MlfffiJifA g kSbev. 23., Leto II. Spital na Di' av i Nedelja dne 26. jan. 1947 JEZUS ZDRAVILK Na tretjo nedeljo po sv.Treh kraljih stopa^Jezus pieu naš kot zdravnik. Jezus—zdravnik človeštva. Dva Človeka sta se pojavila svoj čas v kratkem razdobju pred Jezusom. Eden - gobavec je bil sam bolan, drugi je prosil zdravja za svojega slugo. Oba sta bila neozdravljivo bolna, Nikjer nista mogla najti ne zdravnika, ne zdravil, ki bi jima hogla pomagati. Edino upanje jima je še^ostal - (Jezus. On lahko pomaga. "Gospod, če hočeš, me m Oj: e 3 očistiti", mu je zaupal prvi .Drugi-vojak, je skril svojo prgšnno v kratek opis položaja svojega sluge t "Gospod, moj služabnik leži doma bolan in zelo trpi". - Oba sta bila ozdravljena. ‘ ' , ;. Jezus je v prvi vrsti prišel zdravit duše. Zdravje teh mu je^biio daleč najvažnejše. Tudi če je telesa zdravil, jih je zaradi, duš. Samo da bi te živele, da bi bile zdrave, da bi se zveličale. Jezus je zdravnik duš. Sem se je imenoval zdravnika< Ko so mu očitali, da se druži z grešniki, jim je odgovoril« "Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike." Kakor tedaj gobavec in stotnikov'sluga stoji vse čase človeštvo pred Jezusom. Bolnik pred zdravnikom« Sv.pismo pogosto imenuje grešnike in zabredle ljudi kratko - bolnike. Tudi Jezus jih tako imenuje. Grehi in zmote so bolezen. Delujejo kakor bolezen, njih posledice so kakor posledice bolezni. Še težje. Hujša nesreča za človeštvo so izprijene, okužene in bolne duše kakor telesne bolezni.. Že tukaj nosijo povsod take bolne, v grehe in zmote zapletene duše prekletstvo s seboj. Bolezen, kjer je, povsod razkraja in uničuje. Tako tudi greh in zmota. Kjer sta, povsod rušita in uničujeta. Oe prideta v družino,- jo r z jesta in uničita. Najmočnejšim državam in narodom izpodkopljeta temelje, če sta okužila duše. Tu, pri bolnih dušah, pri grehih in zmotah je izvor vseh velikih stisk, vseh usodnih prevratov in vseh velikih nesreč v zgodovini človeštva. Tu ni nobenega človeškega zdravnika, ni nobenega naravnega sredstva. Sem ne seže moč nobene človeške zakonodaje. Tu ne pomagajo nobene samo človeške Reforme, nobene kazni, nobene varnostne ustanove. Tu je edini zdravnik Bog, ki ima moč nad dušami. Tu edini lahko pomaga Jezus, - Ali ni v miši dobi nekaj takega? Ali se^ni vgnezdilo v duše .neko splošno okuženje, neka bolezen? Ali ne čutimo, da so tu vsi zgolj človeški trudi zastonj in da sani o tisti lahko pomaga, ki more ozdravljati duše? Toda ker je okuženje splošneni dovolj, da samo nekateri spoznajo, deP tu ni človeške pomoči. .tid ti • mora splošno spoznanje, podobno spoznanju gobavca in stotnikav da tu more samo še Jezus pomagati. Tako spoznanje bo ljudi privedlo do Jezusa, kakor je gobavca in rimskega častnika. Kristus* zdravnik človeških duš - postavljen za vse Čase. Mnogotera so zdravila, ki nam jih je preapisal. Najodličnejša so sv« zakramenti. Vsi iftajo namen in moč vračati in ohranjevati zdravje duš. -^Preden je Jezus ozdravil gobavca, ga je vprašal* "‘Ali hočeš biti očiščen?" In^ko je odgovoril* "Hočem11, je posral zdrav« Podobno dan za dnem vprašuje v Jezusovem imenu duhovnik z gobo izvirnega greha obremenjenega človeka* "Ali hočeš biti krščen"? In ko-dobi-odgovori "Hočem", ga v imenu in moči troedinega Boga ozdravi izvirnega greha. In kdor hoče dobiti drugo zdravilo, ki najuspešnejše varuje zdravje človekove duše - sv.Rosnje Telo - mora ponižno ponavljati za rimskim stotnikom: "Gospod,nisem vreden, da greš pod