srečno novo leto
Št. 52 (1950) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 25. decembra 1986 Cena: 120 din
I3 tebruaria 197S je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Več za opremo šol
Sprejet finančni načrt
KRŠKO — 16. decembra se je v Krškem sestala skupščina občinske izobraževalne skupnosti. Delegati skupščine so sprejeli sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje, finančni načrt za letos in več drugih sklepov. Krška občinska izobraževalna skupnost je finančni načrt sprejela tako pozno, ker jih pačše nisosprejeleposa-mezne šole. Je pa v tem finančnem načrtu očitno, da bo denarja manj, kakor bi ga potrebovali za osnovne programe. Posebej občutijo pomanjkanje denarja v srednji šoli kovinarske in elektrotehnične usmeritve. Da bi bila ta šola verificirana za izvajanje pete stopnje programa izobraževanja elektronikov, ji manjka precej opreme. Zato so delegati sprejeli sklep, da bodo predlagali uvedbo posebne dodatne prispevne stopnje (0,5 odst. BOD), s katero naj bi nabavili opremo za izobraževanje bodočih elektronikov.
ZDOMSKO SREČANJE
LJUBLJANA — V petek, 26. decembra, in v soboto, 27. decembra, bo v Ljubljani lO.srečanjesloven-skih društev iz zahodne Evrope. V dveh dneh se bo zvrstil zelo bogat program.
Osrednja prireditev bo »Prišel sem domov pod rodni krov« v Cankarjevem domu, kjer bo zdomce pozdravila ZoraTomič, predsednica odbora za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri predsedstvu RK SZDL. Slavnostni govornik bo predsednik RK-SZDL Jože Smole.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Za inovacije še ni vzdušja
na 13. strani:
• Pod zemljo veliko novega
na 14. strani:
• Za umor neznanca
okrivil
na 15. strani:
• štirideset let vomeškega šaha
no-
ri a 20. strani:
• Nagradna novoletna križanka
v Prilogi:
• Revoluciji in politiki najbolj škodijo bedaki
• Velike trpljenje
nas naredi
Ogrožamo lastno življenje
Vznemirljive ugotovitve o varstvu okolja na Dolenjskem je 18. decembra obravna- val medobčinski svet SZDL in spodbudil širše družbene rešilne akcije
NOVO MESTO — Kot daje predhodnica apokaliptičnih jezdecev res že na naših tleh! Močno je ogrožena dolenjska zemlja, voda, zrak, in celo hrup že zmanjšuje kakovost našega življenja. To nesporno ugotavlja doslej najobsežnejše gradivo o problemih varstva okolja na Dolenjskem, 18. decembra ga je obravnaval medobčinski svet SZDL za Dolenjsko.
Reka Krka, denimo, je na pragu Novega mesta tako onesnažena, kot da bi v njenem porečju živelo 200.000 ljudi. Samočistilna sposobnost zraka novomeške kotline je izrabljena, posledice pa se že čutijo na ljudeh. Čeprav ni moč trditi, da je to le posledica slabšega zraka, je dokazano dejstvo, dasejevzadnjih !51etihnaj-
• Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je po obravnavi poročil iz občin menil, da so naštete ugotovitve, stališča in predlogi o varstvu okolja zadosti tehten razlog za doslednejše nadaljevanje že začetih družbenih akcij. V prihodnje bo potrebno povsod upoštevati ekološki vidik in ustrezno spremeniti družbene plane. Vsekakor je zelo dobrodošla bolj izostrena ekološka zavest ljudi (značilno se je pokazala na konferenci v Črnomlju), ki naj bi skupaj z inšpekcijami in upravnimi organi prisilila onesnaževalce k drugačnemu ravnanju. Konkretne akcije in ukrepi so po mnenju sveta tudi najboljša priprava na republiško problemsko konferenco,
manj podvojilo število obolenj na dihalih.
Niti dolenjski gozdovi niso več zdravi, kot so bili nekoč. Samo še polovice ni prizadel t. i. kisli dež. Med drevesnimi vrstami bo očitno najprej podlegla jelka, saj je povprečno od petih zdrava le še ena. Pogorje Roga je najbolj prizadeto.
Zemljo in vodo najbolj ogrožajo neurejena odlagališča odpadkov, ki
DR. FRANC PERKO-BEOGRAJSKI NADŠKOF
LJUBLJANA —Papež Janez Pavel II. je imenoval za beograjskega nadškofadr. FrancaPe-rka. Dr. Franc Perko se je rodil leta 1929 naKrki na Dolenjskem, po klasični gimnaziji je stopil v bogoslovje, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1953. Doktorat je opravil naljubljanskiteološkifa-kulteti, študiral je tudi na Vzhodnem inštitutu v Rimu. Dr. Perko je profesor na ljubljanski teološki fakulteti, član papeške mednarodne teološke komisije pri kongregaciji za nauk vere, slovi kot velik ekumenski delavec ter poznavalec vzhodnega krščanstva.
so za kraškisvet šeposebnonevarna. Semiški PCB je bil samo vrh ledene gore, saj je možnih žarišč one-snažitve še mnogo. Samo v novomeški občini je 50 neurejenih odlagališč, v Beli krajini pa nad 40. Za nevarne posebne odpadke sploh še ni primerno poskrbljeno. Zaradi naj-
NAMESTO NOVOLETNIH ČESTITK
NOVO MESTO — Občinska skupščina in družbeno politične organizacije novomeške občine so namesto novoletnih čestitk namenile v sklad za drage medicinske instrumente 150.000 dinarjev.
bolj občutljivega živega sveta, predvsem rib, se je doslej najbolj izostrila ekološka zavest, ko gre za vodo. Dolenjska premore sicer nekaj čistilnih naprav, vendar so njihove zmogljivosti vsaj osemkrat premajhne, povrhu pa niso dovolj strokovno vodene. Študija ob tem ugotavlja, da je skoraj polovica vzorcev vode iz vodovodov novomeške občine bakteriološko oporečna, indeks slabšanja pa znaša kar 345. Tudi s fizikalno-kemičnimi lastnostmi vode ni dosti boljše.
Če k vsemu temu prištejemo še motnje zaradi prekomernega hrupa, ki pa jih doslej na Dolenjskem ni še nihče načrtno raziskoval, je gotovo skrajni čas, da o naraščajočem onesnaževanju okolja ne le razpravljamo, marveč zanj tudi kaj storimo. Časazapopravljanjenapakpa ni več na pretek.
M. LEGAN
SLOVESNO OB PRAZNIKU ARMADE — Ob dnevu JLA so bile po vseh vojašnicah po Dolenjskvštevilne prireditve. Pripravili so svečane zborein akademije, kakšna je bila tudi v Ribnici. V kulturnem programu so nastopili vojaki garnizije, godba na pihala in pevska skupina ribniške osnovne šole. Ob tej priložnosti so prebrali napredovanja rezervnih vojaških starešin. Slavnostni govornik je bil komandant garnizona iz Ribnice Miroslav Lilič. Predsednik občinske skupščine Ribnica Franc Lapajne je predal plaketo ZRVSJ Janezu Picku (na sliki), zlato značko ZRVS pa je prejel Radislav Borovec. Več o tem poročamo še na 5. strani. (M. Glavonjič)
Predsednik MS ZRVS Posavja Ignac Regovič podeljuje zlato unačko ZRVS Jugoslavije Antonu Alegru iz Krškega. (Foto: P. Perc)
Priznanja starešinam
KRŠKO — 19. decembra je bila ob dnevu JLA proslava, na njej pa so podelili tudi letošnja priznanja rezervnim vojaškim starešinam. Plaketo ZRVS Jugoslavijeje prejel Ivan Srpčič, zlato značko ZRVJ sta prejela Anton Alegro in Jože Zičkar, plaketo ZRVS Branko Šoba, znak ZRVS pa Miroslav Bračun. Priznanja občinske konference ZRVS Krško so prejeli Miran Stanko, Gorazd Šošter in Milan Dular, pohvale občinske konference pa Slavko Grmek, Branko Kerin in Jože Bedenk. Komandat republiškega štaba TO je podelil plaketo TO občinskemu štabu TO in pohvalo Viliju Libenšku. Komandat teritorialne obrambe Posavja pa je podelil pohvalo Francu Bazniku, Ivanu Mustru, Branku Pircu ml., Ratku Bugezi, Antonu Kartušu in Ignacu Regoviču. Komandant občinske TO je podelil pohvale naslednjim: Iztoku Uršiču, Slavku Janežiču, Andriji Cimermanu, Rastilsavu Florjančiču, Marjanu Brinovcu, Marjanu Rangusu, Edvardu Šobi, Vidu Cizerlu, Francu Cerovšku, Jožefu Jazbinšku, Stanislavu Mačku, Srečku Škobernetu, Janezu Hictale-rju, Marjanu Šebjanu, Milanu Glasu in Jožetu Lesjaku. Komandat To občine Krško je podelil priznanje tudi VP 3363/20 Cerklje ob Krki. Priznanje pokrajinskega štaba so podelili enoti Franca Baznika. Komandat republiškega štaba pa je učiteljico Marijo Sedaj odlikoval z malo plaketo JLA, tako priznanje je dobila tudi TCP Djuro Salaj.
Sevanja manj kot na Švedskem
Jedrska elektrarna Krško dosega nadpovprečne proizvodne rezultate, kar pa ne pomeni, da ni težav — O njih so te dni spregovorili komunisti_
KRŠKO — Vprašanje, ali je akcijska konferenca v JE Krško dosegla svoj namen, bi ostalo bržkone brez pritrdilnega odgovora. Uvodničarji in razpravljavci so se namreč lotili stvari, ki niso v pristojnosti Zveze komunistov. Nanje bi najbolje odgovorila slovenski in hrvaški izvršni svet, predstavnikov obeh republiških vlad pa na konferenci ni bilo.
Pomembno je, da so razpravljavci opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo v JE Krško in tudi v slovenskem elektrogospodarstvu. Vsi razpravljavci so pohvalili medrepubliško sodelovanje s Hrvaško. JE Krško redno presega načrtovano proizvodnjo električne energije. Izkoristek je celo boljši kot v ostalih Wes-tinghousovih elektrarnah po svetu, sevanje pa je celo manjše kot v švedskih jedrskih elektrarnah, kjer so predpisi in zahteve med najstrožjimi na svetu. Zatika pa se pri nabavi rezervnih delov, za
»VESELI ČAS PRIHAJA, da mati zgodaj vstaja, ma dost skrbi, velik trpi, da v peč potico vsaja. Prešiče so zredili, jih bodo skor lovili, pa tud klobas za pustni čas tri sorte naredili,« pravi ponarodela pesem. Koline so še danes največji kmečki praznik vsega leta, še posebej veseli pa sojih svojčas bili otroci, saj jim ta dan ni bilo treba iti v šolo. In ker so na Dolenjskem že od nekdaj pravili, da »ima vsak udek svoj gudek«, kar jepomenilo, da se točno ve, ob katerem času bo kakšna stvar prišla na mizo, so morale biti koline dovolj zgodaj. Na mizi so morale biti o božiču, z njimi seveda obredni petelin, vedelo seje, kaj jesti za novo leto, za debeli četrtek je morala gospodinja skuhati pol glave, druge pol na pustni večer, za veliko noč sta prišli na mizo pleče in gnjat, za binkošti »zajec« itd. In zato so se tudi pri Pajkovih v Gorenji vasi h kmečkemu prazniku spravili že prejšpji teden. (Foto: B. Budja)
katere si morajo delavci velektrarnita-ko rekoč sami priboriti devize.
Delo v elektrarni je zelo odgovorno in zahtevno, zato so merila o psihofizi-
• Zelo resno je bilo zastavljeno tudi vprašanje podpredsednika krškega izvršnega sveta, kaj bo s skladiščem za jedrske odpadke. Konec tega decembra namreč poteče rok za zgraditev tega skladišča (ki ga sedaj nadomešča nekaj sodov na ozemlju elektrarne). Govori se, naj bi elektrarna zaprosila za odlog do konca leta 1990, toda predstavnik izvršnega sveta je dejal, da delegati prav gotovo ne bodo glasovali zanj, tudi za ceno ustavitveelekt-rarne ne.
čnih lastnostih delavcev zelo stroga. V razpravi so med drugim omenili, da bi bilo treba ljudem na ključnih delovnih mestih zagotoviti beneficiran delovni staž. Vsekakor pa bo treba za boljše opravljanje dela zagotoviti tudi boljše delovne razmere, pa tudi nagrajevanje po posebnih kriterijih.
O jugoslovanksemjedrskem programu ni bilo dosti govora, čeprav so se razpravljavci zavzeli zanj. Zato pa so tem ostreje zastavili vprašanje pokrivanja izgub v slovenskem elektrogospodarstvu. Predstavnik sindikatov je
opozoril, da je že skrajni čas za reševanje težav. Tega pa bi se morali lotiti v elektrogospodarstvu in v izvršnem svetu. Delavci v elektrogospodarstvu nemreč odločajo o majhnem delu dohodka, temu primerna pa je tudi njihova odgovornost za nastale težave. Po mnenju predsednika krškega sindikata bi vse težave odpravili z uvedbo ekonomske cene elektrike, saj je pokrivanje izgub ob koncu leta nesprejemljivo.
Komunisti so ocenili, da bi se morali na takih konferencah večkrat dobiti in se lotiti, tudi odnosov znotraj elektrarne in elektrogospodarstva kot
celote.
Počasni, a ne zaradi denarja
Od 8600 goved je v Posavju zavarovanih le 3000
BREŽICE — Zavarovanje kmetijskih pridelkov in živine v Posavju precej zaostaja za slovenskim povprečjem. Slovenija ima zavarovanih 27 odst. kmetijske proizvodnje, Posavje
12,5	odst. Spomladi so s sklenitvijo družbenega dogovora v regiji nameravali razširiti predvsem zavarovanje živine. Posavje je namreč živinorejsko območje, na katerem redijo približno 8.600 goved, pitancev in molznic.
Ob podpisu dogovoraje bilo zavarovanih okoli 1000 živali in to število seje medtem povzpelo na 3000, predvsem po zaslugi Sevničanov. Počasnost pri obeh sosedah pripisujejo premajhnemu zanimanju občinskih skladov za pospeševanje kmetijstva. Večji razmah zavarovanja verjetno omejujejo tudi neenotne cene Posavskega veterinarskega zavoda. Zdravljenje iste bolezni v Sevnici velja več kot v Brežicah.
• Precej stvari bodo morali v Posavju še zgladiti in izravnati, panič odlagati. Razlog za dosedanjo počasnost pri uresničevanju spomladanskega dogovora ni v pomanjkanju denarja, ampak v pomanjkanju osebne zavzetosti, zato spodbude ob izteku leta niso odveč.
Pri zavarovanih živalih so torej storitve dražje.
V sevniški občini so preko Temeljne organizacije kooperantov in skladov zavarovali vse živali, ki jih kmetje redijo po kooperacijskih pogodbah, torej vso tržno proizvodnjo. Kmet v sevniški občini plača le majhen delež, preostalo pa prispevata kmetijski sklad in TOK.
Medobčinska gospodarska zbornica bo s podpisniki družbenga dogovora najbrž še pred koncem leta poskušala oblikovati izhodišča za zavarovanje v 1987. letu. Podpisniki so izvršni sveti, kmetijske delovne organizacije, Posavski veterinarski zavod, Zavarovalna skupnosti Triglav in občinski skladi za pospeševanje kmetijstva v regiji.
Po novem zakonu bo tudi republiški sklad združeval sredstva za živinorejo. Vanj bodo svoj delež prispevale občine, torej se morajo organizirati tako, da bodo dobile tudi kaj nazaj.
Premije so trenutno v vsaki občini drugačne, v sevniški znašajo 4,5 odst., v krški 5 odst. in v brežiški 3,9 odst. Poskušali jih bodo zbližati, ne še izenačiti, ker so razlike precejšnje. V izhodiščnih pogojih bodo opredelili čim realnejšo zavarovalno vsoto za žival J. TEPPEY
SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka Dolenjskega lista, prva v novem letu, bo izšla 8. januarja.
Uredništvo
TRADICIONALNI 27. NOVOLETNI SEJEM
KRANJ
19.— 28. 12.'86
J. SIMČIČ
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in hladno vreme.
Svoje sreče kovači
»Srečno«in »sreča« bosta v teh dneh največkrat zapisani in izgovorjeni besedi, ne da bi se spraševali, ali je sreča zunaj ali znotraj človeške moči. Vsak je svoje sreče kovač, je pred tisočletjema zapisal Plaut, njegovo misel je razvil Bacon in drugi filozofi, pa tudi Kardelj je pisal o možnostih za srečo posameznika in z njim skupnosti. Če že ne za vsakega človeka, pa je vsaj za širše občestvo mogoče trditi, da ima (skoraj) vse niti sreče — ali vsaj osnove zanjo — v svojih rokah. Naš samoupravni socializem ni bil še nikoli predodločilnejšo in po svoje tudi težavnejšo nalogo, kolje tačas. V nasprotju z dosedanjo prakso mora dokazati, da ni le bolj človeški, marveč tudi učinkovit, in zlasti, da zna spodbuditi človekovo ustvarjalnost. To, kar so akademiki povedali te dni na posvetovanju v Ljubljani, nepoznavalcu zapre sapo. Danes imamo v Jugoslaviji petkrat manj novih patentov kot leta 1940. Neki zagrebški znanstvenik je strupeno pripomnil:» Če bi današnji izobraževalni sistem uvedli pred vojno, sem prepričan, da bi ga jugoslovanska partija navedla kot enega od razlogov v pozivu za vstajo.« Ustvarjalnost, to je tisto, česar nam najbolj primanjkuje in česar ni moč spodbuditi zgolj s prijateljskim prepričevanjem ali reorganizacijami. Blokade lahko prebije samo korenito spremenjen odnos. Ker se je ta proces končno le začel, si lahko bolj optimistično nazdravimo: Srečno 1987!
MARJAN LEGAN
YU ISSN 0416-2242
Za inovacije še ni vzdušja
Direktorji, ki so bili vabljeni na posvet o inovacijah, so tja poslali referente — Kaj _______lahko	pričakuje	Posavje,	če	bo	prevladat	tak odnos?
KRŠKO — Na regijski posvet o inovacijah, ki ga je pretekli teden pripravil medobčinski svet ZK za Posavje, je prišel en sam član KPO, vsi ostali so bili iz razvojnih oddelkov. Zakaj se vabilu ni odzvalo 29 direktorjev, kolikor je še bilo vabljenih? Ali potemtakem drži ugotovitev izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Cirila Baškoviča, daje polovica vodilnih ljudi takih, ki štejejo vsako inovacijo za kritiko obstoječega stanja, drugi polovici pa ustreza socialni mir in
lonnrinr* finlioni«
Dejstvo pa je, da je izhod iz naše gospodarske krize samo v množičnem inovacijskem gibanju. Prav zdaj teče vseslovenska akcija, da bi s pomočjo direktorjev prešli na poslovanje brez inflacijske bergle in državne sociale. Okoli dvesto delovnih organizacij je že prešlo na ta način in nekatere so dosegle izjene uspehe. Doseglepa sojih z izkoriščanjem notranjih rezerv, ki so tudi do desetkrat večje, kakor pa kažejo usmeritve razvojnih planov.
Štafeta naj dobi novo vsebino
Mnenja se razhajajo
NOVO MESTO — Na 6. seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto 18. decembra letos v N ovem mestu je predstavnik republiške konference Zoran Klemenčič prisotnim orisal v glavnih črtah večinoma znano mnenje slovenske mladinske organizacije za drugačno praznovanje dneva mladosti. Med drugim je rekel, naj bi potekalo to tradicionalno praznovanje z manjšimi stroški, bilo naj bi odraz sedanjega trenutka mladih v vsej naši domovini in hkrati pogled naprej terpriložnost, da se prebivalci drugih predelov Jugoslavije seznanijo, na primer s posebno televizijsko oddajo, z uspehi in težavami Slovenije.
Marjan Ristič, predsednik OK ZSMS Novo mesto, je nasprotoval stališču ljubljanske univerzitetne konference, ki je za ukinitev štafete. Zavzel seje za štafeto, vendar z novo vsebino. Po njegovem naj bi bila štafeta mladosti prikaz ustvarjalnosti in neposrednega vključevanja mladih, prireditev, v kateri bi mladi, od cicibanov do mladincev v OZD in enotah JLA, videli sebe in svoje delo.
Revolucionarnost mladine ni v tem, da vse, kar je bilo, pozablja. Štafeta je doživljaj, ki se pomni. Temeljne vrednoteštafetenesmejo biti narušene, štafeta mladosti mora biti še naprej, je poudaril Ramiz Durakovič, predsednik konference ZSMJ v JLA v enoti v Novem mestu in delegat v predsedstvu občinske konference ZSMS Novo mesto.
Glede tako imenovane pobude o civilnem služenju vojaškegaroka je Zoran Klemenčič povedal, da je prišlo do sprememb v samem poimenovanju stvari, po novem se reče drugačno služenje vojaškega roka. Klemenčič je rekel, da vse kaže, da bo razprava o tej temi zaenkrat odložena, čeprav naj bi predvidoma o tej problematiki prav kmalu še razpravljala zvezna konferenca SZDL.
M. LUZAR
Mariborsko pismo
1:0 za bolnišnico
Direktorju podaljšali mandat kljub naspro-tovanju »politike«
MARIBOR — V nogometnem žargonu bi rekel: mariborska bolnišnica-mariborska politika 1:0. Pred dnevi je namreč delavski svet osrednje mestne zdravstvene ustanove vnovič imenoval petintridesetletnega ekonomista Toneta Krajnca za direktorja, četudi bi še pred nekaj meseci mnogi poznavalci mariborskega političnega dogajanja prisegli, da ne bo dobil še enega štiriletnega mandata. A dobil ga je, čeprav je mestna kadrovska koordinacija ocenila, da bi podpora njegove vnovične kandidature pomenila »družbenopolitično verifikacijo ravnanja in metod dela, s katerimi se ni mogoče strinjati,« kot so zapisali v svojo oceno (ki za bolnišnico kajpak ni bila obvezujoča).
Zakaj takšno odklonilno mnenje politike do človeka, ki gaje taista politika z enaintridesetimi leti postavila za direktorja druge največje slovenske bolnišnice in je tedaj, pred štirimi leti, veljal za eno
Kaj pravi na vse to Jože Jan, izumitelj in direktor ljubljanskega Novu-ma, ki je tudi sodeloval na posvetu? »Taka samoupravna družba ne deluje dobro v gospodarstvu. Mi smo slovenski politični vrh prepričali, da je potrebno iti v izkoriščanje naših lastnih notranjih rezerv. To so tudi povedali na kongresih, sedaj pa je treba te stvari spraviti v življenje. Kako bomo izkoristili naše ustvarjalnesile, s katerimi lahko edino rešimo naše gospodarske težave? Z množičnim inovacijskim gibanjem. Kar se tiče inovacij, smo mi anahronizem v svetu. Države, ki so bile pred 10 leti za nami, so nas že prehitele. Mi smo kot mravljišče, s katerega mravlje raznašajo, namesto da bi prinašale. Radi bi delili kakor najbolj razvite države. Dejsto pa je, da bi z istimi ljudmi, z istimi stroji lahko povečali naše učinke tudi za 40 odst. Ne smemo dovoliti, da bi se spet začel beg možganov kot v preteklih desetletjih, ko nam je na Zahod odšlo samo iz Slovenije okoli 60.000 delavcev, od katerih jih je polovica kvalificiranih, 600 pa jih zavzema vodilne položaje v največjih zahodnih firmah. In zakaj so odšli? Zato, ker so jim doma metali polena pod noge,« je dejal Jan.
Potem je navedel podatke o delovnih organizacijah, kjer so spodbudili množično inovacijsko gibanje in z njimi dosegli odlične rezultate. Na prvem mestu je Železarna Ravne, kjer je 30
PONOVNA OŽIVITEV KLUBA SAMOUPRAVLJAVCEV?
SEVNICA — Klub samoupravljavcev, ki je v preteklosti razmeroma uspešno deloval, naj bi po velčetnem mrtvilu spet oživili. Predsedniki delavskih svetov, disciplinskih komisij in samoupravnih delavskih kontrol v združenem delu sevniške občine naj bi klub izkoristili za osveščanje, informiranje in svetovanje o vseh problemih ob uveljavljanju samoupravljanja. Na okrogle mize in tribune o aktualnostih iz družbenopolitičnega življenja bodo vabili najodgovornejše gospodarstvenike in politike občine, regije in republike.
t odst. zaposlenih vključenih v inovacijsko gibanje. Inovacijski dohodek predstavlja kar desetino prihodka, dosegli pa so ga brez dodatnih investicij. Svojo lioenco so prodali celo zahodnonemškemu Thyssenu, ki je
P0*?1!! v železarstvu TmH| y TAM j«
vsak drugi delavec inovator, podobno je v kranjskem IBI in Železarni Štore.
• Posvet je uspel, vprašanje pa je, kako bo s tako akcijo v Posavju, kjer kakšnega množičnega inovacijskega gibanja ne poznajo. Ce bodo direktorji še naprej tako gledali nanj, se utegne zgoditi, da bodo v Posavju z lučjo pri belem dnevu iskali kadre, ki so že nekajkrat dali vedeti, da denar, plača ni vse. Zaposlijo se tam, kjer vidijo razvojno perspektivo, kjer lahko preizkusijo svoje ustvaijalne moči. V Posavju pa za kaj takega očitno še ni prava klima.
Vsi razvojni oddelki pa seveda niso odvisni samo od svojih lastnih moči, ampak se povezujejo s celo vrsto specializiranih organizacij za raziskave in razvoj, z inštitucijami in svetovalnimi agencijami.
Pomočnik generalnega direktorja SDK za Slovenijo Janez Kovačič je dodal, da v naših predpisih ni nobenih pravih ovir za izplačila inovacijskih nagrad. Taka izplačila so celo izzvzeta iz družbenih omejitev.
J. SIMČIČ
DOM NA MIRNI GORI V NAJEM?
ČRNOMELJ — Tukajšnje planinsko društvo seje v devetih mesecih zopet znašlo v denarnih težavah, saj je imelo 470 tisočakov izgube. Vzrok za primanjkljaj je slab obisk edinega belokranjskega planinskega doma na Mirni gori, ki je imel do konca septembra 1,9 milijona dinarjev izgube. Delno jo jepokril bife Rog. Upravni odbor društva je zato skupaj s predstavnikom izvršnega sveta in člani družbenopolitičnih organizacij sprejel predlog, da proučijo možnost o tem, da bi društvo dalo dom v najem gospodarski organizaciji ali zasebniku. Tako bi bil dom še naprej odprt tako kot doslej. V tem vidi planinsko društvo edino rešitev, kajti prepričani so, da se bodo težave, ki jih ima dom pod njihovim upravljanjem že dolgo časa, le še povečevale.
Velik izvoz in malo cvenka
V Tovarni obutve so letos za 60 odstotkov povečali izvoz, kar je največ v novomeški občini
NOVO MESTO — Od 743.000 parov čevljev, kolikor jih bodo v letošnjem letu naredili v Tovarni obutve s 400 zaposlenimi, jih gre 40 odst. v izvoz, v katerem bodo iztržili okrog 2 milijona dolarjev. V novomeški občini je ta tovarna letos najbolj povečala izvoz in ima tudi najugodnejše kritje izvoza z uvozom.
od vzhajajočih kadrovskih »zvezd«? V zdaj že »znamenitem« julijskem štrajku zdravnikov in ostalega osebja bolnišnice je Tone Krajnc ob skoraj popolni podpori 1200-članskega kolektiva vztrajal, da je povišanje osebnih dohodkov »legitimno« in upravičeno. A spor med vodstvom bolnišnice in političnim vrhom mesta seje zakuhal že nekaj mesecev prej, ko je prvo v pismu družbenopolitičnim organizacijam celo zagrozilo z »izstopom iz delegatskega sistema«, če se gmotni položaj delavcev bolnišnice ne bo uredil. Krajnc je v razpravah s političnimi funkcionarji zelo vehemen-to — po presojah nekaterih med njimi vse preveč prevzetno — nastopal, a svojo (v resnici preveč poudarjeno) samozavest je črpal iz dejstva, da je velika večina kolektiva stala za njim. Medtem seje sicer pokazalo, da tudi bolnišnica še zdaleč ni idilična podoba samoupravno združenih delavcev, da se predvsem vodstvo porodniškega oddelka in direktor ne ljubita preveč. Vse to je pripeljalo do očitkov mestne kadrovske koordinacije, zapisanih v omenjeni oceni, da se je obnašal »lidersko«, da je »neustrezno reševal medsebojne odnose v kolektivu« in da je tudi »neprimerno nastopal navzven«. In njihovo sklepno opozorilo (ki so ga v bolnišnici, ne brez razlogov, sprejeli kot grožnjo), da morajo,- če bodo direktorju potrdili še en mandat, »sami prevzeti vso odgovornost za takšno kadrovsko rešitev«.
Kaže, da je to sprožilo samo še dodatne obrambne mehanizme v bolnišnici, kajti na seji delavskega sveta je proti njegovemu imenovanju — bilje edini, ki seje prijavil na razpis — glasoval samo zunanji član tega organa. Ali je bil ta 1:0 v resnici zmaga za bolnišnico, pa bodo najbrž pokazali že prihodnji meseci.
MILAN PREDAN
»Res smo po eni strani deležni pohval, ker imamo sedemkrat več izvoza kot uvoza, ampak kolektiv ni zadovoljen, ker so premajhni osebni dohodki,« pravi dolgoletni direktor Franc Košmrlj.
Letos so imeli znatno manj težav z oskrbo materiala, še vedno pa ni dovolj kvalitetnega usnja za zgornje dele obutve. V kolektivu, ki posluje na dveh lokacijah: v Dol. Toplicah in v Novem mestu, bodo letošnji proizvodni plan izpolnili s 4 odst. manj zaposlenih. V izvoz bodo do konca leta prodali 290.000 parov obutve, od tega 40.000 parov v Sovjetsko zvezo in 250.000 parov v razne evropske države.
Lepi izvozni rezultati pa so v finančnem smislu slabi. Po direktorjevih besedah ob koncu leta ne bo izgub, pa tudi ne kaj prida na skladih. V kolektivu je precej nezadovoljstva, saj so na primer ob tričetrtletju osebni dohodki znašali poprečno le 79.792din in so za4 odst. zaostajali za že tako nizkim poprečnim zaslužkom v panogi. Malo višjega standarda se lahko nadejajo v zadnjem trimesečju, ko računajo na poprečni zaslužek okrog 100.000 din, še malo boljši časi pa se obetajo v prvih mesecih leta 1987.
