St. 25.
V Ljubljani, dne 8. junija 1918.
Leto 1.
Uredništvo in uprav-ništvoi Mubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, II. nadstropje.
Oglasi po dogovoru.
I
Izhaja vsako soboto.
Naročninat za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec 1 K. Posamezna štev. 20 h.
Resni dnevi nas še čakalo. A največji de! težavne poti smo že prestali. Trdno lahko upamo, da dosežemo v ne predaljni dobi končen, pravičen, blagodejen mir. To je najvažnejši cilj mojega življenja.
Cesar Karel dne 25. maja 1918.
biskup Mahnič in majniška deklaradja.
Krški škof dr. Mahnič dokazuje v zagrebških „Novinah“, da je majska dekla-racija patrijotična in da bi uresničenje tega Programa ojačilo moč habsburške monarhije.
O tem sploh ne more biti nobenega dvoma.
In ker je temu tako, zato se je ves slovenski narod pridružil dekaraciji. Majniška deklaracija je tako jasno patrijotična, da ji zamore le skrajna hudobija ali nerazsodnost Podtikati kako drugačno smer. Kratko, prl-Prosto besedilo deklaracije izključuje vsak dvom. Vsako dokazovanje v tem oziru se nam zdi odveč — zdi se nam ravno tako, kakor bi kdo hotel dokazovati, da je drevo drevo, gora — gora, voda — voda in Podobno.
Zato, ker je majska deklaracija patrijotična In poleg našemu narodu tudi koristna naši dinastiji, jo do pičice branimo *oper vse navale In napade.
Žalibog pa temu ni tako na raznih jugoslovanskih straneh — žalibog vidimo toed patentiranimi »Jugoslovani" najnevarnejše sovražnike majniške deklaracije in vse bodočnosti našega naroda
Naj te sovražnike kratko naštejemo:
1. Dezerterji dr. Trumbič,Voš-n j a k in tovariši,
2. Hrvaško-srbska koalicija,
3. Večina Srbov,
4. V o d i 1 n i e 1 e m e n t i „J u g. k 1 u b a“.
O dezerterjih ni treba dalje govoriti.
—	Oni so sklenili »krfski pakt", ki naravnost izključuje majniško deklaracijo; oni so nas Izdali in prodali Lahom.
Hrvaško-srbska koalicija je vodilna stranka na Hrvatskem in reprezentuje večino hrvatskega naroda. A ne le, da se ni pridružila majniški deklaraciji, ji naravnost nasprotuje v hrvatskem saboru in ko-operira z maž ari.
Večina Srbov je za Veliko Srbijo in vidi v Hrvatih in Slovencih le dele Velike Srbije, ki pa nikakor ne bi bila pod žezlom habsburške dinastije. — Njihove aspiracije so jasne: kakor naši dezerterji, hočejo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev pod srbskim, pravoslavno - frama-sonskim vodstvom v smislu »krfskega pakta".
Najnevarnejši izmed vseh so pa v o d i 1 n i elementi »Jugoslovanskega kluba" I Ti so tekom enega leta v nebroju raznih deklaracij (gl. zagrebško!) in teatralnih »priseg” zapustili trdni temelj majske deklaracije in. zamazali najbistvenejšo točko majskega programa. Niso otresli vele-izdajskih dezerterjev od svojih sukenj, niso našli besedice graje zoper iste — pač pa -so ti elementi srečno dosegli, da jih hvaii antantno časopisje, a oni to hvalo mirno prenašajo, ne najdejo odklon Ine besedice! Nasprotno pa s svojim nastopanjem
v državnem zboru kakor na raznih shodih in teatralnih prireditvah — dosledno dajejo narodnim sovražnikom orožje v roko.
To nas pokoplje!
Ti elementi so najhujši, najnevarnejši sovražniki majske deklaracije. — Ti so neizmerno oškodovali dobro stvar.
Najskrajnejša potreba je, da vsi pošteni elementi našega naroda zoper to početje odkrito nastopijo, zlasti tudi patrijotično časopisje, posebej pa še vse višje osebnosti, katerim je blagor naroda v resnici pri srcu.
Po praških gledaliških slavnostih.
Vedno bolj jasno postaja, da je dr. Kramar s pristaši izrabil petdesetletnico Narodnega gledališča v to, da bi pod pretvezo narodnokulturne slavnosti naredil za svojo osebo veliko reklamo, dobi! zopet sijaj narodnega voditelja in zbral čete antantnih prijateljev za udarec proti Avstriji.
Prej so računali antantarji v Avstriji z zmago orožja na bojnem polju. Po ruski revoluciji je ta nada padla, in sedaj računajo z zmago revolucije. Zbirati čete in pripravljati pot tej revoluciji je bil namen praških slavnosti. Isti namen imajo tudi podobne prireditve na Kranjskem. Čemu bi prikrivali to, kar ve vsakdo, dasi je ozmerjan kot izdajalec tisti, ki to pove?
L I STE K.
Sv. Ciril in Metod v luči nemške politike.
(Konec.)
Za Sventopolka je bilo to naznanilo n.evarno, ker se je za njim skrival ne-le ne-r*mski, nego tudi proti nemški duh.
Precej nato se je pa papež moral vreči v naročje nemškim karoliflgom. To je povzročilo, ker so pritiskali na Metoda zopet Nemški škofje, da je papež Ivan Švaba 'Mitinga postavil* za škofa v slovaški Nitri, i1* je nekdaj spadala v kneževino Pribine 111 Kocelja. Wiching je postal tedaj Metodov sUfragan. Tako so dobili Nemci svojega zaupnika. Metod je bil sicer od papeža potrjen za nadškofa, prinesel je pa iz Rima z imenovanjem Wichinga tudi svojo obsodbo.
-	Četo dejanje drame nam kaže padec ^etoda in njegovih ljudij tudi na Moravskem, ^vaba je dobro razumel svojo vlogo in ni zaostajal za zvitim Grkom. Igra se je precej Dr>čela, ko je Wiching začel okoli pripovedovati, kaj je on s papežem govoril in *ako papež Metodu prav ne zaupa. Metod je seveda čutil žaljenega in že 1. 881. «a je papež Ivan moral tolažiti, da naj se
za to ne meni, kar Wiching pripoveduje, ker hoče oba sam v Rimu zaslišati. Ivan je umrl
Njegov naslednik Štefan V. je poslušat podpihovalca. Metod je tožen v Rimu ne-le zaradi slovanske maše, ampak tudi zaradi nauka o postu in o . sv. Trojici. Pregrešil se je tudi, ker je izrazil željo, da bi bil Gorazd njegov naslednik- Postal je pravoveren satr.o Wiching, kateremu se mora vse verjeti.
Zdaj je prišel konec grškega moravskega misijona. Papež in Nemci so vzajemno iz-podili iz Morave slovanske misijonarje preccj po Metodovi smrti.
Okoli 1. 900. je hotel Rim še postavljati škofe na Moravskem. Bavarski škofje so se zopet potegnili za pravice nemškega kralja in za to, da Moravska spada pod škofijo pašavsko. Celo Wichinga, ki je bil kot škof v Nitri in je postal ' ancelar kralja Arnulfa, so smatrali le za misijonskega škofa, da bi ne bila oškodovana Pasava.
Pridrli so na Ogrsko Madjari ki so vse prekucnili. Morava se je 1. 906. združila s Češko in se naslonila na Nemčijo in Rim. O usodi Metodovcev nam poročajo le še težko umljive legende. Prva legenda poroča o življenju in smrti Metoda, katerega so njegovi učenci in verniki zelo spoštovali.
Mnogo je v njej zgodovinskih podatkov, katere je deloma znabiti Metod sam dal kakemu Jugoslovanu, ki je sestavil to legendo, ki se nam je ohranila te po nekoliko poznejših ruskih virih. Za zgodovino so legende malo porabne.
Poizkus, da bi se bili Panonci in Mora-vani pridobili za grško poslanstvo, je tedaj izpodletel. Nekaj se je pa le doseglo. Konstantin je utemeljitelj cerkvene književnosti. Iz grške minuskule je sestavil novo abecedo in grškim črkam dodal še 12 črk za slovanske glasove, katerih Grki niso poznali. To je staroslovanska abeceda, katero so pozneje imenovali glagolico. S to pisavo sta brata preložila na slovanski jezik sv. pismo, mašno liturgijo in oficij. V kijevskih fragmentih se je ohranil še ostanek Konstantinove prestave mašne rimske knjige. Cerkvena književnost je naraščala. Tu je glavno polje za slovansko jezikoslovje. Jako znameniti so takozvani freisinški spomeniki, ki so po vsebini v zvezi s staronemškimi izpovednimi molitvami, kažejo pa sledove starocerkvene slovanščine. Nekaj dalmatinsko - hrvaških župnij je ohranilo do danes slovansko liturgijo v glagolici.
Največjega pomena je bil vsprejem cerkvenoslovanskega jezika za Bolgare, ki so na višku svoje moči okoli 1. 900. zelo
Na zapadu so napočili zopet odločilni dnevi na bojišču. Zopet teče kri v potokih, mesta in sela se rušijo v prah, stotisoči izdihujejo v strupenih plinih ali ubiti od bomb in granat. Antanta je prestrašena in se, oslabljena po zadnjih porazih, boji za končni uspeh. Zato je treba podžgati voljo do bojevanja. To delajo politiki in časopisje antante. In to, karnajbolj in morJa edino še vojsko podaljšuje, je upanje na notranjo revolucijo v Avstriji. Ta up ohraniti v deželah naših nasprotnikov, je naloga te agitacije.
Praških slavnosti se je udeležil tudi ire-dentar dr. Conci. On je član tirolskega deželnega odbora, ki je takoj s slovesnim sklepom izrekel svoje ogorčenje nad tem, da je šel dr. Conci v Prago, in je izrekel obžalovanje, da po ustavi nima sredstva, da bi se iznebil tega človeka iz svoje' srede.
Tudi italijansko politično društvo vTrstu protestira proti dr. Conciju in obsoja njegov nastop v Pragi.	4
V	poljskem kolu je velika nevolja nad Vsepoljaki, ki so se udeležili glediških slavnosti, in vedno močnejša postaja struja, ki hoče konec narediti taki politiki.
Tudi na Čehe je praški teater dobro-vplival, drugače vplival, nego si je dr. Krama? predstavljal. Že izpočetka se razne stranke niso hotele udeležiti slavnosti ali so jo pa priredile zase, ločeno,od Kramarevih ljudi. Pr\/i je udaril Klofač po tej resnega naroda nevredni igri in katoliški Čehi so nastopili z izjavo, da gredo svoja pota, ki so še združljiva z avstrijskim državljanstvom.