mojo streho. . • • e " v. Isti Jezus, ki je^ozdravil gobavca in,stotnikovega slugo, zdravi še vedno. Zdravje duše, telesa pa le zaradi duš. Tudi zdaj zdravi predvsem duše. Vedno še; deluje in ozdravlja ista Jezusova božja moč. Ni dušnega bolnika, da bi mu Jezus ne mogel vrniti zdravja Pogoj je le, da pridd k Jezusu z vero, s kakršno je prišel k njemu judovski gobavec, in s ponižnostjo, s katero se mu je približal ponosni častnik rimske vojske. Temna^noč je. Jezus hodi za ovčico izgubljeno kliče jo z nevarne poti na stezico razsvetljeno* "Vrni se, ovčica draga, vrni na stezico mojo; veš, krvava kaplja vsaka tekla je za dušo tvojo." Jezus hodi po pečini, po^ovčici svoji plaka, ovčka ~v svoji bolečini ga med-trnjem kliče, čaka-, "Pridi, Jezus, in me reši! V temno^noč sem zablodila. Broz moči medlim v nesreči, ker sem tebe izgubila." „ ... • ...... j ^ “Že hitim,„ovčica moja, z lučko milosti do tebe, da razsvetlim pota tvoja in ti v dai poklonim sebe. Bal te srečen bom ba rame, nesel k svoji zvesti, čredi, da boš spet živela zame, pasla v moji se besedi. Varoval te bom in vodil, ti pa meni boš sledila, nad prepadi s tabo hodil, da ne boš se izgubila. Vedno zvesta mi ostani, v mojem varstvu zdaj počivaj, lučko milosti ohrani, božji mir z menoj uživaj!" Če služiš Bogu in zveličaš svojo dušo, potem le malo pomeni, ali si postStL milijarder, ali si padel v skrajno uboštvo, ali si pridobil slavno ime, ali pa si postel eden iz brezimne množice‘onih, ki jih nihče ne pozna. Tvoje življenje je bilo dobro uporabljeno ' (Gossens). Mnogo kristjanov živi dvojno življenje* svetno in versko. Med obema na- širok«? zija nepremostljiv prepad,1 tako da na noben način ne moreta vplivati drug na drugega. (Gossens), jkoiSS? # 8* m m* m M$k flOl §# fjfrj ilj Poganshi orjak* Krištof, ki je živel v 3.stol. po Kr.r., kakor pripoveduje legenda, je naredil nenavaden skleci "Pokažite mi največjega gospoda sveta, pa mu bom sluzil", je rekel nekega dne svojim znancem in prijateljem. "Največji gospod sveta je kralj", so mu odvrnili. Krištof jih je poslušal in je stopil v službi h i kralj-u. . Nekoč ^e bila ne.kraljevem dvoru razkošna veselica. Ko se je bližala polnočna ura, se je pojavil med mizami potujoči pevec. Pel je pesem 0 mogočnem satanu, pred katerim se trese ves svet. Tedaj je Krištof videl kralja, kako je prebledel* začel se je tresti po vsem telesu. "Ta, o katerem poje pevec, more biti ,š.e. mogočnejši gospod, ker se ga kralj boji. Grem in vstopim v satanovo službo,!" je dejal, orjak in odšel s kraljevega dvora. Leto in dan je hodil' s satanom po svetu, Zapeljevala sta v greh ljudi, delala zdražbe in prepire po svetu. Nekega dne sta /korakala po veliki•Gesti. Namenjena sta bila v mesto na veliko plesno prireditev. Ko sta prišla do križpotja, je Krištof videl kako se satan trese ob gogl.edu na podobo 'križanega Boga. Takšen strah je popadel peklenščka, da ni upal iti mimo križa, marveč jo je potuhnjeno popihal naasCj. "Ta, ki visi tukaj gori, mora biti večji gospod,." si je de jal. or-jak. Pod križem je opazil sključeno postavo v molitev zatopljenega puščavnika. ■ "Brat, kako naj služim temu mogočnemu križanemu gospodu?" je vprašal Krištof sivega meniha. "Veliko moli", je dobil odgovor. "Moliti, kaj se to pravi?" je zmajal orjak z glavo. "Potem se vpa posti’’. "Kako naj se postim kot orjak?Jaz moram veliko jvsti," je ugovarjal Krištof. "Če pa ne enega, ne drugega ne moreš, pa pojdi doli k reki. Včeraj je hudournik odnesel