V Tovarni obutve z opremo ne bi radi zaostajali, zato jo vsako leto dopolnjujejo in modernizirajo, kolikorjepač možno. Tudi letos so dobili več novih strojev, razmišljajo pa tudi o računalniški opremi.
R. B.
Reklamacije povzročajo škodo Žagi
Prisilna uprava skuša spremeniti odnos do dela
SEVNICA — Začasni kolegijski or-
fan družbenega varstva na sevniški iagi, ki je pričel z delom v tem tozdu brežiškega Gozdnega gospodarstva v začetku oktobra, ko je sevniška občinska skupščina uvedla začasne ukrepe, ima velike težave zavoljo neodgovornega, počasnega in nekakovostno opravljenega dela.
»Prisilna uprava« — vodi jo Stane Hlastan — se sicer zaveda, da je potreben za odpravo slabih delovnih navad določen čas in precej strpnosti. Skušajo ugotoviti količinske in kakovostne kazalce opravljenega dela skupin, na primer pri meritvah in sortiranju žaganega lesa. Temu posvečajo veliko pozornosti, ker pogostejše reklamacije kupcev povzročajo Žagi veliko gmotno in moralno škodo. Zavedajo se, da bo treba še dosti besed in prepričevanja, da bi spremenili miselnost in odnos do dela.
Akcija za izpopolnitev samoupravnih splošnih aktov poteka na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja na ravni delovne organizacije, za vse temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Referendumi za sprejem zadnjih samoupravnih listin so predvideni v prvi polovici aprila.
Na Žagi bodo poslej večjo pozornost posvetili tehničnemu področju, denimo vzdrževanju osnovnih sredstev. Ustvarili naj bi pogoje, da bodo lahko naprave normalno vzdrževali, za kar bosta prihodnje leto nujna kadrovska okrepitev in tudi večja vlaganja.
Zaključevanje nedokončanih investicij je v teku. Lupilno linijo naj bi končali še letos, dokončanje decimirnice in njeno redno obratovanje pa še časovno še ni določeno zaradi pobud za tehnološko spremembo linije. V okviru nedokončanih naložb na Žagi urejajo tudi lastninske odnose na zemljiščih. Sicer pa je finančni rezulat poslovanja ob tričetrtletnem obračunu razmeroma ugoden.
P. PERC
Več za zdravstvo
NOVO MESTO — Občinska zdravstvena skupnost je prvo polletje zaključila s 36-milijonsko, devetmesečje pa že s 150-milijonsko izgubo. Tudi novomeške zdravstvene delovne organizacije niso poslovale brez težav. Ob polletju jim je zmanjkalo za sklade dobrih 110 milijonov in pol, v devetmesečju pa nekaj pod 83 milijonov. Vzroki za izgubo so že standardni — nadpovprečna rast stroškov zdravstvenega varstva in pa povečani izdatki zaradi uskladitev osebnih dohodkov zdravstvenih delavcev z delavci v gospodarstvu.
Po zaslugi valorizacije programa skupnosti pa naj bi zdravstvena skupnost zaključila leto 1986 brez izgube. Če bo to res uspelo in če bi izgube ne imele niti zdravstvene delovne organizacije, bo vendar lažje pričeti prihodnje leto, ko si ne bo treba beliti glavo, kje dobiti denar za nazaj. Po valoriziranem programu naj bi zdravstvena skupnost letos pridobila in razporedila dobrih 5,54 milijarde dinarjev ali 46,66 odst. več, kot je bilo najprej načrtovano.
Za dodatni denarje bila za zdravstvo v novomeški občini z novembrom za 2,62 odst. zvišana prispevna stopnja iz dohodka — skupna prispevna stopnja seje kljub temu nekaj zmanjšala, saj so naredili prerazporeditve znotraj družbenih dejavnosti — načrtovalci pa so seveda računali tudi na občutnejše povečevanje osebnih dohodkov pred koncem leta, kar pomeni tudi večji dotok sredstev za skupno porabo.
Z. L.-D.
DEDEK MRAZ V PLESNI ŠOLI
Dedek Mraz je 22. decembra obiskal otroke v Plesni šoli v Novem mestu in jih obdaril s sladkarijami, sendviči in sokovi ter z majicami z znakom Plesne šole Novo mesto. Z mladimi plesalci se je tudi zavrtel.
Nabito polna dvorana v hotelu Metropol je dokaz, da vlada veliko zanimanje za novomeško Plesno šolo. Največ zaslug ima verjetno Boris Volk. Otroke nauči prvih plesnih korakov in jim odškrne vrata v bogati glasbeni svet, obenem jih na svojstven, a nevsiljiv način uči družabnosti.
K. M.
Vsako leto je le težje
V predprazničnih dneh, ko praznovanj in zdravic zaradi gospodarskih t ežav ni nič manj in niso nič bolj skromne in ko praznične mize ne bodo verjetno nič manj bogato obložene ali pa bo vse to prav zaradi težav še bolj bogato in veseljaško, se je skoraj pregrešno vdajati
rrnivn	T\nA»*/> ■*'»/»/»	---
 .... »•*•*»“??«; J:*W? ?	fiitž	P'	,*m	rjuAc/M n.urunu, ut-
jansk o pa pravzaprav ni razloga, da bi se veselili novega leta. Želje po boljšem standardu, vrednejšem dinarju, nižjih cenah, po vsesplošnem miru v svetu, po poštenosti in odkritosti v medsebojnih odnosih, pa tudi po osebnostno in družinsko polnejšem in bogatejšem življenju itd. itd. bodo, žal, po vsej verjetnosti ne le v prihodnjem letu, ampak še kasneje ostale res le pobožne želje.
MARIJA JEVŠČEK, sekretarka občinske organizacije RK Črnomelj: »Imam veliko novoletnih želja, med njimi številne povsem osebne, ki jih raje zadržim zase. Sicer pa mislim, da bi se moralo v prihodnjem letu marsikaj izboljšati, ker tako kot letos ne gre več naprej. Elektrika se ne bi smela več tako dražiti, zmanjšati bi morali inflacijo pa več odgovornosti bi moralo biti, ker je ponekod že prava anarhija. Seveda je moja največja želja, da bi imeli mir. Potem, upam, se bo uredilo tudi vse drugo.«
IVAN PEZELJ, upokojenec iz Novega mesta: »Najprej si želim mir v svetu. Gorbačov in Reagan naj bi se dokončno pogovorila o razorožitvi. Če bo zato ostalo kaj več denarja, naj se nameni lačnim v Afriki. V naši deželi naj bi se utrdilo sožitje med narodi in narodnostmi, še posebej na Kosovu, seveda pa si najbolj želim, da bi se izvlekli iz težkega gospodarskega položaja in da bi se zaustavilo padanje vrednosti dinarja. Doma si želim zdravja in razumevanja.«
MIRAN PRIBOŽIČ, strojni tehnik iz Krškega: »Posebnih želja, ki naj bi se mi izpolnile prihodnje leto, nimam. Če je že treba nekaj reči, si želim, da bi bil zdrav in da bi lahko kot 'etos šel na kakšno potovanje v tujino pa na izlet v planine. Zdravja in sreče želim tudi najbližjim. Večježelje bi bile v tem času neprimerne. Človek le mora ostati realist in si od prihodnosti ne obetati preveč. Nasploh novo leto ni nobena prelomnica, leto je enako letu.«
SILVA ŠTANTE, administratorka v kočevskem zdravstvenem domu: »Čas bi že bil, da bi bil tudi pri nas višji standard, saj živimo v Evropi. Vedno govorimo in pišemo, kako hitro napredujemo, strokovnjaki pa ugotavljajo, da imajo v Evropi nižji standard le še v Albaniji. Želim si, da bi standard v letu 1987 začel naraščati, da bi vsak, kdor pošteno in dobro dela, tudi dobro živel. Za Kočevje pa si želim, da bi bile trgovine bolje založene in da bi imele več izbire.«
FANČI TEKAVEC, vodja plansko-analitske službe ribniške občinske skupščine: »Za prihodnje leto si želim, da bi bilo boljše od letošnjega. Predvsem vsem želim miru in zdravja. V medsebojnih odnosih si najbolj želim poštenja, odkritosti in da bi vsi spoznali, da moramo biti za boljši jutri drugačni, boljši.«
BRANKA MEDVEŠEK, natakarica iz Mokronoga: »Ko po javnih občilih spremljam dogajanja doma in v svetu, vidim, da je še vedno precej bede, ljudje umirajo od lakote in žeje in se pobijajo v nesmiselnih vojnah. Zato želim nam in svetu več blaginje in miru. Padanje standarda se, žal, pozna tudi na obisku gostiln, gostje si ne morejo privoščiti toliko kot še nedolgo tega in to se pozna tudi v žepih gostincev. Besede politikov niso spodbudne. Vsako leto obetajo še težje čase, kar se tudi uresničuje.«
VLADO CIZL, vodovodni inštalater pri sevniški Komunali: »V novem letu želim, da bi bili moja družina in sodelavci zdravi. Seveda tudi jaz ne bi imel nič proti boljšim plačam, zadovoljen bi bil tudi, če bi nam končno uspelo vsaj nekoliko zajeziti nenehno divjanje cen. Mislim, da bi bilo to najlepše novoletno darilo delavcem in upokojencem . Vem pa, da se ne da kar presekati slabo gospodarjenje pri nas.«
JOŽE PIRKOVIČ, vodja transporta v metliški Beti: »Tako zase kot za sodelavce želim, da bi v novem letu delali z uspehom in v medsebojnem razumevanju, da bi bilo povsod čim manj prepirov in čim več zdravja. Na splošno si najbolj želim mir nasvetu, čim manj atomskih bomb in raznih poskusov, ki so nam prinesli toliko .dobrega*. Žal tudi v Beli krajini čutimo ta veliki napredek, saj je Krupa najbolj zastrupljena reka s PCB na svetu.«
MIRA PODGORŠEK, upokojenka iz Pišec: »Zase in za družino si želim samo zdravja. Če bomo zdravi, bomo zmogli vse. Nasploh pa so moja pričakovanja velika. Želim, da bi končno le prebrodili gospodarsko krizo, saj bi bilo to v zadovoljstvo milijonov Jugoslovanov. Tudi Pišečani imamo svoje lokalne želje. Upamo, da nas bodo telefoni povezali s svetom, saj smo za napeljavo žrtvovali ogromno prostovoljnih ur in tudi denarja.«
WW///// /*/ /*7
kmetijstvo
Kmetje ne odklanjajo posojil
Ponuditi bi jim bilo treba različne možnosti — Mnenje Mihaela Demšarja
ČRNOMELJ — Hranilno-kreditna služba pri črnomaljski kmetijski zadrugi je do konca septembra izplačala kmetom za odkupljene tržne presežke 561 milijonov dinarjev. Dobra petina tega denarja je ostala na hranilnih knjižicah.
Hranilno-kreditna služba skozi	morajo odplačati v treh letih, obres-
vse leto kreditira kmetijsko pr-	tna mera pa je 30-odstotna.
oizvodnjo, predvsem živinorejo, na- Naložbe, kijih kreditira hranilno-kup gnojil in repromateriala,	kreditna služba, kmetje končujejo z
medtem ko so posojila za nakup me- __________________________________________
hanizacije poleti zaradi likvidnostnih težav ukinili. V zadnjih treh mesecih se je močno povečalo zanimanje za nakup (pokojninskih) let kooperantov, kreditna služba pa je pri tem pomagala s posojili, ki jih
Dveletno izobraževanje za odrasle
S prvim letnikom začne Kmetijska šola Grm v ja-nuarju — Prijavite se!
_ NOVO MESTO — Kmetijska šola Grm je organizator dveletnega izobraževanja za odrasle, ki daje absolventom kvalifikacijo v kmetijskem poklicu. Potrebna je pri vsakdanjem delu in pri prevzemu posestva. Prvi letnik začneš poukom že januarja 1987, in sicer trikrat na teden v popoldanskem času po pet ur, zato interesenti ne bi smeli odlašati s prijavami.
Tako izobraževanje v okviru grmske kmetijske šole že poteka. Lani sta začela delati oddelka za odrasle v Novem mestu in Šentjerneju, vendar imajo velike in sodobne kmetije tudi v Beli krajinj in Suhi krajini, zato so pripravljeni tudi tam organizirati oddelke šole za kmetovalce za odrasle.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Medtem ko je bila na ponedeljkovi tržnici pri obrtnikih gneča, je bila ponudba na živilskem delu spet slaba. Zaradi mraza je imelo nekaj prodajalk solato pokrito z odejami ali papirjem, prodajali pa so jo po 400 din kilogram Isto ceno je imel radič, jajc ni bilo, smetana v skodelicah je bila po 700 din, orehi po 4000 din kilogram. Na stalnih stojnicah je bila običajno dobra ponudba sadja in zelenjave. Krompirje bil po 100 din, čebula po 200din, ohrovt po 180din itd. Tokrat so bile naprodaj tudi smrečice Gozdnega gospodarstva, vendar izbira ni bila posebno dobra. Cena za smrečice različnih velikosti se te gibala med 300 in 5000 dinarji.
O •	•	v	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 250 pujskov, starih do 3 mesece, in 45 pujskov, starih nad 3 mesece. Rejci so prodali 155 mlajših in 16 starejših živali. Za kilogram žive teže mlajših je bilo treba odšteti 1.000 dol.100 din,starejših pa 700 do 800 din.
ODLIKOVANJA
SEVNIŠKIM
ČEBELARJEM
SEVNICA — Na občnem zboru sevniškega čebelarskega društva prejšnjo nedeljo so sprejeli delovni program društva, ki šteje 102 člana. Boj proti čebelji gnilobi in varozi bosta ključni nalogi v letu 1987. Zaslužnim čebelarjem Martinu Kovaču in Jožetu Petančiču iz Sevnice ter Martinu Pajku iz Zabukovja so podelili odlikovanja Antona Janše 3. stopnje.
Za gozdom umira sadno drevje
Katastrofa v Avstriji
Vsak dan odmre v Avstriji najmanj 3.000 dreves zaradi strupenih snovi, ki jih vsebuje zrak. Prvič letos so bila ogrožena tudi domača sadna drevesa; na njih so sicer še viseli plodovi, listjepaje predčasno odpadlo. Mnoge češnje in jablane so že junija odvrgle listje, pričakovati pa tudi je, da prihodnje leto ne bo več moč videti zdravih orehovih dreves.
Tako piše dunajski list Profil in navaja še druge skrbi vzbujajoče podatke, ki so jih sporočili na letošnjem celovškem lesnem sejmu, ter dodaja: »Če ne bodo doseženi odločilni rezultati na vseh ravneh, se bo stanje gozdov leta 1988 tako poslabšalo, da bo potrebno racionirati gorivo za motorni promet, kljub vsem negativnim posledicam za gospodarstvo in turizem Avstrije.«
List ostro kritizira politike, ki ob tem tiščijo glavo v pesek in celo trdijo, da je propadanjegozdov zaustavljeno. Pri tem dodaja, da se je kot velika napaka izkazalo dosedanje enostransko prikazovanje nevarnosti, češ da preti le od žveplovega dvokisa, dušikovih oksidov in prahu. Politiki so navdušeni, da se je posrečilo zmanjšati količino žveplovega dvokisa v zraku za enotretjino, »pozabljajo«pa, da se je v tem času podvojila mešanica ogljikovodikov, ki imajo odločilno vlogo pri oblikovanju strupenih fotooksidantov. Prav te fotooksidante pa sonce spreminja v prave rastlinske strupe. Avstrijski gozdovi se postopno spreminjajo v plinske komore. Če Avstrija ne bo skozidesetletjedajalapo3do 6 milijard šilingov na leto za varstvo zraka, bo padla na gospodarski standard dežele v razvoju, saj bo izgubila skoraj edino naravno bogastvo, gozdove, svari Profil.
Kmetijski
Dim ne uniči trihinele
Sezona kolin je na vrhuncu in več kot škoda bi bilo, da bi si zaradi nepazljivosti ali nemarnosti sami zagrenili domač praznik. Gre za nujne zaščitne ukrepe, kijih priporoča veterinarska služba pri klanju prašičev na domu.
Največja nevarnost preti zadnje čase od trihineloze. Primorske občine s pomočjo posebnih odlokov zahtevajo, daje treba poslati na trihinoskopski pregled meso (mišični del trebušne prepone, t. i. diafragmo) doma zaklanih prašičev, saj se bolezen kaj naglo širi. V pretekli klavni sezoni je v Jugoslaviji zbolelo za trihinelozo že 1.200 ljudi, resda pretežno v drugih republikah, kar pa ne pomeni, da smo v Sloveniji obvarovani pred to nevarnostjo, ki v izjemnih primerih lahko pripelje tudi do smrti.
Zmotno je mišljenje, daje moč trihinelozo zaustaviti z dimljenjem, soljenjem in sušenjem mesa. Povzročiteljico bolezni, trichinello spira-lis, zatre le termična obdelava, to je kuhanje in pečenje, ali pa vsaj 20-dnevna zamrznitev pri -20 stopinjah Celzija. To so izjemno pomembni preventivni ukrepi, saj učinkovitega zdravila zoper bolezen sploh še ne poznamo.
• Veterinarska služba znova opozarja tudi na malo pasjo trakuljo, ki povzroča vodene mehurje na jetrih, izjemoma pa tudi nadrugih notranjih organih prašiča. Če tako okužena jetra požre pes ali mačka, se pri njih razvije trakulja, njena jajčeca pa v prašiču, ovci, kozi, govedu pa tudi čoveku spet izzovejo vodene mehurje, ehinokoke in s tem je razvojni krog zaključen. Nujno gaje treba presekati, to pa pomeni neškodljivo odstraniti, zakopati ali sežgati okužene organe prašiča. Meso in drugi nespremenjeni organi so primerni za uživanje.
Da bi se izognili možnim okužbam, živinozdravstvena služba na Primorskem priporoča vsaj enkrat na leto t. i. dehelmintacijo psov in mačk, to je zdravljenje proti parazitom, piše veterinar Miroslav Leban v Primorskih novicah, od koder na kratko povzemamo njegov prispevek.
*
I
S
*
*
*
*
*
*
• V črnomaljski občini imajo že nekaj let težave z zaposlovanjem kmetijskih tehnikov in inženirjev. V kmetijski zadrugi v tem srednjeročnem obdobju ne načrtujejo, da bi na novo zaposlovali ljudi s končano kmetijsko šolo. Napačno je, da mladi, ki se odločijo za kmetijske šole, računajo, da se bodo zaposlili v kmetijski zadrugi, ne razmišljajo pa o tem, da bi ostali doma na kmetijah. Po drugi strani pa v pospeševalni službi tukajšnje kmetijske zadruge poudarjajo, da jim primanjkuje kadra. Imajo 5 pospeševalcev, od katerih imata dva na skrbi zemljišča, po eden pa živinorejo, poljedelstvo ter vinogradništvo s sadjarstvom in vrtnarstvom. Poleg tega še 6 vodij zadružnih enot polovico svojega delovnega časa dela pri pospeševanju kmetijstva. V črnomaljski občini je 1.200 kmetij, od tega 300 tržno usmerjenih. Vsak pospeševalec naj bi sicer skrbel za 100 kmetij, ker pa so močno razkropljene, je to tako rekoč nemogoče.
eno-ali dveletno zamudo. Sicar pa je za novogradnje med kmeti v zadnjem času zelo malo zanimanja. Eden od številnih razlogov je tudi neurejeno lastništvo.
Kot je ob nedavnem obisku v črnomaljski občini dejal tajnik Zveze hranilno-kreditne službe Slovenije Mihael Demšar, je zelo pomembno, ali je kmetom omogočeno, da lahko blizu doma dvignejo denar. Če bi ga lahko dvigali tudi na poštah in ne le v zadružni blagajni, potem je gotovo, da ga ne bi prekomerno dvigali. O tein bodo morali v kmetijski zadrugi gotovo razmisliti. Demšar je zatrdil, da ni res, da kmetje nimajo potreb po najemanju kreditov. »Nasprotno, zelo velike potrebe imajo. In zakaj se zanje ne odločajo? Zato, ker nimajo denarja za naložbe. Vendar bi morali v hranilno-kreditni službi ponuditi kmetom tudi posojila za stanovanjske namene, za elektrifikacijo, telefonijo. Potem bi bilo gotovo tudi zanimanje za kredite večje,« je v Črnomlju svetoval Demšar.
M. B.-J.
NAČRT SZDL
KOČEVJE — V prihodnjem letu bo SZDL v kočevski občini vložila več napora za uveljavljanje in poglabljanje sekcijskega načina dela, za krepitev delegatskega odločanja na vseh ravneh, za razvijanje in ustanavljanje področnih in vaških odborov SZDL itd. Ena osrednjih nalog bo tudi prizadevanje za gospoarskosta-bizacijo. Tako so sklenili na programski konferenci OK SZDL, ki je bila pred kratkim.
V. D.
Dolenjska živinoreja zaostaja za slovensko
Krivo je nezadostno strokovno delo pa tudi pisanje, ki ga je o tej najpomembnejši kmetijski panogi premalo
Dolenjska z Belo krajino ima primerne naravne možnosti za živinorejo, zlasti za rejo govedi. V zadnjih nekaj letih je bila posvečena posebna skrb povečanju prireje mesa in mleka, saj se za to zbirajo posebna denarna sredstva pri samoupravnih skladih za intervencije v kmetijstvu. Živinorejci, ki sodelujejo v organizirani tržni proizvodnji hrane, dobivajo premije za spodbujanje pitanja telet, reje klavnih prvesnic, za prirejo mleka, zrejo prašičev, za plemenske živali, konjerejo in ovčerejo. Kljub temu je iz podatkov, ki jih ima ta kmetijska inšpekcija in Kmetijsi inštitut Slovenije, razvidno, da na našem območju živinoreja zaostaja v primerjavi z drugimi območji Slovenije. Posebno kritičnojev govedoreji, ki izkazuje zelo nizko povprečno mlečnost krav (izjema so posamezniki, kHz tega povprečja izstopajo!)
Vzroka za zaostajanje je iskati v neustrezni prehrani živali, neučinkovitem zdravstvenem varstvu živali, težavah pri oplojevanju živali itd.
Na nekaterih območjih si rejci govedi celo niso najasnem, katero pasmo živali naj redijo, da bo uspeh večji, čeprav imamo v Sloveniji izdelane rejske programe in jasne cilje v živinoreji.
NOVOLETNE
ZVEZDICE
• Posojilo je kot novo leto. Enkrat slavimo in vse leto odplačujemo.
• V novem letu nam bosta tekla medinmleko. Le da po novih cenah.
• Mar je to stabilizacija? Staro leto je šlo v penzijo že po 365 dneh!
• Ker so bili stalno na službenih potovanjih čez mejo, so tudi za prestop v novo leto zahtevali dnevnico.
DUŠAN STARČEVIČ
Za tako stanje je prav gotovo krivo nezadostno strokovno delo na terenu, med kmeti. Kmetijski strokovnjaki imajo premalo neposrednih	stikov z rejci. Delo
živinorejcev je eno najtežjih v kmetijstvu. Ti se skoraj ne morejo udeleževati strokovnih posvetovanj v toliki meri kot npr. vinogradiniki. Še dopusta si ne morejo privoščiti, saj je živino treba krmili vsak dan.
O uspehih oz. neuspehih v živinoreji bi moral več pisati tudi Dolenjski list, saj sta naša osnovna prehrana mleko in meso, ne ledeno vino.
Inž. FRANC PREŠEREN
S
I
S
I
s
I
>
I
N
I
S
I
s
I
s
I
s
I
h
I
I
s
I
s
II
s
I
s
I
h
I
s
I
h
I
s
I
h
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
k.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-
Ureja Tit Doberšek
Vertovčeva Vinoreja za Slovence
Mandanje trt
»Tertam zdrave, sončne svetlobe nakloni,« je ena izmed Vertovčevih navodil vinoredni-kom.« Ni zadosti, da je terta na soncu, tudi njeni grozdeki naj se ga razveselijo, naj jih nekoliko od ene in druge strani obsije.
Pred 1800 leti je modri Rimljan Kolumela razumel, da izrečenje tert k požlahtnjenju grozdja veliko pripomore. Pod izrečenjem so vsa sredstva ali pripomočki zapopade-ni, po katerih se grozdom na terti zdravega zraka, sončne svetlobe in gorkote nakloni, da se bolje obnašajo (uspevajo).
Nihče ne ravna (goji) tert samo zavoljo mladik in perja (listja). Grozdje, dobro, zrelo, cukreno hočemo od njih imeti! Pametni in skušeni vinoredniki so popolnoma previšeni (prepričani), da na obrezani terti vsa peresa (listje) na mladikah, večkrat pa tudi cele mladike brez škode za grozdje dajo proč vreči. Ko se po tej šegi terte izredčijo, imenujemo to,terte trebiti*, v napih krajih pa ,terte mandati* ali oberati, kar se proč meče se kliče pri nas .mandanje*.
Poglavitni namen tertnega otre-banja ali mandanja je pot odpreti, da bo po nji zrak, sončna svetlooa in gorkota do tert došla. Od sv. Ju-rja do sv. Mihela je pet mesecev. V tem času je po tertah veliko posameznega perja ali celih mladik, ki terte nepotrebno sesajo, slabe, hujšajo in so grozdju nadležne.
Kar jo je v Evropi žlahtne kapljice, kar je žlahtnega vina sploh znanega, raste na tertah, ki jih mandajo. Francozi oberajo (man-dajo) terte od nekdaj, zna biti od časov Rimljanov. Nemci na Rajnu so to od njih posneli. Avstrijci, Ogri v Tokaju terte oberajo in posebno žlahtna vina imajo. Tudi neki bolj modri Štajerci so od njih šego terte oberati se naučili in zato žlahtnejša vina pridelujejo.
Kako gre terte otrebiti? Kakor hitro se spomladi ves zarod prikaže, jih že lahko začneš oberati. Mladike niso še vraščene, če se jih s
prstom dotakneš odlete in je delo lahko. Kasneje se mladike Vrastejo in šo lesene, več ne mandamo in nepotrebne mladike odrežemo. Spomladi So zato rane majhne. Z mandanjem terte izredčimo, da pride zarod bolj na zrak in sonce. V deževnem vremenu se mokrota hitreje posuši, v cvetenju se manj operha (osipa). Čim bolj zgodaj boš mandal, tolikanj poprej boš namen tega dela dosegel.
Krajšanje rodnih mladik
V mnogih rajnskih deželah imajo že navado (po spričevanju g. barona Babo) vse mladike katere imajo zarod, nekoliko pred grozdnim cvetenjem skrajšati, to je, jim puste nad zarodom (nad grozdom) po dve ali tri očesa, to drugo pa od mladike odlomijo. Po ti šegi se sok doli tlači in skrajšane mladike začnejo pri peresih rezelčkih nove mladike poganjati. Sok razganja in debeli skrajšane mladike, da postanejo tolikanj bolj gotovo drugo leto zarodne (rodne). Grozdje je debelejše in po skušnjah pravijo, da gaje več.
Tudi na Bregu nad Trstom so že od starih časov navajeni pri svoji srednji reji mladike, ki imajo grozdje, skrajšati. To delajo, da bo grozdje bolj sočno in debelejše postajalo. To šego priporočamo.
Medsadeži v vinogradu
V vinograd, če hočeš dobrega grozdja v njem imeti, sadi samo terte in nič drugega. Vsako sočivje, zelenjava jev vinogradu v primerjavi z grozdjem plevel.
Kdor želi dobra vina pridelati naj v vinograd ne sadi sadnih dreves kot so češnje, fige, breskve. Vse te senco delajo, gorkoto in živež tertam kradejo, k operhanju pripomorejo. Drevesa sadi raje na robu vinograda na vetrovni strani. Tu lahko zasadiš tudi beke.
(Drugič dalje)
T. D.
Vsem vinorednikom želim v letu 1987 obilen pridelek žlahtnega vina!
Urednik rubrike.
Tudi veterina v zagati
Dolenjski veterinarski zavod ne izpolnjuje pogojev za verifikacijo — Dogovarjanje s Posavjem slabo kaže
NOVO MESTO — Komisija za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je 17. decembra obravnavala problematiko zdravstvenega varstva živali v luči novega zakona, ki postavlja zelo zahtevne pogoje za verifikacijo veterinarskih zavodov.
Ker niti novomeški (dolenjski) in ne brežiški (posavski) veterinarski zavod nimata pogojev za verifikacijo, za katero je rok do februarja 1987, je bilo že izdelano gradivo s predlogom za združitev obeh ustanov v en sam dolenjsko-posavski veterinarski zavod. Vendar v Posavju te pobude, ki je prišla iz republike, ne podpirajo. V Sloveniji je zdaj 20 veterinarskih delovnih organizacij — samostojnih zavodov, po novi zakonodaji in predlogu je predvidenih le 7 veterinarskih organizacij, vendar s službami na višji ravni.
Po tem predlogu naj bi v bodoče deloval tudi en sam zavod za 7 dolenjskih in posavskih občin.
Kljub temu da se Dolenjska še ne odreka dogovarjanju s Posavjem, so predstavniki štirih dolenjskih občin menili, da pokrajina z živinorejsko usmerjenim kmetijstvom potrebuje samostojno veterinarsko ustanovo. Potrudili se bodo novomeški zavod usposobiti za verifikacijo, če dogovori s Posavjem ne bodo uspeli. Menili pa so, da ob reorganizaciji veterinarske stroritve ne bi smele postati dražje.
• Načelna podpora verifikaciji veterinarskega zavoda v Novem mestu je, odprto pa ostaja vprašanje, kako zagotoviti denar za ureditev pogojev v osnovni diagnostični dejavnosti. Nujen je nakup specialnega vozila za prevoz kadavrov, nakup aparature za bakteriološki laboratorij in preureditev prostorov, kot zahteva pravilnik o verifikaciji.
Po prvih podatkih bi ureditev pogojev za verifikacijo dolenjskega veterinarskega zavoda veljala okrog 220 milijonov dinajrev, bržkone pa bi se dalo še kaj prihraniti.
R. BAČER
Vzorčna farma potrebuje pomoč
Cel štab strokovnjakov in funkcionarjev na Jarčevi kmetiji v Trebči vasi
TREBČA VAS — Zakonca Jarc v Trebči vasi pri Žužemberku, ki sta pred leti pustila dobri službi in začela na veliko kmetovati, imata še vednohude težave. Na veliko sta začela z živinorejo, dobila sta znatne kredite, a farma ni dograjena in predvsem ne daje ustreznih rezultatov.
