kjer je imel pogovore s predsednico Republike Litve dr. Dalio Grybauskaite, s predsednico parlamenta Republike Litve Ireno Degutiene in s predsednikom Vlade Republike Litve Andriusom Kubili-usom.
Predsednika Republike Slovenije je na obisku v Litvi spremljala gospodarska delegacija s 26 predstavniki slovenskih podjetij. V smeri iskanja novih poslovnih priložnosti na obeh trgih je bil v okviru uradnega obiska predsednika RS organiziran Litov-sko-slovenski poslovni forum, ki so se ga udeležili slovenski in litovski gospodarski predstavniki. Gospodarske predstavnike sta na poslovnem forumu nagovorila slovenski predsednik in litovski predsednik vlade. Predsednik RS je v okviru uradnega programa obiskal tudi Univerzo v Vilniusu, kjer se je srečal z rektorjem prof. dr. Benediktasom Juodko in s profesorico slovenščine na Filo-
loški fakulteti Univerze v Vilniusu dr. Jeleno Konickajo. Predsednik je ob tej priložnosti prof. dr. Konickajo odlikoval z Redom za zasluge za njena prizadevanja pri poučevanju slovenščine na Univerzi v Vilniusu, promociji slovenske književnosti in kulture ter prepoznavnosti Slovenije v Litvi. Obisk predsednika RS dr. Danila Türka v Litvi je sovpadal z 20. obletnico ponovne vzpostavitve litovske neodvisnosti, zato se je predsednik dr. Türk 11. marca udeležil tudi svečane proslave ob 20. obletnici ponovne vzpostavitve litovske neodvisnosti v parlamentu Republike Litve, kjer je v nagovoru poudaril pomen teženj baltskih držav po obnovitvi neodvisnosti, ki so sprožile ireverzibilne politične spremembe tudi v drugih evropskih državah.
Gospodarsko sodelovanje
V letu 2010 je blagovne menjave med Slovenijo in Litvo znatno upadla. Obseg blagovne menjave je v prvih devetih mesecih leta 2010 dosegel vrednost 47,6 milijonov evrov, kar pomeni, da se je zmanjšal za 39,4odstotka v primerjavi z istim obdobjem v letu 2009. Izvoz je znašal 42,8 milijonov evrov, uvoz pa 4,8 milijonov evrov. V primerjavi z istim obdobjem v letu 2009 se je obseg izvoza zmanjšal za 4 odstotke, obseg uvoza pa za petinosemdeset odstotkov.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Na Filološki fakulteti Univerze v Vilniusu je 14. in 15. maja potekal tradicionalni slovenski vikend, ki sta ga skupaj z litovskimi študenti slovenščine organizirali dr. Jelena Konickaja, vodja slovenističnega študija Filološke fakultete, in Lara Pižent, prof. slovenščine in lektorica na omenjeni fakulteti. Slovenski vikend 2010 je potekal pod naslovom: "Tradicija in sodobnost". Posebni gost študentov v Vilniusu je
Lihtenštajn nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu
83
bil znani slovenski umetnik, pisec in pevec Vlado Kreslin.
Obiski
• 10.-11. marec - uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v spremstvu gospodarske delegacije v Republiki Litvi.
LUKSEMBURG
Dvostranski odnosi med Slovenijo in Luksemburgom so bili zelo dobri in partnerski, med državama ni ostalo odprtih vprašanj. Politični dialog o vrsti evropskih in globalnih vprašanj je potekal redno, sodelovanje na različnih bilateralnih in multilateralnih področjih pa se je uspešno razvijalo. Državi sta v letu 2010 tesno sodelovali pri izmenjavi izkušenj glede kandidature za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN. Prišlo je tudi do krepitve sodelovanja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Gospodarsko sodelovanje
Statistika prvih desetih mesecev 2010 je pokazala pozitivne premike, saj se je skupna blagovna menjava povečala za 68 odstotkov na račun povečanega uvoza in izvoza in znaša 99 milijonov evrov. Slovenija je v Luksemburg v prvih desetih mesecih 2010 izvozila blaga za 31 mio milijonov (125 odstotno povečanje) in uvozila za 68 milijonov evrov (51 odstotno povečanje).
Med sektorji v Luksemburgu so bile za slovenska podjetja zanimive predvsem finančne storitve, logistika, visoke tehnologije (vesoljska tehnika) in visokokakovostni materiali (jekla). Za Luksemburg pa je bila Slovenija zanimiva predvsem kot odskočna deska za trge Zahodnega Balkana. V letu 2010 so med sloven-
sko in luksemburško gospodarsko zbornico potekali pogovori o obisku slovenskih podjetij v Luksemburgu, za leto 2011 pa se pripravlja obisk delegacije luksemburških podjetij v regiji Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo.
Veleposlaništvo je skupaj s slovenskimi vitezi Evropskega reda vitezov vina in častnim konzulom Republike Slovenije v Luksemburgu Francem Dreuom 22. aprila v luksemburški prestolnici organiziralo predstavitev in degustacijo slovenskih vin. Dogodek je potekal v prestižnem klubu »Cercle Munster«, udeležili so se ga luksemburški enologi in poslovni partnerji slovenskih podjetij ter potencialni kupci slovenskih vin. Na dogodku so sodelovali tudi gostje iz luksemburškega političnega, gospodarskega, kulturnega in diplomatskega življenja, predstavniki in visoki funkcionarji evropskih institucij, ki imajo sedež v Luksemburgu (Sodišče Evropske unije, Računsko sodišče) ter predstavniki slovenske skupnosti v Luksemburgu. Dogodek je predstavil slovensko vinogradništvo, kot tudi z njo povezano turistič-no-kulturno ponudbo Slovenije in omogočil navezavo stikov, katerih cilj je tesnejše povezovanje med Slovenijo in Luksemburgom, tako na turističnem kot gospodarskem področju, zlasti pa na področju vstopa slovenskih vin na luksemburški trg.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
14. marca 2010 so v mestu Pettange, ki je pobrateno z Mariborom, na karnevalu nastopili kurenti iz Slovenije.
Slovenska veleposlanica je 10. novembra 2010 opravila vljudnostni obisk pri predsedniku sodišča Evropske unije v Luksemburgu dr. Vassiliosu Skourisu. Obisk je bil realiziran na pobudo slovenskih sodnikov na sodišču, dr. Marka Ilešiča, Mira Preka in generalne pravobranilke dr. Verice Trstenjak.
Veleposlaništvo je isti dan v prostorih sodišča pripravilo odmevno otvoritev fotografske razstave o slovenskih narodnih parkih, pod naslovom "Voda, naše upanje".
V letu 2010 je bil na nivoju predsednikov vlad izpostavljen interes za krepitev stikov na področju znanosti in tehnologije ter na področju prenosa izkušenj s povezovanjem znanosti in gospodarstva, glede česar je veleposlaništvo opravilo pogovore v Luksemburgu in spodbujalo navezovanje stikov med ključnimi subjekti na tem področju. Med obiskom luksemburškega premierja Junckerja v Sloveniji je bila dogovorjena realizacija srečanja med ministroma za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki bo izvedeno v letu 2011.
Obiski
•	13. junij - minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar se je udeležil slovesnosti ob 25. obletnici podpisa schengenskega sporazuma in otvoritve Evropskega muzeja v Schengnu;
•	14. junij - državna sekretarka in ministrica za razvojno sodelovanje Benčina je z luksemburško ministrico za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Marie-Josée Jacobs v Luksemburgu vodila prve bilateralne	slovensko-luksemburške konzultacije o mednarodnem razvojnem sodelovanju;.
•	26. julij - uradni obisk luksembur-škega predsednika vlade JeanClaude Junckerja v Sloveniji;
•	28. september - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana v Luksemburgu.
MADŽARSKA
Madžarsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti
Luksemburg nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju
84
Slovenija in Madžarska sta negovala dobrososedske in prijateljske odnose, ki jih odlikuje razvejano sodelovanje na različnih področjih in ravneh ter odkrit politični dialog. Državi je povezovalo partnerstvo v Evropski uniji (EU) in zavezništvo v zvezi NATO ter njuna pripadnost srednjeevropskemu prostoru, kar še naprej zagotavlja temelje za uresničevanje mnogih skupnih interesov. Uspešno krepitev sodelovanja so omogočile podobne zunanjepolitične prioritete dveh držav, kar vključuje prizadevanja obeh držav za dobre odnose s sosedi, skrb za manjšinske skupnosti v zamejstvu, sodelovanje v regionalnih povezavah, prizadevanja za stabilizacijo in napredek Zahodnega Balkana ter širitev EU, uveljavljanje Strategije EU za podonavsko regijo ter napredek Vzhodnega partnerstva.
Med Slovenijo in Madžarsko je prihajalo do redne izmenjave obiskov na najvišji ravni, pogosta so bila tudi srečanja njunih visokih predstavnikov ob robu različnih mednarodnih dogodkov. Po aprilskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem in izvolitvi novega predsednika države v parlamentu se je dinamika medsebojnih stikov na visoki in najvišji ravni okrepila. Madžarski minister za zunanje zadeve Janos Martonyi se je konec avgusta udeležil 5. Strateškega foruma Bled. V septembru je Slovenijo v prvem krogu svojih nastopnih obiskov neuradno obiskal novi madžarski predsednik dr. Pal Schmitt. V zvezi s pripravami Madžarske na predsedovanje Svetu EU v prvi polovici 2011 je Slovenijo oktobra obiskal predsednik madžarske vlade Viktor Orban. Osrednji dogodek v dvostranskih odnosih je bil novembrski uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Republiki Madžarski, ki je ob tej priložnosti prejel častni doktorat Univerze v Szegedu za dosežke na področju človekovih pravic in mednarodnega prava.
Nadalje se je krepilo sodelovanje med parlamentoma dveh držav. Po oblikovanju novega parlamenta je bila junija ustanovljena parlamentarna skupina prijateljstva s Slovenijo. K poglobitvi odnosov med parlamentoma je prispeval tudi oktobrski obisk delegacije Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije v Budimpešti.
Uspešno se je nadaljevalo sodelovanje med državama v najpomembnejših mednarodnih organizacijah in regionalnih povezavah. V okviru enoletnega madžarskega predsedovanja Višegrajski skupini, ki se je izteklo julija, so se slovenski voditelji in eksperti udeleževali nekaterih srečanj v različnih formatih te skupine, tudi na temo Zahodnega Balkana. Nadaljevalo se je aktivno posredovanje slovenskih izkušenj predsedovanja Svetu EU Madžarski. Veleposlanica in drugi predstavniki veleposlaništva so poleg nastopov splošnega promocijskega značaja opravili tudi vrsto javnih nastopov na temo predsedovanja Svetu EU. Nadaljevalo se je sodelovanje veleposlanice v Posvetovalnem odboru madžarskega Mednarodnega centra za demokratično tranzicijo ICDT, partnerske organizacije slovenskega Centra za evropsko prihodnost. Nadaljevalo se je sodelovanje v okviru Mednarodne projektne skupine za proučevanje holokavsta, v okviru katerega je maja Budimpešto obiskala slovenska ekspertna delegacija. Oktobra so v Budimpešti potekale dvostranske konzultacije na ravni političnih direktorjev o Skupni zunanji in varnostni politiki EU. Hkrati so bile izvedene tudi konzultacije na temo Zahodnega Balkana.
Slovenija in Madžarska sta si še naprej prizadevali za čim bolj polno uveljavitev manjšin kot povezovalnega dejavnika med državama ter za reševanje odprtih vprašanj s tega področja v medsebojnem dialogu in ob uporabi obstoječih mehanizmov. Poseben poudarek je bil dan čezmej-nim projektom in priložnostim, ki se
dvema manjšinama ponujajo v okviru evropskega sodelovanja. V letu 2010 se Slovensko-madžarska mešana komisija za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji zaradi parlamentarnih volitev na Madžarskem in z njimi povezanimi kadrovskimi spremembami v pristojnih madžarskih strukturah ni sestala (zadnje zasedanje Mešane komisije je potekalo novembra 2009 v Lendavi).
Stiki in sodelovanje z vsemi organizacijami in institucijami Slovencev na Madžarskem so se uspešno nadaljevali. Na zadnjih manjšinskih volitvah, ki so na Madžarskem potekale 3. oktobra vzporedno z lokalnimi volitvami, so Slovenci na Madžarskem izvolili enajst manjšinskih samouprav, sedem v Porabju in štiri zunaj območja avtohtone poselitve. Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je Zvezi Slovencev na Madžarskem ob 20. obletnici njenega delovanja novembra podelil državno odlikovanje Republike Slovenije. Minister, odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, dr. Boštjan Žekš in pristojni državni sekretar dr. Boris Jesih sta večkrat obiskala Porabje.
Delo se je nadaljevalo tudi v drugih delovnih telesih, ki so bila oblikovana za posamezna področja sodelovanja med državama. Slovensko-madžarska delovna skupina za turizem se je sestala 5. marca v Budimpešti in obravnavala možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja na področju turizma. V Nagykanizsi je 16. decembra potekalo 2. srečanje mešane komisije za čezmejno sodelovanje Slovenija - Madžarska, na kateri sta bili predstavljeni poročili o izvajanju programa dela in dejavnosti v letu 2010 ter izvajanje operativ-
85
nega programa čezmejnega sodelovanja med državama.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med državama je v prvih devetih mesecih (januar - september) znašal 961 milijonov evrov, pri čemer je vrednost slovenskega uvoza znašala 562 milijonov evrov, vrednost izvoza pa 399 milijonov evrov. V omenjenem obdobju je bila Madžarska 6. najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije (9. izvozni partner s 3,0 odstotki slovenskega izvoza in 5. uvozni partner s 4,0 odstotki slovenskega uvoza). Slovenija skozi vsa leta beleži v blagovni menjavi z Madžarsko primanjkljaj, v prvih devetih mesecih 2010 je njegova vrednost znašala 163 milijonov evrov.
Struktura slovenskega izvoza kakor tudi uvoza iz Madžarske je zelo razpršena. Na strani uvoza prevladujejo osebni avtomobili in druga vozila za prevoz ljudi, zdravila ter tiskarski stroji (predstavljajo okoli 30 odstotkov vsega slovenskega izvoza na Madžarsko), medtem ko na strani uvoza prevladujejo osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, olja iz nafte in bituminoznih mineralov, stroji za avtomatsko obdelavo podatkov ter aparati za žično telefonijo in telegrafjo.
Skupen obseg storitvene menjave med državama v letu 2009 (podatkov za leto 2010 ni na razpolago) je znašal 231,5 milijonov evrov, kar predstavlja 13 odstotkov zmanjšanje storitvene menjave med državama. Slovenija je na Madžarsko v letu 2009 izvozila za 154 milijonov evrov storitev, uvozila pa za 77,5 milijonov evrov storitev.
Med izvoznimi storitvami so prevladovala potovanja, transportne storitve in ostale poslovne ter komunikacijske storitve. Med uvoznimi storitvami pa s v letu 2009 prevladovale ostale poslovne storitve, potovanja,
transportne in komunikacijske storitve. Vedno večji poudarek dobiva sodelovanje med srednje velikimi in majhnimi podjetji iz obeh držav.
Strateškega pomena za obe državi je izgradnja manjkajočih energetskih in infrastrukturnih povezav med Slovenijo in Madžarsko oz. njihova posodobitev, Luka Koper pa je eno najpomembnejših pomorskih pristanišč za madžarsko gospodarstvo. V tem smislu poteka modernizacija železniških prog ter prizadevanje za ponovno vzpostavitev železniške povezave Lendava-Redics. Na energetskem področju je v interesu obeh držav povezava energetskih omrežij, med njimi visokonapetostnega električnega omrežja. Nadaljevala se je obravnava možnosti povezave plinovodnih omrežij ter skupne gradnje novih kapacitet za skladiščenje zemeljskega plina. Državi sta še naprej izkazovali interes za sodelovanje v projektih Nabucco in Južni tok, jedrskih elektrarn, na področju raziskav in razvoja, alternativnih energetskih virov ter usklajeno in živahnejše čezmejno sodelovanje, ob upoštevanju interesov obeh ob meji živečih manjšinskih skupnosti. Čezmejno sodelovanje sta uspešno nadaljevali občini Lendava in Lenti v projektu Murania. Veleposlaništvo je sodelovalo v aktivnostih Regionalnega okoljevarstvenega centra v kraju Szentendre.
Madžarska je predstavljala pomemben in obetaven turistični trg za Slovenijo. V prvih desetih mesecih leta 2010 je Slovenijo obiskalo 49.286 turistov iz Madžarske, kar je 2 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2009. Skupaj je bilo ustvarjeno za 4 odstotke manj nočitev kot v enakem obdobju lanskega leta. Trend stagnacije oziroma upada pri številu madžarskih gostov in prenočitev v letu 2009 se nadaljuje v letu 2010. V letu 2009 je pri prenočitvah prevladoval delež zimske polovice leta, vendar se madžarski turistični promet vse bolj enakomerno razporeja preko celega leta. Poleg smu-
čanja je največje povpraševanje po pohodništvu, športno aktivnih potovanjih in slovenski obali.
V sodelovanju s Slovensko-madžarskim poslovnim klubom je veleposlaništvo organiziralo vrsto poslovnih forumov v madžarskih regijah oz. večjih mestih z namenom predstavitve slovenskega poslovnega okolja in njegove turistične ponudbe: poslovni forum februarja v Bekescsabi; poslovni forum marca v I. okrožju Budimpešte (ki je vključeval gospodarsko, turistično-vinarsko predstavitev); delavnica na področju raziskav in razvoja maja v Budimpešti (s posebnim poudarkom na sektorjih informacij sko-komunikacijskih tehnologij in e-zdravja); slovensko-madžarsko poslovno srečanje s področja lesne industrije junija v Zalaegerszegu; Slovenija se je junija predstavila tudi na mednarodnem sejmu Gyor; oktobra je bil organiziran poslovni forum v Pecsu, novembra v Szolnoku; oktobra je bila organizirana predstavitev slovenskih vinarjev v Budimpešti; decembra je veleposlaništvo organiziralo predstavitev Hotelov Bernardin in čezmejno poslovno srečanje z udeležbo županov obmejnih občin v Nagykanizsi.
Nadaljevale so se aktivnosti za realizacijo projekta novega potniškega središča v Ljubljani Emonika City Centra, ki ga gradi madžarsko-kanadski konzorcij TriGranit.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje na področju visokega šolstva in znanosti dobro poteka na osnovi Sporazuma o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko iz leta 1992 kot tudi meddržavnega Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju iz leta 1994 in pripadajočih dvoletnih izvedbenih programov sodelovanja na teh področjih. Nadaljevalo se je dinamično sodelovanje
86
med Univerzo v Ljubljani in Univerzo Eotvos Lorand (ELTE) v Budimpešti, ki sodeluje tudi z Evro-sredozemsko univerzo v Portorožu. Nadaljevalo se je plodno sodelovanje med Univerzo v Mariboru in Univerzo znanosti v Pecsu, Univerzo za tehniške in znanstvene vede v Budimpešti ter Univerzo v Debrece-nu. Univerza v Mariboru in Univerzitetni center Savaria s sedežem v Szombathelyu sta februarja podpisala Sporazum o sodelovanju. Novembra je bil v Szegedu podpisan Memorandum o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Szegedu.
Študij slovenščine na Oddelku za slovansko filologijo Univerze ELTE v Budimpešti, ki se je začel v študijskem letu 2006/2007, se je uspešno uveljavil in privablja vedno več študentov. Spodbudni so tudi rezultati programov slovenskega jezika, ki so potekali na Univerzitetnem centru Savana v Szombathelyu. Univerza v Mariboru in nemško govoreča Univerza Gyula Andrassy v Budimpešti sta izrazili interes za krepitev medsebojnega sodelovanja, ki bo namenjeno tudi izmenjavi gostujočih profesorjev in študentov.
Na znanstvenem področju so se uspešno odvijali skupni projekti v okviru 7. evropskega programa in progama Eureka ter projekti bilateralnega znanstveno-tehnološkega sodelovanje na osnovi programa sodelovanja za obdobje 2010-2011. Tehnološki park Ljubljana, Tehnološka agencija Slovenije, Institut Jožef Stefan ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti so maja v Budimpešti organizirali srečanje med slovenskimi in madžarskimi podjetji s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, biotehnologije in e-zdravja. Slovenska stran je opredelila nosilca za izvedbo projekta znanstvenega slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Pripravo slovarja bo usklajeval vladni Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu,
medtem ko bo za strokovno plat projekta skrbel Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Veleposlaništvo je sodelovalo pri organizaciji številnih kulturnih dogodkov, nadaljevalo se je tudi intenzivno sodelovanje na kulturnem področju s Slovenskim društvom v Budimpešti in drugimi organizacijami slovenske manjšine na Madžarskem.
Januarja je bila v kraju Szolnok odprta fotografska razstava o Sloveniji ljubiteljskega fotografa Norberta Paroczaija (ki je bila ponovno predstavljena občinstvu novembra ob otvoritvi slovensko-madžarskega poslovnega foruma v Szolnoku). Februarja je veleposlaništvo obeležilo slovenski kulturni praznik s predstavitvijo dvojezične zvočne knjige Rože noči - Antologija sodobne slovenske poezije in otvoritvijo razstave spremljajočih grafik ilustrator-ke in grafičarke Zsuzse L. Farkas. Februar je bil tudi mesec slovenske kulture v mestu Bekescsaba - v okviru mednarodnega leta gledališča Jokai je bila premierno uprizorjena drama Draga Jančarja Halštat v madžarskem prevodu. Predstavo je spremljala okrogla miza z avtorjem Dragom Jančarjem in otvoritev fotografske razstave Staneta Jeršiča ter Barbare Jakše Jeršič Plečnikova Ljubljana. Veleposlaništvo je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v februarju priredilo tudi koncerta godalnega kvarteta ljubljanske Akademije za glasbo v Budimpešti in Bekescsabi.
Marca je bila na veleposlaništvu odprta razstava slik Marina Berovi-ča; v avli Mestne hiše prvega okrožja Budimpešte je bila v okviru dneva Slovenije odprta fotografska razstava o Plečnikovi Ljubljani; v dvorani Kluba Godor v Budimpešti je potekala premierna predstava sodobnega plesa z naslovom Dokumentacija in izkušnja v koprodukciji mladih slovenskih, madžarskih in
izraelskih umetnikov; v prostorih Madžarskega gledališkega muzeja in inštituta v Budimpešti je potekala otvoritev razstave arhitekture gledališč v Srednji Evropi z naslovom Preko vsakdanjosti, na kateri je bila predstavljena tudi slovenska arhitekturna dediščina gledališč.
Aprila je na veleposlaništvu potekala predstavitev dramskega dela Evgena Carja z naslovom Štrki umirajo v madžarskem prevodu; v budimpeš-tanski galeriji Magyar Muhely Galeria pa je bila odprta fotografsko-likovna razstava Tadeja Pogačarja z naslovom To je zakon. Tradicionalnega Festivala prvega romana v Budimpešti se je aprila udeležila mlada slovenska pisateljica Nataša Kramberger z romanom Nebesa v robidah.
Maja je na koncertu z naslovom Mednarodna mladina na koncertu v mest Pecs 2010 nastopil otroški pevski zbor Carmina Slovenica iz Maribora. Septembra je v okviru projekta evropske prestolnice kulture Pecs 2010 nastopil Mariborski balet je s predstavo Radio in Juliet. Oktobra je bila v Muzeju madžarskih prometnih in tehničnih znanosti v Budimpešti v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem odprta razstava z naslovom Tri tisoč let železarstva na Slovenskem, na otvoritveni prireditvi pa je nastopil moški pevski zbor VRES z Raven na Koroškem. Oktobra je v prostorih veleposlaništva na praznovanju 20. obletnice ustanovitve Slovenskega društva v Budimpešti nastopil Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika. Decembra je bila na veleposlaništvu odprta razstava Sabljaškega kluba Branik z naslovom Umetnost sabljanja v likovni umetnosti, zatem pa je nastopil Mešani pevski zbor Pavlove hiše Kulturnega društva člen 7 z avstrijske Štajerske.
Poročanje madžarskih medijev o Sloveniji je bilo korektno, s posebno pozornostjo so poročali o obiskih na najvišji in visokih ravneh v obeh
87
državah, notranji politiki, obeh manjšinah, slovenskem gospodarstvu, madžarski naložbi v ljubljanski Center Emonika, predstavljali so tudi zanimive kraje za turistične obiske v Sloveniji.
Obiski predstavnikov
•	29. marec - udeležba ministra, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Henrika Gjerkeša na srečanju ministrov Višegrajske skupine in Slovenije, pristojnih za regionalno politiko, s komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom v Budimpešti;
•	24.-25. junija - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na srečanju kmetijskih ministrov Višegrajske skupine v kraju Visegrad;
•	11. september - udeležba ministra, odgovornega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, dr. Boštjana Žekša na otvoritvi spominske Kuharjeve hiše na Gornjem Seniku;
•	6. november - udeležba ministra, odgovornega za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, dr. Boštjana Žekša in državnega sekretarja v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Borisa Jesiha na praznovanju dvajsetletnice Zveze Slovencev na Madžarskem v Monoštru;
•	10.-11. november - uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Republiki Madžarski;
•	22. november - delovni obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča v Budimpešti;
•	25. maj - neformalni obisk kandidata za ministra za zunanje zadeve dr. Janosa Martonyija v Ljubljani;
•	21. avgust - udeležba ministra za razvoj podeželja dr. Sandorja Fazekasa na kmetij sko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni;
•	29.-30. avgust - udeležba ministra za zunanje zadeve dr. Janosa Martonyija na 5. Strateškem forumu Bled;
•	15. september - delovni obisk predsednika dr. Pala Schmitta v Ljubljani;
•	20. oktober - delovni obisk predsednika vlade Viktorja Orbana v Ljubljani.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru
Generalni konzulat, ki deluje v županijah Vas in Zala, je tudi v letu 2010 dejavno spremljal položaj manjšine in se tvorno vključeval v njena prizadevanja za odpravo nerešenih vprašanj, s poudarkom na zagotavljanju tistih pravic, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti Republike Madžarske in iz Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje je bilo usmerjeno predvsem v čezmejno sodelovanje. V Zahodni prekodonavski regiji, kamor spadata tudi županiji Zala in Vas, so potekale intenzivnejše promocijske aktivnosti slovenskih gospodarskih in turističnih podjetij. Močno se je pospešilo sodelovanje med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z zainteresiranimi subjekti v Porabju. Generalni konzulat se je dejavno vključeval v pospeševanje gospodarskih aktivnosti med Slovenijo in obmejnima madžarskima
regijama. S pomočjo in pod okriljem Generalnega konzulata v Monoštru je bilo realiziranih več stikov med slovenskimi in madžarskimi gospodarskimi subjekti, ter med slovenskimi in madžarskimi državnimi inštitucijami. Generalni konzulat je vsestransko skrbel za promocijo slovenskega gospodarstva na Madžarskem ter za splošno promocijo Slovenije. Poseben poudarek je bil namenjen vsestranskemu povezovanju posameznikov in inštitucij iz Prekmurja in Porabja.
Generalni konzulat je nudil strokovno pomoč različnim slovenskim organizacijam v Porabju, ki uspešno sodelujejo na čezmejnih razpisih za pridobitev finančnih sredstev. Posebej uspešna pri tem je bila Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra. Največ EU sredstev je prišlo v Porabje iz Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Madžarska 2007-2013, na katerem se je s svojimi projekti posebej izkazala Razvojna agencija Slovenska krajina. Slednja je pripravila tudi več projektov, katerih izid bo znan v letu 2011. Poudariti je potrebno, da razen investicij iz čezmejnih programov, ki jih je večino pridobila Razvojna agencija Slovenska krajina, ni bilo izvedene nobene druge investicije. Na pred leti obljubljeni cestni povezavi med Verico in Gornjim Senikom, k gradnji katere se je zavezala Madžarska, ni bilo premikov in gradnja se še ni začela.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje v kulturi in umetnosti je bilo intenzivno, še posebej zaradi odličnega dela Zveze Slovencev na Madžarskem. Osrednji slovenski krovni organizaciji sta se trudili poleg lastnih kulturnih projektov, slovensko in tudi madžarsko govorečemu občinstvu predstaviti bogato kulturno ustvarjalnost v Sloveniji. Intenzivna kulturna izmenjava med Slovenijo in Porabjem je bila zelo dobro sprejeta na obeh straneh meje.
88
Generalni konzulat je samostojno ali v sodelovanju z obema osrednjima organizacijama	Porabskih
Slovencev, izvedel več kulturno promocijskih projektov, ki so prispevali k večjemu ugledu Slovenije na Madžarskem in posledično tudi h krepitvi samozavesti pripadnikov slovenske manjšine.
Na Madžarskem sta dve dvojezični osnovni šoli (Gornji Senik in Števanovci), kjer se izvaja dvojezični pouk. V šolskem letu 2010/2011 je bil oblikovan nov slovenski narodnostni razred na osnovni šoli v Monoštru, kar je pozitivno in kaže na izboljšano vrednotenje slovenščine na tem območju. Pouk slovenskega jezika poteka še na monoštrski gimnaziji in srednji šoli. Dijaki imajo možnost tudi maturirati iz slovenskega jezika.
Bistvenega pomena za obstoj slovenskega jezika v Porabju so narodnostni vrtci, kjer je prišlo do zaprtja slovenskega vrtca v Slovenski vesi, kar je zaskrbljujoč precedens.
Na področju financiranja manjšinskih medijev ni prišlo do pozitivnih premikov. Tako Radio Monošter kot časopis Porabje sta delovala v pogojih pomanjkljivega financiranja. Slovenski utrinki, edina slovenska manjšinska oddaja v produkciji Madžarske nacionalne televizije, je bila močno okrnjena. Zaradi varčevanja na Madžarski nacionalni televiziji, kjub drugačnim zakonskim obvezam, so zagotovili finančna sredstva le za polovico novih prispevkov, preostali del oddaje pa se je zapolnjeval s starimi arhivskimi posnetki.
Slovenci na Madžarskem
Na Madžarskem delujeta dve krovni manjšinski organizaciji, Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna Slovenska samouprava. Zveza Slovencev na Madžarskem, ki jo prete-
žno financira Republika Slovenija iz svojega proračuna, je poleg običajnih aktivnosti izvedla tudi volilni občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo za naslednje štiriletno obdobje. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Jože Hirnok.
Na manjšinskih volitvah, ki so bile izvedene vzporedno z lokalni volitvami v oktobru, so bile na področjih, kjer strnjeno živi slovenska manjšina, uspešno izvedene tudi lokalne manjšinske volitve in volitve elek-torjev za novo predsedstvo Državne slovenske samouprave.
Generalni konzulat je sprotno spremljal vse dogodke povezane s slovensko manjšino na Madžarskem in se tvorno vključeval v delo slovenskih manjšinskih organizacij na vseh ravneh, prav tako je, zelo uspešno, opravljal povezovalno vlogo med slovenskimi manjšinskimi organizacijami na Madžarskem ter različnimi inštitucijami v Sloveniji.
V Republiki Madžarski so bile leta 2010 državnozborske, lokalne in manjšinske volitve, zato v tem času ni bilo za pričakovati sprejetja pomembnejših političnih odločitev, ki bi reševale probleme s katerimi se srečuje večina manjšin na Madžarskem. Ključna sprememba na področju madžarske zakonodaje je bilo sprejetje ustavnega amandmaja, ki odpira možnosti za izvolitev v parlament do 13 poslancev iz vrst pripadnikov uradno priznanih manjšin na Madžarskem, vendar je za implementacijo te spremembe potrebno še sprejetje novega Zakona o volitvah, ki bo natančneje opredelil način izvolitve manjšinskih poslancev.
Obiski predstavnikov
• 17. september - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na Državnem srečanju Slovencev na Madžarskem;
•	06. november - udeležba ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša na slovesnosti ob dvajseti obletnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem;
•	19. november - obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag Dejana Židana v Porabju.
MAKEDONIJA
Makedonijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Skopju
Dvostransko sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo je bilo zelo dobro na vseh področjih in med državama poteka stalen dialog na politični in strokovni ravni. Odnosi so že tradicionalno dobri in prijateljski, med državama ni odprtih vprašanj. Redni stiki na vseh ravneh so dvostranske odnose še utrdili.
Slovenija je tudi v letu 2010 podpirala Makedonijo na njeni poti približevanja EU in NATO ter ji nudila svoje izkušnje in vsestransko pomoč. Na čelu z brigadirjem Davidom Humarjem, je Slovenija 3. maja 2010 uradno prevzela vodenje Poveljstva Nato (Nato HQ Skopje) in funkcijo Natovega vojaškega predstavnika v Makedoniji. Državi sta tesno sodelovali tudi v času makedonskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med Slovenijo in Makedonijo je v prvih devetih mesecih 2010 znašal 125,8 milijonov evrov. Glede na primerljivo lansko obdobje se je blagovna menjava zmanjšala za slabih 9 milijonov evrov. Od tega je slovenski izvoz blaga v Makedonijo v prvih devetih mesecih znašal 104,1 milijonov evrov, uvoz pa 21,7 milijonov evrov. Slovenski presežek v blagovni menjavi tako ostaja zelo velik, vendar se je glede na primerljivo
89
lansko obdobje znižal. Slovenska podjetja so kljub finančni gospodarski krizi nadaljevala z investicijami v Makedonijo. Vendar je bilo kljub temu leto 2010 v Makedoniji za slovenska podjetja predvsem leto konsolidacije naložb. V preteklih letih so slovenska podjetja (Telekom Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Prva Group, Pozavarovalnica SAVA. LTH Casting) investirala na makedonsko tržišče s prevzemi makedonskih podjetij. Podjetje RIKO še naprej gradi velike infras-trukturne projekte v Makedoniji (Hidroelektrarna Sv. Petka). Kot del razvojne pomoči, je bil položen temeljni kamen za izgradnjo čistilne naprave Volkovo. Energoplan iz Ljubljane je podpisal pogodbo za obnovo stavbe v centru Skopja, TUŠ Makedonija je odprl nov trgovski center v Velesu, LTH Livarnica iz Ohrida je investirala v nove programe za proizvodnjo avtomobilskih delov, podjetje ROTO pa je odprlo novo tovarno v Vinici.
H krepitvi gospodarskega sodelovanja so prispevali tudi obiski ministrov z močnimi gospodarskimi delegacijami (obisk ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Gjerkeša, obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Židana). Posebno vlogo pri promociji gospodarskega sodelovanja je odigral tudi Slovensko makedonski poslovni klub, ki šteje preko sto slovenskih in makedonskih podjetij. Poleg številnih srečanj članov kluba v Skopju so bila organizirana tudi srečanja z gospodarstveniki v Mav-rovu, Gevgeliji, Gostivarju in Skopju.
Makedonija je ena od prioritetnih držav dodeljevanja slovenske razvojne pomoči. Iz tega naslova sta bila izvedena dva projekta: načrt za varno, učinkovito in okolju prijazno izkopavanje premoga v bazenu Mariovo ter druga faza izgradnje in zagona komunalne čistilne naprave za odpadne vode v občini Gjorče Petrov.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je podprlo dva projekta nevladnih organizacij. Gre za projekta Slovenske filantropije (prenos znanja za pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami) in Društva za razvoj ustvarjalnosti DIOTIMA (obnova Osnovne šole Bratov Ramiza in Hamida z opremo računalniške in ekološke učilnice ter izvedba delavnice za romske otroke, njihove starše ter strokovno osebje). S pomočjo Ustanove Skupaj je bil izvedena podpora svetovalnima centroma za otroke, mladostnike in starše v Skopju in v Kumanovu. Nov center v skopski občini Čair je edini center v prestolnici, ki nudi pomoč v albanskem jeziku.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje med državama na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev je bilo vseskozi zelo intenzivno. Osrednji dogodek kulturnega sodelovanja je bil delovni obisk ministrice za kulturo Majde Širca v Skopju. V času obiska v Makedoniji, 25. marca je ministrica odprla razstavi "Jože Plečnik - arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju" ter "Sodobna arhitektura v Sloveniji 1999-2010". Med Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvom za kulturo Republike Makedonije je bil podpisan Program sodelovanja na področju kulture in umetnosti med za leta 2010 do 2013.
Slovenski kulturni praznik je bil v Skopju obeležen s proslavo in sprejemom z bogatim kulturno umetniškim programom. Posebni gost večera je bil legendarni makedonski kitarist Vlatko Stefanovski, nastopili pa so še Mešani pevski zbor France Prešeren pod vodstvom dirigenta Tomislava Šopova, študentje slovenskega jezika Filološke fakultete Blaže Koneski na Univerzi Sv. Cirila in Metoda Skopje pod mentorstvom prof. Lidije Arizankovske in cicibani Slovenskega združenja France Prešeren. Predstavljena je
bila tudi, v makedonski jezik prevedena knjiga slovenskega pisatelja, dramatika in esejista Draga Jančarja z naslovom Niha ura tiho.
Aprila so v Skopju potekali: promocija zbirke izbranih esejev Mitje Čandra z naslovom "Kuvertirana poteza" in zbirke poezij Lucije Stu-pica z naslovom "Otok, mesto in drugi", svečana otvoritev novih prostorov Slovenskega združenja France Prešeren v Skopju, slovesnost ob 50. obletnici poučevanja slovenskega jezika v Makedoniji, ter predavanje in predstavitev umetniškega projekta treh slovenskih umetnikov z naslovom "Readymade Name".
Slovenski kratki romski film Mlade dame je prejel nagrado na VII. Romskem filmskem festivalu Zlato kolo Skopje 2010. Na Mednarodnem filmskem festivalu Asterfest, ki je potekal pod naslovom "Evroatlanstki filmski smerokaz", pa je prvo nagrado dobil slovenski kratki film Lovec oblakov režiserja Mihe Knifica. Julija je v Stari čaršiji v Skopju potekal literarni večer s slovenskima avtorjema Primožem Reparjem in Josipom Ostijem, na festivalu "Skopsko leto 2010 pa je bila predstavljena video instalacija slovenske umetnice Anje Medved.
V Makedoniji je nastopilo več folklornih skupin in pevskih zborov iz Slovenije, med njimi folklorna skupina Obrež iz Središča ob Dravi, Mešani pevski zbor Musica Viva iz Kranja in Lovski pevski zbor iz Medvod. Na otvoritvi Mednarodnega festivala MOT (Mlad otvoren teatar) so nastopili slovenski gledali-ščniki iz SMG, Gledališča Glej in SNG Drama. Na Mednarodnem gledališkem festivalu »Skupifesti-val« pa so nastopili umetniki iz Mini teatra iz Ljubljane s predstavo »Jaz&vsi«.
Decembra je Oddelek za makedonski jezik in južno slovanske jezike Filološke fakultete Blaže Koneski z
90
Univerze Sv. Cirila in Metoda iz Skopja pripravil literarni večer ob Svetovnih dnevih slovenske sodobne literature. V prostorih fakultete so, v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik in Oddelkom za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predstavili antologije sodobne slovenske literature. Z glasbenimi točkami in branjem slovenske in makedonske poezije in proze so se predstavili študentje slovenskega jezika.
Sodelovanje z makedonskimi mediji je bilo zelo intenzivno. Veleposlanik je imel številne televizijske in radijske intervjuje ter izjave za elektronske in tiskane medije povezane z dvostranskimi odnosi med državama, promocijo slovenskega gospodarstva, vprašanjem reševanja grško-makedonskega spora in vključevanja Makedonije v EU in NATO.
Obiski
•	16. - 17. januar - delovni obisk predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja v Skopju v spremstvu ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja;
•	26. - 27. januar - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Antonia Milošoskega v Ljubljani;
•	10. - 11. marec - uradni obisk predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja v Skopju;
•	25. - 26. marec - delovni obisk ministrice za kulturo Majde Širca v Skopju;
•	30. maj - 1. junij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelu-šič na Regionalni konferenci o vključevanju držav JVE v zvezo NATO v Bitoli;
•	21. - 23. junij - delovni obisk ministra za zdravje dr. Bujarja Osmani-ja v Ljubljani,
•	Minister za okolje in prostorsko načrtovanje Nexhat Jakupi se je udeležil Blejskega strateškega foruma, 31. avgusta in 1. septembra 2010;
•	6. oktober - delovni obisk ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Henrika Gjerke-ša v Skopju;
•	8. - 9. november - delovni obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana v Skopju.
MALTA
Malto nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
Politični odnosi med dvema sredozemskima članicama EU so bili zelo prijateljski in brez odprtih vprašanj. Slovenija je sodelovala pri projektu EU trajne preselitve beguncev z Malte (EUREMA) in iz Malte sprejela osem upravičencev do mednarodne zaščite.
Gospodarsko sodelovanje
Malta po sedanjem obsegu gospodarskega sodelovanja v zunanji trgovini ne predstavlja enega od pomembnejših partnerjev Slovenije. Gospodarsko sodelovanje je skromno in omejeno na blagovno menjavo in storitve. Obseg blagovne menjave v prvih desetih mesecih 2010 je znašal 9,13 milijonov evrov, od tega izvoz 2,77 milijonov evrov in uvoz 6,36 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je povečal za 167odstotkov na račun uvoza blaga iz Malte v Slovenijo. Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu je navezalo stike za spodbujanje sodelovanja med Gospodarskima zbornicama Malte in Slovenije (osnutek sporazuma o sodelovanju in izmenjavi informacij).
MAROKO
Maroko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Lizboni
Odnosi med državama so dobri, vendar v letu 2010 ni bilo posebnega dvostranskega sodelovanja med državama.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje z Marokom je bilo skromno in je od leta 2007 (10 milijonov evrov) v trendu padanja. Prevladuje blagovna menjava. Maroko trenutno zaseda 87. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami RS. V prvih desetih mesecih leta 2010 je blagovna menjava padla za 35 odstotkov in je znašala 4,6 milijone evrov (izvoz 3 milijone evrov, uvoz pa 1,5 milijona evrov). Izvoz je padel za 36 odstotkov, uvoz pa za 33 odstotkov. Maroko je kljub svetovni gospodarski krizi v letu 2010 beležil 4,2 odstotno gospodarsko rast in 2,5 odstotno inflacijo.
Obiski
• 11. do 14. oktober - obisk začasnega odpravnika poslov Gregorja Golobineka na maroškem ministrstvu za zunanje zadeve in pri gos-podarskihustanovah.
MEHIKA
Mehiko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu
Dvostranski odnosi med Slovenijo in Mehiko so bili dobri in brez nerešenih vprašanj. V letu 2010 med državama ni bilo obiskov na visoki ravni. Zunanjepolitični odbor mehiškega kongresa je 6. decembra 2010 vzpostavil Skupino prijateljstva s Slovenijo, na kateri sta kot častna gosta sodelovala tudi častni konzul RS Ariel López in podpredsednik Odbora za zunanjo politiko Državnega zbora RS Milenko Ziherl. V letu 2010 ni bilo obiska na visoki ravni.
91
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Mehiko je skromno. V prvih devetih mesecih leta 2010 je menjava dosegla 37 milijonov evrov ali 48 odstotkov več kot leta 2009, od tega je Slovenija v Mehiko izvozila za 30 milijonov evrov blaga in storitev.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Postopek sklenitve dvostranskega Sporazuma o sodelovanju na področju znanosti in tehnologije se v letu 2010 še ni zaključil.
Odnosi med državama so tradicionalno dobri, brez odprtih vprašanj. Obiskov na visoki ravni ni bilo, redna pa so srečanja med visokimi predstavniki obeh držav ob robu multilateralnih dogodkov ter na nižjih ravneh. Veleposlaništvo ima redne stike s predstavniki pristojnih moldavijskih institucij. S pozornostjo smo spremljali dogajanje na notranjepolitičnem področju v Mol-daviji v 2010. Slovenija, ki podpira neodvisnost in teritorialno celovitost Moldavije, je s pozornostjo sledila aktivnostim, povezanim z reševanjem vprašanja Pridnjestra. Slovenija je bila vključena v dejavnosti, povezane s približevanjem Moldavije evropski integraciji, vključno z začetkom postopkov za sklenitev Pridru-žitvenega sporazuma in liberalizacijo vizumskega režima. Vodja veleposlaništva se je septembra udeležila tretjega neformalnega srečanja Skupine za evropsko akcijo Moldavije.
V želji po večji prepoznavnosti Slovenije v Moldaviji in poglobitvi medsebojnih odnosov, predvsem pa gospodarskih odnosov, je v 2010 začel z delovanjem Konzulat Repub-
like Slovenije v Kišinjevu na čelu s častnim konzulom.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave se je glede na leto 2009 nekoliko povečal, slovenski izvoz je v prvih desetih mesecih znašal 8,7 milijonov evrov, uvoz pa skromnih 383 tisoč. Struktura slovenskega izvoza še naprej ostaja nespremenjena, skoraj polovico predstavljajo zdravila, sledijo telekomunikacijska oprema, električni števci, gospodinjski aparati. Večino uvoza predstavljata tekstil in suho sadje.
Veleposlaništvo je vse leto sodelovalo pri oblikovanju izhodišč za okrepitev razvojnega sodelovanja med državama. Moldavska stran je tako do konca leta izoblikovala nekaj pobud za sodelovanje na področju farmacije, trgovinske politike, kmetijstva in zaščite človekovih pravic (integracija Romov).
MONAKO
Monako nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu
Slovenija in Monako sta stkala prijateljske odnose, ki se krepijo na bilateralni in multilateralni ravni. Državama so skupna zlasti prizadevanja na področju varovanja okolja, promocije miru, demokracije in človekovih pravic, s poudarkom na humanitarni in razvojni dimenziji. Sodelovanje na področju varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti se uspešno nadaljuje. Leta 2010 je začel veljati četrti Memorandum o sodelovanju na področju varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti za obdobje 20102012, sklenjen med Zavodom RS za varstvo narave in Uradom za mednarodno sodelovanje Kneževine Monako. Na multilateralni ravni državi zgledno sodelujeta v okviru Alpske konvencije, Barcelonske konvencije o varstvu Sredozemskega
morja ter Sporazuma o ohranjanju kitov in delfinov Črnega morja, Sredozemskega morja in atlantskega območja ob njem (ACCOBAMS). Pomembno področje v dvostranskih odnosih predstavljala tudi humanitarna in razvojna komponenta, s poudarkom na projektih, ki jih obe državi izvajata v podporo človekoljubnim aktivnostim misijonarja slovenskega rodu Petra Pavla Opeke na Madagaskarju.
Gospodarsko sodelovanje
Statistični urad Republike Slovenije od leta 2005 ne vodi več podatkov o blagovni menjavi med Republiko Slovenijo in Monakom.
Monaški statistični urad prav tako ne beleži podatkov o blagovni menjavi med Slovenijo in Monakom. Slovenija je uvrščena v kategorijo ''ostale države''. Monako je tako v omenjeno kategorijo izvozil za 90,5 milijonov evro (17,17odstotno povečanje), uvozil pa 23,77 milijonov evrov (5,44 odstotno povečanje).
MONGOLIJA
Mongolijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu
Državi sta imeli dobre medsebojne odnose in obstajajo veliko možnosti za njihovo nadaljnjo krepitev.
Veleposlanica Republike Slovenije v Pekingu je maja predala poverilna pisma mongolskemu predsedniku Cahiji Elbegdoržu. V pogovorih z Mongolijo je bil izražen obojestranski interesi za poglobljeno sodelovanje na vseh področjih, še posebej na področju izobraževanja, znanosti in kulture.
Gospodarsko sodelovanje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je trgovinska menjava med državama v desetih mesecih znašala 2,163 milijona
MOLDAVIJA
Moldavijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kijevu
92
evrov (8,7 odstotno povečanje), kar je predstavljalo skoraj v celoti slovenski izvoz, predvsem zdravil, kozmetike in gospodinjskih aparatov. V okviru triletnega programa razvoja kmečkega turizma, pri katerem sodeluje tudi Gospodarska zbornica Slovenije, sta obiskali Mongolijo dve skupini slovenskih strokovnjakov s področja turizma.
NEMČIJA
Odnose med RS in ZRN lahko ocenimo kot zelo dobre. Takšno dolgoročnejšo oceno potrjuje konkretno sodelovanje v letu 2010. Dejstvo, da sta obe državi del evro območja, je bilo še posebno pomembno za medsebojno sodelovanje. ZRN je bila vodilna pri iskanju dolgoročnih rešitev za stabilizacijo evra. Med stališči nemške in slovenske vlade pri tem ni bilo pomembnih razlik, kar je ugodno vplivalo tudi na sodelovanje na drugih področjih. Obisk ministra za finance, dr. Franca Kri-žaniča, ministra za EU in razvoj, mag. Mitje Gasparija, in ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Henrika Gjerkeša v Berlinu, kažejo na pripravljenost članov nemške vlade za sodelovanje s slovenskimi kolegi. Zunanji minister Guido Westerwelle, je s svojim obiskom v Ljubljani dal priznanje Sloveniji za njeno vlogo v mednarodnih skupnosti, v NATO in EU in posebej za njena prizadevanja za vključevanje držav Zahodnega Balkana v EU in NATO. Na dobro sodelovanje kaže tudi izmenjava obiskov na ravni državnih sekretarjev v Ministrstvih za zunanje zadeve in Ministrstvih za obrambo obeh držav. Obisk bavarskega ministra za gospodarstvo v Sloveniji in slovenskega ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v deželi Brandenburg kaže na pripravljenost, da se sodelovanje okrepi tudi med Slovenijo in nemškimi zveznimi
deželami. Takšno sodelovanje je, glede na velikost in pomen nemških zveznih dežel ter njihovo vlogo v izvajanju in oblikovanju evropskih politik, v interesu obeh držav. Zaradi spodbujanja in pomoči pri razvijanju gospodarskih, kulturnih in znanstvenih odnosov Republike Slovenije z nemško zvezno deželo Severno Porenje - Vestfalija je 1. novembra začel delovati Konzulat Republike Slovenije s sedežem v Dusseldorfu (preoblikovan iz nekdanjega predstavništva Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije). ZRN je bila tudi v letu 2010 najpomembnejši slovenski trgovinski partner. Oceno o dobrem sodelovanju lahko dopolnimo tudi s pozitivno oceno kulturnega sodelovanja, pri čemer je še posebej pomembno dejstvo, da večji del kulturnega sodelovanja poteka neposredno med ustvarjalci in potrošniki kulturnih dobrin v obeh državah.
Gospodarsko sodelovanje
Tudi v letu 2010 ostaja Nemčija največja zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Skupna menjava bo predvidoma znašala slabih 20 odstotkov celotne slovenske blagovne menjave. Medtem, ko jo je v letu 2009 močno okrnila finančna kriza, je v letu 2010 možno opaziti občutno rast. Menjava kljub rasti še ni dosegla najvišje točke iz leta 2008, ko je znašala dobrih 8 milijard evrov, vendar je leto 2010 pomembno vplivalo na okrevanje gospodarskega sodelovanja, predvsem zaradi močne gospodarske rasti v Nemčiji, ter s tem povezane rasti povpraševanja na nemškem trgu. Struktura izvoza in uvoza je ostala praktično enaka. Državi trgujeta s širokim naborom izdelkov in surovin, največji delež pa predstavljajo avtomobili, deli za avtomobilsko industrijo, stroji, elektrotehniko ter kemičnimi izdelki. Trenutno dosegljivi podatki kažejo, da bo medsebojna menjava znašala okoli 7,5 milijarde evrov, kar pomeni, da še ne bo dosegla ravni iz leta 2007. V tem trenutku
tudi še ni možno določiti, katera država bo imela presežek. Rast v primerjavi z letom 2009 se bo ustalila nekje pri 20odstotkih. Če bo gospodarska rast v Nemčiji primerljiva tudi v letu 2011, kar lahko pozitivno vpliva na slovenski izvoz, je možno pričakovati primerljive rasti tudi v bodoče. Med zveznimi deželami ostajajo najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije BadenWürttemberg, Bavarska, Severno Porenje-Vestfalija, Spodnja Saška in Hessen. Dobre gospodarske odnose smo v letu 2010 s Hessnom utrdili tudi s poslovno konferenco, ki je bila organizirana v Frankfurtu, v sodelovanju z Industrijsko in gospodarsko zbornico Frankfurt, častnim konzulom v Hessnu Messeijem, Gospodarsko Zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo, Predstavništvom slovenskega gospodarstva v Düsseldorfs in drugimi. Tudi ob drugih priložnostih so številna slovenska podjetja izkoristila priložnost za navezovanje stikov in tudi konkretne nove posle s pomočjo Veleposlaništva v Berlinu.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja, športa in medijev
V	Nemčiji se je v letu 2010 zvrstilo veliko število kulturnih prireditev. Med drugim se je ob kulturnem prazniku, 8. februarja, v prostorih veleposlaništva z likovno razstavo predstavil umetnik Samo Jurečič, isti mesec je v Berlinu razstavljala tudi slikarka Jana Vizjak. Aprila je v berlinski državni operi s predstavo Symphony of Sorrowful Songs gostoval Tomaž Pandur, v filharmoniji v Jeni pa Simfonični orkester RTV Slovenija. Junija se je v prostorih veleposlaništva s fotografsko razstavo predstavil Matej Košir, konec istega meseca pa je na sprejemu ob slovenskem državnem prazniku nastopila violinistka Anja Bukovec.
V	juniju je bil v Berlinu organiziran tudi filozofski simpozij Slavoja Žižka. Julija je veleposlaništvo podprlo likovni projekt umetnice Katje
Nemčijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu
93
Sudec v sklopu berlinskega bienala in gostovanje slovenskih pevskih zborov v Potsdamu. Avgusta so se mladi slovenski glasbeniki v orkestru Jugovzhodne Evrope predstavili v berlinski koncertni hiši. Septembra so bili na berlinski mednarodni literarni festival povabljeni Boris Pahor, Drago Jančar, Aleš Debeljak ter Igor Omerza. Oktobra so se na umetniških sejmih Preview Berlin in Art Forum Berlin predstavile slovenske galerije, decembra pa na veleposlaništvu slikarki Metka Krašovec in Karmen Bajec, ter literat Tomaž Šalamun. Prav tako v decembru je Osnovna šola Leskovec pri Krškem sodelovala pri humanitarnem projektu »mednarodni božič« v Düsseldorfs , v sklopu katerega so učenci okrasili novoletno jelko. V decembru sta se v okviru projekta »Viva Slowenia« v Hamburgu predstavila slovenska literata Sebastjan Pregelj in Suzana Tratnik. Veleposlaništvo je v letu 2010 organiziralo prvo srečanje vseh slovenskih lektoratov v Nemčiji, pri čemer so se srečanja udeležili tako študentje, kot lektorji. Na dogodku sta nastopila literata Nataša Kramberger in Nejc Gazvoda, študentom pa je predaval direktor centra za slovenščino kot drugi tuji jezik dr. Marko Stabej. Veleposlaništvo je nemškim medijem redno posredovalo informacije in gradiva o Sloveniji, ter obveščalo nemške in slovenske medije o dogodkih v povezavi s Slovenijo, nastopih slovenskih umetnikov v Nemčiji, ipd. Veleposlaništvo je vzdrževalo stike z nemškimi novinarji in dopisniki slovenskih medijev v Nemčiji ter aktivno sodelovalo v združenju tiskovnih atašejev.
Obiski predstavnikov
•	15.-17. januar - udeležba ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika na kmetijskem sejmu Zeleni tedni v Berlinu;
•	5.-7. februar - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič in
ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na Varnostni konferenci 2010 v Münchnu;
•	10. marec - delovni obiski ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v Berlinu;
•	4.-6. junij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jušič na konferenci »27th International Workshop on Global Security « v Berlinu;
•	15.-16. junij - delovni obisk ministra za razvoj in evropske zadeve mag. Mitje Gasparija v Berlinu in Frankfurtu;
•	9. julij - delovni obisk ministra za finance dr . Franca Križaniča v Berlinu;
•	26.-28. september - delovni obisk ministra brez resorja, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj RS dr. Henrika Gjerkeša v Potsdamu in Berlinu.
Generalni konzulat Republike Slovenije v Münchnu
Svobodna dežela Bavarska
Odnosi s Svobodno deželo Bavarsko so, iz zgodovinskih razlogov, še posebej iz časa osamosvajanja Slovenije, zavzemali posebno mesto v dvostranskih odnosih. Gre za edino nemško deželo, s katero ima Slovenija še iz časa pred osamosvojitvijo formalizirane odnose v obliki Slo-vensko-bavarske mešane komisije. V okviru komisije so se v preteklosti obravnavala različna področja skupnega interesa, kot so promet, okolje, kultura, šolstvo in drugo. Komisija se sestaja v 18. mesečnem ritmu. V letu 2010 zasedanja ni bilo, saj je bilo zadnje zasedanje septembra 2009, naslednje se načrtuje za sredino leta 2011.
Gospodarsko sodelovanje
Bavarska je znotraj Nemčije ena najpomembnejših gospodarskih partnerk Slovenije. Obseg trgovinske menjave je bil, po upadu v letu 2009, spet v porastu za preko 10 odstotkov. Znašal je preko 1,5 milijarde evrov. V menjavi, ki je praviloma uravnotežena, je Slovenija beležila malenkosten primanjkljaj.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje je večinoma potekalo neposredno med posameznimi ustvarjalci in akterji. Velik del kulturne izmenjave poteka preko mestnih partnerstev. Posebej intenzivna so bila sodelovanja Kamnik-Andechs in Škofja Loka-Freising, ki izvirajo iz povezav, nastalih v srednjem veku, ter Murska Sobota-Ingolstadt, kjer so povezovalni element slovenski zdomci.
Obiski predstavnikov
• 30. september - delovni obisk namestnika ministrskega predsednika in deželnega ministra za gospodarstvo, infrastrukturo, promet in tehnologijo Bavarske Martina Zeila v Ljubljani.
V nemški zvezni deželi Baden -Württemberg prebiva največja skupnost slovenskih zdomcev in izseljencev, po neuradni oceni 15.000 oseb. Intenzivno sodelovanje je potekalo predvsem na področjih gospodarstva ter kulture. Nosilci sodelovanja so bila neposredno zainteresirana podjetja, kulturne ustanove in posamezniki.
Gospodarsko sodelovanje
S to nemško zvezno deželo ima Slovenija najbolj razvito gospodarsko menjavo. Menjava je bila v porastu za več kot 10 odstotkov. Skupni letni obseg je znašal preko 2 milijarde evrov. Slovenija je tudi v tem letu beležila občuten presežek.
94
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
je omejeno na sodelovanje pobratenih mest in delovanje društev slovenskih zdomcev in izseljencev. Najstarejše društvo, Triglav iz Stutt-garta, je praznovalo 40. obletnico delovanja. Več drugih društev je obeležilo 30 in 25 let delovanja.
V dvostranskih odnosih je bilo največ pozornosti posvečeno krepitvi gospodarskih vezi prek konkretnih promocijskih dogodkov in neposredne podpore podjetjem, bogato pa je bilo tudi sodelovanje na kulturnem področju ter delo na področju javne diplomacije. Med drugim je prišlo do začetka rednega dopolnilnega pouka slovenščine v prostorih veleposlaništva. V okviru javne diplomacije je veleposlaništvo ob finančni podpori Gorenja, Tomosa in Slovenske turistične organizacije izdalo dvojezično knjigo Slovenija na Nizozemskem o vezeh med narodoma.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava se je po neugodnih gibanjih v letu 2009 v letu 2010 povečala kar za četrtino. Veleposlaništvo je predstavljalo poslovni profil Slovenije in gospodarske priložnosti v Sloveniji z obiski regionalnih zbornic v Limburgu, Gro-ningenu, Amsterdamu, Utrechtu in Apeldoornu ter na zaprosilo različnih slovenskih podjetij opravilo obiske pri potencialnih nizozemskih partnerjih. Slovenska podjetja so se predstavila na sejmu široke potrošnje PLMA (ob podpori JAPTI) in sejmu opreme za plovila METS. Na pobudo veleposlaništva je študent poslovne šole iz Rotterdama pripravil raziskavo o priložnostih za slovensko vino na nizozemskem trgu, skupina petnajstih študentov druge
visoke poslovne šole pa je pristopila k izdelavi podobne tržne študije za pet slovenskih živilskih podjetij. Slovenska vina so se prvič pojavila na policah verige velikih samopostrežnih trgovin Jumbo, pa tudi v verigi trgovin s pijačami Gall & Gall. Poleg živilske industrije je veleposlaništvo na gospodarskem področju pozornost namenjalo še lesni, logistični, gradbeni, kemični in industriji opreme za plovila. Na rezidenci je veleposlaništvo junija pripravilo poslovno večerjo za prek štirideset nizozemskih poslovnežev. Nizozemska ostaja med desetimi najpomembnejšimi slovenskimi turističnimi trgi. Veleposlaništvo je ob Slovenski turistični organizaciji dejavno sodelovalo na vsakoletnem turističnem sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu in na sejmu kolesarstva in pohodništva Fiets en Wandelbeurs marca meseca v Amsterdamu, kjer je bila Slovenija dežela gostja. Na rezidenci slovenskega veleposlanika je septembra potekala predstavitev skupine Sava Hotels & Resorts za nizozemske turistične delavce in turistične pisce. Turistični promociji so bili namenjeni tudi dnevi slovenske kuhinje, ki jih je veleposlaništvo skupaj s kuharjem Matejem Tomaži-čem iz restavracije Majerija konec marca pripravilo v restavraciji Des Juges v Palači miru. Veleposlaništvo je dejavno sodelovalo tudi na junijski predstavitvi slovenskih vin v organizaciji društva nizozemskih sommelierjev.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Na pobudo članov slovenske skupnosti so se v prostorih veleposlaništva pričele mesečne otroške urice, jeseni pa jih je nadomestil redni tedenski dopolnilni pouk slovenskega jezika. Društvo Lipa je junija v Utrechtu pripravilo dobro obiskani letni zbor oz. piknik. Dogodka se je udeležila tudi Suzana Studen van Keulen, tukajšnja Slovenka, ki je letos iz rok njene kraljeve visokosti princese Maxime in ob navzočnosti
njenega veličanstva kraljice Beatrix prejela visoko priznanje Appeltje van Oranje za svoje delo pri družbeni integraciji priseljenk preko športa.
Veleposlaništvo je na rezidenci februarja pripravilo sprejem ob kulturnem prazniku s častnim gostom režiserjem Damjanom Kozoletom, ki se je isti mesec predstavil s filmom Slovenka na mednarodnem filmskem festivalu v Rotterdamu. Maja je veleposlaništvo sodelovalo pri otvoritvi Sarajevo Film Festivala v Haagu, na katerem je bil ponovno predstavljen film Slovenka.
S finančno pomočjo Javne agencije RS Slovenije za knjigo je izšel nizozemski prevod dela Prišleki Lojzeta Kovačiča, novembra pa se je v haaš-kem kulturnem krožku Haagse Kun-stkring v sodelovanju z društvom prijateljev Slovenije Lipa in veleposlaništvom predstavil pisatelj Drago Jančar. Srečanja pesnikov Lirikon-fest maja v Velenju so se s pomočjo kulturne animatorke Drage Rinkeme udeležili nizozemski avtorji Judith Herzberg, Gerry van der Linden, Jaap Robben in Hank Geerts.
Septembra se je izbrani poslovni in kulturni publiki v Noordwijku s svojim performansom predstavil Miha Pogačnik, v sodelovanju s slovenskim simfoničnim orkestrom.
Maja se je v Haagu na koncertu predstavil Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, veleposlaništvo pa je podprlo tudi zaključni nastop mladega slovenskega tenorista Uroša Petrača, ki je magistriral na haaškem konzervatoriju. Mlada sopranistka Kristina Bitenc in tenorist Matevž Kajdiž sta tudi letos pela na božičnem koncertu na veleposlanikovi rezidenci.
Jan van der Meulen, ki je kot prisilni mobiliziranec del vojne preživel v Sevnici, je maja izdal knjigo svojih spominov na to obdobje. Veleposlaništvo je izdalo dvojezično nizozem-sko-slovensko knjigo Slovenija na
NIZOZEMSKA
Nizozemsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Haagu
95
Nizozemskem. Knjiga, namenjena promociji Slovenije med zahtevnejšo ciljno javnostjo preko zgodb več deset Nizozemcev, nizozemskih Slovencev in Slovencev na Nizozemskem predstavlja vezi med narodoma na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem in drugih področjih.
Poleg poročanja o arbitražnem sporazumu in izvolitvi piranskega župana je v poročanju o Sloveniji izstopalo naklonjeno pisanje v specializiranih vinskih in turističnih publikacijah. Tako je med drugim večstransko reportažo Sloveniji namenila avgustovska številka vinarske revije Perswijn, v obsežnem nacionalnem letnem vinskem almanahu pa so mesto prvič našla tudi slovenska vina. O Sloveniji kot turistični desti-naciji je v presežnikih pisala revija CampingLife Magazine.
Obiski
• 22. januar - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v Noordwijku pri Amsterdamu obiskal tehnični center Evropske vesoljske agencije ESA in podpisal t. i. Sporazum evropske sodelujoče države.
NORVEŠKA
Med državama so bili vzpostavljeni dobri in konstruktivni odnosi. Sodelovanje v letu 2010 je potekalo na delovni ravni, v okviru mednarodnih organizacij, predvsem Organizacije združenih narodov, Sveta za človekove pravice, Sveta Evrope in drugih multilateralnih okvirov. 12. maja je v Ljubljani potekala Mednarodna konferenca o enakosti žensk in moških, ki sta jo organizirala slovensko zunanje ministrstvo in norveško veleposlaništvo v Ljubljani. Uspešno je bilo sodelovanje v okviru partnerstva med Norveško in EU. Dne 18. decembra 2009 so se zaključila
pogajanja med Evropsko unijo in donatorji - Kraljevina Norveška, Kraljevina Islandija in Lihtenštajn -o naslednji finančni perspektivi Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za obdobje 2009 - 2014. Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP prispeva 95 odstotkov sredstev, kar pomeni, da je glavni donator v obeh mehanizmih. Evropska komisija je 17. maja 2010 Svetu EU poslala predlog sklepa o podpisu in začasni uporabi Sporazuma za Norveški finančni mehanizem 2009-2014 in Sporazuma za Finančni mehanizem EGP 2009 - 2014. Sporazuma sta bila podpisana 28. julija 2010. Skupno bo preko finančnih mehanizmov v petletnem obdobju 2009 - 2014 na voljo 1,79 milijarde evrov. Slovenija je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2009-2014 upravičena do skupaj 26,9 milijona evrov, in sicer 12,5 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 14,4 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma. Norveška aktivno podpira tudi delovanje Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki ga je 1998 ustanovila slovenska vlada. Do sedaj je Norveška prispevala 54,3 mio USD, kar pomeni, da je za ZDA druga največja donatorka v sklad.
Gospodarsko sodelovanje
Vrednost blagovne menjave med državama je skromna. V devetih mesecih leta 2010 je blagovna menjava dosegla 43,3 milijonov evrov, kar je za 18 odstotkov več kot v istem obdobju 2009. Izvoz je v prvih devetih mesecih 2010 dosegel vrednost 26,7 milijonov evrov in se je v primerjavi z istim obdobjem leta 2009 zmanjšal za 2,9 odstotka. Uvoz pa je dosegal 16,6 milijonov evrov, kar pomeni, da se je povečal za 81,1odstotka.
Obiski
• 20.-21.november - obisk norveškega ministra za pravosodje Knuta Storbergeta v Sloveniji.
NOVA ZELANDIJA
Novo Zelandijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri
Odnosi med državama so bili prijateljski in brez nerešenih vprašanj. To v praksi potrjuje tudi uveljavitev sporazuma o delovnih počitnicah v Sloveniji oziroma Novi Zelandiji, ki se je že začel izvajati.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med državama so bili zaradi zemljepisne oddaljenosti in razmeroma tesne povezanosti obeh držav s trgi v eni in drugi regiji na dokaj nizki ravni, obstajajo pa možnosti za izboljšanje.
Blagovna menjava med državama je v obdobju januar-oktober znašala 2,3 milijona evrov. Slovenski izvoz na Novo Zelandijo je dosegel vrednost 1,9 milijona evrov, uvoz pa 0,4 milijona evrov. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 se je blagovna menjava nekoliko zmanjšala, saj je v istem obdobju leta 2009 izvoz Republike Slovenije na Novo Zelandijo znašal 1,3 milijona evrov, uvoz 1,9 milijona evrov, skupna blagovna menjava pa 3,2 milijona evrov.
PALESTINSKA OZEMLJA
Palestinska ozemlja pokriva Predstavniška pisarna Republike Slovenije pri Palestinski upravi v Ramali
Leto 2010 je pomenilo nadaljevanje dobrih odnosov med Slovenijo in Palestinsko upravo. Predsednika sta se srečala ob robu zasedanja Organizacija združenih narodov, prav tako pa sta se nadaljevala dialog, ki je bil vzpostavljen ob priložnosti prvega obiska predsednika Slovenije 2009. Novembra je bil na uradnem obisku
Norveško nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Kopenhagnu
96
na Palestinskih ozemljih zunanji minister Samuel Žbogar. Nadaljeval se je tudi v prejšnjih letih vzpostavljen dialog na nižji ravni oziroma političnimi konzultacijami med ministrstvoma za zunanje zadeve z obiskom slovenske delegacije v Ramali.