most. Ti. se' postavi ob reki in nosi čez vodo ljudi, kateri bi radi .prišli na drugi breg." Krištof je bil s predlogom zadovoljen. Šel ge .k reki in leto in dan nosil ljudi čez vodo. Nekega božičnega večera, prav ko se je orj&k spravljal k počitku, ga pokliče droben glaseki "Krištof, prosim te, nesi me čez reko. Ob polnoči bi bil rad v cerkvici na drugi str-.ni." Brez godinanja si je naložil Krištof na svoja široka ramena majhnega dečka. Toda kako se je čudil, ko je drobno breme na ramah postajalo vedno težje in težje, tako da so se mu šibila kolena. ".Ah, otrok, ti si težji, kot če bi vus svet .nesel na svojih ramah." !,Nikar se ne čudi,Krištof, saj neseš tistega, ki je ves svvt ustvaril", je odgovoril mali Ovzušček in^izginil, kajti prav tedaj je udarila ura v bližnji cerkvici polnoč. Krištof je padel La kolone in se je zahvalil največjemu Gospodu za veliko dobroto, cta mu je mogel tako od blizu služiti. pant, dekle! ICdo je največji Gospodi celim srcem, vsak dan? Če zis, ) ,m-< še Krištofor 1 'sp i o ;1N \ I V iD ga ne ) ! J K - - ~ dobro poznaš. Ali mu že slu-- postani junak tudi ti -' \ 5 r! v ■'> i • 1 > m -tyo |0 Z iv |€fl|€ 3ož°ih otrok I. Katoličani Po božji milosti sem katoličan. Toda, ali vem, kaj se pravi biti katoličan? Ni dovolj, da sem katoličan iz navade, po čustvu.Premisliti moram,kaj pomeni biti katoličan. _2§^§j-_mn0gi_tak0_hitr0_0d£0ved0?_ Vsak pozna dobro svoj poklic. Krojač krojaštvo, mizar mizarstvo«. • V svojem poklicu živi in se v njem vedno izpopolnjuje. Prav tako moramo spoznati svoj poklic kristjana - katoličana. Kako malo je ljudi, ki bi poznali ta vzvišeni poklic. Ko pride skušnjava podležejo največkrat brez bojaj nič se ne bojujejo, takoj padejo v greh in v njem ostanejo tedne in tedne, mesece in mesece, morda celo leta) nič ne pomislijo, da bi vstali; v brezkrbnosti žive - mrtvi, kakor da se ne bi z njim zgodilo nič posebnega. Ne vedo, da so katoličani. -2§ka1j_po_syGtu-_2rodira1jo__zmote?_ Po svetu se širijo zmote, ki so po svojem bistvu proti-krščanske. Te zmote se prikazujejo večkrat v najlepši luči. Nekate-• re so tako razširjene in utrjene, da se večina ljudi ne zaveda, da so protikrščanske. Te zmote posegajo globoko v vsakdanje življenje in brišejo ali vsaj senčijo v javnem in zasebnem živijunju sledove krščanstva. Mnogi katoličani, tem zmotam podlegajo, ker ne vedo, kaj se pravi biti kristjan - katoličan. Ne poznamo daru božjega! Ta skrajna zanikrnost, nevednost in lahkomiselnost ima žalostne posledice. Če bi bolje poznali krščanstvo, koliko trdnejši bi bili. Strašno! Leta in leta se uničuje krščanstvo v neumrjočih dušah s slabim tiskom, z nekršcansko vzgojo, z nedostojno nošo, z napačno "svobodo", ki jo sv,Peter imenuje svobodo za pogubo. Mnogi, ki so bili v krstni vodi prerojeni v božje otroke, so le s slabimi vezmi povezani s krščanstvom. Ne poznajo več daru božjega. Tudi zanje veljajo Jezusove besede, ki jih je govoril samarijanki ob vodnjaku* "Ko bi poznala dar božji!" (Jn 4,10) Ali poznaš dar božji, poznaš krščanstvo? (Nadaljevanje) STARE IN NOViž 2iiVn;ZE - KNJIGA PSALMOV. ; *' ' #JJ8Šavmolitev tako reda okosteni in človeku s a kar. več ne ljubi moliti, Ce^ga moli, življenje po veri nemogočo j , ko pa clo-vak popušča v krščanskem življenju, se mu začne majati vera.' Treba je, da svojo molitev poživljamo, svoje življenje urejamo, svojo vero,upanje in ljubezen utrjujemo po božjih mislih. Knjiga psalmov je molitvenik božjit v stari zavezi je