Kako naprej in kako bi lahko še pomagali, so -10. decembra na obisku v Suhi krajini ugotavljali najvidnejši predstavniki novomeške zadruge, občinski in krajevni funkcionarji s pravcatim štabom kmetijskih strokovnjakov. Pogovor sta Jarčeva začela v visokih tonih obupana, ker po vsem garanju ne vidita izhoda in tudi ne rešitve svojih problemov.
Kaj kmalu so prišli do ugotovitve, da je družba tej kmetiji, ki bijo radi uredili
kot vzorčno v Suhi krajini, pomagala ne le, kolikor je po zakonih možno, še malo več. Kljub temu in dejstvu, da sta Jarčeva s sorodstvom vred vložila vse prihranke v kmetijo, da garata od vida do vida, njihova živina ne daje toliko mleka, kot bi morala, in ne raste, kot je predvideno.
Ugotovili so, da zaradi pomanjkanja denarja Jarčevi ne gnojijo toliko, kot priporočajo strokovnjaki, posledica pa je manj krme, manj hrane, manj
mleka in manjši prirast. Niso pridelali dovolj krme, da bi napolnili hlev, in ker je premalo domače krme, je morajo več kupiti, to pa spet zahteva dodatne kse-^ dite in obveznosti.
Zaključek obiska, ki se je končal v prijateljskem vzdušju, je bil naslednji: Jarčeva morata upoštevati strokovna navodila in znano tehnologijo ter ob tem doseči ustrezno proizvodnjo. Če tudi ob takih pogojih proizvodnja ne bo rentabilna, bo možno razpravljati o kritju izgube. Jarčeva kmetija pa bo deležna znatno več strokovne pomoči (ki je je bilo premalo zlasti ob nastanku) in prednosti pri reševanju sprotnih težav.
R. BAČER
Osvežilni
veter
kakovosti
Dopolnitev sortnega izbora vinske trte
KRŠKO — V organizaciji poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo seje začela javna razprava o dopolnitvah sortnega izbora vinske trte. Širši zbor strokovnjakov in predstavnikov članic skupnosti iz Posavja je predloge, iz katerih je čutiti večjo težnjo po kakovosti, že obravnaval in soglašal s tem, da bo v prihodnje več belih sort, ki dosegajo več sladkorja.
V bizeljsko-sremiškem okolišu so predvidene dosedanje priporočene sorte modra frankinja, žametovka, šipon, laški rizling, rumeni plaveč, rdeča kraljevina in nove, kot so modri pino, beli pino, renski rizling, zeleni silvanec, traminec in portugalka. Dovoljene sorte pa naj bodo: šentlovrenka, rizvanec, ranina, game in žlahtni-ne.
V dolenjskem okolišu se razširi izbor dosedanjih priporočenih sort, modre frankinje, žametovke, laškega rizlinga in rdeče kraljevine, še za beli pino in zeleni silvanec. V skupini dovoljenih sort so dosedanje sorte portugalka, šentlovrenka, game in rumeni plaveč, razen teh pa še renski rizling, traminec, kraljevina, ki je bila doslej kot priporočena sorta, in žlahtni-ne.
V belokranjskem okolišu naj bodo v bodoče dosedanje priporočene sorte, kot so modra frankinja, šentlovrenka, žametovka, rdeča kraljevina'; inlaškirizling, dodatno še modri pino, beli pino in portugalka. Med dovoljenimi sortami ostane game, tej pa se pridružijo še žlahtnine.
Tudi za podlage bo pripravljen ustrezen predlog, pri čemer velja pravilo, naj gre prava sorta na pravo zemljišče. Velja tudi načelo, naj sladkor za vino zraste na trti, temu pa sledijo poročene »nove« sorte, ki imajo večji odstotek sladkorja.
ALOJZ PIRC
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Načelna podpora je kaj malo
Predsedstvo SZDL o zdravstvu, založništvu in ustanovitvi SIS za preskrbo
NOVO MESTO — Predsedstvo novomeške občinske konference SZDL zahteva v Medobčinski zdravstveni skupnosti izpolnjevanje dogovorov pri finančnih obveznostih soustanoviteljskih občin, sicer naj v tej družbi ostanejo le tiste občine, ki poleg pravic poznajo tudi obveznosti.
Takoso menili na seji 17.decembra, ko so prvič razpravljali tudi o pobudi dolenjskega zdravstva za uvedbo novega regijskga samoprispevka, namenjenega tej dejavnosti. Ker imajo občine na Dolenjskem že sprejete samoprispevke za različna časovna obdobja in tudi še hude težave na drugih področjih, so menili, da bi morali na osnovi jasno zastavljenega zdravstvenega programa doseči regijsko soglasje. Za tiste naloge, kijih je regija pripravljena financirati, naj bi potem v vsaki občini zagotovili ustrezen denarni delež bodisi s samo-
V GABRJU »ČAS BREZ PRAVLJIC«
GABRJE — 4. januarja 1987 bo v kinu v Gabrju na sporedu domači film Čas brez pravljic, ki gaje po scenariju Željka Kozinca režiral Boštjan Hladnik. Film bodo predvajali tega dne dvakrat, in sicer ob 15. in 17. uri. Filme ponavadi vrtijo samo enkrat, vendar je Čas brez pravljic izjema, ker so ga precej snemali prav v Gabrju in bližnjem Pangrč grmu s statisti in scenskimi pripomočki iz teh krajev. Neuradno se je izvedelo, da si je filmska ekipa v času snemanja veliko pomagala s projektorjem v gabrskem kinu, baje je obljubila v svoji širokogrudnosti rezervni del za aparaturo, ajeočitno na vse skupaj pozabila.
L. M.
V KOMUNALI PREDVSEM SANACIJA
NOVO MESTO — V letu 1987 iz sredstev občinske komunalne skupnosti marsičesa ne bo mogoče uresničiti, ker bodo v glavnem namenjena sanaciji in dograjevanju obstoječih vodovodnih in čistilnih sistemov, sanitarne deponije in pokopališč. Nadaljevala pa se bodo pri študiji »Osnova regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo« za območje Krke vse od izvira do Kostanjevice. Postopoma pa bo možno graditi nekaj manjših vodovodov na območjih, kjer pitne vode še ni, seveda ob izdatni pomoči zainteresiranih krajanov.
prispevkom, s posebnim združevanjem sredstev ali kako drugače.
Založniška dejavnost je bila drug trd oreh, s katerim so se spopadali v razpravi. Razširjeni program založništva’ ki ga ob lastni, že vpeljani
ŠE ŠTIRJE PROBLEMATIČNI
NOVO MESTO — Sprejemanje planskih dokumentov je v novomeški občini sicer zadovoljivejše kot marsikje v Sloveniji, kljub temu po zadnjih podatkih v štirih delovnih organizacijah še nimajo srednjeročnega plana. Medtem ko je bilo prve dni novembra še 71 delovnih organizacij in skupnosti, za katerevobči-ni niso vedeli, kako daleč so s planiranjem, so po dobrem mesecu dni ostali le še štirje primeri nedorečeni, precej po zaslugi opozorila pravobranilca samoupravljanja. Med večjimi kolektivi je brez plana ta hip še IMV, ker so čakali dolgoročno usmeritev, vendar imajo doleta 1990že znano bodočnost in bodo plane lahko sprejeli do zaključnega računa.
založniški dejavnosti predlaga Dolenjski muzej, je kot zamisel dobil polno podporo, niso pa našli odgovora kako zagotoviti nekaj milijonov dinarjev za enoletne zagonske strošk e. Potem bi se dejavnost sama financirala. Priporočili so muze-
• Predsedstvo je obravnavalo in soglašalo s predlogom statuta tozda Dolenjski list, nekaj manj važnih pripomb k vsebini statuta pa bo usklajenih po končani razpravi v drugih občinah in Dolenjskem listu.
ju, naj z dobro pripravljenim pismenim gradivom založniške namere predstavi skupščinam interesnih skupnosti, ki naj bi tovrstno dejavnost podprle, kajti v nobeni drugi »občinski vreči« ni denarja.
Ob obravnavi gradiva o obveznem ustanavljanju novih interesnih skupnosti za preskrbo, ki nadomeščajo sklade, so se Novomeščani odločili za svojo SIS, čeravno so se navduševali za regijske, a zanjo pri ostalih občinah ni bilo soglasja. Imenovali so 8-članski iniciativni odbor za ustanovitev nove SIS, ki ga vodi Igor Vizjak, član izvršnega sveta.
•	R.	B.
Odgovori in poračuni
Izvršni svet o ukinitvi ukrepov v IMV in valorizaciji programov v družbenih dejavnostih
NOVO MESTO — Novomeški izvršni svet meni, da so v IMV odpravljeni razlogi za družbeno varstvo, vendar želi v zaključnem poročilu začasnega vodstva občinski skupščini še več podatkov, kot so jih dali izvršnemu svetu na seji 16. decembra. Soglasje je dal tudi k valorizaciji programov v družbenih dejavnostih, ki pomenijo dohitevanje zaslužkov v gospodarstvu.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 27. decembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine z živili do 19. ure:
• v Novem mestu: Blagovnica Žabja vas, Delikatesa v hotelu Kandiia
• v Šentjerneju: Emona-Dole-njka Market
• v Dolenjskih Toplicah: Merca-tor-prodajalna Rog
• v Žužemberku: Mercator-KZ Krka
• v Straži: Emona-Dolenjka. Vse ostale trgovine z živili
bodo odprte do 13. ure.
Poslovni uspehi IMV ob devetmesečnem obračunu in podatki za poslo-
• V izvršnem svetu so bili seznanjeni tudi s pogojnim imenovanjem 6-članskega stalnega poslovodnega organa IMV sstrani delavskega sveta, ki je v vodstveno ekipo IMV imenoval: za predsednika Marjana Anžurja; za podpredsednika za avtomobilsko proizvodnjo Vlada Bahča; za podpredsednika trženja v avtomobilski proizvodnjo Mirana Verdelja. Mesto podpredsednika za prikoličarsko proizvodnjo še ni zasedeno; podpredsednik za trženje prikoličarskega programa je postal Jože Sagadin; podpredsednik za finance Franci Borsan in podpredsednik za splošne zadeve Zdravko Slak.
vanje v 11 mesecih letošnjega leta so spodbudni, čeprav se v izvršnem svetu ne slepijo, da sedanji uspehi pomenijo tudi dokončno rešitev vseh težav dolenjskega industrijskega giganta. Kljub vsem letošnjim težavam v prik-oličarski proizvodnji je IMV v celoti v enajstmesečnem poslovanju ustvaril za 100 milijard dinarjev celotnega prihodka in 98 milijonov dolaVjev izvoza, ob tem pa je plačal tudi vse dogovorjene
družbene obveznosti z obrestmi in anuitetami za stare dolgove vred. Tudi ob koncu leta računajo na pozitiven rezultat.
Člani izvršnega sveta so se strinjali s predlagano letošnjo drugo valorizacijo programov za interesne skupnosti družbenih dejavnosti v vrednosti 451 milijonov dinarjev, od katerih naj bi bilo 362 milijonov namenjenih osebnim dohodkom in 88,5 milijonov povečanim materialnim stroškom in večjim obveznostim do republiških programov. Izvajalci družbenih dejavnosti so ob drugi valorizaciji dolžni poravnati tudi vse obveznosti iz čistega dohodka, h katerim jih zavezujejo razni sporazumi. S tem poračunom osebnih dohodkov bo skoroda doseženo usklajevanje zaslužkov z gospodarstvom.
R. BAČER
Usposobiti se za boj na javni sceni
Jože Smole je imel uvodno besedo na seji OK ZK Novo mesto
NOVO MESTO — Na razširjeni seji občinskega komiteja ZK so 18. decembra obravnavali aktualna vprašanja na družbenoekonomskem in politično varnostnem področju, ki pomenijo začetek tovrstnih razprav v osnovnih organizacijah. Zvrstile naj bi se v januarju 1987. Uvodno besedo jeimel Jože Smole, član predsedstva CK ZKS in predsednik republiške konference SZDL.
Ob ugotavljanju razmer v domačem okolju niso mogli mimo dejstva, da je v zadnjem času tudi med delom članstva ZK čutiti nemir, v posameznih primerih tudi idejno zmedo, posledice pa se kažejo v neaktivnosti komunistov, ki ji botruje še preslaba usposobljenost, da bi lahko sledili sodobnim družbenim tokovom. V občini je več možnih žarišč nezadovoljstva, nad te pa bi morali komunisti z boljšo teoretično podkovanostjo in zagnanejšo prakso.
V novomeški občini je bilo zadnje mesece več štrajkov, neza-. dovoljstva raznih oblik in sestankov, na katerih so v različnih okoljih skušali reševati nakopičene težave. Vzrok za tako izražanje nezadovoljstva, ki je bilo v novomeški občini po številu v Sloveniji precej pri vrhu, niso bili izključno nizki osebni dohodki, marveč tudi slaba organizacija dela, neinformiranost, manipuliranje s strani poslovodnih delavcev, vratolomen skok cen in padec življenjske ravni. Zveza komunistov se je domala v vseh takih primerih pokazala nesposobna pravočasno oceniti resnost položaja in prevzeti svojo vlogo pri odpravljanju težav. Dogajalo se je celo, da občinsko partijsko vodstvo v času dogodkov sploh ni bilo obveščeno o teh nezadovoljstvih.
Take ugotovitve, ki pa niso bile izrečene prvič, odločno kličejo po usposobitvi vodstev osnovnih organizacij ZK, predvsem sekretarjev, za vse zahtevnejše opravljanje funkcij. »Komunisti se bodo morali mnogo bolj kot doslej pojavljati tudi na javni sceni ter z argumenti in prepričevanjem dobivati bitke,« je med drugim dejal Jože Smole.
R. BAČER
Boljši, a še nizki prejemki
Zadovoljstvo ob devetmesečnem gospodarjenju v metliški občini bi bilo škodljivo — Bolje kot v regiji
\h
METLIKA — Če bi gledali samo številke in kazalce uspešnosti poslovanja metliškega gospodarstva v letošnjih devetih mesecih, bi, zlasti upoštevajoč razmere, v katerih so poslovali, lahko z zadovoljstvom hvalili gospodarjenje v letošnjem tričetrtletju v tej belokranjski občini. Pa vendar so tudi na zadnji seji občinske skupščine, ko je beseda tekla o tem, opozarjali, da bi bilo preveliko zadovoljstvo varljivo in celo škodljivo.
DEDEK MRAZ V METLIŠKI OBČINI
METLIKA — Ta teden je dedek Mraz obiskal predšolske otroke v večini krajevnih skupnosti v metliški občini, osrednja prireditev pa bo v nedeljo, 28. decembra, v Metliki, z začetkom ob 15-uri, na Partizanskem trgu. Za obdaritev predšolskih otrok in učencev do vključno 4. razreda osnovnešoleso denar prispevaledelovneorganiza-cije, v darilnem paketu pa je pribor za nego zob, knjižica in nekaj sladkarij.
Res ni nobena organizacija poslovala z izgubo, vendar je predsednik občinskega izvršnega sveta opozoril, da je rast celotnega prihodka, ki je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 97 odst. večji, prenizka. Prav tako ne sme vzbujati zadovoljstva na videz visoka rast dohodka (135 odst. več kot ob lanskem devetmesečju), ker ni zgolj rezultat boljšega dela, marveč tudi posledica raznih ugodnosti, kijih lani ni bilo, med drugim tudi ugodnosti (ena redkih), ki izhajajo iz novega deviznega zakona.
Vsekakor pa je prav, da je hitreje naraščal osebni dohodek (ta seje v primerjavi z lanskim obdobjem povečal za 138 odst.), saj je dobro delo treba nagraditi. Pa vendar so osebni dohodki v metliški občini tudi v letošnjih devetih mesecih še vedno precej pod republiškim pa tudi regijskim povprečjem, čeprav ima metliško gospodarstvo v primerjavi z regijskim boljše rezultate. Povprečni osebni dohodek za to obdobje znaša v metliški občini nekaj dinarjev več kot 90 tisočakov. Tako so v občini za osebne dohodke namenili
60,9	odst. čistega dohodka, v regiji pa 77,8 odst., medtem ko dohodek na delavca znaša v metliški občini 2,544.561 din, v regiji pa 2.314.354 din.
A. B.
KEKO JE OBETAVEN — V Žužemberški Iskri KEKO, od koder je posnetek, bodo v letu 1987 v vsej novomeški občini najbolj povečali izvoz. Računalniki v proizvodnji niso več nobena novost v tem kolektivu, delavke pa sesodobni tehniki hitro privajajo. (Foto: R. Bačer)
Kakšna je v resnici oskrba s kruhom
Le pol potrošniških svetov odgovorilo na anketo
NOVO MESTO — Da bi enkrat pri- I šli v občini do zapisanih ugotovitev, kaj | v preskrbi s kruhom občanom ni všeč, so v komiteju za družbeni razvoj razpo- I slali vprašalnik potrošniškim svetom vseh 32 krajevnih skupnosti v občini. Odgovorov je prišlo samo 17!
V teh odgovorih je bil zajet posnetek j stanja v 31 prodajalnah s kruhom, od katerih le 4 naročajo kruh drugod, ne v Žitovi pekarni. Medtem ko so iz Bele cerkve, Bučne vasi, Vel. Brusnic, Kan-dije, KS Majde Šilc, Mirne peči, Podgrada, Stopič, Straže, Šmarjcte in Ur-šnih sel odgovorili, da število prodajnih mest ustreza, so v 5 krajih želeli več | prodajaln. Taki kraji so: Novo mesto-center, Drska, Ločna-Mačkovec. Hinje in MaliSlatnik. Začudopaso vŠko-cjanu ocenili, da so tri prodajalne s kruhom preveč.
Potrošniški sveti so dajali različne predloge za nove prodajalne, sicer pa so menili, da je potrebno bolj skrbeti za higieno v samih trgovinah s kruhom in pred njimi. Pritoževali so se čez male krpice papirčka, v katerega zavijajo kruh, čez nametan kruh po trgovskih policah itd.
Da so take pripombe povsem utemeljene, pove tudi dejstvo, da v vsem Novem mestu (kaj šele drugod!) ni niti ene prodajalne, kamor bi lahko iz pekarije dovažali kruh na predpisani način. Pekarna jelanilesenekošarezame-njala s plastičnimi, a kaj, ko v trgovinah še vedno s kavlji vlačijo košare s kruhom po tleh, ponekod pa se predaja kruha opravi celo v neposredni bližini kontejnerjev.
Vsekakor bi lahko glede izbire kruha trgovci več naredili v prid potrošniku. Če že ne morejo prav na vsakem prodajnem mestu ponujati 20 vrst različnih vrst kruha in peciv, bi to lahko organizirali poleg v pekariji na Glavnem trgu vsaj še veni Dolenjkini in eni Mercatorjevi ali zadružni prodajalci na različnih koncih mesta. Najglasnejši protesti zoper slabo organizirano preskrbo pa prihajajo z Drske, kjer v eni sami samopostrežnici ne morejo oskrbovati več tisoč ljudi v naselju, ki se kar naprej širi z novimi bloki.
Vrsto dobrih pobud bodo skušali upoštevati, ne bo pa mogoče ustreči vsem, ki bi radi dostavo kruha v zgodnjih jutranjih urah.Obanketiokruhu pa se odpira še vprašanje smiselnosti obstoja potrošniških svetov v sedanjih sestavah povsod, kjer se jim ni zdelo vredno niti odgovoriti, ko je šlo za oskrbo z osnovnim živilom.
R. B.
DOSLEJ 85 PRIPOMB
NOVO MESTO — V javni razpravi I je bilo na osnutek občinske resolucije za leto 1987 izrečenih 83 mnenj, pobud in konkretnih spreminjevalnih predlogov, ki se nanašajo na 65 zadev.Kosov izvršnem svetu tehtali vse spreminje-valne predloge in pobude, so jih v 29 primerih upoštevali in zajeli v predlog, ki bo v obravnavi 25. decembra med | delegati občinske skupščine.
UČITELJICE IN UČENKE SRE-DN JE šole tekst ilne usmeritve so sešile za letošnjega dedka Mraza preko 1000 j brisač, izdelale pa so tudi vse obleke za spremstvo dobrega dedka. Že vrsto let pa daje ta šola tudi izdelke za Rdeči križ, ki potem z njimi obdari socialno | šibkejše otroke.
ŽE TE DNI JE MOGOČE KUPITI v železnini nasproti metliške bencinske črpalke knjižico Tonija Gašperiča Metlika je Šparta. Zanjo je treba odšteti skromnih 500 dinarjev. Na razpolago I je omejeno število, kajti avtor sprva knjižice ni nameraval prodajati, ampak se je odločil, da jo bo podaril svojim znancem in prijateljem. Ker pa vsi, ki si knjižico želijo, le ne sodijo v to kategorijo, je sklenil, dati nekaj izvodov tudi v prodajo.
Kaj pomagajo papirnate pravice
Letošnje poslovanje metliškega Kometa nad vsemi pričakovanji_
METLIKA — Kar se tiče uresničitve načrtovanih ciljev za letošnje leto, v 450-članskem kolektivu metliškega Kometa brez skrbi čakajo konec leta, saj plana ne bojo samo dosegli, ampak v vseh postavkah tudi presegli. Letos je proizvodnja v Kometu potekala nemoteno, in to kljub težavam pri zagotavljanju plačil za uvozne materiale.
Če ima že Komet, ki je ob tričetrtletju svoj uvoz pokrival z izvozom kar 471-odstotno, težave pri zagotavljanju plačil, kakšne imajo šele drugi! S pravicami, kijih imajo glede na svoj velik izvoz, si take delovne organizacije ne morejo kaj prida pomagati, saj so te bolj ali manj papirnate, tuji prodajalci pa hočejo denar, devize seveda. Letošnji Kometov plan pokrivanja uvoza z izvozom je bil 277 odst. in bo seveda ob koncu leta prav tako močno presežen. Že ob devetmesečju so dosegli celoten plan izvoza, ki znaša 415 milijonov dinarjev. V enajstih mesecih je kar 65 odst. vseh Kometo-
vih proizvodnih zmogljivosti delalo za izvoz. Vendar je izvoz sorazmerno slabo plačan, je pa nujen, saj so odvi-
0 Letos so nad načrtovanimi tudi osebni dohodki; povprečni osebni dohodek v enajstih mesecih je znašal 90.385 din, kar je 117 odst. več kot v enakem lanskem obdobju, za november pa je bil (Ibvprečni osebni dohodek v Kometu 131.166 din.
sni od uvoženih materialov, ki jih potrebujejo za delo za domači trg, poleg tega pa v Kometu ni niti enega domačega stroja. Letos sojih uvozili največ v zadnjih letih, okoli 50, in to
Novomeška kronika
RAZDEJANJE — Novomeščani, ki so se v nedeljo zjutraj sprehodili po Glavnem trgu, niso mogli verjeti, da so res v svojem lepem prijaznem mestu. Vsak drugi smetnjak je bil na tleh, povsod smeti, betonska korita za cvetje so ležala obrnjena ali celo razbita, več kot polovica barvnih žarnic, ki so jih čez most v Kandiji napeljali v počastitev dedka Mraza, je bilo ukradenih ali pobitih, skratka nered, na katerega bi bili ljubosumni celo Vandali. Sevedase je marsikdo vprašal, kako seje kaj takega sploh lahko zgodilo. Upajmo, da nam bodo slednje zadovoljstvo pojasnili varuhi javnega miru, reda in ne nazadnje premoženja.
NESPREMENJENO — Poročali smo že, da se je Pionirjevim statikom posrečil edinstven podvig: v Adamičevi ulici sejim je prelomila na novo prekrita streha poslopja, ki ga preurejajo. Stanje s streho je nespremenjeno, ko to poročamo (ponedeljek), se je ni kljub grozeči zimi še nihče lotil, pač pa so popolnoma zaprli za promet ta del Adamičeve ulice. Kdor tam stanuje, hodi domov ali z doma čez Grm ali po Kristanovi. Tako bo najbrž še dolgo, I saj na Adamičevi ne stanuje noben pomembnejši pionirjevec.
M ATEM ATI K A — Novomeški žel-I ezničarji niso bili zadovoljni s sklepom vodstva, da jim vsako leto pripada po ena službena obleka. In res so sklep ta-i koj spremenili. Po novem pripadata vrtim »ajzenponarjem« v dveh letih dve službeni obleki.
Ena gospa je rekla, da bi bilo za novolesovce bolje, če bi se držali lesa in vsega, kar gre z njim. V novoletni nagradni križanki njihovega glasila je treba navesti ime velikega kuščarja. Prepričani so, da je pravilen odgovor — krokar.
5!
Sprehod po Metliki
specialnih, visoko produktivnih | šivalnih strojev, največ iz Nemčije, za prihodnje leto pa načrtujejo uvoz | 30 novih strojev.
Za prihodnje leto načrtujejo enak fizični obseg proizvodnje kot letos in tudi število zaposlenih se ne bo po- I večalo. Njihovi izdelki so vedno zahtevnejši, tako da proizvodnje ni moč stalno povečevati, poudarek pa je na zahtevnosti in kakovosti. Medtem ko so za letos načrtovali 1,6 | milijarde dinarjev celotnega prihodka, dosegli pa ga bodo okoli 1,9 mili- j jarde dinarjev, načrtujejo za prihodnje leto 3,67 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Po predvidevanjih bo tudi prihodnje leto blizu 60 odst. kapacitet delalo za izvoz, povečali pa bodo, kot rečeno, pr- J oizvodnjo za domači trg.
A. B.
V času od 11. do 17. decembra so v I novomeški porodnišnici rodile: Nevenka Jesih s Sel pri Dragatušu — Sabino, Danica Jabuka iz Žasapa — Sabino, Amalija Jurečič iz Črneče vasi —
| Miha, Jožica Blatnik z Jerman vrha — Alojza, Višnja Kastelic iz Vrškovca — j Gregorja, Vida Cerovšek iz Gorenje I vasi — Simona, Milena Križman iz Malenc — Simona, Tatjana Vovko iz Šmihela — Leo, Andreja Pečjak iz Ko-[ rita — Eriko in Vesno, Milena Boljte iz Velikega Vidma — Tadeja, Helena Hrovatič iz Koroške vasi — Damjano, Ivanka Kerin iz Velikega Mraševega— Albina, Tatjana Šašek s Sela pri Zajčjem vrhu — Jožico, Marija Tortič iz Metlike — Jerneja, Anica Grajs iz Klečeta — Marka, Milena Korošec iz | Češnjic — Dejana, Zdenka Tomc iz Križevske vasi — Ano, Anica Novina I iz Dolenjega Gradišča — Aljaža, Ani-| ca Hlebec iz Metlike — Kristino, Marjeta Andrelič iz Trebnjega — Mat-I jaža, Zdenka Kisovec z Belega griča — Ksenjo, Milena Rakar iz Iglenika — Borisa, Irena Zaletelj iz Zagorice — Branko, Kata Pezdirc s Krasinca — Jožico, IrenaMavsarz Velikega Slatni-ka — Ines, Milena Košir iz Dolenjih Prepreč — Tino, Vida Jakše iz Oreho-[ vice — Damjano, Marta Gašperič iz Dolenjega Globodola — Suzano, Romana Macele iz Dolenjih Kamene — Matica, Jožica Rojc iz Klečeta — Dušana, Olga Pfiege iz Mrtvic — deklico, Jožica Cunk iz Črneče vasi—deklico, in Nada Požek iz Gribelj — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Slavica Mavsar z Mestnih njiv 4 — Blaža, Tadeja Fabjan s Kristanove 39 — Saro, Stanislava Hudoklin, V brezov log3— Nino in Štefka Šterk, K Roku 37 — Davorja. Čestitamo!
DRUŠTVO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV METLIKA pripravlja ose-mdeseturni začetni tečaj nemškega jezika. Namenjen je predvsem članom tega društva, potekal bo v prostorih j srednje šole tekstilne usmeritve, vodil ga bo osnovnošolski učitelj Boštjan Smrekar, slušateljev pa bo približno
MLADI, KI ODKLANJAJO KLASIČNE oblike zabave, se bodo lahko razgreli pred novim letom in po njem v metliškem in črnomaljskem disku. Posebnih programov sicer nihče ne pripravlja, dogajalo sene bo nič šokantnega, bo pa dovolj glasbe in prijetnih družb. In kar je najvažnejše: zabavati se bo dalo tudi brez denarnice, ki po svoji debelini spominja na brejo mačko.
DEŽURNI METLIŠKI DEDEK MRAZ Bojan Valenčič se že zdaj uči besedilo, ki ga bo pripovedoval otrokom in drugim na prireditvi 28. decembra. Takrat se bo s spremstvom pripeljal na Partizanski trg. Sprva so ga mislili spustiti med publiko po platnu iz pisarne občinskega sekretarja ZK. a seje Valenčič ustrašil in se to nebo zgodilo. Škoda: v tem primeru bi bil Bojan prvi član ZK, ki bi dobesedno letel skoz okno te organizacije.
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PREDNOVOLETNO VZDUŠJE — O kakšnem posebnem novoletnem vzdušju bi v Črnomlju kar težko govo-rili. Celo gostilne, ki so bile včasih že ves december nabito polne, saj so začeli ljudje sorazmerno zgodaj nazdravljati novemu letu, tokrat skoraj samujejo. Tudi hujše nakupovalne mrzlice ni, sicer pa tudi po plakatih, ki naj bi vabili na novoletne zabave, sodeč, v črnomaljski občini ne bo pretiranega veseljačenja. Do začetka tega tedna ja bilo moč zaslediti le vabilo v metliški in se-miški hotel. Očitno bodo Črnomaljci, sicer znani veseljaki, novo letopričaka-li kar ob domačih ognjiščih. Bo vsaj ceneje.
MEDOBČINSKO »SODELOVANJE« — V društvu kadrovskih delavcev Bele krajine nameravajo opraviti raziskovalno nalogo o razvoju kadrov v belokranjskem gospodarstvu. Črnomaljska raziskovalna skupnost je že obljubila denar, kadrovski delavci pa bi radi slišali tudi mnenje Metličanov, zato so prav v Metliki sklicali sejo izvršnega odbora društva. Toda na veliko začudenje sta seje poleg številnih Črnomaljcev udeležila le dva Metličana: predstavnik občinske skupščine in raziskovalne skupnosti. Slednji je lahko povedal le, da vloge društva kadrovskih delavcev še niso obravnavali v svojih organih. Kaže, da bi bilo v Beli krajini najbolje, če bi imeli eno raziskovalno skupnost ali pa dve društvi kadrovskih delavcev.