Dr. K ra m ara je lahko umeti. Njegova veleizdaja je tako očitna, da je on politično za vse čase nemogoč, ako ne potegne naroda za seboj na svoja pota. On sovraži državo, ki ga je do svojih zakonih obsodila na vislice, sovraži cesarja, ki ga je pomilostil. Njegova bodočnost je navezana na zmago antante in na razbitje Avstrije.
Kakor neko veliko sramovanje gre skozi češki tabor. Dr. Stransky obsoja glediške slavnosti kot času neprimerne. Sedaj ni čas za veselje in praznovanje, ampak je trd delavnik. Usoda naroda se odločuje ob delavnikih, ne pa na praznike. Bolj kot to, kar kdo govori na shodih, izda to, kar dela na domu, v delavnici in v vsakdanjem življenju.
Katoliški „Hlas“ pravi, da ljudstvo tarejo druge bolečine, kakor tiste, na katerih i
trpe praški politiki. Vsled njihove Doiitike je zrastla le inoč nemštva. Polanci morajo biti svobodni in se ne smejo pustiti porivati „v imenu ljudstva". To je nevreden
položaj za poslance. V irnpnu katoliških
„e-
hov je izjavil dr. Šramek, da je bila naj-večja napaka to, ker se niso Čeh: takoj izpočetka ustavili onim, ki so spravili češko politiko na to slabo pot. Čehi bi bili morali takoj izpočetka izjaviti, da hočejo češko državo, a vsemu svetu naznaniti, da hočejo svojo državnost imeti samo v okviru Avstrije pod vlado Habsburžanov. Pri tem bi bili morali ostati in na tej podlagi bi bili morali izkoristiti za se ugodni trenutek, ki se je pojavil že dvakrat, a ki so ga vedno Čehi zamudili.
Tako se streznujejo Čehi. Pri Slovencih pa gre blaznost vedno dalje. Nesrečni ljudje, ki vodijo našo politiko in naše časopisje, bodo pokopali slovenski narod za desetletja!
Pijane veselice pod pretvezo jugoslovanskih manifestacij so pa v sedanjem času naravnost sramota!
Nekaj času primerinih ugotovitev.
„Reichspost“ je priobčila naslednje zanimivosti:
Ko so nade in upi, katere so italijanski prostozidarji na vojskujočo se Italijo stavili, vedno bolj hirali, ko je od zaveznikov drug za drugim odnehoval, zdrobljen v prah, tedaj so bili prisiljeni poiskati si novih pomožnih čet, ako so hoteli doseči, da se vojska, ki naj prinese triumf prostozidarskih idealov — Magalhaens Lima je rekel tako 13. maja 1917 — nadaljuje, posebno ker se je trudnost vojne po ponesrečeni deseti ofenzivi ob Soči splošno polaščala vseh. — Že na ložinem konveniatu 4. in 5. oktobra 1916 v Rimu se je ugotovilo: „Ne malo bratov je svoje mnenje od maja 1915 izpremenilo!" Padle so jim oči na bližnje jugoslovanske dežele in porodila se je misel, da bi bilo najbolje z zarotami, pobunami in podpiha- 1 vanjem tu doseči tisto, česar stotisoče italijanskih vojakov ni moglo doseči. Toda lahko stvar ni šla. Londonska pogodba je garantirala, podprta, od Anglije, Francije in Rusije, Italiji za slučaj zmage velike pokrajine vzhodne adrijanske obali, na kateri žive izključno samo Slovani. Vsebina pogodbe je postala znana
gojili cerkveno književnost, vrh tega pa dobili tudi svoj patrijarhat in postali od Grkov neodvisni. Tu je namesto rimske maše nastopila grška liturgija, tu se je razvila iz glagolice cirilica. V tej obliki so sprejeli cerkveno pismenost tudi Rusi in drugi. Nad 100 milijonov pravoslavnih se danes v liturgiji poslužuje te pismenosti, ki je vez jedin-stva med Črno Goro, Srbijo, Bolgarijo in Rusijo, ki pa tudi dela steno proti- zapadni latinski kulturi.
Zaradno katoličanstvo sega le nekako do Belgrada. Ko je Rim pritegnil grška slovanska apostola nase in s tem na zapad ter v jezikovnem oziru zavzel negotovo stališče, je hotel s tem zgraditi most, po katerem bi njegov vpliv šel proti vzhodu. V resnici je pa vkljub temu meja potegnila precej daleč na vzhod in če je del Jugoslovanov ostal v zvezi z zapadnim bogočastjem in zapadno kulturo, se je v tem oziru manj zahvaliti temu, da je Rim vedno bolj izpre-vidal, kam ta pot drži, kakor političnim dogodkom: naseljenju Madjarov, posebno pa čuječnosti Ludovika Nemškega in energiji bavarskih škofov, ki so v odločilni uri od Bizanca in Rima podpirano Slovanstvo odrinili in jez bolj nazaj postavili. Iz karolinških jugovzhodnih mark porojena Avstrija je trdno držala doli ob- Dunavu kulturno mi-
sijo, ki je posebno takrat očitno nastopila, ko se ni hotelo izročiti Panonije grškemu odposlancu slabo-poučenega papeža.
Današnje razmere niso onim pred 1000 leti nepodobne: treba samo postaviti mesto grške države rusko. Med ruskim ter med nemško-avstro ogrskim območjem se razteza na jugu pas slovanskih narodov, od katerih zapadni del, Slovenci in Hrvatje, gre v cerkvenem oziru z Rimom, vzhodni, Srbi in Bolgari, pa cerkveno z Rusijo. Če se napravi Velika Bolgarija in če jo pritegnejo zapadni skupini, utegne to izpremeniti tudi njeno cerkveno stališče Rim je bil proti Slovanom vedno prijenljiv in je pustil na. pr. zjedinjenim Rusinom slovansko liturgija in istotako tudi 13.000 Bolgarom. Za Bolgare bi se ta unija dala razširiti. Po buka-reškem miru i. 1913. se je to že resno poizkušalo napraviti med macedonskimi Bolgari, naseljenimi v oni deželi, ki je kot Ilirija spadala nekdaj pod Rim, katero sta si pa po bukareškem miru razdelili Srbija in Grška. Bolgarija je bila potisnjena nazaj. Ali sedaj je zmagoslavni, osebno še rimskokatoliški car Ferdinand že uvedel gregorijanski koledar; tako je padla jedua večjih ovir med zapadno in vzhodno kulturo.
Agitirajte za »Novice«!
in še ceio zavezniški Srbi so tožili vsled tega nad italijansko nenasitnostjo.
Na omenjenem konveniatu se je omenil prvič načrt, da se z Jugoslovani dogovore in sporazumejo, kar je biio tem laže, ker so Jugoslovani vsled agitiranja imeh trdno oporo v angleških in francoskih ložah. Z gotovo in nedvomno sigurnostjo se da zasledovati na-daljni razvoj, čegar etape tvorijo: kongres prostozidarjev v Rimu (drugi teden januar]a 1917), kongres laških radikalčev (začetkom marca 1917), italijanski kongres lož (15. apr-); kongres reformistov (16. aprila), mednarodni kongres prostozidarjev z dne 7. maja, italijanski kongres prostozidarjev v Rimu (15-' maja) in končno mednarodni ložni kongres 29. junija v Parizu.
Preobrat v Rusiji je oživel lože. Enemu kongresu je mrzlično hitro sledil d-ugi. Pričakovali so, da izbruhne ustaja ne samo v Nemčiji in Avstriji, ampak tudi v Italiji; upaji so, da se monarhije sploh zrušijo. Ko je padel car, so sklicali iz cele Italije zastop-nike k kongresu, kateri je stal docela pod vtisom tega dogodka v Rusiji in preiskovali so tam duševne posledice tega dogodka prj drugih narodnostih Evrope. Tudi o možnosti važnih političnih preobratov so se razgovar-jali in dogovorili „pot“, katero ubero, ako se preobrati pojavijo, lnstrukcije bi se oddajale od slučaja do slučaja.
Kmalošnja zopetna izpreobrnitev razmer v Rusiji in padec Miljukova so povzročila nova razočaranja. Tako so zopet prošli znova na jugoslovansko kombinacijo.
29. junija 1917 se je sešel v Parizu mednarodni shod lož. Ppsebno mnogoštevilno zastopan je bil jugoslovanski in češki element. Par dni pozneje so priobčili v »Tempsu program, glasom katerega so sklenili, da z ozirom na rastočo brezuspešnost laške vojne začno z „od- in ponehavanjem" in da se odlože italijanske zahteve na poznejši čas-Hoteli so hoditi po drugi poti: nepremagano sosedno monarhijo bi razrušili z malimi narodnimi revolucijami, potem bi si jo pa razdelili. V spornih deželah naj bi odločila narodna glasovanja; to bi pa, posled resničnega položaja, pomenilo za Italijo izgubo vsega onega, kar si je nameravala prilastit* na vzhodnem bregu Adrije. Italijanski ložni zastopniki Ferrari, Nathan in Ballori so se pač tudi udali, saj jim ni nič drugega pfe' ostajalo.
Dobro nam je še v spominu tisti čarovniški ples, ki se je dvignil v Italiji in kate- , remu se je končno veliki mojster Ferrari san* žrtvoval, da bi pomiril s tem razburjene duhove. Bili so hudi časi za laške lože, tin* hujši, ker je francoski »Veliki Orient" trdovratno vstrajal na sklepih in je Ferrarij3’ kot je izjavil sam, pustil obsedeti. Še cel° Sonnino, katerega lepi londonski prograiU so ti sklepi potisnili ob zid in ki je smrte*1 sovražnik Jugoslovanov, je rekel, dasi je sanj prostozidar, v „Giornale d‘ Italija" poln saf' kazma, „da Italija ni pripravljena, ob lozrt bratski mizici sedeti v kotu med skritih jugoslovanskimi nasprotniki' in se zadovo*' jiti z pladnjem fižola."	(
Kljub vsemu temu pa je občni zbo laškega »Velikega Orienta" 24. junija skleu) popolnoma v smislu Briških sklepov »zi vahno agitačno delovanje o vojnih smotir in mirovnih pogojih." Sicer je oznanja* »Agenzia Volta Commandinija", da bo nov izvoljeni veliki mojster pomenil docela pr® obrat v osebi in smeri lože in šicer v °°, ločni laško-nacijonalni smeri, a ostalo je P laškem porazu in italijanska katastrofa v p ^ , nečiji je pospešila še bolj komaj sp laško-jugoslovanski prostozidarski dogov*-’ pred katerim se je pa še izvršil sestau obojestranskih zastopnikov v Genevi. 1 colo" je 13. marca 1918 cel načrt izklePet ' Sklenilo se je, da se ustanovita dva odbo
laŠko-slovanski in slovansko-laški odbor, katerih naloga je delovati »za oprostitev ne-odrešenih narodnosti v habsburški državi". Sporazum naj bi se izvršil v duhu Mazzinija,
( »velikega apostola ljudskih pravic in pro-roka emancipacije narodnosti, ki jih tlačita Turčija in Avstrija."