nastal, Cerkev pa ga je sprejela v svoje bogoslužje. Psalmi sp; kot-suha roža, ki jo moraš ‘ dejati v vodo, da se razcvete. Navidez je psalm pust in prazen, pa položi ga v dobro zemljo^duha, ki ga premisli in dajal ti bo močne duhovne hrane. Z njim boš častil Bc a, Ga zahvaljeval, Ga orosil odpuščanja in pomoči. • vPoglejmo, takoj prvi psp.lm, pomenljiv dandanes, ko se zdi, da ni več vredno biti pošten in pravičen. Psalmu bi mogli dati naslov * 0 DVOJNI POTI SKOZI ŽIVLJENJE IN - DVOJNEM KONCU. ■ *■ Blagor človeku, ki ne posluša - nasveta brzbožnikov, • lie stopa na pota ■ grešnikov, ne poseda v zboru krivičnikov $ temveč črpa svoje veselje iz postave Gospodove, • ■ v r ' ko njegov zakon premišljuje noč' 'in dan. Je kakor drevo ' . • . . . . ^ zasajeno ob potokih, r -‘ ki daje sad ob svojem času, čigar zelenje ne ovene -Karkoli že stori, vse mu gre po sr^či, • • t> c Ni pa tako a brezbožniki. nikakor ' ne * * . • 0 . ■ z ' so k ali or pleve,ki-jih raznaša veter. Zato brezbožniki ne bodo sedeli v sodnem zboru in grešniki ne v družbi pravičnih,‘ v ' ' >,"■ Zakaj Gospodu je na skrbi pot pravičnih, pot brezbožnih pa se zgubi. MODERNI ČAS NE PRIČAKUJE OD NAS ČUSTVENO OSLADNIH ZGLEDOV IN PATETIČNEGA ZATRJEVANJA, TEMVEČ TREZNE STVARNOSTI. (Dre Johann Fischl). o mmm vrednotah ivanghj:/- 0 sooijalnih vrednotah evangelija se je že v davnih časih razvila ognjevita razprava in traja še danes. Gre za to s ali je mogoče v evangeliju odkriti nek socijalni nauk. Ali evangelij nudi dejansko rešitev vprašanj, ki danes težijo človeško družbo.V tem oziru moremo razlikovati troje različnih mnenj« ■ 1» Prvo -je mnenje, ki pretirava socijalno vsebino evange- lija. Kristus, tako trdijo pristaši tega mnenja, ni bil' oznanjevalec verskih resnic, ustanovite p vere in ni imel božanske narave» Bil je izključno socijalni reformator, dober in pošten človek, kije na svet prinesel vzvišene in velike nauke o bratstvu, o svobodi in miru ter o .ljubezni, na katero so ljudje popolnoma pozabili. Po njihovem mnenju je treba v evangeliju in prakrščanstvu iskati temelj današnjega socijalizma, zanikanje lastnine, priznanje komunizma. B.Renan, sloviti pisec zloglasnega spisa “Življenje Jezusa Kristusa*1, prikazuje Kristusa kot nekakega anarhista.,ki si je prizadeval, postaviti na glavo ves tedanji grški iri/OTCTŽrabni red. Labanca in nekateri drugi' v Italiji pa so iz Kristusa napravili nekakega predhodnika današnjih modemih hujskačev ljudskih množic. Belgijski socijalisti so v nekaterih strankinih uradih in v Delavski zbornici Kristusovo sliko obesili v vrsto slik velikih socialističnih pokroviteljev. 2. Drugo mnenje pa je temu nasprotno, Kristus, tako pravijo, je bil čisto preprost oznanjevalec vetskih resnic, ki si je prizadeval edinole za to, de; vpostavi odnos med Bogom in ljudmi, da spopolnjuje in posvečuje duše* Imel je smisel samo za ono-stranski svet, ki je skrajno nasprotje tostranskega. Nekateri zmernejši pristaši te struje pa se zadovoljujejo s trditvijo, da so evangeljski nauki nesočijalni. Evangelij, pravijo, se ne ukvarja s stvarmi vsakdanjega življenja, temveč se drži zunaj njegovih meja in se popolnoma odmika vprašanjem gospodarske in politične narave. Drugi, še skrajnejši pa trdijo, da so evangeljski nauki naravnost protisocijalni. Pravijo, da so to nauki, ki prezirajo zemsko življenje, ker-so usmerjeni le v koristi nadnaravnega življenja. Evangeljski nauki trgajo družabne vezi, nalagajo dolžnost dušiti v sebi sveta in spoštovanja vredna čustva, priporočajo pa zahteve takih čednosti, ki se morejo smatrati za manj socijalne, kot n.pr. preziranje samega sebe, nezaupanje v zgolj lastne sile, brezbrižnost za tvarne dobrine. Evangelij vzgaja ljudi, Ki so v gospodarskih stvareh neplodni, kakor so namreč pogani imenovali prve kristjane. . . 