Ribniški zobotrebci
ČIMPREJ DENAR — Odbor za (do)graditev vrtca v Ribnici opominja, naj bi podpisniki sporazuma za dodatno združevanje st edstev redneje nakazovali dogovorjeni denar, da bo lahko pravočasno poravnaval račune in bo tako gradnja cenejša. Izvajalec • investicije bo SGP Zidar iz Kočevja.
DRUGI KROG USPOSABLJANJA — Po novem letu se bo začel drugi krog usposabljanja vodij delegacij in drugih odgovornih v ribniški občini. Zanje so naročili tudi knjižico »Kako (ni)sem bil delegat.«
DRAŽJE PRISTOJBINE — V kratkem bo začela veljati nova odredba pristojnih za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Ribnica. V prihodnjem letu je predvideno 80-odstotno povečanje stroškov, zato so tudi tarife za toliko višje.
LOŠKI POTOK: VTOREKPRIDE DEDEK MRAZ — Dedek Mraz bo 30. decembra ob 16. uri obiskal Loški potok in v prostorih osnovne šole obdaril okoli 180 otrok, starih 2 do 7 let. Zanje bodo šolarji zaigrali igrico »Pepelka nekoliko drugače«. Tudi šolarji bodo imeli tradicionalno novoletno zabavo.
ZA PITNO VODO
RIBNICA — Hkrati s kanalizacijo so v letu 1986 v Ribnici obnavljali tudi vodovodno omrežje. Zaključujejo dela pri usposobitvi prve vrtine pitne vode iz globinske vrtine pri Sodražici. Praktično so zaključena tudi dela pri obnovi vodovoda v Loškem potoku. Začela pa se je gradnja vodovoda za naselje Ortnek.
Drobne iz Kočevja
RIBJI HRAM — Po precejšnji zamudi je končno v Kidričevi ulici v Kočevju odprl hotel Pugled svoje novo gostišče, kjer pripravljajo ribje jedi, pizze in drugo. Hram, kije v bivši vinski kleti hotela, je prve dni po otvoritvi kar dobro obiskan, čeprav zanj ni bilo posebne reklame.
REDKI POKI — Pred leti, ko še ni bila v modi stabilizacija, je v Kočevju pokalo ves december na račun Miklavža, božička in dedka Mraza. Nato je bilo pokov petard vse manj in lani decembra jih skoraj ni bilo več slišati.
TESTIRANJE STAREŠIN — Minuli teden so v Kočevju prizkusili znanje rezervnih vojaških starešin. Testne pole so dobili starešine nekaj dni prej na dom. Vprašanja so zajemala vsa področja, ki jih mora poznati rezervni vojaški starešina.
Trebanjske iveri
PREZIMOVANJE — V Trebnjem je zelo velik pritisk tistih, ki še nimajo strehe nad glavo, da bi si rešili to osnovno vprašanje. Posebno mlade družine vneto iščejo stanovanje. Pri stanovanjski skupnosti so velikodušno prisluhnili moledovanju fanta z dekletom in samca z obljubo, da bodo tam samo čez zimo, pozneje se bodo pa že sami znašli. In tako sojih začasno vselili v trebanjski grad, ki ga očitno niso sposobni primerno vzdrževati.
ZVEZE — Trebeljani sepritožujejo, da Trebelno vse bolj caplja za drugimi kraji v občini. Pretežno hribovita in kmečka krajevna skupnost je največja po površini, a ima najmanj asfalta in je tako rekoč brez telefona. In to 45 let po osvoboditvi, za katero so ti kraji in ljudje veliko prispevali!
URAVNILOVKA — Iz Trima bežijo strokovnjaki, ker trimovcem nikakor ne uspe odpraviti nagrajevanja, ki je zelo blizu uravnilovke in daleč od tistega, čemur pravimo nagrajevanje po delu. Se bodo tisti, ki so za politiko enakih želodcev zavedeli resnosti položaja šele, ko bodo ostali brez strokovnjakov in — brez kruha?
ra
lit
IZ NKŠIH OBČIN
Skrajni čas, da smo se zganili
Tako so ocenili prenovo v ZK črnomaljski komunisti — Številni premiki — Napovedali boj sprenevedanju — Nekateri so bili proti prenovi_
ČRNOMELJ — Na nedavni seji občinskega komiteja ZKS Črnomelj so največ pozornosti posvetili oceni uresničevanja programa prenove v občini, beseda pa je tekla tudi o resoluciji o družbenoekonomskem razvoju v letu 1987. Prenovo si črnomaljski komunisti predstavljajo kot tisto, kar so že nekajkrat zapisali, da morajo storiti, in nekateri so to v zadnjih dveh mesecih končno tudi naredili. Zal še vedno ne vsi.
Po dvomesečni prenovi so v črnomaljski občini vidni številni premiki tako pri politični diferenciaciji kot sprejemanju v ZK kljub številnim izključitvam. Komunisti so pokazali veliko samoiniciativnosti, postali so bolj budni in so na neodgovorno ponašanje nekaterih članov v zadnjih dveh mesecih opozorili skoraj večkrat kot prej vdveh letih. Izboljšal seje pretok informacij, pa tudi različne
9 Petina črnomaljskih osnovnih organizacij ZK je v celoti izpolnila program prenove, 45 odst. osn. organizacij je uspelo narediti le prvi korak: kritično so ocenili svoje delo in članstvo, niso pa imeli moči, da bi tudi zares začeli kaj spreminjati. V četrtini osn. organizacij so prenovo zastavili le teoretično, med njimi tudi v nekaterih organizacijah, ki bi morale biti pri prenovi po strokovnem sestavu med vodilnimi. Desetina organizacij pa prenove ni sprejela v svoje delo niti kot zamisel niti kot program (v Tribučah, Elektru, SCT, na Stražnjem vrhu in v Gribljah).
so tisti, ki ne razumejo našega političnega sistema in se zavzemajo bodisi za partijo trde roke, bodisi za razdrobljeno partijo. V drugo skupino sodijo komunisti, ki se boje, da bo prenova trčila tudi ob nje, ker imajo v svojih rokah moč odločanja. V tretji skupini so komunisti, ki imajo »na glavi maslo«, med njimi tudi karieristi, ki se boje kritike svojega dela. In v slednji skupini so ljudje, ki so proti našemu sistemu.
Sicer pa je prenova pokazala tudi na nekatere slabosti. Tako imajo nekateri komunisti prenovo še vedno za enkratno akcijo. Drugi predla-
gajo, naj pustimo, kar je bilo slabega, in delajmo odslej bolje. Drugje spet zatrjujejo, da je pri njih vse v redu in naj najprej naredijo red na občinskem komiteju; drugje spet idealizirajo razmere ali pa hočejo izkoristiti prenovo za naštevanje napak, starih tudi že nekaj desetletij.
Vendar so kljub vsemu temu v Črnomlju lahko kar zadovoljni z rezultati prenove, je menil član CK ZKS Jože Matekovič. »Največji uspeh črnomaljske organizacije ZK je v tem, da je temeljito analizirala razmere v občini ter napovedala bitko fraziranju in sprenevedanju. Prav pa je, da vse neodgovorne imenujemo z imenom in priimkom.« Sekretar medobčinskega sveta HKS za Dolenjsko Uroš Dularje poudaril, da bi morali to, kar počnemo zadnja dva meseca, delati vedno.
M. BEZEK-JAKŠE
Slab zrak ogroža jelko
čeprav je zrak v črnomaljski občini še sorazmerno čist, je že čutiti posledice onesnaženosti — Bolezni
odločitve so nastajale na bolj demokratični osnovi. Seveda se črnomaljski komunisti zavedajo, da s tem prenova ni končana.
Tiste, ki so bili proti prenovi, bi lahko razdelili v štiri skupine. V prvi
V ČRNOMALJSKI
OBČINI 1.058
KOMUNISTOV
ČRNOMELJ — Novembra letos je bilo v 66 osnovnih organizacijah ZKS v črnomaljski občini 1.058 članov. Povprečna starost je bila 39 let in pol. Najmlajši člani so v osnovni organizaciji v Tonosi v Adlešičih, kjer je povprečna starost 29 let, najstarejši pa v krajevni organizaciji Griček (povprečna starost je 60 let). V letošnjem letu je bilo sprejetih v ZK 24 članov, za sprejem pa so jih do konca leta evidentirali še 18. Od julija lani do letošnjega novembra je iz ZK izstopilo 9 članov, 2 so črtali, 25 pa izključili. Med njimi je največ delavcev iz neposredne proizvodnje in tistih s 6- do 10-letnim stažem, več kot tretjina pa je žensk.
ČRNOMELJ — Čeprav je v črnomaljski občini količina žveplovega dvokisa v zraku po ocenah republiške službe za varstvo zraka razmeroma majhna in veliko pod slovenskim povprečjem, pa Črnomaljce to ne sme uspavati. Emisija znaša v črnomaljski občini 365 ton letno, torej 21,5 kg na prebivalca (slovenskopovprečje je41,4 kg) oziroma 7,5 kg na hektar (v Sloveniji v povprečju 38,7 kg). V Črnomlju je eno od 42 mest za merjenje onesnaženosti zraka v Sloveniji, v sezoni 1984/85 pa je bilo to belokranjsko mesto glede na količino SO2 v zraku na 29. mestu, glede onesnaženosi zraka z dimom pa na 12. mestu. Seveda se onesnaženost iz leta v leto spreminja, v kurilni sezoni 1985/86 pa je bil Črnomelj po onesnaženosti zraka z dimom na28. mestu.
Meritve kažejo, da je onesnaženost zraka vse večja, razlogov pa je več: kotlinska lega, množičen prehod na kurjenje s trdimi gorivi, predvsem premogom, ter pomanjkljivo čiščenje dima iz tovarn. Zato bodo morali narediti kataster onesnaževalcev zraka, predvsem pa zmanjšati onesnaževanje iz večjih tovarn, kot so Belt, Belsad, IMV, Iskra.
Večja onesnaženost zraka vpliva tudi na zdravstveno stanje ljudi, zlasti otrok in starejših. To so zgovorno pokazali podatki, stari sicer že tri leta, po katerih je bilo na 1000 otrok do 6. leta starosti okoli 1.600obolenj nadihalih. Seveda onesnažen zrak vpliva tudi na umiranje gozdov, korozijo, ogroža vegetacijo in živali. Gozdovi v črno-
maljski občini so na srečo še najmanj prizadeti. Poškodbe, ki jih je povzročil SO2, so vidne lenajelki. Kostanj je napaden od raka, podobno pa je ogrožen tudi brest, ki ga ogroža holandska bolezen, Sedaj pa potekajo tudi raziskave o tem, kako je vplival na drevje PCB, vendar rezultatov še ni.
Priznanja
rezervnim
starešinam
Zlata značka ZRVS Jugoslavije Antonu štimcu, znak ZRVS Slovenije pa Cvetu Zorku
KOČEVJE — Svečana akademija v počastitev dneva JLA je bila v Kočevju v petek, 19. decembra. N a njej je o pomenu praznika govoril predsednik občinske konference ZRVS Bojan Šobar, v kulturnem programu pa so nastopili pripadniki JLA iz Ribnice.
Na akademiji so podelili tudi priznanja zaslužnim rezervnim vojaškim starešinam. Prejeli sojih:
— priznanje občinskega sveta za SLO in DS Božidar Dobnikar,
— pismene pohvale OŠ TO (teritorialna obramba): Mato Mede-dovič, VinkoŠkofic in Milan Farič,
— pismeno pohvalo komandanta republiške TO Stane Pogorelec,
— pismeni pohvali komandanta pokrajinskega štaba TO Djordje Stjepič in Stojan Debeljak,
— zlato značko ZRVS Jugoslavije Anton Štimec (iz Drage),
—znak ZRVS Slovenije Čveto Zorko in
— priznanja OK ZRVS: Milan Žagar, Borut Hočevar, Bruno Ci-glič, Janko Cimprič in delovna organizacija Oprema.
Na svečanosti so prebrali tudi seznam rezervnih vojaških starešin, ki so letos napredovali v višji čin.
J. P.
Samoprispevek le za šole
Taka je pobuda OK SZDL — Število šolarjev v Kočevju narašča—Tudi po drugih šolah imajo težave s prostori
KOČEVJE — Občinska konferenca SZDL Kočevje je sprejela na svoji seji 11. decembra pobudo svojega sveta za vzgojo in izobraže-
r
Delegatski sistem peša
Ocene Feliksa Vidmarja, predsednika zbora združenega dela občinske skupščine v Kočevju
I
s
I
s
I
s
I
s
I
h
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
s
L.
• Kako volilna baza vpliva na sprejemanje sklepov?
»Mnenja volivcev sploh ne pridejo do delegacij e. Še v delegaciji ni razprav. Tako so skoraj vedno sprejeta stališča tistih, ki gradivo za sejo pripravljajo.«
bi delegacije delale
Feliks Vidmar:	»Zal	imamo
preveč takih delegatov, ki gradiva za občinsko sejo niti ne preberejo.«
KOČEVJE — Feliks Vidmarje že drugo mandatno obdobje predsednik zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje. Prizadeva si, da bi delegatski sistem zaživel in da bi tudi odgovorne službe delo dobro opravljale.
Deluje delegatski sistem vedno bolje ali se vedno bolj zatika?
»Po moji oceni deluje po vsakih volitvah slabše. "Včasih sem bil pri našem sozdu Kmetijstvo Gozdarstvo vodja konference delegacij. Takrat smo se redno sestajali, udeležba je bila dobra, naše seje pa so bile živahne. Danes pa imam občutek, da se večina delegacij in konferenc delegacij sestaja le še, da izberejo delegate za občinsko sejo, o materialu zanjo pa redko kje razpravljajo.«
• Kako bolje?
»Če bi direktorji tozdov in vodje delegacij sodelovali in bi se oboji zavzeli za obravnavo gradiv, bi bilo že bolje.«
• Kako ocenjujete delo delegatov v zboru združenega dela?
»Delegati razpravljajo o tistem, kar poznajo, kar jim je bliže. Žal pa so jim bliže luknje na cesti, čeprav bi jim moralo biti gospodarstvo.«
• Kako bi delo poživili?
»Če bi delegati prihajali na seje zbora z napisanimi stališči svoje delegacije, ki bi jih na seji vsaj prebrali, saj ima marsikateri delegat neupravičen strah pred javnim nastopom na seji. Tudi sprejetesklepe je potrebno natančno zapisati, saj jih sjper niti uresničevati ne moremo.«
• In kako je s samouprav-njanjem v SIS?
»Tam je še slabše. Razvejenost je prevelika. V naši delovni organizaciji imamo združene delegacije za vse SIS, posamezni delegat pa je določen za določeno dejavnost. O pomembnih zadevah pa praktično ne povemo ničesar bistvenega. Premalo je poudarjena tudi dvodom-nost.«
I. PRIMC
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
*
s
>
I
>
I
s
s
I
s
I
s
I
h
I
s
I
N
I
N
I
s
I
s
I
s
A
BLOUDKOVE ZNAČKE —Prejšnji teden so v Trebnjem podelili najzaslužnejšim posameznikom za razvoj telesne kulture v občini Bloudkove značke. Bronaste sta dobila Dušan Mežnaršič in Mile Tintor, srebrne Veljko Kolenc, Janez Kramer, Alojz Podboj in Milena Veber, zlati pa Ciril Bukovec in Jože Hočevar (Na sliki: predsednik TKS Trebnje Franc Kržič podeljuje zlato značko Jožetu Hočevarju iz Mokronoga. (Foto: P. P.)
vanje, naj bi uvedli novi samoprispevek le za reševanje prostorskih problemov šolstva v občini Kočevje. Ta pobuda je tudi v skladu z občinsko resolucijo, ki vidi edini možen način za izboljšavo stanja v osnovnem šolstvu v samoprispevku.'
V osnovni šoli Kočevje število otrok neprestano narašča in se je v zadnjih osmih letih povečalo za 20 odst. oziroma od 1.347 na 1.624 ali skoraj za 300. Zaradi tega primanjkuje tudi učilnic in je bil v sedanjem šolskem letu uveden pouk v dveh izmenah. Predvidevajo, da bo do leta 1990 naraščalo število šoloobveznih otrok v Kočevju za 2 odst. vsako leto. Težave s prostori imajotudi vdrugih osnovnih šolah po občini.
Na podlagi izkušenj iz neuspelega letošnjega referenduma za samoprispevek pa so razpravljavci poudarili; da je potrebno za javno razpravo, ki se bo začela po 15. januarju, temeljito pripraviti vse potrebne načrte, izračune in druge podatke. Priprave na referendum bodo trajale predvidoma do konca aprila.
J. P.
Kam z otroki?
Zagata v Dolenji vasi
DOLENJA VAS PRI RIBNICI — Dolenja vas, središče Lončarije, se vedno bolj širi. Vedno več mladih družin je tu, vedno več krajanov pa zaposlenih, zato že nekaj let opozarjajo, da je tudi pri njih potrebno urediti otroško varstvo. Odprtje vrtca v Dolenji vasi jebilo načrtovano že v letu 1985, a- ga še vedno ni. Kje se je zataknilo?
Že konec leta 1984 so bile nakazane možnosti, kjer bi vrtec lahko bil, in sicer: v gasilskem domu, na pošti, v sobi v bloku, nad staro trgovino in v Pepetovihiši.
Zaradi vseh teh zapletov je bilo sporočeno KS Dolenja vas, naj se domačini sami odločijo za najprimernejše prostore. Odgovor je bil, naj bi bil vrtec v izpraznjenem stanovanju vbloku. Pri preverjanju pa se je izkazalo,- da praznega stanovanja ni in da se stanovanjska skupnost tudi ne bi strinjala s spremembo namembnosti stanovanja.
Skupnost otroškega varstva zdaj ponovno predlaga občanom, naj se odločijo za najprimernejše prostore, pri čemer omenja prostore KS ali nov prizidek k osnovni šoli. Hkrati pa Skupnost otroškega varstva sporoča, da m sposobna financirati niti adaptacije. Zato predlaga, naj bi za vrtec v Dolenji vasi zbirali denar po delovnih organizacijah in v KS Dolenja vas.
J. P.
ŠTEVILNE RAZISKAVE
ČRNOMELJ — Tukajšnja raziskovalna skupnost je v letošnjem letu prispevala denar za številne raziskave, med njimi za projekt za obnovitev starega mestnega jedra, raziskavo kadrovskega sistema v občini, arheološko raziskavo neo- in eneolitskega obdobja v Beli krajini ter raziskavo o belokranjski narodni noši oz. za brošuro o tej raziskavi. Poleg tega je prispevala tudi denar za izdelavo agro-karte črnomaljske občine pa idejni projekt gradnje malih elektrarn ob jezovih Kolpe, Lahinje in Krupe ter program zgodnjega usmerjanja otrok v naravoslovje v osnovnih šolah in vrtcih.
VESELO V NOVO LETO
RIBNICA, KOČEVJE — Poročali smo o silvestrovanjih in cenah zanje v gostiščih v Kočevju in Ribnici. Zdaj smo zvedeli, da pripravljajo podobna silvestrovanja tudi nekatera društva, njihova značilnost pa je, da bodo cenejša, seveda pa bodo predvsem za njihove člane. Tako pripravlja Turistično društvo Grmada silvestrovanje v svojem domu na Grmadi, Planinsko društvo Kočevje v svoji koči za Mestnim vrhom, ribniška lovska družina pa v svojem novem lovskem domu v Ribnici.
USPEŠEN SEMINAR
TREBNJE — Občinski komite Zveze komunistov vTrebnjem je pripravil seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK o prenovi ZK v luči 3. sejeCKZKJ. Seminar je uspel zaradi dobre udeležbe, še bolj pa zavoljo zelo zanimivega prispevka izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKS Lenarta Šetinca, ki je sekretarjem nazorno spregovoril tudi o njihovih nalogah.
»Hrast« je prodrl do Moskve
Dobro poslovanje malega mizarskega podjetja Hrast iz šentlovrenca ogrožata tehnološko zaostajanje in odhajanje delavcev
ŠENTLOVRENC — »Dolgo smo se modernizirali, zdaj je pa nevarnost, da bomo spet vse delali na roke. Ne izvažamo neposredno in tudi ne moremo uvoziti niti najmanjšega strojčka, ki stane v tujini nekaj sto mark,« je potarnal direktor mizarskega podjetja Hrast iz Šentlovrenca, Alojz Repovž, ki že 18 let vodi mali delovni kolektiv.	-v
Največ je Hrast štel 30 delavcev, zdaj paještevilo zaposlenih usahnilo na 23 delavcev. Vseeno je pravzaprav edini delovni kolektiv za malo in slabo razvito krajevno skupnost Šentlovrenc prav takšen obrat, kakršnega si žele v marsikakšni manjši KS, ne le v trebanjski občini.
Danes je Hrastprožnaorganizaci-ja, ki seje specializirala za izdelavo industrijske gost inske opreme po naročilu. V Jugoslaviji naročniki opreme katere izmed drugih delovnih organizacij vedno zahtevajo še mojstre iz Šentlovrenca. Njihovo delo cenijo hotelirji “v Cavtatu, Dubrovniku, Istri, pač povsod, kjer so že poprej dokazali visoko kakovost izdelkov. Dela imajo čez glavo, zlasti pred začetkom turistične sezone in vse do julija, ko. skušajo s kratkimi roki ublažiti zamude drugih.
Čeprav so uspešnosti gospodarjenja v Hrastu močno nad povprečjem lesno-predelovalne obrti v Sloveniji, delavci odhajajo. »Nismo ne industrija ne privatniki. Živimo in gospodarimo v brezzračnem prostoru, o
olajšavah za drobno gospodarstvo se samo govori, toda od tega ni nič. Obveznosti iz dohodka so občutno prevelike, premalo od ustvarjenega dobi tisti, kdor dela,« pravi direktor Repovž.
Pri delu v Hrastu mora vsak delavec veliko znati, zato mora imeti
A. Repovž
dosti prakse. Zaposleni so predvsem domačini in okoličani. Zvečine imajo doma še kos zemlje, manjšo kmetijo in vedno so v podjetju našli skupni jezik, da so delavci lahko
• Mizarsko podjetje Hrast jevceloti delalo gostinsko opremo po naročilu za Kongresni center Sava v Beogradu, za MIS v Splitu, tudi za moskovsko olimpiado itd. Ob tem delavci niso nikoli imeli blestečih plač, čeprav so nad povprečjem svoje lesnopredelovalne obrti po uspešnosti gospodarjenja. V letošnjem devetmesečju so v svoji branži po teh merilih v republiki celo na drugem mestu. Povprečni OD v Hrastu je bil 105 tisočakov (povprečje branže 98.000 din), dohodek na delavca 4 milijone (2,57 milijona din), čisti dohodek na delavca 3,3 milijona (2 milijona), akumulacija na delavca 1,8 milijona (650.000 din pa je bilo povprečje v branži!). Ob vsem tem niso bili nikoli med kršitelji resolucije oziroma dogovora.
postorili šenajnujnejšadeladoma. A vseeno menijo, da bi, če bi povsod delali tako kot pri njih, v Jugoslaviji kmalu ne bili več dolžni nobenega dolarja.
P. PERC
IZ NtkŠIH OBČIN
I
IZ NkŠIH OBČIN
Bližnjice so lahko nevarne
_____Za	dobro	delo	SZDL	je	najpomembnejše	zaupanje	ljudi
BREŽICE — Četrtkovo razpravoo boljšem delu v Socialistični zvezi je prevevala misel, da je za to možna ena sama pot, pot do ljudi, saj sicer ni mogoče pričakovati, da bodo SZDL imeli ali sprejeli za svojo. Pomembno je zaupanje, občutek, da je SZDL zaradi ljudi in ne zaradi same sebe.
Zaupanja ne bi smeli lahkomiselno zapravljati s praznimi obljubami, s samovoljno kadrovsko politiko vsem dogovorom navkljub, z mačehovskim odnosom do delegatov ipd. Delegatom so pred volitvami vsi obljubljali pomoč. Nazadnje se je izkazalo, da je mnogi niso dobili niti odosnovneorganiza-cije ZK v kolektivu niti od pristojnih služb.
Izobraževanje delegatov se je zavleklo in tisti, ki so na novo prevzeli delegatske dolžnosti, so začeli popolnoma nepripravljeni. Kako naj bi potem razumeli na primer zapleteni sistem financiranja, za-
mišljen kot nalašč zato, da nima nihče pregleda nad njim. Tudi nedavni primer vmešavanja v sisovsko odločanje od zgoraj je mnogim vzel voljo do dela. Zaradi tega se nekateri že sprašujejo, kaj je večja škoda, tistih nekaj desetin odstotka prispevkov ali nezaupanje in malodušnost v delegatskih vrstah. Tega se delegati ne bodo zlepa otresli, saj že tako menijo, da je vse odločeno, da glasujejo samo o drobtinicah, hlebec pa režejo drugi
Socialistična zveza naj bi torej v interesu ljudi preprečevala ubiranje bližnjic, oklevanje med direktivami in samoupravnimi potmi. V občini
Upokojenci v novem domu
Stanovanja in klubski prostori za brežiške upokojence
BREŽICE — Človečnost družbe se najvidneje odraža v odnosu do na-mlajše in najstarejšegeneracije. Zasnova središča za starejše občane v Brežicah izvira iz želje, da bi jim nudili več pozornosti, kot soje bili deležni doslej. V sodobnem življenju izginja klasična družina, v kateri so živele skupaj po tri generacije. Ostareli večinoma ostajajo sami. In če že imajo stanovanje in oskrbo, šeni dovolj, saj potrebujejo tudi kanček družabnega življenja.
Zametek središča za starejše ljudi je Dom upokojencev v Brežicah, ob katerem so 17. decembra odprli nov objekt s štirimi enosobnimi stanovanji, šestimi garsonjerami in klubskimi prostori. Prostori za kramljanje in razvedrilo ob kavi bodo dostopni tudi upokojencem, ki ne stanujejo v domu. Le tako bodo zares zaživeli, razen tega pa bodo starejše ljudi privabile tudi možnosti za interesne dejavnosti.
Novi upokojenski objekt so zgradili po načrtih dipl. inž. arhitekture Tatjane Guštin. Naložba jeveljala 1 lOmi-lijonov dinarjev. Stavboso dokončali v roku, za kar se imajo zahvaliti tudi brezobrestnemu posojilu občinske stanovanjske skupnosti.
»Nesrečna« seja
Nekaj očitno ni v redu z mladino ali okoli nje
SEVNICA — Ponovni sklic programsko-volilne seje občinske konference Zveze socialistične mladine v Sevnici bo 10. januarja 1987. Prejšnji pet ek so se tako odločili na le delno uspešnem sklicu tega nekakšnega občinskega mladinskega kongresa, ki potrjuje za veljavne volitve novega vodstva dvotretjinsko večino, tokrat pa je mladim uspelo zagotoviti le navadno večino (54 odst.J.
Zakaj toliko besed o (samo na videz) formalnem vprašanju? Zato, ker bi marsikdo tudi po skromni razpravi o poročilu o delu v prejšnjih dveh letih lahko sklepal, da z mladino nekaj ni v redu, da je nezainteresirana. Lahko bi se morda kdo celo vprašat, ali ne bi mladi potrebovali kakšnega varuha. čeravno je vrsta pobud slovenske mladine dokazala, da mladi ne marajo nikakršnega skrbništva, ampak znajo in hočejo razmišljati s svojo glavo.
Ker hoče biti mladinska organizacija enakopravna, lahko upravičeno pričakuje vsaj simbolično udeležbo ostalih delov Socialistične fronte. V petek je celo partijski sekretar obžaloval, ker ni bilo predstavnikov OK SZDL in drugih, ki lahko pripomorejo k večji uveljavitvi mladih. Že dolgo je znano, da ni zgolj mladinskih problemov, v praksi pa se še zmeraj marsikje obnašajo, kot da lega ne bi vedeli. Za slabo udeležbo na petkovi seji (od gostov sta se seje poleg sekretarja OKZK udeležila še predsednik občinske borčevske organizacije in sekretar republiške mladinske organizacije) naj bi bili krivi tudi delegati šol, saj razen sevniškega ni bilo nikogar. Vprašali pa bi se moralo tudi samo mladinsko vodstvo, če je večerna ura primerna, (denimo za mlade iz Mirenske doline, ki nima dobrih zvez s središčem), če že njih ni nihče vprašal, ko je skoraj istočasno organiziral v Sevnici zelo dobro obiskano regijsko proslavo JLA.
P. PERC
Gerontološki center bodo postopoma dograjevali. Potrebe so velike, saj živi v brežiški občini okoli 4000 up-okojecev. Ti že zdaj pogrešajo prostore za delovno terapijo in fizioterapijo. V prihodnje bo najprej na vrsti depandansa. Brežičani so veseli, da so napravljeni začetni koraki, kisonavadno najtežji. Ko je led prebit, je laže napredovati.
J.T.
naj bi bilo več takih razprav, kot je bila javna tribuna o hidroelektrarnah. To združuje ljudi.
Nezaupanje vzbuja tudi to, da se v republiki ne zmenijo za pobude iz
• V razpravi o tem, kako delati v SZDL za hitrejši in skladnejši razvoj občine, ki jo je predsednik Miha Haler označil za obliko skupnega usposabljanja, so Dobovčani opozorili na svoj model, na svoje izkušnje. Tam krajani in Socialistična zveza govore isti jezik, tam enako zavzeto sodelujejo mladinci, komunisti, člani društev in ljudje, ki z veliko smisla pomagajo pri reševanju komunalnih problemov. Borut Mokrovič je dejal, da to vsesplošno pripravljenost delati za razvoj kraja dosežejo z dobro informiranostjo (imajo svoje glasilo), z javnimi priznanji ob krajevnem prazniku in s tem, da imajo tajnika, ki vodi vso administracijo in sodeluje že pri snovanju sleherne akcije.
občin in se jim jih ne zdi vredno obravnavati. Tako na primer niso dobili v regiji nobenega odgovora na zahtevo po enotni rizični skupnosti v zdravstvu in na druge zahteve prav tako ne.
J.T.
• Če kočijaš dobro vidi, bo tudi s slepimi konji prišel do cilja. (Nestroy)
SHAJALI SE BODO V PRITLIČJU — Brežiški upokojenci so dobili prikupen stanovanjski objekt s prostori za družabno življenje. Najprej se bodo vselili invalidi. (Foto: J. Teppey)
»Ti meni luč, jaz tebi ključ
«
Težave ostarelih v hribovskih vaseh
VOLČJE — Domačinka Ljubica Lipar kot predsednica komisije
K
Ljubica
za socialne zadeve dobro pozna težave ostarelih, bolnih, invalidnih in osamelih krajanov. Tudi ona že štiri leta živi popolnoma sama: mož ji je umrl, a hčerke so odšle z doma že prej. Domov pridejo navadno za trgatev, a ne vsakič.