Slovenija je nadaljevala s projektom rehabilitacije otrok iz Gaze, ki se je začel na pobudo predsednika republike dr. Danila Turka. Tri skupine (skupaj 29 otrok) so odpotovale na rehabilitacijo v Slovenijo, spremljajoči fizioterapevti pa so se istočasno udeležili usposabljanja. Palestinske oblasti so nudile vso potrebno pomoč in sodelovanje pri izvajanju projekta.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Palestinskimi ozemlji je bilo skromno in omejeno na blagovno menjavo. Zasedena palestinska ozemlja se ne uvrščajo med pomembnejše slovenske zunanjetrgovinske partnerje iz objektivnih razlogov (okupacija Izraela in politična ter gospodarska izolacija Gaze).
Obiski
• 8. november - uradni obisk ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja na Palestinskih ozemljih.
S stvarno pristojnostjo za celotno ozemlje Paragvaja je bil 14. junija v Asuncionu uradno odprt Konzulat Republike Slovenije, ki ga vodi častni konzul Luis Alberto Boh Serafini. Odprtje konzulata predstavlja okrepitev prisotnosti in prepoznavnosti Slovenije v Paragvaju in odpira novo poglavje v sicer doslej skromnem dvostranskem sodelovan-
ju, ki ga zaznamujejo pozitivni in prijateljski politični odnosi.
Gospodarsko sodelovanje med
državama je bilo skromno. Blagovna menjava je precej nihala in bila neuravnotežena ter nizka. V prvih desetih mesecih leta 2010 je znašala 191.000 evrov, kar je 13,2 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani. Večino blagovne menjave je v prvih desetih mesecih leta 2010 predstavljal slovenski izvoz v Paragvaj.
PERU
Peru nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
Dvostranski odnosi so bili dobri in prijateljski s številnimi možnostmi nadaljnjega poglabljanja predvsem na gospodarskem področju.
Veleposlaništvo v Buenos Airesu je Slovence in njihove potomce v Peruju obveščalo o delovanju in o razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugih dejavnostih preko Društva Slovencev v Peruju in Konzulata Republike Slovenije v Limi.
Gospodarsko sodelovanje med
državama je bilo skromno. Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta 2010 znašala 1 milijon evrov, kar je 41,8 odstotka manj kot v primerljivem obdobju leta 2009.
POLJSKA
Poljsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Varšavi
Odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko so zaznamovali dobri politični odnosi ter krepitev gospodarskega sodelovanja. Odnosi ostajajo zelo dobri in brez odprtih vprašanj. Med državama je bilo nekaj obiskov na najvišjih ravneh, ki so dokazali, da državi delita skupne
interese in si želita tesnejšega sodelovanja.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med Slovenijo in Poljsko je v prvih desetih mesecih znašala skupaj 863 milijonov evrov, kar pomeni, da je Poljska 7. najpomembnejši partner RS z 2,8 odstotnim tržnim deležem. Uvoz iz Poljske je znašal 339 milijonih evrov, izvoz na Poljsko pa se je povečal za 34 odstotkov na 524 milijonov evrov.
Vrednost slovenskih naložb na Poljskem je znašala 103 milijone evrov, kar uvršča Poljsko kot peto najpomembnejšo partnerico na področju neposrednih tujih investicij. Na Poljskem je dejavnih okoli 30 slovenskih (ali mešanih) podjetij in predstavnikov.
Veleposlaništvo je 15. in 16. novembra skupaj z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije v sodelovanju s častnim konzulom RS v Myslowicah in regionalnima gospodarskima zbornicama organiziralo slovensko-šlezijsko poslovno konferenco v Katovicah in Krakovu. Namen dogodka je bila seznanitev slovenskih in šlezijskih gospodarstvenikov s poslovnimi in investicijskimi priložnostmi, ki jih nudi slovenski oziroma šlezijski trg, s ciljem povečanja bilateralne blagovne menjave ter krepitve sodelovanja v perspektivnih panogah. Dogodka se je udeležilo prek 80 slovenskih in poljskih podjetij iz področij, kot so obnovljivi energetski viri, bela tehnika, turizem, logistika, živilska industrija in proizvodnja za avtomobilsko industrijo.
Veleposlaništvo je 23. septembra sprejelo delegacijo slovenskih mlinarjev, katerim je organiziralo sestanek in ogled izbranih trgovinskih centrov v Varšavi. Namen obiska mlinarjev pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je bila preučitev možnosti vstopa na
PARAGVAJ
Paragvaj nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
97
poljski trg z mlinarskimi in pekovskimi izdelki.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
V	Lodžu je 13. in 14. marca v okviru 16. Mednarodnega festivala prijetne in neprijetne umetnosti nastopalo Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Hiša Marije Pomočnice v režiji Silvana Omerzuja. Slovenski veleposlanik na Poljskem je bil eden izmed častnih pokroviteljev festivala.
V	prostorih Univerze v Lodžu je 12. maja potekal literarni večer s slovensko pesnico in pisateljico Barbaro Simoniti. V uvodnem delu je prebrala nekaj svojih pesmi iz pesniških zbirk Zatišnost in Zlati dež, nato je z njo potekal pogovor. Večer je organizirala lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Lodžu Janja Vollmaier Lubej.
V	Lodžu je bila v prostorih Galerije Polfe Lodž od 22. maja do 30. junija na ogled razstava Odsev trenut-ka/Odbicie chwili slovenske slikarke Jolande Jeklin, ki trenutno študira in ustvarja v Varšavi, razstavljena dela so bila plod njenega ustvarjanja v zadnjem letu.
V	Krakovu je od 31. maja do 2. junija potekal že tradicionalni Festival slovenske kulture Zlati čoln/Zlota lodz, ki ga je organizirala lektorica slovenskega jezika na Jage-lonski univerzi Bojana Todorovic. Slovesni otvoritvi, kjer je imel govor tudi slovenski veleposlanik na Poljskem, je sledilo odprtje razstave fotografij Jasne Klančišar in Bojana Breclja ter foto projekcija njegovih del. Festival se je nadaljeval s predavanjema Mateja Krajnca in Iztoka Osojnika ter koncertom Mateja Krajnca in projekcijo novejših slovenskih kratkih filmov.
V	Varšavi je 12. junija v okviru festivala Literatura na periferiji potekala predstavitev poljskega
prevoda knjige Gorana Vojnovica Čefurji raus! Na predstavitvi so bili prebrani kratki odlomki iz knjige, v nadaljevanju je potekal pogovor s prevajalcem	Tomaszem
Lukaszewiczem ter o življenju državljanov bivših jugoslovanskih republik v Sloveniji z lektorico slovenskega jezika na Univerzi v Gdansku Mašo Guštin in slovenskim režiserjem Mitjem Okornom, ki ustvarja na Poljskem. Pred predstavitvijo je bil prikazan kratek film Gorana Vojnovica Fužine zakon.
V	Pszczyni je bil 20. junija 8. veliki piknik Regije Evrope in sveta, ki ga ob slovenskem dnevu državnosti organizira častni konzul RS v Myslowicah Mieczyslaw Baranski. Na pikniku se je Slovenija predstavila kot turistična destinacija, nastopila je tudi slovenska skupina Terrafolk. Častni pokrovitelji dogodka so bili predsednik dr. Danilo Türk, predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, poljska ministrica za regionalni razvoj Elžbieta Bienkowska in poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski.
V	palači Jablonna v Varšavi je bila od 19. septembra do 14. novembra na ogled razstava slovenskega grafičnega oblikovalca Ivana Marka, ki je med 1978 in 1983 študiral na Fakulteti za grafiko Akademije za likovno umetnost v Varšavi. V okviru razstave je veleposlaništvo organiziralo degustacijo slovenskih vin, ki so se je udeležili poljski specializirani novinarji.
V	varšavskem Pen klubu je 11. oktobra potekal literarni večer, ki je bil posvečen predstavitvi pesniške zbirke Rownolegla realnosc. Wspolczesna	poezja slowenska/Vzporedna realnost. Sodobna slovenska poezija, ki jo je izdala založba Mi^dzymorze. V knjigi je zbranih 53 pesmi slovenskih pesnikov Gregorja Podlogarja, Jureta Jakoba, Ane Pepelnik, Toneta Škrjanca in Primoža Čučnika. Urednica zbirke je poleg priznanega polj-
skega pesnika in prevajalca Adama Wiedemanna lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Gdansku Maša Guštin. Literarni večer je potekal nekaj dni prej tudi v Gdansku, v Varšavi pa ga je organizirala lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Varšavi Jasmina Šuler Galos.
V	prostorih Mestnega muzeja inže-nirstva v Krakovu je od 14. oktobra do 5. decembra gostovala razstava o izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu, ki jo je pripravil Tehnični muzej Slovenije. Razstavo je odprl veleposlanik Marjan Šetinc na Poljskem.
Od 29. novembra do 2. decembra so v Katovicah in Sosnowiecu v Šleziji potekali Svetovni dnevi sodobne slovenske literature »Regije Evrope in sveta« pod častnim pokroviteljstvom veleposlanika Republike Slovenije na Poljskem, slovenskega častnega konzula Mieczyslawa Baranskega, namestnice rektorja Šlezijske univerze prof. hab. dr. Barbare Kožusznik in župana mesta Sosnowieca Kazimierza Gorskega. Na dogodku so gostovali pisateljica in prevajalka Polona Glavan, pisatelj Vlado Žabot ter filozofinja Katarina Šetinc, ki je predavala o slovenskem ljudskem izročilu (predavanje je izvedla še na univerzah v Krakovu, Lodžu in Varšavi). Program je obsegal projekcije kratkometražnih in celovečernega filma ter literarne večere. Dneve sodobne slovenske literature je pripravila Barbara Upale, lektorica slovenskega jezika na Šlezijski univerzi.
V	Varšavi je bila v prostorih Galerije Program Fundacije za promocijo sodobne umetnosti od 18. decembra 2010 do 8. januarja 2011 na ogled razstava v okviru projekta Skrito srce, ki sta ga skupaj pripravili Fundacija za promocijo sodobne umetnosti iz Varšave in slovenska skupina Kolektiva. Otvoritve sta se tudi s pomočjo slovenskega veleposlaništva v Varšavi udeležili avtorici raz-
98
stave Metka Zupanič in Vesna Bukovec.
V letu 2010 se je nadaljevalo uspešno delovanje lektoratov slovenskega jezika na Poljskem, vsi so povečali število študentov in izvedli vrsto strokovnih posvetov.
Obiski
•	27. januar - udeležba ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča na konferenci ministrov za šolstvo, posvečeni izobraževanju o holo-kavstu, ki je potekala ob 65. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz - Birkenau;
•	18. april - udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na pogrebni slovesnosti za pokojnim predsednikom Lechom Kaczynskim in njegovo soprogo v Krakovu;
•	29.-30. avgust - obisk ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana na Poljskem;
•	4.-5. november - udeležba predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja in predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na 12. srečanju predsednikov parlamentov držav Regionalnega partnerstva ter Romunije, Bolgarije in Hrvaške v Varšavi.
Odnose med državama je odlikovalo dobro sodelovanje, ki je temeljilo tudi na dobri osnovi iz časa trio predsedovanja Evropski uniji. Portugalska je v okviru Evropske unije delila podobne poglede in stališča s Slovenijo na mnogih področjih evropskih politik, vključno pri nadaljnji širitvi EU. Zaradi geografske lege ob Sredozemskem morju sta se državi povezovali tudi v okviru
Oljčne skupine, kjer se obravnavajo vprašanja z mediteransko dimenzijo.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave se je v prvih enajstih mesecih leta 2010 povečal za 14,6 odstotka in je znašal 70,9 milijona evrov. Raven menjave je kljub temu ostala pod doseženimi 90 milijoni evrov letno v letih pred krizo 2005-2007. Izvoz je dosegel 47,8 milijona evrov in se povečal za 13,2 odstotka glede na enako obdobje v letu 2009, medtem ko je uvoz znašal 23,1 milijona evrov in se povečal za 17,7 odstotka.
Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Portugalsko je še naprej relativno skromno. V prvih enajstih mesecih leta 2010 je bilo prihodov portugalskih turistov 7.234, kar je po približno 10 odstotnem padcu v letu 2009 za 1 odstotek več kot v enakem obdobju v letu 2009. Prenočitev portugalskih turistov je bilo v tem obdobju 14.461, kar je za 1 odstotek manj kot v enakem obdobju v letu 2009.
Predstavnik veleposlaništva v Lizboni je februarja v Ljubljani sodeloval na seminarju »Kako poslovati s Portugalsko«, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Maja je skupina podjetnikov v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije obiskala sejem gradbeništva in obnovljivih virov energije »Tec-tonica« v Lizboni. Predstavniki veleposlaništva v Lizboni so se udeležili tudi odmevnega mednarodnega turističnega sejma, ki je potekal januarja, ter mednarodnega sejma v organizaciji Gospodarske zbornice in Agencije za tuje investicije »Portugal exportador«, ki je potekal oktobra.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Februarja so bile v okviru tedna slovenske kuhinje na Filozofski fakulteti v Lizboni predstavljene
slovenske kulinarične posebnosti. Maja je v okviru 4. Mednarodne konference iberskih in slovanskih kultur COMPARES slovenski veleposlanik nastopil s predavanjem z naslovom »Res Publica - Republika = Demokracija«. Na festivalu slovanskega filma se je predstavil tudi film »Kaj mak in marmelada«. V začetku junija so v organizaciji slovenskega lektorata v Lizboni potekali slovensko-portugalski dialogi, na katerih so poleg portugalskih pisateljev in pesnikov nastopili tudi Dušan Jovanovič, Boris A. Novak, Milan Jesih in Mitja Čander s teksti v slovenščini in prevodi v portugalščino. Slovenski državni praznik sta junija s koncertoma v Lizboni in Portu obeležila violinistka Sidonija Lebar in pianist Nikola Kos. Maja sta snemalni ekipi iz portugalske in angol-ske nacionalne televizije ob pomoči slovenskega veleposlaništva v Lizboni posneli turistično-promocijski prispevek o Sloveniji.
Novembra je bil podpisan Sporazum o sodelovanju med Filozofsko fakulteto Univerze v Lizboni in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Sporazum nadgrajuje že obstoječe sodelovanje in aktivnosti slovenskega lektorata v Lizboni. Filozofska fakulteta v Ljubljani je v letu 2010 odprla lektorat portugalskega jezika ter nadaljevala s pripravami za uvedbo študijskega programa portugalščine.
Obiski
•	17.-20. junij - uradni obisk predsednika ustavnega sodišča Jožeta Tratnika z delegacijo pri portugalskem ustavnem sodišču;
•	19.-20. november - udeležba predsednika vlade Pahorja ter ministra Žbogarja in ministrice za obrambo Jelušičeve z delegacijo na Vrhu zavezništva zveze NATO v Lizboni.
PORTUGALSKA
Portugalsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Lizboni
99
ROMUNIJA
Bilateralni odnosi med državama se vse od odprtja Veleposlaništva Republike Slovenije v Bukarešti 27. novembra 2007 utrjujejo in krepijo. Med državama se nadaljuje politični dialog na visoki ravni tako na bilateralni osnovi kot tudi v okviru institucij EU in zveze Nato. Zaradi pomembne geostrateške lokacije Romunije in možnosti, ki jih, kljub gospodarski recesiji in krizi še vedno ponuja Romunija, država z 22 milijoni prebivalcev in članica EU ter zveze Nato, je Slovenija zainteresirana za okrepitev sodelovanja na področju gospodarstva, kulture, notranjih zadev, obrambe, izobraževanja, znanosti in financ ter za poglobitev sodelovanja med parlamentoma obeh držav. V Romuniji ima Slovenija tudi svoj lektorat slovenskega jezika na Univerzi v Bukarešti.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarske dejavnosti so se kljub recesiji začele oživljati in izvoz iz Slovenije se je začel proti konca leta krepiti. Po nepopolnih podatkih romunskega Ministrstva za gospodarstvo je znašal izvoz iz Slovenije 260 milijonov evrov in uvoz v Slovenijo 140 milijonov evrov. Pričakovati je, da bo blagovna menjava v letu 2011 porasla. Med slovenskimi izvoznimi izdelki so še vedno prevladovala zdravila in bela tehnika, med romunskimi pa deli za avtomobilsko industrijo in kovine za nadaljnjo predelavo.
Redno se je sestajala tudi Mešana komisija za gospodarsko sodelovanje. Njeno 9. srečanje je potekalo novembra v Bukarešti. Predstavniki Slovenije in Romunije so se strinjali, da je kljub temu, da blagovna menjava dveh članic EU poteka dobro, na področju blagovne menjave med Slovenijo in Romunijo obstaja še
veliko možnosti za krepitev sodelovanja. Ob robu zasedanja Mešane gospodarske komisije je potekal zelo odmeven seminar o sodelovanju pri uvajanju e-uprave.
S februarjem je začel na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bukarešti delovati ekonomski svetovalec, ki je v bilateralno sodelovanje med državama vnesel novo razsežnost.
Vlada Republike Slovenije je decembra sprejela sklep o odprtju Konzulata v Targu Murešu ter imenovala častnega konzula, ki bo vodil novi konzulat.
Zelo aktiven je tudi slovensko romunski klub podjetnikov Triglav Karpati, katerega dejavnost je bila opažena v romunskih gospodarskih krogih.
Obiski
• 3. november- uradni obisk romunskega predsednika Traiana Basesca. V okviru multilateralnega sodelovanja sta v času romunskega predsedovanja Strategiji za Donavo Romunijo ločeno obiskala minister za okolje in prostor in državni sekretar v Službi vlade za razvoj in evropske zadeve.
RUSKA FEDERACIJA
Rusko federacijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi
Odnosi med državama so s prvim uradnim obiskom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka z gospodarsko delegacijo od 16. do 19. novembra dosegli novo raven. Ob tej priložnosti sta predsednika podpisala Deklaracijo o partnerstvu za modernizacijo med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Predsednika so spremljali minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, minister za finance dr. Franc Križa-nič, ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radie, minister za visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in minister za zdravje Dorijan Marušič. Stiki in druge oblike sodelovanja med državama so na zelo visoki ravni. Politični dialog je reden in poglobljen. Med ministrstvoma za zunanje zadeve so bila 2. februarja izvedena posvetovanja na ravni namestnikov ministrov med državno sekretarko Dragoljubo Ben-čina in namestnikom ministra za zunanje zadeve Ruske federacije za odnose z evropskimi državami Vla-dimirjem Titovom ter na ravni vodij Sektorja za mednarodne organizacije, Sektorja za Afriko, Bližnji Vzhod, Azijo in Oceanijo, Sektorja za načrtovanje politik in raziskave ter Sektorja za varnostno politiko. Na Brdu pri Kranju je od 16. do 18. maja potekal Global Russia Business Meeting. Konec julija je potekala tradicionalna proslava ob Ruski kapelici na Vršiču. Rusko delegacijo je vodila podpredsednica Državne Dume Ljubov Sliska. Dokončno je bil poravnan klirinški dolg Ruske federacije do Republike Slovenije.
Gospodarsko sodelovanje
Interes slovenskih podjetij za nastopanje na ruskem trgu se je povečal. Vsekakor pa za sodelovanje z ruskimi podjetji še naprej veljajo specifične okoliščine poslovanja in težka mednarodna konkurenca. Osrednji dogodek v gospodarskem sodelovanju med državama predstavlja uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka z močno gospodarsko delegacijo v Ruski federaciji in izvedba poslovnih konferenc ter okroglih miz v Moskvi, Sankt Peterburgu in Samari. Za krepitev gospodarskega sodelovanja sta pomembna Deklaracija o partnerstvu za modernizacijo in Memorandum o pomembnejših projektih za povečanje gospodarskega sodelovanja med državama, ki sta bila podpisana v času obiska predsednika Republike Slovenije v Ruski federaciji.
Blagovna menjava med Slovenijo in Rusijo v obdobju januar - november
Romunijo pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bukarešti
100
2010 je res porasla za 18,1odstotka, še vedno pa ni dosegla rekordnega leta 2008. Slovenski izvoz še naprej presega uvoz iz Ruske federacije. V prvih štirih mesecih leta 2010 je še prevladoval negativni trend, celo v primerjavi z letom 2009. V tem obdobju je slovenski izvoz znašal nekaj več kot 444 milijonov, uvoz iz Rusije pa 224 milijonov evrov. Porast je bil viden predvsem na področju turizma (25 odstotkov več izdanih viz), na drugih področjih pa je porast približno enak splošnemu porastu gospodarske menjave, izjema je le gradbeni sektor, ki je zabeležil velik padec zaradi ekonomsko-finančne krize in posledično manj gradbenih naročil.
Struktura blagovne menjave je bila približno enaka kot v preteklih letih. V slovenskem izvozu so še vedno prevladovala zdravila, premazna sredstva, bela tehnika, telekomunikacije in električni stroji.
Okrepilo se je sodelovanje s posameznimi regijami Ruske federacije, predvsem z Leningrajsko in Samar-sko pokrajino, ki ju je obiskal tudi slovenski predsednik. Podpisana sta bila Memoranduma o gospodarskem sodelovanju med Ministrstvom za gospodarstvo Republike Slovenije ter Vladama Leningrajske in Samar-ske pokrajine. Ta podpisa pa sta spodbudila tudi Uljanovsko in Niž-njenovgorodsko pokrajino za sklenitev tovrstnih memorandumov in tesnejše gospodarsko sodelovanje s Slovenijo.
Na področju investicij je vse bolj vidna tendenca ruske vlade k nadomeščanju uvoza s proizvodnjo znotraj države. Zunanji ekonomski partnerji so vse bolj prisiljeni prilagajati svoje strategije in odpirati svoje proizvodne zmogljivosti na področju Rusije. Terminal InterEurope v Čehovu je že začel obratovati, Krka in Lek (Sandoz) sta sprejeli odločitev o gradnji farmacevtskih objektov v Moskovski in Leningrajski pokrajini. Krepilo se je sodelovanje slo-
venskih proizvajalcev avtomobilske opreme, ki v okviru Slovenskega avtomobilskega grozda uspešno sodelujejo z avtomobilskimi tovarnami v Samarski pokrajini, Republiki Tatarstan in v Leningrajski pokrajini. IskraTel je podpisal več memorandumov o sodelovanju z ruskimi podjetji s področja telekomunikacij v Moskvi, Sankt Peterburgu in Samari.
S podpisom Dopolnila k Sporazumu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ureditvi obveznosti bivše ZSSR po obračunih, povezanih z blagovnim prometom med bivšo SFRJ in bivšo ZSSR 10. avgusta v Moskvi, je Ruska federacija poplačala celoten klirinški dolg.
K promociji slovenskega gospodarstva je prispeval in še naprej prispeva tudi Slovensko-ruski poslovni klub z organizacijo različnih okroglih miz in predavanj slovenskim in ruskim podjetnikom.
Na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije v Ruski federaciji je bilo v letu 2010 izvedenih več aktivnosti s področja gospodarske diplomacije, usmerjenih v promocijo slovenskega gospodarstva, bilateralnih stikov in spodbujanja tujih neposrednih investicij v Republiko Slovenijo. Med temi velja v prvi vrsti izpostaviti organizirane poslovne dogodke ob uradnem obisku predsednika Republike Slovenije v Ruski federaciji ter prizadevanja veleposlaništva za pridobitev projektov v sklopu Olimpijskih iger 2014 v Soči-ju.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Veleposlaništvo je slovenski kulturni praznik obeležilo s predvajanjem filma režiserke Maje Weiss »Instalacija ljubezni« ter sprejemom v prostorih veleposlaništva. V počastitev praznika slovanske pismenosti in kulture je veleposlanica 24. maja v
okviru svečanosti ob prazniku položila venec ob spomeniku Cirila in Metoda v Moskvi. V Centru stalnega umetniškega izobraževanja v Moskvi je bila odprta razstava likovnih del VIZ Frana Milčinskega iz Smlednika.
V Tveru je med 27. in 30. majem potekal 2. festival slovanske poezije, ki sta se ga iz Slovenije udeležila pesnika Niko Grafenauer in Maja Vidmar.
Tudi v letu 2010 je potekala spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Majde Širca. Rusko delegacijo je vodila prva podpredsednica Državne Dume Ljubov Sliska, delegacijo Sveta federacije Vladimir Kulakov, delegacijo Ruske pravoslavne cerkve pa je vodil poltavski in mirgorodski nadškof Filip. S slovenske strani so se slovesnosti udeležili tudi predsednik DZ Pavel Gantar, predsednik Vlade Borut Pahor ter več ministrov.
Akademski pevski zbor France Prešeren je nastopil na mednarodnem festivalu Singing World v St. Peterburgu in osvojil prvo mesto v kategoriji mešanih pevskih zborov in zlato diplomo v kategoriji ljudskih pesmi. V Moskvi je 7. avgusta nastopil na Ruski državni univerzi humanističnih ved. Veleposlaništvo je priredilo sprejem za člane zbora in slovensko skupnost ter goste na dogodku. V sklopu dogodka Moskva Tour 2010 se je 6. avgusta dvanajst starodobnih avtomobilov pripeljalo iz Središča ob Dravi v Moskvo. Veleposlaništvo je priredilo sprejem za udeležence dogodka in ruske goste.
Veleposlaništvo je 24. septembra priredilo sprejem za delegacijo, ki se je udeležila 30. svetovnega prvenstva v ritmični gimnastiki v Moskvi.
Ob obisku predsednika Republike Slovenije v Moskvi je v gledališču Modern potekala predstava plesne
101
skupine En-Knap, ki so se jo udeležili predstavniki slovenske skupnosti, diplomatskega zbora, ruskih državnih struktur ter kulturniki. Na Veleposlaništvu je bila predstavljena tudi razstava mladega slovenskega umetnika Jurija Lempla z naslovom »Slovenija in Rusija v očeh mladega umetnika« ter razstava fotografij z naslovom »Slovenija skozi oči Rusov«, ki so jo pripravili Rusi, živeči v Sloveniji.
V decembru je v Centru sodobne kulture Garaž v Moskvi potekalo predvajanje filma »Slepi fotograf« v Franciji živečega Slovenca Evgena Bavčarja, fotografa, filozofa, esejista in publicista.
Lektorat slovenskega jezika na Državni univerzi Lomonosova v Moskvi je z začetkom novega šolskega leta deloval v omejenem obsegu, medtem ko je sodelovanje nemoteno potekalo v okviru lektoratov v St. Peterburgu in Permu.
Mediji so zanimanje za Slovenijo kazali predvsem s turističnega in promocijskega vidika. Ob svojem obisku v Ruski federaciji v novembru je imel predsednik dr. Danilo Türk intervjuje za časopis Nezavisi-maja gazeta ter televizijski postaji Russia Today in Vesti 24. Srečal se je z glavnimi uredniki najbolj razširjenih medijev v Rusiji v prostorih tiskovne agencije ITAR-TASS. Mediji so o obisku predsednika obširno poročali.
Obiski
•	7. - 11. maj - srečanje ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča z ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igorjem Šjogoljovom in udeležba na 42. zasedanju Sveta vodij regionalne zveze za telekomunikacije v Moskvi;
•	8. - 9. maj - udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila
Turka na slovesnostih ob 65. obletnici zmage v II. svetovni vojni v Moskvi;
•	17. - 18. junij - udeležba predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja na mednarodnem ekonomskem forumu v Sankt Pet-erburgu in srečanje s predsednikom Ruske federacije Dmitrijem Medvedovom ter predsednikom Vlade Republike Srbske Vladimir-jem Dodikom;
•	8. - 9. julij - udeležba ministra za okolje in prostor dr. Roka Žarniča na 15. konferenci ministrov držav članic Sveta Evrope, odgovornih za prostorsko in regionalno planiranje, ki je potekalo v Moskvi;
•	19. do 21. julij - ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič se je v St. Peterburgu udeležila krsta večnamenske ladje Triglav, ki jo je RS prevzela kot del poravnave klirinškega dolga in se v sklopu obiska srečala z gubernatorko St. Peterburga Matvijenko;
•	11. - 15. september - udeležba ministra za zdravje dr. Dorjana Marušiča na 60. zasedanju regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo v Moskvi;
•	27. septembra - udeležba ministra za šolstvo in šport dr. Lukšiča na konferenci UNESCO v organizaciji Minsitrstva za izobraževanje RF v Moskvi, ob katerem je potekalo tudi bilateralno srečanje z ministrom za znanost in izobraževanje Ruske federacije dr. Andrejem Fursenkom;
•	16. - 19. november - uradni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka v Ruski federaciji: srečanja s predsednikom Ruske federacije Dmitrijem Medvedje-vom, predsednikom Vlade Ruske federacije Vladimiijem Putinom, patriarhom Ruske pravoslavne
cerkve Kirilom, gubernatorko mesta Sankt Peterburg Valentino Mat-vijenko, gubernatorjem Leningrajske pokrajine Valerijem Serdjuko-vom in gubernatorjem Samarske pokrajine Vladimiijem Artjako-vom;
•	17. november - v okviru uradnega obiska predsednika Republike Slovenije v Moskvi se je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič srečal z ministrom za znanost in izobraževanje Ruske federacije dr. Andrejem Fursenkom in ministrom za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igorjem Šjogol-jevom;
•	17. november - v okviru uradnega obiska predsednika Republike Slovenije se je v Moskvi minister za finance dr. Franc Križanič srečal s podpredsednikom Vlade in ministrom za finance Ruske federacije Aleksejem Kudrinom;
•	26. oktober - delovni obisk ministra za zveze in množične komunikacije Ruske federacije Igorja Šjo-goljeva v Sloveniji in srečanje s sopredsedujočim Medvladni slo-vensko-ruski komisiji za trgovin-sko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ministrom za zunanje zadeve Samuelom Žbo-garjem.
SAN MARINO
San Marino nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
Veleposlanik Iztok Mirošič je 27. oktobra predal poverilna pisma kapitanoma regentoma Giovanniju Fran-cescu Ugoliniju in Andrei Zafferani-ju ter napovedal namen za poglobitev dvostranskega sodelovanja, zlasti na področju političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Odnosi med Slovenijo in San Mari-nom so bili sicer skromni, vendar so dobri in prijateljski.
102
San Marino je predlagal sklic skupnega odbora s Slovenijo po sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga, ki je začel veljati med državama, a Slovenija še ni predlagala datuma. Državni sekretar za industrijo Arzilli je izrazil interes za srečanje z ministrico za gospodarstvo mag. Radic. Ob veleposlanikovi predaji akreditivnih pisem so bili vzpostavljeni stiki z Gospodarsko zbornico San Marina in Nacionalnim industrijskim združenjem s ciljem izmenjave informacij o gospodarskih priložnostih za pospeševanje gospodarske menjave.
Med državama ni bilo odprtih vprašanj. Aktivnosti predstavništva so bile usmerjene predvsem na odkrivanje možnosti za širitev gospodarskega sodelovanja. Veleposlaništvo je nerezidenčno spremljalo razmere v državi in vršilo dejavnosti podpore slovenskim podjetjem na trgu Sau-dove Arabije. V letu 2010 ni bilo obiskov na višji ravni.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija je v letu 2010 do decembra v Saudovo Arabijo izvozila za 43,6 mio evrov blaga, uvozila pa za 0,6 mio evrov.
Saudova Arabija je najmočnejša gospodarska sila v arabskem svetu, saj poseduje 25 odstotkov vseh svetovnih zalog nafte. Možnosti za gospodarsko sodelovanje so se pokazale zlasti na področju neposrednih investicij, bančništva in zdravstva.
SLOVAŠKA
Dvostranski odnosi med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko so bili tudi v letu 2010 tradicionalno prijateljski in so temeljili na medsebojnem razumevanju ter sodelovanju. Med državama ni odprtih vprašanj, ki bi omejevala krepitev dvostranskega dialoga. V dvostranskih srečanjih na vseh ravneh je bilo največ pozornosti namenjene evropskim temam, temam s področja gospodarstva in financ, varnostne politike in temam, povezanim z Zahodnim Balkanom. Partnerski odnos sta državi potrjevali tudi v okviru EU in NATO, kjer sta pogosto delili podobne poglede in stališča. Na visoki ravni je bilo tudi sodelovanje v regionalnih okvirih (V4+, Salzburški forum, Regionalno partnerstvo). Najpomembnejši dogodek v okviru rednega političnega dialoga med državama je bil uradni obisk predsednika Slovaške republike Ivana Gašparoviča v Sloveniji 15. in 16. marca 2010.
Gospodarsko sodelovanje
V letu 2010 se je nadaljeval trend rasti v gospodarskem sodelovanju med državama. Obseg blagovne menjave med državama v primerjavi s prejšnjimi obdobji se počasi približuje vrednostim iz obdobja pred gospodarsko krizo. V prvih desetih mesecih leta 2010 je obseg blagovne menjave znašal 473 milijonov evrov (uvoz 255 milijonov evrov, izvoz 218 milijonov evrov), kar je 10 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Med najvidnejšimi slovenskimi podjetji na Slovaškem v letu 2010 ostaja farmacevtsko podjetje Krka, ki spada med največje prodajalce generičnih zdravil na Slovaškem. Pomemben tržni delež na področju bele tehnike ohranja Gorenje.
Neposredne slovaške naložbe v Sloveniji so konec 2009 znašale 8,6 milijonov evrov (4,4 milijone evrov manj kot 2008). Neposredne naložbe slovenskih gospodarskih subjektov na Slovaško so konec 2009 znašale
42,4 milijonov evrov (3,3 milijona evrov več kot 2008).
Slovaška je bila v letu 2010 najhitreje rastoči trg Luke Koper, saj so uspeli celotni pretovor za to tržišče povečati za več kot 50odstotkov, pretovor kontejnerjev pa za več kot 80odstotkov. Slovaško tržišče je za Luko Koper tretje najpomembnejše, takoj za Avstrijo in Madžarsko. Luka Koper je v sodelovanju z veleposlaništvom 23. novembra pripravila predstavitev za slovaške poslovne partnerje, med katerimi je bilo približno 90 največjih špediterjev, logističnih podjetij, prevoznikov in slovaške železnice.
Predsednika države Ivana Gašparo-viča je med uradnim obiskom v Sloveniji v marcu spremljala delegacija gospodarstvenikov in predstavnikov slovaških institucij (Slovaške trgovinske in industrijske zbornice in Slovaške agencije za razvoj investicij in trgovine - SARIO), ki so s predstavniki slovenskih podjetij in institucij opravili številne pogovore.
Veleposlaništvo je sodelovalo pri organizaciji nastopa slovenskih podjetij iz Združenja kovinsko predelovalne industrije in Avtomobilskega grozda Slovenije na kontaktnem sejmu v Nitri, ki ga je organizirala SARIO. Veleposlaništvo je organiziralo tudi pogovore predstavnika Celjskega sejma z direktorico agencije SARIO z namenom, da bi agencija uvrstila Mednarodni obrtni sejem v Celju v svoj program sejemskih prireditev.
Veleposlaništvo je posredovalo več poslovnih informacij slovenskim podjetjem, ki so se zanimala za izvoz na slovaški trg. Celovite informacije o slovaškem trgu so bile pripravljene in posredovane podjetjema Žito in Riko Ribnica. Za podjetje Hermes Consilium so bili na veleposlaništvu organizirani sestanki s potencialnimi poslovnimi partnerji in poslovni sestanki v več slovaških pekarnah. Na veleposlaništvu so bile
Slovaško rezdenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bratislavi
SAUDOVA ARABIJA
Saudovo Arabijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu
103
v letu 2010 organizirane tudi predstavitve vinarjev Erzetič, Kapela in združenja pridelovalcev cvička.
Veleposlaništvo vzpodbuja povezovanje in druženje slovenskih gospodarstvenikov na Slovaškem, pri čemer so bila v letu 2010 obnovljena prizadevanja za ustanovitev Slovensko slovaškega poslovnega kluba, ki naj bi pospešil krepitev stikov med slovenskimi in slovaškimi poslovneži, kar bi lahko vodilo do povečanja medsebojnega sodelovanja.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Veleposlaništvo je v letu 2010 še povečalo dejavnosti v zvezi s predstavljanjem slovenske kulture, ustvarjalnosti in umetnosti.
Veleposlaništvo je na slovaškem ministrstvu za kulturo organiziralo izjemno obiskano razstavo o izumitelju Jozefu Resslu. V prostorih veleposlaništva sta bili slovaškemu občinstvu na ogled tudi dve razstavi fotografij: septembra razstava fotografij Aljaža Veličkega, novembra pa razstava fotografij Sonje Lebedi-nec, ki je bila izvedena v okviru bratislavskega meseca fotografije. Razstavi si je ogledalo več kot 2000 ljubiteljev umetnosti. Veleposlaništvo je v decembru gostilo literarni večer s pesnico Lucijo Stupica, ki so se ga udeležili tudi študenti lektorata slovenskega jezika na Univerzi Komenskega v Bratislavi. Izdalo je tudi Antologijo sodobne slovenske literature v slovaškem jeziku. Projekt je finančno podprlo podjetje Krka, prevode pa so prispevali študentje lektorata slovenskega jezika v Bratislavi.
V okviru projekta Slovaško narodno gledališče in njegovi prijatelji je novembra v Bratislavi ponovno gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana s predstavo Platonov. Predstava je bila toplo sprejeta med več kot 400 ljubitelji dramske umetnosti. Decembra je v
Košicah in Bratislavi nastopila skupina Laibach, ki jo je z navdušenjem sprejelo več kot 1000 slovaških privržencev.
Na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi je tudi v letu 2010 uspešno deloval lektorat slovenskega jezika, ki ima vpisanih več kot 100 študentov.
Obiski
•	23. januar - minister Samuel Žbo-gar se je na povabilo slovaškega zunanjega ministra udeležil tradicionalnega diplomatskega plesa, ki ga organizira slovaško zunanje ministrstvo;
•	25.-26. januar - obisk slovaškega ministra za obrambo Jaroslava Baške v Sloveniji;
•	14.-16. marec - uradni obisk slovaškega predsednika Ivana Gašpa-roviča v Sloveniji s spremljajočo gospodarsko delegacijo;
•	15. november - obisk slovaškega ministra za obrambo Lubomira Galka in slovaškega ministra za notranje zadeve Daniela Lipšica v Sloveniji.
SRBIJA
Srbijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Beogradu
Odnosi med Slovenijo in Srbijo so bili na političnem, gospodarskem in kulturnem področju tradicionalno intenzivni. Sodelovanje med državama je dobro. Slovenija podpira Srbijo v prizadevanjih za članstvo v evro-atlantskih integracijah in je dosledna zagovornica širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Srbiji pomaga v obliki prenosa svojih izkušenj, pridobljenih pri svojem pridruževanju k Evropski uniji.
Meddržavni odnosi so se nadgradili s slovensko ratifikacijo Sporazuma o
stabilizaciji in pridruževanju Srbije z Evropsko unijo (20. oktobra), v dvostranskih odnosih pa z uveljavitvijo socialnega sporazuma med Slovenijo in Srbijo (1. novembra), ki med drugim omogoča izplačevanje pokojnin srbskim državljanom, ki so delali v Sloveniji.
Dvostransko sodelovanje je bilo zaznamovano z reševanjem nasleds-tvenih vprašanj po nekdanji Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji, predvsem premoženja slovenskih podjetij v Srbiji ter razdelitve lastnine nekdanjih skupnih diplo-matsko-konzularnih predstavništev.
Slovenija in Srbija sta 9. decembra obeležili desetletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov.
Gospodarsko sodelovanje
Kljub že sicer močni prisotnosti slovenskih podjetij na srbskem trgu, je bilo v letu 2010 zaznati ponovni interes za nadaljevanje investicij v Srbiji (Metalcinkara v Indiji, Gorenje v Zaječarju, Labod v Rekovcu, Tuš v Kragujevcu, NKBM s prevzemom Credy Banke iz Kragujev-ca, Energoplan je odprlo malo hidroelektrarno ob Vlasinskem jezeru, Adriatic Slovenica je odprla nove prostore v Beogradu, Petrol je v Valjevu odprl svojo peto bencinsko črpalko, Grah Automotive je razširilo svojo proizvodnjo v Batočini).
Srbija je na prvem mestu med investicijskimi destinacijami Slovenije. Po podatkih Banke Slovenije je kumulativna vrednost slovenskih investicij v Srbiji je konec leta 2009 znašala 1.617 milijonov evrov. V Srbiji je registriranih preko 1500 slovenskih podjetij.
V obdobju januar - oktober 2010 je blagovna menjava med državama znašala 759,2 milijona evrov, kar predstavlja 15 odstotni porast glede na enako obdobje lanskega leta; izvoz je znašal 465,1 milijona evrov (4,2odstotni porast), uvoz pa 294,11
104
milijona evrov in predstavlja 37odstotni porast glede na primerljivo obdobje leta 2009.
Marca 2010 je bila vzpostavljena redna letalska povezava Adrie z Beogradom ter aprila poskusna vzpostavitev povezave JAT na relaciji Beograd - Portorož. Obe liniji sta se pokazali kot rentabilni.
V letu 2010 je bil znatno povečan obisk srbskih turistov predvsem kot posledica liberalizacije viznega režima konec leta 2009.
Maju 2010 je v Beogradu potekalo 2. zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo. Na zasedanju je bil narejen pregled trenutnega gospodarskega stanja v obeh državah, vpliv globalne gospodarske in finančne krize na obe gospodarstvi ter sprejetih ukrepih vlad obeh držav za premostitev posledic globalne finančne in gospodarske krize. Zasedanje je bilo namenjeno predvsem reševanju odprtih vprašanj po posameznih področjih (finance, kmetijstvo, energetika, promet, turizem) in iskanju možnosti in priložnosti za nadaljnje poglobljeno gospodarsko sodelovanje. Na področju energetike so bili doseženi pomembni dogovori.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Februarja je v Kulturnem centru Pančevo Društvo „Slovenac" organiziralo sprejem s kulturnim programom, na katerem so nastopili člani slovenskih društev iz Beograda, Novega Sada in Rume. Tega meseca je v Beogradu potekal 32. mednarodni sejem turizma, kjer je Slovenija sodelovala kot država partnerica. V Beogradskem dramskem pozorištu je februarja potekalo veliko gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s predstavo Jesenska sonata režiserja Janeza Pipana.
Aprila se je v Ateljeju 212 predstavilo Gledališče iz Kopra s komedijo Podžig v režiji nizozemskega avtorja Jaroena van den Berga.
V	okviru Regionalnega Fashion week-a se je maja na modni reviji predstavila modna hiša Draž. Zbor Pojoča družba društva Slovencev »Sava« iz Beograda je maja v okviru prireditve Evropski operni dnevi nastopila v zemunskem gledališču Madlenianum.
V	Bitef teatru je junija gostovala skupina En-Knap iz Ljubljane s projektom 10 min East. Junija je ob počastitvi Dneva državnosti Slovenije v Beogradu nastopila slovenska igralka in šansonjerka Lara Janko-vič.
Avgusta je na Fruški gori potekal poletni humanitarni košarkarski kamp »I came to play«, ki so se ga udeležili otroci iz držav nekdanje SFRJ, med njimi 21 otrok in trije trenerji iz Slovenije.
V	okviru 44. Bitef festivala sta v Bitef taetru septembra nastopila Mestno gledališče ljubljansko in Maska s predstavo Spomenik G2 v režiji Janeza Janše in Dušana Jovanovica. V okviru spremljevalnega programa festivala so bile na kalemegdanskem sprehajališču razstavljene fotografije kostumov slovenskega režiserja Tomaža Pandurja, avtorja Aljoše Rebolja. Mokranjčev sklad iz Beograda je septembra organiziral koncert komornega pevskega zbora Ipavska iz Slovenije. Istega meseca so se v Subotici na tradicionalnem letnem srečanju zbrali pevski zbori društev Slovencev v Srbiji. Slovenska turistična organizacija je septembra v Beogradu organizirala promocij sko-poslovno prireditev slovenskega turizma.
Oktobra je v Kulturnem domu Vrd-nik potekal koncert Lovskega pevskega zbora iz Medvod. Tega meseca se je slovenski minister za promet
Patrick Vlačič v Beogradu udeležil odhoda prvega vlaka skupnega slo-vensko-srbsko-hrvaškega podjetja Cargo 10 na poti na koridorju X. Oktobra je v organizaciji društva Kula iz Vršca potekalo prvo med-društveno tekmovanje v peki potice, kjer so nastopili pevci komornega zbora Limbar iz Moravč. Oktobra je v Beogradu nastopila Gledališka skupina KD Tuhinj s komedijo Avdicija avtorja Branka Burica. V beograjskem Geozavodu je bila istega meseca odprta retrospektivna razstava Formulas, arhitekturnega biroja Sadar+Vuga iz Ljubljane, ki sta jo slavnostno odprla podžupan Ljubljane Janez Koželj in glavni mestni arhitekt Beograda Dejan Vasovic. V Jugoslovanskem dramskem pozorištu je potekalo veliko gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora s predstavama Od Blizu in Malomeščanska svatba ter v Kragujevcu s predstavo Mali Princ. Istočasno je v Beogradskem dramskem pozorištu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja s predstavo Romansa. Tega meseca se je v Vrnjački Banji zaključilo usposabljanje za Policijo Srbije z naslovom »Ustvarjanje etičnega delovnega okolja«, namenjeno vodilnim v kriminalistični policiji Republike Srbije, ki jo je pripravil Center za evropsko prihodnost v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve Srbije. Karate zveza Slovenije je v sodelovanju s podjetjem Thermano in Slovensko turistično organizacijo oktobra v Beogradu organizirala slovenski večer. Osnovna šola Metlika je oktobra obiskala osnovno šolo Jovana Sterije Popovica v Beogradu.
V Otroškem kulturnem centru v Pančevu je novembra potekala tradicionalna razstava otroških del, nagrajenih na mednarodnem likovnem natečaju 'Folklor mog naroda', v soorganizaciji Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih iz Celja.
Veleposlaništvo Slovenije v Beogradu je vnovič sodelovalo na letošnjem
105
dobrodelnem diplomatskem bazarju v Beogradu za popotresno pomoč Kraljevu. Decembra je v Nišu potekal »Dan slovenskega gospodarstva«, na katerem so se na stojnicah predstavili NLB, Zavarovalnica Triglav, Sava RE, Perutnina Ptuj, Mesnine dežele kranjske, Šumi bonboni in blagovna znamka Mercator. Ob obeležitvi 110. obletnice Arhiva Srbije je potekal podpis Protokola o sodelovanju Arhiva Srbija in Arhiva Slovenije ter podpis sporazuma o sodelovanju zgodovinskih arhivov mest Ptuj in Požarevac. V Vršcu je decembra potekala premiera dokumentarnega filma slovenskega avtorja Milorada Čadeža v produkciji TV Slovenija o Gudurici (»Evropa v malem«). V Pozorištu na Terazijah je s predstavo muzikala Showtime gostovalo gledališče English Student Theatra II. Gimnazije iz Maribora. Decembra je v Bitef teatru gostovalo glasbeno gledališče Variete iz Ljubljane z glasbeno komedijo Solistika in gledališče Museum s plesno predstavo Julija. V Narodnem pozorištu je istega meseca potekal Novoletni baletni gala koncert v koprodukciji Društva baletnih umetnikov Slovenije in Udruženja baletskih umetnika Srbije.
Obiski
•	29. januar - neformalni delovni obisk predsednika Vlade Boruta Pahorja v Beogradu;
•	4. - 5. marec - delovni obisk državnega sekretarja Urada Republike Slovenije za Slovence po svetu dr. Borisa Jesiha v Srbiji;
•	5. marec - delovni obisk predsednika Borisa Tadica na trilateralnem srečanju s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor;
•	17. marec - neformalni delovni obisk predsednika Vlade Boruta Pahorja v Beogradu;
•	26. maj - uradni obisk predsednika Vlade Mirka Cvetkoviča v Ljubljani;
•	28. - 29. junij - delovni obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča v Beogradu;
•	3. september - neformalni delovni obisk predsednika Borisa Tadica v Goriških Brdih;
•	8. september - uradni obisk predsednice Narodne skupščine Srbije Slavice Bukič-Dejanovič v Ljubljani;
•	29. september - delovni obisk podpredsednika Vlade RS za evropske integracije Božidarja Beliča v Ljubljani;
•	3. - 5. oktober - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na konferenci o boju proti organiziranemu kriminalu v Beogradu;
•	20. oktober - delovni obisk zunanjega ministra Vuka Jeremiča v Ljubljani;
•	20 oktober - udeležba ministra za notranje zadeve Ivice Dačiča na 10. ministrski konferenci o nezakonitih migracijah, organiziranem kriminalu, korupciji in terorizmu na Brdu pri Kranju;
•	2. november - delovni obisk predsednika vlade Boruta Pahorja v Beogradu;
•	2. november - delovni obisk ministra za razvoj in evropske zadeve mag. Mitje Gasparija v Beogradu.
SVETI SEDEŽ
Sveti sedež (Vatikan) pokriva
Veleposlaništvo Republike
Slovenije pri Svetem sedežu
Odnosi med Slovenijo in Svetim
sedežem so bili dobri in prijateljski.
Sveti sedež je podprl sklenitev arbit-
ražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, kar je papež osebno omenil v enem od svojih govorov. Pozitiven korak v smeri krepitve sodelovanja je bil storjen z rešitvijo vprašanja prostorov za sedež apostolske nunciature v Ljubljani, ki je odnose obremenjevalo več let. Politično sodelovanje je vrh doseglo s pastoralnim in uradnim obiskom državnega tajnika kardinala Tarcisija Bertoneja v Sloveniji 12. in 13. junija 2010.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Aprila je Papeški zavod Russicum gostil Moški pevski zbor župnije Nova Cerkev. Zbor je ob pomoči slovenskega veleposlaništva nastopil tudi pri maši v vatikanski baziliki sv. Petra Ob praznovanju Dneva državnosti je veleposlaništvo organiziralo mašno bogoslužje za domovino. Svečanost je vodil kardinal Franc Rodé, udeležili pa so se je številni veleposlaniki in drugi člani diplomatskega zbora akreditiranega pri Svetem sedežu. Predstavniki veleposlaništva so se redno udeleževali kulturnih in drugih družabnih dogodkov v slovenskem papeškem zavodu Slovenik v Rimu, ki je 23. novembra zaznamoval petdesetletnico svoje ustanovitve.
Veleposlaništvo RS pri Svetem sedežu je v letu 2010 nadaljevalo z rednimi in odličnimi odnosi z osrednjima medijema Svetega sedeža in Države mesta Vatikan, časnikom L'Osservatore Romano in Radiem Vatikan, v okviru katerega deluje tudi slovenska sekcija in večkrat gostilo rektorje različnih papeških zavodov in univerz ter nadaljevalo s tradicijo organiziranja medsebojnih srečanj med slovenskimi študenti, ki študirajo na papeških univerzah v Rimu.
Obiski
• 12-13. junij- pastoralni obisk državnega tajnika Svetega sedeža kardinala Tarcisia Bertoneja. Srečal
106
se je s predsednikom Vlade Republike Slovenije Borutom Pahorjem in predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Turkom ter se kot papežev delegat udeležil Evharističnega kongresa v Celju, na katerem je bil za blaženega razglašen Alojzij Grozde.
SUVERENI MALTEŠKI VITEŠKI RED
Odnosi med Slovenijo in Suverenim malteškim viteškim redom (SMVR) so bili skromni, vendar dobri in prijateljski. Red je s svojimi prostovoljci v Sloveniji bil dejaven v različnih humanitarnih projektih. Osnovna dejavnost Suverenega malteškega viteškega reda je humanitarna pomoč, ki jo nudi v več kot 160 državah sveta. Razvejana diplomatska mreža ter politična nevtralnost mu omogočata, da je zelo učinkovit pri spremljanju in pomoči v kriznih in post-kriznih razmerah.
ŠPANIJA
Sodelovanje med državama je bilo solidno predvsem na področju gospodarstva, kulture in turizma. V prvi polovici leta, ko je Španija predsedovala Svetu Evropske unije, sta državi poglobili partnerstvo v okviru prizadevanj Evropske unije za politični in gospodarski napredek držav na območju Zahodnega Balkana, za približevanje balkanske regije Evropski uniji ter pri sooblikovanju skupne evropske politike do tega prostora. Kraljevina Španija je za izjemen prispevek k utrjevanju slo-vensko-španskih prijateljskih odnosov, posebej v času predsedovanja Španije Svetu EU, državni sekretarki na Ministrstvu za zunanje zadeve RS
Dragoljubi Benčina in državni sekretarki v Službi Vlade RS za razvoj in evropske zadeve mag. Andreji Jeri-na po zaključku predsedovanja Evropski uniji podelila visoko državno odlikovanje reda Izabele Katoliške. Dobro sodelovanje je potekalo tudi v okviru mednarodnih organizacij. Medsebojnih obiskov na višjih ravneh ni bilo.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama je ostala na podobni ravni kot leta 2009, ko je zaradi globalne gospodarske krize v primerjavi s prejšnjimi leti upadla. V prvih enajstih mesecih sta državi dosegli skupno 625 milijona evrov menjave, pri čemer je slovenski izvoz v Španijo znašal 211,9 milijona evrov, uvoz iz Španije pa 413,1 milijona evrov.
Slovenija je ponovno zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi s Španijo. Turistični obiski so se okrepili. Do konca oktobra je Slovenijo obiskalo 32.735 španskih turistov oziroma 7 odstotkov več kot leta 2009.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Ob 25-letnici priključitve Španije Evropski uniji je septembra v madridski katedrali Castrense potekal slovensko-španski koncert, na katerem so slovenski in španski pevci predstavili dela slovenskih skladateljev Ipavca in Gerbiča ter nekaterih drugih evropskih skladateljev.
Veleposlaništvo je oktobra v madridskem kulturnem centru Circulo de Bellas Artes s fotografijo Hermana Pivka »SLH-1999« sodelovalo na fotografski razstavi držav članic Evropske unije z naslovom »Pogledi Evrope«. Novembra se je slovenski Komorni zbor Orfej udeležil 42. pevskega festivala v Tolosi.
ŠVEDSKA
Švedsko rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Stockholmu
Dobre in prijateljske odnose med Slovenijo in Švedsko je zaznamoval reden politični dialog na različnih ravneh in dobro vsestransko sodelovanje. Tako so konec novembra v Ljubljani potekale politične konzultacije med državama na ravni državnih sekretarjev. Švedska vlada se je 21. januarja 2010 odločila zapreti pet svojih veleposlaništev v državah članicah EU, med njimi tudi v Ljubljani , kjer je prenehalo je delovati 30. junija. Sedaj pokriva Slovenijo nerezidenčno z Dunaja, v kratkem pa namerava odpreti v Ljubljani častni konzulat.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama se je v zadnjih letih, do pojava svetovne finančne in gospodarske krize, blago povečevala tako na strani izvoza kot tudi uvoza. Po podatkih od januarja do oktobra 2010 je znašala blagovna menjava skupno 236 milijonov evrov. Uvoza je bilo za 83 milijonov evrov, izvoza pa za 153 milijonov evrov, torej se je naš izvoz na Švedsko ponovno nekoliko povečal, naš uvoz pazastal.
Na Švedskem imajo predstavništva, zastopnike in prodajne mreže slovenska podjetja Krka, Gorenje, Iskraemeco, Adria Caravan, Iskra Avtoelektrika, Elan, Adria Airways, Vinska klet Goriška Brda, Eta, Pivovarna Laško, Fructal, Kras ter Perutnina Ptuj.
Veleposlanik se je marca udeležil vodilnega sejma v Skandinaviji na področju turizma »TUR 2010«, kjer je opravil pogovore z udeleženci sejma za namenom pomoči njihovi prisotnosti na švedskem tržišču. Na podlagi pogovorov je podjetje Adri-a-Airways dobilo možnost predstavitve svoje ponudbe v centru Sto-
Suvereni malteški viteški red pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu
Španijo rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Madridu
107
ckholma junija, ob poroki švedskega kraljevega para. Začasna odpravnica poslov je imela več sestankov s predstavniki Švedskega sveta za trgovino, predsednikom Združenja gospodarskih zbornic Švedska-Jugozahodna Evropa z namenom usklajevanja sodelovanja v letu 2011. Veleposlaništvo je zainteresiranim slovenskim podjetjem uspelo najti ustrezne poslovne partnerje na Švedskem, po drugi strani pa je nudilo informacije švedskim podjetjem o možnih slovenskih partnerjih. Na veleposlaništvu je bilo 9. novembra organizirano srečanje predstavnikov in distributerjev slovenskih podjetij in produktov na Švedskem.
Veleposlaništvo je pomagalo organizirati študijska potovanja novinarjev v Slovenijo in njihovi prispevki so bili objavljeni v večih švedskih revijah.
ŠVICA
Tradicionalno dobri odnosi med državama so se opazno poglobili na politični, gospodarski, na multilateralni ter na drugih ravneh. Švica je druga najpomembnejša investitorka v Sloveniji. Obisk predsednika države dr. Danila Turka novembra v Bernu je bil prvi uradni predsedniški obisk v Švicarski konfederaciji, januarski obisk švicarske zunanje ministrice Micheline Calmy-Rey v Ljubljani pa je bil prvi uradni obisk vodje švicarske diplomacije v Sloveniji. Opravljene so bile bilateralne delovne konzultacije o prometu na ministrski ravni, politične konzultacije na ravni namestnikov zunanjih ministrov ter bilateralne konzultacije o razvojni pomoči ter o tozadevnem sodelovanju med državama. V okviru sodelovanja obeh zunanjih ministrstev in Ženevskega centra za varnostno politiko je bil oktobra tečaj za izobraževanje slovenskih diplo-
matov o mediaciji. Z obiskom župana švicarske prestolnice Alexandra Tschappata v Ljubljani se je sodelovanje poglobilo tudi na ravni obeh prestolnic. Oktobra je bil v Zurichu odprt konzulat Republike Slovenije, ki ga vodi častni konzul Zvonimir Petek. Med ministrstvoma za zunanje zadeve Slovenije in Švice je bil sprejet dogovor, da bodo švicarska diplomatsko konzularna predstavništva v Tanzaniji, Ekvadorju in Urugvaju predstavljala konzularne interese Slovenije, vključno z izdajanjem schengenskih vizumov. Švica je ena najbolj stalnih donatork za projekte ljubljanske Mednarodne fundacije za deminiranje.
Gospodarsko sodelovanje
Povečali so se blagovna menjava, število švicarskih investicij v Sloveniji in zanimanje slovenskih podjetij za vstop na švicarski trg ter švicarskih podjetij za vstop na slovenski trg. V prvih desetih mesecih je bila blagovna menjava 383 mio evrov, 12 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, s tem se je Švica povzpela na 18. mesto med trgovinskimi partnerji Slovenije. Vrednost izvoza je bila 152 mio evrov, 12 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Slovenija je v Švico izvazi-la predvsem vozila in dele vozil, pohištvo in montažne zgradbe, stroje in mehanske naprave, aluminij in aluminijaste izdelke ter farmacevtske proizvode. Vrednost uvoza je bila 231 mio evrov, prav tako 12 ostotkov več kot v istem lanskem obdobju. Slovenija je iz Švice uvozila največ mineralnih goriv, farmacevtskih proizvodov, strojev in mehanskih naprav, električnih strojev ter preciznih instrumentov. Švica je med prvimi partnerkami v storitveni menjavi, kjer je v 2009 ob sufi-citu Slovenije bila vrednost storitvene menjave 337 mio evrov. S skoraj 1000 milijonov (1 milijardo) evrov vrednosti neposrednih naložb kot so Novartis/Lek, Eternit AG/Esal Anhovo, Geberit AG/Geberit Radlje, Unicut AG/Boxmark Leather Kidri-
čevo, Intersport, Marché idr. je Švica druga najpomembnejša investitorka v Sloveniji. Interes potencialnih švicarskih vlagateljev za Slovenijo kot proizvodno lokacijo se je ponovno povečal. Švicarski podjetji sta tudi uspešno konkurirali v programu JAPTI za Spodbude tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Nadaljevalo se je izvajanje projektov, ki bodo v Sloveniji financirani iz švicarskega kohezijskega sklada za nove članice EU in so v Sloveniji namenjeni izboljšanju komunalne infrastrukture in obnovljivim virom energije.
Veleposlaništvo je sodelovalo z več kot 70 slovenskimi in švicarskimi podjetji pri njihovem iskanju poslovnih priložnosti in poslovnih partnerjev v Sloveniji. Veleposlaništvo je informacijsko povezovalo predstavništva slovenskih podjetij v Švici in jim nudilo različne usluge. Predstavništva in zastopnike imajo Adria Airways, Adria Mobil, Gorenje, Pipistrel, Akrapovič, Studio Moderna, Elan, Trimo, Varis, Ino, Farmtech, Perles Hidria idr. Veleposlaništvo je sistematično ugotavljalo katera so švicarska podjetja z močnimi vezmi s Slovenijo, ter jih doslej zabeležila več kot 70. Da bi se spodbudilo nove investitorje je veleposlaništvo na različnih švicarskih lokacijah obiskalo 20 podjetij. Obiskalo je številne kantonske zbornice in sejme. Slovenska podjetja so se predstavila februarja na Turističnem sejmu v Sankt Gallnu in novembra v Bernu na sejmu kmetijske in gradbene mehanizacije.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Sodelovanje na področju kulture je bilo intenzivnejše in opazno. V okviru meddržavne kandidature, katere nosilka je Švica, je Slovenija januarja v Bernu s Švico in z drugimi alpskimi državami predstavila kandidaturo za vpis prazgodovinskih kolišč na UNESCO Seznam svetovne dediščine. Januarja je Andrej Blatnik v Zürichu predstavil nemški prevod
Švico rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bernu
108
svojega zadnjega romana, prav tako januarja je v Zürichu Aleš Šteger predstavil nemški prevod svojih pesniških zbirk. Maja se je v Baslu v okviru 7. Evropskega festivala mladinskih zborov predstavil pevsko-plesni zbor Carmina Slovenica, julija je v Neuchatelu na Mednarodnem zborovskem festivalu nastopil Komorni zbor Ipavska. Februarja je v občini Lützelflüh, ki je pobratena z Velikimi Laščami, nastopila pevska skupina Trio Kvartet iz Kranja. Vrhunski alpinist Marko Prezelj je junija v Grindelwaldu prejel Eiger Reward zaradi posredovanja vrednot gorskega sveta širši javnosti. V znanosti in izobraževanju se je nadaljevalo sodelovanje tudi na temelju Sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Slovenijo in Švico, ki vključuje sklad v višini 1 milijona CHF za štipendije slovenskim študentom na švicarskih izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah. Maja je bila dvakrat večplastna predstavitev Slovenije za maturante največje bernske gimnazije Kirchenfeld. S posredovanjem veleposlaništva v Bernu sta se povezali Švicarska tiskovna agencija in Slovenska tiskovna agencija. Prestižni dnevnik Neue Zürcher Zeitung je novembra objavil intervju s predsednikom Slovenije dr. Danilom Türkom. V mesečniku glasila Švicarsko-srednjeevropske zbornice SEC INFO je bil junija objavljen obširen članek o Sloveniji.
Obiski
•	15. januar - uradni obisk ministrice za zunanje zadeve Micheline Calmy-Rey v Ljubljani;
•	26. januar - delovni obisk ministra za promet dr. Patricka Vlačiča v Bernu;
•	27.-31. januar - udeležba predsednika Slovenije dr. Danila Türka na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu,
•	17.-19. februar - udeležba ministra za pravosodje Aleša Zalarja na Konferenci o dolgoročni reformi Evropskega sodišča za človekove pravice v Interlaknu;
•	18.-21. julij - udeležba predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja in predsednika Državnega sveta mag. Blaža Kavčiča na Svetovni konferenci predsednikov nacionalnih parlamentov v Ženevi,
•	5. november - uradni obisk predsednika Slovenije dr. Danila Turka v Bernu.
TADŽIKISTAN
Tadžikistan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi
Odnosi med državama so skromni. Interes za krepitev bilateralnih odnosov je bila izražen ob predaji pove-rilnih pisem veleposlanice Ade Filip Slivnik ministru za zunanje zadeve Tadžikistana Hamrohonu Zarifiju 22. novembra. Ministra za zunanje zadeve sta se srečala ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je potekalo 17. julija v Kazahstanu.
Tadžikistan ima pomembno vlogo kot sosednja država Afganistana, kjer v misiji zveze NATO sodelujejo tudi slovenski vojaki. Mednarodna ustanova - fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) širi svoje dejavnosti v regiji Srednje Azije predvsem na področjih regijskega sodelovanja pri razminiranju. V Dušanbeju je 13. decembra organiziral delavnico v sodelovanju s Pisarno OVSE. Pri pobudi ITF o čezmejnem sodelovanju na področju razminiranja, SALW in presežkov konvencionalnega streliva sodelujejo Tadžikistan, Kazahstan, Kirgizija in Afganistan.
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava med državama je vsa leta skromna. Dodatno jo je prizadela svetovna gospodarska kriza. Obseg blagovne menjave v obdobju januar - november je bil 3,3 milijona evrov, kar predstavlja 4 odstotno povečanje glede na isto lanskoletno obdobje. Slovenski izvoz je znašal 2,6 milijona evrov, uvoz iz Tadžikistana pa je bil 777 tisoč evrov.
Za krepitev gospodarskega sodelovanja so možnosti predvsem na področju energetike in gradnje majhnih hidrocentral, pa tudi na področju infrastrukture, telekomunikacij, uvajanju visokih tehnologij in razvoju gorskega turizma.
Obiski
• 18.-20. maj - udeležba posebnega odposlanca ministrstva za zunanje zadeve za kandidaturo Slovenije v Varnostni svet Organizacije združenih narodov, veleposlanika Matjaža Šinkovca, na 37. zasedanju Sveta držav članic Organizacije Islamske Konference v Dušanbeju in srečanje z zunanjim ministrom Tadžikistana Hamrokhonom Zari-fijem.
TAJSKA
Tajsko nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu
Razvijalo se je dobro in prijateljsko sodelovanje.
Veleposlanica Republike Slovenije v Pekingu Marija Adanja je novembra predala poverilna pisma tajskemu princu prestolonasledniku Mahji Vajiralongkornu.
Junija je Slovenijo obiskala gospodarska delegacija iz Tajske, ki je med drugim obiskala Luko Koper. Interes za poglobitev bilateralnega sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju, sta na srečanju ob robu 8. vrha Azijsko-evropskega
109
srečanja v Bruslju v začetku oktobra izrazila tudi predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Vlade Kraljevine Tajske.
Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Tajsko je v prvih desetih mesecih znašala 27,3 milijona evrov, kar predstavlja 6 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2009. Slovenija je na Tajsko izvozila za 15,5 milijona evrov blaga, uvozila pa za 11,8 milijona evrov blaga.
Slovenija in Tajska sta nadaljevali dobro sodelovanje na multilateralnem področju. Posebej tesno sta sodelovali v okviru Sveta za človekove pravice. Sicer pa državi na multilateralni ravni povezuje tudi dobro sodelovanje v okviru Azijsko-evropskega srečanja (ASEM), sodelovanja Evropska unija - Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) ter Mreže za človekovo varnost.
Sodelovanje med državama je bilo po obsegu sicer skromno, vendar so odnosi dobri in prijateljski. Odprtih vprašanj ni bilo. Državi povezuje pripadnost sredozemskemu prostoru. Sodelovanje med državama bi se lahko še okrepilo na področju gospodarstva, turizma, znanstvenega in tehničnega sodelovanja. Tunizija podpira delovanje Unije za Sredozemlje in tudi delovanje Evro-sredozemske univerze EMUNI s sedežem v Portorožu.
Gospodarske razmere
Gospodarska rast tunizijskega gospodarstva se je v preteklem letu upočasnila predvsem zaradi zmanjšanega povpraševanja na tujih trgih. Med najpomembnejšimi gospodarskimi dejavnostmi je bil turizem, ki je predstavljal največji vir prihodkov, hkrati pa je bil sektor z največ-
jim deležem zaposlenih. Gospodarstvo se je soočalo z naraščajočo brezposelnostjo, zlasti med mladimi z visokošolsko izobrazbo.
TURČIJA
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ankari
Republika Turčija in Republika Slovenija sta tradicionalni prijateljski državi. Državi sta to potrdili tudi v letu 2010, ki ga je odlikovalo nadaljevanje stikov in dialoga na najvišji politični ravni, ki je doseglo vrhunec z uradnim obiskom predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja v Republiki Turčiji in uradnim obiskom predsednika Republike Turčije Abdullaha Gula v Republiki Sloveniji. Medsebojno sodelovanje zajema vrsto dvostranskih in večstranskih vidikov in projektov, ki so odraz odličnih, vsestranskih in poglobljenih medsebojnih odnosov. Novi veleposlanik Republike Slovenije v Turčiji je poverilna pisma predal 4. novembra.
Obstaja več stičnih točk, kjer sta obe državi našli odlično sinergijo in možnosti dolgoročnega sodelovanja. Omeniti je treba predvsem skupen interes za stabilnost, varnost in razvoj Zahodnega Balkana.