3. Nasproti tem nasprotnim si mnenjem, od katerih prvo ima evangelij za čisto socijalni zakon in vidi pred seboj samo ta svet, drugo pa nasprotno razglaša evangelij za izključno verski zakon, ki gleda samo v nebesa, obstaja še tretje mnenje, ki se postavlja v sredino, To mnenje se opira na trditev, da je bilo Kristusovo poslanstvo predvsem in bistveno duhovno poslanstvo. Jezus je ustanovil vero, učil je dotlej nepoznane verske in nravne nauke, oznanjal je odrešenje človeka od greha in kraljestvo božje na zemlji, ustanovil je Cerkev ter jo pooblastil, da nadaljuje njegovo delo go konca sveta. Jezusovo delo je bilo predvsem usmerjeno v vzgojo in spopolnjevanje duš. Vse to jasno izhaja iz evangelija. Vendar pa Kristus ni bil brezbrižen tudi za vsakoanj e tuzemske potrebe. Zaradi skrbi za nebeško kraljestvo ni izgubil iz vidika skrbi za tostransko življenje, človeka ni izločil iz njego- v e ga lastnega okolja, temveč ga jo vzel takšnega, k akt šen je, z njegovim socijalnim namenom, z nj.-.govimi mnogovrstnimi skrbmi in z njegovimi dolžnostmi do drugih., Jezusrov nauk so razteza na vse odnose -človekovega življenja. Treba je zato priznati, da ima evangelij tudi socijalni značaj. Samo to mnenje je’ pravilno in danes z njim soglašaj> ne sejbo katoliki, ampak tudi mnogi nekatoličani. (Nadaljevanje). Če bi hudič dajal svojim pomočnikom medalje in odlikovanja, bi bil za ta slučaj intriganta moral imenovati za nadsvetnika in mu dati vsu tri peklenske medalje i repa, rogov in krempljev, Tako tu in tam majhna laž, nerodna šala, nepremišljeno opravljanje lahko zaneti peklenski ogenj za cele vasi, cela desetletja, desettisoče-.grehov. Razdirati, pokončavati jc pač vedno lažje kakor graditiv Kak naivnež, ki jo povzročil iz neumnosti, in po nerodnosti tako škodo, se morda še sam sebi smeji? da zna zbijati tako imenitne šale, da ije sposoben tako duhovitih domislic in da se niti ne zaveda ne škodljivosti svojega dejanja oziroma govorjenja. Povečini smo ljudje že sami od sebe dosti zamerljivi, jeznoriti, tankočutni,_ sami vase zaljubljeni, domišljavi, casti?,eljni in nam ni treba nikekih podpihovalcev teh človeških slabosti, -Jo pa zaviše rokave še tak pomočnik satanov in hibi vlivat olje v ta nevarni^ogenj■samoljubja in domišljavosti, spretno izkrivi rečene- besedef če kaj manjka doda iz svojega, spraVi na noge v boj in greh tuui naj pohlevne j še ga, ne j če dno s tne j š e ga človeka« ;j)ni delajo take peklenske reci za špas, drugi zares, (iz maščevalnostif koristoljubnosti, nevoščljivosti, itd.), škoda pa je vedno zaresna in velika« Ko bi raje molčal tak človek, Če se je že rodill Molčati smo dolžni včasih pod grehom, po službeni dolžnosti, da se prepreči velike škode ali krivice« Spovednik n«pr«, kakor uči zgodba sv.Janeza Nopomuka. Malo je grehov, ki so tako veliki ali večji od kršitve spovedne molčečnosti. Ta. pa veže seveda, Čeprav ne tako zelo strogo kakor spovednika, tudi vsakogar, ki slučajno ali namenoma od spovedi kaj sliši« Vsaka tajnost je last človeka, ki jo -- če hoče-zaupa drugemu, da bi dobil dober svet od njega ali iz drugega vzroka, nikakor pa ne .zato, da bi jo dalje širil, navadno v škodo lastniku tajnosti., Tajnost je torej kakor zaupano, v shrambo izročeno blago. Krasti ga je greh.