Ljubica ugotavlja, da bi bila čisto sama, če ne bi sodelovala v sromeljskem aktivu žena, v turističnem društvu, v občinskem svetu za varstvo odraslih in v gasilskem društvu na Sromljah. Je tudi poverjenica za invalide. Pomoči potrebne ljudi, predvsem starostnike, redno obiskuje in pazi na to, da jih ne spregledajo pri dodelitvi enkratne denarne pomoči v letu. Ta znaša 20 tisoč do 40 tisoč dinarjev.
So primeri, ko mladi ne razumejo včasih tudi nekoliko čudaških želja starostnikov ali tega, da bi morali uživati dietno hrano. Nekateri za srečo ne potrebujejo nič drugega, kot vsak dan košček belega kruha in rezino salame iz trgovine. So primeri, da ostareli nimajo svojcev, pa vendar niso pripravljeni nikomur odstopiti dela posestva, da bi si lahko na starost privoščili kaj več. Ravnajo se po izreku »Ti meni luč (svečo), jaz tebi ključ « Ljubica bi jim rada pomagala, toda v občini ni socalne ustanove, ki bi jim dala podporo, če si sami lahko pomagajo.
Bolj kot karkoli drugega si pre-bivalci Volčjega želijo avtobusno zvezo. Šoferji so jim povedali, da bi lahko pripeljali do njih, če bi cesto dvignili za pol metra. Sami je ne. morejo, komunalcijimpatudiniso še nič obljubili.
J. TEPPEY
Do ciljev s skupnimi močmi
Predsednik občinske skupščine Krško Zoran šoln je v prednovoletnem razgovo-_______ru	poudaril	predvsem	velike	naloge	v	prihodnjem letu
KRŠKO — »Razmere, v katerih je delovalo naše gospodarstvo, so bile v preteklem letu izredno težke. Nagla rast cen prav gotovo ni spodbujala kvalitetnega gospodarjenja, še manj varčevanje, zato pa je bila poraba večja, tako da gospodarstva nismo mogli razbremeniti, kakor smo si zastavili. Kljub izredno težkim razmeram pa nam je uspelo, da bomo v glavnem dosegli cilje, ki smo sijih zastavili v resoluciji s povečanjem fizičnega obsega proizvodnje, družbenega proizvoda in ne nazadnje tudi v zunanjetrgovinski menjavi,« je dejal predsednik občinske skupščine Zoran Šoln.
»Vendar na nas niso vplivale samo splošne razmere, imeli smo tudi dovolj svojih težav. Izgube so se povečale, prav tako pa seje povečalo število or-
T
organizacij, kakor staTCP Djuro Salaj in SOP. Sodim pa, da so naše notranje rezerve še velike. Zlasti jih bodo morali izkoristiti v tistih panogah, ki smo jih opredelili kot prednostne v našem srednjeročnem planu,« pudarja Šoln.
Predsednik Soln je še dejal,da so siv resoluciji zhstavili realne cilje. Poleg uresničevanja nalog iz resolucije čaka delovne ljudi v krški občini še nekaj pomembnih nalog. Ker So se izgube letos povečale, bo potrebno spet združevati sredstva v občinski sklad sku-
pnih rezerv. Pospešeno bo treba nadaljevati tudi s pripravami na gradnjo zdravstvenega doma, kjer bodo lahko občani prispevali v obliki samoprispevka. Večpozornosti bodoposve-tili tudi razvoju cestnega potniškega prometa z izboljšanjem krajevnih in medkrajevnih zvez.
»Sicer pa moramo vztrajati pri doseganju gospodarske rasti, ker bomo le tako lahko več dali ljudem za njihovo osebno in skupno porabo. Zanemariti ne gre ekoloških problemov, ki so tudi pri nas vse bolj prisotni. Seveda bomo vse naloge lahko uresničili le, če bo sleherni delavec, sleherni občan prispeval vse svoje moči za realizacijo zastavljenih ciljev. Vsem občanom želim v prihodnjem letu veliko uspeha in zdravja ter osebne sreče,« je dejal Zoran Soln.
J. S.
in
hi
REBALANS PLANA V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI
KRŠKO — Delegati skupščine občinske zdravstvene skupnosti Krško so pretekli četrtek obravnavali in sprejeli samoupravni sporazum o temeljih planov za srednjeročno obdobje 1986 — 1990, o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za investicije v SIS družbenih dejavnosti, poročilo o poslovanju zdravstvene skupnosti do septembra letos, rebalans plana za letos 1986 in še nekaj drugih sklepov. Zaradi povečanja odhodkov bodo v -občinski zdravstveni skupnosti potrebovali 15 milijonov dinarjev več.
TRI LUČKE ŽE ODDANE
KRŠKO — V Krškem se že pripravljajo na najbolj veselo noč v letu. Gostišče Tri lučke je že razprodalo vse rezervacijeza 31. decembrain 1. januarja prihodnje leto, nekaj prostih mest pa je še za 3. januarja. Pri Treh lučkah bo goste zabaval ansambel Nonstop. V hotelu Sremič so tudi že domala zasedeni, zabave pa bodo prav tako na silvestrsko noč, 1. in 3. januarja. V hotelu Sremič bo goste zabaval ansambel Vikend. V hotelu bo silvestrski meni stal 9.000, pri Treh lučkah pa 7.500 din.
Na Senovem bo skupno silvestrovanje
V delavskem domu
SENOVO — V preteklih letih so v senovski krajevni skupnosti že organizirali skupno silvestrovanje v delavskem kulturnem domu. Lani pa ga ni bilo in mnogi so ga pogrešali. Zatoso letos spet sprejeli sklep, da se bodo ob čakanju na novo leto poveselili v delavskem domu v družbi s krajani iz sosednje koprivniške krajevne skupnosti.
Najprej se bodo na veselem rajanju srečali osnovnošolci, ki bodo imeli svoje silvestrovanje 30. decembra. Na Silvestrovo pa se bodo krajani zbirali ob 20. ure dalje v delavskem domu. Vstopnina je 2000 din, v kar sta všteta aperitiv in glasba, za katero bodo poskrbeli Veseli slavčki iz Maribora. Dobrote za pod zob pa bodo prinesli krajani kar s seboj. Krški M-Agrokombinat bo poskrbel za pijačo, za katero obljublja, da bo najboljše kakovosti. Da udeležencem silvestrovanja ne bo dolgčas, bodo poskrbeli izvajalci zabavnega programa in krajevna skupnost Koprivnica, ki bo organizirala srečelov. Na Senovem pričakujejo, da se bo silvestrovanja udeležilo najmanj 500 krajanov. Vstopnice prodajajo v delavskem kulturnem domu od 20. decembra dalje.
DEDEK MRAZ PRIHAJA
SEVNICA — Včeraj se je z lutkovno igrico Trije snežaki, ki so jo pripravile vzgojiteljice sevniškega vrtca Ciciban pričel kulturni del letošnjega novoletnega sejma v Sevnici. Jutri, 26. decembra, bo po lutkovni igrici v kulturni dvorani GD Sevnica dedek Mraz obdaril otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Nato bo sprevod dedka Mraza ob 17. uri krenil od gasilskega doma do pošte in do osrednjega prostora novoletnega sejma, na parkirišče pred Merxom in Elektrotehno. Sprevod bodo ponovili v soboto ob 16. uri,pravtakoobspremljavi Delavske pihalne godbe na pihala. Vsednibo med glasbo od 15.do 19. ure na osrednjem prizorišču zaigral še priznani ljudski godec na harmoniko.
Ni napredka brez drugačne misli
Sevniško gospodarstvo si lahko tudi ob koncu leta obeta dobre dosežke
Zoran Šoln: »Če jočemo uresničiti vse naloge, bo moral sleherni občan prispevati svoj delež.« (Foto: Ivan Kastelic)
ganizacij, ki so poslovale z izgubo. Ukrep družbenega varstva v Kovinarski kaže, da smo se učinkovito lotili reševanja teh držav. Skrbijo nas tudi izgube v elektrogospodarstvu, saj imamoma našem področju kar štiri organizacije, ki štejejo vanj. Zavzemamo se za to, da se odnosi in delitvena razmerja v tej panogi čimprej urede. Najhujši problem pa je, da imamo malo visoko akumulativnih delovnih
NOVOLETNI KONCERT
SEVNICA — Delavska godba na pihala pri sevniškem gasilskem društvu priredi v soboto 27. decembra ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica tradicionalni novoletni koncert.
SEVNICA — Razmeroma dobri poslovni rezultati sevniškega gospodarstva kažejo, da je z večjim prizadevanjem možno doseči boljše delovne in poslovne rezultate. Po stališču izvršnega svet a k informaciji o devet mesečnem poslovanju, ki sojo delegati sevniške občinske skupščine dobili v roke za torkovo zasedanje, pa je treba okrepiti prizadevanja za iskanje novih programov.
Krmeljska Metalna je za dokončanje naložbe v posebni program in zamenjavo opreme vložila trikrat več denarja, Industrija otroške konfekcije
Hitrejšega napredka pa ne more biti brez hitrejšega spreminjanja miselnosti ljudi. Bolj kot doslej naj bi se Sevničani povezovali s strokovnimi in drugimi ustreznimi ustanovami, ki razpolagajo z informacijami o možnostih hitrejšega razvoja na posameznih področjih.
Predno se nekoliko podrobneje posvetimo tričetrtletnim rezultatom poslovanja sevniškega gospodarstva, spet spomnimo, da so pokazatelji zvečine boljši kot v Posavju. Gospodarstvo občine je v devetih mesecih ustvarilo 33.189 milijonov dinarjev celotnega prihodka, Ičhr je precej več kot lani, dohodek je večji skoraj za 132odst.,porabljenasreds-
tva pa so narasla le za 107 odst. Tudi akumulacija je večja kot lani.
Izvoza je bilo v devetmesečju za 7 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno področje za preko 6,4 milijona dolarjev. Največje izvozila. Konfekcija Lisca (4,1 milijona dolarjev), ki je izvoz povečal za 68 odst., za trdne valute pa kar za 76 odst.! Sevniško gospodarstvo je uvozilo v tem času za 3,7 milijona dolarjev, to je komaj za 2. odst več kot lani.
Stilles je izgubo zmanjšal na 136 milijonov dinarjev. V letošnjem tričetrtletju je sevniško gospodarstvo vložilo v investicijske objekte 1,4 milijarde dinarjev.
• Skrb vzbuja zlasti to, da j'e sevniško gospodarstvo kot drugje v Sloveniji moralo kar trikrat več denarja prispevati za splošne potrebe, in tako se je v republiški proračun steklo 315 milijonov dinarjev. Znano pa je, da je sevniško gospodarstvo še nadpovprečno obremenjeno s prispevki za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb. Kljub temu je bila debelina mesečne kuverte delavca v devetih mesecih letos, realno gledano, debelejša kot lani. Povprečni osebni dohodek je bil 92.169 din.
Jutranjka pa je porabila za opremo kar petkrat več denarja, kot so predvideli po resoluciji.	p	p
Dedek Mraz od šole do šole, od vasi do vasi
Jutri prve obdaritve
BREŽICE — Na željo Zveze prijateljev mladine priobčujemo razpored novoletnih prireditev z obdaritvijo predšolskih otrok. Jutri, 26. decembra, bo dedek Mraz obiskal najmlajše v Brežicah. V prosvetnem domu bosta dve prireditvi, ob 15. uri in ob 16.30. Namenjeni sta otrokom, ki niso vključeni v vrtec. Za varovance varstvene ustanove bo obdaritev v prosvetnem domu jutri ob 9. uri dopoldne.
Za jutri, 26. 12., napovedujejo dve novoletni prireditvi tudi v stari šoli v Dobovi. Prva bo ob 15.30, druga ob 16.30. Mlade Artičane bo dedek Mraz obiskal 27. decembra v prosvetnem domu ob 16. in ob 17. uri. Isti dan se bo mudil tudi v Skopicah v gasilskem domu. Obdaritev bo ob 16. uri. V osnovni šoli na Bizeljskem seboobdaritevzačela 27. 12. ob 9. uri.
V šoli na Čatežu se bo dedek Mraz ustavil 28. 12. ob 14. uri in v Mrzlavi vasi v nedeljo ob 15.30(všoli). V Kapelah ga bodo otroci pričakali v šoli v ponedeljek ob 15. uri. Otroke v varstvenih družinah v Brežicah bo dedek Mraz obiskoval 29. decembra od 9. ure naprej. Isto popoldne ob 15. uri bo v šoli na Veliki dolini.
V Bušeči vasi se bo mudil 30. 12. ob 12. uri v stari šoli, vCerkljah isti dan ob 14. uri tudi v šoli. Pišečko mladež bo obdaril 30. 12. ob 11. uri v kulturnem domu, Globočanepa v torek ob 14. uri v prosvetnem domu.
Isto popoldne ob 15.30 bo dedek Mraz obiskal društvo za duševno prizadete v Brežicah, ob 16. uri pa bolne otroke v brežiški bolnišnici.
SREČANJE NA BOHORJU
KRŠKO — Planinsko društvo Bohor s Senovega vabi vse ljubitelje zimske narave na tradicionalno novoletno planinsko srečanje, ki bo 4. januarja 1987 v koči na Bohorju.
Krške novice
ZMAGOVALCEV PA NI BILO — Tudi letošnjega slavnostnega zaključka delavskih športnih iger so se udeležili vsi športni referenti, manjkali pa so športniki, ki so osvajali prva mesta. Tako je športna veselica minila brez tistih, ki so se znojili na športnih igriščih. Človek bi skoraj rekel, da je to podobno kot tam, kjer se neposredni proizvajalci znoje za stroji, struktura pa proslavlja njihove uspehe. Šalo na stran! Sindikalisti so predlagali, da bi bile podelitve pokalov in drugih priznanj kmalu po tekmovanjih, ker sicer med tekmo in podelitvijo pokalov steče preveč Save.
PREDNOVOLETNE ZADREGE — Zdi se, da bomo v teh prednovoletnih dneh postorili čisto vse, česar nismo utegnili čez leto. Posledica tena-glice pa so tudi zmešnjave. Tako so med sodnike porotnike povabili moža Dušana, namesto njegove žene Dušanke. O tem, kako hite s sestanka na sestanek krški funkcionarji, ne kaže izgubljati besed. Pa saj niso »zgoraj« nič boljši. Tako je tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Živko Pregl zamudil na akcijsko konferenco komunistov v JE Krško, da jo je tem lažje zapustil pred koncem in odhitel v Trbovlje na podoben sestanek. Le kaj bo še ostalo za prihodnje leto, če se bodo sestanki še naprej tako vrstili tja do Silvestrovega?
SREČANJE ZDOMCEV
SEVNICA — Koordinacijski odbor za vprašanje naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, vabi na srečanje, ki bo v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v salonu hotela Ajdovec v Sevnici. Na pogovoru bodo sodelovali predstavniki vseh pristojnih služb, ki bodo lahko dajali najrazličnejša pojasnila.
Sevmški paberki
TRGOVINA — Odkar je zgrajeno novo naselje Pod Vrtačo, samopostrežnica v starem mestnem jedru še manj zadovoljuje potrošnike. Trgovci načrtujejo, da bi sesamopostrežnica v bližnji prihodnosti razširila še v sosednjo poslovalnico Mercatorja s tekstilom. Seveda se mora prej ta preseliti, selitve pa pred pomladjo gotovo ni pričakovati.
PRIZNANJA — Ob dnevu oboroženih sil, kot so sevniški organizatorji poimenovali dan JLA, seje na proslavi v gasilskem domu zbralo toliko ljudi iz Posavja, da so bili potrebni dodatni sedeži. Ko so začeli brati seznam dobitnikov raznih priznanj in pohval, je bilo redkim, kijih niso poklicali, kmalu jasno, zakaj tako odlična udeležba.
TUGOTAN1N — Takole se je tiskarski škrat v slovenskem krajevnem leksikonu poigral z imenom sevniškega Jugotanina, kot da bi tiskarji vedeli, da bo tovarna v novejši zgodovini razlog več za tugo. Toda tuga oziroma žalost seje v zadnjih mesecih pri krajanih po številnih pošiljkah lurfurala spremenila v silno jezo. Ljudje celo terjajo. da če ne znajo ali ne morejo odpraviti napake, ki povzroča onesnaževanje, naj tovarno kratkomalo — zaprejo.
tura
n
bra-
anje
r
Dekliški nonet Vitra s svojo dirigentko Bernardo Kogovšek (sedi).
Pesem — kot kruh in voda
Ribniški dekliški nonet sodi v sam vrh amaterskih pevskih skupin pri nas — Laskava priznanja
■tRIBNICA — V soboto, 13. decembra, je imel dekliški nonet Vitra svoj letni celovečerni koncert v avli ribniške osnovne šole. To je bil stilno enoten koncert, prerez del treh slovenskih skladateljev: Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca. Mineva namreč 30 let od Kogojeve in 5 let od Simonitijeve smrti, Gobec pa je letos obhajal svojo 77-letnico.
Ljubitelji pesmi so se to pot srečali z izredno dovršenostjo pevske kulture, saj so pevke vseh 19 pesmi podale tekoče in brezhibno, zelo doživeto in občuteno. Skladatelj Radovan Gobec, ki je bil tudi med poslušalci, je od navdušenja kar med koncertom stopil k dirigentki Bernardi Kogovškovi in ji čestital za praizvedbo njegove pesmi Ave, Marija na besedilo tržaškega pesnika Borisa Pangerca, kijo je komponist zložil nalašč za nonet Vitro, in to zelo zahtevno, saj je pesem ponekod 7-glasna. Po koncertu je skladatelj Gobec posebej pohvalil zlitost dekliških glasov, kar je po njegovem najtežji innajdolgotrajne-jši napor, a obenem poglavitna zborovska kvaliteta. »Kamorkoli lahko gredo nastopat ta dekleta!« je vzkliknil že med koncertom.
Nonet Vitra je letošnjo jesen pel v Italiji, v mestu Crema blizu Milana. Tamkašnja uradna kritika je v časopisih visoko ocenila nonetovo interpretacijo sodobnih slovenskih skladateljev, katerih dela so »bogata z disonancami, intervali in harmonijo in zvenijo s tipično evropsko-orientalsko odprtostjo, kar daje ob poslušanju nenavaden izraz novitet, ki so še posebej osvojile poslušalce... Vitrajebil močan vrh pevskega večera, z dovršeno zlitimi glasovi, z mnogo sposobnosti pri izvedbi zahtevnega programa... Potem ko premišljeno izbere pesmi, zna dirigentka Bernarda Kogovšek s skupino deklet doseči izreden učinek in uspeh.«
Na ribniško-kočevskem in na širšem dolenjskem območju spada ribniška Vitra gotovo v sam vrh amaterske dejavnosti. Zahvala gre dirigentki, prav tako pevkam, ki so imele v 12 letih že prek 200 nastopov, naštudirale so 165 pesmi in izdale kaseto.
JANEZ DEBELJAK
Dom kulture kot peta ustanova
Novo novomeško kulturno delovno organizacijo, ustanovljeno minuli četrtek s sklepom občinske kulturne skupnosti, bo do vpisa v sodni register vodil Bojan Božič — Poslej bo tudi Zveza kulturnih organizacij laže zadihala
NOVO MESTO —S 1. januarjem se Dolenjskemu muzeju, Študijski knjižnici Mirana Jarca, Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine ter enoti Zgodovinskega arhiva Ljubljana kot zdajšnjim novomeškim poklicnim kulturnim ustanovam uradno pridružuje tudi Dom kulture.
Ta ustanova, ki je po ukinitvi Zavoda za kulturno dejavnost vseskozi delovala pod okriljem Zveze kulturnih organizacij, kamor so spadali tudi v njej zaposleni delavci, je postala nova samostojna delovna organizacija. Dom kulture kot peto poklicno kulturno ustanovo je Novo mesto dobilo s sklepom občinske
ZA DAN JLA V BREŽICAH
BREŽICE — Na občinski proslavi v počastitev 22. decembra so v soboto sodelovali v kulturnem programu pevci mešanega pevskega zbora »Oton Župančič« iz Artič in učenci brežiške glasbene šole. O pomenu praznika je govoril predsednik občinske skupščine Stane Ilc. Ob tej priložnosti so podelili odlikovanja in razglasili napredovanja rezervnih starešin.
kulturne skupnosti oziroma njene skupščine.
Skupščina kulturne skupnosti je sklep o ustanovitvi Doma kulture kot delovne organizacije sprejela minuli četrtek na zasedanju v Dolenjski galeriji. Tojestorilapo dolgotrajnih, kar triletnih pripravah in razpravah, ki so bile tu in tam tudi dokaj burne, oziroma potem, ko ni bilo nikakršnega zadržka več, da ne bi Dom kulture zaživel samoupravno in delovno neodvisno.
Dozdajšnjo dejavnost najbolje ilustrirajo nekateri podatki. Tako se je v Domu kulture lani zvrstilo nad
130.000 obiskovalcev, od tega seveda največ na filmskih predstavah (117.000 obiskovalcev), gledaliških obiskovalcev je bilo 7.600, koncertnih pa okoli 1.500. Iz tega je razvidno, s čim seje ustanova pretežno ukvarjala, obenem pa to tudi pove, daje Dom kulture najpomembnejša ustanova za posredništvo kulturnih dobrin v novomeški občini, ki šteje
59.000 prebivalcev.
Tudi v prihodnje bo organizacija kulturno-umetniških prireditev prva naloga Doma kulture, katerega poslovanje bo do vpisa v sodni register vodil Bojan Božič, tajnik občinske kulturne skupnosti. Ob tem bo nova kulturna delovna organizacija, kjer bo zaposlenih deset ljudi, spodbujala umetniško ustvarjalnost v Novem mestu, sama prirejala tudi likovne razstave, sodelovala s šolami in drugimi vzgojno-izo-braževalnimi organizacijami ter organizatorji kulture v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih itd.
S tem ko je Dom kulture postal samostojna delovna organizacija, se je kajpak tudi izločil iz Zveze kulturnih organizacij. To bo slednji omogočilo, da se bo poslej res ukvarjala samo z vprašanji, ki sodijo v njeno pristojnost, da bo še bolj v pomoč društvom in še bolj v službi tako imenovane ljubiteljske kulture.
Nadaljnje sožitje med Domom kulture in Zvezo kulturnih organizacij pa bo potrebno že zavoljo sodelovanja.
I. ZORAN
Za zdaj le načelna podpora
Na vrsti sestankov v Novem mestu se je pokazalo, da založništvo pri Dolenjskem muzeju ni vsem pri srcu, nihče pa se mu noče odreči — Kulturna skupnost bo problematiko v zvezi z založniško dejavnostjo še pretresala
NOVO MESTO — Založniška dejavnost pri Dolenjskem muzeju seje tako razmahnila, da je ni moč nič več izvajati volontersko, predvsem pa neob siceršnji obremenjenosti z rednim delom v tej ustanovi. Potrebna sta vsaj dva človeka, ki bi poklicno delala v založbi. V ta namen je predvideno osnovanje posebnega oddelka, ki bi bil samo formalno v sestavi muzeja in bi si že v letu 1988 obstoj lahko zagotovil s tako imenovanim samofinaciranjem. Za prvo leto delovanja, torej za leto 1987, pa bi bilo potrebno delovanje oddelka zagotoviti in oba novo zaposlena človeka plačati iz kakšnih drugih virov.
Dolenjski muzej potrebnega de-
narja za zagon založniškega oddelka ne bo imel, podobno, kot tudi ne nobena od delovnih organizacij, ki so članice nekakšnega založniškega konzorcija, zato seje založba obrnila za pomoč na občinsko kulturno skupnost. Obenem je tej skupnosti predložila knjižni program za leto 1987 z željo, da kulturna skupnost
Ob delu do strojnega inženirja
Na novomeški enoti Fakultete za strojništvo v Ljubljani do zdaj diplomiralo 130 študentov — Od leta 1981 tudi redni višješolski študij strojništva — Kmalu tkK visokošolski študij strojništva ob delu in iz dela
NOVO MESTO — V tem šolskem letu mineva deset let, kar je Fakulteta za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani odprla svojo enoto tudi v Novem mestu in tako kandidatom iz dolenjske in posavske regije, da si višješolsko izobrazbo pridobijo tako rekoč v domačem kraju.
Prvih pet let je bil na tej enoti možen le višješolski študij strojništva ob delu iri iz dela. Glede na čedalje večje potrebe po tovrstnem strokovnem kadru — analiza je pokazala, da potrebujeta Dolenjska in Posavje vsako leto 70 inženirjev strojništva in 40 diplomiranih inženirjev te stroke — so v šolskem letu 1981/82 v Novem mestu odprli tudi oddelek za redni višješolski študij strojništva.
• Do zdaj je na novomeški enoti diplomiralo in si pridobilo naziv inženirjev strojništva 130 študentov. Prvi tovrstni inženirji so izšli leta 1980. Na rednem oddelku paještudij do zdaj končalo 38 kandidatov.
Vse kaže, da se bo v Novem mestu kmalu moč izšolati tudi za diplomiranega inženirja strojništva. Priprave, da bi organizirali tudi visokošolski študij ob delu in iz dela, so se začele že lani. Evidentrianih je tudi že 60 kandidatov za takšen študij in 15 od teh jih je že pridobilo pogoje za vpis. Po dogovoru pa mora biti v oddelku vsaj 30 študentov.
Nedavno je bil v Novem mestu sestanek, na katerem so se predstavniki Fakultete za strojništvo v Ljubljani dogovorili s predstavniki novomeške občine o dopolnitvi samoupravnega dogovora, na podlagi katerega fakulteta izvaja študij v novomeški enoti.
Na Dolenjskem so se z organizacijami združenega dela že prej dogovorili za sofinanciranje oziroma kritje tistih stroškov, ki nastanejo zaradi dislociranega študija. V minulih letih so se o tem z organizacijami združenega dela dogovarjali v posebni izobraževalni skupnosti za metalurgijo in strojništvo, tokrat — temu je bil posvečen tudi novomeški sestanek — pa so se odločili, da bodo samoupravni dogovor razširili na vse delovne organizacije, ki pač potrebujejo tovrsten profil delavcev
oziroma takšen kader. Tako nosilci študija strojništva na Dolenjskem ne bodo samo nekatere večje delovne organizacije, marveč tudi vrsta manjših, ki do zdaj niso prispevale niti dinarja za stroške.
Inž. Božo Kočevar iz IMV, tudi eden glavnih organizatorjev fakultetnega študija v Novem mestu, meni, da se ni bati za veljavno skle-
0b jubileju tudi dnevi strojništva
• Desetletnico začetka fakultetnega študija strojništva v Novem mestu bodo proslavili s slovesnostjo, ki bo predvidoma v drugi polovici februarja 1987. Poleg osrednje proslaveboše marsikaj drugega, tako da bodo to že prvi dnevi strojništva, kakršne nameravajo potem organizirati vsako leto. Tako bodo v okviru teh dnevov že prvič pogovori s predstavniki delovnih organizacij o nadaljnjem razvoju študija strojništva v Novem mestu, organizirani bodo tudi obiski v delovnih organizacijah, kjer bo za mladino priložnost, da se pobliže seznani sprofili in poklici, ki jih pozna strojniška stroka in jih je moč doseči od srednje šole dalje. Sicer pa so izvedbo slovesnosti za ta jubilej zaupali odboru, ki ga sestavljajo: predsednik občinske skupščine Boštjan Kovačič, vodja novomeške enote Fakultete za strojništvo prof. dr. Franc Cvetaš, operativni vodja te enote inž. Božo Kočevar in v. d. predsednika KPO srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve inž. Peter Šterk.
nitev omenjenega dogovora, saj so organizacije združenega dela že d<f zdaj pokazale velik interes za te zadeve. Če bo vse po sreči, bodo razširjeni samoupravni dogovor podpisali že januarja.
I. ZORAN
Skladatelj med otroki
Janez Bitenc nastopil v Kočevju s svojo Pravljico o dedku Mrazu in svojimi  skladbami______________________
KOČEVJE — Srečanje s skladateljem Janezom Bitencem sta organizirali za predšolske otroke glasbena šola Kočevje in vzgojno-varstveni zavod Kočevje. Srečanje je bilo 19. decembra kar trikrat, in sicer za varovance vrtcev in za učence maleglasbene šole.
Prireditev je pripravil, vodil in izvajal (govoril, pel in igral na klavir) skladatelj Bitenc injeimelanaslovSrečanje z dedkom Mrazom. Mladi poslušalci in njihove tovarišice so se kar mimogrede naučili nove pesmice o dedku Mrazu, ki jo je napisal in uglasbil Bitenc. Med prireditvijo so učenci skupaj s skladateljem zapeli več njegovih pesmi in tudi priljubljeno »Naša četica koraka.« Kasneje je skladatelj povedal, da seje posvetil predvsem glasbeni vzgoji otrok in ustvarjanju za otroke, to pa dela že 35 let.
V Kočevju je bil že drugič, pred tem je s Pravljico o velikanu nastopil za učence 1. in2. razredaosnovnešole.Na vprašanje, ali je ali pa bo s Pravljico o dedku Mrazu nastopal tudi po drugih krajih polenjske, je odgovoril, da ne, ker ga pač niso povabili.
J. P.
PARTIZANSKA KIPARJA
L JU BL J AN A — V Galeriji Zveze društev likovnih umetnikov v Ljubljani razstavljata svoja dela Milena Dolgan in Lojze Lavrič, partizanska kiparja in grafika. Razstavo njunih del so odprli 22. decembra in bo na ogled do 16. januarja 1987.
sofinancira izdaje posameznih del. Poročilo o dosedanjem delu založbe in program sta bila uvrščena v gradivo za decembrsko sejo skupščine kulturne skupnosti in poslana delegatom v razpravo. Ta dobronamerni in bržčas potrebni korak, da se o založništvu v Novem mestu širše razpravlja in da se ga na ta način tudi verificira, pa je povzročil vseprej kot umirjeno razpravo.
Pred skupščino kulturne skupnosti, sklicano za 18. december, je zadeva »založništvo« dajala ton in barvo vrsti sestankov, ki sojih sklicali razni forumi. Začelo seje z razširjeno sejo uredniškega odbora založbe, potem pa so tekli taki sestanki na občinskem sindikatu, predsedstvu občinske konference SZDL in nemara še kje, da o odborih in komisijah, ki delujejo v okviru kulturne skupnosti, niti ne govorimo. Ne nazadnje je tej zadevi skoraj večino svoje posvetovalne seje posvetil zbor izvajalcev skupščine kulturne skupnosti, ki se je sestal dan pred sejo skupščine.