Srbski odbor je delal pridno in je lahko sporočil, da je pridobil večji del srbskih politikov in poslancev za ložine načrte. Laški' odbor pa je razglasil šele v zadnjem trenutku svoj oklic in je želel, da se izroče Podpisi zaupniku lože, g. Canepi. Lista je zato tako zanimiva in poučna, ker vsebuje najbolj znane prostozidarje in obenem največje vodilne može italijanskega kulturnega boja: Colajanni, Cappa, Agnelli, De Viti de Marco, Ferrero, Ojetti, Salvemini Ciriani in bivšega voditelja kulturnega boja, eksduhov-nika Romula Murri-ja, ki je, kakor znano povsod poleg, pa samb do neke gotove točke."
Medtem se je pojavil v javnosti še neki ’ ' novi češko-jugoslovansko-laški sporazumni ®dbor, kateremu je stal na čelu znani — zidar Torre. Na videz je bil ta odbor konkurenčno podjetje. Čudežno pa sta si bila °ba programa za las enaka, dispozicija propagande je ubrala isto pot, konkurenčna zavist se ni pojavila, pač pa srčna harmonija >n skupno delovanje drug drugemu'na roke, dokler ni na kongresu v Rimu padla krinka *n se je izkazalo, da je bil ta odBbr le trik, ki hoče zakriti pravo prostozidarsko obličje in značaj.
Hoteli so pokazati nekaj spontanega, iz dogodkov porojenega. 1. decembra je sprejel Orlando v Rimu Trumbiča. Toda več kakor platonska ljubezen ta obisk ni bil. V sto in sto oblikah se pojavlja sedaj v silni časnikarski kampanji večni »Ceterum censeo Austriam esse delendaml" (Sicer pa sem mnenja, da se mora Avstrija porušiti!) Sedaj zahtevajo revizijo londonske pogodbe, katere se v Italiji sploh še imenovati ni smelp. Sonnina so bombardirali s skupnimi izjavami in zahtevami in zahtevali so ustanovitev Češko-jugoslovanskih legij, katere je vlada dotlej še vedi;p odklanjala. Toda vse zaman. Sonnino odklanja vsako dejanje, ki bi ga zadolžilo Slovanom. Odprli so vse registre! Sonnino pa izjavlja v svojem glasilu, da ni voljan na ljubo jugoslovanskim fantazijam odstopiti od koristi, ki so mu zajamčene po londonski pogodbi. Jugoslavija eksistira doslej samo v glavah slovanskih agitatorjev. Avstro-ogrska je še vse preveč, preveč trdna. Vsaka koncesija slovanski himeri je koncesija državi, ki je naše orožje doslej še ni zmagalo. Kdo je poveril Trumbiču in ostalim mandate?! Kdo jih je pooblastil, da govore
Y	imenu »njihovih dežel" in da podpisujejo Pogodbe? Italija ima sedaj nujnejšega dela, kot da se izigrava kot prvoboriteljico pri razdejanju Avstrije; vesela naj bo, da lahko Še kolikortoliko'varuje lastno kožo! 1
Končno pa izigra loža zadnji trumf; na kapitolu ima »kongres narodnosti, ki so v Avstro-Ogrski zatirane." Vsi statisti, katere smo v članku srečavali in ki so priznani Prostozidarji, so se sešli tu v najlepši harmoniji. Poleg že imenovanih še. Barzilai, Martini, Mussolini, Albert Thomas in Franklin-Bouillon, ki je v francoski zbornici priznal, »da so v italijanski zbornici večino za vojsko" kupili s — 25 milijoni, in da je bilo *° njegovo delo. Čehe so zastopali poleg odposlancev Hlavačka še zidar Beneš in drugi. Veliki prostozidar Trumbič je pripeljal še več drugih somišljenikov in oznanjevali so »Češko jugoslovansko revolucijo" v najkrajšem času. Orlando je sprejel deputacijo kon-% gresa; za dokaz pa, da nima s tem »sporazumom" vlada nič opravka, ni odposlala J1® kongres nobenega zastopnika. Orlando ie izrekal simpatije, simpatije in — pii tem
je tudi ostalo. Divjakom, to je od Trumbida nepripoznanim zastopnikom, dostop k kongresu ni bil dovoljen. Prevara je bila gotova in je učinkovala in neumni svet najbrž veruje, da bodo narodi tu sami o svoji usodi odločevali; v resnici pa so kronali idejo, ki je bila spočeta 29. junija 1917 v Parizu. To je mednaroden prostozidarski bluf!
Nemško-madjarski načrt za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
Tudi nemški politični krogi so prišli do spoznanja, da so razmere na jugu potrebne temeljite preureditve. Pred pol leta je bila vlada pripravljena, rešitev v tostranski državni polovici poskusiti s tem, da bi se združile vse od Slovencev obljudene pokrajine v eno upravno telo. Nastala bi bila nekaka združena Slovenija, podobna Napoleonovi Iliriji, samo osnovana bolj na narodni podlagi.
S tem načrtom so se resno bavili na jako odločilnih mestih. Bilo je to v času, ko se je od jako merodajnih strani kazala Slovencem velika naklonjenost. Če bi bil Jugoslovanski klub razumel položaj, bi bil v tem času za Slovence lahko res kaj izdatnega dosegel. A nesreča za naš narod je bila, da je zavozil dr. Korošec popolnoma v dr. Kramafov tir. Slovensk^ politika je postala služkinja desperafnega češkega ultra-radikalizma. Mesto da bi bili zasleddvali slovenske interese, so poslanci Jugoslovanskega kluba podpirali v državnem zboru samo češke, od vseh drugih že zapuščene radikalce, doma so pa uganjali tisto neumno politiko, ki jo še, danes vidimo v sramoto in zasmeh slovenskemu narodu. Iz resne narodne zahteve so naredili smešen teater, z nepremišljenim izzivanjem in bahaškim političnim hujskanjem so pa vzbudili odpor nemštva in izgubili vsako oporo pri resnih političnih faktorjih.
Prej je veljalo načelo, da se mora v v interesu monarhije okrepiti slovenski živelj, Jugoslovanski klub nas je pa spravil tako daleč, da se sedaj v interesu monarhije zahteva, da se mora slovenski živelj zatreti ali vsaj tako oslabiti, da ne bo mogel zasledovati svojih razširjevalnih teženj. Po tej politiki smo izgubili vse, kar smo si prej'z velikim trudom pridobili. S tem je padla tudi združena Slovenija.
A razmere na jugu kriče po preureditvi. Od raznih načrtov, o katerih se že dalj časa govori, je pri krščanskih socialcih in nemških nacionalcih največ priznanja dobil sledeči, s katerim utegnejo morda kmalu stopiti na plan:
Dalmacija bi se imela združiti z Bosno in Hercegovino tersHrvaško in Slavonijo v eno upravno telo. To pa he bi bil trializem, kakor se je prej že od resnih strani nameraval, ampak »subduali-zem", ker bi ta nova veljka provincija dobila vsa isto razmerje do Ogrske, v katerem je seda j Hrvaška. Nakrono-vinah v avs^/ijski državni polovici pa ne puste ničesar izpreminjati. Tu naj bi po odcepitvi Dalmacije ostalo vse pri.starem. So tudi med krščanskimi socialci nekateri, ki upoštevajo narodne pravice v toliko, da bi Slovenski Stajer pripustili kot lastno okrožje z narodno avtonomijo, a ne bodo dobili večine, ne glede na to, da je tudi Jugoslovanski klub vsako delno rešitev jugoslovanskega vprašanja odklonil, zlasti pa ne mara narodne avtonomije. — Jugoslovanski klub hoče svojo neodvisno državo Srbov in Hrvatov in Slovencev na podlagi samoodločbe, ali pa nič. Torej dobite poslednje, pravi nato vlada. Nemci pa pravjio: ker z Jugoslovani ni mogoče
niti govoriti, se naj jugoslovansko ozemlje razdeli po nemških željah.
Tako daleč smo. Jugoslovanska politika je tako zavožena, da ni sploh več izhoda. Izgubili smo važno postojanko, ki smo jo imeli. Žal moramo reči: naši državni poslanci so pahnili slovensko stvar za stoletje nazaj. Ugodni trenutek, ki se je enkrat pojavil, in morda nikoli več, je zamujen. Mesto zmage, imamo pred seboj poraz.
Kmetija in vojska.
V	nekmečkih krogih je danes stalna fraza, da je kmet v vojski »obogatel". — Oglejmo si nekoliko bližje to trditev in njeno utemeljenost. —
Povemo naprej, da prihajamo do nasprotnega zaključka: da je kmečki stan pod vojsko izredno trpel in da se, čimdalje vojska traja, njegov položaj slabša od dne do dne. —
»Kmet je plačal dolgove!" »Kmet ima denar v hranilnici!" »Kmet ima vsega dosti!" To so običajne trditve, ki gredo po mestih in trgih.
Da ima kmet jesti, to je samo ob sebi umevno. Žalostno in — neizmerno neumno bi bilo, da bi kmet ne imel kruha, ki ga sam pridela. To bi bilotavno tako smešno, kakor če bi krojač hodil nag ali čevljar bos.
In vendar je ravno pri kmetu nekaj podobnega: mesa v sedanjih časih ne dobi, četudi sam živino redi!
Kar se tiče ostalih trditev, je resnica, da je kmet, ki je bil pred vojsko zadolžen, sedaj v tojiko na boljšem, da je dolg, ki je bil narejen v dobrem denarju, poplačal s slabim denarjem. Kmet ima danes v obče nezadolženo posestvo in mnogokratne denar v hranilnici. To je res. Je-li pa rabi tega postal'bogate j ši? To je tisto vprašanje, za ktero se gre. -1- Obogati tisti, čigar celotno premoženje se pomnoži. Vprašanje je sedaj, ali se je kmečko premoženje pomnožilo. Za odgovor na t o vprašanje se gre.
Kmečko premoženje se pa v resnici med vojsko ni le nikakor pomnožilo, temveč obratno je res; Kmetsko imetje se je zmanjšalo. In kmetski stan gre po vojski v t e š k e čase, v težje kot vsaki drugi- stan.
To je naše mnenje, ktero hočemo z očitnimi dokazi podpreti. —
Denar, ki ga je kmet med vojsko »pri-štedil,. je postranska stvar pri presoji stavljenega vprašanja.
Kmečko premoženje obstoja poglavitno iz drugih reči. Te reči so: zemlja, poslopja, orodje, živina, zaloge in — človeška delavna moč. Denarni prihranki zavzemajo zadnje mesto. —
Presodimo sedaj povrsti te premoženjske sestavine.	v
1. Zemlja.
Zemlja izmučena in izčrpana! Manjka gnojil, manjka med vojsko najboljših delavnih moči. Zemlja kljub temu ni zgubila na denarni vrednosti, če se računi s sedajnim slabim denarjem. A zemlja je zgubila na resnični vrednosti. Izčrpana, zanemarjena zemlja je dejansko manj vredna, ker potrebuje večletnega skrbnega negovanja, da pridobi zopet tisto rodovitnost, ktero je imela pred vojsko. Smelo se trdi, da se je polje v obče do polovice poslabšalo.