Republika Slovenija je bila v času turškega predsedovanja SEECP (Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, angl. South-East European Cooperation Process - SEECP), na vrhu v Istanbulu sprejeta za 12. članico te regionalne povezave.
Pomemben okvir sodelovanja med državama izhaja iz evropskega konteksta oziroma iz turškega evropskega pristopnega procesa. Slovenija podpira pristopna pogajanja za članstvo Turčije v EU, kar je po mnenju Slovenije, v vzajemnem interesu EU in Turčije.
Razumevanje med državama je mogoče razbrati tudi na podlagi dejstva, da je Republika Turčija 26. avgusta 2010, tik pred pričetkom svetovnega prvenstva v košarki, ukinila vizumsko obveznost za državljane Republike Slovenije. Ukinitev vizumov se nanaša na osebe, ki potujejo z namenom turističnega, osebnega ali poslovnega obiska, bivanje brez vizuma pa je omejeno na največ 90 dni v obdobju šestih mesecev.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje se je tudi v času krize pokazalo za razmeroma stanovitno, kar govori o obstoju vrste solidnih gospodarskih navezav. Turčija zaradi hitre gospodarske ekspanzije postaja vse bolj zanimiv gospodarski partner, ki išče tudi možnosti za svoj gospodarski prodor v sosednje regije. S preoblikovanjem gospodarskega predstavništva v istanbulu ima Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije tudi instrument, s katerim lahko učinkoviteje spodbuja nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja.
Med januarjem in novembrom je vrednost blagovne menjave znašala skoraj 328 milijonov evrov, kar Turčijo uvršča na 21. mesto med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije. Obseg blagovne menjave med državama je zrasel za 20,2 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 Vrednost izvoza je znašala približno 172 milijonov evrov (19. najpomembnejša izvozna partnerica), vrednost uvoza pa približno 156 milijonov evrov (22. najpomembnejša uvozna partnerica). Slovenija je drugo leto zapored beležila zunanjetrgovinski presežek
Glavne skupine proizvodov na strani izvoza so bile jedrski reaktorji in kotli, ki so jim sledili električni stroji in orodja ter papir. Na uvozni strani pa so bili na prvem mestu vozila in oprema, ki so jim sledili farmacevtski proizvodi, jedrski reaktorji in
TUNIZIJA
Tunizijo nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
110
kotli ter električni stroji in orodja. Opaziti je bilo, da so slovenska podjetja ponovno močneje razmišljala o ustanovitvi svojih podružnic v Turčiji, prav tako pa je ta trend bil opazen tudi v obratni smeri. Še vedno pa je bil obseg neposrednih investicij v obeh smereh skromen. Za slovenska podjetja so se kazale priložnosti predvsem na področju transporta, energetike, logistike, turizma ter novih tehnologij in okoljevarstvene opreme.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Kulturni stiki so se nadaljevali tudi v letu 2010, saj so v istanbulu slovenski umetniki izvedli več kulturnih projektov. Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavel Gantar je 28. junija skupaj z županom Občine Ankara Bulentom Tanikom otprl Park Slovenije (Slovenya Parki) v elitnem predelu Ankare. V Gaziantepu je 30. marca župan Mestne občine Gaziantep dr. Asim Guzelbey skupaj s svetovalko veleposlaništva odprl razstavo otroških likovnih del iz Galerije likovnih del mladih Celje na temo Etno oblačila in plesi mojega naroda.
Na podlagi sporazuma o sodelovanju med obema Akademijama so se začele razvijati medsebojne izmenjave na področju znanosti. Med državama je potekala dinamična izmenjava študentov, tako na bilateralni ravni (štipendije) kot tudi na multilateralni ravni (programi Socrates-Erasmus, Comenius). Število študentov, ki so se prek programa Erasmus usposabljali v obeh državah, je naraščalo. Slovenski predstavniki so se 27. novembra udeležili Tretjega zasedanja Generalne skupščine Evro-sredozemske univerze, ki je potekalo na Univerzi Hacettepe v Ankari.
Obiski
• 16. januar - udeležba ministrice za kulturo Republike Slovenije Majde
Širca na otvoritveni slovesnosti
istanbul - evropska prestolnica kulture 2010 v istanbulu;
•	8. april - delovni obisk ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja v Republiki Turčiji;
•	22.-23. junij - udeležba ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuela Žbogarja na ministrskem zasedanju Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi in udeležba predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na 13. vrhu Procesa sodelovanja v Jugovzhodni Evropi, v istanbulu;
•	28.-30. junij - uradni obisk predsednika Državnega zbora Republike Slovenije dr. Pavla Gantarja v Republiki Turčiji;
•	14.-15. julij - uradni obisk predsednika Republike Turčije Abdullaha Güla v Republiki Sloveniji, v okviru katerega je bil 15. julija na Brdu pri Kranju organiziran tudi slovensko-turški poslovni forum;
•	8. september - delovni obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka, ki ga je spremljal minister za zunanje zadeve Republike Slovenije Samuel Žbogar, v Republiki Turčiji;
•	4.-5. november - udeležba soproge predsednika Republike Slovenije gospe Barbare Miklič Türk na Mednarodnem kongresu o kulturni dediščini in glasbi na sedežu univerze Bilkent v Ankari;
•	26. november - udeležba ministra za pravosodje Republike Slovenije Aleša Zalarja na konferenci pravosodnih ministrov Sveta Evrope v istanbulu.
TURKMENISTAN
Turkmenistan nerezidenčno
pokriva Veleposlaništvo
Republike Slovenije v Moskvi
Bilateralni odnosi s Turkmenistanom so bili skromni. Med 23. in 24. aprilom je v Ašhabadu potekala konferenca o zanesljivem tranzitu energije in njegovi vlogi pri zagotavljanju stabilnega gospodarskega razvoja in mednarodnega sodelovanja kot nadaljevanje na iniciativo Turkmenistana sprejete resolucije Generalne skupščine Organizacije združenih narodov o trajnem in stabilnem tranzitu energentov in zagotavljanju mednarodnega sodelovanja.
Interes za krepitev sodelovanja je bil izražen ob predaji poverilnih pisem veleposlanice Ade Filip Slivnik predsednici parlamenta Akči Nurbe-dijevi 21. januarja. Ministra za zunanje zadeve sta se srečala ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki je potekalo 17. julija v Kazahstanu.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje je bilo skromno. Blagovna menjava se je sicer v obdobju januar - oktober povečala za 7,8 odstotka. Slovenski izvoz je znašal 2,3 milijona, uvoz iz Turkmenistana pa 178 tisoč evrov. Skoraj ves slovenski izvoz so predstavljala zdravila in elektrotehnični aparati.
Turkmenistan želi postati pomemben izvoznik energentov, predvsem plina. Glavni izvozni produkti so predvsem zemeljski plin in bombaž. Povečujejo proizvodnjo prehrambenih izdelkov in gradbene opreme. Možnosti so tudi na področju turizma, saj Turkmenistan pospešeno gradi turistična naselja ob obali Kaspijskega morja.
Obiski
• 17. avgust - obisk namestnika predsednika Centralne volilne komisije Turkmenistana Orazmu-rada Nijazijeva z delegacijo v Sloveniji.
111
UKRAJINA
Sodelovanje med državama je bilo tradicionalno prijateljsko, brez obremenjujočih odprtih vprašanj. Političen dialog o vprašanjih skupnega interesa, predvsem o razmerah v vzhodni soseščini in na Zahodnem Balkanu, je bil reden. Slovenija je podpirala približevanje Ukrajine EU in je bila vključena v pogajalski proces za sklenitev Pridružitvenega sporazuma ter liberalizacijo vizum-skega režima med Ukrajino in EU. Poteka redna izmenjava mnenj o okrepitvi vzhodne dimenzije Evropske sosedske politike preko dvostranskega in multilateralnega tira Vzhodnega partnerstva.
Pravna podlaga sodelovanja med državama je izoblikovana, slovenska stran je nadaljevala s prizadevanji za njeno okrepitev na področju sodelovanja v turizmu in za sklenitev dvostranskega dogovora o mednarodnih posvojitvah. Ukrajinsko stran smo večkrat pozvali k ratifikaciji sporazuma o razvojnem sodelovanju.
Poleg uspešno delujočega lektorata za slovenski jezik na Univerzi Ivana Franka v Lvovu je, v šolskem letu 2010/11, stekel pouk slovenščine na Univerzi Tarasa Ševčenka v Kijevu.
Veleposlaništvo je bilo dejavno vključeno v promocijske aktivnosti, maja ob tradicionalnem Dnevu Evrope in junija na Filmskem festivalu EU. Posebno pozornost je veleposlaništvo posvetilo sodelovanju z mediji, vključno z mesečnimi prispevki o Sloveniji v specializiranih revijah in predstavitvijo Slovenije na nacionalni televiziji.
Ob Dnevu državnosti ter 105. obletnici slovenskega filma je veleposlaništvo v sodelovanju s častno konzu-lico v Kijevu organiziralo dneve slovenskega filma in uspešno pred-
stavilo »Petelinji zajtrk«, »Kajmak in marmelada« ter »Pod njenim oknom«.
Posebno skrb je veleposlaništvo posvečalo stikom in reševanjem odprtih vprašanj slovenske skupnosti v Ukrajini.
Avgusta smo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije na Debelem rtiču ponovno omogočili rehabilitacijo skupini ukrajinskih otrok, ki trpijo za posledicami černobilske jedrske katastrofe.
Gospodarsko sodelovanje
Obseg blagovne menjave med državama se je glede na prejšnje leto povečal. Slovenski izvoz je v prvih desetih mesecih dosegel 131 milijonov evrov in se za nekaj več kot 10 milijonov povečal v primerjavi z zneskom v enakem obdobju leta 2009. Uvoz iz Ukrajine se je zmanjšal in je v preteklem obdobju znašal 6,5 milijona evrov. Struktura izvoza je ostala nespremenjena in je še vedno dokaj toga. Nekaj manj kot polovico izvoza so zavzemala zdravila, sledila je bela tehnika in gospodinjski aparati, črpalke, kozmetika, telekomunikacijska oprema, barve in laki ter talne obloge. Na uvozni strani so prevladovali polproizvodi iz železa in jekla, kemične surovine ter les.
Pri krepitvi gospodarskega sodelovanja je veleposlaništvo intenzivno sodelovalo s Slovensko-ukrajinskim poslovnim klubom.
URUGVAJ
Urugvaj nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
Dvostranski odnosi so dobri in brez nerešenih dvostranskih vprašanj. Pomembno povezavo med državama predstavlja slovenska skupnost v Urugvaju.
Gospodarsko sodelovanje med
državama močno niha in je skromno. V prvih desetih mesecih leta 2010 je blagovna menjava znašala 629.000 evrov, kar je 180 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2009.
Veleposlaništvo v Buenos Airesu je Prvo slovensko prekmursko društvo v Montevideu redno obveščalo o delovanju in o razpisih Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in drugih dejavnostih.
UZBEKISTAN
Uzbekistan nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Moskvi
Odnosi med državama so bili skromni, vendar obstaja interes za njihovo krepitev in širitev na različnih področjih. Posebni odposlanec ministra za zunanje zadeve za kandidaturo Slovenije v Varnostni svet Organizacije združenih narodov, veleposlanik Matjaž Šinkovec, se je z namestnikom ministra za zunanje zadeve Uzbekistana Salikhbaevom Anvar-jem Saidovičem srečal ob robu 37. zasedanju Sveta držav članic Organizacije Islamske Konference v Dušanbeju.
Gospodarsko sodelovanje
Uzbekistan se lahko uvrsti med pomembnejše srednjeazijske zunanjetrgovinske partnerice. Obe strani si prizadevata za krepitev in širitev gospodarskega sodelovanja. Uzbeki-stanski trg je za večino držav zanimiv, saj gre za najbolj naseljeno državo Srednje Azije. Uzbekistan je izrazil interes za sodelovanje na področju avtomobilske, predelovalne, kemijske, farmacevtske, živilske in industrije kmetijske mehanizacije, Slovenija pa na področju farmacije, elektronike, kemične in tekstilne industrije.
Blagovna menjava med državama je v enajstih mesecih znašala 16,3
Ukrajino rezidenčno pokriva Veleposlaništvo republike Slovenije v Kijevu
112
milijona evrov, kar pomeni povečanje za 16,8odstotkov. Vrednost slovenskega izvoza je bila 15,9 milijona evrov, medtem ko je bila višina uvoza iz Uzbekistana 451 tisoč evrov.
V slovenskem izvozu so prevladovala zdravila, električni aparati za žično telefonijo, premazna sredstva, v uvozu iz Uzbekistana pa bombaž, tekstilni in kmetijski proizvodi. Problem v pospeševanju gospodarskega sodelovanja je predstavljala dolgotrajna menjava iz domače v tujo valuto v Uzbekistanu, zaradi česar so se slovenska podjetja težje odločala za investiranje v uzbekis-tansko gospodarstvo.
Odnosi med državama so bili dobri, prijateljski in se krepijo. V Sloveniji od novembra 2009 deluje Veleposlaništvo Venezuele, ki ga vodi začasni odpravnik poslov. Do predaje poverilnih pisem veleposlanika RS v Argentini v letu 2010 ni prišlo. Z letom 2011 se bo pristojnost za Venezuelo prenesla na novo odprto Veleposlaništvo RS v Braziliji.
Gospodarsko sodelovanje med
državama je bilo skromno. Blagovna menjava je znašala 21,3 milijona evrov in je v primerjavi z letom 2009 padla za 69,3 odstotka, od tega je predstavljal izvoz 2,4 milijona in uvoz 18,9 milijona evrov.
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu je ohranjalo stik s slovensko skupnostjo v Venezueli predvsem preko različnih konzularnih opravil, saj se število le-teh povečalo (število državljanstev, overitev ).
VIETNAM
Vietnam nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu
Veleposlanica Republike Slovenije v Pekingu Marija Adanja je decembra predala poverilna pisma predsedniku Socialistične republike Vietnam Nguyen Minh Trietu.
V političnih odnosih med Slovenijo in Vietnamom ni bilo odprtih vprašanj, gospodarsko sodelovanje pa je bilo relativno skromno. V pogovorih z Vietnamom je bil izražen obojestranski interes za poglobljeno sodelovanje na vseh področjih, še posebej na gospodarskem področju.
Oktobra, ob robu Vrha Azijsko-evropskega srečanja v Bruslju, je prišlo do srečanja med predsednikom Vlade Republike Slovenije in predsednikom Vlade Socialistične republike Vietnam.
Državi sta zaključili postopke za odpravo vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih, službenih in uradnih potnih listov.
Gospodarsko sodelovanje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je skupna trgovinska menjava v prvih desetih mesecih znašala 11,8 milijona evrov (povečanje za 28,1 odstotka). Izvoz je znašal 4,7 milijona evrov (povečanje za 15,6 odstotka), uvoz pa 7,1 milijona evrov (povečanje za 26,1 odstotka).
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Združene države Amerike rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Washingtonu
Odnosi med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike so bili dobri in partnerski. V preteklem letu je bilo sodelovanje z administracijo in kongresom zelo dobro.
Junija so bile v Ljubljani redne politično vojaške konzultacije, julija je bil v ZDA na obisku minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ki se je poleg srečanja z državno sekretarko Clinton srečal tudi s sogovorniki v Pentagonu, Kongresu in Svetu za nacionalno varnost. Poleg njega so se z ameriškimi sogovorniki srečali tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič, minister za pravosodje Aleš Zalar ter ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Dialog se je nadaljeval tudi na drugih nivojih. Tako je bil januarja na pogovorih v State Departmentu in Svetu za nacionalno varnost tedanji koordinator za Zahodni Balkan veleposlanik Vojko Volk, februarja pa generalni direktor v MZZ Andrej Benedejčič. V avgustu je bil na pogovorih v State Departmentu in Svetu za nacionalno varnost tudi svetovalec predsednika vlade za zunanje zadeve Marko Makovec.
V pogovorih so prevladovala vprašanja dvostranskih odnosov, vključno z gospodarskimi, vprašanja tran-satlantskega sodelovanja, sodelovanje v okviru NATO in njegovega novega strateškega koncepta ter Afganistana. Prevladujoča tema je bil tudi Zahodni Balkan. Okrepili so se napori za povečanje gospodarskega sodelovanja. Tako se je predsednik vlade Borut Pahor septembra v New Yorku udeležil poslovne konference »Investing in Green«, razgovore s podjetji in potencialnimi investitorji pa je oktobra v New Yorku in Washingtonu opravil tudi minister za finance dr. Franc Križanič.
ZDA so bile glavna donatorka Skladu za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), za aktivnosti so namenile 12,07 milijona USD. Z namenom ohranitve in krepitve visokega nivoja sodelovanja med ustanovo in ZDA sta Washington oktobra obiskala direktor ITF Dorijan Maršič in namestnik direktorja Goran Gačnik.
Veleposlaništvo je nadaljevalo odlično sodelovanje s častnimi konzuli
VENEZUELA
Venezuelo je nerezidenčno pokrivalo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu
113
in je 1. oktobra organiziralo srečanje častnih konzulov in veleposlaništva v Washingtonu. Veleposlanik Kirn je oktobra odprl nove prostore častnega konzulata v Knoxvillu (TE).
Gospodarsko sodelovanje
ZDA so bile pomemben gospodarski partner. Vrednost blagovne menjave med Slovenijo in ZDA je v prvih devetih mesecih leta 2010 dosegla 655 milijonov evrov ali 53 odstotkov več kot v enakem obdobju v letu 2009. Slovenski izvoz v ZDA je do konca septembra dosegel 209 milijonov evrov oziroma za 37 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leto prej, medtem ko se je uvoz iz ZDA povišal za 65 odstotkov. Ameriške neposredne investicije v Sloveniji so konec leta 2009 znašale 69 mio evrov ali manj kot odstotek vrednosti vseh tujih neposrednih investicij v Sloveniji. Naložbe slovenskih podjetij v ZDA so znašale 19 mio evrov oziroma manj kot odstotek vrednosti vseh slovenskih investicij v tujino.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Veleposlaništvo je v prvi polovici leta organiziralo 22 samostojnih dogodkov in sodelovalo pri šestih skupnih projektih EU, ki jih je v celoti financiralo iz lastnih virov ali v sodelovanju s partnerji. Gostilo je šest likovnih razstav, v večini slovenskih umetnikov. V sklopu »Embassy's Book Series« je Erica Debeljak predstavila knjigo »For-bidden Bread«, Vlado Kreslin pa pesniško zbirko »Pojezije«. Carole Ryavec je predavala o filmski umetnosti in prikazala avtorski film o Bogdanu Gromu. Ravno tako je veleposlaništvo gostilo več predavanj na temo odnosov EU-ZDA za študente Georgetown University, Pravne fakultete iz Ljubljane, v soorganizaciji z European Institute predavanje ministra za finance Francija Križaniča in v sodelovanju s Parley Organization predavanje
Limits of Human Body. Številne projekte so skupaj izvedla veleposlaništva držav EU in delegacija EU. Ob dnevu EU so predstavništva EU izvedla četrti »EU Open House«, ki je privabil skupaj več kot 96.000 obiskovalcev. Predstavniki veleposlaništev so v sklopu projekta »EU Diplomats in School« predstavljali EU po srednjih šolah v Washingtonu in okolici. Na največjem otroškem festivalu v ZDA imenovanem Euro Kids Festival je veleposlaništvo sodelovalo s plesalko Niko Kljun, na Evropskem filmskem festivalu v Silver Springu je bi predvajan tud slovenski film »Slovenka«. Veleposlaništvo je postalo član pripravljalnega odbora za ustanovitev neprofit-ne organizacije Evropski kulturni center, ki bo promoviral evropsko kulturo in umetnost v Washingtonu in okolici. Že četrto leto zapored je veleposlaništvo sodelovalo v projektu desetih malih držav »Small Nations Poetry Reading«.
Veleposlanik Kirn je aprila v sklopu »UNESCO Speaker Series« obiskal »Hood College«, kjer je študentom mednarodnih odnosov predaval o Sloveniji, EU in poklicu diplomata. Na povabilo RUMI Foruma je imel veleposlanik Kirn aprila predavanje z naslovom »Slovenia and Diversity Management«, na univerzi »Clark-son« (New York) in univerzi v Knoxvillu (TE) je predaval o Sloveniji, gospodarskem in zunanjepolitičnem položaju ter odnosih z ZDA. Veleposlaništvo je za eno leto »posvojilo« manj privilegirano šolo iz severno vzhodnega dela Washingtona v okviru programa »Embassy Adoption Program«, s katero bo izvedlo več medsebojnih obiskov. Veleposlaništvo je skupaj z Matejo de Leonni Stanonik kot nosilko projekta in v soorganizaciji delegacije EU in nekaterih drugih ustanov gostilo prvi salon »Lecture Series« pod naslovom »Innovation in Global Health & Development«. Osrednja gostja je bila ministrica za zdravje ZDA (»UE Suregeon General«) Regina Benjamin.
Veleposlaništvo je nadaljevalo z izdajanjem elektronskega tedenskega glasila (»Embassy's Newsletter), ki ima več kot tisoč petsto naročnikov, aktiviralo pa je tudi svojo Facebook stran.
Obiski
•	3. februar - obisk ministra za promet RS dr. Patricka Vlačič (pogovori na Federal Aviation Administration in v Kongresu);
•	6. april - obisk namestnika ameriške državne sekretarke Jamesa Steinberga, ki se je sestal s PV Pahorjem in MZZ Žbogarjem;
•	16. junij - obisk ministra za pravosodje RS Aleša Zalarja (pogovori na ministrstvu za pravosodje, v State Departmentu in na Vrhovnem sodišču);
•	13.-14. julij - obisk ministra za zunanje zadeve RS Samuela Žbo-garja (pogovori v State Depar-tmentu, Svetu za nacionalno varnost, Pentagonu, Kongresu ter na think-tankih, predavanje na SAIS Johns Hopkins);
•	03.-09. november - obisk ministrice za obrambo RS dr. Ljubice Jelušič (pogovori v Pentagonu, State Departmentu, Norfolku, FEMI ter obisk v ZD Kolorado).
Generalni konzulat Republike Slovenije v Clevelandu
Območje delovanja Generalnega konzulata RS v Clevelandu obsega deset ameriških zveznih držav: Ohio, Wisconsin, Illinois, Michigan, Pennsylvania, Minnessotta, Missouri, Indiana, Iowa in Colorado. Generalni konzulat je z rednimi stiki s predstavniki držav jurisdikcije ter častnimi konzuli v Clevelandu in generalnimi konzuli v Chicagu spodbujal razvijanje odnosov v gospodarstvu, kulturi, znanosti in izobraževanju. S predstavniki mesta Cleveland so se nadaljevali intenzivni stiki
114
in krepitev sodelovanja med pobratenimi mesti Cleveland in Mestno občino Ljubljana.
Gospodarsko sodelovanje
Zaradi intenzivnega navezovanja in sodelovanja slovenskih podjetij z ameriškimi podjetji in vstopom na gospodarski trg ZDA je Generalni konzulat soorganiziral srečanje gospodarstvenikov v Daytonu (september) in prispeval k promociji slovenskih podjetij v ZDA. Na osnovi izkazanega interesa se je pričelo z reorganizacijo Cleveland Slovenian Business Profesional Association in ustanavljanjem Slovenian American Business Association, ki bo v veliki meri pripomogla k promociji slovenskega gospodarstva in povezovanju direktnih gospodarskih interesov.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Težišče dela Generalnega konzulata v Clevelandu je bilo sodelovanje s slovensko skupnostjo. Po nekaterih ocenah živi v Clevelandu še vedno največja slovenska skupnost izven Slovenije, kar se odraža v aktivni kulturni in družbeni dejavnosti v vseh slovenskih kulturnih institucijah. Veliko podporo kulturnim institucijam pa dajejo »bratske podporne organizacije« - kombinacija med kreditno-hranilniško in neprofitno narodnostno zasnovano ustanovo -Ameriško združenje za vzajemno življenje (AMLA- American Mutual Life Association), Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ) in Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ).
Posebna pozornost je bila namenjena sodelovanju z lektoratom slovenskega jezika na Cleveland State University, ki je v avgustu 2010 pričel s svojim tretjim letom delovanja na Cleveland State University in Lakeland Comunity College. Generalni konzul je izvedel več predavanj pri slovenski skupnosti in konzularnih zborih v Ohio, Illinois,
Pennsylvania, Wisconsin in Colora-du. Marca se je organiziral koncert Vlada Kreslina v Milwaukee in Clevelandu, v marcu se je izvedla tudi predstavitev slovenskega filma »Slovenka« na EU filmskem festivalu v Chicagu in Mednarodnem filmskem festivalu v Clevelandu. V maju se je v organizaciji generalnega konzulata končal projekt »Odprta knjiga«, s katerim sta Rotary Klub Maribor-Park in Mariborska knjižnica donirala 12.000 slovenskih knjig za slovensko skupnost v Clevelandu in Lemontu. V juniju se je v Cleve-landu organiziral koncert opernega pevca Tima Ribiča in obisk ter predstavitev knjig pisatelja Francija Rogača. V juniju se je v Slovenskem kulturnem, vrtu v Clevelandu odprl tudi doprsni kip Ivana Cankarja. V septembru pa se je v Slovenskem muzeju in arhivu v Clevelandu organizirala razstava pod okriljem Ministrstva za obrambo RS.
Obiski:
• 17.-19. junij - obisk podpredsednika DZ RS dr. Vasje Klavora in poslancev Mira Petka in Guida Kresa pri slovenski skupnosti v Clevelandu.
Generalni konzulat Republike Slovenijev New Yorku
Območje delovanja Generalnega konzulata obsega osem zveznih držav: Connecticut, Maine, Massachusetts, New Hampshire, New Jersey, New York, Rhode Island in Vermont. Poleg zagotavljanju konzularne zaščite za slovenske državljane, je Generalni konzulat veliko pozornosti namenil sodelovanju v gospodarstvu, kulturi, znanosti in izobraževanju ter sodelovanju s predstavniki slovenske skupnosti.
Gospodarsko sodelovanje
V sklopu prioritet in s ciljem povečati prisotnost in prepoznavnost slovenskega gospodarstva v New Yorku je generalni konzulat priredil
strateško-poslovni forum Vlaganje v zeleno, ki je bil posvečen zelenim tehnologijam na področju obnovljivih virov energije, transportne industrije in gradbeništva. K sodelovanju je pritegnil slovenske partnerje, Gospodarsko zbornico Slovenije, Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva in tuje investicije ter Slovensko turistično organizacijo. Na ameriški strani je bil glavni partner Manhattanska gospodarska zbornica. Pri pripravi projekta sta sodelovala tudi Veleposlaništvo v Washingtonu in slovenski poslovni klub Fundacija Slo4You. Foruma sta se udeležila predsednik vlade Borut Pahor in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. V slovenski poslovni delegaciji je bilo 28 predstavnikov, z ameriške strani je bilo prisotnih 130 podjetnikov in investitorjev. Ob forumu je potekalo večje število dvostranskih srečanj med slovenskimi in ameriškimi podjetji. Generalni konzulat je vzpostavil spletno stran investingreen.org in facebook profil, preko katerih je obveščal o dogodku in sodelujočih slovenskih podjetjih. O forumu Vlaganje v zeleno in v tem okviru o slovenskih podjetjih so poročali novinarska agencija Associated Press ter številni ameriški mediji, med njimi Business Week Bloomberg, The Boston Globe, Financial News USA, Discovery News, Forbes, MSNBC, New York Post, The Examiner, Washington Examiner, Wall Street Journal.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja in medijev
Pri promociji slovenskih umetnikov v ZDA igra pomembno mesto Umetniški atelje v New Yorku, ki ga od leta 1998 financira Ministrstvo za kulturo, za tekoče delovanje pa skrbi generalni konzulat. New York, kot svetovna kulturna prestolnica, predstavlja osrednje mesto zanimanja slovenskih ustvarjalcev, ki so se v letu 2010 predstavili s številnimi projekti.
115
Mezzosopranistka Bernarda Fink je nastopila 24. 1. v okviru programa Lincolnovega centra Umetnost pesmi. Od 3. 3. do 3. 5. je bila v HERE Arts Centru v okviru projekta Performing Revolution in Central and Eastern Europe razstava slik z naslovom Yugostalgia, Walterja Steina-cherja. V Slovenski cerkvi je 19. 3. marca potekal koncert Vlada Kresli-na. Film Slovenka, režiserja Damjana Kozoleta, so predvajali 11. 4. na festivalu Disappearing Act II v Češkem kulturnem centru. V CEC ArtsLink je 19. 4. potekala predstavitev prevodov pesmi Srečka Kosovela z naslovom Look Back, Look Ahead, ki jo je izdala ameriška založba Ugly Duckling Press. V CEC ArtsLink je 11. 5. sta se predstavila publicistka Erica Johnson Debeljak in umetnik Janez Janša. V okviru Newyorškega festivala fotografije je bila od 12. 5. do 4. 6.v Galeriji VII razstava slovenske reportažne fotografije. . Ob Dnevu Evrope je 10. 5. potekal literarni večer, posvečen delu Spopad s pomladjo Borisa Pahorja, ki ga je predstavila Erica Johnson Debeljak. Na festivalu X-Yu je bila med 26. in 28. 5.prikazana plesna predstava Expensive Darlings koerografinje Maje De lak. Med 27. 6. in 1.8. je bila v galeriji LMAKprojects na ogled razstava Disobedience, in the eyes of anyone who has read history, is man's original virtue, dela Vuka Cosica, Mateja Andraža Vogrinčiča in skupine Irwin. Igralka Alenka Kraigher je 20. 6. nastopila na festivalu Dixon Place Hot.. V galeriji Ludlow 38 je bila med 1. 9-in 10. 10.na ogled instalacija Tobiasa Put-riha: After Frei Otto. Na skupinski razstavi Serbia: Frequently Asked Questions se je med 23. 9.in 11. 11. 2011 v Avstrijskem kulturnem forumu predstavil Marko Peljhan s svojo instalacijo Ozemlje. Gledališki igralec Andrej Rozman Roza je 22. oktobra nastopil v prostorih Slovenske cerkve na Manhattnu.. V Centru za židovsko zgodovino, Center Primo Levi, je 5. 11 v okviru festivala PEN World Voices potekala okrogla miza Nekropola Borisa Pahorja: sloven-
ska zgodba o kulturi, konfliktu in preganjanju na severovzhodni meji Italije.. V i javni knjižnici je 9. 11. nastopil dr. Slavoj Žižek s predavanjem Bog brez svetega. Od 16.10 do 16. 11je v Novem muzeju potekala serija dogodkov Perpetual Peace, v okviru katerega je 11. 11. nastopila v.d. generalne konzulke s predavanjem na temo kantovskega večnega miru, diplomacije in majhnih držav. Violinist Volodja Balžalorsky je s triom Amael 13. 11. nastopil v Carnegie Hall z deli slovenskih skladateljev Škerjanca, Firšta in Lazarja. V Galeriji MC je bila med 15. in 30. 11. razstava Elene Fajt, Kaznovanje brez zločina. Založba Dalkey Archive Press je izdala tri dela slovenskih avtorjev v knjižni zbirki 2010 Slovenian Literature Series: The Succubs Vlada Žabota, You Do Understand Andreja Blatnika in Necropolis Borisa Pahorja.
Slovenska skupnost v ZDA
Generalni konzulat je za slovensko skupnost priredil dva diplomatska sprejema, in sicer 16. junija ob Dnevu državnosti in 24. septembra ob strateško-poslovnem forumu Vlaganje v zeleno v čast predsedniku Vlade Republike Slovenije. V sklopu programov Ministrstva za šolstvo in šport za učenje slovenskega jezika v tujini v New Yorku od novembra 2009 poteka pouk slovenskega jezika, ki ga v prostorih Slovenske cerkve vodi učiteljica mag. Marta Štemberger. Ob slovenskem kulturnem prazniku je 7. februarja 2010 v prostorih Slovenske cerkve (Cerkve Sv. Cirila) potekala proslava, na kateri je na povabilo patra Krizologa kot slavnostna govornica nastopila v.d. generalne konzulke. Ob tej priložnosti je v cerkvi potekal koncert Gašperja Konca in Lenarta Krečiča, s katerim so obeležili tudi obletnico smrti slovenskega izdelovalca orgel Toneta Jenka. Newyorška Slovenska ženska zveza Amerike je skupaj s šolo slovenskega jezika 6. februarja v dvorani Cerkve Sv. Cirila pripravila proslavo, na
kateri so učenci šole predstavili recital slovenskih narodnih pesmi. Delegacija Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je 16. junija v New Yorku sestala z najvidnejšimi znanstveniki in strokovnjaki slovenskega rodu, ki so izrazili interes za tesnejše sodelovanje s Slovenijo. Generalni konzulat je povezoval slovensko skupnost z rednim izdajanjem mesečnega glasila Kažipot,v katerem objavlja informacije o dogodkih na območju njegovega delovanja, ki so povezani s slovenskimi temami oziroma avtorji.
Obiski
•	15.-17. junij - delovni obisk delegacije Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu;
•	5.- 6. oktober - delovni obisk ministra za finance dr. Franca Kri-žaniča v New Yorku.
Organizacija ameriških držav
Na sedežu Organizacije ameriških držav se je stalni opazovalec RS veleposlanik Roman Kirn 4. februarja 2010 srečal z generalnim sekretarjem Josejem Miguelom Insulzo. Govorila sta predvsem o razmerah v Hondurasu in na Haitiju ter o možnostih za poglobitev sodelovanja med RS in organizacijo.
Rednega 40. zasedanja Generalne skupščine Organizacije ameriških držav se je v Limi od 6. do 8. junija 2010 udeležil posebni odposlanec za Varnostni svet OZN veleposlanik Matjaž Šinkovec. Na dialogu s stalnimi opazovalkami je nastopil z izjavo na temo miru, varnosti in sodelovanja v Amerikah. V izjavi je med drugim izpostavil povečano zanimanje Slovenije za sodelovanje z državami Karibov in Latinske Amerike. Ob robu zasedanja je veleposlanik Šinkovec opravil pogovore z vodji delegacij šestnajstih (večinoma karibskih) držav.
116
ZDRUŽENIARABSKI EMIRATI
Odnosi med državama so bili dobri. Minister Samuel Žbogar se je v okviru delovnega obiska v ZAE, ki je potekal od 16. do 17. junija, srečal z zunanjim ministrom šejkom Abdullahom bin Zayed Al-Nahyanom, ministrom za gospodarstvo Sultanom bin Saeedom Al Man-sourijem, ministrom za okolje in vodo dr. Rashidom Ahmedom bin Fahdom, ministrom za visoko šolstvo in znanstvene raziskave šejkom Nahyanom bin Mubarak Al-Nahyanom.
Veleposlaništvo je nerezidenčno spremljalo razmere v državi in izvajalo dejavnosti zlasti na področju zagotovitve poglabljanje gospodarskega sodelovanja.
Gospodarsko sodelovanje
Slovenija je v letu 2010 v ZAE izvozila za 26,8 mio evrov blaga, uvozila pa za 1 mio.evrov.
Možnosti gospodarskega sodelovanj a so se pokazale predvsem na področjih neposrednih investicij, bančništva in zdravstva.
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE
Zelo dobri bilateralni odnosi med državama so se odrazili v intenzivnem političnem dialogu ter utečenem in konstruktivnem sodelovanju na večini resorskih področij. Januarja se
je slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar udeležil t. i. Afganistanske konference v Londonu. Predsednik republike dr. Danilo Türk je letos dvakrat obiskal Veliko Britanijo: prvič v marcu, ko je Royal Society v Londonu izročil faksimil-no izdajo Valvasorjeve zbirke "Ico-notheca Valvasoriana" in se srečal s kraljico Elizabeto II; drugič pa novembra, ko se je udeležil predavanja na Oxford Union (What kind of United Nations for the 21 st Century?) in London School of Economics (EU as a global player: reality or illusion?). Ob tej priložnosti se je srečal z vodjo (Speakerjem) Spodnjega doma britanskega parlamenta Johnon Bercowom in številnimi drugimi uglednimi osebnostmi britanskega političnega, kulturnega in akademskega življenja. Septembra se je na delovnem obisku v Veliki Britaniji mudil minister za zdravje Dorijan Marušič.Poleti 2010 je bila častna konzulka RS na Škotskem Ana Wersun povišana v generalno častno konzulko.
Izredno dobro je potekalo sodelovanje med Veleposlaništvom RS v Londonu in Ministrstvom za zunanje zadeve (FCO), pa tudi z Ministrstvom za mednarodni razvoj (DFID).
V	zadnjih letih je bilo v obeh ministrstvih realiziranih že več sekundi-ranj. Načrtovala se je možnost sekundiranja v FCO na temo podnebnih sprememb.
V	letu 2010 je bilo organiziranih tudi več konzultacij in sicer marca v Ljubljani na temo mednarodnega razvojnega sodelovanja (direktor za Balkan FCO Daniel Fern in vodja Sektorja za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč Alenka Suhadolnik), nato na temo celovitega pristopa h kriznemu upravljanju, stabilizaciji in obnovi, ki je potekalo med medresorsko Stabilizacijsko enoto VB in predstavniki MZZ, MO in MNZ RS. Novembra je imel generalni direktor za evropske zadeve in politično bilateralo mag. Igor Senčar politične konzulta-
cije v FCO (Matthew Rycroft, direktor Direktorata za EU).
Gospodarsko sodelovanje
Blagovna menjava je v prvih desetih mesecih leta že dosegla obseg menjave za celotno leto 2009, kar kaže na precejšnjo oživitev sodelovanja. V obdobju januar - oktober je blagovna menjava skupaj dosegla 590 milijonov evrov, kar je za približno 19 odstotkov več kot v primerljivem obdobju leta 2009. K temu sta v približno enakem deležu prispevala tako izvoz kot tudi uvoz blaga.
To leto so na področju gospodarskega sodelovanja zaznamovala prizadevanja za krepitev prisotnosti slovenske živilske industrije v britanskih trgovskih verigah ter povezovanje mladih slovenskih start up podjetij s predstavniki skladov tveganega kapitala v Londonu.
Posebno spodbudo so s ponovnim odprtjem predstavniškega urada Slovenske turistične organizacije v Londonu dobila prizadevanja za močnejšo turistično promocijo Slovenije kot turistične destinacije za britanske turiste. Veleposlaništvo in turistično predstavništvo sta v namene širše promocije Slovenije izkoristila povečano zanimanje britanske javnosti za Slovenijo v času Svetovnega prvenstva v nogometu.
Sodelovanje na področju kulture, znanosti, izobraževanja, športa in medijev
Med predstavitvami slovenskih umetnikov v Veliki Britaniji so bili predavanje režiserja Damjana Kozo-leta ob predstavitvi filma »Slovenka« na East End filmskem festivalu v Londonu aprila, koncert kitarista Roka Predina cerkvi St Andrew-by-the -Wardrobe ter nastop Jureta Pukla in »Slavic Soul Tria« z gosti v jazz klubu Soho v Londonu junija, kulturna prireditev slovenskega društva študentov v Oxfordu »Kozolec« julija, koncert kitarista Roka
Združene arabske emirate nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske rezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Londonu
117
Predina, skupaj s predstavitvijo knjig Jasne Vombek v prostorih veleposlaništva, nastop slovenskega pevskega zbora Perpetuum Jazzile v Londonu ter branje izbranih del Miljane Cunta v izvedbi pisatelja Gorana Vojnoviča ter esejista in pesnika Aleša Štegerja v Dream Space Galery v Londonu oktobra, nastop »Amael Piano Tria« iz Ljubljane na Festivalu Spectrum 2010 v Londonu novembra. Na prazničnem sprejemu v soorganizaciji veleposlaništev Slovenije in Bosne in Hercegovine 15. decembra, na katerem je imel uvodno besedo državni minister za Severno Irsko Hugo Swire, je razstavljal svoja slikarska dela Anže Gallus Petelin in nastopila slovenska violinistka Lana Trotovšek. Veleposlaništvo Republike Slovenije je decembra priredilo praznični sprejem za otroke slovenskih staršev, ki živijo v Veliki Britaniji. V delovno-bivalnih prostorih za slovenske umetnike v Londonu se je izmenjalo 10 slovenskih umetnikov. V sodelovanju z veleposlaništvom so se nekateri predstavili tudi britanski publiki: Mitja Ficko je razstavljal slike na veleposlaništvu RS februarja, gledališka kritičarka, esejistka in drama-turginja Jasna Vombek je septembra na veleposlaništvu ter v Oxfordu predstavila zbirki gledaliških in literarnih refleksij »Prevzetost Pogleda: gledališki odsevi« in »Pripovedne Promenade: izbor literarnih popotovanj«.
V Veliki Britaniji deluje lektorat slovenskega jezika na Univerzi v Nottinghamu; poučevanje slovenskega jezika poteka tudi na University College v Londonu. V Londonu že drugo leto poteka tudi pouk slovenskega jezika za slovenske otroke, živeče v Veliki Britaniji. Maja je bil ustanovljen Klub slovenskih študentov na Univerzi v Aber-deenu na Škotskem.
Tradicionalno uspešno in razvejano je bilo sodelovanje na področju znanosti, predvsem v okviru multila-
teralnega sodelovanja, zlasti v okviru evropskih programov.
Sodelovanje na področju športa je utečeno. Velik odziv v britanski javnosti je imel nastop Slovenije na Svetovnem prvenstvu v nogometu, kjer je slovenska reprezentanca igrala v isti predtekmovalni skupini kot angleška reprezentanca.
Veleposlaništvo se je aktivno ukvarjalo s promocijo in predstavljanjem Slovenije in njene mednarodne aktivnosti v medijih in s sodelovanjem s t.i. think tanki ter drugimi zainteresiranimi britanskimi institucijami. Aktivna je spletna stran veleposlaništva, ki se jo redno posodablja; veleposlaništvo z javnostmi komunicira tudi preko Facebooka. Zainteresirani slovenski državljani prejemajo redna elektronska sporočila veleposlaništva.
Obiski
•	27.- 28. januar - obisk ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja v VB, minister Žbogar se je drugi dan obiska udeležil mednarodne konference o Afganistanu;
•	25. - 26. marec - obisk predsednika Republike Slovenije Dr. Danila Turka v Londonu, predsednik se je v okviru obiska srečal s kraljico Elizabeto II;
•	21. september - obisk ministra za zdravje Dorijana Marušiča v Londonu;
•	23. - 24. november - obisk predsednika Republike Slovenije Dr. Danila Turka v Londonu in Oxfordu, predsednik se je v okviru obiska srečal s Speakerjem Spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercowom.
ZELENORTSKI OTOKI
Zelenortske otoke nerezidenčno pokriva Veleposlaništvo Republike Slovenije v Bruslju
Prijateljski odnosi med državama so se v letu 2010 močno okrepili in razvejali. Januarja in septembra sta državi prvič akreditirali veleposlanici z nerezidenčim pokrivanjem iz Bruslja. Januarja so bile v Prai izvedene prve bilateralne politične konzultacije na ravni političnih direktorjev, maja pa konzultacije o dvostranskem razvojnem sodelovanju med državama, saj so Zelenortski otoki za slovensko razvojno pomoč ena od izbranih partnerskih držav. Zunanja ministra obeh držav sta 22. septembra 2010 podpisala Sporazum o razvojnem sodelovanju, ki predstavlja pravno podlago sodelovanja in kot vsebinska področja razvojnega sodelovanja opredeljuje krepitev dobrega vladanja, pravne države in družbenih storitev; spodbujanje trajnostnega razvoja; varovanje okolja; zdravje; podpora izobraževanju in štipendiranje; ter krepitev vloge žensk. Na podlagi podpisanega sporazuma so se pričele priprave za oblikovanje večletnega izvedbenega programa 2011-2014 znotraj zgoraj naštetih področij. V skladu z načelom učinkovitosti pomoči in delitve dela v mednarodni skupnosti na področju razvoja je Slovenija v letu 2010 pričela dogovore z Luk-semburgom o prenosu izkušenj in možnostih sodelovanja na Zelenort-skih otokih.
Državi sta krepili sodelovanje tudi skozi slovensko pobudo Zelene skupine, katere člana sta zunanja ministra obeh držav. Ministra sta sodelovala na prvem sestanku Zelene skupine v New Yorku v septembru, pred podnebno konferenco v Cancunu pa v pripravah skupnega članka Zelene skupine, ki izpostavlja vpliv vode na spreminjanje naravnega vodnega kroga in pomen izboljšanega upravljanja z vodo pri prilagajanju na podnebne spremembe.
V okviru Posebnega partnerstva med EU in Zelenortskimi otoki so potekali dogovori glede slovenske pomoči Zelenortskim otokom pri prilagajanju standardom in pravne-
118
mu redu EU in pri pripravi bele knjige o približevanju tehničnih in normativnih standardov s standardi EU.
Gospodarsko sodelovanje
Gospodarsko sodelovanje med državama je bilo simbolično, blagovna menjava pa skromna. Obstaja predvsem zanimanje za sodelovanje na področju obnovljivih virov energije in turizma, slovensko podjetje je v letu 2010 pripravilo projektno dokumentacijo za izgradnjo naselja lesenih hiš in fotovoltaičnih elektrarn na otoku Santa Cruz. Priložnosti za slovenska podjetja na področju tujih naložb na Zelenortskih otokih so predvsem na področju turizma ter izkoriščanja vetrne in sončne energije.
Sodelovanje v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu
Na prvem evropskem filmskem festivalu na Zelenortskih otokih, ki je potekal med 5. in 9. majem 2010, se je Slovenija predstavila s filmom Igorja Šterka Ekspres, Ekspres. V letu 2010 so bili tudi vzpostavljeni stiki pristojnih institucij glede meduniverzitetnega sodelovanja.
Obiski
•	11. - 12. januar - politični direktor MZZ Matej Marn je vodil politična posvetovanja s predstavniki zunanjega ministrstva Zelenortskih otokov v Praii;
•	21. januar - politični direktor MZZ Matej Marrn je vodil politična posvetovanja s predstavniki Republike Južne Afrike v Pretori;
•	26. maj- vzpostavljeni so bili diplomatski odnosi z Republiko Ekvatorialno Gvinejo;
•	28.-30.avgust - obisk državnega sekretarja Ministrstva za zunanje zadeve Zelenortskih otokov Jorge-ja Borgesa v Republiki Sloveniji in njegova udeležba na petem Strateškem forumu Bled;
•	22. september - srečanje ministra Žbogarja z zunanjim ministrom Josejem Britom, ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku;
•	29. november - predsednik Vlade Republike Slovenije Borut Pahor se je ob robu tretjega Vrha Afrika-EU v Tripolisu (Libija) sestal s predsednikom Zelenortskih otokov Pedrom Piresom, s podpredsednikom Nigerije Namadijem Sambo, podpredsednikom Zambije Geor-geom Kundo in podpredsednikom Angole Josejem Eduardom Dos Santosom.
119
5
VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE
120
VEČSTRANSKO MEDNARODNO SODELOVANJE
V poglavju je obravnavano večstransko sodelovanje Republike Slovenije v mednarodnih organizacijah in regionalnih povezavah.
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Uradu Organizacije združenih narodov v Ženevi
Veleposlaništvo
Republike Slovenije na Dunaju
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila v letu 2010 zelo dejavna. Dosežen je bil napredek na številnih področjih dela, od sprejema novih zavez glede izpolnjevanja razvojnih ciljev tisočletja v skladu z dogovorjenimi načrti, biotske raznovrstnosti ter zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, zaščite gozdov, pospešenega financiranja soočanja s podnebnimi spremembami, prilagajanja in širjenja tehnologij v skladu z iskanjem dolgoročnih in trajnejših rešitev v boju proti podnebnim spremembam, do izgrajevanja državnih institucij in stabilnejšega delovanja držav preko izvedbe demokratičnih volitev v Iraku in Afganistanu.
OZN je bila pri svojem delovanju aktivna na področju humanitarnih zadev pri odpravljanju tragičnih posledic smrtonosnih potresov na Haitiju in v Čilu ter poplav v Pakis-
tanu. S pomočjo preventivnih diplomatskih prizadevanj je OZN uspešno posredovala pri lajšanju politične krize v Kirgizistanu ter nadaljevanju demokratične tranzicije v Gvineji in Mjanmaru. Z uspešno izvedeno pregledno konferenco pogodbe o neširjenju jedrskega orožja so dobile nov zagon aktivnosti na razorožitvenem področju. Obravnavana so bila vprašanja razorožitve korejskega polotoka in jedrskega oboroževanja Irana, proti kateremu so bile v okviru Varnostnega sveta sprejete poostrene sankcije.
V ospredju obravnave aktualnih regionalnih vprašanj so bila krizna področja na afriškem kontinentu in položaj v Sudanu in Darfurju, Demokratični Republiki Kongo, Slonokoščeni obali, Somaliji in Zahodni Sahari. Konec leta 2010 se je zaključila mirovna operacija OZN v Centralnoafriški republiki in Čadu (MINURCAT). Nadaljevale so se razprave o razmerah na Bližnjem Vzhodu in iskanju rešitve bližnjevz-hodnega mirovnega procesa, s sprejetjem resolucije v Generalni skupščini o poročilu misije OZN za ugotavljanje dejstev v zvezi s konfliktom v Gazi ter sprejetjem predsedniške izjave v Varnostnem svetu glede incidenta s flotiljo v Vzhodnem Sredozemlju. Posebna pozornost je bila namenjena iskanju rešitve za ciprsko vprašanje, razmeram v BiH ter na Kosovu, kjer je Generalna skupščina s soglasjem sprejela resolucijo o svetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu glede skladnosti kosovske odločitve o
neodvisnosti z mednarodnim pravom.
Organizirana sta bila visoka interaktivna dialoga Generalne skupščine o izpolnjevanju mednarodne dekade 'voda za življenje 2005-2015' ter dialog o financiranju za razvoj. V okviru Generalne skupščine so potekale številne tematske razprave o HIV/AIDS, transnacionalnem organiziranem kriminalu, razorožitvi in svetovni varnosti ter prvič tudi razprava o človekovi varnosti, kjer je bila soglasno sprejeta resolucija o človekovi varnosti. S sprejetjem globalnega akcijskega načrta za boj proti trgovini z ljudmi je bil ustanovljen skrbniški sklad za žrtve trgovine z ljudmi. S sprejemom posebne resolucije Generalne skupščine je bila ljudem prepoznana pravica dostopa do vode in sanitarij. Generalna skupščina je sprejela resolucijo, s katero je obeležila 65. obletnico konca druge svetovne vojne. Na predlog predsedujočega Generalni skupščini je bilo v luči priprav na vrh voditeljev G 20 v Republiki Koreji, ter sodelovanja širšega članstva OZN pri tem, organiziranih več neformalnih plenarnih zasedanj Generalne skupščine. Decembra je Generalna skupščina sprejela tudi prvo resolucijo o vlogi OZN in globalnem upravljanju.
Države članice OZN so nadaljevale aktivne razprave o celostni reformi delovanja Organizacije. Nadaljevala so se medvladna pogajanja na temo pravične geografske zastopanosti in povečanja članstva Varnostnega sveta. Z delom je nadaljevala delov-
121
na skupina za revitalizacijo dela Generalne skupščine, ki jo je v času njenega 64. zasedanja skupaj z Argentino vodila Slovenija.
Leto 2010 je bilo izredno pomembno na področju zagotavljanja pravic žensk, saj je obeležilo 15. obletnico sprejema Pekinške deklaracije ter 10. obletnico sprejema resolucije Varnostnega sveta 1325 o ženskah, miru in varnosti. Leto 2010 je bilo razglašeno za mednarodno leto mladih. Leto 2010 je bilo obeleženo tudi kot mednarodno leto približevanja kultur, 10. decembra pa se je pričelo mednarodno leto ljudi afriškega porekla.
Pomembno usmeritev za delo OZN v letu 2011 bosta predstavljala konec leta 2010 začeta procesa posvetovanj o pregledu delovanja Sveta za človekove pravice ter visoko zasedanje o HIV/AIDS, ki bo potekalo med 8. in 10. junijem 2011. Generalna skupščina je prav tako že sprejela odločitve o organizaciji visokih srečanj o preprečevanju in nadzoru nad nenalezljivimi boleznimi, ki bo potekalo 19. in 20. septembra 2011 ter visokega zasedanja o dezertifika-ciji v kontekstu trajnostnega razvoja in odpravljanja revščine, ki bo prav tako potekalo pred začetkom splošne razprave 66. zasedanja Generalne skupščine OZN. Sprejeta je bila tudi odločitev, da bo 21. septembra 2011, ob robu začetka 66. zasedanja Generalne skupščine, organizirana obele-žitev desete obletnice sprejema dur-banske deklaracije in akcijskega načrta na najvišji ravni.
Pomembni dogodki
18. in 19. marca je potekalo redno visoko srečanje Ekonomsko socialnega sveta OZN s Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom, Mednarodno trgovinsko organizacijo in Konferenco za trgovino in razvoj. Letno zasedanje Ekonomsko socialnega sveta OZN je potekalo med 28. junijem in 23. julijem.
31. marca je, po katastrofalnem potresu na Haitiju, v so-organizaciji OZN potekala mednarodna donator-ska konferenca za boljšo prihodnost Haitija, kjer je s finančnim prispevkom za obnovo Haitija sodelovala tudi Slovenija.
Od 3. do 28. maja je potekala osma Pregledna konferenca pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki je sprejela sklepni dokument, posvečen pregledu izvajanja sporazuma v preteklem preglednem ciklu in priporočilom za prihodnji cikel do leta 2015.
Med 31. majem in 11. junijem je v Ugandi potekala prva pregledna konferenca Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.
Generalna skupščina je junija v okviru procesa reforme OZN sprejela resolucijo o usklajenem delovanju sistema OZN, s katero je bila med drugim ustanovljena nova entiteta za enakost spolov in opolnomočenje žensk ('UN Women'). Na položaj njene vodje je bila v rangu podsekretarke za štiri leta imenovana nekdanja predsednica Čila Michelle Bache-let.
64.	zasedanje Generalne skupščine OZN, ki mu je predsedoval dr. Ali Abdussalam Treki, se je končalo 13. septembra. Zadnji dan zasedanja Generalne skupščine je bila na naslednje zasedanje Generalne skupščine odložena razprava o resoluciji EU glede njenega sodelovanja pri delu OZN po uveljavitvi Lizbonske pogodbe.
65.	zasedanje Generalne skupščine, ki mu je predsedoval Joseph Deiss iz Švice, se je začelo 14. septembra. Splošna razprava 65. zasedanja Generalne skupščine, ki je bila posvečena krepitvi osrednje vloge OZN pri globalnem upravljanju, je potekala med 23. septembrom in 1. oktobrom.
Splošne razprave Generalne skupščine sta se udeležila predsednik vlade Borut Pahor, ki je nastopil z govorom, in minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Pred začetkom splošne razprave je med 20. in 22. septembrom potekalo visoko plenarno zasedanje o uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki ga je gostil generalni sekretar Ban Ki-Moon.
Zasedanje se je zaključilo s sprejemom konkretnega globalnega akcijskega načrta za uresničitev osmih razvojnih ciljev do leta 2015 in najavo novih zavez na področju zagotavljanja zdravja mater in otrok in ostalih pobud glede boja proti revščini, lakoti in boleznim. Svoj aktivni prispevek je podala tudi Slovenija, saj je predsednik republike dr. Danilo Türk kot panelist sodeloval na prvi okrogli mizi o razvojnih ciljih tisočletja, ki je naslovila vprašanja izzivov revščine, lakote in enakosti spolov. 21. septembra je dr. Türk nastopil na plenarni razpravi visokega zasedanja o razvojnih ciljih tisočletja ter skupaj s predsednico Finske so-predsedoval četrti okrogli mizi o razvojnih ciljih tisočletja, ki je govorila o novih vprašanjih razvoja in reševanju problemov. 22. septembra se je dr. Türk udeležil visokega srečanja o biotski raznovrstnosti, kjer je s predsednikom Tadžikistana so-predsedoval panelni razpravi z naslovom 'Pot naprej v doseganju treh ciljev Konvencije o biotski raznovrstnosti ter mednarodno priznanih nalog in ciljev biotske raznovrstnosti'. Sodeloval je tudi na posebnem dogodku na visoki ravni, posvečenemu otrokom in razvojnim ciljem tisočletja ter zagotavljanju pomoči najbolj ranljivim, ki ga je skupaj z UNICEF, Brazilijo in Bangladešem soorganizirala Slovenija.
Ob robu splošne razprave 65. zasedanja Generalne skupščine je 24. in 25. septembra potekalo visoko srečanje o izvajanju Mavricijske strategije glede nadaljevanja implementacije programa ukrepov za trajnostni
122
razvoj majhnih otoških držav v razvoju, ki se ga je udeležil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Ob robu splošne razprave so potekali tudi drugi pomembni dogodki, kot so ministrsko srečanje CTBT, visoko srečanje o revitalizaciji dela Konference za razorožitev ter nadaljevanje multilateralnih pogajanj o razorožitvi, ministrsko zasedanje o ženskah, miru in varnosti, ministrsko zasedanje skupine 3G (Global Governance Group), srečanje Zavezništva civilizacij, Mreže za človekovo varnost in Skupnosti demokracij. Predsednik republike, predsednik vlade in zunanji minister so ob robu udeležbe v New Yorku imeli tudi številna bilateralna srečanja.
OZN in Slovenija
Slovenija je aktivno sodelovala v razpravah pri številnih omenjenih temah, imela nastope v okviru Varnostnega sveta in Generalne skupščine ter se udeleževala različnih zasedanj skladov, programov in komisij OZN. Aktivno je sodelovala pri pripravi prve resolucije o človekovi varnosti v Generalni skupščini in kot pod predsedujoča Generalne skupščine vodila formalno zasedanje Generalne skupščine o človekovi varnosti, prav tako pa je predsedovala tudi neformalnemu panelu o človekovi varnosti. Slovenija je, v luči svojih prioritet na področju zagotavljanja pravic otrok, svoje aktivnosti usmerila v delovanje Izvršnega odbora UNICEF, kjer je bila pod predsedujoča.
Na njeno pobudo je bila na rednem letnem zasedanju Izvršnega odbora UNICEF obeležena 10. obletnica sprejema protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah. Kot članica izvršnega odbora Programa OZN za razvoj in Sklada OZN za prebivalstvo je redno sodelovala pri pripravah njunih zasedanj. Kot članica biroja Mednarodnega kazenskega sodišča je bila posebej aktivna pri pripravah na osmo nadaljevalno zasedanje pogodbenic Rimskega statuta Med-
narodnega kazenskega sodišča ter na prvo pregledno konferenco Rimskega statuta, kjer je imela vlogo regionalne koordinatorke za udeležbo držav na konferenci na najvišjem nivoju.
skih Emiratov. Decembra je bila Slovenija izvoljena v biro Medvladnega pripravljalnega odbora za pripravo četrte konference o najmanj razvitih državah, ki bo potekala maja 2011 v Turčiji.
Slovenija je, skupaj z Belgijo, v proceduro Generalne skupščine vložila osnutek resolucije o Mednarodni konvenciji o odpravi vseh vrst rasne diskriminacije.
Resolucija je bila sprejeta s konsenzom, ob ko-sponzorstvu štiriinšest-desetih držav članic OZN.
Slovenija je februarja predsedovala Vzhodnoevropski skupini držav v okviru OZN. 28. aprila je bila Slovenija izvoljena v Izvršni odbor programa Visokega predstavnika za begunce. Konec maja je Slovenija postala članica neformalne skupine 3 G (Global Governance Group), katere osrednja vloga je krepitev sodelovanja med G 20 in OZN. Minister za zunanje zadeve Žbogar je 25. septembra, ob robu splošne razprave 65. zasedanja Generalne skupščine, gostil prvo srečanje zunanjih ministrov t.i. Zelene skupine, ki so se ga udeležili zunanji ministri Singapurja, Kostarike, Islandije in Zelenortskih otokov ter namestnik ministra Združenih Arab-
V času 64. zasedanja je bila stalna predstavnica Slovenije pri OZN ena izmed enaindvajsetih pod predsedujočih Generalni skupščini. Stalna predstavnica Slovenije pri OZN je, prav tako v času 64. zasedanja Generalne skupščine, skupaj s stalnim predstavnikom Argentine pri OZN vodila proces revitalizacije dela Generalne skupščine, ki se je po dolgem času zaključil s sprejetjem vsebinske resolucije v Generalni skupščini. Slovenija je bila aktivna tudi v medvladnih pogajanjih o reformi Varnostnega sveta.
28. junija je bila Violeta Neubauer ponovno izvoljena v Odbor za odpravo diskriminacije proti ženskam za obdobje 2011-2014. Slovenija je ob tej priložnosti, in ob praznovanju dneva državnosti, priredila sprejem. Slovenija je nadaljevala s svojimi dejavnostmi v zvezi s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 20122013 in ponovno napovedala kandidaturo dr. Ernesta Petriča v Mednarodno komisijo za pravo na volitvah
123
leta 2011.
Slovenija je v mirovnih operacijah, vodenih neposredno s strani OZN, sodelovala s 16 predstavniki: dvema v mirovni operaciji na Golanski planoti med Sirijo in Izraelom (UNTSO) in s 14 v mirovni misiji v Libanonu (UNIFIL).
Slovenija je do 31. decembra poravnala svoji redni prispevek v proračun OZN za obdobje 2010 ter v skladu s svojimi finančnimi sposobnostmi tudi številne druge finančne obveznosti in prostovoljne prispevke dejavnostim posameznih uradov, komisij in programov OZN.
Obiski
•	12. julij - srečanje ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-Moonom ter podsekretarjem za politične zadeve Lynnom Pascojem in podsekretarjem za mirovne operacije Alainom Le Royem;
•	20. do 22. septembra - udeležba predsednika republike dr. Danila Turka na visokem plenarnem zasedanju o izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja in visokem zasedanju o biotski raznovrstnosti in srečanje z Generalnim sekretarjem OZN;
•	23. do 27. septembra - udeležba predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na splošni razpravi 65. zasedanja Generalne skupščine OZN in visokem srečanju o izvajanju Mavricijske strategije glede nadaljnje implementacije programa ukrepov za trajnostni razvoj majhnih otoških držav v razvoju.
Podpisi in ratifikacije mednarodnih pogodb ter notifikacije
•	8. januar - podpis Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko
Singapur o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka;
•	23. april - deponiranje listine o ratifikaciji Protokola o strateški presoji vplivov na okolje;
•	23. april - deponiranje listine o ratifikaciji Sprememb Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah;
•	22. september - podpis Sporazum med vlado Republike Slovenije in Zelenortskimi otoki o razvojnem sodelovanju.
Vzpostavitev diplomatskih odnosov
26. maja je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Ekvatorialno Gvinejo. 18. novembra je bila podpisana skupna izjava o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Salomonovimi otoki.
Visoki komisariat za begunce (UNHCR)
V kontekstu povečevanja interesa Slovenije za begunsko problematiko, se je 28. aprila 2010 zaključil postopek včlanitve Slovenije v izvršni odbor, ki je glavno upravno telo organizacije. Poleg rednega letnega prispevka za delovanje organizacije je Slovenija prispevala za programe v Bosni in Hercegovini in Demokratični republiki Kongo. Skupno je Visokemu komisariatu za begunce namenila približno 89.000 evrov. Visoki komisariat za begunce je deloval v 120 državah, finančno najzahtevnejše operacije pa so bile v Iraku, Pakistanu, Sudanu, Keniji, Siriji, Čadu, Afganistanu in Demokratični republiki Kongo.
Mednarodni odbor rdečega križa (ICRC)
Organizacija se je tudi v preteklem letu soočala s številnimi izzivi glede omejevanja dostopa do pomoči potrebnih in varnosti osebja. Mednarodni odbor rdečega križa je največ sredstev namenil žrtvam oboroženih spopadov v Pakistanu, Afganistanu, Iraku, Somaliji, Sudanu, Demokratični republiki Kongo ter na Zasedenih palestinskih ozemljih. Slovenija je Mednarodnemu odboru rdečega križa namenila približno 211.000 evrov. Poleg prispevka za redno delovanje organizacije je finančno podprla aktivnosti organizacije v Afganistanu in Sudanu.
Mednarodna federacija društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC)
Mednarodna federacija društev rdečega križa in rdečega polmeseca je skupaj s svojo sestrsko organizacijo, Mednarodnim odborom rdečega križa, in nacionalnimi društvi pričela priprave na 31. Mednarodno konferenco rdečega križa in rdečega polmeseca, ki bo potekala v Ženevi, novembra 2011. Konferenca sicer načeloma poteka vsake štiri leta, na njej pa se srečajo člani Gibanja rdečega križa in rdečega polmeseca ter pogodbenice Ženevskih konvencij.
Slovenija je za delovanje in projekte Mednarodne federacije društev rdečega križa in rdečega polmeseca na področju javnega zdravja namenila 30.000 evrov.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM)
Mednarodna organizacija za migracije je nadaljevala s širitvijo svojega članstva, saj so se organizaciji pridružile Srednjeafriška republika, Lesoto, Vzhodni Timor, Bocvana in Svaziland. Organizacije sedaj šteje že 132 držav članic. Mednarodna organizacija za migracije je bila kot projektna organizacija prisotna na približno 460 lokacijah po vseh kontinentih. Slovenija je za delovan-
124
je organizacije namenila približno 31.000 evrov.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
Najpomembnejši dogodek za Svetovno zdravstveno organizacijo je bilo 64. zasedanje Svetovne zdravstvene skupščine, ki je potekala med 17. in 21. majem. Zasedanja se je udeležil minister za zdravje dr. Dorjan Maru-šič, ki je nastopil v uvodni razpravi. Slovenija je v imenu Evropske unije pripravila in pripeljala do uspešnega sprejetja resolucijo o zdravstvenem vplivu zastarelih pesticidov in drugih nevarnih kemikalij, ki je bila soglasno sprejeta na zadnji dan zasedanja. Slovenija je organizirala tudi poseben dogodek o problematiki zastarelih pesticidov, ki ga je vodil veleposlanik Logar, na njem pa je kot uvodničar nastopil minister dr. Marušič.
Mednarodna organizacija dela (ILO)
Med 3. in 18. junijem je potekalo 99. zasedanje Generalne skupščine Mednarodne organizacije dela. Razprave so bile posvečene ekonomski krizi in zaposlovanju. Letošnjega zasedanja se je udeležila državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač-Mrak, ki je sodelovala v razpravi na visoki ravni. Državna sekretarka je v svojem nastopu predstavila ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela za blažitev gospodarske krize.
Mednarodna telekomunikacijska unija (ITU)
Med 4. in 22. oktobrom je v Guada-lajari potekala Konferenca pooblaščencev Mednarodne telekomunikacijske unije. Članice unije so na tem sestanku, ki poteka enkrat na štiri leta, ponovno izvolile Hamadouna Toureja za generalnega direktorja in Huolin Zaaja za njegovega namestnika. Konferenca je tudi izvolila
nove članice Sveta Mednarodne telekomunikacijske unije, ki ima največjo vlogo pri vodenju same organizacije. Konference pooblaščencev se je udeležila tudi delegacija Slovenije, ki jo je vodil državni sekretar v Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jožef Gjorkos.
Svetovna trgovinska organizacija (WTO)
Pogajanja o razvojnih ciljih Dohe (DDA), ki trajajo že deveto leto, so konec leta po zaključenem srečanju dvajsetih vodilnih gospodarskih sil na zadnjem srečanju skupine G 20 novembra v Seulu dobila nov politični zagon. Leto 2011 je bilo označeno kot skrajni čas za dokončanje pogajanj.
V letu 2010 je bil dosežen določen pogajalski napredek na področju olajšav pri trgovanju in netržnih ovirah pri trgovanju. Pri treh glavnih temah: storitvah, kmetijstvu in tržnem dostopu za industrijske proizvode ni bilo odločilnega napredka, saj je le-ta odvisen od dogovorov na politični ravni.
Poleg dokončanja pogajanj o razvojnih ciljih iz Dohe, je najpomembnejša naloga Svetovne trgovinske organizacije širitev sistema trgovinskih pravil na nove države. Velik napredek je v svojih pogajanjih o vstopu v organizacijo naredila Rusija, ki lahko v kratkem zaključi še zadnja odprta vprašanja. Slovenija nadaljuje z vlogo predsedujoče delovni skupini za pristop Črne gore. Poleg Črne gore pa Slovenija pozorno spremlja pristopne aktivnosti držav jugovzhodne Evrope, predvsem Bosne in Hercegovine in Srbije.
Slovenija je tudi članica dvanajsteri-ce enako mislečih držav Evropske unije, ki se sestajajo neformalno ter izmenjujejo informacije glede nacionalnih interesov držav na vseh področjih Svetovne trgovinske organizacije.
Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO)
Slovenija je prevzela vlogo enega izmed sedmih regionalnih koordinatorjev s predstavljanjem 17. srednjeevropskih in baltskih držav (CEBS). V vlogi koordinatorice se je Slovenija udeleževala vseh pripravljalnih sestankov, posvetovanj, zaprtih sestankov koordinatorjev in zasedanj stalnih odborov ter delovnih skupin. Pripravljala je pisna stališča glede posameznih vsebin, ki se obravnavajo na stalnih odborih, jih usklajevala z ostalimi članicami regionalne skupine in jih nato v imenu skupine predstavila na samih zasedanjih.