Na vseh teh sestankih je zastavljena založniška dejavnost v glavnem dobivala samo načelno podporo, češ da obstaja širši družbeni interes za izdajo knjig, zataknilo pa se je, ko je bila beseda o konkretni denarni pomoči založniškim prizadevanjem. Precej hude krvi je bilo zaradi ne dovolj pojasnj enega dejstva, da založništvo ni dejavnost muzeja, marveč je pri njem le organizirano, ker gaje bilo pač treba nekam »nasloniti«. Zaradi slabe poučenosti je bila večina prepričana, da Dolenjski muzej razširja svojo dejavnost na račun drugih kulturnih ustanov. Kar dolgo je trajalo in na vseh sestankih, da so takšno razmišljanje in prepričanje argumentirano ovrgli.
BO PEDAGOŠKI ZAKON ŠE ZOREL V PREDALU?
NOVO MESTO, KRŠKO — Minule dni sta bila v Novem mestu in Krškem medobčinska posveta o osnutku zakona o pedagoški službi, ob tem pa so obravnavali še preobrazbo vzgoje in izobraževanja ter problematiko usmerjanja mladih v pedagoške poklice? Udeleženci v obeh krajih so menili, da je pripravljajoči se zakon v glavnem pisan na kožo Zavodu SRS za šolstvo, da pa zakon tudi temu predpisuje take naloge, ki jim ne bo mogel biti kos. Poudarili so, da bi moral zavod opravljati nadzorno-svetovalno službo za okoli 600 predmetov v osnovnih in srednjih šolah, za to pa ima na voljo le kakih 140 ljudi. Veliko predmetov je tako brez nadzorstva. Ker tudi v prihodnje ni pričakovati, da bi zavod lahko pokril te obveznosti, saj tudi on ne sme zaposlovati, se zdijo določila novega zakona, kakor so razvidna iz osnutka, skoraj brezpredmetna.
Razumljivo je, da se po takšni razpravi na omenjenih sestankih pa tudi na podlagi mnenja, ki seje na podlagi gradiva oblikovali v bazi, skupščina kulturne skupnosti 18. decembra ni mogla izreči v zvezi z založništvom.
Na seji so bile pripombe, da je gradivo slabo pripravljeno, predvsem pa neustrezno, da ne vsebuje tistega, kar je bilo pred to sejo že razjasnj eno. Skupščina bo o problematiki založništva še razpravljala, vendar pa zahteva analizo dosedanja založniške dejavnosti na Dolenjskem in natančno opredeljene usmeritve za nadaljnje delo. Za zdaj je tudi v okviru kulturne skupnosti ostalo pri načelni podpori založništvu. Delegati sb menili, da je to dejavnost vsekakor potrebo razvijati, vendar pa temeljne odločitve ni moč sprejeti brez dovolj trdnih argumentov v rokah.
I. ZORAN
Adlešiči
dobili
knjižnico
Knjižno izposojevali-šče odprli minulo soboto — Darilo KS Stara Ljubljana
ADLEŠIČI — Ljudska knjižnica iz Črnomlja, ki opravlja tudi matično službo za knjižničarstvo v tej belokranjski občini, je minulo soboto odprla knjižno izposojevališče v Adl-ešičih. Prostor, ki so ga v ta namen uredili v kulturnem domu, res ne pomeni razkošja, saj meri le deset kvadratnih metrov, je pa zaenkrat dovolj velik za sedanje potrebe. Izposojevališče bo s knjigami oskrbovalo kakih 1200 prebivalcev, kolikor jih šteje adl-ešiška krajevna skupnost, ki ima 18 naselij. Zasilno opremo bodo že prihodnje leto zamenjali z novo, ki bo ustrezala tudi knjižničarskim standardom. Povečevali bodo tudi knjižni fond. Začetnega je kupila črnomaljska, matična knjižnica, nekaj sto rabljenih knjig pa je izposojeva-lišču podarila krajevna skupnost Stara Ljubljana.
Adlešiško knjižno izposojevališče je lepa pridobitev za prebivalce v tem delu Bele krajine, z njim je tudi matična knjižnica povečala mrežo izposojevališč v črnomaljski občini. Adlešiško je namreč že tretje v občini, že od prej delujeta izposojevališči v Semiču in Vinici. Do leta 1990 imajo v načrtu še izposojevališči v Starem trgu ob Kolpi in Draga-tušu, s tem pa se bo mreža izposojevališč v tej belokranjski občini zaključila. Poslej črnomaljska občina najbrž ne bo več tako na koncu republiškega repa glede razvoja knjižničarstva, kakor je že dolga leta.
Bogato ljudsko izročilo
Celovečerni nastop MFS »Ivan Navratil« iz Metlike — 10 let plodnega dela
METLIKA — Za zadnjo letošnjo soboto, 27. decembra, pripravljajo člani mladinske folklorne skupine »Ivan Navratil« iz Metlike ob 10-letnici celovečerni nastop v metliškem kulturnem domu pod naslovom »Udari na gudalo, Jandre«. 46-članska skupina folkloristov in tamburašev uspešno deluje zadnjih deset let, sicer pa nadaljujejo folklorno tradicijo v Metliki že izpred zadnje vojne.
V skupini, katere umetniški vodja je Stane Križ, ki vodi tudi tamburaše, Janko Bračika pa je vodja folkorne skupine, delujejo tako rekoč samo mladi, v glavnem dijaki in študentje, vadijo in nastopajo pa celo leto. Letos so metliški plesalci na mednarodnem festivalu v italijanskem Trentu zasedli drugo mesto v kategoriji reproduktivnih skupin, tamburaši pa so bili odlični na festivalu v Puchbergu pri Dunaju. Prihodnjo pomlad bodo Metličani gostovali na Madžarskem. Seveda poznajo to metliško skupino tudi po vsej Sloveniji.
Gojijo belokranjsko izročilo, zlasti metliško obredje, letos pa so v svoj bogat program vključili še splet plesov iz Poljanske doline in za to nabavili osem parov poljanskih noš.
Pri njihovem delu jim precej pomagajo metliške delovne organizacije, zlasti Beti in Komet, pa tudi posamezniki. Večino denarja za svojo dejavnost si člani MFS Ivan Navratil zaslužijo z nastopi in organizacijo prirediteve Razkošje v st elji. Tako so imeli letos 2 milijona dinarjev; od tega je metliška zveza kulturnih organizacij dala 500 tisočakov, ostalo pa so si sami zaslužili. Prostore imajo v metliškem kulturnem domu, kjer tudi vadijo, in sicer redno enkrat na teden, ob koncu tedna, ko so dijaki in študentje doma, pred nastopi pa večkrat. V Metliki niso imeli nikoli težav z novimi člani, saj je folkorna skupina, ki deluje na osnovni šoli in jo prav tako vodi Križ, najboljše zagotovilo za dotok novih članov.
Že sedaj njihov program traja dve uri, da bi pokrili celo Belo krajino, pa bodo v prihodnje vključili še folklorno izročilo iz Bojancev. Sobotna prireditev se bo začela ob
■19. uri.
A. B.
Pri Slonu slikar iz Trebnjega
Jutri ob 17. uri otvorite\ nove razstave
NOVO MESTO — Likovne skupine »Vladimir Lamut« ne sestavljajo samo likovniki iz novomeške, ampak tudi iz drugih dolenjskih ter belokranjskih občin. Eden takih je tudi Bogdan Breznik iz trebanjske občine, katerega dela so pravkar na ogled v razstavišču novomeškega gostišča Pri slonu. V prostorih, kjer se je do zdaj zvrstilo že pet razstav članov te skupine, se Breznik predstavlja s študijami aktov (podobno, kot so se tudi drugi), v izboru pa so tudi tri olja. Slikar, ki je to po notranjem klicu, sicer najraje upodabljala pokrajino, bivališča in tihožitja. Motive dobiva, ko kot kmetijski strokovnjak hodi po vaseh, poljih ali pa na lovu. Slikesamegovorijo,daje njih oče iskren in občutljiv človek.
Breznikova dela bodo pri Slonu na ogled še danes, jutri pa vabi likovna skupina na otvoritev nove razstave. Tokrat se bo kot sedma zapovrstna razstavljalka s svojimi deli predstavila Rovvena Božič. Njena dela bodo na ogled do 8. januarja 1987, že dan pozneje pa bodo odprli razstavo del Marjana Jamnika. Do konca tega cikla razstav se bodo pri Slonu s svojimi deli predstavili še: Sašo Pavlovič, Karmen Župevec, Suzana Hočevar, Aleksander Niša-vič, Jožica Medle, Miran Hočevar, Janko Orač in Toni Vovko. Razstave se bodo vrstile vse do srede marca 1987, na njih pa se bo skupaj predstavilo šestnajst članov novomeške likovne skupine.
pisma
in .odmevi.
Šmarješke Toplice za zgled
Prijazno osebje, ki mu skoraj ni para •
S težkim srcem sem odšla iz Šmarjeških Toplic, kjer sem bila na okrevanju od 2. do 19. decembra. Tam se mijena-mreč tako priljubilo, da mi zmanjkuje besed pohvale. Naj navedem le nekaj od številnih prijetnih vtisov in doživetij.
Začnem naj pri hrani, kije tako domiselna, pestra in bogata zato čestitam kuharicam. Strežno osebje je zelo vljudno in prijazno, prav tako šef strežbe. Pohvaliti želim tudi kopališke mojstre, ki so zelo uslužni in pošteni. Tako mi je na primer Stane Dimitrovič hranil pozabljeno kučmo vse poletje in mi jo vrnil v naslednji zimi. Posebno pozornost posveča starejšim, ki jim pomaga pri dostopu v bazen, jih opozarja na pozabljeno garderobo in jim tudi sicer vsestransko pomaga.
Tudi o delu sobaric, zdravstvenega osebja in receptorjev lahko rečem le vse najboljše. Predvsem želim pohvaliti neutrudno receptorko Marijo Durič, ki je delu predana z dušo in telesom. Škoda, da ni v naši družbi več tako vestnih delavcev. Moja edina pripomba je le, naj bi imeli v zdravilišču tudi knjižnico, v kateri bi si gosti sposojali knjige.
FANI KOVAČIČ Novo mesto
PREDNOVOLETNI SREČANJI
Na povabilo staršev otrok iz oddelka slovenske dopolnilne šole v Offenbachu smo se zbrali zdomci prvo decembrsko soboto v lovski koči v Gundernhausenu. Medsesmo povabili tudi učence iz slovenske dopolnilne šole v Darmstadtu in njihove starše, vabilu pa sta se na naše veselje odzvala tudi predsednik in podpredsednik društva Sava, Dušan Rupar in Janko Zemljič. Veselo popoldne sta pripravila požrtvovalna Tatjana in Vili Skrbeta, za pesem in ples je skrbel Lojze Gregl, predsednik sveta šole Offenbach Franc Sinur pa je vsem zaželel srečno in uspešno leto 1987.
11. decembra je bil dan za otroke oddelka v Darmstadtu. Tojebilpopoldan pesmic, recitacij, čestitk, iger in tombole. Za praznično mizo so poskrbele mamice in očetje, stečno in zdravno novo leto nam je voščil predsednik sveta šole Ivan Majcenovič. Spomladi se bomo spet srečali in na kulturni večer povabili še znance in prijatelje, saj nam ta srečanja v tujini veliko pomenijo.
DRAGICA NUNČIČ
Cenejše trgovine za upokojence?
Posnemajmo druge
V Vzajemnosti, glasilu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bilo objavljeno, da si v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ko cene nezadržno rastejo in je padec življenjske ravni posebno prizadel upokojence z nizkimi pokojninami, ponekod pomagajo z ustanavljanjem trgovin za upokojence, v katerih so cene občutno nižje. Take trgovine že imajo v Novem sadu, v Adi in Skopju, v mnogih mestih pa o njih resno razmišljajo. Kako pa je pri nas? Nekateri trdijo, da pri nas ni revnih upokojencev, kar pa ne drži, saj so med upokojenci velike socialne razlike. Seveda bi bil problem, kako zagotoviti, da ne bi bilo zlorab, da bi v takih trgovinah kupovali res le tisti z najnižjimi prejemki. Vprašanje je tudi, od kod pokrivati razlike v cenah, in kje dobiti prostor zanje. Biti bi morale tam, kjer bi biledostopnečim večjemu številu upokojencev. Mislim, da bi bilo kljub vsem pomislekom treba razmisliti o takih trgovinah, ki bi jih bili tisti z nizkimi pokojninami, tudi kmečki zavarovanci, zelo veseli.
STANISLAV KRALJ Dobliče
TELEVIZIJSKI SPORED
ČESTITKA
Vsem članom Društva upokojencev Trebnje, invalidom, prijateljem, znancem, ustanovam in vsem občanom želimo zdravo, srečno in uspešno 1987. leto!
Društvo upokojencev TREBNJE
NAGRADA TOP LESTVICE!
Tokrat na zadnji strani zaradi velike križanke nimamo top lestvice, objavljamo pa, kdo je dobitnik lepe nagrade, ki jo daje Diskoteka Otočec. Izmed predlagateljev melodij za lestvico je žreb izbral ANDREJA TURKA iz Dolenjskih Toplic. Za nagrado bo prejel dve vstopnici za silvestrovanje v Diskoteki Otočec.
Prihodnje leto bo objavljanje top lestvice teklo naprej, zato kar marljivo pošiljajte svoje predloge, kateri hiti naj ugledajo svoje mesto na klinčkih lestvice. Izbranih deset hitov palahko poslušatev Diskoteki Otočec.
POZIV TANKISTOM
Odbor Skupnosti borcev II. tankovske brigade, ustanovljene v' Sovjetski zvezi, vljudno prosi vse živeče borce te brigade, da sporočijo svoj natančni sedanji naslov na sedež skupnosti, kije v Dupljah na Gorenjskem, 64203 Duplje št. 97. Naslovi so potrebni zaradi evidence in sklica zbora skupnosti.
Dočakala zlato poroko
Rudija in Marijo Simonič s Ceste komandanta Staneta je v drugo poročil predsednik skupščine
NOVO MESTO — Minulo soboto sta praznovala zlato poroko Rudi in Marija Simonič s Ceste komandanta Staneta. Zaradi zaslug, ki sta jih imela v vojnem in povojnem času ju je v drugo poročil v prostorih Dolenjske galerije predsednik občinske skupščine Novo mesto Boštjan Kovačič, slavju pa so prisostvovali številni sorodniki.
Rudi in Marija sta belokranjskega rodu, oba iz revnih kmečkih družin. V stari Jugoslaviji je Rudi delal kot kmečki in gozdni delavec, tik pred vojno pa je bil kot miner zaposlen na Vrhniki. Med vojno se je hitro povezal z aktivisti OF v domačem kraju v Malinah pri Semiču. Že izkušen in prekaljen je svojo puntarsko pot nadaljeval v 15. udarni brigadi, v I. SAB pa je dočakal svobodo. Takoj seje vključil v povojno obnovo. Prva leta seje zaposlil v današnji Savi v Kranju, zatem pa seje vrnil v
•r
PETEK, 26. XII.
TV MOZAIK:
9.00 TEDNIK
10.00 PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH
10.30 MOSTOVI
15.05 — 23.50 TELETEKST
15.20 TV MOZAIK, ponovitev
17.20 POROČILA
17.25	VELIKA IN MALA LUNA, 3.
del gledališke predstave
17.50	Z VRHA, 2. del angl.
nadaljevanke
18.15 ZA IN PROTI, 3. del izobr. niza
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 NOVI PACIFIK, 7. del dok. serije
21.15 VDOVE, 1. del ang. nadaljevanke
Ob koncu prve nadaljevanke s tem naslovom so pogumne vdove uspešno opravile svojo akcijo. Dekleta so si zaslužile počitek in udobje in v Riu de Janeiru naj bi pozabile na vznemirljive dni v Londonu. Postale so bogate, pred njimi je novo življenje, toda moženeod njih ni mrtev in pripravlja maščevanje.
Tudi ta nadaljevanka ima šest delov.
22.05	DNEVNIK
22.25	NEŽNO USMILJENJE, ameriški film
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mak in Zak — 18.15 Družinski ma-■ gazin— 18.45 Podium— 19.30Dnevnik — 20.00 Portret skladatelja Borisa Papandopula — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Človeški faktor — 21.50 Košute (francoski film) — -23.25 Bis (nočni program)
TV ZAGREB
8.25	Poročila —8.30 Mak in Zak —
8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.35	Poročila —14.30 Dobrestareus-pešnice — 15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika Reke —
17.45	Mak in Zak — 18.15 Družinski magazin — 18.45 TV koledar — 18.55 Številke in črke — 19.30 Dnevnik —
20.00	Pod krinko (4. del nanizanke) —
20.55 Dober večer (zabavna oddaja)—
21.40	Dnevnik — 21.55 Po deseti (kulturni magazin) — 23.25 Bis (nočni program)
SOBOTA, 27. XII.
7.45 — 14.15 in 14.45 — 23.25 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 BOLNIŠNICA FRANJA
8.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O dveh bratih siromakih
8.40 PEDENJŽEP
9.10	ZLATA RIBICA, 6. del
9.35	SMOGOVCIII, 3. oddaja
10.05 RESNIČNA LEGENDA IN LEGENDARNA RESNIČNOST: Kralj Matjaž — Matija Korvin
10.55	OTROŠKI FESTIVAL V ANKARI, 2. del
11.25 OTROK IN IGRA: Igra v različnih pogojih
11.45 VARSTVO PRI DELU
12.00 NOVI PACIFIK, ponovitev 7. dela
13.00 SPOZNANO—NEZNANO, ponovitev
13.40 MIR IN RAZOROŽITEV —Ob svetovnem letu miru: APOKALIPSA, ponovitev 7. dela
14.25 POROČILA
14.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
15.15	KONCERT ZA UNICEF
16.25 SMRTNIK, avstralski film
18.00 LJUBITELJI NARAVE, 8. del ang. dok. serije
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK
19.45	VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15	NAGRADA, ameriški film
22.35 DNEVNIK
22.50 POPEVKE OB GARDSKEM JEZERU, zabavnoglasbena oddaja
DRUGI PROGRAM
12.35 Test — 12.50 Dobrodošli v domovino—13.35 Mali šlager—14.35 Miti in legende — 14.50 Dan pionirjev —16.20 Pol urezvojaškim ansamblom Mostovi — 16.50 Pobožaj mačko za ušesi (češkoslovaški film) — 18.20 Ameriška jahta v splitski luki (ponovitev drame) —19.30 Dnevnik—20.00 Tri srca — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni večer —
23.30	Bis (nočni program)
TV ZAGREB
8.55	Poročila — 9.00 TV v šoli —10.35 TV v šoli — 12.20 Program plus —
13.50 Dallas (ponovitev 3. epizode) —
14.45	Sedem TV dni — 15.15 List tobaka (ameriški film) — 16.45 Poročila —
16.50 TV koledar — 17.00 Narodna glasba — 17.30 Vaterpolo Partizan: Solaris — 18.30 T. O. (dok. oddaja) —
19.30	Dnevnik — 20.00 Elvis (ameriški film) — 21.45 Dnevnik — 22.00 Za konec tedna — 23.30 Bis (nočni program)
NEDELJA, 28. XII.
7.45 — 22.20 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 ŽIVŽAV
9.00 LUTKOVNI ŽIV ŽAV
9.05 Z VRHA, ponovitev 2. dela angl. nadaljevanke
9.30 SLAVNI ZDRAVNIKI BOLNIŠNICE CHARITE: Zdravnik v uniformi, 4. del nemške nanizanke
11.30 DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Vita Muženiča
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
14.00 POROČILA
14.30 TV KAVARNA
15.30 POROČILA
15.35	PLAVI ANGEL, nemški film
17.15	PORTRET MARLENE DIET-RICH
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
POTROŠNIŠKA POROTA
19.30	DNEVNIK
19.53 VREME
20.00 PISMA—Vrata, 3. del nanizanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.45 KORNATI, reportaža *22.15 POROČILA
DRUGI PROGRAM
15.25	Kako biti skupaj — 15.55 Na štirih kolesih — 16.15 Unesco včeraj, danes, jutri — 17.15 Športnik leta —
17.45 Novoletni turnir v malem nogometu — 18.45 Udeleženec in priča
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Španska državljanska vojna (zadnji del dok. serije) — 21.00 Včeraj, danes, jutri —
21.20	Sokolov let (3. del nadaljevanke)
— 22.30 Poezija
vrste narodne milice in dobil prvo službo v Črnomlju, zatem v Ljubljani in Mariboru
V Novo mesto jeprišel pred 35 leti in pričel delati na UNZ, kjer je dočakal tudi upokojitev.
Za svoje delo je prejel več odlikovanj: red za hrabrost, red zaslug za narod, medaljo za vojaške zasluge, priznanje OOŽZB NOV, medaljo dela, občinsko priznanje OF in zlati znak zaslug za varnost. Vseskozi mu je zvesto stala ob strani njegova življenjska družica Marija. Tudi njen prispevek k zmagi narodnoosvobodilnega gibanja je velik, saj je že od 1942 delovala v vrstah OF, bila delegatka na I. zasedanju SNOS, predsednica AFŽ in Rdečega križa. Za svoje zasluge je prejeta medaljo zaslug za narod in krajevno priznanje OF.
J. P.
PONEDELJEK, 29. XII.
TV MOZAIK:
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20	PARTIZANSKO NOVO LETO
15.50	— 22.50 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK, ponovitev
16.55	POROČILA
17.00 O. Župatfcič-N. Grafenauer: ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU
17.30	V PRAVLJICO SE PRIDE NAJBOLJE PEŠ
17.45 SMOGOVCI II, 4. oddaja
18.15	VIDEOGODBA, ponovitev
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 DRAGULJ V KRONI, 2. del angl. nadaljevanke
21.05 AKTUALNO: PRIHODNOST, KI SE JE ZAČELA
21.55 GLASBENI VEČER
22.45	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
18.00	Beograjski TV program — 19.00 Indirekt (oddaja o športu) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Omožila sem se s Klondikom (2. del nadaljevanke) — 22.05 Hit meseca
Jk
ti/Kc(/iu>$vor loja,
ČESTITKE ZLATOPOROČENCEMA — Jubilanta sta bila najbolj ganjena ob čestitkah vnukov. (Foto: J. Pavlin)
NOVICE IZ ŽUŽEMBERKA
Nataša Škrbe, Polonca Mrvar, Darja Lavrič, Jana Potočar, Irena Struna in Dragica Lavrič so nam sporočile novice z žužemberške osnovne šole. V novembru so osmošolci organizirali okroglo mizo o usmerjanem izobraževanju, ki so se je udeležili tudi dijaki srednjih šol, nekdanji učenci v Žužemberku. Pripovedovali so o delu v srednji -šoli, o zahtevnosti programov. ocenievaniu. o praksi, malicah, štipendijah. V petek, 12. decembra, je
dr. Emil Lučev iz Novega mesta osmošolcem predaval o zasvojenosti z mamili in alkoholom. 19. decembraso imeli proslavo ob dnevu JLA, na kateri je ZRVS Žužemberk podelila nagrade in priznanja za spise o JLA. Sedmošol-ci so imeli naravoslovni dan, v okviru katerega so se seznanjali z mesom, ki so ga naročili pri mesarju. Letos je ponovno začel delovati dramski krožek. Člani so pripravili kratek prizorček že za 29. november, zdaj se pripravljajo na novoletni nastop. Na novoletno praznovanje se pripravljajo vse oddelčne skupnosti. Izdelujejo okraske, vadijo za nastop in se veselijo.
OB DNEVU JLA
Pretekli četrtek smo se učenci višjih razredov zbrali v šolski jedilnici, ker je bila proslava ob dnevu JLA. Po kulturnem programu naj bi si ogledali še film o vojaških poklicih, vendar si ga nismo, saj vojakov iz garnizije Bela krajina ni bilo na šolo.
MONIKA WEISS OŠ Črnomelj
TOREK, 30. XII.
TV MOZAIK:
9.00 DELO — TVEGANJE
12.55	Oberstdorf:	SMUČARSKI
SKOKI
15.40 — 23.05 TELETEKST
15.40 TV MOZAIK, ponovitev
16.40 POROČILA
16.45 P. Zidar: TONČKOVE SANJE RISANKA
17.15	OTROŠKI FESTIVAL V ANKARI, 3. del
17.45 PERISKOP
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	LA MOSCHETA, posnetek predstave SSG Trst 21.35 INTEGRALI
22.50	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnnik — 17.45 Otroška dokumentarna oddaja — 18.15 Gozdovi
— 18.45 Mešam — 19.30 Dnevnik —
20.00	Glasbena oddaja — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Čas podvigov — 21.50 Izobraževalna oddaja
SREDA, 31. XII.
TV MOZAIK:
9.00 T. Partljič: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE, 2. del nadaljevanke
16.45 — 22.00 TELETEKST
17.00 POROČILA
17.05 MIMOZA, finska risanka
17.30 ČRIČEK IŠČE SONCE
17.55 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O dveh bratih siromakih, 2. del
18.10	ZLATA RIBICA, zadnji del nadaljevanke
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
NE PREZRITE — PRAZNIČNI DNEVI NA TV
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME SILVESTRSKI SPORED:
20.05 EX LIBRIS M & M
20.40	KOŠNIKOVA GOSTILNA 22.10. SREČNO IZ ČATEŽA
23.10 LOJTRCA DOMAČIH 23.59 ČESTITKA
00.00 NOVOLETNI ŽUR PRI LISJAKU, posnetek praznične prireditve v diskoteki
00.40 GLAS GRE ZA VETROM, napolitanske pesmi
01.00	DESET, ameriški film
DRUGI PROGRAM
17.10 Poročila — 17.15 Pelji me v mesto (ameriški film) — 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ljubiva se (ameriški film) — 21.50 Program tujih TV — 22.15 Videogod-ba — 23.20 Benny Hill — 23.50 Program tujih TV — 23.59 Čestitka—00.00 Peters pop shovv — 00.30 Emmanuelle (francoski film) — 02.00 Videospoti
ČETRTEK, 1.1.1987
8.15 — 00.00 TELETEKST
8.30 POROČILA
8.35 NOVOLETNI ŽIV ŽAV
9.10 NOVOLETNI ŽIV ŽAV
9.10 AKADEMIJA GOSPODA PACKE, 1. del poljskega mlad. filma
10.35 OTROŠKI SPORED JUGOSLOVANSKIH TV STUDIOV
12.15 Dunaj: NOVOLETNI KONCERT
13.30 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
15.40	IZ SILVESTRSKEGA SPOREDA TV KOPER
16.35 TO SO GADJE, slovenski film
18.10 SVET V LETU 1986
19.10 RISANKA
19.20	ZRNO DO ZRNA
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.05	ANALT7 \ GA-PA
20.20	KRIŠTOF KOLUMB, 1. del italijansko-ameriške serije
21.25 TEDNIK
22.25 POROČILA
22.30	SILVESTROVANJE PO SVETU
DRUGI PROGRAM
10.20	Poročila — 10.25 Risanka —
10.30 Ali je pilot v letalu? (ameriški film) — 13.30 Repriza novoletnega sporeda — 16.00 Otroška oddaja —
16.30 Monika Seleš — 17.00 Muppet show — 18.00 Rock portret — 18.30 Omožila sem se s Klondikom (zadnji del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik —
20.00	Svet v letu 1986 — 21.00 Željote-ka (glasbena oddaja) — 22.00 Poročila — 22.05 Vabilo na ples — 22.50 Igrani film — 00.20 Zabavna oddaja — 01.05 Narodna glasba
PETEK, 2.1.
8.45	— 23.40 TELETEKST
9.00 POROČILA
9.05 ZVEZDICA ZASPANKA, lutkovna igra
10.15	Z VRHA, 2. del nadaljevanke
10.40	AKADEMIJA GOSPODA PACKE, 2. del poljskega mlad. filma IZ SILVESTRSKIH SPOREDOV
12.00 KOŠNIKOVA GOSTILNA
13.30 MINI SHOW,oddajaTVSkopje
13.50	REZERVIRAN ČAS
14.20 DR. DOLITTLE, ameriški film
16.55 KONCERT IZ POSTOJNSKE JAME
17.55 ŠPORT V LETU 1986
19.10	RISANKA
19.20 ZRNO DO ZRNA
19.26	VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 KRIŠTOF KOLUMB, 2. del serije
21.05 VDOVE, 2. del nadaljevanke
22.00	POROČILA
22.05 VELIKA IGRA MALE GOSPE, ameriški film
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Silvestrski spored 2. TV mreže (ponovitev) — 13.00 Pe-rinbaba (češkoslovaški film za otroke)
— 14.30 Otroški spored — 16.00 Pod krinko (nanizanka) — 17.00 Koncert za komedijo — 17.45 Tišina, sami smo (otroška oddaja) — 18.00 Rock portret
— 18.30 Sokolov let (3. del nadaljevanke) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Šport v letu 1986 — 21.15 Zabava vas Ljiljana Petrovič — 22.00 Poročila —
22.05	Koncert za Mimaro—22.50Sev-dalinke — 23.35 Divjak (francoski film) — 00.55 Zabava vas »Laboratorija zvuka«
SOBOTA, 3.1.
7.45 — 01.30 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O dveh bratih siromakih
8.20	ZLATA RIBICA
8.55 SMOGOVCI II
9.25 OTROK IN IGRA
9.40	Maribor: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — VELESLALOM (Ž), prenos 1. teka
11.30 PERISKOP, ponovitev
12.50 VELESLALOM (Ž), prenos 2. teka
13.50 POROČILA
13.55 EX LIBRIS
14.25 POSLEDNJA OAZA, jugosl. dok. film
15.55 GLASBENI VEČER, ponovitev
16.45 KOŠARKA CIBONA:CZ
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 ANALIZA VELESLALOMA 7A^FN^KF
20.30 KRIŠTOF KOLUMB, 3. del serije
21.30 IZ NOVOLETNIH ODDAJ TUJIH TV — RAI
22.10	POROČILA
22.15 NADALJEVANJE NOVOLETNEGA SPOREDA RAI
23.05	PORTRET GENA HACKMA-NA
23.35	SREČNA DAMA, ameriški film
DRUGI PROGRAM
11.45 Srečna dama (ponovitev filma) — 13.45 Risanka — 14.05 Spartak in deset gladiatorjev (ameriški film) —
15.45 Dramska serija (ponovitev) —
16.45 Videogodba— 17.30 Rezerviran čas — 18.15 Mali koncet — 18.30 Sokolov let (zadnji del nadaljevanke) —19.30 Dnevnik — 20.15Jazz—20.45 Poročila — 20.50 Glasbeni program —
21.45 Don Carlos ali Falstaff
NEDELJA, 4.1.