Ohranil se je samo gozd, a tudi ta se ni poboljšal, ter se ni snažil. Mnogo mladega drevja se je vsled tega zadušilo in rast je zaostajala.
•	2.	Poslopja.
Kmečke hiše in gospodarska poslopja so med vojsko nerazmerno trpela. Nikogar ni bilo, da bi bil poslopja popravljal. Ni bilo
materjala, ne zidarjev, ne tesarjev, ne delavcev. Potrebna popravila so zaostala in škoda se je množila in se množi od leta do leta, od mesca do mesca. Zanemarjena popravila žro na kmečkih poslopjih kakor rak na človeškem telesu. Dejanska vrednost kmečkih poslopij se je silno zmanjšala.
3. Orodje.
Glede kmečkega orodja velja, znabiti še v večji meri, kar smo zapisali o poslopjih.
4. Živina.
Vojne razmere so povzročile, da je kmet moral oddati za potrebe vojaštva iudi tako živino, ki je na posestvu neobhodno potrebna in je smatrati kot del kmetije, podobno kakor zemlja (Pritiklina). — Posledica je, da danes na vsaki kmetiji krvavo primanjkuje delavne živine. Konj skoraj nič, volov komaj polovica normalnega števila! V isti meri primanjkuje plemenskih živali. Mlečne krave izginjajo.
Hlevi na pol ali do dve tretjini prazni. Pri hiši k večjem mladini: junčki in telički.
Poleg tega pa živina, kar je še je, izstradana vsled lanske suše in se je kmetu skoraj vsa krma rekvirirala, močnih krmil pa sploh ni. Otrobi so pri današnji mletvi malo boljše kot papir. Žito se ne sme po-kladati pa tudi ne more, ker žitni komisar skoro vse pobere. —
Prašičereja, nekdanji ponos naše dežele, uničena!
5. Zaloge.
Teh sploh ni več. Kmetija živi od enega dne do drugega . . .
6. Človeška-delavna moč.
Človeška delavna moč je neobhodna sestavina kmetiji, zato jo opravičeno računamo k kmečkemu premoženju. Kmetija ne more obstati brez zadostnih domačih delavnih moči. Da kmetija uspeva, mora vsaj poglavitno delo — pri malih kmetijah vse delo— opraviti kmet s svojo lastno družino. — In pri nas so večinoma kmetije majhne. Kaj pomenja najlepše polje, kaj najlepši hlev, če ni pri hiši pridnih in skrbnih rok?
In ravno v tem oziru je kmečki stan po vojski silno trpel, bolj kot vsak drugi stan.
Krepki možje in fantje so morali v vojsko. Koliko jih nikdar več nazaj ne bo! Koliko se jih je vrnilo in se vrača pohabljenih, brez roke ali noge, koliko hirajočih vsled pre-stanih nadčloveških naporov, nesposobnih za teško kmečko delo. Najboljše delavne moči so za dolgo časa popolnoma zgubljene. Dorasti mora šele nov rod, da se to popravil
Doma so ostale ženske, otroci in starci. Ti so se trudili in se trudijo nadčloveško, da obdelajo zemljo. Posledice ne morejo izostati in tudi niso izostale. Ženske so izmučene, njih moči izčrpane, začele so pešati, mnoge so že popolnoma opešale. Starčki so izrabili zadnje moči. Za otroke so napori pogostoma prehudi in poznalo se bo mnogim celo življenje.
Gosposki ljudje so mnogokrat užaljeni, če se govori o velikanskih žrtvah kmečkega stanu v tej vojski. Pravijo, da so tudi oni prinesli velike žrtve. Ne tajimo, toda kmečke žrtve so razmeroma mnogo večje. Iz enostavnega razloga, ker je kmečki vojak najboljši, najtrdnejši, ki največ prenese. Kmetje so povečini držali najnevarnejše postojanke, kmetje so povečini v spopadih in juriših zmagovali... Zato so pa tudi kmečke izgube na krvi, zdravju in življenju razmeroma največje.
Po pravici vprašuje danes skrben kmečki gospodar, skrbna kmečka gospodinja: Od kod dobimo roke, ki bodo obdelale zemljo, opravile kmečko gospodarstvo? Za skrajno
silo, nekaj časa, že gre tako kakor zdaj. A trajno je.to nemogoče! Izguba in opešanje človeških delavnih moči je najhujša zguba kmečkega premoženja! —
V	očigled vsem pod 1 — 6 naštetim in kratko opisanim ranam, je prišteden denar, če ga kaj je, prav majhnega pomena. Ves ta denar ne bo niti zadostoval, da se kmetija po vojski za silo v red spravi; smelo trdimo, da se bo kmet moral znova zadolžiti, če bo hotel imeti svoj dom urejen!
Zemljo bo treba zboljšati in ji dati zopet prejšnjo rodovitnost. Še več: treba bo rodovitnost povzdigniti na poprej nepoznano višino. Vojska je izučila, kaj je kmetija. — Narodi in države ne bodo mogli obstati brez najintenzivnejega kmetijstva. Zemlja bo morala dati najvišjo mero svojega bogastva. V to bo treba umetnih gnojil, ki se bodo večinoma morala za drag denar kupovati v inozemstvu. Zato bo treba raznih novih, dragih naprav. Poslopja bo treba popraviti, hleve in greznice zboljšati. Kapljica gnojnice se ne bo smela več zgubiti. — Zračni, moderni hlevi bodo morali dati podlago za obnovljeno živinorejo. — Koliko bo to vse stalo?
Orodje bo treba popraviti, obnoviti, modernizirati! Stroj se bo moral rabiti v veliko večji meri kot dozdajl
Živin?! Za obnovo hirajoče, deloma vničene živinoreje bo treba uvažati plemenske živali iz drugih dežel, v veliki meri iz inozemstva. Po kakšnih cenah?
In koliko druzega blaga bo treba nabaviti za dom, obleko za družino itd Danes se ja nič ne dobi, odn. kar se dobi, je zanič.
In končno, kakšni davki bodo po vojski? Država bo morala obrestovati in vra-čevati ogromne svote, lahko računamo na 100 miljard državnega dolga najmanj. Davki so že sedaj med vojsko izdatno zrasli, po vojski bodo še bolj in tudi kmet ne bo izvzet. Saj bodo nasprotno zastopniki mest in pa socialdemokrati zahtevali in že danes zahtevajo izdatnejšo davčno obremenitev kmetije.
Ponavljamo: Kar je kmet med vojno v denarju prištedil, bo po vojni krvavo potreboval, pa bo še premalo, mnogo premalo. In kdo ve povedati, koliko je denar danes vreden in koliko bo po vojski vreden? Računati je z vso. Sigurnostjo, d? bo vrednost našega denarja še dolgo časa po vojski nizka t. j. da bo vse blago še dolgo izredno drago, četudi ne tako drago kakor dandanes ... . Le ravno tisto, kar bo kmet po vojski v prvi vrsti moral na vsak način kupovati, bo razmeroma najdražje: plemenska in delavna živina, kmetijsko orodje, kmetijski stroji, zgradbeni materjal! Za vreditev razmeroma majhne kmetije bo treba vzeti lepe tisočake v roko! Zlasti treba pomisliti, da se bo največ moralo dobivati iz inozemstva, kar blago še nadalje podraži vsled razlike v vrednosti našega in tujega denarja. Za ruskim in laškim denarjem stoji naš denar na svetovnem trgu naj nižje. — Živino bomo morali kupovati v Švici in na'Holandskem; švicarski in holandski denar pa stoji veliko višje kot naš denar in na tem se še nekaj let po vojski ne bo nič spremenilo. Kmetijske stroje in umetna gnojila bomo morali uvažati povečini iz Nemčije in nemški denar je izdatno dražji kot naš. —
Če vse to upoštevamo, potem vidimo, kako nespametno je govorjenje o .kmečkem bogastvu". Največja, vnebovpijoča krivica je, če se — kakor zlasti delajo socialdemokrati — kmeta zmerja kot »vojnega dobičkarja". Kmet je nasprotno po vojski več zgubil kot vsak drug stan in to, kar je v denarju prištedil, ne odvaga od daleč vsih
škod, ki so očividno za vsakega, ki videti
—	hoče.
In konečno še nekaj. Kar je kmet prištedil v denarju, to bo prišlo v korist vsem drugim stanovom. Kmet bo prihranek vtaknil v zemljo in bo več pridelal in bo tako obvaroval vse stanove lakote.
Vsi stanovi, če so količkaj pametni, se morajo veseliti, če kmet kaj prištedi. To je prihranek, kterega so preje ali pozneje vsi deležni. Iz tega denarja pride pšenica in krompir, mleko in meso! — Kdor se v tej vojski tega ni naučil, temu sploh ni pomagati. Ta je bebec. —
.Vzajemnost'. — Dr. Zorč.
Mnogo naukov so že dali gospodje okolo mlade struje svojim tovarišem, ki se v taktično-poiitični stvari slučajno ž njimi ne strinjajo. Zdaj nas svari „Slovenec“, naj se varujemo krivoverstva, zdaj »Vzajemnost*, naj se otresemo modernizma. Z izvajanji dr. Zoreta se v »Resnici* ne bi pečal, ako bi njegovi dokazi držali in bi ne bilo stvarnih pogreškov. Nikakor ne odrekam g. profesorju dobre volje in poznanja novega cerkvenega prava, toda znano je, da se tudi največji učenjak lahko spodtakne in prevzet od lastnega prepričanja prezre objektivnost raznih določil, ki jih uporablja in presoja po svojem subjektivnem stališču To se je godilo, se godi tudi dandanes in se bo godilo. Zato mi naj g. doktor ne zameri, ako opozorim svoje duh. tovariše na nekatere pomanjkljivosti, katere sem zasledil v njegovem članku: „0 pokorščini do škofa v političnih stvareh" (»Vzajemnost", št. 5. 6. 1918. str. 56- 57.).
Can. 127., ki govori o pokorščini duhovnikov do svojega škofa, resnično te pokorščine ne omejuje, pač pa sledi iž kanonov 139. §§. 3. 4 in 1386 §. 1., kako in v koli ko sme škof omejevati politično svobodo podrejenih dunovnikov. Drugih omejitev določila novega kodeksa ne poznajo in zato smo v ostalih političnih zadevah po istem cerkvenem pravu prosti. Toraj smo v popolne m soglasju s kanoničnim pravom podpisali resolucijo: „višji cerkveni ' oblasti izrekamo svojo vdanost in pokorščino v vseh cerkvenih zadevah. V političnih stvareh pa si varujemo po cerkvenih in državnih postavah nam zajamčeno svobodo", ker izjava izrecno pove, da si v politiki varujemo svobodo v kolikor je zajamčena po cerkvenih zakonih. G. doktor, ali ne bo tako prav in ne kakor Vi pišete ter razlagate?