Predstavnik Slovenije je član sedemčlanskega odbora za izbor zunanjega revizorja organizacije ter odbora za izbor izvajalca izgradnje nove konferenčne dvorane.
Strokovnjaki Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino so se udeleževali pomembnejših delovnih teles organizacije, kot so stalni odbor za patente, za blagovne znamke in geografske označbe, za avtorske in sorodne pravice in zasedanj Generalne skupščine, ki enkrat letno zaseda konec septembra. Slovenija, ki jo je zastopal direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino dr. Žurej, je podprla Srednje ročni strateški načrt organizacije za obdobje 2010-2015, ki predstavlja ključni dokument za nadaljnje delo te organizacije.
Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN)
Na podlagi uradne vloge za članstvo, ki jo je Slovenija predala 16. septembra 2009, je Svet Evropske organizacije za jedrske raziskave na seji decembra 2010 soglasno ugotovil, da so izpolnjenji vsi pogoji, da Slovenija s podpisom sporazuma pridobi status "Pridružene članice pred članstvom". V nadaljevanju se bodo začela pogajanja, ki lahko trajajo od dveh do petih let.
125
Medparlamentarna unija (IPU)
V okviru Medparlamentarne unije je od 19. do 21. julija potekala 3. svetovna konferenca predsednikov parlamentov. Konference z naslovom: »Parlamenti v svetovni krizi: zagotavljanje globalne demokratične odgovornosti za splošno blaginjo«, sta se udeležili delegaciji Državnega zbora in Državnega sveta, ki sta ju vodila predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič.
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju
Sredi julija 2010 se je Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OVSE preoblikovalo in preimenovalo v Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju. Republiko Slovenijo predstavlja pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), Uradu Združenih narodov na Dunaju (UNOV), Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Pripravljalni komisiji za Organizacijo sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), Organizaciji Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), v Organizaciji za sodelovanje in varnost v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih organizacijah.
Slovensko predstavništvo je sodelovalo na neformalnih posvetovanjih, pripravljalnih sestankih in formalnih zasedanjih delovnih teles mednarodnih organizacij iz sistema OZN s sedežem na Dunaju, pri čemer je sodelovalo s pristojnimi resorji v Republiki Sloveniji in predstavništvi Republike Slovenije pri EU in OZN v New Yorku ter Ženevi. Redno je sodelovalo na sestankih vodij misij, kakor tudi predstavnikov in ekspertov držav članic EU, katerih število se je po sprejemu lizbonske pogodbe povečalo, saj se je povečalo število tematik, kjer naj bi EU sprejelo
skupna stališča. Na omenjenih sestankih so predstavniki veleposlaništva in predstavništva sooblikovali in usklajevali skupna stališča EU ter na temelju splošnih usmeritev delovnih teles EU ter Sveta EU pripravljali izhodišča za pogajanja na zasedanjih delovnih teles mednarodnih organizacij. Poleg običajnega usklajevanja stališč je kot tema posvetovanj v prvi polovici leta prevladovalo vprašanje uresničevanja Lizbonske pogodbe pri delovanju EU in DČ EU v mednarodnih organizacijah in režimih na Dunaju. Za ta namen je v času španskega predsedstva bila ustanovljena ad hoc delovna skupina DČ EU na ravni namestnikov.
Slovenija je aktivno sodelovala v okviru vzhodno-evropske regionalne skupine. Kot opazovalka je sodelovala na sestankih zahodno-evropske regionalne skupine. Skladno z navodili pristojnih organov je predstavništvo posredovalo relevantna nacionalna poročila o izvajanju resolucij OZN ali mednarodnopravnih instrumentov iz delokroga OZN na Dunaju.
Slovensko predstavništvo je zagotovilo vse potrebno za pripravo in izvedbo udeležbe PR dr. Danila Turka na 23. zasedanju Academic Council on the UN System, ACUNS, ki je potekalo 3. junija 2010 na Dunaju.
Informacijska služba ZN (UNIS)
Slovenija je ena izmed štirih partnerskih držav za katere je pristojen UNIS na Dunaju. Predstavništvo je tako tudi v letošnjem letu sodelovalo z UNIS pri organizaciji obiskov slovenskih študentov in profesorjev pri Uradu Združenih narodov na Dunaju in promocijskih aktivnostih Združenih narodov v Sloveniji. UNIS je na pobudo predstavništva začelo pripravljati brošuro o sodelovanju Slovenije RS z OZN za osnovne šole.
Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO)
Ključna aktivnost v prvi polovici leta 2010 je bilo 37. zasedanje Odbora za industrijski razvoj (IDB) meseca maja, kjer je generalni direktor UNIDA Kandeh K. Yumkella članicam predstavil konkretne ukrepe UNIDO za omilitev negativnih učinkov t.i. megatrendov, in sicer ukrepe zelene industrije, agro-industrije, pridobivanja energije in tehnološke ukrepe. V letu 2010 je Slovenija v okviru sodelovanja z UNIDO v sklad za industrijski razvoj prek ministrstva za gospodarstvo prispevala 419 tisoč evrov za pomoč proizvajalcem sestavnih delov v avtomobilski industriji v Srbiji in Belorusiji, za razvoj nacionalnega centra čiste proizvodnje v Bosni in Hercegovini in za prenos okolju prijazne tehnologije za ravnanje z odpadnimi vodami v Keniji. Slovenija je pravočasno poravnavala tudi vse finančne obveznosti povezane s članstvom v UNIDO. Slovenija je sodelovala na zasedanjih organov UNIDO in koordinacijah EU v okviru omenjenih zasedanj; maja (10.12.) in novembra (24.-26.) na zasedanjih Odbora za industrijski razvoj ter septembra (7., 8.) na zasedanjih Odbora za program in proračun. Osrednja točka vseh zasedanj so bile spremembe v vodenju in upravljanju organizacije. UNIDO je v letu 2010 nadaljeval svoje aktivno delovanje pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja in pri tem največ sredstev vlagal v projekte na področju energetike in okolja. Predvsem v okviru programov Globalnega okoljskega sklada (GEF) in Montrealskega protokola si je prizadeval za doseganje učinkovitega in trajnostnega industrijskega razvoja.
Urad Združenih narodov na Dunaju (UNOV)
Urad Združenih narodov ima skupno administracijo z Uradom Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in je poleti 2010 dobil
126
novega generalnega direktorja in izvršnega direktorja Urada, Jurija Fedotova, ki je oktobra predstavništvom predstavil svoje prioritete: dvigniti pomen UNODC v okviru OZN in izpolnjevati misijo UNODC (v nadaljevanju), s tem pridobiti več sredstev v okviru OZN, zaprosil pa je tudi za prostovoljne prispevke držav članic. UNODC je osrednja ustanova ZN za izvajanje programov ZN na področju drog in kriminala v državah članicah, v regionalnih pisarnah na terenu in na Dunaju.
Leta 2010 se je UNODC posebej posvetil pripravi in sodelovanju na Svetovni konferenci AID S 2010, ki je potekala na Dunaju julija 2010. Slovenija je spremljala in se udeleževala zasedanj obeh komisij, 53. Komisije ZN za droge (CND) in 19. Komisije ZN za preprečevanje kriminala in kazensko sodstvo (CCPCJ). Poleg formalnega letnega zasedanja komisij smo se udeleževali medletnih zasedanj komisij ter vseh pomembnejših informativnih, posvetovalnih in pripravljalnih sestankov, še zlasti usklajevalnih sestankov za pripravo skupnih pogajalskih izhodišč držav članic EU.
V	sodelovanju s pristojnimi resorji v Sloveniji in UNODC smo si prizadevali za uresničevanje resolucij na teh področjih ter za rednost poročanja Republike Slovenije o uresničevanju konvencij o drogah, o boju proti korupciji in organiziranem kriminalu in o zasegih v primerih nedovoljene trgovine z narkotiki. V novembru so Slovenijo v tem kontekstu obiskali predstavniki UNODC.
V	sodelovanju z Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke smo sodelovali pri usklajevanju nacionalnih poročil Mednarodnemu odboru Združenih narodov za nadzor nad prometom z narkotiki o dovoljenem prometu z drogami. Republika Slovenija je protestirala zaradi netočnega poročanja INCB o zaseženih substancah in smereh njihovega transporta. Slovenija je tudi sprem-
ljala delo in se udeleževalo sestankov Iniciative Pariškega pakta glede trgovanja z opijati iz Afganistana.
Na področju uresničevanja Konvencije proti organiziranem kriminalu (UNTOC) je bilo delo namenjeno pripravam na 18. zasedanje Konference držav podpisnic konvencije proti organiziranem kriminalu (UNTOC) in pripravam na kongres OZN o kriminalu in kazenskem pravu, ki je bil aprila v Braziliji (Slovenija se kongresa ni udeležila), kakor tudi sestanku na visoki ravni v okviru GS OZN o transnacionalnem organiziranem kriminalu junija 2010 v New Yorku. V okviru delovne skupine za Protokol o preprečevanju in zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, še zlasti žensk in otrok, je bilo februarja 2010 predstavljeno orodje v podporo izvajanju protokola v državah članicah in možnosti partnerskega sodelovanja. Ob 10. obletnici Konvencije OZN proti organiziranem kriminalu (UNTOC) pa je oktobra (18. do 22.) potekalo 5. zasedanje držav pogodbenic te konvencije na visokem nivoju, ki se je je udeležila tudi Slovenija. Glavni uspeh te konference, ki poteka vsako drugo leto, je bilo sprejetje odločitve, da se oblikuje delovna skupina in začne razprava o tem, kakšen bo pregledni mehanizem za izvajanje konvencije, kar naj bi bilo dogovorjeno in potrjeno do leta 2012. Pojavljale so se težnje po novih dodatnih protokolih, vendar tokrat ni bila sprejeta nobena tovrstna odločitev. Gre za področje dela, kjer je Slovenija sicer izredno aktivna (boj proti trgovanju z ljudmi, nelegalnimi migracijami, tihotapljenjem, itd), zato bi bilo potrebno okrepiti udeležbo strokovnjakov s teh področij iz prestolnice.
Konvencija OZN za boj proti korupciji (UNCAC)
V skladu s sklepi s konference v Dohi (2009) in koledarjem dejavnosti delovnih teles Konference držav podpisnic Konvencije prot korupciji
(UNCAC) so potekale priprave na izvedbo pregleda izvajanja konvencije po državah, kot je sklenila skupina za izvajanje (IRG). Slovensko predstavništvo je skupaj s predstavniki Komisije za preprečevanje korupcije sodelovalo na teh zasedanjih. Slovenija je skupaj s Poljsko v drugi polovici leta 2010 začela pregledovati izvajanje konvencije v Ukrajini. To področje dela strokovno spremlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je s svojim prispevkom izredno cenjena. Slovenija se je decembra udeležila tudi delovnih skupin za preventivo ter vrnitev pridobljenega/škode, ki nastane ob koruptivnem dejanju.
Mednarodna protikorupcijska akademija (IACA)
Pripravljalni odbor za ustanovitev mednarodne akademije za boj proti korupciji je podal vmesno poročilo o aktivnostih in države povabil k sodelovanju v ustanovnem procesu ter napovedanem ustanovnem sestanku jeseni 2010. Predstavništvo je v prvi polovici leta poglobljeno poročalo o ozadjih in postopkih ustanavljanja te ustanove. Septembra je predsednik Komisije RS za preprečevanje korupcije, Drago Kos, na svečani inavgu-racijski konferenci z otvoritvenim nagovorom generalnega sekretarja OZN Ban Ki-Moona, podpisal Sporazum o ustanovitvi mednarodne protikorupcijske akademije, s čimer je RS postala ustanovna članica te organizacije.
Tudi v nadaljevanju je Slovenija intenzivno sodelovala z vodjo prehodne skupine IACA, Martinom Kreutnerjem, v zvezi z morebitnimi slovenskimi sekundanti v akademiji, saj velja Slovenija za vodilno na področju boja proti korupciji. Do konca leta 2010 je 53 držav podpisalo sporazum.
Oddelek za preprečevanja terorizma (TPB)
127
Slovenija se je udeleževalo predstavitvenih srečanj sekretariata z državami članicami, kjer so obveščali o delu TPB in dosežkih pri sprejemanju pravno zavezujočih instrumentov na področju boja proti terorizmu. Slovenija je sprejela 14 od 16 tovrstnih instrumentov.
Komisija ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL)
Slovenija je sodelovala na zasedanjih delovnih skupin UNCITRAL, ki so skoraj mesečno potekala na Dunaju.
Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO)
UNESCO je ob praznovanju 65-letnice obstoja ohranil vso aktualnost, saj spodbuja osnovne vrednote, ki jih prizna celotna mednarodna skupnost (znanost, kultura, izobraževanje za vse). Prva polovica leta je bila po prihodu nove generalne dire-
ktorice konec leta 2009 namenjena oblikovanju vodstva UNESCO ter opredelitvi prioritet organizacije v prihodnjih petih letih. Z organizacijskega vidika so poudarki na preglednejšem delovanju, decentralizaciji in racionalnejši porabi sredstev, vsebinsko pa predvsem na področju izobraževanja, enakosti spolov, kulturni raznolikosti, medkulturnem dialogu in ohranjanju biosfere.
Slovenija se je udeleževala koordinacije članic Evropske unije v UNESCO, sestankov druge volilne skupine in frankofonskih držav. Najbolj aktivna je bila skupina držav članic EU, ki je poleg tekočega spremljanja vseh dogodkov znotraj UNESCO ter s tem povezanega usklajevanja, organizirala tudi več srečanj z generalno direktorico ter njenimi sodelavci. Stalno predstavništvo EU pri UNESCO je organiziralo seminar za članice skupine na temo večje prepoznavnosti EU znotraj te organizacije.
Slovenija je 26. januarja, skupaj s partnerskimi državami, predala Centru za svetovno dediščino nominacijo "Prazgodovinska kolišča okoli Alp".
19. aprila je generalna direktorica Irina Bokova s slovesnostjo na UNESCO podelila Ljubljani za eno leto naslov "svetovna prestolnica knjige".
Na UNESCO je Slovenija 25. maja s svojo predstavnico sodelovala na dnevu slovanskih kultur, 3. junija pa je bila v UNESCO kinodvorani projekcija dveh dokumentarcev, o Borisu Pahorju in taborišču na Ljubelju, ki se je udeležil tudi Boris Pahor.
14. oktobra je bilo generalni direktorici UNESCO predano uradno vabilo za udeležbo na Svetovnem vrhu knjige v Ljubljani konec marca leta 2011.
EVROPSKA UNIJA
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju
EVROPSKI SVET
Evropski svet se je v letu 2010 sestal na šestih zasedanjih Evropskega sveta. Tri zasedanja so potekala med španskim predsedstvom, tj. 11. februarja (neformalno srečanje), 25. in 26. marca ter 17. junija. Prav tako so potekala tri zasedanja med belgijskim predsedovanjem in sicer 16. septembra, 28. in 29. oktobra ter 17. in 16. decembra.
Najpomembnejša tema večine srečanj je bilo gospodarsko okrevanje EU po krizi finančnih trgov, ki je prizadela svet v letu 2008 in 2009.
Evropski svet je posvetil veliko pozornosti boju proti podnebnim spremembam ter pripravi na podnebni vrh, ki se je novembra in decembra odvijal v Cancunu, prav tako pa tudi institucionalnim spremembam, ki jih je prinesla uveljavitev nove Lizbonske pogodbe. Voditelji držav članic so razpravljali o aktualnih razmerah v svetu ter o pripravah na srečanja skupine G 20 junija v Torontu in novembra v Seulu.
Na neformalnem zasedanju v februarju je Evropski svet sprejel deklara-
cijo o Grčiji, kjer je Evropski svet izrazil svojo pripravljenost pomagati Grčiji, čeprav slednja v tistem trenutku še ni zaprosila za finančno pomoč. Prav tako je Evropski svet dogovoril politično lastništvo nad procesom nove gospodarske strategije, s tem ko je potrdil predlaganih sedem korakov PR ES Van Rompuya, ki med drugim vključujejo boljšo koordinacijo, manjše število kvantificiranih ciljev, identifikacijo ovir in ozkih grl. Prvič je Van Rompuy predlagal, da bi imeli red-nejša srečanja predsednikov vlad in
128
držav članic, kar ni bilo najbolje sprejeto.
Na rednem marčevskem zasedanju je bila sprejeta izjava predsednikov Evro skupine, v kateri so napovedali pripravljenost predložitve bilateralnih posojil, ob sodelovanju Mednarodnega denarnega sklada, če bi jih katera koli država potrebovala. Grčija v tistem trenutku še vedno ni zaprosila za pomoč. Dorekli so pravila dodelitve bilateralnih posojil -za sprožitev mehanizma je potrebno soglasje in sprejem programa ukrepov s strani države prosilke. Doseženo je bilo soglasje o okrepljeni vlogi Evropskega sveta pri krepitvi ekonomskega upravljanja, predsedniki držav/vlad držav Evro območja so se tudi zavezali h krepitvi koordinacije ekonomskih politik in okrepitvi Pakta stabilnosti in rasti. Dogovorjena je bila nova gospodarska strategija Unije in njeni kvantificira-ni cilji, z izjemo revščine in izobraževanja.
Evropski svet je tudi razpravljal o povečanju konkurenčnosti, v zvezi s tem pa ponovno o okrepljeni koordinaciji ekonomskih politik. Evropski svet je pozval predsednika Van Rompuya, da ustanovi skupino, ki
bo do konca leta pripravila priporočila izboljšanja okvira kriznega mehanizma in večje proračunske discipline. Prav tako pa je potekala razprava o prvem strateškem partnerju, Kitajski, v zvezi s čemer so pozvali k recipročnemu odnosu.
Z dogovorom o dodelitvi paketa finančne pomoči Grčiji meseca maja in z vzpostavitvijo Evropskega finančnega mehanizma je junijski Evropski svet začrtal korake močnejšemu evropskemu upravljanju. V tem oziru je Evropski svet napovedal okrepitev Pakta stabilnosti in rasti -tako njegov preventivni kot korekti-vni del ter pri obeh delih napovedal možnost sankcij; več pozornosti bo odslej na višini in razvoju javnega dolga - ter vzpostavitev Evropskega semestra. Na vrhu je bila dogovorjena nova gospodarska strategija in njenih petih ciljev EU (izobraževanje, večja socialna vključenost, porast zaposlovanja, raziskave in razvoj, okoljska vprašanja), ki jih morajo sedaj države implementirati v nacionalnih programih. Evropski svet je dogovoril tudi, da bo sprejel nekatere ključne pobude (prva je bila digitalna agenda), s katerimi bi še bolj povečal konkurenčnost in gospodarsko rast. Veliko poudarka je Evrop-
ski svet dal tudi na okrepljenem delovanju finančnih institucij in napovedal je objavo testov stresa za izbrane evropske banke ter uvedbo dajatev in davka na finančne institucije. Islandija je med drugim dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, Estonija pa povabilo na vstop v evro območje.
Septembrski vrh, ki so se ga udeležili tudi zunanji ministri, je bil posvečen dvema temama: strateškim partnerjem in ekonomskemu upravljanju. Evropski svet je skušal dogovoriti prioritete in interese Unije vis a vis Kitajske, Južne Koreje, ZDA, Rusije, Indije, ASEM in Afrike. Vetra v jadra tej razpravi je pomenil podpis prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo. Prav tako je dogovoril paket pomoči, ki vključuje tudi elemente trgovinske politike, Pakistanu. Na vrhu so se začele tudi prve napovedi o drugi fazi procesa, ki ga je vodil Van Rompuy s svojo skupino o krepitvi ekonomskega upravljanja, v kateri bo treba nasloviti vprašanje revizije pogodb zaradi vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma. Med temami vrha pa se je nepričakovano znašla romska problematika.
Oktobrski vrh je bil posvečen izklju-
Zasedanje Evropskega sveta, Bruselj Foto: Evropski svet
129
čno krepitvi ekonomskega upravljanja ter vzpostavitvi stalnega mehanizma, s katerimi bi reševali države članice evro območja v težavah. Slednje je v svojem poročilu predlagal PR ES Van Rompuy hkrati še s preostalimi štirimi priporočili: večja proračunska disciplina, vzpostavitev novega makroekonomskega mehanizma nadzora in evropskega semestra ter okrepitev institucij na nacionalni in EU ravni. Cilj je bila krepitev ekonomskega dela Ekonomske in monetarne unije. Evropski svet je dogovoril nekatere elemente mehanizma (sodelovanje privatnih akterjev) in omejeno revi-
SVET ZA SPLOŠNE ZADEVE
zijo pogodb, kar bi omogočilo vzpostavitev mehanizma. Sicer pa se je vrh dotaknil tudi priprave vrha G 20 v Seulu, podnebnega vrha v Cancu-nu in nekaterih strateških partnerjev (ZDA, Ukrajina, Rusija, Indija, Afrika).
Decembra je Evropski svet potrdil izjavo Evro skupine 28. novembra o temeljnih elementih mehanizma in dogovoril dikcijo omejene revizije pogodbe (136. člen), na osnovi katere bo mogoče vzpostaviti stalni krizni mehanizem s ciljem zagotavljanja stabilnosti evro območja.
V izjav so predsedniki vlad/držav evro območja in institucij EU poudarili, da bodo sprejeli katere koli ukrepe, ki jih bo treba sprejeti za zagotovitev stabilnosti evro območja. Irska je novembra kot druga država, zaprosila za finančna sredstva iz začasnega kriznega mehanizma poroštev. Visoka predstavnica Ashton je predložila prvo vmesno poročilo odnosa EU do strateških partnerjih in napovedala, da se bo v naslednjem letu osredotočila na Indijo, Južno Afriko in Brazilijo. Evropski svet je Črni Gori tudi podelil status kandidatke za članstvo v EU.
Institucionalne zadeve -vzpostavitev Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS)
Svet za splošne zadeve je 26. julija 2010 sprejel sklep o ustanovitvi EEAS ter njeni organizaciji in delovanju. Njena ustanovitev je zahtevala tudi ustrezne spremembe v nekaterih členih Uredbe o kadrovskih predpisih ter v Finančni uredbi. EEAS je bila vzpostavljena 1. decembra 2010, operativno pa je začela delovati s 1. januarjem 2011.
Delo EEAS koordinira izvršni generalni sekretar (Vimont), ki mu pomagata dva namestnika (Schmid in Popowski). Pomembno vlogo ima tudi Chief Operating Officer (O'Sullivan). Skupaj z VP tvorijo t.i. Corporate Board. EEAS je razdeljena na geografske in tematske generalne direktorate, ki jih vodijo upra-vni/managing direktorji (Asia/Africa/Europe and Central Asia/North Africa, Middle East, Arabian Peninsula, Iran and Iraq/Americas/Global and multilateral affairs). Imenovana bosta tudi upravni direktor za administrativne in finančne zadeve ter upravni direktor za krizno odzivanje in operativno koordinacijo. Strukture SVOP so
umeščene pod neposredno pristojnost Visoke predstavnice.
Ključni pomen pri oblikovanju EEAS predstavljajo kadri in zastopanost predstavnikov držav članic v Službi. Ko bo EEAS začela v polni meri delovati, naj bi bilo v EEAS vsaj 1/3 uslužbencev iz nacionalnih diplomacij držav članic.
Na vsebinski ravni pa se je začela razprava o vsebinskih oziroma strateških prioritetah Službe.
Slovenija si aktivno prizadeva, da bo EEAS odražala geografsko uravnoteženost med starimi in novejšimi članicami EU in načelo enakopravnosti spolov. Tudi v prihodnje bo opozarjala na dosledno upoštevanje te konkretne politične zaveze, saj sta nenazadnje od tega odvisna kredibil-nost in ugled evropske zunanje službe.
Slovenija se od začetka ustanavljanja EEAS intenzivno ukvarja z vprašanjem zastopanosti slovenskih diplomatov v službi, predvsem na tistih področjih, ki sodijo med zunanjepolitične prioritete Slovenije. Z namenom, da na razpise prijavljamo dobre in strokovno usposobljene
kadre, MZZ sistematično in načrtno vodi kadrovsko politiko izobraževanja in dodatnega usposabljanja kandidatov za uspešno zasedbo delovnih mest v EEAS. Prav tako se Slovenija zaveda pomembnosti sodelovanja z že zaposlenimi slovenskimi predstavniki v EK in Generalnemu sekretariatu Sveta, katerih delovna mesta so bila prenesena v EEAS.
Odnosi z Evropskim parlamentom
V	Evropskem parlamentu (EP) so bila v ospredju predvsem institucionalna vprašanja in prizadevanja poslancev, da se bodo njihove pristojnosti, dodeljene z Lizbonsko pogodbo, polno izvajale tudi v praksi. Ko je v začetku leta EP potrdil Komisijo Barroso II, so bila pričakovanja v zameno zelo jasna. EK naj zgradi ustrezno zavezništvo z EP v odnosu do Sveta.
V	potrditev tega tesnega sodelovanja sta instituciji kasneje sprejeli t. i. partnerski sporazum, kjer gre interpretacija določil in s tem pravic dodeljenih z Lizbonsko pogodbo v veliki meri širokogrudno EP-ju v prid.
130
Svet je zato v svojem odzivu tako prvič opozoril na možnost tožbe pred sodiščem, če bi EP v praksi v konkretnem primeru prekoračil svoje pristojnosti. Parlament je mnenja, "da Svet še vedno ni dojel realnosti Lizbonske pogodbe, da je sedaj le »second chamber« in svoje želje spretno uveljavlja tekom pogajanj o posameznih dosjejih".
Tako gre v prvi polovici leta izpostaviti pogajanja o vzpostavitvi Skupne zunanje službe, kjer je EP pogajanja vezal v paket s sprejetjem sprememb finančne uredbe in kadrovskih predpisov v obliki neformalnega postopka soodločanja, četudi pogodba predvideva le posvetovanje.
V drugi polovici leta so poslanci pričeli z intenzivnimi pripravami na pogajanja o naslednji finančni perspektivi. Tako je bil junija ustanovljen poseben odbor za politične izzive in proračunska sredstva za trajno-stno Evropsko unijo po letu 2013, ki bo s političnega vidika zelo močan pri kreiranju predlogov o finančnih in političnih prioritetah za obdobje po letu 2013. Svoje politične zahteve glede izvajanja proračunskih določil Lizbonske pogodbe je EP vezal v paket na sprejemanje proračuna 2011 in v zaključku leta od Sveta zahteval koncesije, da se EP enakopravno vključi v pogovore o predlogu prihodnjega večletnega finančnega okvirja in o novem sistemu lastnih sredstev EU. V institucionalnem trikotniku se je tako tekom leta nabral skupek točk, kjer Svet in EP ne najdeta skupnega jezika, ko gre za interpretacijo določil Lizbonske pogodbe. Med drugim gre pri tem za vprašanje uporabe delegiranih aktov, mednarodni sporazumi in dostop poslancev do zaupnih dokumentov Sveta, podpis proračuna EU itd. Vse to vedno bolj otežuje pogajanja med institucijama v okviru rednega zakonodajnega postopka, kjer je bilo v letu 2010 sprejetih več pomembnih dosjejev, omenimo samo sprejetje paketa o finančnem nadzoru in
evropsko državljansko pobudo, zato gre pričakovati, da bodo naslednja predsedstva veliko investirala v izboljšanje atmosfere med obema institucijama.
Širitev
Komisija je novembra objavila letni dokument o širitveni politiki Širitve-ni sveženj 2010, na podlagi katerega je Svet decembra sprejel sklepe. Svet je tedaj opozoril, da ključni izziv na področju širitvene politike ostaja okrepitev vladavine prava, vključno prek reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Prav tako je pomembno, da širitvene države naslovijo reformo javne uprave, socialno in gospodarsko vključitev ranljivih skupin ter svobodo izražanja in medijev.
Svet je tudi poudaril, da regionalno sodelovanje in dobrososedski odnosi ostajajo bistven del širitvenega procesa. Spodbudil je vse zadevne strani k naslovitvi dvostranskih vprašanj, katera so izven pristojnosti EU in/ali pogodbenih obveznosti do EU, v konstruktivnem duhu in upoštevajoč interese EU. Nadaljevala so se pristopna pogajanja EU s Hrvaško in Turčijo, julija pa je EU odprla tudi pristopna pogajanja z Islandijo.
Hrvaška
V sklepih o širitveni politiki je Svet ocenil, da je Hrvaška dosegla dober splošen napredek k izpolnitvi pristopnih pogojev. Pogajanja so dosegla končno fazo, zaključek le-teh pa je v dosegu. Prav tako so napredovale priprave za oblikovanje pristopne pogodbe.
Svet je obenem v sklepih spodbudil Hrvaško k izpolnitvi preostalih pogojev za zaprtje poglavij, predvsem na področju pravosodja in temeljnih pravic, kjer mora Hrvaška vzpostaviti dokaze izvajanja "track record" ter na področju politike konkurence. Kot pomembna področja, kjer mora Hrvaška doseči še
nadaljnji napredek, so nadalje opredeljeni neodvisnost in učinkovitost pravosodja, boj proti korupciji, reforma javne uprave, pravice manjšin, vračanje beguncev in sojenja za vojne zločine. Bistveno še nadalje ostaja tudi polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Upoštevajoč pomen dobrososedskih odnosov je Svet spodbudil Hrvaško k nadaljnjemu napredku pri reševanju vseh preostalih dvostranskih in regionalnih vprašanj v sodelovanju z zadevnimi državami. Hrvaška je sicer odprla še vsa preostala pogajalska poglavja, začasno pa je zaprla 11 poglavij, s čimer v pogajanjih preostaja za zaprtje še sedem poglavij od skupnih petintridesetih. Prav tako je potekalo tudi zasedanje sveta in ostalih organov po Stabilizacij sko-pridružitvenem sporazumu (SPS).
Slovenija je nadalje zagovarjala slovenske interese v pristopnih pogajanjih EU s Hrvaško, katera je sicer Slovenija še nadalje podpirala. Poleg zagovarjanja interesov ob usklajevanju sklepov o širitveni politiki in relevantnih stališč EU na zasedanju organov po SPS, so bila pri tem v ospredju področja (poglavja) prostega pretoka kapitala, ribištva, okolja, zunanje, varnostne in obrambne politike, pravosodja in temeljnih pravic ter pravice, svobode in varnosti. Hrvaška je tako med drugim podala soglasje za nadaljevanje pogajanj o vprašanju nasledstva pred Banko za mednarodne poravnave. V skladu s pozivom Evropske unije se je Hrvaška ponovno zavezala k neizvajanju Zaščitne ekološke-ribolovne cone za države članice do dosega skupnega dogovora, pri čemer bo omenjeno zavezo med drugim spoštovala od začetka veljavnosti Arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško do izvajanja arbitražne odločbe v celoti. Evropska unija je tudi izpostavila, da bi moralo biti vprašanje izmenjave ribolovnih možnosti znotraj dvanajst miljskih pasov iz Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju
131
med Slovenijo in Hrvaško rešeno pred začasnim zaprtjem relevantnega poglavja.
V	okviru poglavja o zunanjih, varnostnih in obrambnih odnosih je EU pozvala Hrvaško k nadaljnjemu prizadevanju k najdbi medsebojno sprejemljivih dokončnih rešitev vseh odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj s sosednjimi državami, zlasti kar zadeva vprašanja meja.
Na področju pravosodja in temeljnih pravic je Slovenija uspela s prizadevanji za strožje pogoje za zaprtje relevantnega poglavja na različnih področjih pravosodja, vključno z nepristranskostjo, neodvisnostjo in učinkovitostjo le-tega. Omenjeno je pomembno za delovanje tako slovenskih posameznikov kot pravnih oseb na Hrvaškem. Na področju okolja je Slovenija dosegla natančnejšo opredelitev sistema trgovanja z emisijami, kateremu bo Hrvaška zavezana po pristopu in kateri bo imel tako okoljski kot tudi gospodarski vpliv na Slovenijo.
Ne nazadnje pa je Evropska unija tudi na podlagi predlogov Slovenije strogo ocenjevala vzpostavljanje in upravljanje bodoče zunanje meje EU s strani Hrvaške, še posebej meje med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
Turčija
V	decembrskih sklepih o širitveni politiki je Svet pozdravil zavezo Turčije k pogajalskemu procesu in kot pomemben korak v pravo smer izpostavil sprejetje paketa ustavnih reform, pri čemer bo bistvena implementacija le-tega. Svet je posebej izpostavil potrebo po spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin v Turčiji, še posebej na področju svobode izražanja in svobode veroizpovedi. Strinjal se je tudi, da je Turčija postala bolj aktivna v širši soseščini in da je pomemben regionalni akter, pri tem pa Turčijo spod-
budil k razvoju zunanje politike v skladu z zunanjo politiko EU.
Svet je prav tako poudaril potrebo po zavezi Turčije k dobrososedskim odnosom in mirnemu reševanju sporov. Obžaloval je, da Turčija še vedno zavrača izpolnitev zavez iz Dodatnega protokola k Ankarskemu sporazumu. Zaradi slednjega je Svet ohranil ukrep zamrznitve napredka v nekaterih pogajalskih poglavjih. Svet pričakuje aktivno podporo Turčije pogajanjem za doseg pravične in vseobsežne rešitve ciprskega vprašanja.
Potekalo je tudi zasedanje Sveta in ostalih organov po SPS. Turčija je sicer odprla eno pogajalsko poglavje, s čimer ima odprtih trinajst pogajalskih poglavij izmed petintridesetih, eno izmed poglavij je tudi že začasno zaprto. Slovenija je nadalje podpirala pristopna pogajanja EU s Turčijo in zagovarjala interese Slovenije, npr. za odpravo ovir nemotenemu poslovanju tujih podjetij v Turčiji.
Islandija
Julija so bila po sprejetju Pogajalskega okvira odprta pristopna pogajanja EU z Islandijo, novembra pa se je začel pregled usklajenosti islandske zakonodaje z zakonodajo EU (t. i. screening). Na podlagi Širitvenega svežnja je Svet v decembrskih sklepih o širitveni politiki izpostavil dobro pripravljenost Islandije na prevzem zakonodaje EU, kar med drugim izhaja iz članstva Islandije v Evropskem gospodarskem prostoru in v Schengenskem prostoru. Cilj pristopnih pogajanj je sprejem zakonodaje EU in njegova popolna implementacija.
Hitrost pogajanj bo vodila tudi izpolnitev zavez Islandije v okviru Evropskega gospodarskega prostora. Slovenija je v skladu z načelno podporo širitveni politiki podpirala pristopna pogajanja EU z Islandijo.
Ad hoc mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Romunijo in Bolgarijo
Komisija je februarja pripravila vmesno in julija celoletno poročilo o izvajanju (leta 2006 vzpostavljenega) mehanizma o napredku dveh držav na področjih pravosodja in notranjih zadev. Svet je na podlagi vsakega izmed poročil sprejel sklepe. V njih je izpostavil nujno potrebo po okrepitvi naporov za izvedbo reform, saj je mehanizem vzpostavljen že četrto leto.
Obstoj nepristranskih, neodvisnih in učinkovitih institucij upravnega in sodnega sistema je nujno potreben za primerno delovanje politik EU in za polno koriščenje možnosti, ki jih nudi članstvo v EU, s strani državljanov. Nobena izmed držav namreč še ni izpolnila nobenega izmed pogojev za zaključek mehanizma. Svet je sicer izrazil zadovoljstvo zaradi sprejetja strategije o pravosodju v Bolgariji in sprejetja zakonika o civilnem in kazenskem postopku v Romuniji. Slovenija je podprla obstoj mehanizma do izpolnitve pogojev za njegovo ukinitev.
Spremljanje sklepov Sveta o Cipru
Septembra je Evropska komisija (EK) sprejela letni poročili o implementaciji Uredbe o finančni pomoči in Uredbe o zeleni črti, kateri je nato obravnavala relevantna delovna skupina Sveta (ki pa o temi praviloma ne sprejema sklepov). EK je v okviru Uredbe o finančni pomoči med drugim poročala, da se je v letu 2009 finančna pomoč osredotočila predvsem na štipendije, tehnično pomoč in operativna dela. V okviru Uredbe o zeleni črti pa je Evropska komisija med drugim poročala, da so se v obdobju poročanja nezakonite migracije prek zelene črte, s severnega dela Cipra, na območja pod vladnim nadzorom, zmanjšala za 54 odstotkov. Slovenija je na splošno
132
podpirala uredbe, namenjene odpravi izolacije severnega dela Cipra.
Regionalna politika
Ključne teme na področju regionalne politike EU so bile dokončanje sprememb kohezijskih uredb (t. i. splošne uredbe o strukturnih skladih, 1083/2006 in uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj, 1080/2006), ki so bile pričete še v
2009.	Predlog splošne uredbe je med drugim prinesel spremembo pravila n+2 in spremembe glede predhodnega financiranja; specifična uredba pa možnost financiranja stanovanjskih objektov za marginalizirane skupnosti. Postopek se je zaradi pozne priprave predloga in dolgotrajnega usklajevanja v 2009 podaljšal v
2010,	tu pa je nastopila dodatna težava. Zaradi ratifikacije Lizbonske pogodbe in okrepljene vloge Evropskega parlamenta se je postopek dodatno otežil, saj sta bila oba pred-
SVET ZA ZUNANJE ZADEVE
loga v rednem zakonodajnem postopku. Predloga spremembe uredb sta bila dokončno usklajena v aprilu in potrjena na Svetu za splošne zadeve aprila in junija. Slovenija je v postopku aktivno sodelovala, besedila sprememb pa so bila za Slovenijo ugodna.
Svet za splošne zadeve je junija potrdil tudi zaključke v zvezi s Strateškim poročilom o izvajanju kohe-zijske politike 2010. Zaključki so potrdili pomembno vključevanje kohezijske politike v reševanje ekonomske krize. Slovenija je aktivno prispevala k usklajevanju zaključkov, v izrazito polarizirajočem poteku usklajevanja (neto plačnice: neto prejemnice) se ni izrazito opredeljevala, pač pa je sledila načelu doseganja sprejemljivega dogovora, končno besedilo je bilo za Slovenijo ugodno. Svet za splošne zadeve je junija potrdil tudi zaključke glede Strategije EU za najbolj oddaljene
regije. Slovenija predlaganim zaključkom ni nasprotovala, tematika, ki je posebej opredeljena tudi v Pogodbi, pa je življenjskega pomena predvsem za Francijo, Španijo in Portugalsko.
Jedrska vprašanja
Svet je sprejel sklepe na temo zanesljive oskrbe z radioizotopi za medicinske namene na podlagi poročila, ki ga je pripravila EK. Konec leta je EK predstavila predlog Direktive o ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. Tako je belgijsko predsedstvo sicer pričelo z obravnavo tega predloga, vendar se bo razprava nadaljevala še v letu 2011. Pri tem predlogu ima Slovenija nekaj odprtih vprašanj in je svoja stališča že predstavila. Delo se je nadaljevalo tudi glede priprave poročila za zasedanje pregledoval-nega sestanka Konvencije o jedrski varnosti, ki bo potekalo aprila 2011.
Neformalni zasedanji ministrov za zunanje zadeve (Gymnich) sta potekali 5. in 6. marca v Cordobi, Španija ter 10. in 11. septembra v Bruslju.
Zahodni Balkan
Države zahodnega Balkana so tudi v letu 2010 zabeležile napredek na njihovi poti pridruževanja k EU, vendar so bile pri izvajanju potrebnih reform različno uspešne. Slovenija jih je v pridružitvenem procesu konstantno podpirala.
Črni Gori je Evropski svet zaradi uspešnega izvajanja reform decembra podelil status kandidatke, ni pa še dobila datuma začetka pristopnih pogajanj. Skupaj z Albanijo sta s strani Evropske komisije prejeli seznam konkretnih prioritetnih področij, na katerih morata izkazati ustrezen napredek, da bosta lahko začeli pristopna pogajanja. Glavna
ovira Albanije na njeni poti v EU je še vedno odsotnost političnega dialoga med vlado in opozicijo, ki slabi delovanje državnih inštitucij in ovira izvajanje potrebnih reform.
EK je v poročilu o napredku Makedonije na nekaterih področjih zabeležila upočasnitev reform, kljub temu pa ponovila svoja predloga, da naj EU začne pristopna pogajanja z Makedonijo in da naj država vstopi v drugo fazo izvajanja SPS.
Makedoniji in Grčiji žal še vedno ni uspelo urediti nerešeno vprašanje imena, kar bi Makedoniji omogočilo začetek pristopnih pogajanj z EU.
Srbija je izkazala veliko kooperativ-nost ob usklajevanju besedila resolucije o Kosovu v Generalni skupščini Organizacije Združenih narodov (OZN), kot podlage za vzpostavitev neposrednega dialoga med
Beogradom in Prištino pod okriljem EU. Svet je v oktobru odločil, da srbsko prošnjo za članstvo v EU preda EK v pripravo mnenja. V tej zvezi je EK v decembru predala Srbiji poseben vprašalnik, na katerega je Srbija odgovorila že do konec januarja 2011. Odgovori bodo podlaga za pripravo poročila EK, z morebitnim predlogom za podelitev statusa kandidatke. Od Srbije se še naprej pričakuje polno sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za zločine v bivši Jugoslaviji, vključno z izročitvijo prebeglih haških obtožencev Mladica in Radica.
Albanija in BiH sta se 15. 12. pridružili ostalim državam regije, katerih državljani lahko z biometričnimi potnimi listi vstopajo v EU brez vizumov, Makedoniji, Srbiji in Črni gori. Slovenska diplomacija si je prizadevala, da bi tudi Kosovo čim prej začelo vizumski dialog, ki bi po
133
izpolnitvi zahtevanih pogojev vodil do vizumske liberalizacije za državljane Kosova. Zaradi znatnega naraščanja števila prosilcev za azil in nezakonitih migracij iz držav regije bo Evropska unija prisiljena sprejeti posebni naknadni nadzorni mehanizem, ki bo po potrebi omogočal začasno zamrznitev vizumske liberalizacije za posamezno državo.
Mednarodno sodišče v Haagu je sredi leta objavilo mnenje o skladnosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom. Zaradi odstopa predsednika Kosova Sejdiuja je prišlo do razpada kosovske vladne koalicije in 15. 12. do izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev. Po oblikovanju nove vlade bo treba čim prej začeti dialog s Srbijo.
V BiH ni bil dosežen pričakovani napredek pri izvajanju potrebnih reform na poti v evropsko integracijo, niti glede izpolnitve pogojev potrebnih za zaprtje misije Urada visokega predstavnika (OHR) in nujnih ustavnih sprememb v luči sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Parlamentarne volitve, ki so potekale v začetku oktobra, so večinoma izpolnjevale mednarodne standarde in beležile visoko volilno udeležbo. Začelo se je dolgotrajno oblikovanje vladnih koalicij na centralni, entitetni in kantonalni ravni.
Države zahodnega Balkana si bodo morale še naprej intenzivno prizadevati za dobrososedske odnose in reševanje odprtih bilateralnih vprašanj, tesnejše in ne izključujoče regionalno sodelovanje, za skupen boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, strpen politični dialog in utrjevanje medijske svobode.
Vzhodna Evropa in Srednja Azija ter horizontalne dejavnosti
Rusija
Na osnovi pogajalskih smernic, ki so bile potrjene med slovenskim pred-
sedovanjem EU, so se nadaljevala pogajanja o novem sporazumu, ki bo nasledil trenutni Sporazum o partnerstvu in sodelovanju.
Na junijskem in decembrskem Vrhu EU-Rusija je bilo vzpostavljeno Partnerstvo za modernizacijo, za kar se je med drugimi zavzemala tudi Slovenija in katerega namen je posodobitev ruskega ekonomskega in družbenega sistema. Konkretne aktivnosti obsegajo tako tehnološke izboljšave ključnih gospodarskih sektorjev kot tudi krepitev vladavine prava in omejevanje korupcije. Voditelji so na Vrhu potrdili tudi principe procesa vizumske liberalizacije, pri čemer bodo do naslednjega Vrha usklajeni skupni koraki v vizumskem dialogu.
Evropska sosedska politika
S sklepi Sveta je bila v juliju začeta revizija Evropske sosedske politike, katere namen je izkoristiti določila Lizbonske pogodbe za krepitev učinkovitosti izvajanja te politike. Osnovni cilji obsegajo krepitev stabilnosti, varnosti in blaginje v evropski soseščini. Sodelovanje s sosedskimi državami se je nadalje poglabljalo tudi v regionalnih dimenzijah sosedske politike, Vzhodno partnerstvo in Unija za Sredozemlje.
Vzhodno partnerstvo
V okviru Vzhodnega partnerstva, začetega leta 2009, je v decembru potekalo ministrsko zasedanje z državami vzhodnega sosedstva, kjer so bili med drugim potrjeni principi nadaljnjega sodelovanja na področju olajševanja mobilnosti in vizumske liberalizacije. Med prvimi sta pogoje za vzpostavitev Akcijskega načrta za vizumsko liberalizacijo izpolnili Ukrajina in Moldavija.
Ukrajina
Na novembrskem vrhu med EU in Ukrajino so se voditelji zavzeli za
čimprejšnjo končanje pogajanj za Pridružitveni sporazum, ki bo obsegal tudi vključitev Ukrajine v prosto-trgovinsko območje EU. V veljavo je stopil nov skupni reformni program, Pridružitvena agenda, katerega izvajanje bo olajšalo uveljavitev Pridružitvenega sporazuma.
Južni Kavkaz in Moldavija
V	začetku leta so se z Moldavijo, Gruzijo, Armenijo in Azerbajdža-nom pričela pogajanja za Pridružit-veni sporazum, ki pospešeno potekajo, po zgledu Ukrajine pa se v prihodnje predvideva tudi vključitev pros-totrgovinskega območja. Slovenija je zavezana krepitvi varnosti in rešitvi konfliktov v Moldaviji (Pridnjes-trje), Gruziji (Južna Osetija in Abha-zija) in med Armenijo in Azerbajd-žanom (Gorski Karabah). V primeru Gruzije Slovenija aktivno sodeluje v opazovalni misiji EU z dvema slovenskima policistoma, v ekipo posebnega predstavnika EU za konflikt v Gruziji pa je prispevala izkušenega diplomata.
Srednja Azija
Nadaljevalo se je izvajanje Strategije EU za Srednjo Azijo s poudarkom na zagotavljanju varnosti na mejah in krepitvi vladavine prava.
V	programu EU, ki se osredotoča na reformo pravosodnega sistema v Uzbekistanu kot podizvajalec sodeluje slovenska nevladna organizacija Regionalni dialog, ki je sicer že vrsto let aktivna na področju varovanja človekovih pravic in krepitvi vladavine prava v Uzbekistanu. Med junijsko krizo v Kirgiziji, kjer je v etničnih spopadih na jugu države umrlo več kot sto ljudi, več sto tisoč oseb pa je moralo zapustiti domove, so bile na pobudo Slovenije vzpostavljene takojšnje humanitarne dejavnosti EU, sprejeti pa so bili tudi drugi ukrepi za zagotovitev stabilnosti.
134
Sredozemlje, Bližnji vzhod in Zaliv
Bližnjevzhodni mirovni proces
Svet in Evropski svet sta junija, septembra in decembra sprejela sklepe o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Zavzela sta se za dosego rešitve spora v smislu vzpostavitve dveh držav, ki bosta v miru in sožitju bivali druga ob drugi. Slovenija je zagovarjala celovito spoštovanje človekovih pravic, posebej pravic otrok in problematiko otrok v oboroženih konfliktih.
Unija za Sredozemlje
Marca je bil ustanovljen Sekretariat Unije za Sredozemlje v Barceloni in prišlo je do imenovanja generalnega sekretarja in njegovih namestnikov. Predvidenega vrha v Barceloni ni bilo. Zvrstila so se ministrska srečanja o vodah, turizmu, trgovini in zaposlovanju. Za Slovenijo je proces še posebno pomemben zaradi Evro-sredozemske univerze s sedežem v Sloveniji.
Severna Afrika in Bližnji vzhod
Svet je novembra sprejel sklepe o Libanonu. Izvedeni so bili pridružit-veni sveti z Alžirijo, Egiptom, Jordanijo, Libanonom in Marokom. Prvo srečanje na vrhu med EU in južno partnerko je bil vrh z Marokom marca. EU je oktobra podelila okrepljen status Jordaniji. Nadaljevala so se pogajanja o okvirnem sporazumu z Libijo. Slovenija je v razpravah o odnosih EU z državami južnega sosedstva evropske sosedske politike zagovarjala uravnotežen in načelen pristop in opozarjala na nujnost napredka v bližnjevzhodnem mirovnem ter zagovarjala pomen človekovih pravic.
Zaliv
Svet je marca, junija in julija sprejel sklepe o Iranu, januarja o Jemnu ter novembra o Iraku. Junija so zasedali
ministri za zunanje zadeve EU in Zalivskega sveta za sodelovanje v Luksemburgu. Pogajanja o prostotr-govinskem sporazumu z Zalivskim svetom za sodelovanje ostajajo v sklepni fazi. Pogovori z Iranom o jedrskem vprašanju niso prinesli rezultatov, zato je EU uvedla omejevalne ukrepe z namenom doseči spremembo ravnanja Irana.
Transatlantski odnosi
Razvejane transatlantske odnose sta zaznamovala dva vrhunska zasedanj a, zasedanje na vrhu med EU in Kanado 5. maja v Bruslju in zasedanje med EU in Združenimi državami Amerike 20. novembra v Lizboni.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik vlade Kanade Stephen Harper sta se osredotočila na prihodnje bilateralne politične in gospodarske odnose v luči pogajanj za sklenitev Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma, na globalne zadeve kot so podnebne spremembe, neproliferaci-ja, dogovori v okviru G 20 in G 8 ter regionalno sodelovanje na področju kriznega upravljanja. EK je bil 6. decembra podeljen mandat za pogajanja o razširjenem okvirnem sporazumu med EU in Kanado iz leta 1976. Mandat za pogajanja o sporazumu poglablja sodelovanje in dialog na političnem področju, mednarodnih zadevah in varnostnih vprašanjih. Sporazum prav tako vključuje področje iz pravosodja in migracij kot tudi izobraževanje, energetika, znanstveno tehnološko sodelovanje, inovacije in makroekonomske politike.
Predsednik ES Van Rompuy, predsednik EK Barroso in Visoka predstavnica Unije za zunanje odnose in varnostno politiko (VP) Ashton so s predsednikom ZDA Obamo, 20. novembra v Lizboni, razpravljali o svetovnem gospodarstvu, razprave so bile vezane na spodbujanje gospodarske rasti in odprtje novih delovnih mest. Govorili so o trgovini in
prihodnjih nalogah Transatlantskega ekonomskega sveta. Razpravljali so prav tako o globalnih izzivih, vezanih na podnebne spremembe, energetiko in razvojno sodelovanje, notranji varnosti kot o boju proti terorizmu, varovanju podatkov, spletni varnosti ter zunanjepolitičnih vprašanjih glede Sudana, Pakistana, Irana in Bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Sprejet je bil dogovor o ustanovitvi skupne delovne skupine o spletni varnosti in spletnemu kriminalu ter dogovor o najavi začetka pogajanj za sklenitev Krovnega sporazuma med EU in ZDA o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
Z ZDA je potekalo ministrsko zasedanje Sveta za energetiko 19. novembra v Lizboni. ZDA so potrdile podporo projektu Južni koridor v celoti, vključno z dobavo iraškega plina, potrdile so pomembnost spodbud Ukrajini, da nadaljuje z reformami energetskega sektorja ter posodobitvami na področju ukrajinskega tranzitnega plinskega sistema. Dogovorili so se tudi o izmenjavi raziskovalcev in medsebojnega sodelovanja v raziskovalnih projektih med EU in ZDA na področju čistih tehnologij v energetiki.
Latinska Amerika in Karibi
Predsedniki držav oz. vlad so na šestem vrhunskem zasedanju Evropske unije in Latinske Amerike ter Karibov, ki je potekalo 18. maja v Madridu, razpravljali na temo "Proti novi etapi med-regionalnega povezovanja: inovacije in tehnologija za trajnostni razvoj in socialno vključenost" in potrdili Akcijski načrt.
Zastavljeni cilji vrhunskega zasedanja predsednikov držav in vlad so bili doseženi. Potrjena je bila ustanovitev Fundacije EU-Latinska Amerika in Karibi, sprejet je bil progam investicijskih spodbud v Latinski Ameriki, zaključena so bila pogajanja o Pridružitvenem sporazumu EU s
135
Srednjo Ameriko, zaključeni pogajanji o Prostotrgovinskima sporazumoma EU s Perujem in Kolumbijo in potrjena odločitev o ponovnem zagonu pogajanj o Pridružitvenem sporazumu med EU in Mercosur, ki so zastala leta 2004.
Ločeno so potekala vrhunska zasedanja z Mehiko, Čilom, Mercosur-jem, Andsko skupnostjo in Srednjo Ameriko ter Cariforumom. Z Mehiko je bi potrjen Skupni akcijski načrt strateškega partnerstva ter s Čilom iniciativa Združenje za razvoj in inovacije, ki omogoča poglobljeno sodelovanje med obema stranema na področju energije, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, izobraževanja in mednarodnega sodelovanja.
Vrhunsko zasedanje med EU in Brazilijo je potekalo 14. junija v Braziliji, kjer je bil podpisan horizontalni letalski sporazum. Teme pogovora so bile vezane na zasedanje Mednarodne konference o podnebnih spremembah, finančne reforme in gospodarsko krizo ter aktualne zunanje politične teme.
Afrika
Tretji vrh EU-Afrika je novembra potekal v Tripoliju v Libiji. Tema zasedanja so bile investicije, gospodarska rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. Predsedniki držav in/ali vlad, med njimi tudi predsednik vlade Borut Pahor, so razpravo strukturirali okrog naslednjih velikih tematskih področij: mir in varnost, klimatske spremembe, regionalna integracija in razvoj privatnega sektorja, infrastruktura, energija ter kmetijstvo in migracije. Vrh EU-Afrika je prispeval k nadaljnji poglobitvi odnosov in potrditvi Skupne strategije, ki je bila prvič pripravljena leta 2007 na vrhu v Lizboni. Sprejet je bil tudi Akcijski načrt 2011-2013, ki vsebinsko konkretno določa razvoj odnosov EU-Afrika v prihodnjih treh letih.
EU je konec leta intenzivno spremljala priprave na referendum v Južnem Sudanu ter v sodelovanju z ostalimi pomembnimi mednarodnimi akterji pripravljala ukrepe za primer, da bi prišlo do izbruha nasilja v času referenduma oziroma po njem. EU je posebno pozornost namenila tudi pripravi ukrepov za pomoč delovanju institucij države v Južnem Sudanu. Hkrati pa EU ni pozabila na težke varnostne razmere v Darfurju. Septembra je bila kot posebna predstavnica EU za Sudan imenovana Rosalind Marsden.
Konec leta je bil izveden drugi krog predsedniških volitev v Slonokoščeni obali. Ouattara je prejel največje število glasov in si s tem pridobil priznanje mednarodne skupnosti, vendar je dosedanji predsednik Gbagbo temu nasprotoval in se oklepal oblasti. Posledica takšnega stanja so bili spopadi med pristaši Ouattare in Gbagboja, notranje razseljene osebe ter begunci v sosednjih državah. EU je vzpostavila sankcije proti Gbagboju in njegovi vladi, katere namen je bil finančno izčrpati režim bivšega predsednika in omogočiti demokratično izvoljenemu predsedniku Ouattari prevzem oblast.
V Sahelu so se varnostne razmere slabšale. EU je zato pristopila k oblikovanju celovite strategije za Sahel, kakor tudi za Rog Afrike, predvsem v luči boja proti piratom na obalah Somalije.
Azija in Oceanija
EU je osredotočila veliko pozornosti na odnose s ključnimi strateškimi partnerji, kar je posebej zaznamovalo politične usmeritve EU v odnosu do Azije. Ob upoštevanju strateškega partnerstva s ključnimi državami Azije so potekali tudi največji dogodki: vrh EU-Japonska (28. 4. v Tokiu), vrh EU-Kitajska (6. 10. v Bruslju), vrh EU-Južna Koreja (6. 10. v Bruslju) ter vrh EU-Indija (10. 12. v Bruslju). Vsebine vrhov s
ključnimi azijskimi državami so se odrazile v sprejetih zaključkih Sveta v septembru. V zaključkih je bilo ocenjeno, da je potrebno pri nadaljnjem sodelovanju EU z azijskimi državami posebno pozornost nameniti področju klimatskih sprememb, vključno z učinkovitim bojem za znižanje izpušnih emisij in iskanjem obnovljivih virov energije, varnostnim vprašanjem, kot sta jedrska razorožitev in boj proti terorizmu, sodelovanju pri regionalnih vprašanjih, na primer z Iranom in Severno Korejo ter drugim globalnim vprašanjem, kot so migracije, energetika in dostop do surovin, skupen pristop k razvojni politiki, zavzemanje za dobro upravljanje, delovne in človekove pravice ter odnosi »ljudje z ljudmi«.
Med posebej izpostavljenimi temami, ki so bile redno na obravnavi, je bil v ospredju Afganistan, kjer je EU intenzivno spremljala potek parlamentarnih volitev. EU je nadaljevala z aktivno pomočjo Afganistanu tako na humanitarnem področju kot pri zagotavljanju varnosti ter predvsem pri izgradnji in usposabljanju državne administracije in javnih institucij. Druga pomembna tema razprav je bila politična situacija v Mjanmaru, kjer so potekale prve parlamentarne volitve po dvajsetih letih vladavine vojaške hunte. Posebna pozornost, predvsem z vidika varnostne situacije, je bila namenjena situaciji na korejskem polotoku, kjer je prišlo do ponovnega zaostrovanja odnosov med Južno in Severno Korejo. EU si je v svojih stikih z azijskimi partnerji prizadevala za stabilizacijo in ponovno vzpostavitev dialoga med obema državama. Posebna pozornost EU je bila namenjena humanitarni situaciji v Pakistanu zaradi hudih poplav v septembru.
Konkretni dosežki delovanja EU na področju Azije in Oceanije so zaključena pogajanja za sklenitev Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju EU s Filipini ter Vietnamom (podpis predviden v začetku 2011) ter podpis
136
prostotrgovinskega sporazuma z Južno Korejo (6. 10. v Bruslju). Slednje je postavilo odnose EU z Južno Korejo na pomembno mesto, kar je bilo izpostavljeno tudi na vrhu med obema stranema.
Slovenija je pri politiki EU do Azije in Oceanije aktivno prispevala predvsem v razpravah o strateškem partnerstvu. Razprave so prinesle prve konkretne dosežke tako pri odnosih z Japonsko, kjer potekajo konkretne oblike sodelovanja preko rednih delovnih teles ter preko dialogov na visoki ravni kot pri odnosu EU do Indije, kjer je prav tako prišlo do prvih konkretnih dogovorov za sodelovanje med EU in Indijo na področju zagotavljanja varnosti ter zagotovilu, da se ob dobrem gospodarskem sodelovanju poglobi tudi politično sodelovanje.
Zunanja trgovina
V večstranskih pogajanjih v okviru razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO), do posebnega napredka ni prišlo. So se pa članice na zasedanju G 20 novembra v Seulu zavezale k pospešitvi procesa in cilju, da se pogajanja zaključijo v letu 2011.
Zaradi pomanjkanja zavezanosti na multilateralnem področju je bilo delo EU v večji meri usmerjeno v sklepanje bilateralnih in regionalnih trgovinskih sporazumov. Ti seveda ne morejo biti nadomestilo za sklenitev multilateralnega trgovinskega sporazuma, so pa lahko zanj pomembna podlaga. V latinskoameriški regiji je EU zaključila pogajanja za večstrankarski sporazum s Kolumbijo in Perujem ter pogajanja za pridružit-veni sporazum s Srednjo Ameriko. Procesa za podpis sporazumov se bosta nadaljevala v letu 2011. Po večletni blokadi pa sta se za ponovno oživitev pogajanj dogovorila tudi EU in Mercosur. V okviru Zveze držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je Svet že v letu 2009 potrdil nadal-
jevanje pogajanj na bilateralni ravni, ki pa so predmet individualnih potrditev. Septembra je Svet potrdil pričetek pogajanj z Malezijo. 16. septembra je Svet potrdil predlog Sporazuma o prosti trgovini EU-Južna Koreja, ki je bil nato formalno podpisan ob robu srečanjamed obema stranema 6. oktobra v Bruslju. Sporazum bo stopil v začasno veljavo 1. julija 2011. Del sporazuma je tudi bilateralna zaščitna klavzula, ki je bila v zakonodajo EU implementirana z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju dvostranske zaščitne klavzule iz sporazuma o prosti trgovini med EU in Južno Korejo.
EU je uspešno zaključila tudi pogajanja za plurilateralni Sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA). Poleg EU in njenih držav članic so bile udeleženke pogajanj še Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica ter ZDA. Partnerice so sporazum parafirale novembra, podpis pa naj bi potekal ob robu ministrskega zasedanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), maja 2011 v Parizu. Cilj ACTA je vzpostavitev celovitega mednarodnega okvira, ki bo pogodbenicam pomagal pri njihovih prizadevanjih za učinkovit boj proti kršenju pravic intelektualne lastnine, zlasti širjenja ponarejanja in piratstva, ki ogroža zakonito trgovino in trajnostni razvoj svetovnega gospodarstva.
Evropski Svet je 16. septembra zaradi posledic naravne katastrofe v Pakistanu sprejel odločitev, da je potrebno partnerici omogočiti olajšan dostop na trg EU. Na podlagi tega mandata je Evropska komisija v začetku oktobra pripravila Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o uvedbi izrednih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan. Skladno s pravili WTO bo EU morala za uvedbo ukrepov s strani vseh članic WTO pridobiti odpoved ugovoru zaradi nespoštovanja pravil.
Predlog je EU že posredovala v Ženevo, kjer se bo proces nadaljeval v letu 2011. Slovenija ocenjuje, da je Evropska komisija pripravila kredi-bilen predlog, dosje pa bo tudi pomemben dokaz kredibilnosti EU kot take. Pakistan se sooča s humanitarno katastrofo zgodovinskih razsežnosti in ključnega pomena je, da se pomoč, tudi v obliki izrednih avtonomnih trgovinskih preferencia-lov, zagotovi v najkrajšem možnem času.
Oktobra 2008 je EK pričela s celovito preiskavo Šrilanke, vezano na izpolnjevanje obveznosti iz posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (t. i. GSP+).
Preiskava je pokazala kršitev obveznosti zlasti glede treh mednarodnih konvencij o človekovih pravicah. Svet je zato februarja potrdil začasen umik partnerice iz sheme GSP+ od 15. avgusta 2010. Od takrat je Šri-lanka upravičena do ugodnosti iz Splošnega sistema preferencialov (GSP).
Uveljavitev Lizbonske pogodbe v letu 2009 je prinesla določene pomembne spremembe tudi na področju trgovinske politike. Med drugim izrecno omenja tuje neposredne naložbe kot del skupne trgovinske politike in na tem področju določa izključno pristojnost EU. EK je skladno s tem 7. julija objavila Sporočilo za dosego celovite mednarodne naložbene politike. Na tej podlagi pa je Svet potrdil Zaključke, ki vsebujejo ključne elemente za bodočo naložbeno politiko EU, izpostavljajo skrb glede prehodnega obdobja in vzpostavitve nove politike EU, ter poudarjajo, da gotovost in legalnost bilateralnih investicijskih sporazumov ne smeta biti ogroženi. Slovenija meni, da bi evropska investicijska politika morala biti pragmatična in ambiciozna in kot taka zagotavljati najvišji nivo zaščite investicij in investitorjev, zato je potrebno tudi v prehodnem obdobju zagotoviti pred-
137
vsem učinkovito in predvidljivo zaščito investicij.
EU se je še vedno soočala s posledicami finančne in gospodarske krize. EK je zato s ciljem oživitve evropskega gospodarstva 9. novembra objavila dokument z naslovom Trgovina, rast in svetovne zadeve, v katerem analizira trgovino kot motor gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest, ter predlaga strategije za zmanjšanje trgovinskih ovir in odpiranje svetovnih trgov. Kot odziv nanjo je Svet sprejel Zaključke o bodoči trgovinski politiki, ki v ključnih točkah izpostavljajo krizo in njen učinek na rast in zaposlenost, podporo multilateralnemu sistemu, potrebo za učinkovit mehanizem reševanja sporov, uskladitev notranje in zunanje politike, trajnos-tni razvoj, inovacije, bilateralno in regionalno sodelovanje, podporo malim in srednje velikim podjetjem, dostop do surovin, razvojne cilje in komunikacijsko strategijo. Slovenija poudarja potrebo po odločnemu pristopu, učinkovitejši komunikaciji z ostalimi deležniki, zlasti z EU gospodarstvom, ter potrebo, da Unija navzven govori z enim glasom. Trgovinska politika lahko nedvomno pozitivno prispeva h konkurenčnosti evropskih podjetij na svetovnih trgih, hkrati pa se je potrebno zavedati, da so za zunanjo konkurenčnost ključnega pomena tudi drugi dejavniki, zlasti znanje, raziskave in inovacije, k zunanji konkurenčnosti pa lahko pozitivno prispeva tudi dobro delujoč notranji trg.
Mednarodno razvojno sodelovanje
Najpomembnejše vsebine, ki so se v času predsedovanj Španije in Belgije obravnavale v delovnih telesih Sveta na področju mednarodnega razvojnega, so bile vezane na pripravo nove različice partnerskega sporazuma (Cotonou sporazum) med EU in državami Afrike, Karibov in Pacifika (AKP), s katero je bila veljavnost podaljšana do leta 2015, na pomoč in popotresno obnovo Haitija
in na konferenco OZN ter pobudo EU za doseganje razvojnih ciljev tisočletja. Na področju razvojne politike so se v EU začela tri javna posvetovanja, o prihodnosti razvojne politike EU v splošnem, o prihodnosti proračunske podpore in o prihodnosti financiranja zunanjega delovanja EU po letu 2013.
EU se je v tem času še vedno ukvarjala tudi z institucionalnim preoblikovanjem po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Konec leta sta se agencija Europe Aid in Generalni direktorat za razvoj in odnose z državami AKP združila v enotni Generalni direktorat EK za razvoj, oddelki, ki so spremljali delo območnih enot, pa so bili pripojeni k Evropski službi za zunanje delovanje.
V okviru majskega in junijskega zasedanja Sveta za zunanje odnose so ministri potrdili odločitve, ki so se nanašale na izpolnjevanje zavez o financiranju za razvoj, učinkovitost pomoči in koherentnost politik za razvoj. Države članice so poskusile narediti korak naprej tudi glede dobrega vladanja na področju finančnih zadev. Na decembrskem zasedanju so ministri opravili pregled prizadevanj na Haitiju in v Afganistanu ter se dogovorili o nadgradnji operativnega okvira za večjo učinkovitost pomoči v smeri boljše preglednosti in vzajemne odgovornosti med donatorji in partnerskimi državami. Pogovarjali so se tudi o pripravah na pomembnejše mednarodne konference na področju razvoja v svetovnem merilu, med drugim tudi o konferenci OZN o najmanj razvitih državah.
Slovenija se je v okviru razprav še naprej zavzemala za geografsko uravnoteženo razvojno politiko EU in za delovanje, ki ne bi ogrozilo doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Glavna vodila naših intervencij pri obravnavi različnih dosjejev so bila zavzemanje za enakopravnost spolov, trajnostni razvoj, endogenih razvojnih pobud ter za vsestranski,
vključujoč in uravnotežen dialog. V okviru več srečanj je Slovenija potrdila svojo zavezanost in prizadevanja glede financiranja za razvoj.
Kot posebne naloge, ki jih je Slovenija opravila, lahko štejemo razvijanje koncepta Evropskega tranzicij-skega kompendiuma, ki smo ga kot zbirko dobrih praks v sodelovanju z nekaterimi slovenskimi organizacijami, predvsem Centrom za razvoj financ, razvijali skupaj z nekaterimi drugimi državami članicami v okviru EK. V poletnih mesecih se je zaključilo večletno zbiranje podatkov, dobrih praks in zamisli, kako bi bilo možno tranzicijske izkušnje nekaterih držav članic aktivneje uporabiti v zunanjem delovanju Evropske unije. Srečevali smo se tudi z raznimi nevladnimi organizacijami, predstavniki akademske sfere in agencij ter jim svetovali pri povezovanju z evropskimi institucijami ter črpanju evropskih sredstev.
Oktobra je Slovenijo obiskal evropski komisar za razvoj Andris Pie-balgs. Pogovori z njim so se nanašali predvsem na prihodnost razvojne politike EU in na financiranje za razvoj, decembra pa se je Slovenija skupaj z nevladnimi in nekaterimi drugimi organizacijami predstavila na Evropskih razvojnih dnevih 2010 v Bruslju.