■Zapraviti ga. ne čuvati ga, je greh, Le še bolj n,roden greh, ker tajnosti ni mogoče vrniti, škode navadno ne popraviti i V zvezi s to zadevo je treba opozoriti na važno potrebo s vzgajati otroke in samega sebe k premagovanju radovednosti6 Ta na videz prav nedolžna napaka, je pogosto velika škodljivka, kriva je lahko celo smrti i Poznal sem človeka, ki so go večkrat opazili,da_ hodi ponoči pod olma prisluškovatso^ za to zv -.deli drugi, ki so spravljali s_ poti vse ljudi, ki bi jim mogli biti nevarni, pa so j ih sc lij 1, ali pa pobili« Kdor je sem radoveden navadno misli, e \ so družin tudi in rad pripoveduje novice« Ko zvedo za takega čenčača pravi, se ga odkrižajo» ................166' LETNICA \lMnJA................................... ■' MOMSKEGA kneza rasti slava \ Nem. kr e 3. j L ud o Vi k Nemški ni zaupal Bas 'ds i avu.. Vsako ugodno priložnost je upora"bi'l, da bi uničil Rasti slava.,Po manjših' obmejnih bojih 368 je naslednje leto; s"silno Vojsko vdrl v Rastislavovo državo in pridrl do glavne silno utrjene trdnjave, a je ni mogel osvojiti. Med tem časom- je -njegov sin Karlman strašno o-pustošil Svetopolkovo nitransko knežeMno o Do takrat je Svetopolk vladal /v Hitri/ složno s svojim stricem Rastislavom in mu bil podložen. V naslovu Hadrianovega pisma je omenjen Svetopolk v družbi z Rastislavom in Kooljem,Ko pa so se pričeli silni napadi Nemcev proti Moravski >, se jo Svetopolk izneveril svojemu stricu; podvrgel se je Ludovikovemu sinu Karlinami in se zvezal z Nemci proti Rasti slavu. Iz zasede je napadel Rastislav'a,ga ujci in niti en j onega izročil Nemcem. tT . Nemci so Rastislava strogo obsodili,da je prelomil prisego zvestobe; oslepili so ga in zaprli v ječo,kjer je brez sledu izginil /8?o/0 • +’ Dodatno še nekaj- besedi o Rastislavijovem nečaku Svotopolku* . Tt. n n . _ . , A Medtem je. Ra riman zasedel s silno vojsko Mora- vo.Tu so Nemci zajeli Metodi ja in ga . izročili sodbi, bavarskih- _ ’ škof ov.Nemški škof je" so z Metodi, jem sirovo postopali vpričo Sv'e topo lka, ki ga ni niti hotel niti-mogel varovati„ Leta 871»so še uprli Moravani in si postavili domačega kneza Slavomira; osvojili so mnoge gradove in glavno trdnjavo.Sedaj so Nemci vdrli z vojsko na Moravsko; voj sito so izroči- li pod vodstvo Svetopolkovo«Svetopolk je Nemce preslepilyjih potolkel in se polastil M ravo* S srečnimi boji in zvezami j c svojo državo razširil,da je nSkoliko časa obsegala 'raž'en Moravske* še Vso Češko in velik del sedanjo Ogrske do tedanjo bolgarske meje. Nasproti Nemcem je večkrat kazal vdano st;kadar pa sc jo čutil zadosti močnega, j c nastopal kot popolnem- samostojen vlad ar xc Skušal je zase pridobiti tudi papeževo naklonj onogt» Umevno j e} da izdajalec Rasti.-vlava,pokrovitelja slovanskih apostolov,ni bil naklonjen Metodi jn., A sv »Met odi j j u imel toliko vpliva in moči mod ljudstvom-,da jo Svetopolk moral z njim računati. Svetopolk jo težko prenašal Metodijev.o. .strogost v vprašanjih krščanskega živijenja*zakaj on ni bil vzoren v družinskem življenju; videli smo,da- tudi v drugih pogledih ni bil tenkoveston in sc ni veliko brigal za krscansko nravnost in pravično st«Za versko in prosvetno delo Metodi ;j eve ni imel umevanj a» Kot silen vojak in mogočen vladar si je Svetopoll ohranil spomin mod 1 judstvom..»Pripovedujc so,kako jo svoje sinove opominjal k slogi. Pokazal