8.00 POROČILA
8.05	ŽIV ŽAV
8.50	Z VRHA, ponovitev 2. dela nadaljevanke
9.20 Maribor: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU — SLALOM (Ž), prenos 1. teka
10.45 SLAVNI ZDRAVNIKI BOLNIŠNICE CHARITE:	Na	videz
nemogoče
12.20 SLALOM (Ž), prenos 2. teka
13.30	SMUČARSKI SKOKI
15.25	REVIJA, zabavnoglasbena oddaja
15.55	POROČILA
16.00 SMUKAČ, ameriški film
17.35	PODLIPO 1986
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEZA
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	PODARIM — DOBIM
20.15 KRIŠTOF KOLUMB, 4. del nadaljevanke
21.15 PISMA — Sreča pa taka, 4. del nanizanke
21.55 IZ SILVESTRSKIH PROGRAMOV JRT
22.55 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.15 Poročila — 8.20 Oddaje za JL A —
10.00	Lasje (ameriški film) — 18.00 Novoletni žur pri lisjaku (ponovitev) — 18.45 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.00 Moja domovina (1. del dok. serije) — 20.50 Goya (1. del nadaljevanke) — 21.45 Včeraj, danes, jutri — 22.00 Narodna glasba
.
■’:-;x
Krka, tovarna zdravil, n. sol. o,
..spe 9
Di°r
Tovarna celuloza in papirja Djuro Salaj
IMV RENAULT
:
Srečno v letu
1987!
• ■:/V ;
V+VrM
NOVOTEKS
SKRB ZA ZOBE
V četrtek sta nas obiskali zobozdravnica dr. Biserka Savrič in njena asistentka. Z diapozitivi sta nas seznanili z boleznimi zob in dlesni. Nekateri so imeli take zobe, kot bijih kdo nastre-lil s fračo, drugi so imeli zobe črne od gnilobe. Na diapozitivih smo videli, kako sladkor uniči zobe. Vse to nam je seglo do srca in prav gotovo bomo poslej vsi bolje skrbeli za svoje zobe.
MAJA BORŠTNAR, 5.r OŠ 12. SNOUB Krmelj
PREMALO MENTORJEV ZA DOBRE UČENCE
ČRNOMELJ — V šestih osnovnih šolah v črnomaljski občini je preteklo šolsko leto poučevalo 155 učiteljev, od tega 5 z neustrezno izobrazbo. Še vedno imajo največjekadrovsketežave v majhnih šolah. Najslabša strokovna zasedenost je bila pri tujem jeziku. Sicer pa je v'preteklem šolskem letu v črnomaljski občini obiskovalo osnovno šolo 2.212 učencev, od tega v osnovno šolo s prilagojenim programom 71 otrok. Kar 45 odst. otrok se je vozilo, 8 odst. pa jih je bilo v podaljšanem bivanju. Dodatni pouk za boljše učence je obiskovalo 159 otrok, dopolnilni pa 618. Nažalostješe vedno premalo denarja in mentorjev za delo z boljšimi učenci ter interesne dejavnosti. V vseh šolah razen na Vinici je potekal pouk v eni izmeni. Šolo v naravi so imeli le v Semiču in Dragatušu, v Črnomlju plavalni, in smučarski tečaj, v Semiču pa smučarskega. Učni uspeh paje bil v osnovnih šolah 94,4-odst., v šoli s prilagojenim programom pa 67,6-odst.
ŠOLSKI RADIO
Na semiški osnovni šoli Belokranjskega odreda je po dveh letih ponovno začel delovati šolski radio. Oglaša se enkrat na teden. Sodelujoči obveščajo učence in učitelje z dogodki na šoli in v športu. Izbrali so tudi avizo, na koncu pa povedo kakšno šalo in zavrtijo pesem.
ALENKA MAVSAR, 8.a OŠSemič
labod
srečno
UPRAVNI ORGANj OBČINE NOVO MESTO Razpisna komisija delovnih skupnosti
RAZPISUJE
prosta dela in naloge v UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE:
1. upravnopravnega referenta v odseku za izterjavo,
2. referenta za odmero davkov in prispevkov
od gospodarskih dejavnosti,
3. referenta za administrativne prepovedi V odseku za izterjavo
— za določen čas.
POGOJI:
— splošni pogoji po zakonu osistemudržavneupravein o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
— posebne zahteve pod 1:
višja izobrazba upravne ali pravne smeri, 3 letadelov-nih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
— posebne zahteve pod 2:
višja izobrazba upravne, pravnealiekonomskesmeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika
— posebne zahteve pod 3:
srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranimi kandidati pod 1. in 2. bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, pod3. pazadoločen čas — 1 leto s 3-oziroma 2-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi sekretariat za občo upravo Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
1070/52-86
POZD »MARIJA VIDIC«, Sevnica
objavlja
prosta dela in naloge
VKV ali KV šivilje z znanjem samostojnega šivanja po meri.
Delo samo v dopoldanskem času.
Stimulativen OD.
Rok prijave: 15 dni po objavi oglasa.
1059/52-86
FOTOKOPIRANJE
NACE,
Glavni trg 1,
Novo mesto,
želim cenjenim strankam srečno in uspešno novo leto, obenem pa vas obveščam, da bom imel 1.1.1987 spremenjeno telefonsko številko: 26-129.
1065/52-86
NAGRADA V KARTELJEVO
MIMI PREŠEREN iz Dol. Karteljevega pri.Novem mestu je zadnja letošnja nagrajenka, saj bomo reševalce 47. nagradne križanke izžrebali šele prihodnje leto. Za nagrado smo Prešernovi poslali knjižiš novost, roman-grozljivko Frančka Rudolfa Nagradno življenje, ki ga je izdala založba Borec. Upamo, da ji bo sodobna pripoved všeč in dovolj zanimiva.
'Ker imamo v tej številki veliko nagradno križanko na zadnji strani, smo malo križanko opustili. Prihodnje leto začenjamo znova z malimi nagradnimi križankami, za nagrade pa bomo kot doslej podeljevali lepe knjižne nagrade. Vsem rednim in občasnim reševalcem in ljubiteljem križank želimo veliko sreče in zadovoljstva v novem letu!
Pod Zemljo je veliko novega
Raziskovanja treh geologov so razkrila novo podobo notranjosti našega planeta — Ključ do razumevanja nepojasnjenih pojavov — Vrhovi in doline
Brez samokritike se izmaliči vsak značaj, se ne oblikuje nobena osebnost.
>A. TRSTENJAK
Vsaka klika ima svojo estetiko in nastopa v imenu kvalitete.
T. KERMAUNER
Svet je odtujevanje, življenje le privid!
M. AVRELIJ Socializem lahko pomeni le duhovno, moralno, etično in kulturno rojstvo svobodnega in osveščenega člova-ka.
B. ŠTIH
Novinarstvo je strupen posel. Od človeka zahteva, da se trajno odreče vsakršni globji zbranosti, zvestobi in trmi. Zato se človeka polasti scela.
A. INKRET Lepo je živeti v razmerah, ko se ni potrebno lagati. A kje je na zemlji takšen kraj?
N. MANDELŠTAM Za enakopravnost ljudstva se ne more boriti tisti, ki spreminja ljudstvo v kolesca in vijake, sebe pa v mistično božanstvo.
I.	ERENBURG Velika občutljivost lahko postane vzrok radosti ali pa muke.
A. GIDE
En sam človek sem, en sam pekel.
S.	OUASIMODO
Pobegli virusi?
Vojaški laboratoriji niso dovolj zavarovani
Čeprav vsi skrbno skrivajo, kaj počno v vojaških laboratorijih, pa je svetu dobro znano, da nastajajo tako na Vzhodu kot na Zahodu vsako leto nova in nova biološka orožja, predvsem tako imenovana bakteriološka sredstva, s katerimi bi zapisali sovražnika in ga onesposobili s smrtno nevarnimi boleznimi. Gotovo bi zaradi uporabe takšnega orožja trpelo tudi nevojaško prebivalstvo. Preseneča pa, da je morda takšno orožje že, po nesreči seveda, ušlo iz laboratorijev in varovanih skladišč.
Veliko se govori o tragediji v Sovjetski zvezi, kjer naj bi veliko ljudi umrlo zaradi nesreče pri pripravi bakteriološkega orožja. Na novo pa je javnost presenetil Neil Levitt, nekdanji direktor raziskovalnega središča v vojaški postojanki Fort Detrick. Mož namreč trdi, da laboratoriji ameriške vojske, v katerih izdelujejo in proučujejo bakteriološko orožje, niso dovolj nadzorovani. Leta 1981 naj bi izdetriških laboratorijev izginilo nekaj virusnih kultur.
Po mnenju poznavalcev to ne bi bilo nič nemogočega. Smrtno nevarno virusno kulturo je mogoče pretihotapiti v aktovki ali celo v žepu. Ob slabem nadzoru torej otročje lahka stvar.
Vojaške oblasti so seveda Levittove obtožbe zanikale. Toda za sum je vsega skupaj čisto dovolj.
Človeka ne mamijo samo skrivnosti, ki se skrivajo v širnem prostranstvu vesolja, z enako' radovednostjo in zagnanostjo raziskuje tudi podobe tistega, kar se skriva pod površjem našega rodnega planeta. Kako je Zemlja grajena, kakšna je njena notranjost, kako in zakaj se njeno površje milijone let tako močno spreminja? Vsa ta vprašanja že dolgo burijo človekovo domišljijo in spodbujajo njegovo znanstveno radovednost. Danes sicer že zelo veliko vemo ozgradbi Zemlje, vendar so mnoge stvari še vedno bolj plod spekulacij kot preverjenih dejstev.
V preteklosti so znanstveniki in fantasti dajali različne odgovore o sestavi Zemlje. Mnogi se nam danes zdijo smešni in naivni, nemogoči. Vendar je v nekaterih predstavah mogoče najti tudi zanimive točke, v katerih je zrno resnice in presenetljivega dojemanja. Tak primer je fantastična predstava znanega pisatelja Julesa Verna, na osnovi katere je razvil pripoved v znanem romanu Potovanje v središče Zemlje (preveden je tudi v slovenščino). V njem francoski fantast popisuje, kako se je skupina raziskovalcev spustila po globokem breznu do velikanskega podzemnega morja. Zrno resnice v Vernovi predstavi je predvsem ta, da zemeljska skorja zares leži na ogromni sredici, do katere bi se dalo priti po silno globokih breznih.
Na nedavnem srečanju ameriških geofizikov v San Franciscu so strokovnjaki razkirli najnovejše ugotovitve, po katerih zemeljska skorja ne obdaja le rahlo valovitega plašča z jedrom, marveč, da je prehod iz skorje v plašč izredno razgiban. Ponekod se dvigajo pravi podzemni vršaci, višji od Everes-ta, drugod obstoje velikanske podzemne vdorine in doline, globlje od slavnega Velikega kanjona. Ce je prehod med skorjo in plaščem zares tako razrvan in razgiban, potem se strokovnjakom kažejo lepe možnosti, da znova prouče in končno pojasnijo še vedno dokaj skrivnostne pojave, kot so gibanja celinskih plošč, strahoviti potresi in drugi podobni dogodki iz zgodovine in sedanjosti Zemlje.
Na kratko si poglejmo, kako je v grobem sestavljen naš planet. Geologi pravijo, da je Zemlja sestavljene iz koncentričnih obel, podobno kot čebula. Zunanjo oblo tvori skorja, pod njo je plašč, v sredini pa je razbeljeno tekoče jedro. Trdna skorja je dejansko, če jo pogledamo v razmerju do ostalih delov Zemlje, silno tanka—nič debelejša kot lupina pri jajcu, če bi bilo jajce naš planet. Na prehodu skorje v plašč, kije debel do 1000 kilometrov, se gostota nenadno spremeni od 2,9 na 3,3 g/cm3. Ploskev prehoda je znana kot Mohorovičičev presledek ali skra-
Računalnik proti podganam
Kako odpraviti nadlogo?
Menda števila podgan v mestih ni težko ugotoviti, dovolj je, da se zve za število prebivalcev. Podgan je zanesljivo najmanj toliko, če ne celo več. Mesta, kjer teh nadvse prilagodljivih in pretkanih glo-dalcev ne bi bilo, zaenkrat ni. Res pa je, da so v nekaterih mestih podgane manj uspešne kot v drugih, kjer se plodijo in množijo, da je veselje za podganji rod in škoda za človeški vse večja. Med takšnimi nesrečnimi mesti jetudi večni Rim.
Strokovnjaki, ki se na te reči spoznajo, pravijo, da seje v Rimu podganja nadloga tako namnožila, da je zdaj preko 20 milijonov glodalcev na območju mesta. Se pravi, da pride na enega Rimljana kar pet podgan. Se posebej so nad takšnim stanjem zaskrbljeni zdravniki, saj tolikšno število podgan in miši predstavlja resno nevarnost za zdravje meščanov. Podgane in miši so namreč znani kot prenašalci številnih bolezni.
Kaj storiti? Mestna uprava vsako leto potroši več sto milijonov lir za zatiranje nadloge, vendar brez pravega uspeha. Zdaj bodo poskusili v boju s podganami še računalnik. Elektronski možgani bodo hranili vse podatke o krajih in številu deratizacij, sprotno stanje o razkuževanjih in druge podatke, s pomočjo katerih bo mogoče voditi bolj usklajeno akcijo proti glodalcem.
Računalniki so zelo koristne reči, a v Rimu bi prav prišlo tudi nekaj več snage, menijo pbznaval-ci rimskih razmer.
jšano: moho. Ime je pojav dobil po hrvaškem znanstveniku, ki je leta 1909 odkril ta presledek,. Moho leži v povprečju 35 kilometrov pod površjem in kakih 10 kilometrov pod morskim dnom. Bil naj bi rahlo valovit. Skorja in najvišja plast plašča tvorita skupaj litosfero, to je trdno snov, razdeljeno v plošče. Vse skupaj pa plava na astenosferi, to je raztaljeni, tekoči del plašča.
Strokovnjaki pa prav podobo vrhnjih plasti zemlje vidijo v novi luči. Ponovno so jih raziskali s pomočjo seizmične topografije. Gre za postopek, ki so ga najprej razvili in praktično izkoristili v medicini za opazovanje notranjosti telesa. Podobno, kot zdravnikom žarki otipajo notranjost
Zelo poenostavljen prikaz podzemnih vdorin in vrhov, ki so jih odkrili geologi.
telesa in jim računalnik z izračunom odbojev izriše sliko, so geologi pretipali podkožje matere Zemlje, le da so na pomoč poklicali kar naravne seizmične valove.
Seizmični valivi so tisti grozljivi in uničujoči sunki, ki stresajo trdna tla in povzročajo človeškemu rodu veliko škodo pri potresih. Tokrat so znanstveniki od njih imeli vsaj korist. Olafur Gu-dunsson, Rober Clayton in Don Anderson s Kalifornijskega tehnološkega inštituta so proučevali seizmične valove kakih 25.000 potresov, katerih jakost je bila večja od 4,5 stopnje Richterjeve lestvice. Ob pomoči računalnika so nato izračunali, kakšnih oblik je zemeljska skorja v notranjosti.
Tako je nastal sila zanimiv zemljevid o razgibani Zemljini notranjosti. Iz njega je razvidno, da so visoki podzemni vrhovi z višinami preko 3.000 metrov pod vzhodno Avstralijo, severnim Atlantikom, Srednjo Ameriko, južno Azijo, medtem ko so pod Aljaškim zalivom vrhovi visoki do
10.000	metrov. Velike doline se nahajajo pod Evropo, Mehiko, jugozahodnim Pacifikom in pod vzhodno Indijo, ki plava nad vdo-rino, globoko najmanj 10.000 metrov.
Vrhove in doline je ustvarilo gibanje v plašču. Ko se del trdne
skorje udre v tekočo plast, nastane ogromno brezno v skorji, v katero vdro raztaljene tvarine iz plašča in dvignejo skorjo, podobno kot se delajo mehurji v tolčeni smetani. Vrhovi in vdorine trajajo toliko časa, kolikor časa traja, da se vroča notranjost dvigne in spusti nazaj — to pa je seveda za naše pojmovanje časa neznansko dolgo, okrog 100 milijonov let.
Geologi, ki so novo teorijo in domneve sprejeli, upajo, da jim bo pomagala dokončno razkriti zapleteno in še vedno skrivnostno mašinerijo, ki poganja naš planet, da se spreminja in preoblikuje. Nenavadno pa je, da je eden od dokazov za resničnost novoodkrite-ga prišel iz astronomskih krogov. Merjenja rotacije zemlje so pokazala, da se Zemlja ne vrti enakomerno okoli svoje osi, temveč da včasih zaostaja in včasih prehiteva za okrog 5 milisekund. Ta enakomernost bi prav lahko izvirala iz notranjih vdorin in vrhov, ki povečujejo trenje med skorjo in plaščem ter tako ovirajo ali pospešijo vrtenje Zemlje okoli osi.
MiM
(Vir: Newsweek, VIE, Zemlja)
Novi analfabeti
Nepismenost v razvitem svetu narašča
Nepismenost je bila dolgo značilnost nerazvitega sveta, kaže pa, da postaja vse bolj pogost pojav tudi v industrijsko visoko razvitem svetu. Če predvidevanja strokovnjakov niso napačna, potem na Zahodu ne zna brati in pisati najmanj 5 odstotkov odraslih ljudi. Število nepismenih, še bolj pa polpismenih, iz leta v leto narašča. Vse to je seveda hudo presenetljivo, če vemo, da ima razviti svet zelo visoko razvito tudi šolstvo in sploh vsakršne možnosti za izobraževanje.
Raziskovalec Norbeto Bottani je v nedolgo tega natisnjeni knjigi Odmor je končan razgrnil žalos tno stanje polpismenosti in nepismenosti. Krive so šole, ki mladih ljudi preprosto ne naučijo branja in pisanja. Površno znanje se hitro razgubi, nato pa pride do tega, da odrasli ljudje s težavo kaj prebero (vprašanje je, ali sploh razumejo, kar s silo nalomijo skupaj), od pisanja pa jim ostane le veščina podpisovanja. Takih »šolanih« glavje samo v ZDA okrog 60 milijonov. V zahodni Evropi položaj ni kaj prida boljši. Število nepismenih se vrti okrog 4 do 6 odstotkov odraslega prebivalstva.
Kje so sanje o popolni odpravi nepismenosti v razvitem svetu. Odletele so z modernim načinom življenja in občevanja, pri katerem pisati in brati — tako je videti — sploh ni potrebno znati.
vaša zg
BREZ TRETJEGA
Ona in on. Tako so jima rekli jFsi ^pst^povalci iz bloka in bližnji sosedje. Vedeli so, da sta upokojehca^de sta brez otrok, ker jima je oba vzela vojna, in da živita raje bolj^fefna ^ase.kot z drugimi. Drugega pa ne. Zaradi teodtujefi^stiiunistik|ija«rvečspoštovali, čeprav sta se do vseh obnašala r'	'	•	.. .	~
tujenpstnumsi da Vljucflj«, a z; riliumla. Iz niu
i zadržano in hladno. Tako se zares nista nikomur priljubila.‘iz njunih ustje bilo slišati le vljudni »dober dan«, na obiske in na klepet pa nista hodila nikamor.
Toda od nekdaj nista bila tako zaprta vase. V mlajših letih, vse do vojne, sta bila zelo družabna, imela sta veliko znancev in prijateljev, ni jima manjkalo obiskovalcev. A vojna je vse podrla in uničila. V nji sta doživela najgloblje razočaranje, ki ju je pahnilo v osamljenost.
Ženi je bilo osamljenost precej težje prenašati kot možu. Rada bi se s kom kaj pogovorila, vendar ni hotela s tem vznemirjati moža, ker je vse prerad in prepogosto poudarjal, koliko je vreden njun blaženi mir in kako je pravzaprav srečen.
Nekega dne pa je žena prelomila tihi dogovor. Na obisk jepova-bila prijateljico iz šolskih let, s katero sta se slučajno srečali v mestu. Možje najprej vzrojil, češ kaj se nista naklepetali že v mestu. Slovesno je izjavil, da v svojem stanovanju želi živeti »brez tretjega«. Vendar pa, ker seje žena za obisk že dogovorila, seje vdal in privolil, da v njuno samoto vdre nekdo iz zunanjega sveta. Toda samo enkrat!
Ko je na dan obiska prijateljica prišla, je bilo, kot da ni sama stopila v stanovanje. Z njo je prišel ves svet, smeh in sonce. Čeprav se z možem svoje gostiteljice ni poznala, se je do njega obnašala zelo sproščeno. Nič narejenega, tujega in priliznjenega ni bilo v njeni drži, temveč sama prostodušnost. Spomini so kar vreli iznje, vsi sveži in živi, kot daje pravkar vstala iz šolske klopi, čeprav je od tistih dni minilo že več kot štirideset let.
V prijetnem kramljanju sta dve uri minili kot minuta. Obiskovalka seje opravičila za nekoliko dolg obisk. Mož jo je pospremil do vrat, kjer sta se poslovila s preprostim »na svidenje«.
Bilo je mišljeno v pravem pomenu. Še je prišla. Postalajima je ljuba in nepogrešljiva družbanica v starosti. In tako si še zdaj oža-rjajo stare dni s toplim srcem iz mladosti, si med seboj pomagajo v težkih trenutkih, si priskočijo v bolezni in drugih vsakdanjih nadlogah na pomoč. Drug brez drugega že ne morejo več živeti.
»Res dobra duša! Kako se nama prileže v teh letih,« je končno nekega dne priznal mož svoji ženi. Priznal je, da res ni najpametneje živeti »brez tretjega«.
PAVLA
Ignac Jereb:
Umirajoča domačija
Pozno jesensko vreme je razgrnilo puščobo. Z drevja je odpadlo zadnje listje, prazne njive so samevale. Iz svinčenosivih oblakov je rosil dež in se nabiral na drevju v debele v kaplje. Zadnje krizanteme na vrtu ob plotu so povešale cvetove.
Na Osojah je bilo čudno tiho. V hiši so hodili po prstih, vsi so govorili tiho in pogledovali na kamrino okno, kjer se je odvijalo zadnje dejanje. Marjanino življenje je začelo naglo ugašati.
Osojnikova družina to noč ni zatisnila očesa. Bdeli so ob Marjanini postelji. Ko je po močnem kašlju nekoliko zadremala, je družina odšla spat. Pri njej je ostal samo Osojnik. Proti jutru se je prebudila, zagledala moža, ki je zadremal ob njeni postelji z obrazom v dlaneh.
»Ali ne spiš?« je s težavo zastokala.
»Ne,« Se je takoj vzdramil Osojnik in se nagnil k njej, »Ali bi kaj rada?«
Ni mu mogla več odgovoriti. Lež roko je kazala, naj bo tiho. V prsih ji je piskalo in pelo ter zapiralo sapo, da je hlastala po svežem zraku.
»Ali ti je slabše?«
Marjana mu ni odgovorila.
»Ali ti naj prinesem toplega čaja?«
Izgledalo je, da mu je prikimala. Prižgal je svečo in jo pustil ob postelji, da ji je svetila. Stopil je v kuhinjo, vzel iz peči lonček pogretega čaja in ga postavil na rob istja. Stopil je čez hišni prag, da se osveži, ker ga je mučil zaspanec. Vsa dolina je bila pogreznjena v megleno tihoto. Daleč za slemeni gora se je komaj vidno prebujalo jutro. Osojnik seje vrnil v hišo, zaprl vrata za sabo ter odšel s čajem v kamro.
Marjana je ležala mirno. Prsi se ji niso več dvigovale, v notranjosti ji ni piskalo
in oči je imela priprte.
Osojnik ji je zatisnil oči...
Čeprav Marjana ni veliko hodila v dolino, prišla je samo vsako nedeljo k prvi maši in že odhitela domov po vsakdanjih opravilih, so jo dolinci dobro poznali in spoštovali. Kako spoštovana je bila, se je pokazalo, k o so v velikem številu pričakali pogrebni sprevod in se zgrnili v njenem grobu.
Po Marjaninem pogrebu ni nihče mogel pripraviti starega Osojnika, da bi sproščeno govoril in se po svoji stari navadi zanimal za življenje. Vsemu se je odmikal in živel vase zaprt. Ni bil več tista trdna korenina. Le nekdanji ponos in poštenost je obdržal.
Matevž je sekal vso zimo. Ni bilo veliko snega in je lahko tudi ves posekan les zvozil v dolino. Z Grabnarjem ni maral imeti nič opravka. Ves les je prodal trgovcu, ki se je prav tokrat prvič pojavil v tem kraju. Novemu odkupovalcu je bilo treba les speljati na oddaljeno železniško postajo, a Matevža to ni motilo, še posebno ne, ker je trgovec plačeval po nekoliko višji ceni.
Prebudilo se je pomladansko jutro. Sonce je vstajalo izza hribovja, zlato-rumeni žarki so polzeli po gori navzdol, in mahoma obžarili z vso lepoto Osojnikovo domačijo.
Prav na kraju, na robu ravnice je stal Osojnik kot pred letom dni in si ogledoval dolino. Dolinci so vozili gnoj na njive in se pripravljali za spomladansko oranje. Ozrl se je na prostor za sadovnjakom, kjer je bila lansko leto bo tem času skladovnica neprodane hlodovine,
a letos je bila že prodana in v dolino speljana.
»Moj Bog! Koliko se je v enem letu spremenilo na Osojah... Mlada v hišo, stara iz hiše. Koliko mladostne vedrine je Marjeta prinesla na Osoje,« je glasno razmišljal Osojnik in razpletal misli dalje: »In zdaj pričakujem, da bo po tolikih letih zopet zavekal otrok pri hiši in pomladil Osojnikov rod.«
Prižigal si je pipo in sedel na klop. Pogled mu je uhajal proti hiši. »Preklemansko! Nekaj dolgo mečkajo! Predolgo je vse tiho. Da ni kaj narobe?« je zaskrbelo Osojnika. Skozi okno so prihajali nerazločni glasovi in so ga vznemirjali. Obrnil se je in napeto prisluškoval. Lovil je posamezne glasove. Naenkrat je v hiši zavekalo. Kar vrglo ga je s klopi in je stekel v hišo. A ga je babica j-iza zaustavila, naj ne bo tako neučakan in naj še malo počaka zunaj, saj morajo vendar otroka spraviti v red.
Ko so odnesli Marjano tja doli na farno pokopališče, je mislil, da je ne bo nikoli prebolel. In zdaj je kar naenkrat občutil novo prebujanje. Šele sedaj je opazil, kako se je pomlad že razcvetela in razbohotila. In zdaj je v hiši še podmladek Osojnikovega rodu.
Ob tem velikem dogodku je bilo na Osojah neizmerno veselje. Osojniku je z rojstvom otroka padlo težko breme z ramen. Že je kazalo, da bodo Osoje ostale brez potomstva. Polona je svoja najlepša mlada leta zapasla z izbiranjem ženinov. Matevž se je zapletel s Kristino in je po njeni smrti kazalo, da se ne bo mogel za nobeno več ogreti. Na koncu pa je tako naneslo, da je dobil mlado, čedno in pridno ženo. In zdaj mu je rodila sina...
POTA
m sri{/
Za umor je okrivil neznance
Preloženo sojenje 53-letnemu Ludviku Lazarju iz Kočevja — Zanika umor in trdi, da so Ljudmilo Lavrič pretepli neznanci
KOČEVJE — Zaradi obtožbe umora in kriveovadbe seje 17. decembra zagovarjal pred sodiščem v Kočevju 53-letni kmetijski tehnik Ludvik Lazar iz Kočevja. Zaradi nasprotujočih si izjav, danih v preiskovalnem postopku in med razpravo na sodišču (tako obtoženca kot prič), je sodišče v celoti ugodilo predlogu obrambe o zaslišanju novih prič in ogleda kraja zločina ter preložilo razpravo na 14. januar.
čnžurni
poročajo
OSIROMAŠENA VETROVKA — Neznanec je med vožnjo vlaka iz Ljubljane v Novo mesto 15. decembra segel v žep vetrovke Matjaža Medleta iz Šmarjete in iz nje izmaknil 12 tisočakov. Kdo na tak način zbira denar za silvestrovanje, miličniki še ugotavljajo.
RAZGRAJAL IN PRETEPAL DOMAČE — Miličniki so 15. decembra zvečer v Črnomlju pridržali do izt-reznitve 30-letnega Borisa Žuglja, ker je razgrajal doma in v stanovanju pretepal domače. Čaka ga pot k sodniku za prekrške.
IZGINILO REZERVNO KOLO — Tatovi so bili 16. decembra na delu na parkirišču pri motelu v Trebnjem. Polotili so se tovornjaka »Gorjancev« in z njega odnesli rezervno kolo, vredno 300 tisočakov.
ODNESEL POTOVALNO TORBO IN VREČKI Z OBLAČILI — 20. decembra, med 21. uro in 22.30, je neznanec vlomil v osebni avtomobil 29-letnega Miloša Jeremiča iz Beograda. Iz vozila je izginila potovalna torba, zraven nje pa še dve vrečki z oblačili. Lastnik je s tem oškodovan za okoli 200 tisočakov, vozilo pa je parkiral pred motelom Putnik. Novega lastnika Jeremičevih oblačil možje postave pridno iščejo.
UMRL V ČELNEM TRČENJU
DRNOVO — Vpetek, 19.decembra nekaj po 17. uri, se je 55-letni Franc Škrbinek iz Jelš peljal z osebnim avtomobilom iz Drnovega proti Krškemu. Pri križišču z lokalno cesto Velika vas — Drnovo je zapeljal na levo in trčil v osebni avtomobil, ki gaje nasproti pripeljal 25-letni Celjan Sead Babič. V silovitem čelnem trčenju je Škrbinekov sopotnik, 35-letni Jože Žarn, dobil tako hude poškodbe, da jim je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel, hudo ranjen pa je bil tudi Babičev sopotnik, 25-letni Zijad Čirbič iz Celja.
Obtožnica je bremenila Ludvika Lazarja, daje 5. avgusta 1986 okoli 23.30 v stanovanju na Trgu Zbora odposlancev 16 v Kočevju tako močno udarjal Ljudmilo Lavrič, da je po nekaj dneh v bolnišnici podlegla poškodbam ter daje prijavil, da so Lavričevo in njega napadli, pretepli in oropali trije neznani moški. Vse to naj bi Lazar v preiskavi tudi priznal.