Skupna varnostna in obrambna politika (SVOP)
Pričakovanja, da bo z vstopom v veljavo Lizbonske pogodbe prišlo do samodejne boljše globalne prepoznavnosti EU, njenega hitrejšega in lažjega sodelovanja in usklajevanja z ostalimi globalnimi akterji na področju varnosti in obrambe ter večje odzivnosti na varnostne grožnje ter nove izzive, se niso uresničila.
Skupna varnostna in obrambna politika EU je v prvem letu veljavnosti Lizbonske pogodbe imela težave, v katerih so se prepletali elementi novega, poosebljeni v osebi in funk-
138
ciji VP, ter starega, v tranzicijski funkciji predsedujočih Španije in Belgije.
V takšnih razmerah je EU reagirala na tekoče globalne in sosedske krizne razmere, v katerih stare pristojnosti niso več veljale, nove pa še niso bile določene. Globalni okvir delovanja zunanje, varnostne in obrambne politike sta še naprej določali svetovna ekonomska kriza in recesija. Države članice so notranje rezerve v krčenju proračunskih sredstev iskale in našle predvsem na račun zmanjševanja sredstev za varnostne in obrambne zadeve. Zato so se pojavile zahteve za iskanje rešitev v tistih delih Pogodbe, ki bi omogočili nadaljevanje globalne, regionalne in lokalne vloge EU s pomočjo racionalizacije in drugačnega pristopa, kot sta solidarnost ter stalno strukturno sodelovanje. Vendar je bilo v letu dni premalo časa za večji preboj na tem področju. Stare delitve med bolj ali manj naklonjenim resnejšemu profiliranju EU na obrambnem področju so ostale nespremenjene. EU se še vedno išče in niha med večjimi ambicijami in pripravljenostjo za temeljitejše strukturne in strateške premike. Leto bi torej lahko označili kot tranzicijsko.
Leto je sicer minilo brez večjih globalnih varnostnih pretresov, kar je omogočilo, da se je EU lahko več ukvarjala s svojo vlogo in svojimi ekonomsko-finančnimi problemi. VP je delovala še brez Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), zgolj s podporo stalnih predsedujočih, ki sta skozi EU samo še delno izvajali tudi svoje nacionalne prioritete. EU je zaprla vojaško misijo v Gvineji Bissao ter začela Misijo za urjenje somalijskih sil EUTM. Na področju civilnih misij je ostalo vse po starem. Ob katastrofalnem potresu na Haitiju so države članice sodelovale tako s civilnimi kot z vojaškimi zmogljivostmi. Razprava o posebnih predstavnikih EU ni prinesla odločitev, njihovi mandati so bili tehnično podaljšani v naslednje leto.
Slovenija je ostala dejavna na vseh področjih skupne obrambne in varnostne politike. Ne glede na podobne proračunske težave ni bistveno zmanjšala svoje aktivne vloge v mednarodnih misijah in operacijah. Izdatno je pomagala tudi v katastrofah na Haitiju in v Pakistanu. Aktivno je sodelovala v konceptualnih in političnih razpravah o temeljnih elementih Lizbonske pogodbe ter se zavzemala za kreativen, racionalen in transparenten napredek EU na področju varnosti in obrambe. Marca je začela veljati Strategija sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. S strategijo je Slovenija želela nadgraditi dosedanje uspešno delovanje in nadaljevati svojo aktivno vlogo v EU in mednarodnih prizadevanjih za mir in stabilnost. Vlada RS je novembra sprejela Akcijski načrt za izvajanje resolucij VS OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2010 do 2015, s katerim je hotela povečati aktivno vlogo žensk in izboljšati njihovo zaščito pri preprečevanju in upravljanju konfliktov ter po-konfliktni obnovi.
Zunanji minister in obrambna ministrica sta na različne načine nudila svojo neposredno pomoč VP Ashto-novi. Istočasno je Slovenija pazila, da skozi praktično implementacijo skupne politike države članice zadržijo svojo odločujočo vlogo in pomen v kreiranju in izvajanju le-te. Pri tem je delovala načelno in zagotovila svojo jasno prepoznavnost.
Civilne misije EU
EU je nadaljevala z upravljanje s civilnimi misijami na Zahodnem Balkanu, v Afganistanu, Gruziji, Afriki in Bližnjem Vzhodu.
V okviru misije EUPM BiH je ustanovljeno začasno skladišče vseh civilnih misij, dokler se ne najde trajna rešitev, ki je predvidena v letu 2011. EULEX Kosovo je v tem letu preiskoval hujša kazniva dejanja organizirane kriminalitete in korup-
cije ter si pridobil večje zaupanje lokalnega prebivalstva. Hkrati je postopno povečeval svojo prisotnost na severu, ki se bo v prihodnjem letu še okrepila. EUPOL Afganistan je okrepil sodelovanje z NATO misijo NTM-A in v luči komplementarnosti temu prilagajal center aktivnosti. V začetku leta se je za dve leti podaljšal mandat EUJUST LEX misiji v Iraku in pričelo z vsemi dejavnostmi za postopno selitev misije v Irak. V preteklem letu, kljub nekaterim poskusom, ni prišlo do združitve civilne in vojaške misije v Kongu. Civilni misiji v Demokratični republiki Kongo je bil v zmanjšanjem obsegu podaljšan mandat za eno leto. Po incidentu s flotiljo se je v Sekretariatu Sveta pričelo s pripravljanjem dokumentov o možnih civilnih misijah, ki bi bile napotene v Gazo.
Slovenija je svoje sodelovanje na misijah na Zahodnem Balkanu ter v Gruziji še okrepila ter konec leta uredila vse potrebno za napotitev prvega carinskega strokovnjaka. Prav tako je prvič imenovala dva policijska kandidata za EUPOL COPPS ter si prizadevala za organizacijo usposabljanja dveh iraških izvedencev, kar se bo morda uresničilo v prihodnjem leto.
Vojaške operacije EU
Decembra je bil podaljšan mandat pomorski operaciji EU NAFOR ATALANTA ob obali Somalije do decembra 2012. V prvem polletju je EU razširila področje odgovornosti operacije, njena prizadevanja so bila usmerjena v povečanje uporabe oddelkov za zaščito ladij, v spodbujanje dosledne uporabe samozaščitnih ukrepov na ladjah, tesnejše sodelovanje ladjarske skupnosti z mednarodnimi pomorskimi silami in v iskanje rešitev za pravosodni pregon piratov. Slovenska vojska je v operaciji v drugem polletju sodelovala z dvema pripadnikoma v operativnem poveljstvu v Northwoodu.
139
Maja se je začela vojaška misija EUTM Somalija za specialistično usposabljanje pripadnikov somalij-skih varnostnih sil, vključno s podčastniki in častniki, do ravni voda. Vzporedno se je izvajalo tudi usposabljanje afriških inštruktorjev, s čimer bo omogočeno izvajanje specialističnega usposabljanja pripadni-
EVROPSKI PARLAMENT
kov somalijskih varnostnih sil tudi po predvidenem zaključku misije julija 2011. Slovenska vojska v misiji ne sodeluje.
Od septembra ima operacija ALT-HEA v Bosni in Hercegovini poleg izvršnega mandata tudi naloge vezane za izgradnjo zmogljivosti in
usposabljanje oboroženih sil BiH. Svet je oktobra sprejel odločitev o nadaljevanju operacije z izvršnim mandatom tudi v letu 2011, skladno z odločitvijo Varnostnega sveta OZN je bila operacija podaljšana do novembra 2011. Slovenska vojska sodeluje tako v izvršnem kot ne izvršnem delu operacije.
V Evropskem parlamentu so bila v ospredju predvsem institucionalna vprašanja in prizadevanja poslancev, da bi se njihove pristojnosti, dodeljene z Lizbonsko pogodbo, polno izvajale tudi v praksi. Parlament je s Komisijo in Svetom iskal skupni imenovalec glede razlage določil in s tem pravic, dodeljenih z Lizbonsko pogodbo. V prvi polovici leta je bil vključen tudi v pogajanja o vzpostavitvi Evropske službe za zunanje delovanje, v drugi polovici pa so poslanci začeli z intenzivnimi pripravami na pogajanja o naslednji finančni perspektivi.
Junija je bil ustanovljen poseben odbor za politične izzive in proračunska sredstva za trajnostno Evropsko unijo po letu 2013, ki bo s političnega vidika vpliven pri bodočem oblikovanju predlogov o finančnih in političnih prioritetah za obdobje po letu 2013. V institucionalnem trikotniku je s Svetom iskal skupne poglede, ko gre za razlago določb Lizbonske pogodbe, med katerimi so vprašanje uporabe delegiranih aktov, mednarodnih sporazumov in vprašanje dostopa poslancev do zaupnih dokumentov Sveta ter podpisa proračuna EU.
Stiki ministrstva za zunanje zadeve z Evropskim parlamentom so se nadaljevali preko Stalne misije, prav tako neposredno z udeležbo koordinatorja na zasedanjih posameznih odborov. Minister Samuel Žbogar se je oktobra v Ljubljani sestal s skupino slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, prav tako je med ministrstvom in slovenskimi parlamentarci potekala redna izmenjava delovnih informacij.
NATO IN VARNOSTNA POLITIKA
NATO
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri zvezi NATO v Bruslju
Slovenija se je na vseh ravneh dejavno vključevala v oblikovanje politike in odločitev Severnoatlantskega zavezništva. Na ravni ministrov so potekala neformalno zasedanje obrambnih ministrov (februarja), neformalno zasedanje zunanjih ministrov (aprila), redno formalno zasedanje obrambnih ministrov (junija) in skupno zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov (oktobra). Vrhunsko zasedanje zveze NATO je potekalo 19.-20. novembra v Lizboni.
Vrh zveze NATO je bil označen kot eden najuspešnejših in najpomembnejših v zgodovini Severnoatlant-skega zavezništva. Vrh je zaznamoval sprejem novega Strateškega koncepta zveze NATO, ki bo usmerjal delo Severnoatlantskega zavezništva v prihodnjih desetih letih. Slovenija, ki je pri pripravi koncepta Severnoatlantskega zavezništva sodelovala prvič, je bila v proces oblikovanja dokumenta aktivno vključena od samega začetka (priprava kot gostitelj drugega seminarja, priprava non-paperja in aktivno angažiranje v razpravah na vseh ravneh).
Ena izmed najpomembnejših odločitev vrha zveze NATO je raketna obramba kot projekt Severnoatlant-skega zavezništva. Na vrhu je bila velika pozornost namenjena tudi Afganistanu, kjer Severnoatlantsko zavezništvo prehaja v novo fazo (predajo odgovornosti za varnost na Afganistanske varnostne sile -ANSF). Velja izpostaviti tudi odnose zveze NATO z Rusijo, kjer je na vrhunskem zasedanja Sveta NATO-Rusija (NRC) prišlo do kakovostnega preskoka in odprtja novega poglavja, ki naj vodi v oblikovanje resničnega in strateškega partnerstva.
140
V strukturah zveze NATO in v stikih s predstavništvi drugih držav je Slovenija sodelovala pri oblikovanju enovite politike Severnoatlantskega zavezništva do aktualnih varnostnih vprašanj in glede operacij, misij ter drugih dejavnosti in projektov zveze NATO. Najpomembnejše teme, obravnavane v okviru Severnoatlant-skega zavezništva, so bile: Afganistan, razmere na Zahodnem Balkanu (s poudarkom na Kosovu ter Bosni in Hercegovini), odnosi zveze NATO z Rusijo, transformacijske in reformne teme ter različne oblike partnerskega sodelovanja.
Obiski
•	26.-27. januar - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Štei-nerja na zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Bruslju;
•	4.-5. februar - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov v Istanbulu;
•	22. marec - obisk državnega sekretarja v Ministrstvu za obrambo mag. Uroša Kreka na sedežu zveze NATO v Bruslju;
•	22.-23. april - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Talinu;
•	5.-6. maj - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza Štei-nerja na spomladanskem zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Bruslju;
•	10.-11. junij - udeležba ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na formalnem zasedanju obrambnih ministrov v Bruslju;
•	17.-19. september - udeležba načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja mag. Alojza
Šteinerja na jesenskem zasedanju Vojaškega odbora v sestavi načelnikov v Visokih Tatrah;
•	22. september - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja na ministrskem zasedanju Sveta NATO - Rusija (NRC) v New Yorku;
•	14. oktober - udeležba ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja in ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na skupnem neformalnem zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov v Bruslju;
•	20. november - udeležba predsednika vlade Boruta Pahorja, ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja in ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič na vrhu zveze NATO v Lizboni.
•	14.-15. januar - obisk namestnika vrhovnega poveljnika Zavezniških sil za transformacijo admirala Luciana Zappata;
•	18. junij - uradni obisk generalnega direktorja Agencije zveze NATO za posvetovanje, poveljevanje in nadzor (NC3A) Georgesa D'Hollanderja v Ministrstvu za obrambo.
Pregled delovanja zveze NATO po področjih
Zahodni Balkan / širitev
Deklaracija z vrha v Lizboni in še posebej sprejetje novega Strateškega koncepta sta ponovno potrdila zavezanost Severnoatlantskega zavezništva regiji, za kar se je aktivno zavzemala tudi Slovenija. Zavezništvo bo še nadalje nudilo podporo evro-atlantski integraciji Zahodnega Balkana s ciljem zagotovitve trajnega miru in stabilnosti na temelju demokratičnih vrednot, regionalnega sodelovanja in dobrososedskih odnosov. Slovenija je tudi v okviru zveze NATO aktivno podpirala približevanje držav regije Severnoat-
lantskemu zavezništvu in zagotavljanje podpore njihovim reformnim procesom na političnem in obram-bno-vojaškem področju.
Črna gora je jeseni vstopila v prvi cikel Akcijskega načrta za članstvo (ANČ), s čimer je pričela z izvajanjem reform na poti priprav za članstvo v zvezi NATO. Slovenija bo tudi v prihodnje nudila podporo Črni gori v tem procesu, med drugim tudi z vlogo kontaktnega veleposlaništva zveze NATO v Podgorici, ki ji je bila s strani zaveznic zaupana na osnovi dosedanje vidne vloge in konstruktivnega delovanja na tem področju. Makedonija je v jeseni vstopila v dvanajsti cikel ANČ in Severnoatlantsko zavezništvo je na vrhu v Lizboni ponovno potrdilo svojo pripravljenost povabiti jo k polnopravnemu članstvu takoj, ko bo v okviru Organizacije združenih narodov z Grčijo dosežena medsebojno sprejemljiva rešitev za vprašanje imena. Na aprilskem zasedanju zunanjih ministrov v Talinu je tudi Bosna in Hercegovina (BIH) prejela povabilo za vstop v ANČ, vendar mora pred tem še doseči dogovor o pravni razdelitvi nepremičnega vojaškega premoženja. Gre za rezultat prizadevanj, v katerih je pomembno vlogo igrala tudi Slovenija. S Srbijo je prišlo do okrepitve praktičnega sodelovanja in Severnoatlantsko zavezništvo ostaja odprto glede nadaljnjega poglabljanja odnosov.
Od Srbije se pričakuje nadaljnji prispevek v zagotavljanju miru in stabilnosti na Kosovu, od obeh strani pa, da izkoristita dialog, ki bo potekal pod facilitatorstvom Evropske unije (EU) v smeri utrjevanja miru, varnosti in stabilnosti v regiji.
Slovenija je skupaj z Nizozemsko in Norveško pomembno prispevala k ustanovitvi skrbniškega sklada za reintegracijo odvečnega vojaškega osebja v BIH, v katerem ima skupaj z omenjenima vlogo vodilne države. To je drugi skrbniški sklad, s katerim Severnoatlantsko zavezništvo
141
nudi podporo BIH v reformi oboroženih sil.
Kosovo
Severnoatlantsko zavezništvo je nadaljevalo izvrševanje mandata operacije KFOR (Kosovo Force) preko t.i. odvračalne drže, ki jo je zaradi izboljšanja situacije na terenu zavzelo junija 2009. KFOR je februarja 2010 dosegel t.i. »vrata 1« v okviru odvračalne drže in zmanjšal število pripadnikov na približno 10.200 sil, oktobra pa bila sprejeta odločitev o prehodu v »vrata 2«, ki jih bo KFOR dosegel do konca februarja 2011 in s tem zmanjšal število sil na približno 5.000.
Kljub zmanjšanju števila sil na Kosovu KFOR še nadalje zagotavlja varno okolje in svobodo gibanja za vse prebivalce Kosova in ostaja v vlogi tretjega v vrsti za odziv, če se za to pojavi potreba (za Kosovsko policijo in misijo EU na Kosovu -EULEX). KFOR bo v prihodnje svoj mandat izvrševal z zbiranjem obveščevalnih podatkov in uporabo fleksibilnih in mobilnih sil. Nadaljnje odločitve v zvezi s KFOR bodo predmet previdne politične presoje Severnoatlantskega sveta na podlagi vojaških ocen in razvoja dogodkov na terenu. Razglasitev posvetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu ni vplivala na izvrševanje mandata KFOR.
Navkljub preoblikovanju operacije KFOR je Slovenija, ki ostaja zavezana zagotavljanju dolgoročne varnosti in stabilnosti v regiji, v letu 2010 ohranila močno prisotnost svojih pripadnikov v operaciji (preko 300 pripadnikov konec leta 2010).
Afganistan
Operacija Severnoatlantskega zavezništva ISAF (International Security Assistance Force) še naprej ostaja osrednja prednostna naloga zveze NATO. Leto 2010 je bilo v znamen-
ju napotitev dodatnih sil, krepitve usposabljanja in mentorstva afganistanske vojske in policije v okviru Natove misije urjenja v Afganistanu (NTM-A) ter večanja civilno-razvojne pomoči v Afganistanu. Število držav, ki sodelujejo v ISAF, se je povečalo na 48. Organizirani sta bili dve mednarodni konferenci o Afganistanu (januarja v Londonu, julija v Kabulu). Na vrhu zveze NATO v Lizboni so predsedniki držav in vlad sprejeli odločitev, da se v letu 2011 prične s tranzicijo oz. s postopnim prenosom odgovornosti za varnost na afganistanske nacionalne varnostne sile. Ta proces bi se naj končal do konca leta 2014. Podpisana je bila deklaracija o dolgoročnem sodelovanju med zvezo NATO in Afganistanom.
Slovenija je v okviru ISAF prevzela samostojno vodenje Operativne skupine za mentorstvo in povezave (OMLT) v Shindandu na zahodu Afganistana. V okviru italijanske Skupine za obnovo provinc (PRT) v Heratu sta delovala tudi dva slovenska civilna funkcionalna strokovnjaka.
Svet NATO-Rusija (NRC)
Po obnovi političnega dialoga na vseh ravneh in vojaškega sodelovanja med zvezo NATO in Rusijo v letu 2009 je v letu 2010 prišlo do novega zagona v okviru Sveta NATO-Rusija (NRC) in intenziviranja razprave o najpomembnejših političnih in varnostnih vprašanjih.
Na novembrskem vrhunskem zasedanju NRC v Lizboni je prišlo do kakovostnega preskoka v odnosih med državami članicami NRC, ki naj vodi k vzpostavitvi resničnega in strateškega partnerstva med zvezo NATO in Rusijo. Za to se je dosledno zavzemala tudi Slovenija, zavedajoč se potrebe po skupnem urejanju varnostnih vprašanj v evro-atlantskem prostoru.
Komisija NATO-Ukrajina (NUC)
Po izvolitvi nove administracije je v Ukrajini prišlo do redefinicije odnosov med Ukrajino in zvezo NATO. Kljub temu, da si Ukrajina ne prizadeva več za članstvo v Severnoat-lantskem zavezništvu, pa se nadaljuje s praktičnim in pragmatičnim sodelovanjem na področjih skupnega interesa. Ukrajina je pripravila in izvajala svoj drugi Letni nacionalni program (ANP). Poleg rednih srečanj na nižjih ravneh so bile maja konzultacije med zvezo NATO in Ukrajino na višji ravni v okviru JWDGR (Joint Working Group on Defence Reform), junija pa je potekalo formalno zasedanje Komisije NATO-Ukrajina (NUC) na ravni obrambnih ministrov.
Komisija NATO-Gruzija (NGC)
Gruzija je v okviru Komisije NATO-Gruzija (NGC) pripravila in implementirala svoj drugi Letni nacionalni program (ANP). V letu 2010 je poleg rednih srečanj na nižji ravni junija potekalo formalno zasedanje obrambnih ministrov NGC.
Reforma partnerstev
Vrh zveze NATO v Lizboni je z novim Strateškim konceptom, ki partnerstvom namenja velik pomen, dal pomemben pospešek njihovi reformi. Sprejeta je bila odločitev za pripravo bolj učinkovite in fleksibilne partnerske politike zveze NATO, ki naj bi bila pripravljena do neformalnega zasedanja zunanjih ministrov aprila 2011 v Berlinu.
Evro-Atlantski partnerski svet in Partnerstvo za mir
V okviru Evro-atlantskega partnerskega sveta (EAPC) in Partnerstva za Mir (PzM) so se nadaljevale redne konzultacije in izmenjave mnenj o aktualnih političnih in varnostnih vprašanjih na različnih ravneh. Potekala so posvetovanja o nadaljnjem razvoju partnerskega sodelovanja v okviru EAPC. Države EAPC so preko Evro-atlantskega centra za
142
koordinacijo humanitarne pomoči (EADRCC) v naravnih katastrofah (poplave v Pakistanu, Albaniji, Črni gori itd.) posredovale humanitarno pomoč prizadetim državam.
Sredozemski dialog in Carigrajska pobuda za sodelovanje
Kljub določenim političnim napetostim v regiji se je nadaljevalo praktično sodelovanje v okviru Sredozemskega dialoga (sodelovanje z Alžirijo, Egiptom, Izraelom, Jordanijo, Mavretanijo, Marokom, Tunizijo), kakor tudi v okviru Istanbulske pobude za sodelovanje (sodelovanje z Bahrajnom, Kuvajtom, Katarjem in Združenimi arabskimi emirati).
Politične konzultacije so bile osredotočene na izmenjavo mnenj o pripravi novem Strateškem konceptu in perspektivi nadaljnjega razvoja obeh partnerskih okvirjev.
Javna diplomacija
V skladu z odločitvijo Severnoat-lantskega sveta, sprejeto 2. julija, bo Slovenija s 1. januarjem 2011 za dvoletno obdobje (2011-2012) prevzela vlogo kontaktnega veleposlaništva zveze NATO v Podgorici.
Preko Oddelka za javno diplomacijo smo zagotovili so-sponzorstvo in udeležbo predstavnikov Mednarodnega sekretariata zveze NATO
(namestnik pomočnika generalnega sekretarja za operacije VP Lawrence Rossin in poveljnik sil KFOR na Kosovu generalpodpolkovnik Marcus Bentler) na konferenci z naslovom »Desetletje mednarodnega mirovništva in stabilizacije na Kosovu - dosežki, problemi, prihodnost«, ki sta jo 12. junija na Brdu pri Kranju organizirala Fakulteta za družbene vede in Evro-atlantski svet Slovenije.
V letu 2010 sta sedež zveze NATO obiskali dve skupini študentov iz Slovenije, zanje smo v sodelovanju z oddelkom zveze NATO za javno diplomacijo pripravili izobraževalna predavanja.
VARNOSTNA POLITIKA
Zunanji vidiki boja proti terorizmu
Na rednih mesečnih sestankih Delovne skupine COTER (zunanji vidiki boja proti terorizmu) se je nadaljevala krepitev sodelovanja z mednarodnimi akterji v smislu nadaljnje krepitve učinkovitega multilateralizma, oblikovanja globalnega odziva in izvajanja mednarodnih instrumentov z izmenjavo informacij, političnim dialogom in oblikovanjem EU skupnih stališč. Nadaljevala se je razprava o nudenju pomoči prednostnim državam in regijam z izgradnjo zmogljivosti na različnih področjih ter o povezavah med varnostjo, razvojem in dobrim upravljanjem.
Skupna varnostna in obrambna politika
Slovenija je ostala dejavna na vseh področjih skupne obrambne in varnostne politike. Ne glede na podobne proračunske težave, ni bistveno zmanjšala svoje aktivne vloge v mednarodnih misijah in operacijah. Izdatno je pomagala tudi v katastrofah na Haitiju in v Pakistanu. Aktivno je sodelovala v konceptualnih in
političnih razpravah o temeljnih elementih Lizbonske pogodbe ter se zavzemala za kreativen, racionalen in transparenten napredek EU na področju varnosti in obrambe. Marca je stopila v veljavo Strategija sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. S strategijo Slovenija želi nadgraditi dosedanje uspešno delovanje in nadaljevati svojo aktivno vlogo v EU in mednarodnih prizadevanjih za mir in stabilnost. Vlada RS je novembra sprejela Akcijski načrt za izvajanje resolucij VS OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti za obdobje 2010 do 2015, s katerim Slovenija želi povečati aktivno vlogo žensk in izboljšati njihovo zaščito pri preprečevanju in upravljanju konfliktov ter po konfliktni obnovi.
Ena izmed glavnih tem med letom je vzpostavljanje Evropske varnostne in obrambne akademije v okviru nove institucionalne strukture EU ter urejanje pravnega statusa in kadrovskega popolnjevanja le-te. Slovenija je ponudila nacionalnega eksperta za dobo dveh let. Izvajale so se aktivnosti iz EU programa usposabljanja za obdobje 2010-2011. Med 31. majem in 4. junijem je v Bruslju
potekal Spoznavni tečaj o SVOP, ki ga je organizirala Slovenija.
Med prioritetami EU še naprej ostaja usposabljanje civilnih strokovnjakov. Belgija je septembra organizirala seminar, na katerem je naš predstavnik iz Centra za evropsko prihodnost predstavil projekt Temeljnega usposabljanja za javne uslužbence pred napotitvami v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Novembra je Center za evropsko prihodnost ob sodelovanju ministrstev za zunanje zadeve, notranje zadeve, obrambe, Fakultete za družbene vede ter drugih zunanjih izvajalcev izvedel osnovno usposabljanje. Usposabljanja se je udeležilo skupno 15 slušateljev iz 7 ministrstev in vladnih služb, vključno z dvema tujima slušateljema. Usposabljanje je bilo pripravljeno in izvedeno v skladu s standardiziranim EU programov usposablja. Center je za uspešno izvedeno usposabljanje prejel tudi ustrezen EU certifikat.
Usposabljanje je povezalo skupino slovenskih civilnih strokovnjakov iz 8 ministrstev in dva tuja iz Velike Britanije in Irske. V decembru je bil
143
prvi "ne-policijski" strokovnjak in sicer carinik, udeležen na prej omenjenem usposabljanju, izbran za delo v misiji EULEX Kosovo. Potrebno je dodati, da je Politično varnostni odbor potrdil modula za usposabljanje na področju človekovih pravic in enakosti med spoloma v SVOP.
Varnost in razoroževanje
Prvi odbor Generalne skupščine OZN v New Yorku
V okviru premikov v 2010 pri dojemanju vprašanja jedrske razorožitve, nevarnosti uporabe jedrskega orožja s strani nedržavnih akterjev, aktualne razprave v različnih mednarodnih forumih, uspešnega rezultata NPT konference, kot tudi priprave novega Strateškega koncepta Nata, je RS pozdravila novi pristop ameriške administracije (pregled jedrske drže), podpis dogovora START med ZDA in Rusko federacijo ter predvsem v Natu začela delovati s tistimi članicami Nata in EU, ki se intenzivneje in aktivneje zavzemajo za ultimativen in dolgoročen cilj - to je svet brez jedrskega orožja, do katerega vodi postopno zmanjševanje zalog obstoječega jedrskega orožja, krepitev nadzornih mehanizmov in pogajanja za njihovo popolno ukinitev, ne da bi pri tem negirala svoje že privzete obveznosti.
Republika Slovenija je tudi v letu 2010 aktivno sodelovala v okviru Prvega odbora OZN za področje razorožitve. Izhajajoč iz omenjenih načel smo spremenili glasovalni vzorec in podprli Resolucijo o zmanjšanju operativne pripravljenosti sistemov jedrskega orožja kot tudi Resolucijo o osiromašenem uranu, ki predvideva evidentiranje in zbiranje podatkov z lokacij uporabe orožij z osiromašenim uranom.
Pogodba o trgovini z orožjem (ATT)
Pogodba o trgovini z orožjem (ATT), je po pripravljalne srečanju julija 2010 v Nev Yorku prešla v pogajalsko fazo, ki naj bi se zaključila 2012 s sklenitvijo pogodbe. RS podpira sprejem besedila pogodbe, ki bo vseboval dodano vrednost v primerjavi z veljavnimi standardi na področju trgovine z orožjem.
Konferenca za razorožitev (CD)
Konferenca za razorožitev je pričela letno zasedanje 20. januarja in ga končala 17. septembra s sprejetjem Poročila o delu v letu 2010. Delo konference je potekalo pod vodstvom šestih predsedujočih držav Bangladeša, Belorusije, Belgije, Brazilije, Bolgarije in Kameruna. Konferenci za razorožitev ni uspelo ponoviti uspeha iz leta 2009, ko je uspela sprejeti Program dela za to leto. Slovenija se je aktivno vključila v skupino štirih držav-opazovalk (Slovenija, Srbija, Urugvaj in Taj-ska-vodja), katere naloga je priprava predloga procesa morebitne nove širitve konference. Nastanek te skupine velja dejansko za edino novost pri delu Konference za razorožitev v letu 2010.
Konvencija o kasetnem strelivu (CCM)
Na področju razorožitve se je največ dogajalo v zvezi s Konvencijo o kasetnem strelivu, ki je pričela veljati 1. avgusta 2010. Med originalnimi pogodbenicami je tudi Slovenija. V Ženevi so potekale priprave na prvi sestanek pogodbenic, ki je bil med 9. in 12. novembrom v Laosu, kjer so bili sprejeti osnovni dokumenti, potrebni za operativnost konvencije. V okviru priprav na prvi sestanek pogodbenic je Slovenija sodelovala v skupini, ki je pomagala Laosu kot predsedujoči državi. Skupaj z Avstralijo je vodila priprave pogodbenic na področju čiščenja ostankov (uporabljenega) kasetnega streliva.
Konvencija o prepovedi protipehotnih min
Slovenija je bila v letu 2010 aktivna tudi v okviru Konvencije o prepovedi protipehotnih min, kjer je na letošnjem sestanku Stalnih odborov konvencije, ki je potekal med 21. in 25. junijem v Ženevi, so-predsedovala Stalnemu odboru za splošno stanje in delovanje konvencije. Na jubilejnem 10. sestanku pogodbenic, ki je potekal med 29. novembrom in 3. decembrom v Ženevi, je bil ustanovljen novi Stalni odbor konvencije o sodelovanju in pomoči, kar je prva sprememba v strukturi konvencije v desetih letih njenega obstoja.
Konvencija o prepovedi nekaterih vrst konvencionalnega orožja (CCW)
V okviru Konvencije za prepoved ali omejitev nekaterih vrst konvencio-nalnega orožja (CCW) so se nadaljevala pogajanja o novem, šestem protokolu o kasetnem strelivu, ki naj bi omogočil sodelovanje držav, največjih proizvajalk in imetnic kasetnega streliva. Čeprav pogajanja o novem protokolu v okviru Skupine vladnih strokovnjakov že dobri dve leti stojijo na mrtvi točki, je Sestanek pogodbenic, ki je potekal 12. in 13. novembra v Ženevi, za eno leto podaljšal njen pogajalski mandat.
Konvencija o prepovedi biološkega orožja (BTWC)
Letni sestanek pogodbenic je potekal med 6. in 10. decembrom v Ženevi. Tematska razprava na tem sestanku je bila posvečena problematiki zagotavljanja pomoči, vključno v primeru domnevne uporabe biološkega orožja in pripravam na Pregledno konferenco pogodbenic konvencije, ki bo potekala decembra 2011 v Ženevi.
Ženevski center za nadzor nad oboroženimi silami (DCAF)
Slovenija je aktivno sodelovala s centrom, predvsem z izpostavo v Ljubljani (DCAF Ljubljana), zadol-
144
ženim za države Zahodnega Balkana. Letni sestanek Ustanovnega sveta, na katerem je sodeloval vodja Stalnega predstavništva v Ženevi, veleposlanik Matjaž Kovačič, je potekal 10. novembra. Na tem sestanku je Ustanovni svet sprejel Burundi kot novo članico in proračun za leto 2011 ter razpravljal predvsem osnutku strategije centra za obdobje 2012-2015, ki bo sprejeta na naslednjem sestanku Ustanovnega sveta.
Razorožitev
Na rednih mesečnih sestankih v Bruslju je delovna skupina CODUN (ki zaseda samo v formatu iz prestolnic) razpravljala o podpori implementaciji različnih mednarodnih instrumentov s področja razorožitve - Konvencije o kemičnem orožju, Konvencije o biološkem orožju, Konvencije o prepovedi protipehotnih min in Konvencije o kasetnem strelivu in v zvezi s tem predlagala Svetu EU ustrezne sklepe. Pod belgijskim predsedovanjem je bil sprejet dokument Kodeks ravnanja o aktivnostih v vesolju, ki naj bil ga na načrtovani diplomatski konferenci podpisale tudi tretje države. Skupaj z delovno skupino COARM je oblikovala skupna stališča v sklopu priprav na pogajanja o Pogodbi o trgovini z orožjem (ATT) za Pripravljalno konferenco ATT, ki je potekala julija v New Yorku. DS CODUN je sodelovala pri pripravi projektov za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SALW). V okviru implementacije Strategije EU o SALW je bilo sprejetih več pobud za podporo Akcijskemu programu OZN za nadzor nad trgovino s SALW (za Zahodni Balkan, za Afriško unijo, dialog s Kitajsko, vključevanje elementa SALW v sporazume s tretjimi državami).
Neproliferacija orožij za množično uničevanje
Na mesečnih srečanjih je CONOP razpravljal o številnih vprašanjih s
področja neproliferacije orožij za množično uničevanje in nosilnih sistemov. CONOP je bil kot pristojno delovno telo EU intenzivno vključen v priprave in koordinacijo stališč EU glede majske pregledne konference o izvajanju Sporazuma o neširjenju jedrskih orožij (NPT). Na osnovi zaključkov konference o organizaciji mednarodne konference o Bližnjem vzhodu kot območju brez jedrskega orožja v letu 2012 so v okviru CONOP do konca leta 2010 potekale priprave na ekspertno konferenco z udeležbo držav regije v letu 2011. V okviru CONOP in skupaj z drugimi delovnimi skupinami so potekale tudi sprotne konzultacije o aktivnostih IAEA posebej glede jedrskih programov Irana, DLRK in Sirije.
CONOP je veliko časa namenil tudi razpravam o mednarodnih izvoznih nadzornih režimih, raketni problematiki, regionalnim vprašanjem in oblikam sodelovanja kot tudi izvajanju strategije EU na področju orožij za množično uničevanje. CONOP je kot ena izmed pristojnih delovnih skupin podprl odložitev implementacije novih smernic EU (New Lines for Action) za delovanje na področju preprečevanja proliferacije orožij za množično uničevanje in nosilnih sistemov. V okviru CONOP so tudi potekala usklajevanja EU glede problematike neproliferacije v okviru jesenskega zasedanja Prvega odbora OZN.
Izvoz konvencionalnega orožja
Na rednih in neformalnih srečanjih je delovna skupina COARM razpravljal o številnih vprašanjih vezanih na izvozna konvencionalnega orožja. Največ pozornosti je bilo namenjeno Pogodbi o trgovini z orožjem (ATT), kar je zahtevalo podrobne priprave in koordinacijo stališč EU glede julijskega pripravljalnega srečanja ATT v Nev Yorku 2010. Gre za mejnik, saj je že med, še bolj pa po srečanju, nastanek osnutka Pogodbe o trgovanju z orožjem prešel v poga-
jalsko fazo, ki naj bi se zaključila 2012 z izpogajanjem pogodbo. RS podpira sprejem močne in robustne Pogodbe ATT, ki bo imela dodano vrednost v primerjavi z veljavnimi standardi na področju trgovine z orožjem. Poleg tega je COARM skozi vse leto obravnaval tudi vprašanja, ki so povezana z Skupnim stališčem CP 2008/994, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza orožja in opreme za države EU in države, ki so se Skupnemu stališču pridružile. Delovna skupina COARM je v letu 2010 objavila že svoje 12. letno poročilo na področju izvoza orožja in vojaške opreme za države članice EU. Na bilateralnem področju so bila zvedena ustaljena srečanja z ključnimi državami, na področju multilateralnih aktivnosti pa COARM okrepil prepoznavnost EU v Wassenaarskem aranžmaju (WA).
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA)
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju je skupaj z Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost sodelovalo na sestankih in zasedanjih v okviru Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Omenjena aktivnost zajema področje jedrske varnosti, varovanje jedrskega materiala, tehnično pomoč, varstvo pred sevanji, varovanje in nadzor ter obravnavo nekaterih odprtih spornih vprašanj glede jedrskih programov (Iran, Sirija in Demokratična ljudska republika Koreja). V letu 2010 je bila v okviru omenjenih področij velika pozornost namenjena pomoči manj razvitim državam pri uporabi jedrske tehnologije, ki omogoča zdravljenje raka. V prvi polovici leta je bilo opravljenih v okviru pobude zelene diplomacije veliko število pogovorov z namenom identifikacije projektov za sodelovanje, še zlasti v okviru programa IAEA na področju proučevanja vodnih virov.
145
Predstavništvo je sodelovalo na vseh poglavitnih zasedanjih agencije: letni Generalni konferenci, zasedanjih Sveta guvernerjev, kjer je bila Slovenija opazovalka, Odboru za program in proračun in Odboru za tehnično sodelovanje in pomoč. Predstavništvo je tudi sodelovalo na številnih krajših in strokovnih seminarjih.
Najpomembnejši dogodek v okviru IAEA je bilo 54. zasedanje Generalne konference Mednarodne agencije za atomsko energijo v septembru 2010. V splošni razpravi plenarnega zasedanja je slovenska delegacija predstavila sodelovanje Slovenije z IAEA na različnih področjih, tudi na tistih, ki jih je kot prednostne naloge za leto 2010 izpostavil generalni direktor IAEA Amano predvsem na področju onkologije. V okviru prizadevanj Ministrstva za zunanje zadeve na področju zelene diplomacije in ekologije je slovenski geološki inštitut deloval v programu IWAVE, katerega cilj je boljši dostop do pitnih voda. Strokovnjaki Uprave RS za jedrsko varnost so bili dejavni v programih tehničnega sodelovanja, s poudarkom na slovenski zunanje politični prioriteti -Zahodnim Balkanom. Slovenija pa je izobraževala tudi strokovnjake držav v razvoju. Slovenija se je zavzemala za krepitev izvajanja sporazumov o varovanju jedrskega materiala (»safeguard agreements«). Vzporedno s plenarnim zasedanjem je potekalo veliko število dogodkov tehnične narave in bilateralnih srečanj, ki so se jih je udeleževali eksperti iz URSJV pod vodstvom
direktorja Uprave RS za jedrsko varnost, Andreja Stritarja.
Predstavništvo RS je skupaj s predstavniki MZZ, MGE in MNY tudi aktivno sodelovalo pri pripravi in zastopanju stališč RS na Pregledni konferenci pogodbe o neširjenji jedrskega orožja 2010 (NPT) maja v New Yorku, še posebej na področju uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene in sporazumov o varovanju (safeguards).
Pripravljalna komisija za Organizacijo sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO)
Predstavništvo je pokrivalo delo teles CTBTO: delno Delovne skupine B, ki se osredotoča na tehnična vprašanja, Delovne skupine A (finančna in administrativna vprašanja) ter zasedanja Pripravljalne komisije. Na zadnji pripravljalni komisiji je bil sprejet program in proračun za 2011. Pod vodstvom zunanjega ministra Žbogarja se je slovenska delegacija 23. septembra v New Yorku udeležila 5. neformalnega ministrskega zasedanja, ki ga je sklicala skupina prijateljic CTBTO -Konference v podporo ratifikaciji Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov na kateri je v imenu Slovenije MZZ Žbogar tudi podal izjavo.
Prioritete CTBTO ostajajo ratifikacija Sporazuma, izgradnja in obnavljanje mreže nadzornih postaj, opti-malizacija delovanja Mednarodnega podatkovnega centra, itd. Do konca leta 2010 je izmed 182 članic
CTBTO 153 držav sporazum že ratificiralo.
Predstavništvo je v sodelovanju z URSJV sodelovalo na zasedanjih Zanggerjevega odbora in z ostalimi relevantnimi nadzornimi režimi. Predstavništvo je skupaj z Upravo RS za jedrsko varnost sodelovalo na zasedanjih Skupine jedrskih dobaviteljev (NSG). Osrednja točka že nekaj let ostaja nespremenjena: predlog za spremembo smernic glede transferja tehnologije za bogatitev in predelavo jedrskega materiala. Predstavništvo je skupaj s predstavniki MZZ RS, ministrstva za gospodarstvo in obrambo sodelovalo na rednih zasedanjih Wassenaar aranžmaja, ki so potekala na ravni izvedencev, splošnih delovnih skupinah, na sestankih dunajskih kontaktnih točk ter na plenarnem zasedanju.
Predstavništvo je vsebinsko in organizacijsko podpiralo uresničevanje obveznosti Slovenije v režimu ter vodilo slovensko delegacijo na rednih zasedanjih. Predstavništvo je skupaj z MZZ RS konec maja sodelovalo na 9. rednem zasedanju držav podpisnic Haškega kodeksa obnašanja proti širjenju balističnih izstrelkov (HCoC). Na zasedanju je bila predvsem obravnavana problematika nadaljnje širitve, oziroma univerzali-zacije HCoC, priprava letnih poročil, posredovanje predhodnih notifikacij o izstrelitvah raket, organizacija in podpora različnim oblikam sodelovanja ter odnos HCoC do OZN. HCOC je začela predsedovati Francija, kandidaturo za 2011 pa je najavila Romunija.
ORGANIZACIJA ZA VARNOST IN SODELOVANJE V EVROPI (OVSE)
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi na Dunaju
Sredi julija 2010 se je po sklepu vlade Republike Slovenije Stalno predstavništvo RS pri OVSE preoblikovalo in preimenovalo v Stalno predstavništvo RS pri OZN, OVSE
in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, ki predstavlja Republiko Slovenijo pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA), Uradu Združenih narodov na Dunaju
146
(UNOV), Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Pripravljalni komisiji za Organizacijo sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO), Organizaciji Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), v Organizaciji za sodelovanje in varnost v Evropi (OVSE) in drugih mednarodnih organizacijah.
Poleg zastopanja v mednarodnih organizacijah iz sistema OZN je Stalno predstavništvo RS na Dunaju, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, pokrivalo tudi delovanje multilateralnih nadzornih izvoznih režimov, ki delujejo na Dunaju, in sicer Zang-gerjevega odbora (Zangger Committee), Skupine jedrskih dobaviteljev (Nuclear Suppliers Group) in Wassenaar aranžmaja (WA) ter sodelovala na sestankih držav podpisnic Haške kode vedenja proti širjenju balističnih izstrelkov
V	okviru OVSE je Stalno predstavništvo RS na Dunaju (v nadaljevanju MDU) dejavno zastopalo stališča Slovenije in sodelovalo pri oblikovanju stališč in odločitev v vseh formalnih in neformalnih delovnih telesih kot so: Stalni svet, trije delovni odbori posameznih dimenzij OVSE, svetovalni odbor za finance, Forum za varnostno sodelovanje (FSC), EU koordinacije na različnih ravneh, sestanki z azijskimi in mediteranskimi partnerji in koordinacije Nato.
Vrh OVSE in priprave nanj
V	letu 2010 je pod predsedovanjem Kazahstana potekal največji dogodek Vrhunsko zasedanje predsednikov držav in vlad OVSE, ki je po enajstih letih potekalo v Astani 1. in 2. decembra. Slovensko delegacijo je na Vrhu vodil predsednik države dr. Danilo Türk.
Predsednik dr. Türk je v svojem nagovoru med drugim dejal, da je tako imenovana »trda« varnost neločljivo povezana z »mehko« varnos-
tjo in poudaril vlogo OVSE pri opazovanju volitev in zaščiti pravic narodnih manjšin. Priznanje obstoja različnih političnih kultur in sodelovanje lahko pomaga pri reševanju specifičnih kriznih situacij, kot je konflikt v Gorskem Karabahu, ter pri širših varnostnih izzivih. Predsednik je ob tem dodal, da osnovna načela Helsinške sklepne listine po 35. letih ostajajo aktualna, treba jih je le okrepiti in nadgraditi, da bi ustrezala današnji politični in varnostni stvarnosti na območju OVSE. Ob robu vrhunskega zasedanja se je predsednik dr. Türk srečal s predsedniki Armenije, Azerbajdžana, Avstrije in predsednico Finske ter zunanjima ministroma Poljske in Avstralije.
V okviru priprav na Vrh se je med letom nadaljevala intenzivna razprava o evropski varnosti (t.i. Krfski proces), ki se je začela pod grškim predsedovanjem OVSE (2009). Ta naj bi vodila k učinkovitejšemu delovanju organizacije, uspešnejšemu obvladovanju najnovejših varnostnih groženj ter povrnitvi zaupanja in spoštovanja OVSE. V razpravi je Slovenija dejavno sodelovala in se pridružila posameznim pobudam (povečanje sposobnosti OVSE na področju zgodnjega opozarjanja, preprečevanja in reševanja konfliktov ter po-konfliktne obnove, oblikovanje mehanizma za zgodnje opozarjanje pri zagotavljanju energetske varnosti, krepitev vloge OVSE področju migracij, doslednejše uresničevanje priporočil glede opazovanja volitev, položaj narodnostnih manjšin v meddržavnih odnosih).
Predsedujoči Kazahstan je predvidel osem sestankov na ravni veleposlanikov, vsebina razprav na teh sestankih pa se je nadaljevala tudi na sestankih Stalnega sveta, FSC, vseh treh odborov ter na različnih delovnih telesih. V pomoč predsedujoči OVSE je delovala neformalna skupina držav, sestavljena iz OVSE Trojke (Grčija, Kazahstan, Litva) in FSC Trojke (Grčija, Madžarska,
Irska), predsedujočih treh odborov (veleposlaniki Nemčije, Belorusije in Portugalske) in še dodatni »chef de file«, ki so skrbeli za boljšo koordinacijo dela na posameznih vsebinah in hkrati tesno sodelovali s predsedujočim Kazahstanom. V okviru Krfskega procesa je predsedujoča OVSE organizirala več seminarjev in konferenc, ki so se jih udeleževali strokovnjaki iz prestolnic, na ad hoc osnovi pa so bili nanje povabljeni tudi partnerske države OVSE iz Sredozemlja in Azije. Vmesno poročilo o Krfskem procesu je bilo 2. julija obravnavano na skupni seji Stalnega sveta in FSC. Večina držav se je strinjala, da se Krfski proces mora nadaljevati, in da morajo ministri na ministrskem zasedanju v Almatiju (Kazahstan) dobiti na mizo čim bolj konkretne predloge. Sodelujoče države OVSE so v tem okviru v vseh dimenzijah skupaj predlagale 56 predlogov (FFT).
Kazahstan je 16. in 17. julija 2010 v Almatiju organiziral neformalno srečanje ministrov, kjer je bilo obravnavano vmesno poročilo o Krfskem procesu in razprava o Vrhu OVSE. Zunanji ministri so se dogovorili za organizacijo Vrha OVSE. Na njem je sodeloval tudi minister Žbogar, ki je Vrh podprl z namenom, da se okrepi varnost za vse ter da se potrdijo številne zaveze in načela, ki naj bi bila v bodoče bolj upoštevana kot v preteklosti. To se lahko doseže z dialogom in zaupanjem, ki sta osnova delovanja OVSE. Ob robu zasedanja se je minister Žbogar srečal z zunanjimi ministri Kazahstana, Belorusije, Turkmenistana, Tadžikis-tana, Tajske in Izraela.
Uvod v Vrhunsko zasedanje v Asta-ni je bila pregledna konferenca, kjer se je preverilo uresničevanje zavez na vseh področjih delovanja OVSE. Slovenija je dejavno sodelovala in na politično-vojaški dimenziji (Dunaj; 18.-26. oktober) predstavila stališča o vlogi OVSE pri nadzoru nad oborožitvijo in krepitvi zaupanja za doseganje večje varnosti. Sloveni-
147
ja ostaja zavezana temeljnim načelom nadzora nad konvencionalno oborožitvijo, razoroževanja, neširjenja jedrskega orožja in mehanizmom za oblikovanje zaupanja in varnosti.
Na pregledni konferenci ekonomske in okoljske dimenzije (Dunaj; 18.26. oktober) je Slovenija v razpravi o migracijah poudarila potrebo po celostni obravnavi omenjenega fenomena in nadaljnji aktivni vlogi OVSE na tem področju v razmerah gospodarske krize ter okoljskih sprememb, ki spodbujajo migracije, kar ima lahko negativne posledice za varnost in stabilnost v regiji.
Pregledna konferenca človekove dimenzije je potekala v dveh delih v Varšavi (30. september - 8. oktober) in v Astani (26.-28. november). Slovenija je v imenu EU pripravila skupno izjavo EU na temo izobraževanja za človekove pravice, v kateri smo poudarili pomen izobraževanja za človekove pravice za spodbujanje promocije kulture miru, nediskrimi-nacije in strpnosti do drugačnih ter za preprečevanje kršitev človekovih pravic. Slovenija je z izjavo nastopila na temo narodnostnih in etničnih manjšin, v kateri se je zavzela za nadaljnje uresničevanje Bolzanskih priporočil o narodnostnih manjšinah v meddržavnih odnosih. Na konferenci v Astani so bili središču razprave svoboda medijev, nestrpnost do migrantov in boj proti trgovini z otroki, istočasno je potekal civilni forum za predstavnike nevladnih organizacij.
Slovenija se je v okviru pregledne konference oglasila tudi v razpravi o urejanju pravnega statusa OVSE ter podelitve privilegijev in imunitet uslužbencem organizacije. Zavzela se je za nadaljevanje razprave in sprejem ustrezne odločitve o tem vprašanju.
Na Vrhu OVSE je bil sprejet zaključni dokument, Astanska deklaracija, naslovljena »K družbi varnosti«. Deklaracija opredeljuje strateške
usmeritve in naloge OVSE za naprej. Dokument predstavlja skupni imenovalec razumevanja 56 sodelujočih držav OVSE glede prizadevanj za zagotovitev celovite ter nedeljive varnosti na območju organizacije. MDU in predstavniki MZZ so aktivno in konstruktivno sodelovali v vseh fazah priprave dokumenta, tako pri iskanju skupnega stališča znotraj EU, kot tudi soglasja med ostalimi državami.
Politično - vojaška razsežnost
V	okviru varnostnega dialoga je bilo veliko časa namenjenega sodelovanju OVSE z EU, Natom in ostalimi mednarodnimi organizacijami pri iskanju skupnih osnov v boju proti terorizmu in ostalim oblikam ogrožanja. V tem kontekstu je bilo na sejah FSC več predstavnikov mednarodnih organizacij, katerih namen je bilo krepitev sodelovanja z OVSE. Na dnevnem redu sestankov so bile predvsem teme namenjene predstavitvi oboroženih sil, predstavitev doktrinarnih dokumentov ter projektov, ki potekajo v okviru OVSE. Veliko razprav na FSC je minilo v znamenju zamrznjenih konfliktov v Gruziji in Gorskem Karabahu.
Priprave na Vrh OVSE so intenzivirale delo v okviru delovnih skupin, kjer so bile na dnevnem redu predvsem spremembe Dunajskega dokumenta. FSC pa je po enajstih letih zastoja sprejel 8 odločitev v zvezi z dopolnitvami Dunajskega dokumenta.
V	okviru FSC velja izpostaviti sprejem akcijskega načrta na področju SALW (Small Arms and Light Weapons), sprejem odločitve o organizaciji seminarja o vojaški doktrini ter odločitev o organizacij 21. Letne pregledne varnostne konference (ASRC).
Varnostni odbor pri Stalnem svetu, ki se ukvarja z nevojaškimi oblikami groženj varnosti, je razpravljal o
boju proti mednarodnemu terorizmu in mednarodnim grožnjam ter izzivih za varnost in stabilnosti, še zlasti o grožnjah, ki izvirajo iz Afganistana.
Na Dunaju je 2. in 3. marca potekal 20. Letni implementacijski ocenjevalni sestanek (AIAM). Srečanja, ki je bilo namenjeno pregledu obvez s politično vojaškega področja, se je udeležilo več kot 250 udeležencev iz držav članic OVSE, partnerskih držav OVSE, Nata in predstavnikov služb v okviru OVSE. Največ razprave je bilo o obisku zračnih baz, obveščanju o načrtovanju vojaških aktivnostih, kvotah za izvajanje inšpekcij, implementaciji obvez v okviru sprejetih odločitev na FSC ter o izboljšanju mehanizmov v okviru CSBM.
Na ASRC (Dunaj; 14.-16. junija) je bil poudarek na transnacionalnih grožnjah varnosti, vlogi OVSE pri zgodnjem opozarjanju, preprečevanju in reševanju konfliktov ter po-konfliktni obnovi, nadzoru nad oborožitvijo, ukrepih varnosti in zaupanja, grožnjah, ki izvirajo iz Afganistana ter o zadevah povezanih s policijskimi aktivnostmi.
Druga pregledna konferenca Sporazuma o odprtih zračnih prostorih (Open Skies Treaty) je 7. in 8. junija potekala na Dunaju. Udeleženci iz 34 držav članic sporazuma, držav opazovalk in mednarodnih organizacij so razpravljali o izvajanju pogodbe ter izzivih v prihodnje. Slovenija je na tem področju sodelovala z Veliko Britanijo, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa v letu 2011 ne načrtuje aktivne udeležbe v preletih nad ozemljem članic.
Na podlagi Natovega predloga so se sredi leta začela pogajanja o modernizaciji nadzora nad konvencionalno oborožitvijo v Evropi. Osnovna ideja je odprava zastoja v delovanju Sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi (CFE). V proces so vključene vse zaveznice Nata (tudi 6 ne pogodbenic CFE, med njimi Slovenija) in
148
ostale pogodbenice CFE, ki niso članice Nata, skupaj 36 držav.
Poleg MDU so na omenjenih dogodkih sodelovali tudi predstavniki MZZ in/ali MORS ter Slovenske vojske.
Ekonomska in okoljska razsežnost
Med prednostnimi nalogami na drugi dimenziji so bili energetska varnost, migracije, varnost transporta, spodbujanje dobrega upravljanja in boj proti korupciji, okoljska varnost in upravljanje z vodnimi viri, pa tudi aktivnosti Urada koordinatorja EED (OCEEA) pri zbiranju informacij o varnostnih posledicah podnebnih sprememb.
Osrednji dogodek je bil 18. Ekonomski in oko lj ski forum (EEF) na temo dobrega upravljanja pri prehodih meja in razvoja varnega ter učinkovitega transporta (»Promoting good governance at border crossings, improving the security of land transportation and facilitating international transport by road and rail in the OSCE region«). Razprava je potekala na konferencah na Dunaju (1.-2. februar), v Minsku (15.-16. marec) in Pragi (24.-26. maj). Predstavniki MDU in MZZ so sodelovali na različnih konferencah in dogodkih OVSE v okviru druge dimenzije. Med drugim na dveh konferencah o energetski varnosti (»Strengthening regional cooperation in Central Asia for promoting stable and reliable energy within Eurasia«, 3.-4. maj Ašhabad) in vlogi OVSE pri zagotavljanju energetske varnosti (13.-14. september Vilna).
Med letom so potekala tematska zasedanja Ekonomskega in okolj-skega odbora (EEC) pod predsedovanjem Belorusije. Med drugim o migracijah, energetski varnosti in okoljskih izzivih varnosti (upravljanje vodnih virov, varnostne posledice podnebnih sprememb). V okviru druge dimenzije se je nadaljevala intenzivna razprava o prenovi EED
in njeni večji vlogi na področju zgodnjega opozarjanja, preprečevanj a konfliktov in gradnje zaupanja. Zaradi učinkovitejšega delovanja in bolj prepoznavne vloge druge dimenzije so države spremenile dosedanji ciklus in število zasedanj v okviru EEF ter uvedle letno zasedanje EED.
Človekova razsežnost
Slovenija je aktivno sodelovala na številnih dogodkih in konferencah človekove dimenzije in sestankih odbora za človekovo dimenzijo na Dunaju. Med temami smo posebno pozornost namenili opazovanju volitev, problematiki Romov in Sintov, zaščiti narodnostnih manjšin, boju proti trgovini z ljudmi ter razpravi o načinu izboljšanja uresničevanja OVSE zavez na področju človekove dimenzije. Poleg MDU so na omenjenih dogodkih sodelovali tudi predstavniki MZZ in drugih pristojnih organov iz Slovenije.
MDU je sodeloval z institucijami OVSE, ki se ukvarjajo s problematiko človekovih pravic: z Uradom za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), predstavnico za svobodo medijev, visokim komisarjem za narodnostne manjšine in posebno predstavnico za boj proti trgovini z ljudmi. Poleg rednih kontaktov z institucijami in spremljanja njihovega dela, je Slovenija v smislu izmenjave dobre prakse in podatkov vestno odgovorila na pobude in poizvedovanja institucij (vprašalniki na področju kazenske zakonodaje, izobraževanja Romov, sovražnih dejanj, svobode medijev na internetu). MDU je pri spremljanju problematike človekove dimenzije sodeloval tudi s predstavniki pristojnih vladnih resorjev in nevladnih organizacij.
Slovenija je v letu 2010 v okviru opazovalnih misij ODIHR napotila številne svoje dolgoročne in kratkoročne opazovalce. Poleg tega je MDU sodeloval pri organizaciji
avgustovskega obiska predstavnikov volilne komisije Turkmenistana v Sloveniji.
Zaradi organizacije Vrha OVSE ter pregledne konference v letu 2010 ni potekal tradicionalni Implementacij-ski sestanek OVSE (HDIM).
Največji dogodek je predstavljala Konferenca o strpnosti in nediskri-minaciji na visoki ravni (Astana, 29.-30. junij), na kateri je bila razprava osredotočena predvsem na diskriminacijo zoper pripadnike posameznih verskih skupnosti, rasizem in ksenofobijo ter vlogo zakonodaje, organov pregona, izobraževanja in medijev v boju zoper te pojave. Konference se je udeležilo preko 600 predstavnikov držav, mednarodnih in nevladnih organizacij, med njimi tudi nekateri najvišji predstavniki držav in OVSE. Slovensko delegacijo je vodil Aleš Gulič, direktor Urada Vlade RS za verske skupnosti.
Posebni dogodek v letu 2010 je bila jubilejna konferenca ob 20. obletnici sprejetja Kopenhagenskega dokumenta, ki predstavlja temelj človekove dimenzije OVSE. Slovenija je na dogodku podprla delo OVSE in njenih institucij na področju zaščite človekovih pravic in svoboščin ter predstavila svoje poglede na tem področju.
V okviru OVSE so bili organizirani številni dogodki in konference, ki so obravnavali različne teme s področja človekovih pravic. Med njimi omenjamo le nekaj najpomembnejših: Prvi dodatni sestanek o enakopravnosti spolov ter sodelovanja žensk v političnem in javnem življenju (Dunaj, 6.-7. maj), Seminar o vladavini prava s poudarkom na neodvisnosti sodstva ter dostopa javnosti do sodnega varstva (Varšava, 17.-19. maj), Konferenca zavezništva proti trgovini z ljudmi na temo služabniš-tva (Dunaj, 17.-18. junij), Drugi dodatni sestanek o narodnostnih manjšinah in izobraževanju (Dunaj,
149
22.-23. julij), Seminar o elektronskem glasovanju (Dunaj, 16.-17. september), Tretji dodatni sestanek o svobodi veroizpovedi (Dunaj, 9.-10. december).
Regije in partnerji
MDU je kot EU »chef de file« za Turkmenistan in Črno Goro redno spremljal politično situacijo in dogodke v obeh državah ter pripravil več izjav EU glede delovanja OVSE Centra v Ašgabadu in Misije OVSE v Črni gori. Predstavnica MDU se je v tej funkciji marca 2010 udeležila delovnega obiska v Ašhabatu, kjer so potekala srečanja s predstavniki OVSE misije, ministrstva za zunanje zadeve, parlamenta ter drugih institucij in mednarodnih organizacij v državi.
SVET EVROPE
OVSE se je dejavno vključil v reševanje krize v Kirgiziji. V državo je napotil posebno skupino policistov za pomoč pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti.
Stalni svet zaradi nestrinjanja Belo-rusije ni podaljšal mandata Pisarni OVSE v Minsku. Po Gruziji je to že druga misija, ki jo je organizacija morala v zadnjih dveh letih zapreti. Ta čas ima OVSE še šestnajst terenskih misij, ki delujejo na območju Zahodnega Balkana, Osrednje Azije,
Južnega Kavkaza in Vzhodne Evrope.
Slovenija je dejavno sodelovala tudi na sestankih z mediteranskimi in azijskimi partnerji ter se udeležila Azijske konference v Seulu (J. Kore-j a) in Mediteranske konference v Valeti (Malta). Oba dogodka sta
potekala o sodelovanju OVSE in azijskih ter mediteranskih partnerjev s ciljem krepitve varnosti in stabilnosti regije.
Krepitev pravnega okvira OVSE
Slovenija je aktivno sodelovala na razpravah in neformalnih sestankih na temo krepitve pravnega okvira OVSE. Kljub temu da v tem letu ni prišlo do sprejema končne odločitve, je neformalna delovna skupina ponovno potrdila pomen besedila Konvencije o mednarodnopravni osebnosti, privilegijih in imunitetah OVSE, pripravila pa je tudi osnutek dokumenta, ki bi lahko bil osnova za oblikovanje Statuta organizacije.
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu
Odboru ministrov Sveta Evrope je od novembra 2009 do maja 2010 predsedovala Švica, ki je predsedovanje prevzela od Slovenije, od maja do novembra 2010 ji je sledila Makedonija, od novembra 2010 dalje pa predseduje Turčija.
Glavne teme, ki so bile obravnavane v okviru Sveta Evrope, katerega osnovno poslanstvo je varstvo človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, so se nanašale na problematiko Romov, krepitev sodelovanja in približevanja Belorusije organizaciji, ustavna reforma v Bosni in Hercegovini in razmere na Kosovu, v Gruziji ter v Moldaviji. Veliko pozornosti je bilo posvečene varstvu narodnih manjšin ter spodbujanju medkulturnega dialoga. Eno izmed pomembnejših tem predstavlja tudi začetek pogajanj za pristop Evropske unije k Evropski konven-
ciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju Evropska konvencija o človekovih pravicah).
Obeležena je bila 60. obletnica Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki velja za temeljno konvencijo Sveta Evrope ter ustanavlja Evropsko sodišče za človekove pravice. Ob tej obletnici je na posebni slovesnosti sodeloval tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki-Moon, ki je poudaril univerzalnost človekovih pravic in potrebo po učinkovitem soočanju z aktualnimi problemi časa. Ob izrednem pomenu 60-letne tradicije in vrsti uspehov ter napredka, doseženega v okviru Sveta Evrope, pa je zaradi hitrih sprememb v mednarodni in še posebej evropski skupnosti ključno uspešno prilagajanje novim izzivom in soočanje z novimi problemi. Zato sta tako Svet Evrope kot Evropsko sodišče za človekove pravice začela obsežne in vsebinske reforme, katerih namen je narediti
instituciji še bolj učinkoviti in s tem politično pomembni v sodobni Evropi in širše.
V	okviru reforme organizacije je bila ustanovljena Skupina eminentnih oseb, ki se ukvarja z novimi pojavi nestrpnosti in diskriminacije v Evropi, izvedena pa je bila tudi reforma proračuna.
V	okviru tega so se države članice Sveta Evrope odločile, da s koncem leta 2010 ukinejo delovanje dosedanjih Informacijskih uradov Sveta Evrope v vseh državah članicah Evropske unije, medtem ko jih v preostalih državah članicah Sveta Evrope preoblikujejo v okviru novega sistema, ki bo imel le dve ravni predstavništev (Predstavništva Sveta Evrope ter Pisarne za zvezo). S 1. januarjem 2011 je tako prenehal delovati Informacijski urad Sveta Evrope v Ljubljani.
Za reformo Evropskega sodišča za človekove pravice je bila ključna
150
konferenca pravosodnih ministrov, ki je potekala 18. in 19. februarja v Interlaknu (Švica). Glavna tema konference je bila racionalizacija delovanja sodišča, saj poglavitni problem predstavljajo sodni zaostanki in naraščajoče število vloženih primerov ter pritožb posameznikov. Na konferenci je bila sprejeta Interlakenska deklaracija, ki vsebuje ukrepe za uresničevanje reforme. Pomemben napredek pri reformi sodišča predstavlja Protokol št. 14 k Evropski konvenciji za človekove pravice, ki je po več letih stopil v veljavo 1. junija 2010. Protokol poleg reforme sodišča zagotavlja zakonsko podlago za pristop Evropske unije h konvenciji, k čemur se je Evropska unija zavezala z Lizbonsko pogodbo.
Na rednem letnem ministrskem zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope, katerega se je udeležil minister Samuel Žbogar, je bila glavna tema zasedanja posvečena strateški vlogi in odgovornosti Sveta Evrope v primeru Bosne in Hercegovine, obravnavane teme pa so bile še reforma organizacije in sodišča, sodelovanje z EU in konflikt v Gruziji.
Med najpomembnejšimi primeri, ki jih je obravnaval Odbor ministrov v okviru svoje funkcije nadzora nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, je bil primer Demopoulos proti Turčiji, v katerem gre za problem lastništva posesti ciprskih državljanov na severnem turškem delu Cipra. Primerov proti Sloveniji Odbor ministrov v letu 2010 ni obravnaval.
Pomemben organ v okviru delovanja Sveta Evrope je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, ki zaseda štirikrat letno. V okviru plenarnih zasedanja so bile glavne teme reforma organizacije in sodišča, Romi, razmere v Gruziji, na Kosovu in Severnem Kavkazu, stanje demokracije v Evropi, pri čemer je bilo veliko pozornosti posvečene parlamentarnim volitvam v Azerbajdžanu in
Moldaviji, islamofobija, preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, piratstvo, gospodarska kriza ter mnoge druge aktualne teme.
Med najpomembnejšimi dogodki v letu 2010 je bila organizacija Konference na visoki ravni o problematiki Romov v Evropi, ki je potekala 20. oktobra v Strasbourgu. Sprejeta je bila Strasbourška deklaracija, ki potrjuje odločenost za učinkovito reševanje problematike, povezane s položajem Romov v Evropi. Kot predstavnik Slovenije se je konference udeležil direktor Urada za narodnosti mag. Stanko Baluh. V svojem nastopu je izpostavil dobre prakse, ki jih je na tem področju v zadnjih letih razvila Slovenija.
V	okviru Sveta Evrope deluje več drugih institucij oziroma delnih sporazumov, katerih delo je pomembno na področju varstva človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Evropska komisija za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija) je 5. junija v Benetkah proslavila 20. obletnice delovanja.
20. obletnico delovanja je praznoval tudi Evropski center za globalno soodvisnost in solidarnost (Center Sever-Jug) in to obeležil z okroglo mizo na temo "21. stoletje, stoletje globalne soodvisnosti in solidarnosti".
V	okviru delovanja Skupine Pompidou za sodelovanje v boju proti zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami pri Svetu Evrope je potekala ministrska konferenca na temo "H koherentni politiki psihoak-tivnih substanc".
Ustanovljen je bil novi Razširjen delni sporazum o kulturnih poteh (Enlarged Partial Agreement on Cultural Routes), ki omogoča državam članicam in drugim zainteresiranim državam, da skupaj razvijajo tematske čezmejne kulturne poti in s tem spodbujajo kulturno sodelovan-
je, kakovosten turizem in regionalni razvoj. Sporazum bo okrepil sodelovanje z Evropsko unijo na tem področju. Kulturne poti bodo tako postale pomemben del Evropske turistične strategije in še posebej kulturnega turizma. Slovenija se sporazumu pridružuje kot ustanovna članica.
Svet Evrope je začel tudi Kampanjo proti spolnemu nasilju nad otroci, katere namen je spodbujanje uresničevanja pravnih instrumentov Sveta Evrope za varstvo otrok pred spolnimi zlorabami in dvig ozaveščenosti o problematiki spolnega nasilja nad otroci ter ukrepih za njegovo preprečevanje.
Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Svetom Evrope
Slovenija je aktivno sodelovala na vseh področjih in ravneh Sveta Evrope, tako političnih kot strokovnih. Dobro sodelovanje je potekalo med Komisarjem Sveta Evrope za človekove pravice Thomasaom Hammarbergom, še posebej na področju Romov, kjer je Slovenija aktivno sodelovala pri pripravi spiska dobrih praks, na podlagi katerih bo komisar oblikoval priročnik. Komisar za človekove pravice se je sicer močno angažiral pri različnih perečih zadevah, med njimi še posebej pri reševanju konflikta v Gruziji.