Dalje trdi dr. Zorč, da je zadnji stavek omenjene resolucije dvoumen ali naravnost pogrešen. Zakaj neki? — Gotovo je, in to vsak prizna, zagovarja in brani, da 'ima cerkvena oblast pravico posegati v politično , svobodo katoličanov, kadar so v nevarnosti vera in nravnost. Vera in nravnost bi pa biii ogroženi, tko bi mi sami ali stranka, h kateri pripadamo, zastopali načela, ki so ali v neposrednem ali v posrednem nasprotju z načeli, ki jih zagovarja katoliška morala in dogmatika. Kadar bo g. profesor cerkvenega prava kaj podobnega dokazal o našeifl programu, delovanju in pisavi, se bomo takoj uklonili, ker smo izjavili, da »izrekamo višji cerkveni oblasti (in ne posameznim profesorjem) pokorščino v vseh verskih zadevah.* Torej naša resolucija ni ne dvoumna in še manj naravnost pogrešena, ampak popolnoma jasna in pravilna.
G. doktor, vsaj tako bo vsakdo ki bere njegov članek, sklepal, nam podtika modernizem. Svoje mnenje opira na znano okrožnico Pija X. »Pascendi domici gregis", toda popolnoma samovoljno in brez vsake stvarne podlage. V okrožnici pripoveduje sv. oče, kaj žele modernisti ref or mi ra ti. Med dru-
gim zahtevajo modernisti, tako piše Pij X. (Enciklika »Pascendi“, glej: Denzinger, Enchi-ridion symbolorum, 12 št. 2104), da naj bi , se cerkvene oblasti civilnih postav izogibale >n obenem skušale ss jim prilagoditi, s tem da jih v svojem duhu primerno spremene, kar ni nič drugega kakor logično izvajanje 'z nauka modernistov o razmerju cerkve do države. Ta nauk pa — o čemur se dr. Zorč v isti okrožnici nekoliko spredaj lahko prepriča — obstoji v tem, da cerkev mora biti podložna državi, da državljan mora brez ozira na cerkveno avtoriteto, brez ozira na njene želje, svete in zapovedi, da celo zoper njeno grajanje delati to, kar spozna za koristno državi. Vsako vmešavanje cerkve v tem oziru, tako uče modernisti (Denzinger, Št. 2092.), je zloraba cerkvene oblasti. Ta nauk je sv. oče obsodil in ga mi ž njim vred obsojamo. Kako je pa g. profesor mogel priti do tega svojega zaključka, opirajoč se na papeževo okrožnico, nikakor ne razumem in zato nam mora dr. Zorč razložiti in dokazati v čem smo se mi kot moderniste Pokazali, zakaj krivično je javno mišljenje Jako varati, in krivica —se mora popraviti! Zal mi je, da se moram kot navadni dušni pastir pečati na ta način z izvajanji učenega profesorja, a ni drugače 1 Sila kola lomi!
V	imenovanem članku berem, da ima Škof pravico, avktoritativno nastopiti proti slabi pisavi časopisov. Podpišemo z obema rokama, in ravno zaradi tega smo si šteli v dožnost, da smo Prevzvišenega na pisavo večine v »Katoliški tiskarni" izhajajočih listov v znani resoluciji opozorili. Jaz si zbiram dan za dnevom iz teh listov dokaze, da smo imeli prav, ko smo to storili in jih bom, ako bo treba, tudi objavij.
Kar se tiče kanona 1386 o dopisovanju v katerekoli čajnike mislim, da ni nihče obvezan vsako, tudi najmanjšo notico, predložiti v odobrenje svojemu škofu, ker tako Škrupulozni gotovo niso rimski krogi. Ako bi pa bil g. profesor ali kdo drugi v dvomu, naj se obrne na novo ustanovljeno komisijo za razlaganje kanoničnega prava in mu bo odgovorila, kakor je dne 22 marca 1918. odgovorila kongregacija S. Offlci na nekatere pomisleke glede enciklike »Pascendi dominici gregis", katere g. doktor ni zadostno citiral.
Dr. Zote bi moral navesti celi stavek 'z okrožnice in ne samo prve manjše polovice, ker le tedaj bi1 mogel čitatelj njegovega članka spoznati, katere sestanke duhovnikov je Pij X. prepovedal. V drugi polovici stavka razlaga namreč sv. oče, kakšno ne sme biti obravnavanje stvari na takih sestankih. Po navedenem stavku, ki ga je g. doktor zapisal v »Vzajemnosti* sledi podpičje in nato beremo dobesedno: „ut nihil Proponatur vel postuletur. quod sacrae pote-statis occupationem inferat; ut qufdquid mo--dernismum sapit,quidquid presbyterianismum |t laicismum, de eo penitus sermo conticescat“. Sestanki, kjer se gospodje med seboj raztovarjajo o političnih razmerah in ukrepajo sklepe, ki slone na podlagi od cerkve pridanih načel, niso in ne morejo biti prepo-vedani. Poleg tega pa omenjena okrožnica vsled cati. 6. § 6. novega -kodeksa v tej ^vari nikogar več ne veže. (Cf. Congr. S-Qfficii, die 22. Martii 1918.) G- profesor Cefkvenega prava mi ne bo zameril, ako ga Pri tej priliki opozorim, da citiranje stavka brez zveze s tvarino, ki se v okrožnici obravnava, ni znanstveno in lahko zapelje nepoučene ljudi v popolnoma napačno nazi-ranje.
Glede stavka: .In dubio praesumpfio stat pro iure superioris* naj za naše razmere ^nienim, da nismo v tem oziru v nikakem dvomu. Tu ne gre za nikak „BJehl“ ali Ukaz Prevzvišenega, in če škof takega uka^a d° sedaj še niso dali, ampak izrazili le svoje
želje in nasvete, nam ga tudi g. doktor ne bo dajal.
V	časopisju še nismo nikdar pisali zoper svojega škofa in ne bomo, ako-ravno bi nekateri zelo radi videli, da bi imeli orožje zoper nas. Kdor je pa strankino stvar v časnikih začel, tisti naj nosi odgovornost. — Postavno pot smo že opetovano nastopili, a dosegli nismo drugega, kot da so želje Prevzvišenega ostale neizpremenjene; nikdar pa še niso škof govorili o kakih »odredbah", »katere bi bilo treba držati."
Tako smo pregledali članek dr. Zoreta in zasledili v njem naravnost velikanske pomanjkljivosti, da ne rečem veliko površnost. Od profesorja kanoničnega prava bi vsakdo po pravici pričakoval, da bodo njegove besede in trditve bolj premišljene in podprte z boljšimi dokazi, ker nosi, kot razlagalec kanoničnega prava in učitelj našega duhovskega naraščaja, vso odgovornost. Upam pa, da nam bo prihodnja številka »Vzajemnosti" izpod peresa istega gospoda prinesla na podlagi kanoničnega prava temeljito razpravo o razmerju kapelana do svojega župnika zlasti z ozirom na Can. 476- § 7., kjer beremo: »Subest (coopera-tor) parocho, qui eum paterne instruat ac dirigat in cura animarum, ei invigi-let et saltem qustannis ad Ordinarium de eodem referat." Pa brez zamere, g. doktor!
Anti-Modernist.
Jugoslovansko vprašanje.
Alije pravoslavje nevarno katoličanstvu?
O tem vprašanju se v zadnj m času izredno veliko razpravlja v časopisju, ki podpira »politiko" — Jugoslovanskega kluba in ki hoče še veljati kot katoliški. Seveda odgovarjajo dotični pisci v teh listih na vprašanje negativno. — Zdi se, da jim povzroča to vprašanje nemir in da zato čutijo potrebo, dokazovati s filozofičnimi izvajanji, da ni nevarnosti. —
Vse drugače pa sodi o tem vprašanju najvišja katoliška oblast — rimski papež.
Bilo je leta 1911: Sedajni kranjski deželni glavar dr. Šušteršič je bil — januarja mesca — v zasebni avdijenci pri papežu Piju X. Peljal se je v Rim radi takratnega cerkvenega razpora v tržaški škofiji v vprašanju hrvatskega bogoslužja, naprošen od istrske hrvatsko slovenske duhovščine.
V	avdijenci je razgovor nanesel naravno tudi na razmerje pravoslavja in katoličanstva med Jugoslovani. Sv. oče je o tem obširneje govoril in nujno svaril pred vplivom pravoslavja. Rekel je dobesedno: Ne bojimo se protestantizma, pač pa pravoslavja. In s povzdignenim glasom je sv. Oče rekel dr. Šuštaršiču: Varujte se pravoslavja !
Tako je govoril rimski papež voditelju katoliških Slovencev. — In rimski papež je gotovo najbolj poklicana oseba, soditi o predmetnem, strogo verskem vprašanju. Za danes podajemo to zgodovinsko beležko brez komentarja.
Mimogredoč bodi slednjič povedano, da je dr. Šušteršič zadevo, radi ktere je šel v Rim, s svojim nastopom uravnal po željah istrskega hrvatsko-slovenskega naroda. —
Dr. Šušteršičev uspeh je pa tudi, da je p »stal naslednik dr. Nagla na tržaškem sedežu Slovenec dr. Karlin. —
Zveza s sovražniki.
Ameriški slovenski dnevnik »Glas Naroda" poroča, da je v Avstriji zaplenjena adresa dr. Korošca konferenci v Brestu Litovskem po indirektnih potih potom tajnih zvez došla v „Washington" S t m odkritjem ozitoma priznanjem je »Glas Naroda" na-
pravil pač slabo uslugo »Jugoslovanskemu klubu" in njegovemu načelniku.
Bosna in Hrvatska.
Poročali smo že o knjigi »Jugoslovanstvo in svetovna vojska", ki jo je spisal neid Siidland. Pod tem imenom se skriva baje Vojteh Šek, bivši sekcijski načelnik v Sarajevu. Govori se pa sedaj, da se pripravlja združenje Bosne z Ogrsko. Na Hrvatskem bi se vpeljal čisti hrvatski kurz. Pričakovanje teh dogodkov je bilo baje vzrok veliki nervoznosti v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora.
Jugoslovanstvo in vera.
Framasoni in biskup dr. Mahnič.