j in jo,kako j'- mogoče zlomiti po same zn u paliceja če so palico * zvuzano,j ih ni lahko zlomiti /Trim»Aškerc, Svetopolkovo, oporoka„/1?o njegovi smrti /894/jo V6lika Moravska razpadla zaradi nesložnosti njegovih sinov in zaradi napadov silnih vnanjih.sovražnikovo v /Sestavljeno pj dr »5'r .Grivce : Žit ja Konstantina in Metodija.C etje iz domačnih tujologov»3*/ Konec R P F7 \1 D vi k n T)ll D tv LvL X U /j. v Jr 11 Brlogarja ju ponovno stresel mraz, da je še žena oparila* "Tine, ti si se prehladil, hitro rojdi v posteljo, boš- čaj kar tam popil, pa dobro se odeni, da se pr.egreješ«, Nisi več tako .trden, kot si bil, ko si bil mlad,” Ubogal je in se ulegel, kmalu ga je začela kuhati vraoč.inat vPotočarica se je kmalu zavedla. Zastokala je od bolečine, ki jo je čutila v nogi«, Slutila je, da jo je' ob padcu ali zlomila' ali vsaj izvinila« Med obupnim jokom je pripovedovala, kakšne strašne trenutke je prživljala v mlinu, kako je v zadnjem hipu prišel Brlogar, rešil fanta, njej pa se je pod nogami udrla deska, in je z otrokom omahnila v vodo. Se to je vedela,- kako jo je voda prinesla do drevesa in se je oklenila debele veje. Kda^j je izgubila, otroka, ni več vedela, tudi tega ne, kdaj jo je zgrabila močna .BrLp -»garje v a roko. in kako jo je prinesel na breg« Preveč je bilo zanjo, zato se je onesvestila in se šele sedaj predramila. V mračnem Potočarjovum očesu se je zasvetilo. Bog ve, kaj se je zgodilo v njem, ali je bilo ginjenost, ali se mu je v dnu duše začela vzbujati zavest, da je bil nasproti njemu,le kriviČen0 Obrisal je nos s predpasnikom, stopil v vežo in tam z dlanjo obrisal tudi oči, potem pa skopil v.klet, spil krepak požirek žganja, ‘ti ga je spomladi nakuhal,, in ga nesel? spat ledeno trd in zaprt,v hišo še ženi, da bi prišla popolnoma k." sebi. ,lNaspij, da se boš ugrela in prišla k sebi, potem pa se dobro odeni, da se boš pregrela ir zaspi«' Prehudo j‘e bilo to zate,” se mu je spet omehčala beseda« "Jutri te boin poskušal spraviti do zdravnika,^če pa ne bo mogoče, ga bom pa gori poklical« Pa otroka bom poskušal poiskati." :t0h, uboga Tončka," je spet presunljivo zajokala Potočarica in jok jo je še dolgo stresal v postelji, dokler ni od utrujenosti in prestanih hudih ur kljub bolečinam v nogi zaspala* Zjutraj se je razdejanje v dolini pokazalo v vsej strahoti, Vsa ravniifa je bila preplavljena in zasuta s kamenjem in peskom« Koder je voda že odtekla, je ležalo umazano blato« V osamelih lužah so trepetale postrvi in hlipale za odtekajočo in sušečo se vodo« Nešteto jih je'ležalo od kamenja ubitih in od blata zadušenih«, 0 poti, ki je šla-ob Hrastnici po dolini, ni bilo nobenega sledu več«, Potočar, ki je šel.pogledat, j- videl, da žene ne bo na. noben način mogel spraviti v mesto, Sam se je odpravil po višinah o/l- Jegal preko. Osovnika v Loko po zdravnika in ge kmalu po kosilu pripeljal. p*o isti poti. Pregledal je Potocarico in dejal, da ima nalomljeno kost/ pa da so ji živci hudo pretreseni. Ukazal je popolen mir, da se umiri, nogo pa povezal v deščice, da se ji zaraste nalomljena koate . Zdravnika je Potočar spet spremil v mesto, ker bi bil tudi o otroku rad kaj zvedel. Res je"proti večeru zvedel, da je bil otrok v- starosti njegove Tončke naplavljen v Mednem«, Ostal je kar v Loki '6ez noč in se drugo jutro s prvim vlakom odpeljal gleaat. Takoj jo je prepoznal, saj ni bila dosti spremenjena, le nokaj modrikastih podpludb od kamenja je imela na obrazu« Se tisti dan je