Veliko pozornosti je bilo namenjene varstvu manjšin. Predstavljeno je bilo tretje periodično poročilo Odbora strokovnjakov o izpolnjevanju določil Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike v Sloveniji, ki ugotavlja da Slovenija uspešno izpolnjuje določila listine, obenem pa je pripravljena sprejeti priporočila za nadaljnje izboljšanje položaja regionalnih in manjšinskih jezikov na svojem ozemlju. Slovenija je začela nov cikel poročanja o uresničevanju Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin ter aprila oddala svoje tretje poročilo.
151
Na Brdu pri Kranju je 4. in 5. junija potekala 23. redna konferenca ministrov za izobraževanje Sveta Evrope na temo "Izobraževanje za trajnostne demokratične družbe: vloga učiteljev". Kot častni govornik je na pa-nelnem delu nastopil slovenski predsednik dr. Danilo Türk. V uvodnem delu konference so nastopili minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope Maud de Boer-Buquicchio ter generalna direktorica za izobraževanje, kulturo in kulturno dediščino Sveta Evrope Gabriella Battaini Dragoni.
Predsednik dr. Danilo Türk se je ob robu zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku 19. septembra srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Thorbj0rnom Jaglandom. Pogovarjala sta se o vlogi Sveta Evrope v luči aktualnih dogajanj, še posebej o ustanovitvi Skupine eminentnih oseb ter o položaju Romov. Poleg tega sta razpravljala o razmerah v Bosni in Hercegovini in širše v regiji Zahodnega Balkana.
Svet Evrope je v okviru delnega sporazuma Skupine držav za boj proti korupciji izdal poročilo tretjega kroga nadzora na področju boja proti korupciji za Slovenijo. Poročilo je bilo sprejeto na 46. plenarnem zasedanju skupine, ki je potekalo od 22. do 26. marca v Strasbourgu, objavljeno pa je bilo 15. septembra.
Podpisi in ratifikacije pravnih instrumentov Sveta Evrope
•	26. april - Slovenija je deponirala listino o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma. Slovenija je to konvencijo ratificirala 26. marca 2010;
•	27. maj - Slovenija je podpisala Protokol h Konvenciji o medsebojni upravni pomoči pri davčnih
zadevah, katere skrbnici sta OECD in Svet Evrope;
•	7. julij - Slovenija je deponirala listino o ratifikaciji Protokola št. 12 Evropske konvencije o človekovih pravicah;
•	15. oktober - Slovenija je podpisala Dodatni protokol h Konvenciji o transferju obsojenih oseb;
•	10. november - Slovenija je podpisala Tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o izročitvi.
Obiski
•	10. februar - minister za pravosodje Aleš Zalar se je v Stras-bourgu sestal s predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice Jean-Paul Costo ter z generalnim direktorjem Sveta Evrope za človekove pravice in pravne zadeve Philippe Boillatom. Razprava je potekala o organizaciji konference o reformi Evropskega sodišča za človekove pravice v Interlaknu in o Interlakenski deklaraciji. Minister Zalar je predsedniku Costi predal zbornik o Blejski okrogli mizi o pravici do sojenja v razumnem roku ter kratkoročne reforme sodišča, ki jo je organizirala Slovenija v času predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope;
•	11. maj - udeležba ministra Žbo-garja na 120. zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbo-urgu. Ob robu zasedanja se je minister srečal z zunanjima ministroma Moldavije in Armenije;
•	5. junij - Beneška komisija je proslavila 20. obletnico delovanja. Dogodka so se udeležili madžarski predsednik Laszlo Solyom, gruzij-ski predsednik Mikhail Saakashvi-li, azerbajdžanski zunanji minister Elmar Mammadyarov, makedonski zunanji minister Antonio Milošo-ski, predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Mevlut
Cava§oglu in generalni sekretar Sveta Evrope Thorbj0rn Jagland;
•	14.-16. september - obisk delegacije Ustavnega sodišča Republike Slovenije s predsednikom sodišča Jožetom Tratnikom pri Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Delegacija se je sestala s predsednikom Evropskega sodišča za človekove pravice JeanPaul Costo, s slovenskim sodnikom Boštjanom M. Zupančičem ter z drugimi sodniki in predstavniki sodišča, prisostvovala pa je tudi zasedanjem sodišča;
•	20. oktober - konference na visokem nivoju o problematiki Romov v Evropi v Strasbourgu se je kot predstavnik Slovenije udeležil direktor Urada za narodnosti mag. Stanko Baluh;
•	5.-18. november - obisk delegacije Svetovalnega odbora Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji, ki je potekal v okviru tretjega kroga poročanja slovenske vlade po Okvirni konvenciji Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin;
•	8.-10. november - obisk nadzorne misije Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope v Sloveniji, na katerem so ocenili razmere lokalne in regionalne demokracije v državi.
Slovenija in Evropsko sodišče za
človekove pravice - objava sodb
proti Sloveniji
•	22. junij - sodba Maksimovič proti Sloveniji, v kateri je sodišče ugotovilo kršitev 1. odstavka 6. člena (pravica do sojenja v razumnem roku) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah;
•	13. julij - sodba Kuric proti Sloveniji, v kateri je sodišče ugotovilo kršitev 8. člena (pravica do zaseb-
152
nega in družinskega življenja) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah;
•	19. oktober - sodba Ribič proti Sloveniji, v kateri je sodišče ugotovilo kršitev 1. odstavka 6. člena (pravica do sojenja v razumnem roku) in 13. člena (pravica do učinkovitega pravnega sredstva) Evropske konvencije o človekovih pravicah;
•	30. november - sodba Z. proti Sloveniji, v kateri sodišče ni ugo-
OECD
tovilo kršitve 8. člena (pravica do zasebnega in družinskega življenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah;
•	30. november - sodba Oklešen in Pokopališko Pogrebne Storitve Leopold Oklešen S.P. proti Sloveniji, v kateri sodišče ni ugotovilo kršitve 1. člena Protokola št. 1 (pravica do lastnine);
•	7. december - sodba Trdan in C. proti Sloveniji, v kateri sodišče ni ugotovilo kršitve 8. člena (pravica do zasebnega in družinskega živ-
ljenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Promocijska dejavnost
Stalno predstavništvo RS pri Svetu Evrope je skupaj s slovenskimi poslanci Evropskega parlamenta v Palači Sveta Evrope odprlo razstavo »Evropa v čipki«. Razstavo so pripravile članice društva Cvetke iz Žirov, ki so v tradicionalni slovenski čipki upodobile simbole držav EU. Razstava je namreč prikazovala zastave in grbe 27 držav članic Evropske unije.
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OECD v Parizu
V maju je Svet OECD s soglasjem odločil o dokončnem povabilu Slovenije h Konvenciji o OECD. Naslednji mesec je sledil v Ljubljani podpis sporazuma med RS in OECD. Mednarodni sporazum je na koncu ratificiral še Državni zbor RS.
Vlada Republike Slovenije je ustanovila Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri OECD (v nadaljevanju besedila: MPA). MPA je pričel delovati 1. oktobra 2010. Novembra 2011 je nastopil s svojo funkcijo tudi prvi Stalni predstavnik RS pri OECD- veleposlanik Andrej Rant.
Slovenija je prek svojega predstavništva in s sodelovanjem prestolnice že v prvih mesecih dokazala, da se zaveda koristi, ki jih lahko prinaša članstvo in aktivno sodelovala v odborih in srečanjih na ministrski ravni. Naj omenimo, da se je oktobra minister za zdravje, Dorijan Maru-šič, udeležil srečanja ministrov za zdravje, prav tako je sodeloval na odboru za izobraževanje minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Novembra se je minister mag. Mitja
Gaspari udeležil konference "Making Reform Happen". Ministrstvo za javno upravo je novembra sodelovalo na zasedanju odbora za javno upravljanje v Benetkah. Stalno predstavništvo je ministrstvom pomagalo pri pridobivanju informacij in posredovanju interesov in pričakovanj slovenske uprave do OECD.
Na ravni vsebinskih odborov je zaslediti dobro sodelovanje naših strokovnjakov iz državne uprave. Slovenija je prav tako financirala "peer review" s strani OECD glede učinkovitosti razvojne pomoči. Stalno predstavništvo je v letu 2010 spodbudilo sodelovanje z razvojnim centrom OECD in organiziralo razgovore o morebitnem pristopu Slovenije k razvojnemu centru. Na sestankih upravnega odbora razvojnega centra Slovenija od decembra 2010 sodeluje kot opazovalec s predstavnikom iz prestolnice. Slovenija je v letu 2010 tudi posredovala kandidaturo za pristop k NEA.
Stalno predstavništvo je takoj po svoji ustanovitvi pričelo z obširnim obveščanjem sopredsedujočih stalni medresorski skupini za OECD in drugih članov medresorske skupine.
Stalno predstavništvo je sodelovalo na Svetu OECD, vseh stalnih odborih OECD, na nekaterih vsebinskih odborih OECD. Nudilo je pomoč slovenskim delegacijam ob zasedanjih in sestankih ter konferencah OECD ter podpiralo možnosti vključevanja slovenskih strokovnjakov v OECD sekretariat.
Stalno predstavništvo predstavlja Slovenijo na Svetu OECD (veleposlaniki) in treh stalnih odborih, na sestankih koordinacije EU ter na neformalnih skupinah za razvojne cilje in koordinacijo razvojne pomoči "DevGoals". Prav tako se udeležuje neformalnih skupin za refleksijo za EE5 in svetovne regije (Kitajska, Pacifiška regija, Afrika).
Stalni predstavnik je vodil delegacijo Republike Slovenije pri obravnavi osnutka Ekonomskega pregleda Slovenije za leto 2011 v okviru Odbora za ekonomske in razvojne preglede OECD decembra 2010.
Svet OECD
Svet OECD je najvišje telo OECD, ki sprejema ključne strateške odločitve. Zaseda na formalnih Svetih (dvakrat mesečno) in izrednih svetih. Veleposlaniki se lahko srečujejo tudi
153
na t.i. neformalnih sestankih vodij delegacij, kadar gre za bolj občutljiva vprašanja (pogajanja za pristop ali recimo varnostni vidik).
Stalno predstavništvo je sodelovalo na dveh srečanjih vodij delegacij v oktobru 2010, glede napredka pristopa Rusije k OECD, kjer je nato prišlo do odločitve, da bo to vprašanje obravnaval izvršni odbor, zaradi horizontalne ravni in o vprašanju pristopa Rusije seznanjal Svet, ter pri obravnavi varnostnih vidikov vstopa ene države partnerice v spletni sistem. Svet se je 21. oktobra 2010 tudi izredno sestal ob obisku predsednika Čile in sprejel odločitev o ponovnem imenovanju sedanjega generalnega sekretarja Angela Gur-
rie za novo petletno obdobje od junija 2011 do junija 2016.
Stalni predstavnik se je udeležil tudi sestankov z BIAC (Business and Industry Advisory Comittee) in TUAC ( Trade Union Advisory).
Priprave na ministerial ob 50. obletnici OECD
Svet se sproti seznanjal s pripravami na 50. obletnico OECD. Na zasedanju vodij delegacij oktobra 2010 je bila imenovala skupina v zasedbi stalnih predstavnikov ali namestnikov, ki naj bi pripravila Izjavo ob 50. obletnici OECD. Slovensko predstavništvo je pri tem sodelovalo. Dajalo je konkretne predloge za izboljšavo osnutka predlagane izja-
ve. Na Svetu OECD novembra 2010 je Svet odločil, da bo predsedujoča zasedanju ministeriala ob 50. obletnici OECD maja 2011 ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in podpredsedujoča Nemčija.
Svet je na svojih zasedanjih razpravljal o vsebini ministeriala in foruma ob 50. obletnici OECD. Okvirne teme so bile določene prav na tem Svetu, t.j. (tradicionalno) ekonomski, finančni in socialni pregled držav, razvojna politika, zelena rast in trgovinska politika.
Stalno predstavništvo se je aktivno vključilo v pridobivanje informacij o glavnih aktivnostih OECD ter vzpostavilo dobro sodelovanje s predstavništvi držav članic OECD.
MEDNARODNA ORGANIZACIJA ZA FRANKOFONIJO
Mednarodna organizacija za franko-fonijo (OIF) je s svojo dejavnostjo aktivno podpirala in razvijala mir, demokracijo, človekove pravice, kulturno raznolikost, izobraževanje ter učenje francoščine.
V ta namen je Stalni svet OIF organiziral več sestankov. Slovenija ima v OIF od leta 1999 status opazovalke.
Med Slovenijo in OIF, Francijo, Frankofonsko skupnostjo v Belgiji in Luksemburgom je bil v Ljubljani podpisan Memorandum o izvajanju večletnega programa učenja francoskega jezika v slovenski javni upravi.
Ministrsko zasedanje in Vrh franko-fonije sta se odvijala od 21. do 24. oktobra 2010 v Montreuxu. Na Vrhu, kjer je Švica za naslednji dve leti prevzela predsedovanje OIF, je bila sprejeta deklaracija iz Montreuxa, v kateri so šefi držav in vlad podprli promoviranje kulturne in jezikovne raznolikosti.
Glavno sporočilo deklaracije je, da države frankofonije želijo, da se njihov glas sliši in je prepoznaven pri sprejemanju odločitev v mednarodnih organizacijah. Sprejetih je bilo devet resolucij in sicer o položaju v Gvineji, o obnovi Haitija, o ponavljajočih se poplavah v števil-
nih državah na frankofonskem področju, o deklaraciji iz Bamaka 10 let po njenem sprejemu, o sodelovanju v boju proti ponarejenim zdravilom in medicinskim proizvodom, o mednarodnem sodelovanju v boju proti piratstvu, boju proti organiziranem kriminalu in boju proti terorizmu.Za generalnega sekretarja je bil ponovno izvoljen Abdou Diouf, v OIF pa je bilo sprejetih pet novih držav s statusom opazovalca, Bosna in Hercegovina, Estonija, Črna gora, Združeni arabski emirati in Dominikanska republika. Sprejeta je bila odločitev, da bo prihodnji Vrh OIF leta 2012 v Kinshasi, Demokratična republika Kongo.
REGIONALNO SODELOVANJE
Republika Slovenija ima v regionalnih povezavah različno politično vlogo in težo. Kjer je članica od ustanovitve (Srednje evropska iniciativa, Delovna skupnost Alpe Jadran, Jadransko-Jonska pobuda)
ima prepoznavno in pomembno vlogo, z novim članstvom v ostalih povezavah pa utrjuje svoj položaj kot aktivna partnerica Jugovzhodno evropske regije. V letu 2010 je v okviru »Brdo procesa« povečala svoj
vpliv in aktivno podporo državam Zahodnega Balkana. Politični dialog je usmerjen v podporo tem državam pri vključevanju v evropske integracije in poglabljanju sodelovanja z državami članicami Evropske Unije.
154
Proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi - South-East European Cooperation Process (SEECP)
Proces je bil ustanovljen na Iniciativo Republike Bolgarije v letu 1996. Ustanovne članice so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Grčija, Makedonija, Romunija, Srbija (vstopila kot Srbija in Črna gora) in Turčija. Hrvaška je vstopila leta 2005, Moldavija leta 2006 (prej je imela status opazovalke) in Črna gora leta 2007. Slovenija je postala 12. članica junija 2010 na Vrhu v Istanbulu, ki se ga je udeležil predsednik dr. Danilo Türk. Srečanja zunanjih ministrov SEECP ob robu Vrha se je udeležil minister Samuel Žbogar.
Posebna značilnost SEECP je, da deluje kot regionalni forum za sodelovanje, ki so ga ustanovile države regije, ne pa na pobudo drugih držav oziroma mednarodnih organizacij. Temeljna področja njegovega sodelovanja so krepitev stabilne varnostne in politične situacije v regiji, krepitev ekonomskih odnosov, sodelovanje na področju človeških virov, demokracije, pravosodja in notranjih zadev. SEECP je regionalni proces, ki ga koordinira predsedujoča država. Vrstni red enoletnega predsedovanja poteka po načelu rotacije. Do junija je predsedovala Turčija, nato je predsedovanje prevzela Črna gora.
SEECP predstavlja politični dialog in okvir delovanja Sveta za regionalno sodelovanje. Republika Slovenija je poleg ekonomskega sodelovanja vzpodbudila »Ljubljanski proces« na področju ohranjanja kulturne dediščine, aktivno sodelovala v upravnem odboru RCC, na področju pravosodja in notranjih zadev ter na področju obrambnega sodelovanja (South East Defence Ministerial-SEDM). Na področju varnosti in obrambe pa se je v različne iniciative vključevalo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Svet za regionalno sodelovanje -Regional Cooperation Council (RCC)
Svet za regionalno sodelovanje je nasledil Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Članstvo sestavlja 46 držav, organizacij in mednarodnih finančnih institucij. RCC ima sekretariat s sedežem v Sarajevu, ki ga vodi generalni sekretar. Članstvo RCC je sestavljeno iz držav udeleženk Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP), Začasne uprave ZN na Kosovu (UNMIK) v skladu z resolucijo VS ZN 1244, EU (Trojka: Predsedstvo EU, Evropska komisija in sekretariat Sveta EU), kot tudi tistih držav donatork, mednarodnih organizacij in mednarodnih finančnih institucij, ki aktivno in vsebinsko podpirajo sodelovanje v JVE. Republika Slovenija je aktivno sodelovala v upravnem odboru RCC, prav tako pa tudi v okviru varnostnega in obrambnega sodelovanja, pravosodja in notranjih zadev, infrastrukture in energetike in ostalih področij.
Sekretariata RCC in SEECP sta okrepila sodelovanje v okviru rednih srečanj s predsedujočo državo SEECP in Komisijo ter Svetom EU. Strategija RCC in Delovni načrt za obdobje 2011-2013 sta bila sprejeta na rednem letnem zasedanju RCC in SEECP 22. in 23. junija v Istanbulu in na decembrskem zasedanju Sveta za Splošne zadeve EU.
Na področju gospodarskega in družbenega razvoja je prišlo do prevzema Komiteja za investicije, ki je deloval v okviru OECD v RCC, okrepile pa so se tudi povezave z Evropskim sporazumom o prosti trgovini (CEFTA), Javno-zasebnim partnerstvom in okrepilo se je sodelovanje s Sekretariatom energetske skupnosti.
Pod okrilje RCC s sekretariatom, ki deluje v Cetinju, je prišel Ljubljanski proces. Sekretariat RCC se je moral prilagoditi tudi novi finančni
situaciji, zato je prišlo do določene racionalizacije pri kadrih in zmanjšanju stroškov poslovanja.
Črnomorska organizacija za ekonomsko sodelovanje (Black Sea Economic Cooperation - BSEC)
BSEC je bila ustanovljena na podlagi ustanovne listine, ki je v veljavo vstopila 1. maja 1999. Ustanovne članice BSEC so: Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Bolgarija, Gruzija, Grčija, Moldavija, Romunija, Ruska federacija, Turčija in Ukrajina. Danes BSEC šteje dvanajst članic (pozneje se je v organizacijo včlanila še Srbija). Republika Slovenija je začela sodelovati z BSEC kot partner na podlagi sektorskega dialoga (Odločitev Sveta zunanjih ministrov BSEC, 28. maja v Sofiji). Republika Slovenija je kot pomorska država povezana s sosednjo črnomorsko regijo, posebej zanimiva področja pa so varstvo okolja, turizem, energetska učinkovitost, farmacija in ekonomsko sodelovanje.
Iniciativa za sodelovanje v jugovzhodni Evropi (The Southeast European Cooperative Initiative -SECI)
Članice SECI so: Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Makedonija, Moldova, Črna gora, Romunija, Srbija, Slovenija in Turčija. SECI mreža vključuje regionalne mehanizme sodelovanja in strateške partnerje, sodeluje pa med drugim z Evropsko komisijo, Evropsko unijo, Srednjeevropsko pobudo, Svetovno banko, Mednarodnim denarnim skladom ter z regionalnimi in nacionalnimi trgovinskimi oz. gospodarskimi zbornicami. Sodelovanje s pisarno SECI na Dunaju poteka v okviru različnih aktivnosti in projektih, kot na primer v okviru »Partnership for Improvement of Danube Infrastructure and Navigation (PIDIN)«, ali v okviru logistične in politične podpore Koordinatorja SECI.
155
Republika Slovenija (Ministrstvo za notranje zadeve) je aktivno sodelovala in koordinirala usklajevanje Protokola o privilegijih in imunitetah k SELEC konvenciji, ki je bil podpisan 24. novembra ob zasedanju Upravnega odbora SECI Centra v Bukarešti. Slovenski predstavniki so skupaj s kolegi ostali dvanajstih držav članic sodelovali tudi v drugih projektih kot na primer priprave na prehod SECI Centra v novo organiziranost na podlagi SELEC konvencije in v krepitvi sodelovanja z Europolom.
Srednjeevropska pobuda - SEP (Central European Initiative -CEI)
Članstvo SEP vključuje osemnajst držav članic iz Srednje in Jugovzhodne Evrope: Albanijo, Avstrijo, Belorusijo, Bosno in Hercegovino, Bolgarijo, Češko, Črno goro, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Makedonijo, Moldavijo, Poljsko, Romunijo, Slovaško, Slovenijo, Srbijo in Ukrajino. Je ena najstarejših pobud v JVE, saj njeni začetki segajo v leto 1989, po številu članic pa je najštevilčnejša regionalna pobuda. Slovenija je polnopravna članica od 18. 6.1992. Enoletno predsedovanje Črne gore je na sestanku Komiteja nacionalnih koordinatorjev (KNK) SEP 7. decembra v Podgorici prevzela Srbija.
Program dela je Črna gora predstavila na prvem zasedanju KNK februarja v Kolašinu. Ključna poudarka predsedovanja Črne gore sta bila krepitev projektne usmeritve pobude in tesnejše sodelovanje z EU. Za doseganje zastavljenih ciljev je Črna gora posebno pozornost namenjala ohranjanju in utrjevanju dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja ter poglobitvi dialoga med SEP in EU, vzporedno z odločno podporo doseganjem rezultatov na strateških interesnih področjih, ki zadevajo integracijske procese v Evropi. Ena izmed prednostnih nalog je bila usklajevanje prioritet
SEP s prioritetami drugih regionalnih organizacij. Pri tem je bilo Črni gori v pomoč dejstvo, da je v 2010 predsedovala kar nekaj regionalnim forumom (Jadransko-jonski pobudi, Svetu za regionalno sodelovanje in Procesu za sodelovanje v jugovzhodni Evropi).
Republika Slovenija se je aktivno vključevala v nove vsebine delovanja kot so utrjevanje sodelovanja med državami članicami EU in nečlani-cami EU v prizadevanjih za približevanje evropskim integracijam, v povezovanju in podpori pri vključevanju v ustrezne programe EU in pospeševanju razvoja civilne družbe. Republika Slovenija podpira tradicionalno vlogo SEP kot foruma za politični dialog na visoki ravni.
V juniju je bil v Budvi sestanek ministrov za zunanje zadeve držav članic, ki se ga je udeležila državna sekretarka Dragoljuba Benčina. Osrednja tema razprave ministrov za zunanje zadeve je bilo 'Regionalno sodelovanje v luči evropskega povezovanja'. Na zasedanju so ministri sprejeli Priporočila o krepitvi delovanja SEP, potrdili so proračun kooperacijskega sklada za leto 2011, ki ostaja nespremenjen, na ravni prispevkov držav iz leta 2009, in sprejeli sklep o podaljšanju mandata generalnemu sekretarju IS SEP veleposlaniku Gerhardu Pfanzelterju do 31. decembra 2013.
Črna gora je organizirala srečanje ministrov za gospodarstvo, na katerem so bile poglavitna tema investicije v regijo, srečanje ministrov za promet, ministrov za okolje in ministrov za turizem. V okviru parlamentarne dimenzije SEP se je sestal odbor predstavnikov parlamentov. Potekale so konference o obnovljivih virih energije, o raziskavah in razvoju kot podlagi za inovacije pri krepitvi konkurenčnosti v regiji, o razvoju sistema manage-menta z delovanjem znotraj struktur javne uprave.
V	okviru SEP so države svoja predsedovanja doslej običajno sklenile s sestankom predsednikov vlad držav članic. Črna gora je na podlagi Priporočil iz Budve, ki so jih na svojem sestanku junija 2010 sprejeli ministri za zunanje zadeve in načrtujejo krepitev učinkovitosti pobude ter zaradi racionalizacije dela skrčenje števila sestankov na visoki ravni, sklenila, da s prakso prekine in predsedovanje naslednji državi preda na sestanku nacionalnih koordinatorjev.
Jadransko-Jonska pobuda - JJP (Adriatic-Ionian Initiative - AII)
Pobuda povezuje osem držav vzdolž Jadranskega in Jonskega morja: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Slovenijo in Srbijo. Slovenija je soustanoviteljica pobude, ki je uradno zaživela maja 2000 na sestanku MZZ članic v Anconi. Pobuda ima svoj stalni sekretariat s sedežem v Anconi, ki skupaj z Ministrstvom za zunanje zadeve republike Italije za njegovo delovanje zagotavlja infrastrukturo in krije stroške delovanja.
Namen pobude je krepitev sodelovanja v okviru delovnih omizij na področju gospodarskega in turističnega razvoja, zaščite morja in obmejnega pasu, razvoj prometne infrastrukture in pomorskih poti, sodelovanja med parlamenti, v kulturi in med univerzami ter v boju pred gozdnimi požari.
Slovenija zastopa stališče, da mora biti sodelovanje v okviru JJP osredotočeno predvsem na vprašanja povezana z morjem in obmorskim pasom.
V	pobudi želi delovati kot razvita sredozemska država ter kot odgovoren in dejaven subjekt skupnosti, v kateri potekajo intenzivni integracijski procesi. Zato je sodelovanje za Slovenijo pomembno z vidika potrditve njene vloge pomorske, jadranske in sredozemske države.
Do maja 2010 je pobudi predsedovala Italija, nato je predsedovanje
156
prevzela Črna gora. Italija je izpostavila pomen projektnega sodelovanja in krepitev sodelovanja z EU. V času njenega predsedovanja je stekla pobuda za oblikovanje strategije EU za Jadransko-jonsko makro regijo.
Zasedanja 12. Jadransko-jonskega sveta in slovesnosti ob 10. obletnici pobude v maju se je udeležil minister Žbogar. Na zasedanju so ministri sprejeli sklepni dokument - Ancon-sko deklaracijo, s katero so podprli strategijo Jadransko-jonske makro regije in se zavzeli za njeno promocijo.
Delovna skupnost Alpe Jadran
(DS AJ)
Delovna skupnost Alpe Jadran (DS AJ), ustanovljena je bila leta 1989, danes združuje deset dežel in regij iz sedmih držav: Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Nemčije, Slovenije in Švice. Slovenija in Hrvaška edini sodelujeta na državni ravni.
Do novembra je skupnosti predsedovala Italija, nato je dvoletno predsedovanje prevzela Hrvaška.
Predsednik Avtonomne pokrajine Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo je ob zaključku predsedovanja opozoril na dva ključna dogodka glede prihodnjega razvoja skupnosti. Na plenarno zasedanje DS AJ v Vili Manin v Passarianu novembra 2009, kjer je bila sprejeta skupna izjava o prihodnosti skupnosti, ki predstavlja politične smernice delovanja in na predstavitev programa Alpe Jadran, ki so ga aprila 2010 v okviru foruma 'Evropske makro regije: povezovanje skozi teritorialno sodelovanje' predstavili v Odboru regij v Bruslju. Ob tej točki se je navezal na razpravo o političnem dokumentu o sodelovanju v okviru makroregije 'Alpe-Jadran-Panonija' in pozval članice, da se aktivno vključijo v politično razpravo o prihodnosti DS AJ.
Članice, tudi Slovenija, so podprle predlog, da bi bila v ospredju pred-
sedovanja Hrvaške temeljita politična razprava o novi organiziranosti DS AJ in Slovenija načeloma podpira oblikovanje Delovne skupnosti Alpe-Jadran-Panonija. Poleg tradicionalnih prednostnih področij podpira predvsem delovanje na področjih, ki so skladna s prioritetami operativnih programov držav Srednje, Južne in Vzhodne Evrope ter IPA (okolje, energija, prometne povezave, inovacije, kultura).
Iz DS AJ je v tem letu izstopila Gornja Avstrija, ki je svojo odločitev pojasnila z utemeljitvijo, da v sedanji obliki organiziranosti v DS AJ ne vidi več svojega mesta in smisla sodelovanja.
Brdo proces
Slovenija je skupaj s Hrvaško na konferenci o Zahodnem Balkanu, ki je potekala 20. marca na Brdu pri Kranju spodbudila t.i.m. Brdo proces. Osnovni namen je na neformalen način, v obliki odprtega pogovora in dialoga ter z zaupanjem reševati odprta meddržavna vprašanja in potrditi zavezanost reformnemu procesu in odgovornosti za stabilnost in razvoj, ki jo nosi regija sama. Brdo proces ima poleg vzajemne podpore in izmenjave izkušenj pridobljenih med procesom vključevan-
ja držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo, za cilj tudi krepitev medsebojnega zaupanja in usklajevanja ter promocijo regionalnega sodelovanja. Na konferenci je bila sprejeta Skupna deklaracija, ki je podlaga Brdo procesu in ima namen utrjevati perspektivo članstva držav Zahodnega Balkana.
Prva ministrska konferenca, pripravljena po tem vzoru, je bila v Zagrebu, kjer so se sestali ministri za promet in infrastrukturo in sprejeli skupno izjavo, v kateri so se zavezali k razvoju prometne infrastrukture v regiji, skladno s tisto v državah EU, s posebnim poudarkom na petem, osmem in desetem koridorju. Kot konkreten rezultat tega srečanja, je bila ustanovitev skupnega železniškega podjetja Slovenije, Hrvaške in Srbije - Cargo 10, ki organizira transportni razvoj železniškega prometa treh držav in omogoča večjo konkurenčnost na prometnem in transportnem tržišču in kateri sta se že pridružili tudi Makedonija in BiH.
Namen je, da Brdo proces ohranja konstantno dinamiko srečanj in da je zavest o regionalnem lastništvu ter pomenu procesa prisotna v vseh državah udeleženkah.
Udeleženci Procesa Brdo Foto STA
157
Kvadrilaterala
V začetku leta je po dogovoru vseh štirih sodelujočih držav, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije, Kvadrilaterala prenehala delovati. Države so ocenile, da na vseh delovnih področjih, ki jih je pobuda vključevala, tvorno sodelujejo v okviru drugih mednarodnih organizacij in pobud.
Bližnji vzhod Arabska liga
Arabska liga aktivno sodeluje v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, predvsem v okviru Odbora Arabske Lige o Arabski mirovni pobudi, ki vključuje Katar, Sirijo, Libanon, Jordanijo, Palestino, Egipt, Saudsko Arabijo, Bahrajn, Tunizijo, Alžirijo, Maroko, Jemen in Sudan.
Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je obiskal Slovenijo avgusta 2010, ko se je udeležil Blejskega strateškega foruma. Z njim se je 2. novembra 2010 srečal tudi minister Žbogar v času njegovega obiska v Egiptu.
Sprejet je bil dogovor med Arabsko ligo in International Trust Fund o
podpisu Memoranduma o sodelovanju. Dokument je v zaključni fazi usklajevanja. V Kairu je na sedežu Arabske lige od 26. do 27. septembra 2010 potekala konferenca z naslovom »Telemedicina, protimin-sko delovanje in razvoj« (»Teleme-dicine, Mine Action and Development«), ki so jo organizirali Veleposlaništvo RS v Kairu, International Trust Fund in Arabska liga.
International Trust Fund se je udeležil konference o protiminskem delovanju (»The Role of Civil Society Organizations in Demining and Developing Mine Affected Areas«), ki je potekala na sedežu Arabske lige v Kairu od 4. do 5. maja 2010. Konferenco sta organizirali Arabska liga in Arabska zveza za pomoč minsko-onesnaženim področjem (»Arab Association for Assisting Mine-Affected Areas- AAAMAA«).
Severna in Južna Amerika
Organizacija ameriških držav
V Organizaciji ameriških držav je Slovenija sodelovala kot stalni opazovalec. Predstavnik RS v tej organizaciji veleposlanik Roman Kirn se je 4. februarja 2010 srečal z generalnim sekretarjem Joséjem Miguelom
Insulzo. Govorila sta predvsem o razmerah v Hondurasu in na Haitiju ter o možnostih za poglobitev sodelovanja med RS in organizacijo.
Rednega 40. zasedanja Generalne skupščine Organizacije ameriških držav se je v Limi od 6. do 8. junija 2010 udeležil posebni odposlanec za Varnostni svet OZN veleposlanik Matjaž Šinkovec. Na dialogu s stalnimi opazovalkami je nastopil z izjavo na temo miru, varnosti in sodelovanja v Amerikah. V izjavi je med drugim izpostavil povečano zanimanje Slovenije za sodelovanje z državami Karibov in Latinske Amerike. Ob robu zasedanja je veleposlanik Šinkovec opravil pogovore z vodji delegacij šestnajstih (večinoma karibskih) držav.
158
DRUGA POMEMBNEJŠA PODROČJA DELOVANJA
159
ČLOVEKOVE PRAVICE
Slovenija je v letu 2010 zaključila svoje triletno članstvo v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. V zadnjem letu članstva, od junija 2009 do junija 2010, je bil stalni predstavnik Republike Slovenije, veleposlanik Andrej Logar, eden od štirih podpredsednikov Sveta.
Svet za človekove pravice se je sestal na treh rednih in enem izrednem zasedanju, ki je bilo posvečeno razmeram na Haitiju. Slovenija je na tem in na prvih dveh rednih zasedanjih Sveta sodelovala kot njegova članica in podpredsedujoča. V ospredju prvih dveh rednih zasedanj so bile otrokove pravice, enakopravnost med spoloma in pravice žensk, pravice invalidov, resolucije o stanju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji, Mjanmaru, Demokratični republiki Kongo, Gvineji in Kirgiziji. Potekali so tudi interaktivni dialogi z različnimi nosilci mandatov posebnih postopkov. Na junijskem zasedanju je Slovenija podprla resolucijo, ki je obsodila napad izraelskih varnostnih sil na ladijski konvoj s humanitarno pomočjo za Gazo.
Delovna skupina Sveta za človekove pravice za Univerzalni periodični pregled je zasedala trikrat in pregledala 47 držav (pregled Haitija je bil zaradi rušilnega potresa preložen na 12. zasedanje delovne skupine), med njimi tudi Slovenijo. Slovenija je pripravila priporočila in vprašanja za vse obravnavane države, kot članica trojke pa je sodelovala v pregledu človekovih pravic Bosne in Hercegovine, Lesota in Fidžija.
Kot članica Sveta in tudi po zaključku članstva v njem, si je Slovenija prizadevala za krepitev njegove učinkovitosti, za spoštovanje mednarodnega prava in za nadaljnji razvoj standardov na področjih pravic
žensk in otrok ter na področju izobraževanja za človekove pravice.
Državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina je v marcu 2010 v imenu Slovenije kot članice Platforme OZN za izobraževanje za človekove pravice sodelovala na srečanju na visoki ravni v okviru 13. zasedanja Sveta za človekove pravice, na omenjeno temo. Preko Stalne misije pri OZN v Ženevi je Slovenija nadaljevala prizadevanja za oblikovanje deklaracije, ki bi izobraževanje za človekove pravice opredelila kot samostojno človekovo pravico.
Marca 2010 je Svet za človekove pravice na pobudo skupine držav, vključno s Slovenijo, sprejel resolucijo, s katero je pozval k oblikovanju novega izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki bi uvedel možnost pritožb. Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju omenjenega izbirnega protokola.
Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z veleposlaništvom Kraljevine Norveške 12. maja v Državnem zboru Republike Slovenije organiziralo mednarodno konferenco na temo novega mehanizma OZN proti diskriminaciji žensk v zakonodaji in s tem zaokrožilo dolgoletna prizadevanja Slovenije na tem področju. Konferenca je pripomogla k ugodnemu razpletu pogajanj v Svetu za človekove pravice v Ženevi in k odločitvi o ustanovitvi delovne skupine za problematiko diskriminacije žensk v zakonodaji in praksi. Delovna skupina na temo diskriminacije žensk v zakonu in praksi, v katero bo marca 2011 imenovanih pet strokovnjakov iz različnih svetovnih regij, je bila ustanovljena v okviru septembrskega zasedanja Sveta za človekove pravice.
Ravno tako je Slovenija v okviru Sveta podprla razpravo v podporo odpravi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in identitete, ki je potekala ob robu 15. zasedanja Sveta za človekove pravice septembra 2010 ter v imenu kosponzorjev prebrala skupno izjavo na samem zasedanju Sveta. Kot predstavnici 'core skupine' za pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksual-cev (LGBT) v Ženevi je Slovenija predsedujočemu Svetu predala zaključke s stranskega dogodka, ki so bili objavljeni kot uradni dokument OZN.
Slovenija je aktivno sodelovala pri iskanju kompromisov za soglasni sprejem Priporočil Odbora ministrov Sveta Evrope za odpravo diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki vsebujejo možne ukrepe za polno spoštovanje in zaščito človekovih pravic istos-polno usmerjenih. Ministrstvo za zunanje zadeve je vsem slovenskim diplomatsko-konzularnim predstavništvom posredovalo nov »nabor orodij« EU za preprečevanje diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in identitete, ki ga je EU sprejela v juniju.
Na predlog Slovenije in Belgije je Generalna skupščina v decembru sprejela resolucijo v podporo Mednarodni konvenciji o odpravi rasne diskriminacije. Slovenija in Belgija resolucijo vlagata vsaki dve leti. Letošnja je bila še posebej pomembna, saj je uvedla nove vsebine, ki krepijo kvaliteto delovanja Odbora za odpravo rasne diskriminacije in mu obenem lajšajo delo. Slovenija je aktivno sodelovala tudi pri sprejemanju drugih resolucij, predvsem tistih, ki jih je predlagala EU (resolucija o otrokovih pravicah, o svobodi veroizpovedi in vesti ter resoluciji o stanju človekovih pravic v
160
Mjanmaru in v Demokratični ljudski republiki Koreji).
Slovenija se je tudi v letu 2010 vključevala v razprave Varnostnega sveta OZN na teme žensk, otrok in civilistov v oboroženih spopadih.
Ob 10. obletnici sprejema resolucije Varnostnega sveta 1325 »ženske, mir in varnost« je Vlada Republike Slovenije na predlog Ministrstva za zunanje zadeve in v tesnem sodelovanju z drugimi ministrstvi ter Uradom za enake možnosti, sprejela Nacionalni akcijski načrt za izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN 1325 »ženske, mir in varnost«.
Ob 10. obletnici izbirnih protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah je Ministrstvo za zunanje zadeve skupaj z nekaterimi drugimi ministrstvi poskrbelo za prvi slovenski natis obeh izbirnih protokolov v samostojni knjižici.
V okviru prizadevanj za odpravo diskriminacije je ministrstvo posebno pozornost namenilo problematiki Romov. Pri oblikovanju deklaracije, sprejete na sestanku na visoki ravni Sveta Evrope 20. oktobra v Strasbo-urgu si je Slovenija prizadevala za močnejše politične zaveze Sveta Evrope za izboljšanje položaja Romov in odpravo diskriminacije proti njim. Ministrstvo je nadaljevalo tudi s posredovanjem dobrih praks Slovenije na tem področju, zlasti na področju izobraževanja Romov.
Tudi v letu 2010 je Slovenija posebno pozornost namenila varstvu pravic slovenske manjšine v sosednjih državah. Okrepila je tudi aktivnosti v mednarodnih forumih, zlasti v okviru Sveta OZN za človekove pravice in Sveta Evrope.
Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2010 pozorno spremljalo stanje
človekovih pravic v posameznih delih sveta in se odzivalo na grobe kršitve tako z lastnimi javnimi izjavami, preko skupnih izjav in stališč EU ter v okviru rednih političnih stikov s posameznimi državami.
V	okviru človekove dimenzije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je ministrstvo v oktobru pripravilo in predstavilo skupno izjavo EU o izobraževanju za človekove pravice na pregledni konferenci človekove dimenzije OVSE.
V	letu 2010 je ministrstvo okrepilo sodelovanje z mednarodnimi mehanizmi za spremljanje človekovih pravic v Republiki Sloveniji.
•	16. februarja je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar vodil delegacijo Republike Slovenije na zasedanju delovne skupine za univerzalni periodični pregled, ki je nov mehanizem OZN za spremljanje stanja človekovih pravic v vseh članicah OZN in po katerem bo vsaka članica pregledana na štiri leta. Svet za človekove pravice je poročilo o univerzalnem periodičnem pregledu Slovenije sprejel v juniju, na svojem 14. zasedanju.
•	Od 24. do 28. maja je bila na obisku v Sloveniji neodvisna poročevalka za dostop do varne pitne vode in sanitarij Catarina de Albuquerque. To je bil prvi obisk katerega od nosilcev mandatov posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice v Sloveniji.
•	Od 12. do 13. avgusta je Slovenija Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije predstavila izvajanje Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije v Sloveniji.
•	Med 15. in 18. novembrom se je v Sloveniji mudila delegacija Svetovalnega odbora za spremljanje izvajanja Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin.
•	Od 6. do 7. septembra je v Ljubljani potekala regionalna delavnica za Evropo za pripravo na univerzalni periodični pregled, namenjena državam, ki bodo v okviru tega mehanizma pregledane v letu 2011. Delavnico je organizirala Regionalna pisarna Urada Visoke komisarke ZN za človekove pravice za Evropo v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve.
Ministrstvo je vodilo in usklajevalo delo Medresorske delovne komisije za človekove pravice. Nadaljevalo je tudi z javno diplomacijo in predstavnike javnosti redno obveščalo o rezultatih slovenske zunanje politike na področju človekovih pravic.
Dva slovenska kandidata sta bila izvoljena v pogodbena telesa OZN, Violeta Neubauer v Odbor za odpravo diskriminacije žensk in mag. Goran Klemenčič v Pododbor za preprečevanje mučenja.
Ministrstvo za zunanje zadeve je v okviru koordinacije aktivnosti s področja spominjanja na holokavst, njegovega proučevanja in poučevanja o njem izvedlo strokovna obiska institucij v partnerskih državah, Madžarski in Izraelu..
Ministrstvo za zunanje zadeve se je kot nosilec nekaterih poročanj o stanju človekovih pravic vključevalo v razprave o institucionalni ureditvi varstva pred diskriminacijo v Republiki Sloveniji, pri čemer se je zavzemalo za izboljšanje sedanje ureditve tako na ravni oblikovanja politik kot na nadzorni ravni.
161
RAZVOJNO SODELOVANJE
Leto 2010 je za razvojno sodelovanje predstavljalo pomembno prelomnico, saj je minilo 10 let od sprejema razvojnih ciljev tisočletja, glavnega okvirja za delovanje na področju razvoja, ki omogoča osredotočenost in odgovornost pri odpravljanju revščine. Izkazalo se je, da je bil v desetih letih dosežen napredek pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, ki pa se po posameznih ciljih in med državami zelo razlikuje. Dodatno oviro predstavljajo novi izzivi, ki ogrožajo že dosežen napredek, kot na primer podnebne spremembe, finančna in gospodarska kriza in kriza preskrbe s hrano. Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da je za doseganje napredka potrebno graditi na globalnem partnerstvu, prevzemanju odgovornosti s strani vseh akterjev in skrbi za trajnostni razvoj.
Osrednji dogodek v letu 2010 je bilo Visoko plenarno zasedanje generalne skupščine o razvojnih ciljih tisočletja. Priprave na 10. obletnico sprejetja glavnega okvira delovanja na področju razvojnega sodelovanja so na več ravneh potekale celo leto. EU je svoja stališča junija potrdila v Sklepih o razvojnih ciljih tisočletja kot pripravi na Visoko plenarno zasedanje generalne skupščine OZN o razvojnih ciljih tisočletja in širše. Na plenarnem zasedanju, ki je potekalo med 20. in 22. septembrom na sedežu OZN v New Yorku, je bil sprejet zaključni dokument, namenjen pospešitvi prizadevanj pri uresničevanju ciljev in načinov za njihovo doseganje.
Slovenijo je na dogodku zastopal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki je nastopil na plenarnem zasedanju. Prav tako je sop-redsedoval eni izmed okroglih miz ter nastopil na stranskem dogodku v organizaciji UNICEF, Slovenije, Bangladeša in Brazilije na temo »Otroci in razvojni cilji tisočletja«.
Predsednik dr. Türk se je tudi udeležil Visokega zasedanja o biotski raznovrstnosti, ki je potekalo 22. septembra, kjer je sopredsedoval panelni razpravi na temo doseganja ciljev Konvencije o biotski raznovrstnosti. Na Visokem srečanju o izvajanju Mauricijske strategije za nadaljnje izvajanje akcijskega programa za trajnostni razvoj majhnih otoških držav v razvoju, ki je potekalo 24. in 25. septembra v New Yorku, je Slovenijo predstavljal zunanji minister Samuel Žbogar. Nastopil je na okrogli mizi na temo zmanjševanja ranljivosti majhnih otoških držav v razvoju.
Slovenija je nadaljevala s triletnim mandatom v Izvršnem odboru Sklada OZN za otroke (UNICEF), ki ga je nadgradila s podpredsedovanjem biroju Izvršnega odbora. V letu 2010 je bila Slovenija tudi članica Izvršnega odbora Programa OZN za razvoj (UNDP) in Sklada OZN za prebivalstvo (UNFPA). Glavni temi v času članstva sta bili ženske in podnebne spremembe.
Slovenije je aktivno sodelovala pri delu teles EU, ki oblikujejo politiko razvojnega sodelovanja ter programe in instrumente razvojne pomoči EU. V okviru prednostnih nalog, določenih v Evropskem soglasju o razvoju ter programu španskega in belgijskega predsedstva, so bile dejavnosti EU usmerjene v uresničevanje zavez na področju financiranja za razvoj (obravnavane so bile različne oblike financiranja, med drugim: proračunska podpora in inovativni viri financiranja), vključevanje podnebnih sprememb v razvojno sodelovanje, krepitev učinkovitosti pomoči, izboljšanje skladnosti politik za razvoj, spodbujanje demokracije za razvoj, krepitev transatlantskega razvojnega sodelovanja. Potekalo je tudi prilagajanje sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja EU na spre-
membe, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba.
Slovenija se je zavzemala za geografsko uravnoteženo razvojno politiko EU in delovanje za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja ter preko proračuna EU namenila pomemben del svojih finančnih sredstev za uradno razvojno pomoč. Posebno pozornost je Slovenija namenila dvanajstim državam članicam EU, ki so nedavno stopile na zemljevid donatoric. Prizadevala si je ustrezno uporabiti izkušnje tranzicije, demokratičnih sprememb in gospodarskih reform, ki jih imajo omenjene članice EU, ob ustrezni podpori EU.
Slovenijo je 15. oktobra obiskal komisar EU za razvoj Andris Pie-balgs. V okviru obiska se je srečal s Predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Turkom, podpredsednikom Državnega zbora Francetom Cukjatijem in predstavniki Odbora za zunanjo politiko, ministrom za finance dr. Francem Križaničem ter z državno sekretarko v Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljubo Ben-čino. Komisar Piebalgs se je srečal tudi s predstavniki nevladnih organizacij s področja razvojnega sodelovanja in nagovoril udeležence Slovenskih razvojnih dni na temo prihodnosti evropskega razvojnega sodelovanja.
Na nacionalni ravni je Slovenija tudi v letu 2010 posvečala veliko pozornosti osveščanju o vprašanjih razvojnega sodelovanja. S tem namenom sta Ministrstvo za zunanje zadeve in Sloga, platforma nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, oktobra v Mestnem muzeju Ljubljana organizirala druge Slovenske razvojne dni.
Slovenske razvojne dni je odprla državna sekretarka v Ministrstvu za
162
DS Benčina na slovenskih razvojnih dnevih Foto: STA
zunanje zadeve v vlogi ministrice za razvojno sodelovanje Dragoljuba Benčina, goste pa je interaktivno nagovoril tudi predsednik republike dr. Danilo Türk. Dogodek je skupaj z evropskim komisarjem za razvoj Andrisom Piebalgsom sklenil minister za zunanje zadeve Samuel Žbo-gar. Glavne teme Slovenskih razvojnih dni 2010 so bile vključevanje zasebnega sektorja v mednarodno razvojno sodelovanje, pravična trgovina ter učinkovitost pomoči skozi prizmo novih članic EU. V preddverju Mestnega muzeja Ljubljana je bila v času razvojnih dni postavljena razvojna vas, v kateri so se predstavile slovenske nevladne organizacije in institucije, ki delujejo na področju razvojnega in humanitarnega sodelovanja.
V	Bruslju so 6. in 7. decembra potekali peti Evropski razvojni dnevi, ki se jih je iz Slovenije udeležila državna sekretarka v vlogi ministrice za mednarodno razvojno sodelovanje Dragoljube Benčina. Slovenija se je na Evropskih razvojnih dnevih predstavila v t. i. razvojni vasi. Uradni razstavni prostor Republike Slovenije je bil oblikovan v znamenju nove celostne grafične podobe slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Zaradi večjega in poglobljenega razumevanja razvojnih tematik je bila v marcu ustanovljena neformalna delovna skupina za globalno učenje, ki se je prvič sestala v maju.
V	skupini sodelujejo tudi predstavniki Sloge, ki so na področju globalnega učenja pomemben vladni partner. Namen delovne skupine je pregledati stanje na področju globalnega učenja v Sloveniji in zagotoviti reden dialog med vsemi akterji. Delovna skupina naj bi oblikovala tudi ustrezne usmeritve za bolj sistematičen pristop h globalnemu učenju na nacionalni ravni.
Ministrstvo je junija 2010 v skladu s sklepom vlade od Urada RS za mladino, prevzelo koordinacijo članstva
Slovenije z Evropskim centrom za globalno soodvisnost in solidarnost Sveta Evrope (Center Sever-Jug).
V letu 2010 je bilo veliko pozornosti posvečene presečni temi slovenskega razvojnega sodelovanja, to je enakosti spolov in opolnomočenju žensk. Slovenija je bila aktivna pri sooblikovanju akcijskega načrta EU za enakost spolov in krepitev vloge žensk v razvoju, ki je bil sprejet v juniju kot priloga v Sklepih EU o razvojnih ciljih tisočletja, kot tudi pri vzpostavljanju novega telesa OZN za enakost spolov in krepitev vloge žensk, »UN Women«. V podporo delovanju tega telesa je Slovenija kmalu po njegovi ustanovitvi nakazala tudi prostovoljni prispevek.
Posebna pozornost je bila namenjena krepitvi institucionalne usposobljenosti Ministrstva za zunanje zadeve kot koordinatorja mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, ki upošteva dve ravni: strateško, ki opredeljuje politiko mednarodnega razvojnega sodelovanja, ter izvajalsko, ki se nanaša na izvajanje programov in projektov na tem področju. Sprejem programsko naravnanega državnega proračuna je omogočil ustrezno obliko koncentracije načrtovanja in porabe proračunskih sredstev za uradno razvojno
pomoč Republike Slovenije. V postopku prehoda na takšen proračun je Ministrstvo za zunanje zadeve na svojih proračunskih postavkah kon-solidiralo približno polovico bilateralnih razvojnih sredstev, kar je ministrstvu dalo potreben vzvod, da ob upoštevanju primerjalnih prednosti slovenskih subjektov in razvojnih potreb partnerskih držav uradno razvojno pomoč programira. Ministrstvo je vladi predlagalo in ta je 25. februarja sprejela prvi okvirni letni program mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (za leto 2010). V programu so bile, na podlagi strateških dokumentov in delovanja resorjev, opredeljeni geografski, vsebinski in izvajalski parametri za izvedbo bilateralnega razvojnega sodelovanja, redne humanitarne pomoči, izvedbo aktivnosti na področju krepitve kapacitet civilne družbe in osveščanja javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja in delovanja v mednarodnih razvojnih organizacijah v skupni vrednosti 8.183.567 evrov.
Program je vključeval 6 segmentov:
• gospodarske družbe, ustanove, ministrstva in vladne službe, civil-no-družbene organizacije,
163
•	redno humanitarno pomoč,
•	kapacitete in osveščanje,
•	vključevanje veleposlaništev,
•	mednarodne organizacije,
• tri- in večstranske ter ad hoc razvojne in humanitarne aktivnosti.
Državni zbor Republike Slovenije je 6. julija sprejel rebalans proračuna Republike Slovenije za leto 2010, s
čimer so se sredstva okvirnega programa 2010 zmanjšala za 25 odstotkov na 6.153.567 evrov. Skladno se je zmanjšal tudi obseg po posameznih segmentih okvirnega programa 2010.
Pregled realizacije okvirnega programa 2010 po segmentih je razviden iz Tabele 1. Tabela 1
SEGMENT	1	2	3	4	5	6	Skupaj
razdelitev po okvirnem							
programu 2010	6.890.000	400.000	127.500	36.500	180.000	549.567	8.183.567
sorazmerno zmanjšanje okvirnega programa 2010 po rebalansu	5.221.036	303.108	96.616	27.659	136.399	368.750	6.153.567
realizacija	5.029.841	350.000	94.942		154.861	405.000	6.034.644
odmik glede na z reba-							
lansom sorazmerno							
zmanjšano razporeditev	96,3%	115,5%	98,3%		113,5%	109,8%	
V skladu z geografskimi prioritetami, ki so opredeljene v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015, si je Ministrstvo za zunanje zadeve prizadevalo za krepitev bilateralnega razvojnega sodelovanja. Največji delež bilateralne pomoči je še naprej usmerjen v države Zahodnega Balkana, ki so prioriteta slovenske zunanje politike in posebnega pomena za varnost in blaginjo celotne EU. Z ustanovitvijo skupnih odborov so se intenzivirale aktivnosti za izvajanje razvojnih sporazumov s Črno goro in Makedonijo, s katerima se usklajuje program razvojnega sodelovanja, medtem ko se z drugimi državami v regiji razvojno sodelovanje izvaja projektno.
Pozornost je bila namenjena tudi regiji Vzhodne Evrope, ki predstavlja drugo prioritetno območje slovenskih razvojnih prizadevanj, s poudarkom na Moldaviji. Slovenska razvojna pomoč, ki se v Afriko usmerja predvsem kot multilateralna pomoč, je še naprej potekala projektno, pri čemer so bili prednostno podpirani projekti nevladnih organizacij v najmanj razvitih državah celine. Upoštevajoč razvojne potrebe Afrike ter zunanje politične in gos-
podarske interese Republike Slovenije je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar septembra s kolegom z Zelenortskih otokov podpisal sporazum med vladama obeh držav o sodelovanju na področju mednarodnega razvoja. V letu 2010 so stekle tudi prve aktivnosti za konkretizacijo sodelovanja.
V vsebinsko/tematskem smislu se je razvojno sodelovanje osredotočalo na razvoj programov in projektov namenjenih dobremu vladanju in krepitvi pravne države (s poudarkom na spoštovanju človekovih pravic žensk in otrok), družbenim storitvam (s poudarkom na tehnični pomoči, izobraževanju in štipendiranju) ter varovanju okolja in trajnostnemu upravljanju z vodami. Zaradi večje učinkovitosti uporabe sredstev mednarodne razvojnega sodelovanja je ministrstvo v letu 2010 prevzelo tudi koordinacijo načrtovanja in izvajanja bilateralne tehnične pomoči v okviru vlade.
Projekte razvojnega sodelovanja so izvajala različna resorna ministrstva, javni zavodi in druge institucije: Center za evropsko prihodnost (CEP), Center za razvoj financ (CEF), Mednarodni sklad za razmi-niranje (ITF), Ustanova Skupaj,
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR), Center za podporo razvoju e-upravljanja za jugovzhodno Evropo (CeGD) ter nevladne razvojne in humanitarne organizacije.
Posebna pozornost je bila namenjena vključevanju slovenskih gospodarskih subjektov v razvojno sodelovanje.
Ministrstvo je tako kot doslej krepilo dialog z nevladnimi razvojnimi in humanitarnimi organizacijami in se aktivno vključilo v delovanje strokovnega sveta platforme SLOGA. Preko javnega razpisa za leti 2010 in 2011 so nevladne organizacije izvedle oz. nadaljevale izvajati 32 razvojnih in humanitarnih projektov na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi in v Afriki. Projekti so osredotočeni na področja trajnostnih virov energije, trajnostnega razvoja, zagotavljanja pitne vode, rehabilitacije in opismenjevanja otrok, psiho-socialne pomoči otrokom in staršem, krepitve socialne in ekonomske vloge žensk, človekovih pravic ter zagotavljanja zdravstvene oskrbe.
Humanitarna pomoč
164
Slovenija je tudi v letu 2010, skladno z Zakonom o mednarodnem razvojnem sodelovanju in Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije do leta 2015 ter Evropskim konsenzom o humanitarni pomoči, humanitarno pomoč namenila prizadetemu prebivalstvu več držav, ki so jih prizadele humanitarne krize.
Slovenija je nadaljevala s podporo aktivnostim na področju pomoči otrokom v post-konfliktnih situacijah: programu rehabilitacije otrok iz Palestine (začetem v letu 2009 na pobudo predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka), v izvedbi Mednarodne ustanove-fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF) in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije Soča (100.000 evrov) ter projektov rehabilitacije otrok iz Ukrajine, v organizaciji Rdečega križa Slovenije ter Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, v organizaciji Zavoda Krog.
Finančna podpora je bila ponovno namenjena rehabilitacijskemu medicinskemu centru Abu Raya v Ramali in projektu oskrbe otrok s smetišča s hrano na Madagaskarju v centru Akamasoa ter projektom za razvoj Afganistana s področja veterine in izobraževanja med Univerzama Ljubljana in Herat; v Soči pa je bilo izvedeno tudi usposabljanje zdravstvenega osebja iz Egipta.
Ob katastrofalnem potresu je bila izdatna humanitarna pomoč namen-
GLOBALNI IZZIVI
jena Haitiju. Slovenija je pomagala najprej s finančno donacijo Mednarodni federaciji rdečega križa in rdečega polmeseca, potem pa z donacijo šotorov ter še z najavo dodatne donacije na donatorski konferenci 31. marca v New Yorku v podporo Uradu OZN za koordinacijo humanitarne pomoči za obnovo Haitija in za postavitev modularnih zgradb namenjenih varstvu otrok ter vzpostavitvi dejavnosti varstva. Izvedba te donacije je bila predvidena za leto 2011.
Kot v prejšnjih letih je Slovenija tudi v letu 2010 podprla Svetovni program za hrano (WFP), preko katerega so bila sredstva za pomoč v hrani namenjena ljudem, ki trpijo za lakoto in žejo, zlasti velikemu številu podhranjenih otrok, nosečim in doječim ženskam v državah Sahela (Etiopija, Niger, Čad), beguncem ob nemirih v Kirgiziji in v hudih poplavah v Pakistanu prizadetemu prebivalstvu.
Del humanitarne pomoči je bil posredovan preko mednarodnih humanitarnih organizacij, ki s svojo široko mrežo izpostav omogočajo, da pomoč doseže večino prizadetega območja in prebivalstva. Prispevki humanitarne pomoči so bili tako namenjeni: Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) v podporo njegovim projektom v Afganistanu in Sudanu, Mednarodni federaciji društev rdečega križa in rdečega polmeseca (IFRC) v podporo projektov javnega zdravja in programa njegovih aktivnosti; Uradu Visokega
komisarja ZN za begunce (UNHCR) v podporo projektov na Zahodnem Balkanu - v Bosni in Hercegovini ter v DR Kongo; programom Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) in Globalnemu skladu za boj proti AIDSu, malariji in tuberkulozi (GFATM).
Za bilateralno humanitarno pomoč in prispevke v podporo aktivnostim in projektom multilateralnih humanitarnih organizacij je bilo v letu 2010 namenjenih 1.3 mio EUR.
Maja 2010 sta Slovenijo obiskala predstavnika UNAIDS dr. Denis Broun, regionalni direktor UNAIDS za Vzhodno in zahodno Evropo in Centralno Azijo in gospa Mariangela Bavicchi, vodja mednarodnih in donatorskih povezav UNAIDS. Slovenija je sodelovala v Odboru Evropske komisije za humanitarno pomoč in delovni skupini Sveta EU za humanitarno pomoč in pomoč v hrani ter se udeležila humanitarnega segmenta letnega zasedanja Ekonomsko socialnega sveta OZN (ECOSOC), Visoke konference o Skladu OZN za hitro odzivanje, sodelovala pri obravnavi humanitarnih resolucij v okviru GS OZN ter se zavzemala za uresničevanje globalnega soglasja in načel humanitarne pomoči. Slovenija je krepila tudi odnose in sodelovanje z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami, mdr. UNHCR, kjer je postala članica izvršnega odbora ter ICRC, IFRC, GHD in UNAIDS.
V letu 2010 so bila v ospredju globalnih tematik iskanje poti iz svetovne finančne in gospodarske krize in iskanja možnih ukrepov, ki bi zagotovili vzdržno gospodarsko rast in stabilnost mednarodnih financ. Na mednarodnih trgih smo bili priča naraščajočim cenam surovin in hra-
ne. Ogroženo prehransko varnost, predvsem prebivalcev držav v razvoju in najmanj razvitih držav, je nujno obravnavati v luči vseh kriz, s katerimi se sooča svet (podnebne spremembe, energetska kriza, globalna finančna kriza in posledično gospodarska recesija) ter v kontekstu pri-
zadevanj za trajnostni in vzdržni razvoj (ekonomski, socialni, okolj-ski, produkcijski, investicijski). Okoljske grožnje dobivajo čedalje večje razsežnosti, kar je bilo med drugim razvidno ob poplavah v Pakistanu in gozdnih požarih v Rusiji. Vpliv človekovih aktivnosti na
165
degradacijo naravnega okolja je izstopal v pogajanjih o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti, pri čemer se vse bolj uveljavlja nova razvojna paradigma zelenega gospodarstva, ki upošteva okoljsko trajnost.
Soočanje z globalnimi izzivi zahteva spremembe v globalnem upravljanju. Najbolj očitni so trendi sprememb na ekonomskem in finančnem področju, kjer se je skupina G 20 vzpostavila kot ključen forum za koordinacijo politik največjih gospodarstev. Ob nastajanju novih oblik globalnega upravljanja je treba upoštevati, da učinkoviti multilateralizem temelji na legitimnosti, inkluzivnosti in transparentnosti globalnega upravljanja. Leta 2010 se je Slovenija priključila Skupini za globalno upravljanje (Global Governance Group), ki izpostavlja ta vprašanja v povezavi s skupino G 20.
V Ministrstvu za zunanje zadeve so bili v letu 2010 narejeni pomembni koraki na področju okoljske diplomacije. V letu 2010 je ministrstvo tudi začelo s pilotnim projektom okoljskih atašejev na veleposlaništvih v Buenos Airesu, Koebenhavnu, Londonu, Pekingu, Skopju. Cilj projekta je spodbujanje bilateralnega dialoga in sodelovanja o okoljskih vprašanjih in povečevanje zavesti o njihovi pomembnosti.
Septembra 2010 je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov na pobudo ministra Samuela Žbogaija potekalo prvo srečanje zunanjih ministrov Zelene skupine, ki vključuje zunanje ministre Islandije, Kostarike, Singapurja, Združenih Arabskih Emiratov in Zelenort-skih otokov. Gre za skupino držav, ki se zavzema za vključevanje okolj-skih vprašanj na agendo zunanjih ministrov. Tematski poudarki skupine so podnebne spremembe, voda, obnovljivi viri energije in podpora znanosti. Dogovorjeno je bilo, da bo glavna tema v času 65. zasedanja Generalne skupščine ZN voda, v
Minister Žbogar sadi drevo v okviru projekta zelene diplomacije Foto: STA
povezavi z drugimi globalnimi izzivi. Pred podnebno konferenco v Cancunu je tako skupina objavila članek na temo podnebnih sprememb in vode.
Voda je bila tudi ena glavnih tem ministrstva na področju globalnih izzivov. Februarja 2010 je ministrstvo organiziralo konferenco s slovenskimi strokovnjaki na temo celovitega pristopa k vodi v mednarodnih odnosih. Voda je bila tudi tema enega od panelov Strateškega Foruma Bled, s poudarkom na celostnem pristopu k problematiki vode oziroma povezovanju politik, ki imajo vpliv na vodne vire.
Slovenija se je junija udeležila pregledne konference v Dušanbeju ob vmesnem pregledu implementacije desetletja »Voda za življenje 2005 -2015«. Konferenca je izpostavila vprašanja mednarodnega upravljanje z vodnimi viri, predvsem z čezmej-nimi vodotoki. Slednje je pomembno tako z vidika zagotavljanja trajnost-ne rabe vodnih virov, kot tudi razvijanja regionalnega sodelovanja. Generalna skupščina je leto 2013 razglasila za mednarodno leto vodnega sodelovanja. Slovenija je tudi nastopila na Pregledni konferenci
ekonomske in okoljske dimenzije OVSE in izpostavila problematiko upravljanja z vodnimi viri v regiji OVSE.
Zagotavljanje dostopa do pitne vode in oskrba s sanitacijo je eden od razvojnih ciljev tisočletja, pomembno pa je tudi z vidika človekovih pravic. Julija je Generalna skupščina ZN sprejela resolucijo o vodi in sanitaciji kot človekovi pravici, ki jo je podprla tudi Slovenija. Slovenija je sodelovala v aktivnostih Sveta za človekove pravice, kjer deluje neodvisna ekspertka za vprašanja vode in sanitacije kot človekove pravice, ki je maja 2010 obiskala tudi Slovenijo.
Na področju mednarodnih okoljskih pogajanj sta bili v letu 2010 v ospredju vprašanji biotske raznovrstnosti in soočanja s podnebnimi spremembami. Glavni dogodek na področju biotske raznovrstnosti je bila konferenca oktobra v Nagoji, na kateri je bila sprejeta odločitev o novem strateškem načrtu o varovanju biot-ske raznovrstnosti, strategiji uradne razvojne pomoči za doseganje teh ciljev ter o mednarodnem protokolu o dostopu do genskih virov in deljenju koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe (t.i. Nagojski protokol). Konferenca v Nagoji pomeni velik korak v multilateralnem sodelovanju na področju biotske raznovrstnosti.
Leto 2010 je bilo tudi mednarodno leto biotske raznovrstnosti, ko je Generalna skupščina ZN obdobje 2011-2020 razglasila za Desetletje biotske raznovrstnosti. V okviru desetletja bodo potekale dejavnosti v podporo implementacije strateškega načrta o varovanju biotske raznovrstnosti, sprejetega v Nagoji.
Podnebna pogajanja v letu 2010 so potekala v znamenju podnebnega vrha leta 2009 v Koebenhavnu, nejasnosti glede pravne narave Kopenhagenskega dogovora in predvsem krize zaupanja pri iskanju odgovora na izziv podnebnih spre-
166
Minister Žbogar je ob robu generalne skupščine OZN opravil številna dvostranska srečanja Foto: STA
memb ter podnebnega dogovora za obdobje po letu 2012.
Podnebna konferenca decembra v Cancunu je formalizirala vsebine Kopenhagenskega dogovora in potrdila cilj omejitve globalnega segrevanja pod 2°C. Dosežen je bil pomemben premik pri transparent-nosti zavez tako razvitih držav kot držav v razvoju. Odločitve iz Can-cuna so potrdile dogovore iz Kopen-hagna na področju financiranja in operacionalizirale delovanje Zelenega sklada. Pomemben napredek je bil dosežen tudi na področju prilagajanja na podnebne spremembe z ustanovitvijo Odbora za prilagajanje. Politično je konferenca v Cancunu prinesla napredek v krepitvi multila-teralizma, transparentnosti pogajalskega procesa in okrepila zaupanje med državami.
Odločitve iz Cancuna bodo sestavni del celovitega podnebnega dogovora po letu 2012. Vseeno nekatera najpomembnejša vprašanja o prihodnjem podnebnem režimu ostajajo odprta. Gre za vprašanja o pravni obliki novega globalnega dogovora, vključno z določitvijo drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola. Ključni bodo tudi ambicioznejši cilji za zmanjševanje izpustov, saj zaveze držav na podlagi Kopenhagenskega dogovora niso zadostne za dosego cilja 2°C.
Ključen vidik soočanja s podnebni-mimi spremembami je zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov z izkoriščanjem obnovljivih virov energije namesto fosilnih goriv. Ministrstvo je bilo v letu 2010 vključeno v pripravljalne aktivnosti za vzpostavitev Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA), ki bo postala vodilno mednarodno telo za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, razvijanje inovacij ter prenos tehnologij za pospešitev prehoda držav v nizkoogljično gospodarstvo. Slovenija je leta 2010 kot 13. država tudi ratificirala Statut IRENA.
Na področju migracij se je v letu 2010 v okviru Evropske unije nadaljevala implementacija Strategije Globalnega pristopa k migracijam iz leta 2005. Ministrstvo je sodelovalo na zasedanjih delovne skupine na visoki ravni za migracije in azil. Prav tako je bil sprejet akcijski načrt za izvajanje Stockholmskega programa.