Biskup dr. Mahnič piše, da je priklop-ljenje Siovencev zelo važno za ojačenje katoliške zavesti na slovanskem jugu. To pa ni všeč »Hrvatski Rieči", ki dodaje od svoje strani:
»Poglejmo razvoj jugoslovanskega gibanja, kakor se kaže v podrobnem delu v Sloveniji! V parlamentarnih in izvenparla-mentarnih izjavah jugoslovanskih politikov vidimo takoj, da naglašanje verskega, čisto konfesionalnega momentaka tol iške ga poleg jugoslovanske deklaracije ne odgovarja namenom onih, ki so započeli in ki vodijo jugoslovansko gibanje. Ni skladno z interesi naroda treh ver (pravoslavne, katoliške in moslim-ske Op. ur), ako se pri poslu, kamor to ne spada, povzdiguje ena vera nad drugo, ako se načenjajo vprašanja, ki morejo ločiti narodne sloje, namesto da jih družijo."
Slednjič pravi .Hrvatska Rieč“: »Taki članki, kakor je Mahničev, morajo zanesti le zmešnjavo v narod, ako ta vidi, da pristaši istega pokreta drugače tolmačijo cilje in svrho tega pokreta."
Jugoslovani okoli »Hrvatske Rieči" so s tem svoje stališče dovolj označili. Oni, ki so započeli in vodijo jugoslovansko gibanje, zasledujejo čisto druge cilje kakor dr. Jeglič in dr. Mahnič. Ne pomaga nič, da si neki gospodje zakrivajo oči, da ne bi tega videli. Liberalci jim sami to pripovedujejo!
Srbska realna politika.
Ce primerjamo, kako se v jugoslovanskem pokretu obnašajo razne stranke, moramo priznati, da Srbi najdosledneje in najpametneje zasledujejo svoje cilje. Nobene neumnosti ne počno več, odkar so s svrtjo drago krvjo plačali vrtoglavo politiko bel-grajskih mladi nov, ki so upropastili državo in stotisoče svojih rojakov h pravili po strašnih mukah in žrtvah pod z;mljo. Srbi odklanjajo Jugoslav:jo, ker vidijo v ttm neko meglo, ki jim ni v korist. Podpirajo jugo slovansko gibanje pri Hrvatih, ker v'dijo, da se s tem Hrvatje med seboj slabe in si pripravljajo politični poraz, ki bo le Srbom v . korist. Oni sami se pa naslanjajo le na tistega, ki je na moči. Zato drže z Mažari in na Hrvaškem utrjujejo vladno stranko, ki je sedaj z Mažaroni zvezana hrvaško-srbska
O Jugoslovanstvu piše v angleškem listu »Quarterly Revievv" profesor Salvemini: Da se vživotvori velika jugoslovanska država, je v velikem interesu Anglije, ki more le na ta način preprečiti napredovanje Nemštva proti vzhodu To bi bila tudi končna rešitev rimskega vprašanja. Katoliška hierarhija vživa sedaj samo v Avstriji še srednjeveške pravice. Cerkev je v rokah Habsburžanov močno politično sredstvo. Glavna opora avstrijskega klerikalizma je slovenski in hrvatski seljak. Ako se HrVati in Slovenci priklopijo Srbiji, bo tekmovanje s pravoslavnim svečenstvom sčasoma strlo moč enih in drugih. Iz Reke hoče profesor Salvemini narediti tako republiko, kakor je San Marino.
koalicija. Strašna preizkušnja izgubljene vojske je Srbe naučila realne politike. To so pokazale zadnje volitve na Hrvaškem. Noben Srb ne gre v boj za Jugoslavijo, ampak le za Srbijo in vlado. V Srbiji sami, ki je zasedena od našega vojaštva, iščejo dobrega sporazuma z nami, ker vedo, da le na ta način se morejo gospodarsko ohraniti. Za Pašiča in za Trumbiča prepuščajo vse navdušenje slovenskim in hrvaškim mladinom, ki so danes v svojih političnih nazorih razmeroma tam, kjer je bila Srbija pred sarajevskim umorom. Samoodločba narodov, o kateri sedaj filozofirajo slovenski profesorji, obstoji za Srbe v tem, da sedaj drže s tistim, ki ima oblast v rokah. Ne vprašajo, kdo je tisti in ali jim je ljub ali ne, ampak oni mislijo na bodočnost, da za svoj razbiti in razdejani narod iz razvalin rešijo, kar je mogoče. Slovenski in hrvaški Jugoslovani rinejo nekam in sami ne vedo kam, Srb pa ima pred očmi gotov cilj, in ta je, da z onimi silami, ki so na vladi v avstro ogrski monarhiji, najde stik za ugodno rešitev svojih podrobnih vprašanj.
Solnce svobode nad Trstom.
V	Trstu je bila narodna veselica, ki so se je udeležili poleg dr. Wilfana in dr. Ri-bafa dr. Korošec, župnik Bajec in soc. demokrat Golouh. Pitje, petje, vnebovpijoče fraze. »Slovenec" piše: »V tem kratkem času enega leta smo napravili Slovenci velik korak naprej. Danas nam blesti nasproti solnce svobode, zarja odrešene domovine." Nam se zdi, d je zamenjal poročevalec obraz šent-janžkega gospoda Bajca st solncem svobode.
Tačas pa so zborovali nemški veleindustrijami v Gradcu in je predaval Tržačan Escher o bodočnosti in o pomenu Trsta za monarhijo in za nemštvo. Zahteval je, da postane Trst veliko pristanišče za vse avstrijsko zaledje in da potegne nase velik del prometa, ki gre sedaj čez severnonemška pristanišča. Nemštvo se naj preko Trsta orientira proti jugu in vzhodu. Trst postani po njegovi želji svobodno, državi neposredno podrejeno mesto z velikimi trgovskimi ugodnostmi. Tržaško ozemlje se naj poveča s furlanskimi kraji do Tržiča, tako da bodi vse ena luka. Zato bi pa Escher slo venski del tržaškega ozemlja, ki sega na Kras, odločil od Trsta in'ga pridejal drugi kmečki deželi!
Dr. Bogumil Vošnjak
nastopa sedaj v Ameriki na shodih in hujska ameriške Slovence proti Avstriji.
Srbi žele miru.
Iz Ženeve poročajo, da med Srbi v Švici krožijo prošnje na kralja, naj zastavi ves svoj vpliv, da začne mirovna pogajanja z osrednjima' velesilama, ki bi bili sedaj pp vsej priliki pripravljeni staviti Srbom sprejemljive mirovne pogoje. Skorajšen mir je za srbski narod edina rešitev.
Srbi niso za »trolmeni narod".
Srbi, ki sedaj delujejo v Švici in ki so pravzaprav za srbsko politiko bolj odločilni, kakor nekateri naših jugoslovanskih poslancev, nočejo razumeti, da so Srbi, Slovenci in Hrvatje »troimeni narod". Zadnja številka »Srpskog Glasa" se roga Ivanu Jovanoviču, l^i je v almanahu „Prosvjeta“ zapisal da se mora „troimeni narod" ujediniti jn pravi dobesedno:
»»Troimeni" narod, g. Jovanoviču?! A gde nadjoste to po Bogu? Znate li Vi, g. Jovanoviču tri imena? Zna li možda g. Pašič ili g. Trumbič? Da li bi nam makari jednim jedinim primjerom mogli g. Jovanoviču, dokazati, da je ikada ma i jedan jedini pame-tan Jugoslaven nazvao svoj jugoslavenski narod »troimenim"? Jel te da ne? Pa što ga onda dedačitel"
Jugoslovanska divizija na solunski fronti.
»Srpski list* v Ženevi, ki ga ureja zaupnik črnogorskega kralja Nikole, Bora Mi-nič, javlja, da so na solunski fronti sestavili posebno vojno enoto, jugoslovansko divizijo. Tvorijo jo Hrvati, Slovenci in Srbi, prostovoljno prispeli iz Amerike, Rusije in drugih krajev, da se bore na solunski fronti za srbsko stvar. Imenovani ženevski list pripominja, da je to prvikrat, da se s poklicane srbske strani priznava obstanek jugoslovanske divizije, ki operira samostojno in želi, naj bi se odslej pogosteje rabilo ime jugoslovansko in da se ne tlači vse pod srbsko. Poleg te jugoslovanske divizije na solunski fronti obstoji še ena jugoslovanska divizija na francoski fronti v okolici Amiensa, ki ji poveljuje general Mišič. Ta divizija je številnejša od solunske.
Politični pregled.
Mirovno gibanje v Ameriki.
Država Milvvaukee v Zjedinjenih državah v Ameriki se je izrekla te dni zoper nadaljevanje vojske. Kaj poreče k temu Wilson, predsednik Zjedinjenih držav? Te dni je poslal Francozom poslanico, da je amerikansko ljudstvo ponosno in srečno (!!), ker se sme vojskovati ob strani Francozov in da ne bo odnehalo, »naj stane kar hoče". — Ljudstvo države Milvvaukee pa govori ravno nasprotno in hoče takoj odnehati I To kričečo protislovje je zelo zanimivo. — Mogoče, da se oglasijo v istem smislu še druge ameriške države. —
Izvolsklj, — glavni krivec vojske!
Kdo je Izvolskij? Začasa aneksije Bosne je bil ruski minister vnanjih zadev in je že takrat pretil Avstriji z v<4jsko. Potem je po-, stal ruski veleposlanik v Parizu in tam je hujskal na vse načine za vojsko. Ko je avgusta leta 1914 izbruhnila vojskarse je Izvolskij javno bahal: »To je moja vojska!" Hvalil se je, da je on provzročil to svetovno morijo.
Izvolskij je prijatelj dr. Kr a m ar a in je bil v stalni zvezi z radikalnimi, rusofilnimi in srbofilnimi krogi v Avstriji. —
Seveda, ko se je Izvolskij bahal, da je vojsko naredil, je mislil, da bode antanta hitro in sijajno zmagala. Rezerviral si je za ta slučaj lavorike. Prišlo je pa ravno nasprotno. Le njegova baharija ostane in s tem je enkrat za vselej pribito, čigava brezvestnost je gnala svet v sedajno splošno nesrečo. —
Izgnanja iz Pragg.
Sedaj izganjajo dan na dan politično neprijetne 'osebe iz Prage. Zadnjič so jih odslovili kar pet, gospodično Lenin, gospo Zukl, inženerja Styha in njegovo ženo, nekega- Kalino.
Parlament tudi v Franclji ogrožen.
Švicarskim listom se poroča iz Pariza : »Figaro" izjavlja, da v sedanjih razmerah parlament nima pravice do obstoja. A večina francoskega časopisja se izjavlja za nadaljni obstoj parlamentarnega režima ter proti državnemu prevratu in Clemenceaujevi diktaturi.
Kako nemoralnost narode slabi.