poskrbel, da so jo pripeljali v Loko in jo položili v mrivaanico* Tam so krsto odprli in pustili Potočarja samega z obrokom. Nekaj časa je nemo in trdo stal ob otrokovih nogah in strmel v mrtvo obličje« Zazdelo se mn je, da se prav nalahno smehlja. Stopil je k glavi,, se nagnil nad njo in ji s trdo tuljavo roko pogladil lase s čela, Spet je dolgo nepremično stal in strmel vanjo. Potem pa se mu je stegnila najprej desna roka in pobožala otroka- po ledenem licu, potem še leva« Držal je otrokovo glavico v svojih močnih rokah., icot nikoli prej, ko j e bila Tončka še živa. (Dal je prihodnj-i-č ) , ' - J Lil Štev. 26., leto II. 10 cu 1 0 i—1 1 januarja 1947» Januar CERKVENI KOLEDAR 27 Ponedeljek! Sv.Janez -Zlatousti škof in cerkvi uč. (+407) postava njegovega Boga mu je pri srcu in hora- j ki mu ne omahne j o„ ; $to.pn„ spev) Maša (B) "FreSi Cerkve” (28,508) lastna pro š„in stopn, upev& ■ Duplo OfftU,i0Brev, 28. Torek Sv.Peter Nolask spozn. j (+1256)jspo- ' min sv.Ne že (drugič) Blagor človeku,ki se bo j :l Gospoda in močno hrepeni po. njegovih zapovedih, (Stopn.spev.) j Maša (B) “Pravični” (508,53 lastna pr. Žoprv "Je sv .Neži„ Duplo Oif a ui <, Br e v «, 29 i Sreda Sv.Frančišek i Sal. škof, spo znav.in CtilkVoUČ«, (+;1622) Pravični ajutraj zgodaj budi svoje srce k j Gospodu, ki ga je ustvaril in moli pred obličjem Najvišjega. (Berilo) Maea (B) "Sredi Cerkve”9- (509,28) pr 0‘la st na „:Ve ra. Duplo Off cUfi«, Br ev e .30 j Četrtek Sv. Martina, S dev, muč, (+ 226) 4 1 1 ' t Do smrti bo hvalila mojo duša Gospoda,ker ; otemaš tiste, ki v te . zaupajo in jih^rešu-- i ješ iz neverniških rok, j Gospod, naš Bog. (Berilo) Maša (r) ;,Pred . kralji1’ (53-0,33) 2 o pr, k Mari ji, 3 o za Cerkev ali papeža, Semid, O---*- »■ u» i« 'Brev„ . 31 Petek iSv.Janez 1 Boško,spozn. ;(+1888) j •Bog mu je dal zelo 1 veliko modrost in •pra~' ivlenost in srce.široko Ikakor peščena ravan ob 1morskem bregu. |(Stopncspev) 1 : Maša (B) lastna-(510) i Dupl * • On»6 io" • | B|ev, Februar 1. Sobota j Sv.Ignacij, !škof, muč. K+107) v. ;V bogoslužju . 1 povzeta 4=ned ipo Razgl«Gosp j ki bi sicer čn |padla. |Pšenica Kristusova som | in zob i« zverine rue j zmeljejo, da bom čisti 1 kruho (Obho spevv) o , d- « j Maša (Z) lastna, i 40ned,'('54,512) po. i .Ro Go 2 o pr..s •) o Ign« 1 Slav a, V : r a,. Hv a--] lospev sv«,Trojici«, i Semid.Omnia ub . 1' Sabb. 11.IoNoct s , j Io Incip.Ep-.ad • Colos e 3 o Incip.Ep. j n d The s s cl. kr »Dom» | 11„IIo et III Noct j Dom« Te DeuauAd L« | com^s.Ign.Vesp*de j sequ«SeptuagvComm. i ■' O o I oll u . 'v. • : LJUDJE STB. TODA ST3 PREDVSEM KATOLIČANI. VAS ..BRA .uti KRISTUS IN BOŽJI OTROCI STE, (Carton do Wiait) A < R H A 't/3 I A O a tS3 >o >CQ H A ■<1 A M A O O •P CO ‘H a g 3 A >N d •ra •H >C3 O A O >o CO H D- S' * H LT\ CM (ti +» O A O CZ2 CN 4- On H • H • vO OJ cti •ra H CD nd ’5> C0 o H CD A H >o o m rrJ >0 CO Cti >0 >0 y ‘O s s ž s w 3 H F> O P”. Cti •H O o •H o N rt A rt rt A rt A >N rt A d •rl >N •H A •H >o * ■H P rt !> ,Q rt H •H 03 >N O O ■H A H O b0 rn C0 Cti A bO •k d) cti •o ,2x4 rt O d •> Cti p 9 0) •ra 9 a 3 Cti 03 rt H o P ** es d d ** 'H A rt CD d A $ d Cti H O Cti >N A 0 rt M I a •g £ 4 3 A >03 S * O rt •o o p* rt F> o ■p 0) p» ti s S Td (D N A 03 cti >o A •H A (D rH 03 Cti »O rt •n> d . ■ A rt M •ra S d •H •ra (D H T) A •H a « O •H bO P H > O A A d CD M n « A Ž O •# O p* 0)

n> *H H A cti A CO cti S •H A i Ti -H (D >« H rt A H X) O 'O C0 0) Td lA rt >o >to •H M O r» Cti S •H 5» O 9 >N