Generalna skupščina OZN je na 65. zasedanju sprejela resolucije, ki se navezujejo na migracije - drugi odbor: mednarodne migracije in razvoj; tretji odbor: pravice migran-tov. Svet OZN za človekove pravice je na 15. rednem zasedanju sprejel resolucijo o človekovih pravicah migrantov. Aprila se je zaključil postopek včlanitve Slovenije v izvršni odbor visokega komisarja OZN za begunce. Na pregledni konferenci ekonomske in okoljske dimenzije OVSE oktobra na Dunaju, je Slovenija sodelovala v razpravi, v kateri se je zavzela za nadaljnjo aktivno vlogo OVSE pri soočanju z migracijami in opozorila na vedno pogostejši pojav migracij iz okoljskih razlogov in vzrokov.
Slovenija je februarja ob pregledu stanja človekovih pravic v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda prejela 19 priporočil s področja trgovine z ljudmi in vsa tudi sprejela. Ameriški State Department je glede na izpolnjevanje kriterijev za leto 2010 Slovenijo ponovno uvrstil v skupino držav, ki dosegajo najvišje standarde v boju proti trgovini z ljudmi.
V Generalni skupščini OZN je bil avgusta sprejet Globalni akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, ki krepi implementacijo obstoječih elementov in promovira univerzalno ratifikacijo Konvencije OZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenega Protokola za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroci. Hkrati je bil ustanovljen poseben Skrbniški sklad OZN za žrtve trgovine z ljudmi.
Slovenija je zaskrbljena zaradi stanja prehranske varnosti v svetu, naraščanja lakote, strukturne revščine, nezadovoljivega razvoja in investiranja v proizvodnjo in oskrbo hrane ter v okviru EU in sistema OZN podpira prizadevanja za vzpostavitev
167
globalnega mehanizma upravljanja in enakomernejše ter bolj pravične dostopnosti do naravnih resursov, ki so nepogrešljivi za zagotovitev zadostnih količin hrane in odpravo lakote svetovnega prebivalstva. V letu 2010 je bila sprejeta nova Resolucija OZN o pravici do hrane, ki
temelji na mednarodnem pravu, saj je pravica do hrane ena od temeljnih človekovih pravic in osrednje vodilo pri iskanju dolgoročnih ukrepov za reformo sedanjega svetovnega sistema zagotavljanje hrane. Odprava lakote in podhranjenosti ni več vprašanje pomanjkanja znanja ali sred-
stev v svetovnem globalnem okolju, pač pa je povsem v rokah odločitev in volje političnih ukrepov na najvišjem nivoju, ki se mora v prihodnosti nujno spremeniti v korist vizije o odpravi lakote v svetu.
MEDNARODNOPRAVNE ZADEVE
Sporazum o sedežu ACER
Ministrstvo za zunanje zadeve je aktivno sodelovalo v Medresorski delovni skupini za organizacijo sedeža Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v Republiki Sloveniji, ki je nudila pomoč ACER pri ureditvi primernih poslovnih prostorov in pri vzpostavitvi njenega delovanja. Predstavnik ministrstva je sodeloval pri pogajanjih in koordiniral delo pri pripravi besedila Sporazuma o sedežu med Vlado Republike Slovenije in Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev. Sporazum je bil podpisan v Ljubljani 26. novembra, začel naj bi veljati 10. januarja 2011. Sporazum ureja privilegije in imunitete ACER ter osebja in ostala vprašanja povezana s sedežem ACER in njegovim delovanjem v Republiki Sloveniji. ACER je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 13. julija 2009, 6. in 7. decembra 2009 pa je bilo na zasedanju Sveta za promet, telekomunikacije in energijo odločeno, da se sedež novoustanovljene agencije Evrospke unije ACER dodeli Sloveniji. ACER je tako prva agencija EU, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
Udeležba na Pregledni konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča
Prva pregledna konferenca Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča je potekala med 31. majem in 11. junijem v Kampali
(Uganda). Na Pregledni konferenci so bili s soglasjem sprejeti opredelitev kaznivega dejanja agresije s pogoji za izvrševanje jurisdikcije, sprememba 8. člena Rimskega statuta in resolucija o krepitvi izvajanja zapornih kazni. Črtanje 124. člena je bilo odloženo do 14. zasedanja držav pogodbenic Rimskega statuta, ko se bo o tem znova odločalo. Poleg tega je bil opravljen pregled opravljenega na področju mednarodnega kazenskega prava na splošno in Mednarodnega kazenskega sodišča posebej v okviru štirih tem - mir in pravičnost, komplementarnost, sodelovanje ter vpliv sistema Mednarodnega kazenskega sodišča na žrtve in prizadete skupnosti. Na panelih so bili opredeljeni problemi in možne rešitve ter nadaljnji razvoj teh področij. Slovenija je bila članica odbora za pripravo besedil, glede kaznivega dejanja agresije je bila ena od predlagateljic predloga za spremembo 8. člena statuta in sodelujoča v različnih skupinah podobno mislečih držav, ki so si prizadevale za uspeh konference. Imela pa je tudi poročevalca konference.
Nadaljevanje reforme Evropskega sodišča za človekove pravice
Ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z Ministrstvom za pravosodje sodelovalo pri pripravah na Konferenco na visoki ravni o prihodnosti Evropskega sodišča za človekove pravice, ki jo je organiziralo švicarsko predsedstvo Odbora ministrov Sveta Evrope v Interlaknu 18. in 19. februarja. Konference, katere namen
je bil pripraviti dolgoročnejšo strategijo za reformo Evropskega sodišča za človekove pravice, so se skupaj s predstavniki Ministrstva za pravosodje udeležili tudi predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve. Na konferenci je bila udeležencem in udeleženkam konference razdeljena publikacija Pravica do sojenja v razumnem roku in kratkoročna reforma Evropskega sodišča za človekove pravice, ki sta jo kot uradno publikacijo Sveta Evrope in slovenskega predsedstva Odboru ministrov Sveta Evrope v letu 2009 skupaj izdali Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za zunanje zadeve. Na konferenci je bila sprejeta Interlakenska deklaracija, ki vključuje predloge oz. zaveze v zvezi z dolgoročno reformo Evropskega sodišča za človekove pravice. Reformni proces naj bi bil končan predvidoma do konca leta 2019. Predlagani so bili tudi nekateri kratkoročni ukrepi za razbremenitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Interlakenska deklaracija je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Ministrstvo je sodelovalo tudi pri usklajevanju nadaljnjih dokumentov, sprejetih na podlagi Interlakenske deklaracije ter spremljalo aktivnosti v zvezi z njenim izvajanjem.
V okviru ciljev, sprejetih v času predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope, je Republika Slovenija ratificirala še naslednje pomembne mednarodne pogodbe Sveta Evrope: Protokol št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencijo Sveta
168
Evrope o pranju, odkrivanju in odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, v postopku ratifikacije pa je Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.
Ratifikacija in uveljavitev arbitražnega sporazuma ter začetek priprav na zagovor Slovenije pred arbitražnim sodiščem
Na področju reševanja mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško je leta 2010 potekal postopek ratifikacije in uveljavitve Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanim v Stockholmu, dne 4. novembra 2009. V prvih mesecih leta 2010 je Ministrstvo za zunanje zadeve sodelovalo pri pripravi mnenja vlade in drugih gradiv za Ustavno sodišče Republike Slovenije v postopku ocene ustavnosti arbitražnega sporazuma z Ustavo Republike Slovenije. Ustavno sodišče je 18. marca v zadevi Rm-1/09 odločilo, da arbitražni sporazum ni v nasprotju z ustavo.
Na zahtevo velike večine poslancev državnega zbora je 6. junija potekal referendum o zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Predstavniki ministrstva so na povabilo medijev in organizatorjev kampanje sodelovali pri predstavljanju poteka pogajanj ter vsebine in pomena arbitražnega sporazuma. Po večinski podpori zakonu o ratifikaciji arbitražnega sporazuma na referendumu, je zakon o ratifikaciji začel veljati 31. julija. Avgusta 2010 je ministrstvo pripravilo in koordiniralo tudi mnenje vlade glede zahteve za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, ki jo je vložila skupina poslank in poslancev. Ustavno sodišče je oktobra odločilo, da je zahteva neutemeljena in da zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma ni v neskladju z ustavo.
Ministrstvo je 25. novembra hrvaški strani posredovalo noto o ratifikaciji arbitražnega sporazuma, s katero je obvestilo, da so v Republiki Sloveniji izpolnjeni vsi notranji postopki za začetek veljavnosti sporazuma. O končanju notranjih postopkov za začetek veljavnosti sporazuma je istega dne slovensko stran obvestilo tudi hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije. Arbitražni sporazum je začel veljati 29. novembra.
Vlada Republike Slovenije se je v juliju seznanila z Informacijo Ministrstva za zunanje zadeve o pripravah na zagovor Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem, ki je bilo ustanovljeno z Arbitražnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanim 4. novembra 2009 v Stockholmu. Priprave na zagovor pred arbitražnim sodiščem je vlada opredelila kot projekt nacionalnega pomena. Ministrstvo za zunanje zadeve je nato 1. septembra ustanovilo Projektno enoto za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem, ki je sistemizirana v Kabinetu ministra. Projektna enota je zadolžena za centralizirano pripravo in vodenje vseh potrebnih postopkov, povezanih z zagovorom Slovenije pred arbitražnim sodiščem, vključno s pripravo potrebnih strokovnih analiz in mnenj. V maju je bila ustanovljena tudi Svetovalna skupina za arbitražni sporazum, jeseni pa sta začeli z delom podskupina za zgodovino in podskupina za pravo. Na predlog projektne enote je vlada v novembru sprejela Smernice za sestavo ekipe za pripravo zagovora Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem ustanovljenim z Arbitražnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške.
Slovensko-hrvaška mešana komisija za reševanje odprtih vprašanj med državama - poročilo MZZ
Mešana komisija je bila ustanovljena s sklepom Vlade RS št. 570001/2010/2 dne 04.02.2010 na pobudo predsednikov vlad Republike Slovenije in Republike Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, ki sta se 13. januarja na delovnem srečanju v Kranjski Gori dogovorila o oblikovanju mešane komisije, ki bi pregledala odprta vprašanja med državama in predlagala rešitve, nato pa bi se na ravni ministrstev in predsednikov vlad skušala ta vprašanja dokončno rešiti. V letu 2010 so potekala tri zasedanja mešane komisije in sicer 29. marca v Zagrebu, 23. aprila v Ljubljani in 12. oktobra v Zagrebu. Slovenski del mešane komisije je v letu 2010 sklical tudi štiri sestanke slovenskega dela mešane komisije.
Zasedanja mešane komisije so prispevala k ponovni vzpostavitvi dialoga med državama o odprtih vprašanjih, glede katerih je v preteklih letih prišlo do zastoja v pogovorih med predstavniki obeh držav. Delo mešane komisije je potekalo tako, da je vsaka država pripravila seznam vseh odprtih vprašanj in ga predstavila drugi strani z namenom, da se najde ustrezne rešitve. Nekatera vprašanja je komisija že uspela rešiti, kot je npr. vprašanje prehodne točke Brez-ovica-Brezovica, kar je slovenskemu podjetju Kolpa bistveno olajšalo poslovanje. Na dnevnem redu mešane komisije pa so ostala še nekatera kompleksna vprašanja, ki so večinoma vezana tudi na določitev meje ali povezana z reševanjem nasleds-tvenih vprašanj po nekdanji SFRJ. Mešana komisija bo zato nadaljevala s svojim delom in z rednim dialogom pristojnih resorjev obeh strani skušala najti rešitve še za ostala odprta vprašanja med državama.
6. odbor Generalne skupščine OZN
Konec oktobra sta se predstavnika ministrstva udeležila zasedanja 6. odbora Generalne skupščine OZN, ob robu katerega je v tednu mednarodnega prava potekal tradicionalni
169
sestanek pravnih svetovalcev ministrstev za zunanje zadeve. Predstavnik Slovenije je imel v 6. odboru govor na temo pridržkov na mednarodne pogodbe in daljši komentar na poročilo Komisije za mednarodno pravo (ILC). Na zasedanju Generalne skupščine je bilo predstavljeno tudi poročilo predsednika Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) Owade (s poudarkom na mnenju sodišča glede skladnosti deklaracije o neodvisnosti Kosova z mednarodnim pravom) in predsednika Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Songa o delu sodišča v zadnjem letu. Predstavnika ministrstva sta sodelovala na sestanku svetovalcev za mednarodno pravo ter na interaktivni razpravi s člani Komisije za mednarodno pravo in predsednikom ICJ v okviru Tedna mednarodnega prava. V New-Yorku se je ob robu 6. odbora nadaljeval dialog med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, katerega bistveni del je bil sporočilo ameriške strani o odločitvi predsednika Obame o ponovnem ameriškem angažmaju na področju mednarodnega prava in posledično imenovanju izvedencev v različna mednarodna telesa.
Omejevalni ukrepi
Ministrstvo je pripravilo štiri uredbe o izvajanju omejevalnih ukrepov in sicer v zvezi z Iranom, Republiko Gvinejo, Eritrejo in Somalijo. Predstavnik ministrstva je zagotavljal strokovno pomoč in koordinacijo pri izvajanju omejevalnih ukrepov drugim pristojnim organom v okviru opravljanja nalog namestništva vodenja in sekretariata Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe.
Vključevanje v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)
Ministrstvo je bilo aktivno vključeno v zaključno fazo pristopnih pogajanj in je vodilo postopek ratifikacije sporazuma o pogojih pristopa Slovenije k OECD ter pristopa h konvenciji o OECD, ki se je zaključil 21. julija 2010, ko je Slovenija postala 32. članica te mednarodne organizacije.
Mednarodna komisija za Savski bazen
Ministrstvo je z namestnikom člana RS v Mednarodni komisiji za Savski bazen sodelovalo na 6 zasedanjih komisije, njen predstavnik pa je prav tako sodeloval pri delu Ad Hoc skupine pravnih strokovnjakov. Posebej velja izpostaviti delo v zvezi s protokoli k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, ki so bili pripravljeni v tem obdobju; Protokol o preprečevanju poplav, Protokol o izrednih razmerah in Protokol o usedlinah. V pripravi je tudi Protokol o čezmejnih vplivih, ki pa še ni bil usklajen. V vseh teh primerih je Republika Slovenija navedena kot depozitar; njene naloge pa neposredno opravlja ministrstvo. Predstavnik ministrstva je sodeloval tudi pri pripravi notranjih organizacijskih aktov Mednarodne komisije za Savski bazen: proračuna, novega finančnega pravilnika in pravilnika o javnih naročilih.
Sodelovanje v delovnih skupinah Sveta EU
V okviru EU je ministrstvo sodelovalo pri delu štirih delovnih skupin Sveta EU s področja mednarodnega prava ter aktivno deloval pri oblikovanju stališč in mnenj. Gre za naslednje delovne skupine: delovna skupina za mednarodno javno pravo (COJUR), delovna podskupina za Mednarodno kazensko sodišče (COJUR/ICC), delovna skupina za pravo morja (COMAR) in delovna
skupina Relex v sestavi za omejevalne ukrepe (RELEX/Sankcije).
Sklepanje mednarodnih pogodb
Ministrstvo je dosledno izvajalo vse dejavnosti v zvezi s sklepanjem in ratifikacijo mednarodnih pogodb, za katere je pristojno. Pripravilo je 42 predlogov zakonov o ratifikaciji mednarodnih pogodb, 29 uredb o ratifikaciji mednarodnih pogodb ter 4 sklepe o potrditvi upravnih pogodb.
Pravniki ministrstva so bili vključeni v več pogajalskih delegacij. Med drugim so sodelovali na Tretjem univerzalnem zasedanju nacionalnih komisij za mednarodno humanitarno pravo (Ženeva, oktober 2010), v pravni skupini glede plinskega terminala v Žavljah, v Odboru UNID-ROIT za pripravo osnutka protokola h Konvenciji o mednarodnih interesih na premični opremi glede vesoljskih naprav (Rim, maj 2010) ter bili vključeni v številne delegacije za pogajanja o bilateralnih in multilateralnih mednarodnih pogodbah.
Vodenje in koordinacija medresorskih delovnih teles
Ministrstvo je koordiniralo delo Stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe, Strokovne skupine za redakcijo slovenskih prevodov mednarodnih aktov, ki se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije ter Medresorske komisije za mednarodno humanitarno pravo in Odbora za kulturno dediščino. (Priloga A Sporazuma o vprašanjih nasledstva). Predstavniki ministrstva tudi vodijo ali sodelujejo v odborih, ki so bili ustanovljeni po Sporazumu o vprašanjih nasledstva.
170
GOSPODARSKA DIPLOMACIJA
Na podlagi Sporazum med Ministrstvom za zunanje zadeve in Ministrstvom za gospodarstvo, sklenjenim 1. 9. 2009 je Ministrstvo za zunanje zadeve v celoti pristojno za vodenje slovenske gospodarske diplomacije v sistemu slovenske zunanje politike. V strukturi ministrstva je institucionalno odgovoren za vodenje gospodarske diplomacije Direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje, ki je sestavljen iz treh sektorjev, Sektor za bilateralno gospodarsko sodelovanje, Sektor za gospodarsko promocijo in Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.
Na področju gospodarske diplomacije so bile v letu 2010 opravljene naslednje glavne aktivnosti:
•	Oblikovanje smernic za delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev in ekonomskih svetovalcev
V februarju je Direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje v sodelovanju z diplo-matsko-konzularnimi predstavništvi pripravil podrobne smernice za njihovo delo na področju gospodarske diplomacije. Smernice so pripravljene za vsako predstavništvo posebej in so prilagojene specifikam posameznih trgov, na katerih slednja delujejo. V smernicah je naveden seznam prioritetnih in ostalih aktivnosti predstavništev na področju gospodarske diplomacije in določen okvir za redno poročanje.
•	Gospodarske delegacije
Ministrstvo je v letu 2010 organiziralo 12 gospodarskih delegacij, ki so spremljale najvišje predstavnike Republike Slovenije na obiskih v tujini. Seznam omenjenih gospodarskih delegacij:
Obiski predsednika Republike Slovenije dr. Danila Turka s spremljajočimi gospodarskimi delegacijami:
-	Katar (Doha), 9.-11. januar, s 70 člani gospodarske delegacije;
-	Kuvajt (Kuvajt), 11.-12. januar, s 70 člani gospodarske delegacije;
-	Finska (Helsinki), 9.-10. marec, s 30 člani gospodarske delegacije;
-	Litva (Vilnius), 11.-12. marec, s 30 člani gospodarske delegacije;
-	Latvija (Riga), 29.-30. junij, z 18 člani gospodarske delegacije;
-	Armenija (Erevan), 10.-12. oktober, s 36 člani gospodarske delegacije;
-	Ciper (Nikozija), 12.-13. oktober, s 36 člani gospodarske delegacije;
-	Ruska federacija (Moskva, St. Peterburg, Samara), 16.-19. november, z 90 člani gospodarske delegacije.
Obiski predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja s spremljajočimi gospodarskimi delegacijami:
-	BiH (Sarajevo), 2. marec, s 141 člani gospodarske delegacije;
-	Kitajska (Peking), 22.-26. junij, s 44 člani gospodarske delegacije;
-	Albanija (Tirana), 8. december, s 105 člani gospodarske delegacije.
Obisk zunanjega ministra Samuela Žbogarja s spremljajočo gospodarsko delegacijo:
-	Izrael (Tel Aviv), 7.-9. november s 26 člani gospodarske delegacije.
Zasedanja mešanih komisij za gospodarsko sodelovanje
Ministrstvo za zunanje zadeve vodi mešane bilateralne komisije za gospodarsko sodelovanje na podlagi sporazumov oz. memorandumov o gospodarskem sodelovanju. Mešane komisije predstavljajo pomemben instrument za krepitev medvladnih stikov in poglobitev gospodarskega sodelovanja s posameznimi državami.
•	zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, Zagreb - 13. in 14. aprila;
•	zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko Srbije, Beograd - 13. in 14. maja;
•	zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Ljudsko republiko Kitajsko, Peking - 10. in 11. oktober;
•	zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Romunijo, Bukarešta - 24. do 26. november; ob zasedanju te mešane komisije je bila tudi organizirana poslovna konferenca s specializiranega področja informacijske tehnologije;
•	zasedanje mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, Ljubljana - 1. in 2. december; poseben poudarek na zasedanju te mešane komisije je bil dan iskanju poslovnih priložnosti za skupen nastop slovenskih podjetij in podjetij iz Bosne in Hercegovine na t. im. tretjih trgih;
•	zasedanje Mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Republiko
171
Albanijo, Tirana - 7. in 8. december; ta mešana komisija je bila organizirana v širšem sklopu obiska predsednika Vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja v Albaniji.
Na mešanih komisijah je ministrstvo obravnavalo pregled gospodarskih razmer in makroekonomskih kazalcev, pregled bilateralnih gospodarskih odnosov, možnosti in priložnosti za nadaljnje poglobljeno sodelovanje na različnih področjih gospodarstva ter reševalo odprta vprašanja.
Delo na projektih posebnega strateškega pomena za posamezna slovenska podjetja - intervencije na državni ravni
Na pobudo slovenskih podjetij ministrstvo v okviru svojih pristojnosti pomagalo reševati poslovne zaplete v tujini. Gre predvsem za posredovanja pri poslovnih povezavah, kjer so poslovni partnerji slovenskih podjetij različni organi javne uprave in resorji tujih držav in kjer je prišlo do poslovnih zapletov, ki jih je možno reševati na meddržavni ravni.
Ustanovitev in naloge Delovne skupine za pripravo Akcijskega načrta za podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih
Prvi sestanek Delovne skupine za pripravo Akcijskega načrta za podporo slovenskim podjetjem na tujih trgih je potekal 20. septembra. Na sestanku sta sodelovala tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar in ministrica za gospodarstvo mag. Darja Radic. Delovno skupino sestavljajo predstavniki Urada predsednika republike, Kabineta predsednika vlade, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje trge, Gospodarske zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Predmet prvega sestanka je bila priprava Akcijskega načrta za pod-
poro slovenskim podjetjem na tujih trgih v letu 2011. Na to temo je 14. oktobra potekal sestanek na delovni ravni. Na sestanku je bila ugotovljena prevelika razpršenost slovenskih gospodarskih interesov v tujini. Zato je delovna skupina pripravila:
•	seznam prioritetnih izvozno usmerjenih sektorjev slovenskega gospodarstva;
•	seznam držav, kjer imajo omenjeni sektorji možnosti za izvoz.
Na ta način se bo možno lažje osredotočiti na gospodarsko-promocijske aktivnosti Slovenije v tujini. Ta predlog je bil tudi podlaga za izbor destinacij za obiske najvišjih državnih predstavnikov z gospodarskimi delegacijami ter celo za rekonfigura-cijo mreže ekonomskih svetovalcev in diplomatsko-konzularnih predstavništev.
Posvet častnih konzulov Republike Slovenije
Ministrstvo je v času od 15. do 18. junija organiziralo 1. posvet častnih konzulov Republike Slovenije v zgodovini slovenske države. Od 75 vabljenih se je posveta udeležilo 53 častnih konzulov iz 43 držav. Namen posveta je bil seznanitev častnih konzulov z delovanjem Ministrstva za zunanje zadeve, z gospodarsko situacijo v Sloveniji ter z gospodarskimi organizacijami in posameznimi podjetji. S posvetom je ministrstvo želelo tudi vzpostaviti tesnejši odnos med njimi in ministrstvom ter jih stimulirati za nadaljnje sodelovanje. Nosilna tema posveta je bila vloga častnih konzulov Republike Slovenije v gospodarski diplomaciji - še posebej pri promociji in internacionalizaciji slovenskega gospodarstva.
Posvet je bil vsebinsko, časovno in lokacijsko razdeljen na tri glavne sklope:
•	Srečanje z državnim vrhom in uradniki na Ministrstvu za zunanje zadeve; udeleženci so se tako srečali s Predsednikom Republike Slovenije, Predsednikom Vlade Republike Slovenije in ministrom za zunanje zadeve.
•	Predstavitev slovenskega gospodarstva in neposreden stik z gospodarstveniki; gospodarska zbornica Slovenije je dala ministrstvu na razpolago svoje prostore in organizirala srečanja »ena na ena« med 70 podjetji in častnimi konzuli; častnim konzulom so delovanje svojih institucij predstavili predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje trge, Gospodarske zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije; predstavila so se jim tudi podjetja Krka, Pipistrel, Riko in Trimo;
•	Ogled nekaterih podjetij (ELAN, Luka Koper) in predstavitev slovenskega turizma.
S prvim posvetom častnih konzulov je ministrstvo želelo dvigniti sodelovanje med Ministrstvom za zunanje zadeve in častnimi konzuli na višjo raven. Posvet se je izkazal kot dobrodošel, kar je bila tudi splošna ugotovitev vseh udeležencev.
Program internacionalizacije
V	sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo in ostalimi resorji Vlade Republike Slovenije je bil pripravljen Program za spodbujanje internacionalizacije podjetij za obdobje 2010-2014, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v juliju.
Posvet slovenske diplomacije in ekonomskih svetovalcev
V	času od 4. do 6. januarja je Ministrstvo za zunanje zadeve organiziralo prvi posvet ekonomskih svetovalcev in vodij predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini po reorganizaciji in prenosu pristojnosti z Ministr-
172
stva za gospodarstvo. Na posvetu so bile udeležencem predstavljene predvsem nove usmeritve za njihovo delovanje na področju gospodarske diplomacije.
Posvet slovenske diplomacije je potekal od 30. avgusta do 1. septembra. Prva dva dneva posveta sta bila posvečena slovenskemu gospodarstvu in gospodarski diplomaciji. Posebej poučen je bil obisk na Obrt-no-podjetniški zbornici Slovenije, ki
je bil organiziran prvič. V okviru posveta so bila izvedena tudi individualna srečanja veleposlanikov z gospodarstveniki.
KULTURNO SODELOVANJE
V okviru izvajanja zunanje kulturne politike je bilo z organizacijsko in finančno pomočjo ministrstva v letu 2010 izvedenih 14 kulturnih projektov, ki so obsegali širok spekter različnih umetniških področij (razstave del slovenskih umetnikov in fotografov, udeležba na filmskih tednih oziroma festivalih Evropske unije, koncerti, literarni večeri, ipd.).
Strategija ministrstva je v preusmerjanju financiranja večjega števila manjših projektov k financiranju manjšega števila večjih projektov.
S promocijo medkulturnega dialoga, spoštovanjem kulturne mnogoterosti znotraj držav članic EU in med njimi, z vzpodbujanjem mobilnosti umetnikov, umetniških del in zbirk ter z upoštevanjem načel evropske sosedske politike želi ministrstvo prispevati k čim večji pretočnosti zunanje meje Evropske unije ter k dialogu med civilizacijami. Posebno pozornost posveča skrbi za slovenski jezik.
Ministrstvo je v letu 2010 objavilo razpis za sofinanciranje literarnega projekta na Zahodnem Balkanu za obdobje dveh let v višini 80.000 EUR letno. V konkurenci petih prijavljenih projektov je bil izbran projekt Sarajevski zvezki, ki je kot kulturna revija nastal v posebnih družbenozgodovinskih, političnih in kulturnih razmerah regije po razpadu Jugoslavije z globoko stopnjo medsebojnega nezaupanja, pretrganih komunikacijskih vezi med regionalnimi središči, nacionalistično legitimacijo nezdružljivosti in skoraj
popolnim razkrojem dialoških standardov. Projekt je nastal iz hotenja posameznih književnikov in kritičnih intelektualcev, da bi oblikovali forum za kritični dialog med pisatelji iz različnih jezikovnih, etničnih in kulturnih okolij, osredotočen na regijo nekdanje Jugoslavije.
Ministrstvo je v letu 2010 pristopilo v neformalno delovno skupino MK/MZZ/UKOM/STO ustanovljeno z namenom krepitve promocije slovenske kulture v tujini. S sodelovanjem vseh sodelujočih je bilo izvedenih že nekaj kulturnih projektov. V interesu Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za kulturo je vzpostavitev takšne ravni sodelovanja, ki bi ob upoštevanju obstoječih pravnih podlag ter s sprejetjem morebitnih novih predpisov, olajšal medresorsko sodelovanje in neposredno omogočil tudi aktivnejše sodelovanje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev pri ures-
ničevanju zastavljenih ciljev.
Zaradi varčevalnih ukrepov in posledičnim predvidenim načrtom krčenja lektoratov slovenskega jezika v tujini je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina za pripravo nacionalnih smernic za dolgoročni razvoj in delovanje mreže lektoratov slovenskega jezika na tujih univerzah, ki jo vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in bo poskušala doreči dolgoročno normativno in sistemsko rešitev omenjenega vprašanja. V študijskem letu 2010/2011 je na tujih univerzah delovalo 57 lektoratov slovenskega jezika.
V letu 2010 so bili podpisani naslednji dokumenti: krovna sporazuma v kulturi, izobraževanju in znanosti z Republiko Armenijo in Republiko Kosovo ter krovna programa v kulturi, izobraževanju in znanosti z Indijo in Rusko federacijo. V skladu s 45. členom 2. delovnega programa
173
o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije za obdobje 20082012 je ministrstvo s sodelovanjem pristojnih resorjev pripravilo evalva-cijsko poročilo dvoletnega izvajanja omenjenega krovnega programa.
Bilateralne in multilateralne aktivnosti
-	Ministrstvo sodeluje na rednem letnem zasedanju slovensko-ameriškega odbora za izbor Ful-brightovih štipendistov;
-	ministrstvo je v sodelovanju z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi in Slovenskim filmskim centrom sodelovalo na filmskih festivalih v tretjih državah in državah članicah EU;
-	ministrstvo v okviru pobud EU in samostojno sodeluje z državami izven EU, predvsem državami Zahodnega Balkana, evropske sosedske politike in Mediterana, preko projektov EU (ALF, ASEF, EUNIC) in z bilateralnim sodelovanjem;
-	ministrstvo spremlja in podpira delovanje slovenske mreže Fundacije Anna Lindh (ALF);
-	ministrstvo spremlja in podpira delovanje Azijsko-evropskega sklada (ASEF - Asia-Europe Foundation); oktobra 2010 je v Ljubljani potekala odmevna mednarodna delavnica Urban Management for an Urban Future v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Hong Kong Baptist University in ASEF;
-	ministrstvo je sodelovalo na tradicionalnem srečanju mladih pisateljev v okviru First Novel Festival v Budimpešti;
-	ministrstvo je finančno podprlo projekt Dragana Živadinova Tri zgodovinske podpore: Transfor-mance/Performance/Informance v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Osnovni motiv dogodka je bilo procesiranje skupinskega umetniškega dela z naslovom Tržaški konstruktivistični ambient, ki so ga leta 1927 proizvedli Čer-nigoj, Carmelich, Vlah in Stepan-čič;
-	ministrstvo je sofinanciralo organizacijo razstave znamenitega arhitekta Viktorja Sulčiča, avtorja vrste buenosaireških arhitekturnih ikon kot npr. tržnice Abasto in nogometnega stadiona Bocca Juniors, ob priliki praznovanja 200-letnice neodvisnosti Argentine;
-	ministrstvo je finančno podprlo forum o Borisu Pahorju ob izidu novega angleškega prevoda knjige Nekropola v New Yorku;
-	ministrstvo je sofinanciralo projekt Skrito srce (natečaj kratkih zgodb o usodi skladateljeva srca med II. svetovno vojno) skupine Kolektiva in Fundacije za promocijo sodobne umetnosti iz Varšave ob 200-letnici rojstva Fryderika Chopina v Varšavi;
-	ministrstvo je finančno podprlo nastop Mariborskega baleta v Pec-si, Evropski kulturni prestolnici 2010;
-	ministrstvo je financiralo projekt Vesne Černivec Včeraj-danes-jutri v Azerbejdžanu. Glavni namen projekta je bil povezati umetnike, mladino in ostale prebivalce v azerbajdžanskem Visokem Kavkazu, kjer živi več kot 26 manjšin. Področje njihovih aktivnosti je povezano z ohranjanjem kulturne dediščine in organiziranjem mednarodnih aktivnosti v tem od civilizacije odmaknjenem zaselku, ki je trenutno vključen na listo potencialnih spomenikov UNESCO-ve kulturne dediščine.
ANALITIKA
V Ministrstvu deluje skupina analitikov, ki spremljajo in analizirajo mednarodne politične, gospodarske, znanstvene in kulturne tokove ter se udeležuje mednarodnih posvetov, simpozijev in srečanj s področja načrtovanja politik v okviru EU, zveze NATO in drugih mednarodnih forumov.
Najpomembnejša strokovno -diplomatska aktivnost analitike je priprava rednih dvotedenskih in posebnih zbirov analiz s področja
zunanje politike in mednarodnih odnosov ter spremljanje razmer v strateško pomembnih svetovnih regijah in državah. V okvir strokovne diplomatske dejavnosti se uvršča tudi urejanje tedenskih pregledov izbranih mednarodnih dogodkov in napovedi.
Ministrstvo je v oktobru na gradu Jable organiziralo tematski posvet o izobraževanju slovenskih diplomatov v mediaciji v sodelovanju z
Geneva Centre for Security Policy.
Analitiki so sodelovali tudi pri pripravi sestanka za projekt Slovenija sreča Nemčijo maja v Berlinu.
V okviru rednih udeležb na mednarodnih delavnicah, srečanjih, seminarjih, konferencah in izobraževanjih v organizaciji različnih analitsko-raziskovalnih in akademskih centrov EU, NATO, OZN itn. so analitiki v letu 2010 predstavljali slovensko diplomacijo na srečanjih, kjer so bile obravnavanje naslednje teme: prihodnost sub-državne diplomacije,
174
januarja v Bruselju, odnosi med EU in Kitajsko, februarja v Bruslju, celovit pristop kriznemu upravljanju, marca v Helsinkih, vpliv članstva v zvezi NATO na notranjo in zunanjo politiko, marca v Tirani, podnebne spremembe in sistem OZN, maja v Beogradu, krizna politika in kriza politike, maja v Portorožu, pregled aktivnosti Akademskega sveta OZN, junija na Dunaju in uporaba francoskega jezika v mednarodnih odnosih, julija v Bruslju. Udeležili so se tudi Strateškega forum Bled v avgustu in 16. posveta slovenske diplomacije avgusta na Brdu pri Kranju.
Med najpomembnejše naloge analitike sodi skrb za publicistično dejavnost. Ministrstvo je izdalo redno letno Poročilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije za
leto 2009 in v januarju predstavilo izsledke empirične raziskave Enake možnosti v slovenski diplomaciji, ki je bila opravljena v predhodnem letu.
Ministrstvo vzdržuje stike in krepi sodelovanje z drugimi analitskimi centri v mednarodni skupnosti. Aprila v Ljubljani in novembra v Sarajevu so potekale konzultacije z analitsko službo zunanjega ministrstva Bosne in Hercegovine. V oktobru so v Moskvi potekale konzultacije z analitsko službo zunanjega ministrstva Ruske federacije. Vodja slovenske analitske službe je aprila predaval na Vojaški - diplomatski šoli v Zagrebu. Predstavnik analitike se je junija v Bruslju udeležil srečanja vodij analitskih služb zunanjih ministrstev držav članic EU.
Ministrstvo je v letu 2010 objavilo že četrti letni javni natečaj za najboljše diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije, na katerega je svoja dela prijavilo 55 avtorjev. Pred tem je podelilo priznanja avtorjem najboljših del, ki so bila prijavljena na prav tak javni natečaj v letu 2009. Med 61 prijavljenimi deli na tretji natečaj ministrstva je komisija za izvedbo javnega natečaja izbrala dela 10 avtorjev, ki so v svojih diplomskih in magistrski ter doktorski disertaciji najbolje združili teoretsko izvirnost in uporabno vrednost. Namen natečajev je spodbuditi študente na vseh ravneh študija k aplikativni uporabi teoretičnih znanj in krepiti sodelovanje ministrstva z akademsko sfero.
175
7
O MINISTRSTVU
176
ZAŠČITA INTERESOV
Najpomembnejša konzularna opravila so bila:
Zaščita slovenskih državljanov:
•	Postopki pridobitve potnega lista (navadni , službeni, diplomatski, PL za vrnitev;
•	ETD, posmrtni potni listi ter naznanitve pogrešitve potnih listov).
Skupno je bilo izdanih 2896 potnih listov RS; od tega 1898 navad-nih,152 službenih, 384 diplomatskih, 350 potnih listov za vrnitev (21 evropski potni list za vrnitev - ETD so izdale DKP DČ EU), 119 posmrtnih potnih listov. 148 oseb je naznanilo pogrešitev potnega lista v tujini.
Skupno je bilo izdanih za 14 odstotkov manj potnih listov kot v letu 2009.
•	75 obiskov slovenskih zapornikov v tujini, v 158 primerih jim je bila nudena pomoč oziroma so bili o priprtih/zaprtih slovenskih in tujih državljanih obveščeni svojci. Po podatkih MZZ RS (36. člen Dunajske konvencije o konzularnih odnosih) je bilo v preteklem letu v priporu/zaporu 260 slovenskih državljanov;
•	318 primerov obveščanja o prometnih nesrečah, smrtih slovenskih in tujih državljanov ter pomoč v teh postopkih;
•	v 32 primerih so naša predstavništva v tujini pomagala pri transferu finančne pomoči slovenskemu državljanu, ki se je v tujini znašel v stiski,
•	224 krat so uslužbenci na predstavništvih nudili pomoč osebam z zdravstvenimi, psihičnimi in/ali socialnimi težavami;
•	v 36 primerih so predstavništva in konzularni sektor sodelovali pri postopkih posvojitve otrok v tujini,
•	konzuli so opravili 304 konzularnih dni na različnih lokacijah;
•	izdano je bilo 132 izdanih carinskih in DDV potrdil;
•	opravljeno je bilo 1634 poizvedb o naslovih, svojcih ali drugih zaprošenih podatkih.
Opravila v zvezi z državljanstvom; skupaj 2103, od tega:
•	833 sprejetih vlog;
•	500 vročitev odločb;
•	478 oblikovanih mnenj pri vlogah za sprejem v državljanstvo z izredno naturalizacijo;
•	na DKP RS je bilo opravljeno 292 priseg ob sprejemu v državljanstvo.
•	urejanje osebnih stanj in naslovov slovenskih državljanov s posredovanjem slovenskih predstavništev v tujini - skupaj 4424:
•	3052 postopkov pridobitve in posredovanja izpiskov iz matičnega registra;
•	70 vlog za spremembo osebnega imena;
•	1201 vlog za spremembo stalnega prebivališča;
•	101 zapisnik o priznanju očetovstva.
Posredovano je bilo 606 izpiskov med državami po diplomatski poti (preko konzularnega sektorja).
Urejanje dovoljenj za prelete in pristanke tujih in domačih letal:
Izdanih je bilo 780 diplomatskih dovoljenj za prelete in pristanke slovenskih in tujih državnih letal ter 35 stalnih diplomatskih dovoljenj za prelete in pristanke tujih VIP in vojaških letal z veljavnostjo enega leta. Od tujih diplomatsko konzularnih predstavništev je konzularni sektor prejel 4 prošnje in posredoval pri pridobitvi ustreznih dovoljenj za vplutje tujih državnih in vojaških ladij v notranje vode RS (Koper). Po diplomatski poti smo prejeli 290 prošenj za tuje cestne in železniške tranzite ter tranzite NATO/EUFOR in izdali ustrezna dovoljenja. Izdano je bilo tudi 1 dovoljenje za snemanje iz zraka.
Overitve:
Konzularni sektor je opravil 3545 overitev (skupno število slovenskih listin, namenjenih za uporabo v tujini in tujih listin, namenjenih uporabi v RS), največ od teh (60 odstotkov) z namenom uporabe v gospodarskih poslih. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo število overitev večje za 14,7 odstotka, pri dokumentih za gospodarske posle za 28,3 odstotka. Število opravljenih overitev na DKP je bilo 15860 (1381 manj kot v letu 2009).
Mednarodna pravna pomoč:
879 postopkov je bilo opravljenih preko ZKO (za DKP ni podatka, saj je tovrstno statistiko, zaradi mnogih
Število potnih listov, ki jih je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve v letu 2010	
državljanom RS v	1898
tujini	
službeni potni listi	152
diplomatski potni listi	384
potni listi za vrnitev	350
posmrtni potni listi	112
Skupaj	2896
177
različnih opravil in nezadostnih evidenc na predstavništvih, nemogoče zbrati in prikazati).
Sprejem vlog za izdajo dovoljenja
za prebivanje in vročanje dovoljenj:
Predstavništva RS v tujini so sprejela 6458 vlog za dovoljenje za prvo
Na drugih DKP je bilo opazno povečanje števila vizumskih postopkov (Indija, Iran, Egipt, Rusija, Ukrajina, Turčija, Kitajska), največ na VMO, kjer se je število povečalo iz 11.099 na 16.481, na VKI se je število iz
Volilna opravila, povezana z naslednjimi referendumi:
•	Zakonodajni referendum o zakonu o RTV;
•	Referendum o arbitražnem sporazumu;
•	Zakonodajni referendum o zakonu o spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju - zbiranje podpisov.
Tehnični projekti:
Konzularni sektor je s pomočjo Službe za informacijsko tehnologijo in drugimi ministrstvi pripravil in dal v uporabo sistem spletnih vizum-skih vlog, kateri se je od julija 2010 pilotsko izvajal na VMO in VKI. S tem sistemom se je na obeh lokaci-
prebivanje, vročenih je bilo 7253 dovoljenj, ki so bila izdana na UE.
Pridobitev vizuma:
Slovenska predstavništva so skupno obravnavala 52.522 vlog za izdajo kratkoročnega vizuma, izdanih je bilo 50.720 vizumov (stopnja zavrnitve 3,45odstotka). Predstavništva so
3.895 povečalo na 5.058, na VND iz 479 na 745. VTE beleži povečanje iz 272 na 610, VKA iz 225 v letu 2009 na 467 v letu 2010. Na VAN se je število vizumskih postopkov povečalo iz 558 na 1.190. VPE pa beleži porast iz
jah obravnavalo več kot 70 odstotkov vizumskih vlog.
V	prvi polovico 2010 je bil vzpostavljen tudi register garantnih pisem, katerega je Konzularni sektor pripravil v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo. Register garantnih pisem konzulom na slovenskih diplomatskih predstavništvih in konzulatih omogoča preverjanje avtentičnosti garantnega pisma. Na ta način garantom ni potrebno več garantnih pisem posredovati tujcem v originalu, kar skrajša čas in znižuje stroške vizumskega postopka.
Konzularni sektor je pripravil in izvedel redni letni konzularni posvet, ki se ga je udeležilo 66 udeležencev.
V	sodelovanju s kadrovsko službo je bil pripravljen program konzularne-
obravnavala tudi 307 vlog za izdajo dolgoročnega vizuma, izdanih je bilo 287 vizumov (stopnja zavrnitve 6,51odstotka).
V letu 2010 je zaradi vizumske liberalizacije opazen velik padec števila vizumskih postopkov na lokacijah Zahodnega Balkana.
388 na 456. Na ostalih DKP je število vizumskih postopkov ostalo primerljivo z letom 2009. Konzularni sektor je v 2010 obravnaval 34 pritožb zaradi zavrnitve izdaje vizuma.
ga izobraževanja, ki je potekalo v dveh celotedenskih terminih. Udeležilo se ga je 24 kandidatov za napotitev na konzularno delovno mesto v tujini, 10 od njih je opravljalo konzularni izpit
Konzularni sektor je pripravil poseben seminar o uporabi splošnega upravnega postopka pri delu na DKP. Nekateri udeleženci seminarja so opravljali tudi izpit.
Povečala se je komunikacija preko portala e-uprava, preko elektronskega naslova konzularne-zadeve.mzz@gov.si. Aktualen je postal tudi obrazec Podatki o potovanju v tujino, ki je dosegljiv na spletni strani ministrstva.
Eksperti iz ZKO so sodelovali pri pripravi zakonskih predlogov (zakon
DKP	2009	2010	%
VBG	40.351	879	- 98.5%
VSK	9.247	1.106	- 88.0%
VSA	17.503	11.585	- 43.8%
KBL	4.166	9.822	+135.8%
KPG	10.434	372	-96.5%
Izdajanje vizumov na diplomatsko-konzularnih predstavništvih					
	2006	2007	2008	2009	2010
obravnavane vloge	100.338	88.359	103.095	89.612	52.522
izdani vizumi	95.031	84.887	98.856	85.449	50.720
zavrnjene vloge	5.307	3.472	4.239	3.790	1.802
178
o tujcih, zakon o potnih listinah, zakon o zaposlovanju tujcev, zakon o osebnih izkaznicah, zakon o mednarodni zaščiti). Pri tem so bili, z izjemo zakona o tujcih, uspešni.
Konzularne konzultacije
V mesecu aprilu so potekale konzularne konzultacije med predstavniki RS in Bosne in Hercegovine, katerih glavne teme so bile konzularna zaščita državljanov Republike Slovenije ter Bosne in Hercegovine, poročilo in praksa obeh držav, dogovor o izvajanju Programa sodelovanja med ministrstvoma v letu 2010, napredek Bosne in Hercegovine pri doseganju standardov za vizumsko liberalizacijo, poročanje Bosne in Hercegovine, novosti v vizumski praksi EU na področju biometrije, predstavitev aktivnosti Republike Slovenije in praktičen prikaz uporabe biometrije, programske in tehnične opreme.
Novembra 2010 je Konzularni sektor MZZ opravil bilateralne konzularne konzultacije na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Avstrije. Pogovori so zajemali različne konzularne teme, največ poudarka pa je bilo dano izmenjavi mnenj in stališč v zvezi s širitvijo pristojnosti častnih konzulov, registracije popotnikov, finančne podpore reševanju konzularnih primerov, varnostnih priporočil za popotnike in izdaje potnih listov za vrnitev. Na pogovorih sta bili obravnavani tudi vizumska praksa in širitev sodelovanja na tem področju in vizumskle liberalizacije za države Evropske sosedske politike.
Delovne skupine v Bruslju
ODNOSI Z JAVNOSTMI
Uslužbenci Konzularnega sektorja se redno udeležujejo zasedanj delovne skupine za vizume (DS VISA), Odbora za izvajanje Vizumskega zakonika (VISA COMM), delovne skupine VISION in FoVIS. Na vseh zasedanjih delujejo proaktivno. V omenjenih skupinah je bilo največ aktivnosti namenjeno uvajanju Vizumskega zakonika v praksi, vizumski liberalizaciji za države Zahodnega Balkana (kjer je Slovenija imela posebej vidno vlogo), uvajanju Viznega informacijskega sistema EU. Tudi pri slednjem velja omeniti, da je bila Slovenija pri dosedanjem testiranju najuspešnejša država.
Predstavniki Konzularnega sektorja so sodelovali na vseh 6 sestankih skupine COCON v Bruslju, v okviru katere se na konzultacijah srečujejo konzularni uslužbenci iz prestolnic držav članic. Teme, ki so bile v preteklem letu v ospredju, so zajemale predvsem krepitev medsebojnega konzularnega sodelovanja v tretjih državah ter krepitvi zaščite interesov državljanov EU in obravnavale problematiko dostopa do obstoječih virov informacij na področju kriznega upravljanja in konzularnega delovanja, dobre prakse DČ na področju on-line registracije popotnikov ter možnosti vzpostavitve konzularnega izobraževalnega sistema Erasmus.
Mednarodno sodelovanje
V letu 2010 so uslužbenci Konzularnega sektorja izvedli več aktivnosti glede nudenja ekspertne pomoči državam Zahodnega Balkana na
področju pravosodja in notranjih zadev. Tako je slovenski ekspert v juniju 2010 predaval na konferenci o uvajanju biometrije, katero je pripravilo MZZ BiH in na kateri so sodelovale vse države Zahodnega Balkana.
Ekspert Konzularnega sektorja je bil v maju 2010 s strani MZZ BIH povabljen na ekspertno misijo po DKP BIH v Italiji, Švici in Nemčiji.
V	okviru te misije so bili BIH strani prenesene izkušnje RS pri izpolnjevanju schengenskih standardov na DKP.
V	septembru 2010 je potekal tridnevni seminar na Konzularnem sektorju v okviru katerega so se makedonski eksperti poučili o načinu in izkušnjah pri implementaciji Vizumske-ga zakonika v praksi.
V	decembru 2010 je v Skopju potekal dvodnevni seminar na katerega je bil vabljen tudi ekspert Konzularnega sektorja, ki je s pomočjo avstrijskega in romunskega kolego predstavnikom makedonskega MZZ in MNZ predaval izkušnje pri vizumski politiki in praksi.
Sklepanje mednarodnih sporazumov
Konzularni sektor je bil v 2010 nosilec dejavnosti pri sklepanju sporazumov o ukinitvi vizumov za imetnike diplomatskih in službenih potnih listov z Indonezijo, Armenijo, in Libijo.
Ministrstvo (služba za odnose z javnostmi) je objavilo 653 sporočil za javnost in 214 napovednikov dogodkov.
Vsebinske poudarke delovanja ministrstva je na rednih mesečnih novinarskih konferencah predstavil tudi uradni govorec ministrstva dr. Milan Balažic. Izmed vsebinskih poudar-
kov velja izpostaviti komuniciranje arbitražnega sporazuma s Hrvaško in komuniciranje delovanja gospodarske diplomacije.
179
Ministrstvo je prenovilo spletne fično podobo državne uprave ter ministrstva na spletnih omrežjih strani v skladu z novo celostno gra- pristopilo h komuniciranju dela Facebook in Twitter.
KADROVSKE ZADEVE
Na ministrstvu je bilo 31. decembra zaposlenih 648 uslužbencev (54,5 odstotkov žensk in 45,5 odstotkov moških), med njimi 8 pripravnikov z univerzitetno izobrazbo. Delovno razmerje je prenehalo skupaj 38 javnim uslužbencem, od tega se jih je 6 upokojilo. Na mirovanje je odšlo 7 javnih uslužbencev. V notranji službi je bilo zaposlenih 383, v zunanji pa 265 uslužbencev.
Med zaposlenimi je imelo 17 uslužbencev doktorat, 118 magisterij ali specializacijo, 383 univerzitetno stopnjo izobrazbe, 28 visoko strokovno, 15 višjo, 75 uslužbencev srednješolsko izobrazbo, drugo pa 12 uslužbencev.
V letu 2010 so v tujini delovala naslednja predstavništva Republike Slovenije:
•	42 veleposlaništev;
•	7 stalnih predstavništev Republike Slovenije;
•	6 generalnih konzulatov;
•	v letu 2010 sta začela delovati 2 konzulata (Düsseldorf in Šanghaj);
•	še vedno deluje Pisarna Republike Slovenije pri Palestinskih avtonomnih oblasteh v Ramali
•	ter Konzularna pisarna v Banja Luki.
Slovenska veleposlaništva v tujini so v letu 2010 skupno nerezidenčno pokrivala 44 držav. Na novo je bilo odprto eno stalno predstavništvo in dva konzulata, Stalno predstavništvo pri OVSE na Dunaju pa se je preimenovalo v Stalno predstavništvo RS pri OZN, OVSE in drugih med-
narodnih organizacijah na Dunaju. Prvič smo imenovali veleposlanico RS v Braziliji, veleposlanika - stalnega predstavnika RS pri OECD v Parizu in začasnega odpravnika poslov RS v Tirani.
Na novo je bilo odprtih 5 konzulatov in imenovanih 5 častnih konzulov, en konzulat pa je bil zaprt (Potsdam, ZRN). Republika Slovenija ima skupno delujočih 88 konzulatov na čelu s častnimi konzuli (16 je generalnih konzulov in 72 konzulov).
V	enaindvajsetih diplomatskih predstavništvih je 22 diplomatov, ki pokrivajo predvsem ekonomsko področje (na ostalih predstavništvih opravljajo te naloge drugi diplomati).
Za vojaško oz. obrambno področje je na diplomatskih predstavništvih 42 predstavnikov Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (13 obrambnih atašejev v veleposlaništvih in 26 vojaških predstavnikov Republike Slovenije v stalnih predstavništvih Republike Slovenije). V treh diplomatskih predstavništvih službujejo trije policijski atašeji.
V	notranji službi je bila ustanovljena Projektna enota za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem. Ukinjena je bila Služba za signiranje, njene naloge so se prenesle v Sekretariat. Sektor za gospodarsko diplomacijo se je razdelil v dva nova sektorja, in sicer Sektor za bilateralno gospodarsko sodelovanje in Sektor za gospodarsko promocijo. Sektor za mednarodne odnose v kulturi se je prenesel iz Direktorata za gospodarsko diplomacijo v Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo.
Vodje diplomatsko-konzularnih
predstavništev Republike Slovenije v letu 2010
Veleposlaništva Republike Slovenije
•	Veleposlaništvo v Ankari, veleposlanik Mitja Štrukelj, veleposlanik dr. Milan Jazbec (od 2.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Atenah, veleposlanik Vladimir Kolmanič, začasna odpravnica poslov Darinka Bogdanovič (od 16.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Beogradu, začasna odpravnica poslov Jadranka Šturm Kocjan, veleposlanik mag. Franc But (od 3.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Berlinu, veleposlanik Mitja Drobnič
•	Veleposlaništvo v Bernu, veleposlanik mag. Bojan Grobovšek
•	Veleposlaništvo v Brasili, začasni odpravnik poslov Edvin Skrt, veleposlanica Milena Šmit (od 15.10.2010)
•	Veleposlaništvo v Bratislavi, veleposlanik mag. Stanislav Vidovič
•	Veleposlaništvo v Bruslju, veleposlanica mag. Anita Pipan
•	Veleposlaništvo v Budimpešti, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret
•	Veleposlaništvo v Buenos Airesu, veleposlanik Avguštin Vivod, začasna odpravnica poslov Katja Lina Biloslav (od 25.06.2010)
•	Veleposlaništvo v Bukarešti, začasni odpravnik poslov Marcel Kop-rol
180
•	Veleposlaništvo v Canberri, začasni odpravnik poslov Gregor Kozo-vinc, začasni odpravnik poslov dr. Zvone Žigon (od 2.08.2010)
•	Veleposlaništvo v Dublinu, veleposlanica Jasna Geršak
•	Veleposlaništvo na Dunaju, veleposlanik Aleksander Geržina
•	Veleposlaništvo v Haagu, veleposlanik mag. Leon Marc
•	Veleposlaništvo v Helsinkih, veleposlanik spec. Tone Kajzer
•	Veleposlaništvo v Kairu, veleposlanik Borut Mahnič, veleposlanik dr. Robert Kokalj (od 14.08.2010)
•	Veleposlaništvo v Kijevu, začasni odpravnik poslov Boris Gole, začasna odpravnica poslov Nataša Prah (od 6.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Kopenhagnu, veleposlanik Bogdan Benko
•	Veleposlaništvo v Lizboni, veleposlanik Andrej Peter Bekeš, veleposlanica Bernarda Gradišnik (od 23.11.2010)
•	Veleposlaništvo v Londonu, veleposlanik Iztok Jarc
•	Veleposlaništvo v Madridu, veleposlanik Peter Reberc, začasna odpravnica poslov Jasna Lhotka (od 1.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Moskvi, veleposlanica Ada Filip Slivnik
•	Veleposlaništvo v New Delhiju, veleposlanik Janez Premože
•	Veleposlaništvo v Otawi, veleposlanik Tomaž Kunstelj
•	Veleposlaništvo v Parizu, veleposlanik dr. Janez Šumrada, veleposlanica Veronika Stabej (3.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Pekingu, veleposlanica Marija Adanja
•	Veleposlaništvo v Podgorici, veleposlanik mag. Jernej Videtič
•	Veleposlaništvo v Pragi, veleposlanik mag. Franc But, začasni odpravnik poslov mag. Jakob Štunf (od 18.07.2010)
•	Veleposlaništvo v Prištini, veleposlanik Jožef Hlep
•	Veleposlaništvo v Rimu, začasni odpravnik poslov Gregor Šuc, veleposlanik Iztok Mirošič (od 5.07.2010)
•	Veleposlaništvo v Sarajevu, veleposlanik Andrej Graselli
•	Veleposlaništvo v Skopju, veleposlanik Alain Brian Bergant
•	Veleposlaništvo v Stockholmu, veleposlanik Vojislav Šuc, začasna odpravnica poslov Metoda Mikuž (od 10.07.2010)
•	Veleposlaništvo v Teheranu, začasna odpravnica poslov Kristina Radej
•	Veleposlaništvo v Tel Avivu, veleposlanik mag. Boris Sovič
•	Veleposlaništvo v Tirani, začasni odpravnik poslov Davorin Seničar
•	Veleposlaništvo v Tokiu, veleposlanik Miran Čupkovič Skender, veleposlanica Helena Drnovšek Zorko (od 1.11.2010)
•	Veleposlaništvo v Varšavi, veleposlanik mag. Marjan Šetinc
•	Veleposlaništvo v Vatikanu, veleposlanik dr. Ivan Rebernik, veleposlanica Maja Marija Lovrenčič Svetek (od 23.09.2010)
•	Veleposlaništvo v Washingtonu, veleposlanik Roman Kirn
•	Veleposlaništvo v Zagrebu, začasni odpravnik poslov Robert Krmelj, veleposlanik Vojko Volk (od 21.07.2010)
Stalna predstavništva Republike
Slovenije
•	Stalno predstavništvo pri Evropski Uniji v Bruslju, veleposlanik mag. Igor Senčar, veleposlanik dr. Rado Genorio (od 6.09.2010)
•	Stalno predstavništvo pri zvezi Nato v Bruslju, veleposlanik dr. Božo Cerar
•	Stalno predstavništvo pri OZN, OVSE in drugih mednarodnih organizacijah na Dunaju, veleposlanik dr. Stanislav Raščan/ začasni odpravnik poslov mag. Jernej Cimperšek (od 24.07.2010)
•	Stalno predstavništvo pri OECD v Parizu, veleposlanik Andrej Rant (od 14.10.2010)
•	Stalno predstavništvo pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, veleposlanica Sanja Štiglic
•	Stalno predstavništvo pri Svetu Evrope v Strasbourgu, začasni odpravnik poslov mag. Jakob Brenčič, veleposlanik Damjan Bergant (od 22.03.2010)
•	Stalno predstavništvo pri Uradu Organizacije združenih narodov v Ženevi, veleposlanik Andrej Logar, veleposlanik Matjaž Kova-čič (od 23.07.2010)
Generalni konzulati Republike
Slovenije
•	Generalni konzulat v Celovcu, generalni konzul spec. Matjaž Longar, v.d. vodje generalnega konzulata Duška Jerman Male
•	Generalni konzulat v Clevelandu, generalni konzul Jurček Žmauc
•	Generalni konzulat v Monoštru, generalni konzul mag. Drago Šiftar
•	Generalni konzulat v Munchnu, generalni konzul Marko Vrevc
181
•	Generalni konzulat v New Yorku, v.d. vodje generalnega konzulata dr. Melita Gabrič
•	Generalni konzulat v Trstu, generalni konzul Vlasta Valenčič Pelikan
PRORAČUN
Konzulati Republike Slovenije
•	Konzulat v Düsseldorfu, konzul I. razreda Matjaž Pen
•	Konzulat v Šanghaju, konzul I. razreda mag. Ljubomir Ulaga
Predstavniška pisarna
Predstavniška pisarna Republika Slovenije pri Palestinski upravi v Ramali, vodja pisarne mag. Igor Pogačar.
Ministrstvo je v letu 2010 za izvajanje svojih programov porabilo 74.199.974 evrov. Kljub finančni krizi in z rebalansom proračuna znižanim obsegom sredstev za delovanje je uspešno končalo proračunsko leto.
Za zunanje zadeve in konzularne storitve je porabilo 63.687755 evrov, od tega za izvajanje politike doma 19.423.023 evrov in za diplomatsko-konzularno mrežo 44.264.732 evrov.
Slovenija je bila pri večstranskem sodelovanju verodostojna partnerica. Za tekoče obveznosti do Organizacije združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij je bilo v letu 2010 plačanih 4.477.575 evrov. Ta znesek vključuje plačilo rednih članarin, del obveznosti do mirovnih operacij OZN, manjši del pa je bil nakazan kot plačilo prostovoljnih prispevkov RS.
Slovenija si je še naprej prizadevala za povečanje deleža sredstev, name-
njenih mednarodni razvojni pomoči. Leto 2010 je bilo za oblikovanje zavesti o pomenu mednarodne razvojne pomoči zelo pomembno. Ministrstvo je uspešno sodelovalo na številnih mednarodnih konferencah in srečanjih, na katerih si je prizadevalo za trajen gospodarski razvoj, zmanjševanje revščine in spoštovanje človekovih pravic. Za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je namenilo 6.034.644 evrov, kar je trikratni znesek prejšnjega leta.
INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA
Na področju informacijske tehnologije v ministrstvu se je nadaljevalo intenzivno delo na razvoju, testiranju in povezovanju evropskega vizum-skega informacijskega sistema VIS z drugimi nacionalnimi sistemi (vizumski informacijski sistem MZZ, Informacijski sistem Policije). Uspešno in v predpisanih rokih izvedene obveznosti Slovenije, še posebej v okviru skupnega evropskega testiranja, so bile na tem področju zelo pomembne, saj je za mesec junij 2011 bil predviden začetek delovanja sistema VIS. Vzporedno s temi aktivnostmi so bili v predpisanih rokih izvedeni tudi drugi pomembni projekti, vezani na evropske direktive in nacionalno zakonodajo, predvsem s področja vizumske politike.
Na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v tujini je bila uvedena Intranetna
aplikacija. Ta informacijski servis, ki je bil sprva namenjen predvsem informiranju zaposlenih, se je z redno in aktivno uporabo zaposlenih postopoma razvil v aplikacijo, preko katere se vstopa tudi v različna delovna okolja, s čimer je bil omogočen enoten in učinkovit dostop ter ažuri-ranje teh okolij vsem zaposlenim.
Služba za informacijsko tehnologijo je bila dejavna pri razvoju, vzdrževanju, nadgradnjah, razširitvah in posodobitvah strojne in programske opreme ter pri prenovi informacijsko komunikacijskih sistemov na diplo-matsko-konzularnih predstavništvih, dislociranih lokacijah ministrstva ter vključitvi v nekatera druga informacijsko komunikacijska omrežja in sisteme. Pri tem je bila posebna pozornost namenjena aktivnostim za zagotavljanje večje razpoložljivosti sistema in zanesljivosti delovanja ter postopkom in izvajanju testiranj za
obnovo podatkov, še posebej na centralnem sistemu ministrstva v Ljubljani ter zagotavljanju zmogljivejših in zanesljivejših komunikacijskih povezav do diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih dislociranih lokacij ministrstva.
Obsežno in intenzivno delo je bilo opravljeno na področju planiranja in priprave sprememb, ki se bodo, zaradi svoje zahtevnosti in kompleksnosti, začele izvajati v letu 2011. Najpomembnejše spremembe zajemajo prenovo oziroma spremembo zasnove domenskega sistema ministrstva, ki bo zagotovila višjo stopnjo varnosti in obvladljivosti sistema ter olajšala izvajanje sistemske administracije. Zato so bili ustrezno nadgrajeni operacijski sistemi domenskih strežnikov na ministrstvu v Ljubljani in Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri EU v Bruslju, priprava t.i. PKI infrastrukture in priprava
182
migracije uporabnikov. Za prilagoditev novi zasnovi in prenovi diplo-matske-konzularne informacijske infrastrukture je bil pripravljen strežniški model z ustrezno nadgrajenim operacijskim sistemom in strežniško virtualizacijo, s katero bomo lahko zagotovili medsebojno neodvisno delovanje ključnih informacijskih servisov. Pripravljena je bila tudi prenova delovnih postaj z novimi verzijami operacijskega sistema in pisarniških programskih paketov. Za distribucijo sistemske in aplikativne programske opreme, sistemskih in drugih popravkov ter nadgradenj je bil v pripravi sistem na novi programski zasnovi. V tem okviru je bilo potrebno pripraviti tudi vse sistemske in aplikativne pogoje za soodvisno nadgradnjo Lotus Domino strežniške in aplikacijske zasnove. Zato so bile izvedene tudi priprave na spremembo sistemske postavitve ter porazdelitve in namembnosti centralnih aplikacijskih strežnikov. Na tej podlagi je bila izvedena tudi priprava na celovito prenovo komunikacijske zasnove programske podpore finančno-materialnemu poslovanju DKP.
Na področju obravnavanja tajnih podatkov v informacijskem sistemu ministrstva so se izvajale stalne aktivnosti zaščite in varovanja podatkov ter razvoja in implementacije novih rešitev. Uspešno je bila izvedena varnostna akreditacija povezave sistema Cortesy, ki ga upravlja Svet EU, z omrežjem MZZ v Ljubljani in omrežjem Stalnega predstavništva RS pri EU v Bruslju. Ministrstvo se je tudi vključilo v skupni informacijski servis državne uprave I-EU Portal, kjer so dostopni dokumenti iz sistema Extranet-R, s kate-
rim upravlja Svet EU, in kjer se zbirajo stališča Slovenije. Prav tako se je ministrstvo vključilo v razpis pod okriljem Generalnega sekretariata Vlade za nabavo opreme za vključitev v informacijski servis SUED-Z. Služba je sodelovala tudi pri postopkih javnega naročila za opremo in storitve za potrebe delovanja Projektne skupine za pripravo zagovora pred arbitražnim sodiščem.
V	skladu z načrti ministrstva o odpiranju oziroma prevzemu gospodarskih predstavništev v svetu (PSG) se je začelo z načrtovanjem in izvajanjem informacijsko komunikacijske podpore tem predstavništvom. Kljub zelo kratkim rokom vzpostavitve ter pomanjkanju ustrezne opreme za njihovo celovito prenovo in vključitev, so se začela ta predstavništva uspešno vključevati v informacijski sistemministrstva. Postopek integracije se postopoma, v skladu z možnostmi zagotavljanja ustrezne in standardizirane opreme, nadaljuje s ciljem njihove polne umeščenosti v informacijsko komunikacijski sistem in serviseministrstva.
V	okviru načrtovanja vzpostavitve t.i. poslovnih inkubatorjev na diplo-matsko-konzularnih predstavništvih je bila pripravljena informacijsko komunikacijska zasnova za njihovo postavitev in delovanje. Pri načrtovanju dislociranih konzularnih pisarn za potrebe opravljanja t.i. konzularnih dni pa so bili vzpostavljeni standardi za njihovo delovanje in enotno opremljanje z informacijsko komunikacijsko opremo.
Podpora in pomoč uporabnikom informacijskih servisovministrstva, t.i. HelpDesk, ki deluje v okviru
Službe za informacijsko tehnologijo, je dobila še večji pomen pri stikih z uporabniki in odpravljanju težav pri njihovem delu. Število prejetih in rešenih oziroma v nadaljnje reševanje posredovanih zahtevkov se je tako stalno povečevalo. Servis, brez katerega si delovanja in podpore informacijskim servisom v ministrstvu ni več mogoče predstavljati, je postal pomemben tako za uporabnike informacijskega sistema, ki so s tem dobili odziv in pomoč za vse težave in vprašanja v zvezi z uporabo informacijskih servisov na eni kontaktni točki, kot za ostale zaposlene v Službi za informacijsko tehnologijo, ki se tako v pomoč in podporo vključujejo na drugem nivoju podpore in se s tem v večji meri lahko posvetijo nalogam na področju razvoja in vzdrževanja.
Služba za informacijsko tehnologijo je sodelovala pri pripravi in izvedbi javnih naročil s področja informacijsko komunikacijske tehnologije, kjer se vključuje pri pripravi tehničnih specifikacij za javne razpise kot tudi pri pripravi tehničnih delov pogodb in aneksov.
Za uslužbence, ki odhajajo v diplo-matsko-konzularna predstavništva, je bilo prenovljeno usposabljanje s področja informacijske tehnologije in informacijske varnosti. Na pobudo Službe za informacijsko tehnologijo je bila tudi ustanovljena Komisija za upravljanje informacijske varnosti ministrstva, ki sprejema strateške usmeritve in odločitve ministrstva s področja informacijske varnosti.
PROTOKOLARNE DEJAVNOSTI
Ministrstvo za zunanje zadeve je	• 73 službenih izkaznic;	• 9 izkaznic konzularnim usluž-
v letu 2010 izdalo:	bencem;
• 1 konzularno izkaznic;
• 414 diplomatskih izkaznic;
183
•	3 izkaznice častnim konzularnim funkcionarjem
•	442 osnovnih potrdil za oprostitev dajatev.
Oddelek za diplomatsko korespondenco je:
•	pridobil 27 agremajev;
•	pridobil 11 soglasij za obrambne in vojaške atašeje;
•	pripravil 28 predaj poverilnih pisem;
PREVAJANJE
V okviru ministrstva je bilo v letu 2010 prevedenih 5007 in lektorira-nih 2772 strani, od tega (večji sklopi besedil):
•	625 strani izjav;
•	282 strani poročil;
•	262 strani tez;
•	278 strani besedil za objavo na spletu;
•	203 strani publikacij;
Služba za pravne zadeve je bila v letu 2010 aktivna na področju priprave predpisov in splošnih aktov. 12. januarja 2010 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zunanjih zadevah, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. decembra 2009.