Na monakovski univerzi je profesor Gruber v navzočnosti bavarskega kralja predaval o rojstvih in o umrljivosti na Nemškem. Leta 1877 je bilo rojenih na 1000 prebivalcev 41 novorejencev, leta 1883. pa samo še 27. Mesto 2,000.000 rojstev, kar bi pri sedanjem številu prebivalstva odgovarjalo prejšnjemu razmerju, je sedaj na leto le 1,100.000, to je za 900000 otrok vsako leto manj. Pa
tudi umrje silno mnogo otrok. Do konca 1. leta umrje ena tretjina otrok, do 15. leta polovica sploh od vse umrljivosti. Od tisoč živorojenih nezakonskih otrok preživi prvo leto samo 233 otrok, 15. leto pa samo 136. Torej se sedem osmink nezakonskih otrok brez koristi rodi, ker padejo le splošnosti na breme in ne dorastejo. Vzrok je moderno življenje s svojo nenravnostjo.
Konec bratstva.
Češko-slovaške čete, ki so bile na potu v Vladivostok, da pojdejo na Francosko, so v Penzi ustavile čete ruskega sovjeta. Ruska rdeča armada je hotela Čehe razorožiti, a Čehi so se uprli. Trocki je na to dal vsem železnicam povelje, da Čehov ne smejo prevažati in je zapovedal, da vsakega člana »Češke družine", ki ga vojaki sovjeta vja-mejo ustrele.
Vseh članov »Češke družine", ki se udeležujejo uporov proti boljševikom je 60.000. Poročajo, da So češko-slovaški oddelki zasedli postojanke pri Tomsku.
Avstrljsko-poljsko vprašanje.
Z Dunaja poročajo: Rešitev avstrijsko-poljskega vprašanja se ni opustila, kakor so poročali nekateri berlinski listi, marveč se o tej zadevi živahno razpravlja. Priklopitev Poljske k Avsto-Ogrski je skoraj gotova.
Na Ruskem
boljševikom ne cveto rožice. Pripravlja se preobrat na korist'monarhije. Lenin je radi tega vpoklical dvanajst letnikbv pod orožje in izdal oklic proti delovanju »reakcijonarjev".
Dnevne vesti.
Katoliško ime prepovedano! »Slovenec" od 4 junija prinaša vest, da je bil »Slovenski Katoliški Zvezi" doposlan sledeči uradni dopis: „Kn šk. ordinariat v Ljubljani, dne 1. junija 1918. št. 2091. Slavnemu na-čelrrištvu »Slovenske katoliške zveze" v Ljubljani. Skrb za čistost katoliškega imena in za cerkveno disciplino je ena glavnih dolž-nostij škofovih. To izrecnq poudarja tudi novi cerkveni zakonik (prim. can. 336). In sedanji papež Benedikt XV. je v svoji prvi okrožnici z dne 1. novembra 1914 določno izjavil, »da ni s cerkvijo, kdor ni s škofom"-Ta jasna najnovejša določila “najvišje cerkvene oblasti slovesno potrjujejo staro cerkveno prakso, da si nobena stranka, nobeno društvo, noben časnik, nobeno podjetje ne sme lastiti pridevka »katoliški" brez izrec-hega privoljenja lastnega škofa, ker je škof odgovoren za- vse, kar rrosi v njegovi škofiji »katoliško ime". Na tem temelju izjavljam, da se nova stranka, ki si je nadela ime »Slovenska katoliška zveza", ne more in ne sme imenovati »katoliška", ker se ne samo ne strinja s cerkvenopolitičnimi navodili ško- * fovimi, ampak jim naravnost nasprotuje."
Za danes lahko poročamo, da S. K. Z. tega dopisa ni dobila. Značilno pri tem je, da dobi političen list, ki prav nič ne zasluži katoli' škega imena, prej v objavo tako važne odločbe, kakor prizadeta stranka sama. Če se bo S. K. Z. v resnici vročil napovedani dopis, bo njena skrb, da se pri višji cerkveni oblasti razveljavi taka odredba, ki ni vte-meljena niti v cerkvenem pravu niti v danih razmerah. Seveda mi dr. Zoreta, ki za tem dopisom tiči, ne bomo vprašali, če se sme' mo nazivatj še katoliške ali ne, ravno tako, kakor tudi nam ne pride na misel, trditi o bosanskih frančiškanih, da so izven cerkve, ker so proti svojemu nadškofu 1
V	znamenju »edinosti". Po Ljubljani
—	in tudi že po deželi pobirajo liberalne gospe podpise za program »Jugoslovanske ■ demokratske stranke", navadno hodijo okrog iste, ki so pobirale podpise za deklaracijo-
Agitirajo takole: »Kdor je podpisal deklaracijo, mora podpisat: tudi program »Jugoslovanske demokratske stranke”. Pri neki stranki, ki se je branila podpisati, češ „morda je v programu kaj oroti veri ali duhovščini” je rekla pobiralka podpisov: »Zdaj smo vsi edini“. Tako se v znamenju »edinosti” in jugoslovanstva agitira za liberama nadela! In sedaj naj mi nastopimo proti temu, pa nam bodo vrgli v obraz, da smo proti edinosti — Jugoslaviji — in »Slovenec” se zna morda povzpeti do trditve, da smo — proti škofu, Kimovec je pa že v »Ilustriranem Glasniku” zapisal, da smo Antikristovega duha. Kam smo prišli?!
Pri nas In drugod! 26. maja 1.1. je v Linču zborovalo »Katoliško društvo za Gornjo Avstrijo”, in so se sprejele razne resolucije, ki prav posebno povdarjajo katoliško, patrijotično in dinastično čustvovanje članov. »Katholische Kirchen-zeitung” poroča o tem slavnostnem zborovanju in pravi: »Tako odločne izjave v načelnih vprašanjih tem iskreneje pozdravljamo, ker se ravno v naših dneh strogo katoliško stališče prav rado zapostavlja na ljubo prav dvomljivim elementom, s katerimi naj bi se . doseglo priljubljeno »sodelovanje”. Seveda se vidi, da so šli nenemški katoliki monarhije še veliko dalje!” Da, da, danes je pri nas prepovedano se nazivati katoliškim, in je obsovraženo biti patrijotičnim 11
Bog daj norcem pamet! »Slovenski Narod” je nahrulil lastnika hotela »Slon”, / ker sta naročila tiskovine za restavracijo v —■ »dr. Šušteršičevi tiskarni”. — Kaj pa, ko bi mi še dostavili, da bi »dr. Tavčarjeva tiskarna” lepakov za koncert »Glasbene Ma-tipe” niti tiskati ne mogla, ko bi ji »dr. Su-steršičeva tiskarna” ne priskočila s črkami (s češkimi in poljskimi akcenti) na pomoč.
Izredna podjetnost. Poročali smo že, da je blejski grad in mnogo hotelov kupil nedavno g. Ivan Kenda, sedaj v Sofiji. Kdo je Kenda? Trgovski vajenec je bil pri Vasu Petričiču v Ljubljani, nato je postal plesni učitelj. To mu ni ugajalo, gre za hotelirja, se izpodrsne in otvori univerzo za natakarje in to v tuji deželi. Vojni vrtinec ga zajame v inozemstvu, a on zagrabi njega in prevzame troje velepodjetij, si obrije po angleški brke, si odiči prsi z odlikami, velika akcijska družba mu poveri ravnateljstvo sedmih Spekulativnih objektov v Sofiji, on in njegova soproga, rojakinja iz Bleda, Peternelova, pokupita pol Bleda in še grad z jezerom vred, ter cementno tovarno v Kamniku. Interesanten pojav podjetnosti! Da bi le ne bile resnične govorice, da za g. Kendo stoji tuji kapital. Ko sta se mudila 17. maja v bolgarskem 'glavnem mestu cesar Karl in cesarica Žita so jima bili med člani avstrijskih društev predstavljeni tudi trije Slovenci gg. Andervvald, Kenda in Verhovšek. V razgovoru s hotelirjem Kendo je cesar omenil tudi Bovec (Kendov rojstni kraj) ter dejal: -Znano mi je, da je ta lepi kraj mnogo trpel, toda potrudili se bodemo, da ga napravimo še lepšega, nego je bil.” Cesar je odlikoval hotelirja Kenda, ki je I. podpredsednik patrijotičnega društva Avstrjcev v Sofiji, z zlatim zasLužnim križem s krono.
Slov. gledališče v Ljubljani. Gledalki konzorcij za prihodnjo sezono slovenskega gledališča, ki se prične v Ljubljani 15. septembra, je že angaževal igralke, igralce, Pevke, pevce in godbenike. Stroški za to bodo znašali nad 450.000 Od naših domačih jRralcev se vrnejo v Ljubljano: g Nučič iz ^agreba, gdčna Thalerjeva in g. Peček iz Gsjeka. Od ljubljančanom že priljubljenih ?J.0Či je omeniti gospo Otahalovo in gdAo Cirilo Medvedovo. Ostali angaževani so bivši c*3ni oz. članice čeških in hrvaških gleda-''SČ oz. gledaliških šol. Kakor kažejo priprave, bo sezona dobra.
V	seji c. kr. dež. šolskega sveta je dr. I Lampe inte-peliral, ali je predsedstvo res j poslalo slo i. časnikom remške dopise. Dvorni j sve! ik vitez KaUeneggei je pojasnil, da je I dop.s bil slovenski, a priloga je bila nemška, namreč odtis ,azpisa služb iz uradnega lista. Na predlog do Lampeta je sklenil nato c. kr. dež. šoliki svet, da se slov. listom dopisuje samo slovensko.
Karl Linhart umrl. V Ptuju je umrl urednik »Štajerca” Karl Linhart. Bil je že nekaj časa sem hudo bolan.
Gospodarske vesti.
Vsi na delo za VIII. vojno posojilo!
Osmič kliče finančni minister vse naiode Avstrije k podpisovanju vojnega posojila. Kaka razlika med položajem, ko je prv«krat vabil k podpisovanju vojnega posojila in danes! Besni sovražniki so stali na naši zemlji, severu in jugu — danes mir na severu in vshodu, naša Adriia takorekoč že prosta, Italijan se trese pod močjo naše nove ofenzive. Povsod mogočno, zmagovalno grome naši topovi, kjerkoli se nam sovražnik še poiskuša ustavljati. Težki so bili dnevi do danes, ko so proste meje miroljubne Avstrije. Sedaj, ko smo že toliko dosegli, pa se gre za biti ali ne biti. Kdor danes vrže puško proč, je poražen v gospodarski vojni. To pa bi bil udarec, v prvi vrsti za našega kmeta, za vse, ki imajo svoj dom. Ta dom napravi nam ‘močan le močna Avstrija, — gospodarsko oslabljena ali premagana Avstrija, so oslabljeni tudi naši domovi. Zato vsi na agitacijo med svojimj znanci, s pojasnili in pojašnjevanjem na delo za osmo vojno posojilo! Čim več podpišemo, temveč koristimo sebi, s podpisovanjem osmega vojnega posojila ne izgubimo ničesar, ampak samo pridobimo.