•	pripravil 30 poverilnih pisem;
•	pripravil 7 patentnih pisem in
•	pripravil 4 eksekvature.
Na spletni strani ministrstva je objavljena diplomatska lista in Protokolarni vodnik za tuja diplomatska predstavništva, akreditirana v Republiki Sloveniji.
Oddelek za ceremonial, organizacijo obiskov in logistiko je v sklopu rednega letnega dela v celoti organiziral in protokolarno vodil sedem delovnih obiskov
•	465 pravnih besedil;
•	440 strani raznih prevodov.
Med daljšimi in pomembnejšimi prevodi so bili še prevodi besedil o Enakih možnostih v slovenski diplomaciji, priročnika o nasilju na delovnem mestu, brošuri za kandidaturo v Varnostni svet OZN, Diplomatskega priročnika, Zakona o zunanjih zadevah, Prenova mednarodnega prava s področja mednarodnih pogodb, prevoda Dunajske konvencije o pravu pogodb med drža-
Na področju priprave podzakonskih aktov je služba pripravljala oziroma sodelovala pri pripravi Pravilnika o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu, Pravilnika o ocenjevanju uspešnosti javnih uslužbencev v Ministrstvu za zunanje zadeve, Pravilnika o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, Pravilnika o preizkusnem testu in dodat-
ministrov, pristojnih za zunanje zadeve, iz drugih držav. V sodelovanju s Protokolom Republike Slovenije je oddelek delno organiziral in vodil štiri uradne obiske tujih ministrov za zunanje zadeve. Predstavniki ministrstva so organizirali in izpeljali obiske desetih drugih visokih predstavnikov tujih držav ali organizacij ter približno petindevetdeset protokolarnih dogodkov različnega obsega in ravni, kot so organizacija konzultacij, sprejemov, kosil, podpisov sporazumov, diplomatskih športnih in drugih srečanj.
vami in mednarodnimi organizacijami ali mednarodnimi organizacijami iz angleščine v slovenščino, Tretjeta periodičnega poročila Republike Slovenije po Konvenciji o varstvu narodnih manjšin iz slovenščine v angleščino, Praktičnih napotkov za partnerje na DKP-jih, Poročila o razvojnem sodelovanju RS in ostalih poročil ter konvencij.
Prevajalci na ministrstvu so opravili 109 ur redakcij(e) mednarodnih pravnih aktov.
nem usposabljanju in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini.
Na področju notranje organizacije dela je Služba za pravne zadeve pripravila oziroma sodelovala pri pripravi splošnih aktov, s katerimi se
Pregled opravljenih prevodov	2007	2008	2009	2010
prevodi (skupaj strani)	3246	3474	3894	5007
lekture (skupaj strani)	2239	2639	2841	2772
tolmačenje (skupaj ur)	84	302	113	67
PRAVNE ZADEVE
184
urejajo notranji postopki delovanja ministrstva. Gre za naslednja notranje akte:
•	Navodilo o pripravah za delo v zunanji službi in o usposabljanju za zasedbo položaja;
•	Navodilo o uporabi službenega telefonskega omrežja in službenih mobilnih telefonov v Ministrstvu za zunanje zadeve;
•	Navodilo o zaposlovanju lokalnega osebja in opravljanju del partnerjev javnih uslužbencev na predstavništvih Republike Slovenije v tujini;
•	Navodilo o postopku priprave mnenja in predloga za imenovanje vodij predstavništev Republike Slovenije v tujini;
•	Navodilo o finančnem in materialnem poslovanju diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije;
•	Navodilo za določitev letnega dopusta;
•	Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila o delu Kadrovske komisije.
V letu 2010 je Služba za pravne zadeve veliko pozornosti namenila področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, ki se je na ravni države v celoti skoncentriralo v Ministrstvu za zunanje zadeve. Delo na tem področju je obsegalo predvsem pripravo pravnih podlag za delovanja Ministrstva za zunanje zadeve konkretnem področju in pripravo pogodb o sofinanciranju projektov mednarodnega
razvojnega sodelovanja, ki jih izvajajo ustanove, nevladne organizacije in drugi subjekti zasebnega prava.
Poleg navedenega je Služba za pravne zadeve pripravljala vladna gradiva v zvezi z vprašanji notranjega prava v RS, predloge vlog v delov-nopravnih in civilnopravnih sporih, katerih stranka je Ministrstvo za zunanje zadeve in mnenja za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS glede pritožb javnih uslužbencev. Služba je pregledovala civilnopravne pogodbe s fizičnimi in pravnimi osebami in svetovala pri izvajanju delovnopravne zakonodaje. Prav tako je Služba za pravne zadeve vodila postopke za dostop do informacij javnega značaja in uredila ter skrbela za kataloge zbirk osebnih podatkov, ki jih vodi Ministrstvo za zunanje zadeve.
GLAVNI DIPLOMATSKI NADZORNIK
Ministrstvo za zunanje zadeve v skladu z 8. členom Zakona o zunanjih zadevah skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev, vključno z rezidencami vodij predstavništev.
Za izvajanje nadzora nad delovanjem in izvajanjem nalog diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je minister za zunanje zadeve imenoval glavnega diplomatskega nadzornika, ki deluje v okviru svojih pristojnosti na podlagi Zakona o zunanjih zadevah. Pri svojem delu je neodvisen in nepristranski. Glavni diplomatski nadzornik s člani nadzora preverja spoštovanje veljavnih predpisov, splošnih aktov in navodil ministra, ki so podlaga za zakonito, urejeno, gospodarno in učinkovito delovanje
predstavništev. Z namenom zagotovitve temeljnega cilja nadzora pomaga ter svetuje vodji predstavništva, da ugotovljene nepravilnosti in slabosti odpravi ter izboljša svoje in delovanje predstavništva.
Nadzor med drugim preverja in ocenjuje vsebinsko, diplomatsko dejavnost predstavništva, organiziranost dela, kadrovske zadeve in medosebne odnose, finančno-materialno poslovanje, pogodbena stanja, konzularno poslovanje, var-nostno-tehnično delovanje, varovanje tajnih in osebnih podatkov itd. Nadzor pregleda tudi poslovne prostore predstavništva, vključno z delovnimi sredstvi in rezidenco veleposlanika.
Na podlagi letnega načrta nadzorov diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije so bili v letu 2010 opravljeni trije redni nadzori diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v
tujini. Na podlagi sklepov ministra za zunanje zadeve so bili opravljeni tudi štirje izredni nadzori. Redni nadzori v letu 2010 so bili po svojem obsegu celoviti, medtem ko so bili izredni nadzori (z izjemo enega) delni, namenjeni le pregledu določenega področja delovanja in izvajanja nalog predstavništev.
Priprave na nadzor potekajo na podlagi načrta nadzora za posamezno predstavništvo. Glavni diplomatski nadzornik predhodno opravi razgovore v pristojnih notranjih organizacijskih enotah ministrstva, na podlagi zbranih ocen in poročil pripravi analizo delovanja posameznega predstavništva, ki je podlaga za izvedbo nadzora.Glavni diplomatski nadzornik vodi priprave, organizacijo in izvedbo nadzorov. Za opravljanje posameznih nalog nadzora na konzularnem, finančnem, kadrovskem, varnostnem in drugih področjih v nadzorih na predlog glavnega diplomatskega nadzornika in po
185
pooblastilu generalnega sekretarja ministrstva sodelujejo tudi uslužbenci ostalih organizacijskih enot ministrstva.
Glavni diplomatski nadzornik končno poročilo o nadzoru s predlogi ukrepov in priporočil za odpravo ugotovljenih slabosti, pomanjkljivosti ali nepravilnosti, po tem, ko jih odobri minister, predloži v vpogled
tudi vodjem pristojnih notranjih organizacijskih enot ministrstva, ki so sprejete ukrepe dolžni izvesti. Glavni diplomatski nadzornik spremlja izvajanje sprejetih ukrepov in priporočil.
Glavni diplomatski nadzornik sodeluje pri pripravi in spremembah notranjih navodil ministrstva. V postopku sprejemanja je tudi nov
Pravilnik o nadzoru v predstavništvih Republike Slovenije v tujini, ki ureja organizacijo, postopek in oblike nadzora; poročanje ter predlaganje ukrepov in spremljanje izvajanja ukrepov v postopku nadzora. Glavni diplomatski nadzornik je vključen tudi v priprave vodij diplomatskih predstavništev v tujini, ki odhajajo na delo v zunanjo službo.
LOGISTIKA, INVESTICIJE IN JAVNA NAROČILA
V skladu z varčevalnimi ukrepi je uslužbencem v letu 2010 uspelo preurediti, preseliti in na novo urediti poslovne prostore in rezidence diplomatsko-konzularnih predstavništev:
•	Beograd: izvedena je bila selitev poslovnih prostorov in rezidence;
•	Zagreb: izbrana je bila nova rezidenca;
•	Tirana: odprto je bilo novo veleposlaništvo s poslovnimi prostori;
•	Pariz: izvedena je bila obnova naše zgradbe, s prenovo in racionalizacijo prostorov v objektu
POŠTA IN ARHIV
delujeta VPA in misija pri OECD in zbrana rezidenca OECD;
•	Strassbourg: izbrana je bila nova, cenejša rezidenca,
•	Brasilia: izbrani in preurejeni so bili novi poslovni prostori in rezidenca;
•	Vatikan: izvedena je bila selitev veleposlanice;
•	Bratislava: veleposlaništvo je bilo preseljeno v nove, cenejše prostore;
•	Stockholm: Vrnjena je bila nekdanja rezidenca, pohištvo je bilo preseljeno v Pariz (OECD);
•	Bruselj: VBR je bilo preseljeno v prostore SPBR;
•	Canberra: Veleposlaništvo in rezidenca (v enem objektu) sta bili preseljeni v nove, cenejše prostore.
Služba je v okviru zmanjševanja stroškov prevzela tudi prevoze in selitve v tujino. Opravljeno je bilo 44 selitev in prevozov v lastni režiji ministrstva in s tem je bilo prihranjenih okoli 170.000 eurov stroškov, kar bi sicer zaračunal za storitev izbrani selitveni servis.
V letu 2010 je bilo kupljenih 1.073 letalskih kart, od tega 384 za Bruselj in izvedenih 34 postopkov javnih naročil.
Leto 2010 se je zaključilo v znamenju dvajsetletnice samostojnosti Republike Slovenije. Ministrstvo je z izborom dokumentov iz Diplomatskega arhiva sodelovalo pri razstavi, s katero je Arhiv Republike Slovenije obeležil dvajseto obletnico plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Uspešno je v tem letu delovala tudi Diplomatska knjižnica, ki je obogatila svojo zbirko s številnimi novimi deli s področja zunanjih zadev, mednarodnih odnosov in diplomacije.
Glavni mednarodni dogodek na področju diplomatskih arhivov je bilo Plenarno zasedanje direktorjev diplomatskih arhivov držav članic in institucij Evropske unije (EUDiA) v Bruslju. Poleg zgodovinskih in arhi-varskih tem, ki so bile obravnavane na tem zasedanju, so bila opazna tudi prizadevanja posameznih članic, da bi racionalizirali delovanje in v bodoče plenarna zasedanja prirejali samo enkrat letno. Glavnina dejavnosti bi se v tem primeru prenesla na obstoječe delovne skupine, ki se posvečajo elektronskemu arhiviran-
ju, strokovnemu izobraževanju arhivarjev, oblikovanju in povezovanju javnih in zasebnih arhivskih baz, publiciranju diplomatskih dokumentov ter poenotenju predpisov, ki urejajo dostopnost diplomatskih arhivov za javnost. Ob robu zasedanja so belgijski gostitelji izročili predstavnici ministrstva kopijo najstarejšega dokumenta z omembo mesta Ljubljane, ki se hrani v Diplomatskem arhivu Kraljevine Belgije. Dokument nosi datum 17. december 1924 in je zahvala prvega belgijske-
186
ga konzula v Ljubljani za podporo pri njegovi kandidaturi.
Obsežnejši projekt, ki ga je v letu 2010 pričelo izvajati ministrstvo, je bila uvedba programskega produkta
V letu 2010 smo kot zeleno ministrstvo v sklopu dejavnosti za spoštljiv odnos do narave in okolja ter trajno-stni razvoj nadaljevali s projekti.
Na pobudo britanskega veleposlaništva ter skupaj z Zavodom za gozdove RS in občino Kamnik smo 19. aprila izvedli akcijo "Diplomatski gozd", v okviru katere smo omogočili zasaditev 1000 mladih sadik v vasici Nevlje pri Kamniku. Pogozdi-li smo področje, ki ga je leta 2008 neurje povsem uničilo.
Akciji se je pridružilo 23 tukajšnjih veleposlaništev (Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Francija, Indija, Irska, Italijanska republika, Kraljevina Danska, Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Norveška, Kraljevina Švedska, LR Kitajska, Republika Avstrija, Republika Bolgarija, Republika Ciper, Republika Finska, Republika Portugalska, Republika Srbija, Republika Turčija, Romunija,
SPIS4. Namen projekta je informatizacija upravljanja z dokumentarnim gradivom na ministrstvu, poenotenje delovnih postopkov in prehod na poslovanje, ki bo v največji možni meri potekalo v elektronski obliki.
Slovaška republika, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Združene države Amerike), Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Zavod za gozdove RS in občina Kamnik. Akcijo je pozdravil tudi v.d. direktorja Službe Vlade RS za podnebne spremembe, dr. Jernej Stritih.
12. maja smo nadaljevali z zelenimi aktivnostmi in organizirali kolesarski dan z naslovom "Uporabljam kolo, ne avtomobila". Dogodek je bil del akcije "Maj 2010 - mesec kolesarjenja", ki so jo pripravili Mestna občina Ljubljana, veleposlaništvo Kraljevine Danske in partnerji projekta Civitas Elan, v katerem posredno sodeluje tudi naše ministrstvo preko Urbanističnega instituta RS, ki nam je izdelal Mobilnostni načrt.
Uslužbenci so bili pozvani, da priko-lesarijo na delo, za njihova privatna kolesa smo organizirali brezplačni
Načrtovano je bilo, da bo projekt zaključen v sredini leta 2011.
kolesarski servis, ki je opravljal manjša in nezahtevna popravila.
V okviru uradnega dela je minister Žbogar uslužbencem v uporabo predal dve kolesi, ki bosta namenjeni za krajše poti uslužbencev po Ljubljani. Danska veleposlanica gospa Hugau je našemu ministrstvu podarila dve novi kolesi z razstave Sanje na kolesih, ki je do 10. maja 2010 potekala v Mestni hiši, namenjena promociji danske dobre prakse kolesarjenja v mestih.
Z organizacijo dogodka smo želeli pokazati svoja prizadevanja za prijaznejši odnos do okolja, saj z nakupom koles za uslužbence spodbujamo izbiro kolesa kot zdrave in predvsem čiste alternative za prihod na delo.
Naš trud in prizadevanja po smotrnejši in premišljeni porabi ter s tem povečano skrb za okolje smo želeli
Klasična pošta (število evidentiranih dokumentov):	vhodni	13.736
	izhodni	19.572
	skupaj	33.308
Telefaksi (število evidentiranih dokumentov):	vhodni	1.611
	izhodni	9.353
	skupaj	10.964
Mednarodni kurirski servisi (število pošiljk):	vhodne	2.121
	izhodne	3.002
	skupaj	5.123
Uradni elektronski naslov ministrstva (število evidentiranih sporočil):		
	vhodna	17.016
	izhodna	1.143
	skupaj	18.159
Aplikacija Depeše (število sporočil):	vhodna	38.730
	izhodna	16.822
	skupaj	55.552
OKOLJU PRIJAZNO DELOVANJE
187
predstaviti tudi širši javnosti in sporočiti, da je tudi državni organ lahko okolju prijazna organizacija, zato smo se prijavili na razpis za priznanje "Zelena pisarna 2010", ki ga vsako leto podeljuje podjetje Planet GV. Slovesni dogodek in podelitev priznanj sta potekala 17. junija na Fužinskem gradu. Ministrstvo za zunanje zadeve je zasedlo 3. mesto.
V septembru smo se pridružili kolesarskemu dogodku »Kolesari in recikliraj«, ki so ga pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti organizirali Focus društvo za sonaraven razvoj, ameriško veleposlaništvo in Ekologi brez meja.Organizatorji so z dogodkom želeli opomniti javnost, da lahko z odločitvijo za kolo, avtobus, vlak, rolerje, skiro in podobno namesto za avtomobil ter za trajnos-tno ravnanje z odpadki prizanese Zemlji najmanj pol kilograma ogljikovega dioksida na osebo. Po uvodnih nagovorih je sledilo kolesarjenje po Ljubljani, ki se je zaključilo v parku Tivoli, kjer je kulturno ekološko društvo Smetumet prisotnim predstavilo domiselne načine reci-klaže.
Z dogodkom »Zeleni dan 2010« smo v okviru Evropskega tedna mobilnosti obeležili leto dni aktivnosti MZZ na področju zelene diplomacije ter dokazali, da lanskoletne napovedi o prizadevanjih za boljše in čistejše okolje niso ostale prazne besede. Našim prizadevanjem so se pridružila že številna veleposlaništva, tokratni dogodek pa smo organizirali v sodelovanju z veleposlaništvom Velike Britanije.
Minister Samuel Žbogar in sodelavci so na delo prikolesarili, na dvorišču MZZ smo skupaj posadili drevo (javor), kot del zaveze iz Akcijskega načrta MZZ za zmanjševanje ogljič-nega odtisa ter organizirali eko zajtrk. Na dogodku je sodeloval tudi
Urbanistični inštitut RS, ki je za sodelujoče pripravil interaktivni kviz na temo izračuna stroška parkirnega mesta za Ministrstvo za zunanje zadeve in izračun stroškov lastništva avta.
Novembra smo se udeležili delovnega posveta in se seznanili z ukrepi za okoljsko učinkovitost javne uprave, ki jih je sprejela Vlada RS 22. julija 2010. Na posvetu so bili predstavljeni cilji in razlogi za sprejetje teh ukrepov. Glede na to, da je Ministrstvo za zunanje zadeve eden izmed državnih organov, ki že uspešno izvaja naloge »zelene državne uprave«, smo naše akcije, pobude in uspehe predstavili vsem navzočim ter spodbudili tudi druga ministrstva, ki še niso aktivna, da sledijo našim korakom, saj so za uspeh potrebni dobra volja, ideje ter pozitiven team zaposlenih.
V skladu z načrtom za dolgoročno zmanjševanje vrednosti ogljičnega odtisa smo:
•	poleg nakupa službenih koles kupili tudi službeni kartici Urbana, s katerima lahko zaposleni za službene poti po Ljubljani uporabljajo avtobusni mestni prevoz;
•	uvedli obojestransko tiskanje in posebno funkcijo EconoMode, ki racionalizira rabotonerja;
•	običajne žarnice, kjer je bilo možno, zamenjali z varčnimi;
•	uvedli poseben režim ugašanja luči v skupnih prostorih;
•	dali priporočila za uporabo grelnih in hladilnih naprav v pisarnah;
•	objavili navodilo o	obveznem ugašanju računalnikov, monitorjev in ostalih pisarniških	naprav po koncu delovnega dne,
•	odpovedali plastične kozarčke pri vodnih in kavnih avtomatih (papirnati lončki) na hodniku ter namesto plastenk kupujemo le še pijačo v stekleni embalaži, na sestankih strežemo vodo v steklenih vrčih in kozarcih;
•	uvedli recikliranje smeti: odpadna embalaža - ob avtomatih za kavo in sendviče ter v obeh čajnih kuhinjah smo postavili zabojnike, namenjene odpadni embalaži -plastenkam, vrečkam in drugi embalaži; stekleni odpadki - uslužbence redno opozarjamo na steklene odpadke, ki se zbirajo le v čajnih kuhinjah, v posebnih zabojnikih za steklovino; odpadni papir -v tajništvih se nahajajo prozorni zabojniki, ki so namenjeni izključno odpadnemu papirju. Za službene dokumente uporabljamo na hodnikih postavljene uničevalnike - rezalnike, katerih vsebina se redno prazni in odvaža na reciklažo; večji odpadki - stiropor, plastične vreče in druge večje odpadke, ki nastajajo pri dobavi nove opreme (pohištvo, računalniki), zbiramo posebej in jih odvažamo na deponijo. Enako ravnamo tudi z iztro-šeno opremo, ki jo namenimo odpisu. Le-te se na podlagi zapisnika komisijsko uniči in ustrezno reciklira.
V okolici ministrstva smo postavili dva kompostnika, v katerih se zbirata odpadno listje in pokošena trava.
Pri recikliranju smo pozorni tudi na prazne, potrošene kartuše, ki se zbirajo v kartonastih škatlah dobrodelnega društva Rdeči noski. Novih fasciklov praktično ne kupujemo več, saj ponovno uporabljamo že uporabljene fascikle iz arhiva, ponovno smo izvedli akcijo zbiranja igrač za otroke iz rejniških in socialno ogroženih družin.
188
SEZNAM DVOSTRANSKIH POGODBENIH AKTOV, PODPISANIH V LETU 2010
189
190
191
192
IZBRANI DOKUMENTI MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE
193
Sporazum o sedežu med Vlado Republike Slovenije in
Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) sta se -
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 (UL L 211/1 z dne 14, avgusta 2009) o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: uredba o ACER),
ob upoštevanju Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: protokol),
ob upoštevanju Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter pravil, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev,
ob upoštevanju naslednjega:
1.	Sklep predstavnikov vlad držav članic na Evropskem svetu št. 2009/913/EU z dne 7. decembra 2009 (UL L 322/39 z dne 9. decembra 2009) določa, da je sedež Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev v Ljubljani v Sloveniji.
2.	Člen 27 uredbe o ACER določa, da se protokol uporablja za agencijo.
3.	Člen 28 uredbe o ACER določa, da Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za uporabo teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, veljajo za zaposlene v agenciji, tudi za njenega direktorja.
4.	Za izvajanje nekaterih členov protokola in za dodatne pogoje, ki bodo omogočili začetek delovanja agencije, so potrebne nadaljnje določbe -
dogovorili:
L člen Opredelitev pojmov
1. Za namen tega sporazuma in za uporabo protokola med vlado in agencijo se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
194
	a)	vsa sklicevanja na Unijo v protokolu se razumejo kot sklicevanja na agencijo;
	b)	vsa sklicevanja na uradnike in druge uslužbence Unije v protokolu, Kadrovskih predpisih
		za uradnike Evropskih skupnosti in pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih
		skupnosti ter pravilih, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za uporabo teh kadrovskih
		predpisov, se razumejo kot sklicevanja na uradnike in druge uslužbence agencije;
	c)	sklicevanja na Svet in Komisijo v protokolu, z izjemo členov 6, 12, 1.4 in 15, se razumejo
		kot sklicevanja na direktorja kot zakonitega zastopnika agencije;
	d)	osebje agencije so vsi, ki jih agencija zaposli skladno s Kadrovskimi predpisi za uradnike
		Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti,
		razen lokalnega osebja;
	e)	napoteni nacionalni strokovnjaki so osebe, ki jih v agencijo napotijo sodelujoče države
		članice po členu 28(4) uredbe o ACER;
	f)	visoki uslužbenci so direktor in člani vodstva (vodje enot, ki so direktorju neposredno
		podrejeni);
	g)	družinski člani osebja agencije so zakonci, zunajzakonski partnerji, ki živijo v istem
		gospodinjstvu, če je ta zunajzakonska zveza priznana v državi njihovega državljanstva ali
		kateri koli državi Evropske unije, otroci do 18. leta ali do 26. leta, če predložijo dokazila o
		rednem šolanju, in otroci, za katere se roditeljske pravice podaljšajo.
2.	Za	namen tega sporazuma sedež agencije pomeni objekte, napeljave in zemljišča, ki jih
	agencija v Ljubljani uporablja za poslovanje, zlasti poslovne prostore, zgradbe in arhiv.	
		2. člen
		Pravna sposobnost
Agencija je organ Evropske unije s pravno osebnostjo v skladu s čienom 2 uredbe o ACER.		
		3. člen
		Nedotakljivost in imuniteta
SkLadno s		členoma 1 in 2 protokola je sedež agencije skupaj s prostori, zgradbami in arhivom
nedotakljiv, razen če se agencija v vsakem posamičnem primeru temu izrecno ne odpove.		
		4. člen
		Olajšave pri komuniciranju
1.	Agencija lahko namesti in uporablja svoje informacijsko-komunikacijske sisteme. Ti morajo	
	omogočati ustrezno varovanje in zaupnost osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Evropske	
	unije.	
2.	Za namestitev in uporabo takih sistemov vlada sprejme potrebne ukrepe.	
3.	Vlada agenciji za komuniciranje podeli enake privilegije, kot jih priznava diplomatskim	
	predstavništvom v Republiki Sloveniji.	
195
5. člen Varnost agencije
Za varnost in vzdrževanje reda na svojem sedežu je odgovorna agencija. Prav tako je odgovorna za spoštovanje zakonodaje Unije in veljavne slovenske zakonodaje skladno s protokolom in tem sporazumom.
Za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka agencija sprejme vse potrebne ukrepe in izda interni pravilnik, ki so ga dolžni spoštovati osebje agencije in vsi obiskovalci. Neželenim osebam lahko dostop do sedeža onemogoči in jih od tam odstrani v skladu s 6. členom.
Nošenje in uporabo strelnega orožja ali druge varnostne opreme na sedežu ureja slovenska zakonodaja.
2.
4.
6. člen
Pomoč in sodelovanje v varnostnih zadevah
Pristojni slovenski organi si s potrebno skrbnostjo prizadevajo ohraniti mir na sedežu, tako da posameznikom ali skupinam preprečijo nepooblaščen vstop na sedež agencije ali povzročanje nemirov v njegovi neposredni bližini.
Agencija in pristojni slovenski organi tesno sodelujejo pri učinkovitem zagotavljanju na sedežu agencije ter v njegovi neposredni bližini.
varnosti
Osebe, ki so po slovenski zakonodaji pristojne za vzdrževanje javnega reda in miru, lahko na sedež vstopijo le na prošnjo ali z izrecnim pooblastilom agencije, v tem primeru pa jim njeno osebje zagotovi ustrezno pomoč. Ob požaru ali drugih izrednih okoliščinah, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, se šteje, da agencija s tem soglaša.
Agencija se pri pripravi internih varnostnih pravil in postopkov posvetuje z ustreznimi slovenskimi organi, da omogoči čim bolj učinkovito izvajanje varnostnih ukrepov.
Agencija in slovenski organi se medsebojno obveščajo o vsem, kar je povezano z varnostjo na sedežu agencije. Obveščajo se zlasti o imenih in statusu organov, ki so odgovorni za varnost. Po potrebi lahko v ta namen sklenejo tudi dogovore o usklajevanju.
7. člen
Uporaba členov 3 in 4 protokola
1.	Agencija je oproščena vseh neposrednih davkov, ki se nanašajo na njene prostore.
2.	Agencija je oproščena vseh posrednih davkov na dobavo blaga in storitev za službene potrebe, razen komunalnih dajatev.
3.	Agencija je oproščena vseh dajatev in uvoznih omejitev za voziia za službene poirebe in njihove nadomestne dele, uvožene v Republiko Slovenijo.
4.	Oprostitev plačila posrednih davkov se izvede z neposredno oprostitvijo ali povračilom plačanega davka v skladu s postopkom za oprostitev posrednih davkov za službene potrebe mednarodnih organizacij po nacionalni zakonodaji.
196
8. člen
Uporaba členov od 11 do 15 in 17 protokola
1.	Poleg privilegijev in imunitet iz členov od 11 do 15 in 17 protokola osebje agencije uživa zlasti privilegije in imunitete iz tega člena.
2.	Osebje agencije je oproščeno nacionalnih davkov na plače in druge prejemke, ki jih izplačuje agencija v skladu s členom 12 protokola.
3.	Vlada osebju agencije zagotovi imuniteto pred pristojnimi slovenskimi organi za dejanja, storjena med opravljanjem uradnih dolžnosti, vključno z ustnimi ali zapisanimi izjavami, pod pogoji iz člena 1 l(a) protokola. To imuniteto uživajo tudi po prenehanju funkcije.
4.	Med opravljanjem funkcije v agenciji in Sest mesecev po tem so osebje agencije in njegovi družinski člani izvzeti iz obvezne pridobitve dovoljenja za prebivanje, če so državljani držav nečlanic Evropskega gospodarskega prostora, ali potrdila o prijavi prebivališča, če so državljani držav članic Evropskega gospodarskega prostora.
5.	Osebje agencije sme ob nastopu službe v agenciji uvoziti predmete za osebno rabo iz države zadnjega prebivališča ali iz matične države brez carin ali davkov. Oprostitev carin ali davkov se lahko uveljavlja za predmete, ki jih je osebje agencije uporabljalo ali imelo v lasti najmanj šest mesecev pred selitvijo. Predmetov za osebno rabo, uvoženih brez carin ali davkov, ni mogoče odtujiti, odstopiti drugemu uporabniku ali uporabljati za namen, ki se razlikuje od tistega, za katerega so bili oproščeni carin ali davkov, če od dne uvoza še ni preteklo eno leto ali če se ne plača carina ali davek.
6.	Osebje agencije, ki je zaposleno na sistemiziranem delovnem mestu v agenciji za najmanj eno leto ter nima slovenskega državljanstva ali stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je ob nastopu službe v agenciji upravičeno do oprostitve plačila davka na dodano vrednost za nakup predmetov za osebno rabo in gospodinjstvo, dražjih od 116 EUR skupaj z davkom na dodano vrednost, in sicer za obdobje enega leta od zaposlitve.
7.	Poleg privilegijev in imunitet iz prejšnjih odstavkov tega člena direktor agencije in njegovi družinski člani, ki niso slovenski državljani ali pred zaposlitvijo direktorja v agenciji niso imeli stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, uživajo privilegije in imunitete, oprostitve in ugodnosti, podeljene vodjem diplomatskih predstavništev in njihovim družinskim članom skladno z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961. Drugi visoki uslužbenci agencije in njihovi družinski člani, ki niso slovenski državljani ali pred zaposlitvijo uslužbenca v agenciji niso imeli stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, uživajo privilegije in imunitete, oprostitve in ugodnosti, ki jih vlada podeljuje članom diplomatskih predstavništev v Republiki Sloveniji s primerljivim položajem.
8.	Slovenski organi storijo vse potrebno, da strokovnjakom in drugim osebam, ki jih agencija povabi k sodelovanju, olajšajo vstop v Republiko Slovenijo, njihovo bivanje in odhod. Če so potrebni vizumi, dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivališča, se vloge obdelajo čim prej, vloge in odločbe so oproščene upravne takse, obrazci pa so na voljo brezplačno.
9.	Določbe drugega do petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za napotene nacionalne strokovnjake. Določbe tretjega in devetega odstavka tega člena pa se uporabljajo tudi za člane upravnega odbora, odbora regulatorjev in odbora za pritožbe.
197
9.	člen
Namen privilegijev in imunitet
1.	Privilegiji in imunitete po tem sporazumu se podeljujejo v interesu agencije in zgolj za zagotavljanje nemotenega delovanja agencije in neodvisnosti upravičencev. Agencija se zato v upravičenih primerih, zlasti v kazenskih postopkih pred sodiščem, odreče imuniteti osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov, kadar po njenem mnenju to nt v nasprotju z interesi Evropske unije.
2.	Osebje agencije ne glede na privilegije in imunitete po protokolu in tem sporazumu spoštuje zakone iti druge predpise Republike Slovenije.
10.	Člen Obveščanje o imenovanju
Ko član osebja agencije ali napoten nacionalni strokovnjak nastopi svojo funkcijo ali jo preneha
opravljati, agencija o tem uradno obvesti Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije.
Agencija Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije vsako leto pošlje seznam z imeni vseh
članov osebja in njihovimi naslovi.
11.	člen Izkaznice
1.	Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije osebju agencije, napotenim nacionalnim strokovnjakom in njihovim družinskim članom na njihovo zaprosilo izda izkaznico.
2.	Določbe tega člena se ne uporabljajo za slovenske državljane, zaposlene v agenciji, in tuje državljane, ki stalno bivajo v Republiki Sloveniji ali so v njej bivali na podlagi začasnega dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivališča v zadnjih petih letih pred zaposlitvijo v agenciji.
12.	člen Socialna varnost
1.	Agencija, njen direktor in osebje so oproščeni plačila vseh obveznih prispevkov v sistem socialne varnosti Republike Slovenije, če so vključeni v sistem socialne varnosti v skladu z uredbami in pravilniki, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropske unije, ali zanje veljajo pravila Evropske unije o koordinaciji sistemov socialne varnosti ali drugi dvostranski sporazumi o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in tretjimi državami.
2.	Napoteni nacionalni strokovnjaki so oproščeni vseh obveznih prispevkov v sistem socialne varnosti Republike Slovenije, če so vključeni v sistem socialne varnosti svoje matične države članice.
13. člen Šolanje
1. Vlada si prizadeva skupaj z agencijo najti čim boljšo mogočo rešitev za šolanje otrok osebja agencije.
198
2.	Vlada se zlasti zavzema, da bo v skladu s Konvencijo o Statutu Evropskih Šol znotraj sistema javnega šolstva Republike Slovenije ustanovila Evropsko šolo.
3.	V prehodnem obdobju od septembra 2011 do ustanovitve Evropske šole v Republiki Sloveniji je za šolanje poskrbljeno v obstoječih mednarodnih šolah v sistemu javnega šolstva ali zunaj njega. Na srednješolski ravni se zagotovi šolanje po programu mednarodne mature v angleškem in francoskem jeziku, če je zanj prijavljenih dovolj dijakov.
14.	člen
Mednarodne prometne povezave
Vlada spremlja razmere na področju prometnih povezav z namenom izboljšati letalske povezave
Ljubljane z najpomembnejšimi evropskimi letališči, da bi se zagotovile čim bolj ugodne prometne
povezave za osebje agencije in udeležence njenih sestankov.
15.	člen Podpora države gostiteljice
1.	Vlada zagotovi celovito institucionalno podporo za delo agencije.
2.	Da bi agenciji dali na voljo dovolj časa za izbiro primernih prostorov, ji vlada za obdobje dveh let od začetka poslovanja v Ljubljani zagotovi začasne prostore, ki so po mnenju agencije primerni za njeno osebje in arhiv. V tem času najemnino začasnih prostorov s stroški vred krije vlada. Začasni prostori so agenciji na voljo od 1. februarja 2011 do 31. januarja 2013. Vlada agencijo uradno obvesti o podpisu najemne pogodbe ter pogojih in obveznostih, ki iz nje izhajajo.
3.	Vlada agenciji pomaga pri iskanju primernih stalnih poslovnih prostorov v Ljubljani. Če se agencija kdaj odloči zamenjati prostore, ji vlada spet pomaga poiskati nove primerne poslovne prostore. Vlada jc agenciji pri pogajanjih z morebitnim najemodajalcem v pomoč z ustreznimi informacijami o nepremičninskem trgu v Ljubljani. Če bi se med obdobjem najema ali zakupa pojavile resne težave, si bo vlada prizadevala agenciji biti v čim večjo pomoč v sodnih postopkih s strokovnim znanjem in podporo.
4.	Na prošnjo agencije vlada nadzira gradnjo in potrebne funkcionalne prilagoditve, da bodo prostori v Ljubljani primerni za poslovanje skladno z zahtevami agencije pred podpisom najemne pogodbe. Take prilagoditve zajemajo zlasti gradnjo pregradnih sten in gradbena dela za namestitev informacijsko-komunikacijske tehnologije v prostorih ter namestitev primerne varnostne opreme.
5.	Vlada v imenu in za račun agencije izvede morebitne potrebne lokalne postopke naročanja za nakup pisarniške opreme, zlasti komunikacijske in informacijske opreme, in pisarniškega pohištva ter za sklenitev morebitnih pogodb z zunanjim pomožnim ali varnostnim osebjem na podlagi predloženih tehničnih zahtev, specifikacij in načrtov ter odobritve in izjave agencije o kritju stroškov. Če se to javno naročilo ne more pravočasno izvesti pred 3. marcem 2011, vlada pomaga agenciji tako, da ji začasno zagotovi manjkajoče pisarniško pohištvo ali varnostne in druge storitve po medsebojno dogovorjeni ceni.
199
200
SPORAZUM
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE ARMENIJE O SODELOVANJU V IZOBRAŽEVANJU, ZNANOSTI IN KULTURI
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Armenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) sta se
v želji po razvijanju in krepitvi prijateljskih odnosov med državama ter poglobitvi sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi ter
odločeni, da spoštujeta načela Helsinške sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, Pariške listine za novo Evropo ter Dunajske deklaracije Sveta Evrope,
dogovorili:
1. člen
Pogodbenici v skladu z načelom enakopravnosti in obojestranske koristi spodbujata in podpirata izmenjave ter sodelovanje na področju izobraževanja, znanosti, kulture, umetnosti, športa in mladine.
2.	člen
Pogodbenici krepita sodelovanje na področju izobraževanja:
z neposrednim sodelovanjem in stiki med univerzami ter drugimi izobraževalnimi ustanovami;
-	z izmenjavo študentov, predavateljev, znanstvenikov in strokovnjakov v okviru neposrednega sodelovanja med zainteresiranimi ustanovami;
-	s spodbujanjem učenja jezika, književnosti, kulture in zgodovine druge države.
3.	člen
Pogodbenici krepita sodelovanje v kulturi in umetnosti:
s spodbujanjem umetniških razstav in drugih kulturnih dogodkov;
s spodbujanjem prevajanja in izdajanja umetniških in literarnih de! ter izmenjav obiskov pisateljev, slikarjev, glasbenikov in drugih umetnikov ter s podpiranjem njihovih dejavnosti ali predstav;
s prenosom izkušenj Ljubljanskega procesa za oživitev kulturne dediščine na Kijevsko pobudo ter s spodbujanjem medkulturnega dialoga v obeh pogodbenicah;
-	z drugimi oblikami sodelovanja, o katerih se dogovorita.
4.	člen
Pogodbenici spodbujata sodelovanje med ustanovami na področju premične in nepremične kulturne dediščine. Pogodbenici tudi izmenjavata informacije o izvozu umetniških del in preprečevanju nezakonitega trgovanja.
201
5.	člen
Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju radia in televizije ter izmenjavo radijskih in televizijskih oddaj.
Spodbujata tudi sodelovanje med tiskovnima agencijama obeh držav.
6,	člen
Pogodbenici spodbujata sodelovanje v športu ter izmenjave med mladinskimi organizacijami obeh držav.
7. Člen
Pogodbenici spodbujata neposredno sodelovanje na omenjenih področjih med vladnimi in nevladnimi ustanovami obeh držav.
8.	člen
Pogodbenici v skladu z načelom enakopravnosti in vzajemnosti spodbujata neposredno sodelovanje na področju znanosti in tehnologije. O sodelovanju v znanosti in tehnologiji ter obveznostih, ki iz tega izhajajo, se dogovorita s posebnimi periodičnimi programi.
9.	člen
Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe tega sporazuma. Če pogodbenici soglašata, se spremembe sprejmejo s protokoli k sporazumu. Protokoli začnejo veljati v skladu z 10. členom sporazuma in so sestavni del sporazuma.
10.	člen
Sporazum se sklene za nedoločen čas. Veljati začne na dan prejema zadnjega uradnega obvestila po diplomatski poti o dokončanju notranjepravnih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti sporazuma.
Obe pogodbenici imata pravico, da sporazum kadarkoli pisno odpovesta. V tem primeru sporazum preneha veljati 6 mesecev po dnevu, ko druga pogodbenica prejme uradno obvestilo o odpovedi.
Odpoved sporazuma ne vpliva na programe, ki se trenutno izvajajo in niso bilt zaključeni med veljavnostjo sporazuma.
202
203
SPORAZUM O GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED
VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO DRŽAVE KATAR
Vlada Republike Slovenije in Vlada Države Katar, v nadaljnjem besedilu "pogodbenici", sta se
v želji, da razširita in okrepita odnose med državama na področju gospodarskega in tehničnega sodelovanja v vzajemno korist,
dogovorili:
1.	ČLEN
Pogodbenici v skladu s svojimi zakoni in predpisi ter ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti in pogodb medsebojno sodelujeta z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja na podlagi enakopravnosti in vzajemne koristi na gospodarskih, trgovinskih in tehničnih področjih, kot so industrija, energetika, kmetijstvo, komunikacije, promet, gradbeništvo, delo, turizem in druga področja v skupnem Interesu.
2.	ČLEN
Pogodbenici spodbujata in pospešujeta uvoz in izvoz njunih industrijskih in kmetijskih izdelkov ter surovin, razen če tega ne prepovedujejo uvozna in izvozna zakonodaja in predpisi posamezne pogodbenice.
3.	ČLEN
Kadar koli je to mogoče, pogodbenici spodbujata in pospešujeta prevoz blaga z njunimi prevoznimi sredstvi.
204
4.	ČLEN
Vsaka pogodbenica:
a)	spodbuja in pospešuje sodelovanje poslovnežev, predstavnikov gospodarske in industrijske zbornice ter drugih podobnih institucij na mednarodnih sejmih in razstavah, ki so organizirani na ozemlju druge pogodbenice;
b)	omogoča drugi pogodbenici, da organizira sejme in razstave v njeni državi in ji za to zagotovi vsa potrebna sredstva ter pomoč v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi posamezne države.
5.	ČLEN
Pogodbenici spodbujata sodelovanje ter izmenjavo ali obiske predstavnikov gospodarske in industrijske zbornice ter drugih podobnih institucij ter poslovnežev obeh držav in ustvarjata ugodne razmere za naiožbe.
6.	ČLEN
Vsaka pogodbenica:
a)	spodbuja sodelovanje med njunimi vladnimi in zasebnimi institucijami ter javnimi agencijami, ki se ukvarjajo s tehnično dejavnostjo, pri zasnovi skupnih tehničnih in gospodarskih projektov ter pri izmenjavi delegatov, vključenih v različne tehnične panoge, ki zagotavljajo potrebno pomoč in podporo;
b)	spodbuja svoje državljane in jim omogoča, da se udeležujejo programov za usposabljanje in usmerjanje na področju tehnike in gospodarstva ter usklajuje prizadevanja pri raziskovalnih in sorodnih projektih na teh področjih.
205
7. ČLEN
Pogodbenici se strinjata, da bosta za učinkovito izvajanje določb tega sporazuma in reševanje morebitnih težav pri njihovem izvajanju ustanovili skupno komisijo za gospodarsko in tehnično sodelovanje. Ta se redno sestaja izmenično v obeh državah na zahtevo katere koli pogodbenice, z namenom:
-	predlagati ukrepe za pospeševanje izvajanja določb tega sporazuma,
-	izmenjati informacije o gospodarskih razmerah v obeh državah, predpisih, gospodarskih programih in druge informacije skupnega interesa,
-	preučiti različne postopke za izboljšanje gospodarskega, trgovinskega, kulturnega, turističnega, kmetijskega in industrijskega sodelovanja med državama,
-	povečati obseg trgovine in spodbuditi odpravo ovir,
-	dogovarjati se o reševanju težav pri razlagi in uporabi tega sporazuma,
-	dati predloge za spremembe tega sporazuma v želji povečati trgovino in razvijati gospodarske odnose med državama.

Pogodbenica gostiteljica vodi zapisnik zasedanja skupne komisije, ki ga na koncu zasedanja podpišeta vodji delegacij.
8. ČLEN
Skupno komisijo sestavljajo predstavniki pogodbenic, po potrebi pa se lahko k sodelovanju povabijo tudi predstavniki drugih institucij javnega ali zasebnega sektorja.
Pogodbenici v skladu s svojo zakonodajo krijeta stroške, ki nastanejo pri delu komisije.
206
4.	ČLEN
Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spore, ki lahko nastanejo pri izvajanju sporazuma, reševali s posvetovanji in pogajanji.
10.	ČLEN
Ta sporazum ne vpliva na druge sporazume, ki jih je ali jih bo katera koli pogodbenica sklenila s kako drugo državo.
Ta sporazum ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic iz drugih mednarodnih sporazumov, še zlasti članstva v Evropski uniji (EU), katere članica je Republika Slovenija, in članstva v Svetu za sodelovanje v Zalivu (SSZ), katerega članica je Država Katar, in/ali njunega članstva v drugih mednarodnih organizacijah.
11.	ČLEN
Spremembe tega sporazuma so mogoče s soglasjem pogodbenic. Takšne spremembe so v obliki ločenih instrumentov, ki so sestavni del tega sporazuma in začnejo veljati v skladu z določbami 12. člena tega sporazuma.
12.	ČLEN
Ta sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega pisnega obvestila, s katerima se pogodbenici obvestita, da sta končali notranje postopke, potrebne za začetek njegove veljavnosti.
Velja za začetno obdobje petih let in ostane veljaven tudi naprej, razen če ena od pogodbenic najmanj šest mesecev pred potekom pisno ne obvesti druge pogodbenice, da ga namerava odpovedati.
207
V	primeru odpovedi vse zaveze in obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma ali kakršnega koli posla v skladu s tem sporazumom, ostanejo veljavne in zavezujoče, dokler se ne izpolnijo.
V	POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta ju ustrezno pooblastili njuni vladi, podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v dveh izvirnikih v Dohi J0	_ 2010, vsak v
slovenskem, arabskem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo.
Za Vlado Republike Slovenije
Za Vlado Države Katar
Samuel Žbogar Minister za zunanje zadeve
Dr. Khalid Bin Mohammad Af-Attiyah Državni minister za mednarodno sodelovanje in vršilec dolžnosti ministra za gospodarstvo in trgovino
208
10
ABSTRACT
209
ABSTRACT
The Annual Report of the Ministry of Foreign Affairs for 2010 opens with an introduction by Minister Samuel Žbogar, which outlines major foreign policy issues with a special focus on the Slovenian candidacy for a non-permanent seat on the United Nations Security Council for the period 2012-2013, the Western Balkans and economic diplomacy. The report itself, after listing a detailed chronology of the Ministry's activities, examines Slovenia's achievements in cooperation in the economic, cultural, scientific, research, social and other areas with numerous countries and other actors across the five continents. Special attention is paid to relations with neighbouring countries, that is Austria, Croatia, Italy and Hungary, and the situation of their respective Slovenian minorities. As underlined by the report, Slovenia continued to act as a responsible member of the international community, further consolidating its bilateral relations and addressing various global issues. Its foreign policy was oriented towards formulating positions on the agenda of the Security Council, the promotion of the integration of the Western Balkans into Euro-Atlantic structures and the development of economic diplomacy. The comprehensive array of questions addressed by the Ministry included, in addition to the UN, also issues under discussion in the EU, NATO, the OSCE and the Council of Europe, as well as topics such as disarmament, conflict prevention, combating international terrorism, human rights protection, climate change and endeavours towards sustainable development. In short, Slovenian foreign policy reflected the importance that the Slovenian state attaches to a constant reaffirmation of the noble purposes and principles of international relations as defined in the UN Charter. Among these are the sovereign
equality of states, the settlement of disputes by peaceful means and the promotion of respect for human rights.
United Nations
Throughout 2010 Slovenia continued its activities concerning its candidature for a non-permanent seat on the UN Security Council for the period 2012-2013. In this sense, Slovenia was an active participant in UN debates on a vast array of topics, delivered statements within the Security Council and the General Assembly, and attended different sessions on UN funds, programmes and commissions. During the 64th session, the Slovenian Permanent Representative to the UN was one of the twenty-one deputy chairs of the General Assembly. In addition, the Slovenian Permanent Representative headed, in cooperation with the Permanent Representative of Argentina, the General Assembly revitalisation process, which was concluded with the adoption of a substantive resolution by the General Assembly. Slovenia was also an active participant in inter-governmental negotiations on Security Council reform. It was actively engaged in drafting the first resolution on human security in the General Assembly and, as Deputy Chair of the General Assembly, led the formal meeting on human security. It also chaired the informal panel discussion on human security.
In light of its priorities regarding children's rights, Slovenia as Vice-President of the UNICEF Executive Board focused its work on the Board's activities. At the annual meeting of the board, Slovenia proposed marking the 10th anniversary of the adoption of the protocols to the Convention on the Rights of the Child. As a member of the Executive Board of the UN Development Pro-
gramme and the UN Population Fund, it assisted in the organisation of their meetings. As a member of the Bureau of the International Criminal Court, Slovenia was particularly active in the preparations for the eighth session of the States Parties to the Rome Statute of the International Criminal Court and for the first Review Conference of the Rome Statute, in which Slovenia assumed the role of regional coordinator for the participation of countries at the high-level conference. Slovenia submitted, together with Belgium, a draft resolution on the International Convention on the Elimination of All Forms of Racial Discrimination, which was then adopted by consensus and with the co-sponsorship of sixty four UN member states.
In February, Slovenia chaired the Eastern European Group within the UN system. On April 28, Slovenia was elected to the Executive Committee of the programme of the High Commissioner for Refugees. At the end of May, it became a member of the informal group 3G (Global Governance Group), which is tasked primarily with strengthening of cooperation between G-20 and the UN. On September 25, whilst attending the 65th General Assembly Session, the Minister of Foreign Affairs, Samuel Žbogar, hosted the first meeting of foreign ministers of the Green Group, which was attended by the Foreign Ministers of Singapore, Costa Rica, Iceland, and Cape Verde, and the Deputy Minister of the United Arab Emirates. In December, Slovenia was elected to the Bureau of the Intergovernmental Preparatory Committee for the Fourth Conference on the Least Developed Countries in Istanbul. In September, Slovenia announced candidacy for the International Law
210
Commission for the period 20122016.
Slovenian soldiers continued with their participation in the UN peacekeeping forces in the Golan Heights (UNTSO) and in Lebanon (UNI-FIL). Furthermore, sizeable Slovenian contingents operated in the UN-mandated missions in Kosovo (KFOR) and Afghanistan (ISAF).
Slovenia fulfilled its regular contribution to the UN budget for 2010 and made a number of other financial voluntary contributions to the activities of UN offices, commissions and programmes.
Slovenia's three-year membership in the Human Rights Council concluded in June 2010. In the last year of this period Slovenia's Permanent Representative served as one of the Council's four Vice-Presidents. As a Council member, Slovenia strove to increase the Council's effectiveness, promote respect for international law and further the development of standards regarding the rights of women and children, as well as human rights education.
In the past year, Slovenia also actively participated in the UN Security Council debates on women and children, and civilians in armed conflict. In June 2010, its representative was re-elected to the Committee on the Elimination of Discrimination against Women for the period 2011— 2014.
On the occasion of the 10th anniversary of the optional protocols to the Convention on the Rights of the Child, the Ministry, together with other ministries, issued the first publication of both protocols in the form of a single booklet in Slovenian. The Ministry's efforts towards the elimination of discrimination were aimed at the Roma issue. Slovenia also devoted special attention to the protection of the rights of Slovenian minorities in neighbour-
ing countries. Furthermore, it increased its activities in other international fora, particularly within the Council of Europe. Over the past year, the Foreign Ministry closely followed the human rights situation in various parts of the world and responded to serious violations directly, through EU positions and in the context of regular political contacts with individual countries.
Slovenia donated approximately EUR 211,000 to the International Committee of the Red Cross. In addition to its contribution to the regular operations of the organisation, Slovenia financially supported activities in Afghanistan and Sudan. It also allocated funds for operations and public healthcare projects of the International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies. Funds were also earmarked for the International Organisation for Migration.
In November 2010, the Slovenian Government adopted the Action Plan for the Implementation of UN Security Council Resolutions 1325 and 1820 relating to women, peace and security from 2010 to 2015, with a view to the empowerment of women and improving their protection in the prevention and management of conflicts and in post-conflict reconstruction. Slovenia sought to preserve its constructive role in common activities; it made sure that through the practical implementation of common policies, the member states preserve their decisive role in their formulation. In this respect, its actions were principled, guaranteeing its clear visibility.
Within the World Trade Organisation, Slovenia continued to hold the chair of the working group for the accession of Montenegro. Slovenia also closely monitored the accession activities of the countries of the Western Balkans, particularly Bosnia and Herzegovina and Serbia.
In April 2010, Irina Bokova, Director-General of UNESCO, honored Ljubljana with the one-year title of the World Book Capital.
Western Balkans
The Western Balkans has remained a priority region for Slovenia. Due to the long-standing historical and cultural connections, Slovenia's relations with the countries of the Western Balkans are characterised by amicability, a willingness to offer assistance, and a sincere wish to contribute to the stability and economic and social development of countries in its immediate neighbourhood.
Slovenia's positive relations with all the countries of the Western Balkans are founded on trust and self-confident partnership of equal members. Unresolved issues that are a legacy of shared past are the topic of open discussions and mutual efforts to resolve them. Slovenia is basing its relations with the countries of the region on a politically impartial foundation.
Seventy-four per cent of Slovenia's bilateral development assistance is allocated to the Western Balkans -in 2010, this amounted to some EUR 9.5 million. The largest share of bilateral assistance was earmarked for higher education, government and civil society projects, education, migrant care, conflict prevention and ensuring peace and security, environmental protection, nongovernmental organisations, disaster prevention and preparedness, and health. The remaining funds were designated for water supply and sanitary regulations, trade policy, agriculture, energy production and supply, social infrastructure and services, and humanitarian aid.
Slovenia continues to be a firm supporter of EU and NATO enlargement in the Western Balkan. It has thus continuously called attention to
211
the situation in the region, initiatives that contribute to its development, the mobility of citizens, the introduction of EU standards, and the forging of links between the countries of the Western Balkans, as well as between the region and Europe as a whole. Moreover, Slovenia actively advocated visa liberalisation for all Western Balkan countries and offered practical assistance to the countries in fulfilling the criteria. In order to make Slovenian activities with regard to this region more systematic, the Ministry drafted Guidelines for Slovenia's policy in the Western Balkans in cooperation with other ministries and government offices. This document was approved by the Government in July 2010, while the National Assembly adopted a declaration confirming Slovenia's commitment to cooperation, assistance and development in the Western Balkans. The Guidelines represent a tool that will further enhance and coordinate regional activity. Moreover, the Guidelines identify and eliminate internal administrative barriers in Slovenia in its relations to the region. As such, they should expedite economic, social and communication flows, and also strengthen and renew existing ties.
Slovenia intensified its efforts to engage the countries of the Western Balkans, which were once part of former Yugoslavia, on the basis of equality and through joint projects aimed at increasing political and economic stability in the region. On 20 March 2010, Slovenia and Croatia thus assisted in the launching of a special initiative at a conference in Brdo pri Kranju. The initiative, now called the Brdo Process, is an informal cooperation intended to strengthen relations between the countries of the region as they seek membership in Euro-Atlantic structures. The adopted declaration was the first step in the launching of a process focusing on infrastructure projects and concrete cooperation to
the benefit of all people in the region. The first tangible result of the initiative was an agreement on cooperation and operation in the transport market signed by Slovenia, Croatia and Serbia, which is intended to remove administrative barriers, but primarily to expedite border procedures in railway transport. This marks a new start for the railways and the economies of all the countries situated on the important transport Corridor X. Railway companies in Bosnia and Herzegovina and Macedonia have already joined the project, which has also attracted the interest of other countries.
Economic Diplomacy
Considerable endeavours to boost economic growth and mitigate the social consequences of the global financial and economic crisis were made in 2010 at the global and European levels. The Ministry participated in the international community's efforts, while taking into consideration Slovenia's economic and development interests and aspiring to help Slovenian companies to branch out into fast-growing non-European markets.
Slovenia is an export-oriented country whose prosperity greatly depends on the success of its companies in foreign markets. The Ministry therefore focused on the development of economic diplomacy to help Slovenian companies. In this context, guidelines for diplomatic missions and consular posts and economic advisors were drafted. In addition, an action plan for supporting Slovenian companies in foreign markets in 2011 was coordinated between various ministries.
The Ministry organized 12 economic delegations to accompany the highest representatives of Slovenia during their visits abroad; namely, the President, during his visits to Qatar, Kuwait, Finland, Lithuania, Latvia, Armenia, Cyprus and the Russian
Federation; the Prime Minister, during his visit to Bosnia and Herzegovina, China and Albania; and Foreign Minister in Israel.
The Ministry also held joint bilateral commissions on economic cooperation on the basis of relevant agreements. Joint commissions are an important instrument for strengthening intergovernmental ties and consolidating economic cooperation with individual countries. In 2010, Slovenia held such meetings with Croatia, Serbia, China, Romania, Bosnia and Herzegovina, and Albania. During the joint commission event with Romania, a business conference focusing on information technologies took place, while the one with Bosnia and Herzegovina placed a special emphasis on the search for new opportunities for joint ventures in third markets.
In May 2010 the OECD Council took the unanimous decision to invite Slovenia to become a contracting party to the Convention on the Organisation for Economic Cooperation and Development. Consequently, in October 2010, Slovenia opened its permanent mission to the OECD.
Arbitration Agreement
At the referendum on Arbitration Agreement between Slovenia and Croatia held on 6 June 2010, 51.54 per cent of Slovenian voters expressed support for the Agreement signed by Prime Ministers of Slovenia and Croatia in November 2009 in Stockholm. In the Arbitration Agreement, Slovenia and Croatia agreed to resolve the border issue with the assistance of a third party, i.e. the arbitral tribunal established to this end. The arbitrators will be tasked with defining the course of the Slovenian-Croatian land and maritime boundaries, Slovenia's junction with the high seas, and the regime for the use of relevant maritime areas. The Agreement thus
212
determined the subject of dispute to be examined by the arbitral tribunal in compliance with the rules and principles of international law, "equity and the principle of good neighbourly relations in order to achieve a fair and just result by taking into account all relevant circumstances", as stated in its Article 4. This means that the arbitrators will have to take into consideration all historical, strategic, demographic and ethnological facts. The Arbitration Agreement provides for a fair and just solution to the border issue, which has been on the bilateral agenda of the two countries for years. The award rendered by the arbitral tribunal will be final and binding on Slovenia and Croatia.
European Union
The key topic addressed at European Council meetings in 2010 was the EU's economic recovery from the crisis that gripped financial markets in 2008 and 2009. With the agreement on a support package for Greece and the establishment of the European Financial Mechanism, the European Council in June 2010 laid the foundations for much stronger economic governance. The Council also attached importance to the fight against climate change and the preparation to the Climate Summit that took place in November and December in Cancun as well as institutional changes brought about by the Lisbon Treaty. In addition, the Council confirmed the Eurogroup statement of November 28 defining the key features of the mechanism, which is to provide assistance to members of the eurozone and agreed on the new wording of Article 136 of the Lisbon Treaty, which allows for the establishment of a permanent stability mechanism to safeguard the stability of the eurozone.
On 26 July 2010, the General Affairs Council adopted a decision establishing the European External Action Service (EEAS) and setting out its
organisation and functioning. In this context, Slovenia emphasized the importance that the new service should reflect the geographical balance between the old and new EU member states, as well as the principle of gender equality. From the very outset of the talks regarding the establishment of the external service, Slovenia paid attention to the issue of the presence of its diplomats in the service, particularly in those areas that are considered priority ones for its foreign policy.
Slovenia continued to support Turkey's EU accession talks, while drawing attention to the importance of the elimination of obstacles to the operation of foreign companies in the country. In compliance with qualified support for the enlargement policy, Slovenia was also in favour of EU accession talks with Iceland.
At the beginning of 2010, negotiations on association agreements with Moldova, Georgia, Armenia and Azerbaijan were launched and are well underway. Slovenia is committed to enhanced security and the resolution of conflicts in Moldova (Transdniestria), Georgia (South Ossetia and Abkhazia), as well as those between Armenia and Azerbaijan (Nagorno-Karabakh). Slovenia was actively involved in activities concerning the situation in Georgia. It assigned two police officers to the EU Monitoring Mission in Georgia and an experienced diplomat to the team of the EU Special Representative for the crisis in Georgia.
In 2010, the Council and European Council adopted conclusions on the Middle East Peace Process, advocating a two-state solution to the Israeli-Palestinian conflict, which envisages two states coexisting in peace. Slovenia argued for comprehensive respect for human rights, with a special emphasis on children's rights and the issue of children in armed conflicts.
March 2010 saw the establishment of the Secretariat of the Union for the Mediterranean and the appointment of the Secretary General and deputies. This was of particular significance for Slovenia, as it hosts the Euro-Mediterranean University.
The third EU-Africa summit was held in November 2010. The participating heads of state and government, including the Slovenian Prime Minister, focused on the following topics: peace and security, climate change, regional integration and the development of the private sector, infrastructure, energy, agriculture and migrations.
As regards EU policy towards Asia and Oceania, Slovenia made a significant contribution to the talks dealing with strategic partnership. The discussions resulted in considerable progress in EU relations with Japan, including specific forms of cooperation through permanent working bodies and high-level dialogue. Progress was also achieved in relations with India, as the first concrete arrangements for cooperation in the field of security were made. Positive economic cooperation could lead to enhanced political ties.
Slovenia remained engaged in all aspects of common defence and security policy. Its relief efforts in disaster-stricken Haiti and Pakistan were substantial. It was also involved in conceptual and political discussions concerning fundamental elements of the Lisbon Treaty, advocating creative, rational and transparent progress of the EU in defence and security. The adoption of the strategy of Slovenia's participation in international operations and missions enabled it to build on successful engagement to date and to pursue an active role within the EU and international efforts for peace and stability.
On the basis of the official membership application submitted by Slove-
213
nia on 16 September 2009, the Council of the European Organisation for Nuclear Research at a session in December 2010 unanimously decided that all the conditions had been met for Slovenia to become an associate member.
NATO
The NATO Summit in Lisbon in November 2010 was one of the more successful and important ones in the history of the Alliance. It was marked by the adoption of the new NATO Strategic Concept, which will steer NATO's work in the coming decade. Its preparation offered Slovenia the opportunity to participate for the first time in the drafting of such an important document of the Alliance. It therefore not only took an active part in the negotiations and organized one of the preparatory seminars, but also submitted its own non-paper in February 2010. The final result was therefore in line with Slovenian expectations. One of the important decisions of the Summit was to make missile defence a NATO project. Also on the agenda was Afghanistan, where NATO is entering a new stage of transferring security responsibility to Afghan security forces. A major step forward in NATO-Russia relations was accomplished at the high-level meeting of the NATO-Russia Council. A new chapter was opened, one that should lead to the formation of a true strategic partnership.
In NATO structures and in its contacts with other Allied countries, Slovenia took part in the formulation of a comprehensive NATO policy on current security issues and operations, missions and other NATO activities and projects. The key topics discussed within NATO were: Afghanistan, the situation in the Western Balkans (focusing on Kosovo and Bosnia and Herzegovina), NATO-Russia relations, transformation and reform subjects, and various forms of partnership.
In cooperation with the Netherlands and Norway, Slovenia contributed to the establishment of a Trust Fund for assistance to surplus military personnel in Bosnia and Herzegovina. The three countries now hold the leading positions in the Fund.
In December 2010, at a ceremony in Podgorica, Slovenia took over from Hungary the role of the NATO contact point embassy for Montenegro for the period 2011-2012.
OSCE
The Slovenian delegation to the long-awaited OSCE Summit, held in Astana in December 2010, was led by the President of Slovenia, who underlined the important interconnection between hard and soft security. He also emphasized the importance of acknowledging the existence of various political cultures in the OSCE region and, through mutual understanding, enhancing cooperation by which solutions to specific crisis situations, such as in the Nagorno Karabakh, and broader security challenges can be reached. Strengthening mutual trust would also improve partnerships with other organisations, such as NATO. According to him, the basic principles of the Helsinki Final Act are still very relevant today, although they should be upgraded and adapted to the present political and security situations in the OSCE region.
Throughout the year, Slovenia partook in the discussion on European security, in the so-called Corfu Process. It joined initiatives to increase the OSCE's early warning mechanism capacity, prevent and resolve conflicts and assist in post-conflict reconstruction, set up early warning mechanisms in ensuring energy security, strengthen the OSCE's role in migration, implement more rigorously the recommendations pertaining to the monitoring of elections, and improve the position of national minorities in inter-state relations.
In 2010, Slovenia was involved in many events and conferences on the human dimension and the meetings of the Human Dimension Committee in Vienna. Special attention was devoted to the monitoring of elections, the Roma and Sinta issues, the protection of national minorities, the fight against trafficking in human beings, and discussions on ways to improve the implantation of the OSCE human dimension commitments.
Slovenia also took part in discussions and informal meetings focusing on the consolidation of the OSCE's legal framework. Despite the fact that 2010 did not bring conclude with the adoption of a final decision, the informal working group reiterated the importance of the Convention on the Legal Personality, Privileges and Immunities of the OSCE. It also drafted a document that may become the cornerstone for the organization's Statute.
Council of Europe
Slovenia was engaged in all areas and at all levels of the Council of Europe, both from the political and expert viewpoints. Cooperation with the Council of Europe's Commissioner for Human Rights, Thomas Hammarberg, was effective, particularly regarding the Roma issue; Slovenia took part in the drafting of a set of good practices on the basis of which the Commissioner will draw up a manual. Much attention was devoted to the protection of minorities. The Third Periodical Report of the Committee of Experts on the implementation of provisions of the European Charter for Regional or Minority Languages in Slovenia was presented. It was established that Slovenia is successfully implementing the provisions of the Charter, but is also willing to accept recommendations for further improving the position of regional and minority languages on its territory. Slovenia started the new reporting
214
cycle regarding the implementation of the Framework Convention for the Protection of National Minorities and submitted its third report in April. The 23rd regular conference of ministers of education of the Council of Europe was held in June in Slovenia.
Development Cooperation and Humanitarian Aid
In accordance with the geographical priorities defined in the Resolution on International Development Cooperation of the Republic of Slovenia up to 2015, the Ministry sought to enhance bilateral development cooperation. The largest share of bilateral assistance was earmarked for the Western Balkans, which is a priority region for Slovenian foreign policy and is of particular importance for European security and prosperity. Eastern Europe was also high on the agenda, being the second priority region of Slovenia's development efforts, with Moldova as the country of focus. Slovenian development assistance to Africa is currently channelled primarily as multilateral aid; priority is given to projects by NGOs in the least developed countries. Slovenia's development cooperation focused on developing programmes and projects primarily relating to good governance; strengthening the rule of law, with an emphasis on respect for the human rights of women and children; social services (technical assistance, education and scholarships); and the environment and sustainable water management.
Slovenia also contributed to the work of EU bodies tasked with the shaping of policies, programmes and instruments of EU development assistance. Slovenia advocated a geographically balanced EU development policy and the realisation of the Millennium Development Goals, allocating a significant share of its funds to official development assis-
tance through the EU budget. Special focus was placed on the twelve EU member states that recently became donor countries. Slovenia sought to apply the experience gained during the transition, democratic change and economic reforms that the above EU member states have, all with strong support of the EU.
In 2010, several countries undergoing humanitarian crises received aid from Slovenia, which also continued to support the activities aimed at helping children in post-conflict situations; namely, rehabilitation programme for children from Palestine and rehabilitation programmes for children from Ukraine, Bosnia and Herzegovina, Kosovo, and Montenegro. Financial support was once again provided to the rehabilitation centre Abu Raya in Ramallah and to the project entitled Catering Children from Landfills in the Akamasoa Centre, Madagascar, as well as projects for the development of Afghanistan in the field of veterinary medicine and education cooperation between the universities in Ljubljana and Herat. Moreover, training for medical staff from Egypt was also organized.
Cultural cooperation
Fourteen cultural projects were realised in 2010 with the organizational and financial assistance of the Ministry as part of its foreign cultural policy efforts. The strategy was to redirect financing from a larger number of small projects to a small number of large projects. With the promotion of dialogue between cultures and civilizations, and respect for cultural diversity within and between EU member states, as well as through the promotion of the mobility of artists, works of art and collections, and by observing European Neighbourhood Policy principles, the Ministry sought to facilitate exchange across the Union's exter-
nal borders and to contribute to dialogue among civilisations. Particular attention was devoted to the Slovenian language. Two umbrella agreements on culture, education and science were signed with the Republic of Armenia and the Republic of Kosovo, as well as cultural programs with India and the Russian Federation.
Consular Affairs
The priority tasks of the Ministry in 2010 included the protection of its citizens' interests and citizenship matters; settling the personal statuses and addresses of Slovenian citizens through the intervention of Slovenian diplomatic missions and consular posts; issuing over-flight clearances and landing permits for foreign and domestic aircrafts; authentications; international legal assistance; the receipt of applications for the issue of residence permits and serving of permits; and electoral matters pertaining to referendums. The Ministry also launched an online visa application system. In the first half of 2010, the register of letters of guarantee was established. It enables consuls at Slovenian diplomatic missions and consular posts to verify the authenticity of such letters.
Personnel Issues
On 31 December 2010, the Ministry employed 648 staff members, of whom 54.5% were female and 45.5% were male. Of these, 383 people were located in Ljubljana in the internal service and 265 were posted abroad in the external service. A total of 57 diplomatic representations of Slovenia operated abroad; namely, 42 embassies, 7 permanent missions, 6 consulates general and 2 consulates. Of these, the two consulates, in Düsseldorf and Shanghai, as well as the permanent mission to the OECD in Paris, were opened in 2010.
215