VIII. Vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani se je prvi dan podpisovanja podpisalo vojnega posojila: Deželna banka za lastni račun pol milijona kron; dr. Ivan Šušteršič, deželni g avar kranjski K 10000; Ignacij Mrcina K 1000; dr. Franc Derganc K 10.000; Josip Božič K 100. — Za nadaljne prijave se priporoča Kranjska deželna banka v Ljubljani.
Švicarska živina. »Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani” naznanja tistim živinorejcem, ki so naročili švicarsko živino, da bo prišla švicarska živina na Kranjsko šele nieseca avgusta t. 1., ker prej izvoz iz Švice ni mogoč.
Zvišanje cen za klavne preslče. V bodoči seziji za klavne prešiče se bodo cene zvišale približno za polovico lanskih cen, za klavne prešiče. Dotični predlog leži sicer še pri c. kr. poljedelskem ministrstvu na Dunaju, vendar pa je brezdvomno, da bo ministerstvo temu predlogu ugodilo. Zato naj rejci rede kar največ prašičev za zakol ter se naj ne cmeje le na rejo za lastno potrebo. Po deželi je razširjeno napačno mnenje, da-' za plemenske prašiče ni maksimalne cene. Še danes je v veljavi ukaz c. kr. dež. vlade z 7. avgusta 1916, glasom katerega So pujski v starosti do 3 mesecev plačevati po 8—12 K kg žive teže, h kateremu znesku se sme pribiti pri prašičih za pleme še 25%. Predlagano je tudi zvišanje teh cen, predlog pa še ni rešen na Dunaju. Opozoriti je treba na to dotičnike. ki prodajajo plemenske prašiče za nezaslišane cene, dasi se mora .priznati, da so stare maksimalne cene res prenizke. Naj bi bili ljudje sami toliko pametni, da bi zatrli nečuveno navijanje cen pri plemenskih prašičih na ta način, da bi jih ne plačevali po naravnost neizmernih cenah. — Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Zasega sena In slame. Po novi naredbi je vse seno in vsa slama zasežena za državo.
Kaj je bilo novesa pretekli teden?
Presvitli knczoškof dr. Anton Bon. Jeglič se je odpeljal dne 2. t. m. v Sarajevo na zlato sv. mašo nadškofa dt. Jožefa Stadlerja Vn.e se 12. t. m. — Poročnik Fr. Slerle, akademični slikar, se je vrnil z bojišča in je vstopil v specialno šolo prof. Poch-walskega ra Dunaju. — Preteklo nedeljo so prejeli sv. mršniško posvečenje sledeči gg. bogoslovci ljubl'ans''e škofije ter bodo oz. so imeli rove sv. mase: Bertoncelj Valentin 3. junija na Brezjah; Gnidovec Albin 16. junija v Žužemberku; Govekar Leopold 9. junija v Smledniku; Milavec Ciril 9. junija v Planini; Pavlič Anton 9i jur.ija na Prtovču; Podbregar Pavel 9. junija v Vrhpolju; Presetnik Franc 9. junija na Ježici; Radoš Martin 9. junija na rcadovici; Rožič Franc 9. junija na Koroški Beli; Šavli Andrej 4. junija na Brezjah; Jeretina Janez 9. junija v Škoeijanu pri Dobu; Pele Josip 16. junija na Vrhpolju. Trije gg. t. j. Logar Josip, Oven Josip in Solar Jakob bodo posvečeni pozneje.
Ljubljani ki veleindustrijalec zvonov Maks Sa-masa j povzdignjen v plemiški stan. G. dr. Ivan Marijan Cok je vpisan v listu tržaških odvetnikov.
— Za polkovnika je imenovan major Rudolf Peter-r A. - G. dr. Anton Brecelj je pričel zopet ordinl-rati v Gorici. — Finančni komisar pri finančnem ravnateljstvu na Dunaju g. Štefan Sušeč je imenovan za finančnega tajnika. — Župnik č. g. Iv. Šašelj v Adlešičih je bil odlikovan s križcem za civilne zasluge. — Žlato poroko sta obhajala v Šmihelu pri Novem Mestu nadučitelj v pok. Ivan Barle in njegova soproga. — Poročil se je Gvidon Dolenc, fotograf v Novem mestu z gdčno Pavlo Maintruger iz Kandije.
Najboljši avstrijski bojni letalec Banfield je bil te dni ranjen, ko je zasledoval laške letalce, leži v tržaški bolnici. — Poročil se je g. Josip Primožič, c kr. policijski nadzornik v Gorici z gdčno Ivanko Pavletičevo. — V elektrarni na Dobravi je" električni tok ubil 25 letnega črnovojnika Laškoviča.
— V vodnjak je padel 5 letni Evgen Koruza v Er-zelju pri Vipavi in utonil. — V bližini Laškega na Štajerskem sta dva dezerterja iz maščevanja ubila žagarja Jakoba Vrečka. — Vlomili so neznani tatovi v planinsko kočo na Vršiču in odnesli vrednosti za 10.000 K. — Gospa Franja Ravniharjeva je prodala svoji hiši v Stritarjevi in Ribji ulici Pozemkovi banki v Pragi za 290.000 K. — Huda slari^je v Loškem potoku pomorila po vsej dolini fižol, krompir, in koruzo Skoda je velikanska. — V Gorici raste polagoma število prebivalstva sedaj je prekoračilo število 4200. — Strašen vihar je divjal pretekli četrtek in v petek v Boki Kotorski. Uničena je vsa letina: oljka, vinska trta, sadje in zelenjava. — Povrnili so se domu mnogi begunci iz Uker, Žabnic i. t. d v Kanalski dolini. — Ogenj je v mlinu Ane Grudnove v Jeličnem vrhu napravil škode za 40.000K. Posestniku Ivanu Ivančiču po d. Bajtarju v Stari vasi pri Postojni je poginila krava, vredna 6000 K,
Umrli so: Na Dunaju bivši min. predsednik dr. Rihard grof Bicnerth-Schmerling. — V Trešče-rovcu pri Karlovcu bivši hrvaški ban dr. Nikolaj pl. Tomašič. — v Celju '3.'let stari krojaški mojster Jožef Smekal. — V Spodnji Šiški Frančiška Hribernik roj. Marinšek, soproga skladiščnega mojstra v pokoju.
V Ljubljani so umrli: c. kr. višji poštni oficijal Josip Puntar; Anton Kovač, ključavničar južne železnice.
Za cesarja in domovino!
Za .Vojaški Doin“ v Ljubljani so nadalje darovali: gg. restavrater Stanislav Horak, Ljubljana 300 K, Alfonz baron Wurzbach, 100 K, Josip Šiška, kanonik, Ljubljana 100 K, A. Žankl Sinovi, Ljubljana 100 K, Leo Haniann, Ljubljana 100 K, tovarna P. LadstStter, Domžale 100 K, tovarna Krizant Ladstatjer, Domžale 100 K, M. Ranth, Ljubljana 20 K, Wilhelm Spitzer, Ljubljana 20 K, Jožef Potokar, župnik, Tržič 20 K, Jan. Kunauer, župnik na Golem p. Ig pri Ljubljani 12 K, P Havptman, žup., Dobrova pri Ljubljani 50 K, Janez Meršolj, župnik, Reteče 20 K, A. Godec 20 K, Franc Bernik, župnik, Domžale 20 K, iz Domžal; Marija Grasslercher 12 K, Korenčan Franc 10 K, Anton Miiller 10 K, Uršula Miiller 10 K, Marija Bernik 10 K, Zabret Rozalija 10 K, Karolina Gerkman 10 K, Franca Gorenje 5 K, Ivana Šlibar 5 K, Zankar Andrej 3 K, Brodar Andrej 5 K, častniki in uredniki c. kr. domobranskega dopol. poveljstva v Ljubljani 171 K 42 h, c. kr. profesor v pok. kan. Anton Kržič 20 K, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani dr. Alfonz Levičnik 50 K, veletržec g. Ivan Samec v Ljubljani 100 K, Jožef Perme, župan obč.'.St. Jurij zbirka 51 K 95 h. •
*	»
Županstva: Begunje pri Rakeku 373 K, občina Goše nad Vipavo 309 K, Šmihel-Stopiče 200 K, Gora 142 K 90 h, Rateče, Gorenjsko 100 K, Sp. Koseze 100 K, Tolči vrh 50 K, Sv. Vid nad Cerknico 40 K, Vače 30 K, Črni vrh pri Polhovem Gradcu 30 K, Dole pri Idriji 20 K, Knežak na Notranjskem 100 K, Sv. Jošt pri Kranju 50 K, Postojna 30 K,
Podpisujte VIII. avstrijsko vojno posojilo!!!
======== PRIJAVE Nft ■■ ' :■
Vlil. AVSTRIJSKO VOJNO POSOJILO
V	*
SPREJEMH PO ORIGINALNIH POGOJIH IN DAJE RHDEVOLJE TOZADEVNA POJASNILA
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1.
Podpisujte VIU. avstrijsko vojno posojilo!!!
Kočevje 608 K, Planina pri Rakeku 136 K 20 h, Pod-hruška p. Kamnik 122 K, Dol 30 K, St. Jurij 50 K, Toplice 299 K, Draga 253 K, Orehovica L65 K, Zminec 60 K, Tržišče 12 K.
Kranjska deželna banka 5000 K, Kranjska hranilnica v Ljubljani 200 K, hranilnica in posojilnica v Hrenovicah 50 K.
Vodstvo šole Brusnice, Dolenjsko 4 K 50 h, učenci I. mestne slov. deške ljudske šole, tu 70 K.
*	*	*	„	.	v
Župni uradi: Sorica nad Železniki 150 K, Zu-ženberg 150 K, Rudnik p. Ljubljana 60 K, Ježica 50 K, Mekinje 25 K, Zagorje ob Savi 20 K, Matere Božje na Dobravi 203 K, Hinje p. Zužemberg 10 K, župna cerkev v Domžalah 50 K, Idrija 31 K, Sv. Anton Pod. Stanga p. Litija 25 K, Nevlje 25 K, Hrenovice 15 j K, duhovniški urad Bevke 20 K.
Hvala iskrena! Mnogobrojni darovi naj pričajo o naši hvaležnosti našemu vrlemu domačemu vojaštvu, da sovražnik ni mogel opustošiti naše domovine in naj bodo sijajni spomenik udanosti in zvestobe do cesarja Karla I Darove sprejema: Odbor za .Vojaške domove* v Ljubljani, Deželna blagajna in mestni magistrat v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Vojteh [eloČnik. — Tisk »Zadružne tiskarne" v Ljubljani. Založil konzorcij.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.
— izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje —
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tira menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz i/i izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru.
Kranjska deželna banka
—m— v Ljubljani. ——»
Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v pupilarno-varnih 47,% zastavnih listih in 47»% komunalnih zadolžnicah Kranjske deželne banke. Letne obresti čistih 4v* % brez odbitka kakršnegakoli davka.
Daje hipotekarna in komunalna posojila. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun pod najugodnejšimi pogoji.