Obtoženec pa je pred sodniki opisal dogodke tiste noči čisto drugače. Dejal je, da je Lavričevo sicer kdaj
SMRT POD BUKVIJO
LAŠČE — 47-letni Karel Rajer iz Lašč je v soboto, 20. decembra, z bratoma podiral drevesa v gozdu blizu vasi. Ko je Karel z bratom Feliksom klestil vejevje, je Štefan Rajer z motorno žago podiral bukev. Opozoril ju je, ko je drevo padalo, vendar se nista umaknila. Nesreča pa je hotela, daje vrh bukve zadel ob drugo drevo, se prelomil in padel Karlu Rajerju na glavo. Poškodbe so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegel.
prej res pretepal, kritično noč pa ne. Tisti večer so praznovali rojstni dan in so ga vsi res precej spili. Ko so gostje odšli, pa so na vrata potrkali neznanci, in ko je vrata odprl, gaje najprej eden udaril s palico po roki, nato pa še z roko po vratu, da se je onesvestil. Zjutraj, ko seje osvestil, je našel ranjeno Lavričevo in poklical miličnike...
Izvedenec medicinske stroke dr. Alfred Šerko je povedal, da je Lavričeva umrla zaradi poškodbe glave in možganov. Izvedenec, psihiater asist. dr. Goraz Mravlje, pa je poročal, da so Lazarjeve umske sposobnosti povprečne. Je alkoholik, ki nič ne naredi za svojo ozdravitev. Nad invalidko Lavričevo je izživljal svojo že karsadistično napadalnost. V času dejanja je bila njegova sposobnost ocene ravnanja zmanjšana, a ne bistveno. Poškodbe pokojnice pa kažejo^da je bil storilec razjarjen.
Priče so bile složne predvse v tem, daje Lazar tepel Lavričevo, daje bila -večkrat tepena kot sita in da je živel z
Ugasnila tri življenja
Krvavo sobotno jutro na magistralki pri Otočcu
OTOČEC — Nočno tišino je v soboto zjutraj okoli 3.20 pri Otočcu znova prekinil zlovešč pok pločevine. Huda prometna nesreča, ena najtežjih letos na dolenjski magistralki, je pobrala troje mladih življenj.
V zgodnjem sobotnem jutru seje po magistralki proti Zagrebu z osebnim avtomobilom peljal 36-letni Franjo Pavlovič iz Kamenice. Zgodilo seje pri vasi Otočec, ko je Pavlovič zapeljal na levo polovico cestišča, takrat pa je, nič.hudega sluteč, pripeljal nasproti 26-letni Novomeščan Radenko Drobnja-kovič. Trčenje je bilo silovito, a zagotovo ne bi pustilo takšnih posledic, če ne bi prišlo do nove nezgode. Iz Otočca sta se v približno istem času v službenem vozilu peljala miličnika, 26-letni Milan Mede iz Novega mesta in 18-letni Matjaž Voljčank iz Regerče vasi. Neosvetljenih zaletenih vozil na cesti nista opazila, tako daje Mede trčil v zadnji del Drobnjakovičeve-ga avtomobila. Pri tem seje prekinila električna napeljava na
službenem vozilu, tako da avtomobila ni bilo moč osvetliti, kar jebilo tudi krivo, da se je vanj zaletel se voznik osebnega avta, 22-letni Josip Mrazek iz Beograda, ki je pripeljal iz smeri Otočca. Posledice so bile strahotne. Življenje sta izgubila26-letni Drobnjakovič in njegov 25-letni sopotnik Bernard Petrišič iz Novega mesta, istega dne pa je ob 20.30 za posledicami nesreče v novomeški bolnišnici umrla še 34-letna Ana Čumurdžič iz Kamenice. Hudo poškodovani pa so bili še Drobnjakovičeva sopotnika, 23-letni Andrej Cimprič in 19-letniCi-ril Gruden, oba iz Novega mesta, ter voznik Pavlovič in 9-letni sopp-tnik Džoni Čumurdžič. Vse so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 5 milijonov din.
Usoden večerni izlet mladeničev
Kako v Dobrniču in okolici doživljajo tragedijo, ko so v prometni nesreči ugasnila tri mlada življenja — Pomoč vaščanov
DOBRNIČ, PRESKA, ŠAHOVEC — Če bi ob koncu leta 1986 kogarkoli izmed okoli 800 krajanov nerazvite krajevne skupnosti Dobrnič povprašali, kateri dogodek v trebanjski občini, zlasti pa v njihovi KS, jih je najbolj presunil, bi verjetno vsak odgovoril, da je bila to prometna nesreča konec novembra letos. Tedaj so izgubili življenje kar trije mladeniči iz teh krajev, ko je brezvestni italijajiskišofertovornjakas prikolico pri Ivančni gorici brez smernika prehiteval drugtovornjakinpovzročil hudo nesrečo.
Čeprav so rane ob izgubi mladih življenj še globoko odprte v srcih krajanov, še posebno pa domačih, so nas prijazno sprejeli. Fani in Janez
Trunkelj iz Preske imata številno družino. V majhni, stari hiši je bila 14-članska družina zelo na tesnem. K sreči so tri hčere že poročene, najstarejši sin
Smrčanje izdalo vlomilca
Nenavaden vlom v prostore brežiške davkarije — Božo Lepešič po dejanju zaspal v globok sen
BREŽICE — Sreča tudi tokrat 41-letnemu Zagrebčanu Božu Lepešiču ni bila naklonjena, podobno kot pred desetimi leti, ko je prav tako neuspešno vlamljal v prostore uprave za družbene prihodke v Brežicah. Na vprašanje, zakaj so se brežiški davkarji tako zamerili Lepešiču, da jih je po skoraj natanko desetih letih znova skušal okrasti, sodniška obravnava pred dnevi sicer ni dala odgovora, zato pa je razjasnila druge podrobnosti tega zanimivega dogodka.
Kot je sodnikom na obravnavi povedal Lepešič, je v Brežice prispel 12. oktobra letos med 4. in 6. uro, vendar ni znal pojasniti, kaj gaje pripeljalo do sklepa, da vnovič vlomi v prostore uprave za družbene prihodke. Povedal je le, daje bil kar precej vinjen, saj je ves dan poprej popival, spal pa le kakšno uro. No, naj bo kakorkoli, Lepešič je tisto jutro odmencal do Ulice Ivana Ribara v Brežicah in se tam po požarnih stopnicah povzpel do okna občinske davkarije, skozi katero je nato vlomil v notranjost. Pridno je nekaj časa odpiral predale, a našel le nekaj lističev lota in športne napovedi, ob njih pa še dobre tri tisočake gotovine. Zdi pa se, da je bil Lepešič bolj kot denarja vesel druge najdbe: v prostorih je namreč odkril tudi nekaj hrane in liter žgane pijače Vecchia.
Usedel se je na tla, poleg sebe razprostrl papir in nanj naložil naj-V^deno salamo, pašteto, kruh in sla-
mno, malical, hrano pa pridno zalival. Po kakih osmih decilitrih zaužitega konjaka so možakarja zapustite moči, zmogel je leše to, da se je z blazinami s stolov pokril in nato pod mizo utonil v krepak sen. Takega so nato našli brežiški miličniki, ki so bili nekaj pred 15. uro obveščeni, da se v občinski davkariji dogaja nekaj nenavadnega. Kar precej truda je bilo potrebnega, da so Lepešiča zbudili iz globokega sna. Po vsega dobrih treh mesecih svobode — Lepešič je bil namreč šele letošnjega junija izpuščen iz zapora—sejetakomožakarznova znašel v uniformirani družbi.
Senat novomeškega sodišča je ob upoštevanju, da gre za specialnega povratnika, ki je bil že večkrat kaznovan, izrekel Lepešiču 6 mesecev zapora, pri tem pa mu je v dobro štel njegovo priznanje in obžalovanje. Sodba še ni pravnomočna.
B. B.
njeno sorazmerno veliko pokojnino na visoki nogi, pa tudi, da jim je Lazar govoril o neznancih, ki so njega in Lavričevo usodno noč napadli. Sicer pa so priče dajale tudi nasprotujoče si izjave.
Lazarjev zagovornik odvetnik Lado Orel je zato predlagal zaslišanje še novih prič, med njimi tudi miličnikov in socialne delavke ter oged obeh stanovanj, Lazarjevega in Ljudmile Lavrič. Senat, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, je po tajnem posvetovanju v celoti ugodil zahtevi obrambe in sklenil, da se sojenje preloži na 14. januar.
J. PRIMC
TEHNIČNI PREGLEDI TUDI V SEVNICI?
SEVNICA — V Sevnici že nekaj časa razmišljajo, da bi našli in uredili prostor za opravljanje tehničnih pregledov motornih vozil v mestu, da bi prihranili ljudem precej stroškov, ki jih imajo zdaj s prevozi na tehnične preglede v Krško, na Otočec in drugam. Tako pobudo je dala tudi Zavarovalna skupnostTri-glav Krško, ki bi dala tudi določena nepovratna sredstva in posojilo za ureditev prostorov. Tehnične preglede naj bi v Sevnici opravljali kontrolorji druge pooblaščene organizacije na določene dneve.
Mar za avte ni pokoja?
Letos eno najbolj črnih let—Poprečna doba vozil na slovenskih cestah kar sedem let — Po številu žrtev Novo mesto in Krško pri vrhu
Slovo od pravkar iztekajočega se leta je vse bliže in priložnosti za številne obračune bo še več kot dovolj. Enega pa vendarle lahko naredimo že zdaj: tudi po tem letu bomo krepko glede prometne varnosti na zadnjem mestu med evropskimi državami. Morebiti smo kaj takega celo pričakovali, vendar pa tudi največji 'pesimisti niso pričakovali, da se bo ob samo za 15 odstotkov večji pQrabi goriva v primerjavi z lanskim letom varnostna podoba letos tako poslabšala.
Že številke v oktobru so najavile, da bo letošnja statistika ena najbolj črnih doslej: kar 4.266 prometnih nezgod, 5.535 huje poškodovanih oseb in 347 mrtvih. Te številke so danes seveda še mnogo višje, spomnimo se le sobotnega krvavega jutra pri Otočcu. Ne bi tokrat na široko razpredali o vzrokih, saj smo jim že v preteklosti namenili veliko prostora, tudi cestam, le redko pa smo omenjali tistega, ki bo ob vse večji draginji vre bolj na površju. Gre za stanje naših vozil, ki jih srečujemo na cestah. Nekdo je izračunal, da je poprečna starost vozil v Sloveniji kar 7 let, življenj-
V
ska doba pri nas izdelanih avtomobilov pa po zagotovilih proizvajalcev 6 let. Podatek, ki pove vse in pri katerenP se bomo v prihodnosti zanesljivo še ustavljali. In še nekaj, o čemer tudi radi molčimo: če upoštevamo metolo-gijo sosednjih držav, potem bo letošnja statistika prometnih žrtev samo Sloveniji prinesla predvidoma 60 milijard dinarjev izgub, kijih ne bomo nikjer zabeležili. V tem golem ekonomskem računu seveda za resnico o življenju, ki je nenadomestljivo in naša največja vrednota, ni mesta.
Pri roki pa imamo še eno žalostno ugotovitev: na seznamu sedeminšestdesetih slovenskih občin je novomeška po številu prometnih smrtnih žrtev letos krepko na drugem mestu, prednjo je le Ljubljana-mesto, na četrtem mestu te tragične lestvice pa najdemo tudi Krško. Zasluge za to gredo predvsem dolenjski magistrali in tistim, ki so si pred takšnimi podatki dolga leta zatiskali oči. Sila radi bi zato odgovor na vprašanje, zakaj morajo biti temelji bodoče dolenjske avto ceste tako krvavi.
B. BUDJA
S pasom pretepel ženski
Pet mesecev zapora za 30-letnega Cirila štineta
Ivan dela v Ivančni gorici, Jože pa jepri vojakih. In ko sta bila 17-letni Peter in 16-letni Zdravko pravzaprav edina in največja opora materi in očetu, stoodstotnemu invalidu, ju je na cesti dohitela smrt. Peter je zgorel v jugu, Zdravko pa je izdahnil na pragu ljubljanske bolnišnice.
»Tisti večer smo imeli domači praznik, koline. Fanta sta do 19. ure vse postorila. Rekla sta, da bosta samo skočila k prijatelju. Niti preoblekla se nista. V skrbeh smo bili, ker fantov pozno ni bilo nazaj, kajti čeprav staže delala v Novolesu v Straži in sta zaslužila, se ponoči nista potepala naokoli. Zjutraj ob 9. uri je prišel miličnik povedat, da se je Zdravko ponesreči. Vprašal sem, kje je pa Peter. Takoj je poklical Ljubljano in okoli 16. ure so ugotovili, da je starejši sin zoglenel v avtu. Nikomur ne bi privoščil teh trenutkov,« je pripovedoval Janez Trunkelj.
»Cela fara nam je pomagala v teh težkih časih in se vsem za to toplo zahvaljujemo,« sta Fani in Janez sklenila naštevanje, kako jim je kdo pomagal. Mimogrede: Novoles je plačal pogreb, na domačijo, ki ne premore drugega kot vrtiček, so pripeljali tudi tovornjak drv, da jih pozimi ne bo zeblo. Z 39 tisočaki Janezove invalidske penzije morajo Trunkljevi znati že kar čarati, če želijo preživeti. K sreči pomagajo starejši otroci, predvsem si veliko obetajo od Jožeta, ko bo slekel vojaško suknjo.
V Šahovcu, vasici ob slabi vozni poti, delno posodobljeni iz smeri Dobrniča, smo se pomudili še pri Novakovih. Pri Murnovih se-po domače reče kmetiji, prislonjeni ob strm breg. 17-letnega Jožka je mati zadnjič videla usodnega dne, 26. novembra, ob pol štirih popoldne, ko je rekel, da gre na črpalko s prijateljem Poldetom.
V bifeju v Dobrniču se je šesterica starejših mladoletnikov domenila za krajši izlet proti Ljubljani, s katerega pa so se vrnili le trije. Kdor je videl razbito in ožgano pločevino juga se je čudil, da krvni davek ni bil še večji. 30. novembra sta se vila na dobrniško pokopališče v razmiku nekaj ur dva množična pogrebna sprevoda, prvi s Preske, drugi pa iz Šahovca, da takih ne pomnijo.
P. PERC
NOVO MESTO — O 30-letnem Novomeščanu Cirilu Štinetu smo pred kratkim, ko je napadel službeno vozilo milice in miličnika, že pisali in bo zaradi tega početja še moral pred sodnike, tokrat pa je na zatožni klopi novomeškega sodišča sedel zaradi dogodkov letošnjega 19. avgusta, ko je v večernih urah na Gorenjih Sušicah napadel dve ženski in ju poškodoval.
Vse seje začelo, ko je Štine tisti večer prišel iz Novega mesta domov. Žena mu je povedala, da je v času, ko ga ni bilo doma, prišlo do prepira med njo in Marijo Kump, kri paje Štinetu zavrela, ko je izvedel, da je Janez Šuklje, sin Kumpove, razbil dilo na vhodnih stanovanjskih vratih. To ga je tako razkačilo. daje sklenil oditi v vas in Škulja poiskati. Nesreča pa je hotela, da je med potjo v Gornjih Sušicah pri hiši št. 23 srečal Marijo Kurim. Pričela sta se prepirati, pri tem paje Štine pograbil za usnjen pas, na katerem je bila precej velika kovinska zaponka, in z njim večkrat udaril Kumpovo po glavi, dokler ni padla po tleh in tam obležala do prihoda svojcev. Prav takrat je prišla mimo tudi Frančišča Fabjan. Ko je videla, kaj
Goljufa ujeli šele s tiralico
Eno leto zapora za Alojza Matalna — Golfa ni vrnil
NOVOMESTO — Precej časa so miličniki in kriminalisti potrebovali, da so izsledili in prijeli 36-letnega Alojza Matalna iz Tržiča, ki je v priporu vse od 20. oktobra zvečer čakal na nedavno zadnje dejanje pred senatom novomeškega sodišča.
Dogodki, zaradi katerih je moral' Mataln pred sodnike, segajo še v december 1984, ko seje možak mudil v Novem mestu. 21. decembra okoli 13. ure je vstopil v prostore novomeške poslovalnice Globtoura Inter rent a car, da bi najel osebni avtomobil znamke golf. Referentu Bojanu Novaku je dokaj spretno pripovedoval izmišljeno zgodbo, kako je imel s svojim vozilom prometno nezgodo v Avstriji, kjer da je zaposlen, in da so mu tam zategadelj vzeli vozniško dovoljenje. Prosil je, naj mu vozilo izdajo na vozniško dovoljenje njegove znanke Cvetke Gregel iz Celja, ki bo vozila avto, medtem ko bo on urejal vse formalnosti v zvezi s prometno nesrečo. Obljubil je tudi, da bo vozilo vrnil najkasneje do 28. decembra, ko bo poravnal vse ostale obveznosti, kot depozit pa je v poslovalnici vplačal 32 tisočakov. Skratka, naNovakajeMatal-na napravil vtis normalne poslovne stranke, zato mu je izročil tudi ključe avtomobila. _
Matalnu pa seveda še na misel ni prišlo, da bi vozilo v dogovorjenem roku vrnil. Večkrat je poklical v Globt-our in zatrjeval, da bo vozilo zdaj zdaj vrnil in poravnal stroške, vendar iz tega vse do 13. februarja lani, koso miličniki v Celju našli zapuščeno vozilo, ni bilo nič. Mataln se je zatem dokaj spretno umikal vsem pozivom in iskanjem, tako da je morala novomeška UNZ za njim izdati tiralico, kar ga je privedlo v novomeški pripor.
Pred sodniki je dejanje v glavnem priznal, trdil je le, daje vozilo resnično upravljala Greglova in da on za zamudo pri vračilu avtomobila ni kriv. Seveda so dokazi govorili drugače in senat fe Matalna obsodil na 1 leto zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Štine počne s Kumpovo, je pričela kričati, naj jo vendar pusti pri miru. Štine pa je s pasom pričel udrihati tudi po Fabjanovi in ji huje poškodoval oko. Obe poškodovanki so morali z rešilcem prepeljati v novomeško bolnišnico, kjer sta ostali na zdravljenju. Ob tem je treba dodati, da sta bili obe zaradi poškodb dalj časadomala nesposobni za delo, kar je sodišče prav tako upoštevalo pri izreku kazni.
Senat novomeškega sodišča je za obe dejanji Štinetu izrekel enotno kazen petih mesecev zapora, pri tem pa kot obtežilno okoliščino upošteval tudi, da je obsojen ta čas še v dveh kazenskih postopkih. Pripor je sodišče vštelo v izrečeno kazen, le da ta zaenkrat še ni pravnomočna.
NABOJ POŠKODOVAL OTROKA
TREBNJE — V novomeško bolnišnico so 15. decembra pripeljali ranjenega 14-letnega Jožeta V., ki je imel poškodovano roko. Vzrok je bil kmalu pojasnjen. Fantje iz trebanjske osnovne šole so se igrali z najdenim nabojem iz strašilne pištole. Jože je iz radovednosti s kamnom udaril po naboju, slednji je eksplodiral, košček bakrene pločevine pa seje fantu zaril v roko. Drobec so mu v novomeški bolnišnici izrezali, fanta pa nato napotili v domačo nego.
TOLUEN IZTEKAL NA CESTIŠČE
OBREŽ — Franc Kikl iz Šalovcev pri Središču ob Dravi je 17. decembra ob 7.50 peljal Viatorjev tovornjak s priklopnikom iz zagrebške smeri po magistralki proti Obrežu. Tam je na vozišču stal drugtovornjak—cisterna, označen z varnostnim trikotnikom. Ko je Kikl zapeljal mimo, je s priklopnikom oplazil cisterno, napolnjeno z 20 tonami nevarnega toluena. Slednji je po nezgodi pričel iztekati na cesto, vendar so miličniki dovolj hitro ukrepali, na pomoč pa je priskočil tudi brežiški štab za civilno zaščito. Tako onesnaženja na srečo ni bilo, materialno škodo na obeh tovornjakih pa so ocenili na 4,5 milijona dinarjev.
PEŠEC PODLEGEL POŠKODBAM
VELIKE MALENCE — 54-letni Mihael Premelč iz Župelevca se je v soboto, 20. decembra, peljal z osebnim avtomobilom iz Kostanjevica proti Brežicam. Skozi Velike Malence je vozil prehitro in s kratkimi lučmi, kar je bilo tudi vzrok, daje spregledal pešca, ki sta prečkala cestišče. Premelč, ki se jima je hotel ogniti, jesicer močno zavil v levo, vendar je vseeno zadel 56-letnega Avgusta Pavšiča. Trčenje je bilo tako močno, daje pešca odbilo na bankino, kjer je obležal hudo ranjen, poškodbam pa je kasneje v bolnišnici podlegel.
DRVARNICA ZGORELA
NOVO MESTO — 16. decembra popoldne je prišlo do požara v drvarnici Milana Žorka v Slančevi ulici v Novem mestu. Vzrok požara še ni znan, na srečo pa so novomeški gasilci preprečili širjenje ognja in večjo materialno škodo. Slednjo so ocenili na 250 tisočakov, saj je drvarnica povsem pogorela.
PO DOLENJSKI DEŽELI
V Prav nič ni bila vznemirjena minuli petek med 8.30 in 9. uro hči Avgusta Košaka iz Novega mesta, ko je v stanovanju slišala neki ropot. Mislila je, da ga povzroča o fe. Ta ga je povzročil šele, ko je ugotovil, daje izstanovanjazmanj-kalo kar 400 tisočakov in 200 zahodnonemških mark.
• Če bodo telegrami z novomeške pošte te dni zamujali, nikar nepotrebne vroče krvi. Novomeške poštarje je namreč minuli teden obiskal tat in jim zmaknil dva usnjena jopiča in čelado. Rekviziti so služili poštarjem, ki so dostavljali telegrame.
• Dasosetatovipreselilivšole, smo ugotavljali že prejšnji teden. Novo potrdilo temu je prišlo iz novomeške srednje šole za gostinstvo. Nataši V. je iz denarnice v učilnici zmanjkalo 7 tisočakov. Edina tolažba je, da bodo tisočaki najverjetneje ostali v gostinstvu.
Z AVTOM NA LEVO STRAN CESTE — V soboto, 20. decembra, ob 6.10 uri seje 24-letni Milovan Stojkovič iz Vijačanov peljal z osebnim avtomobilom iž Ljubljane proti Zagrebu. V Krški vasi je zapeljal na levo stran ceste in s prednjim delom vozila trčil v zadnji del avtomobila, ki ga je vozil 38-letni Osman Macanovič iz Krivaje.
Po trčenju je Stojkoviča odbilo na levi vozni pas, po katerem je takrat pripeljal nasproti voznik tovarnjaka iz Avstrije Friderich Leppei. Po močnem čelnem trčenju je Stojkovičev avtomobil ponovno odbilo v Macanovičevo vozilo, medtem ko je tovornjak nekaj časa nadaljeval vožnjo po travnati bankini, nakar se je priklopnik prevrnil.
Težje sta se v nezgodi ranila voznik Stojkovič in sopotnik Slavko Savič iz Vijančanov, laže pa Gordana Stojkovič. Vse so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, materialne škode paje bilo za 10.500 din.
NA POLEDENELI CESTI GA JE ZANESLO — Silvo Doberdrug iz Prečne je 17. decembr peljal traktor s priklopnikom, na katerem so bili naloženi smrekovi hlodi, po Ljubljanski cesti proti Karteljevemu. V dvojni ostri ovinek je zapeljal po sredi ceste, takrat pa je nasproti pripeljal avtobus, ki ga je vozil Stanko Jovič iz Niša. Slednji seje umika! na rob ceste, pri tem pa gaje na poledenelem vozišču zaneslo, tako da je trčil v drevo in nato še v leseno lopo. Gmotne škode je bilo za milijon dinarjev, sovoznik Adem Rušitovič paje bil laže ranjen.
PRELOMIL TELEFONSKI DROG — 15. decembra okoli ponoči se je Jože Škedelj iz Volčkove vasi pri Šentjerneju peljal z osebnim avtomobilom iz Prekope proti Šentjerneju. Ko je dohitel drugo vozilo je zaviral, pri tem pa ga je pričelo zanašati, dokler se ni zaletel v drog telefonskenapeljaveinga prelomil. Sopotnik v vozilu je bil laže ranjen, materialne škode pa je bilo za 200 tisočakov.
š. tJ § f I 1 k m
Tretja zmaga Pionirjevih odbojkarjev
V 9. kolu II. ZOL premaga-li Salonit s 3:1_________________
Po nekaj zaporednih neuspehih v srečanjih prvenstva II. zvezne odbojkarske lige-zahod, so igralci novomeškega Pionirja vendarle iztržili dragoceni točki v boju za obstanek. S 3:1 (-2,7,
14,2) so ugnali dobro Salonitovo vrsto, za katero igra tudi bivši Novomeščan Smrke.
Začelo pa se je slabo za gostitelje: v pičlih petnajstih minutah so izgubili prvi niz, pri tem pa osvojili vsega dve točki. In le malodko med kakimi 200 gledalci je po vsem tem verjel v preobrat in zmago domače ekipe. A zgodilo se je prav to. Mlada in poletna domača vrsta je z dobro igro tako v polju kot na mreži brez težav odločila sebi v prid drugi niz, najrazburljivejši pa je bil tretji set, ki je verjetno tudi odločil srečanje. Gostje so namreč v njem vodili že s 14 : 11, imeli kar tri zaključne žoge, a nobene od teh niso izkoristili. Pionirjevci so dobili pet točk zapored in niz odločili v svojo korist, kar je goste psihično dotolklo, da jih v četrtem setu ni bilo moč prepoznati.
Pionir: Vernig, Komadina, Brulec, Travižan, Petkovič, Goleš, Resnik, Koprivnik, Gregurek, Babnik, Prah.
Po devetih srečanjih so Novomešča-ni še naprej na 10. mestu, zbrali pa so 6 točk, medtem ko je na čelu lestvice z vsega dvema izgubljenima setoma brez poraza ekipa Ljubljana. V prihodnjem kolu potujejo Novomeščani na Bled.
KOVAČIČ NAJBOLJŠI
HRASTNIK, REČICA — Prejšnjo nedeljo so se strelci strelske družine iz Boštanja v Hrastniku pomerili za prvenstvene točke 2. slovenske strelske lige-vzhod z domačim Steklarjem. Bo-štanjčani so zmagali s 1.444 krogi proti 1396, v svojih vrstah pa so imeli gostje tudi najboljšega tekmovalca dvoboja Staneta Kovačiča, ki je z zračno puško nastreljal 372 krogov. Sevniška SD heroja Maroka je tudi gostovala, in sicer v Rečici pri Laškem, in izgubila
1.392 : 1440. Sevničani pa so vložili protest, ker je imela ekipa Rečice dva strelca, ki sta registrirana pri drugi družini.
KRČANI NAJBOLJE STRELJALI
KRŠKO — V počastitev dneva JLA je SD Partizan iz Krškega pod pokroviteljstvom pokrajinskega štaba TO Krško pripravila v soboto, 20. decembra, tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Streljanja se je udeležilo 12 ekip iz vse Šlovenije, v ekipni konkurenci pa je zmaga pripadla SD Partizan Krško, 2. je bila LD Artiče, 3. SD Kumrovec. V posamični konkurenci je bil najboljši Bezjak (SD Ormož), drugi Zupan (LD Podsreda) in tretji Žabkar (SD Partizan Krško).
Štirideset let novomeškega šaha
2. aprila 1946 skupina petnajstih zanesenjakov ustanovila šahovsko sekcijo— ___________ Uspešna	štiri	desetletja
NOV O MESTO — 2. april 1946 je bil, ko seje napobudo šahistov Denarnega zavoda, Gradisa, okrožnega in okrajnega sodišča, javnega tožilstva in okrožnega ljudskega odbora Novo mesto v dolenjski metropoli na občnem zboru novoustanovljenega šahovskega odseka, predhodnika današnjega kluba, zbralo petnajst šahistov. Tone Šmalc, dr. Tone Hočevar, Jože Klarič, Boris Sartori, Stanko Modic, Jurij Picek st., Ferdo Kvas, prof. Ivo Kasesnik, Ivan Zorman, Ivan Jenko, Maks Megušar, Mirko Novak, Karel Štrukelj, Gregor Cerkvenik in Branko Lamut so bili tisti, ki so novomeške ljubitelje šaha spravili pod eno streho.
Vsega teden dni po ustanovitvi Sartori. Še večji razmah je novome-
šahovskega odseka so novomeški šahisti v prijateljskem srečanju pomerili moči s kolegi iz Črnomlja in
• DOLENJSKE TOPLICE — V restavraciji gostišča Rog v Dolenjskih Toplicah seje v soboto končal jubilejni turnir ob 40-letnid ŠK Novo mesto. Zmagal je Ljubljančan Plesec, ki je zbral 8 točk, sledijo: Kastelic 7,5, Milič (oba Novo mesto) 6,5 Materni (Zagreb) 6. Puc (Ljubljana) 5,5, Luzar (Novo mesto) 5 itd. Ob zaključku turnirja, ki so ga podprle številne delovne organizacije in obrtniki novomeške občine, je šahovskemu klubu in udeležencem čestital tudi predsednik Sob Novo mesto Boštjan Kovačič.
jih premagali kar s 6:2. Za novomeško vrsto so takrat igrali Splichal, Sartori, Avbelj, Šubic, Zorman, Picek, Modic in Klarič. Že aprila in maja je bil odigran tudi prvi kvalifikacijski turnir, na katerem je nastopilo 21 šahistov, zmagal pa je
ški šah dosegel 1948, ko je med dijaki novomeške gimnazije pod skrbnim vodstvom prof. Marjana Dobovška in prizadevnim organizatorjem dijakom Ivanom Zabukovcem zrasel nov rod mladih šahistov, ki so ustanovili ŠK Stojan Puc. Žal je dve leti kasneje prišlo do krize, zato je bil na pobudo nekaterih ljubiteljev šaha sklican ustanovni sestanek in 25. januarja 1952 ustanovljeno Šahovsko društvo Novo mesto, ki ga je vodil Slavko Kastelic. Vse odtlej je delo v klubu teklo brez zastojev in tudi dijaški klub »Stojan Puc« je kmalu pristopil v ŠK Novo mesto.
Nemogoče je v nekaj vrsticah opisati nadaljnjo pot novomeškega šaha, uspehe in rezultate, zato omenimo le nekatere. Zagotovo je v članski konkurenci med posamezniki največ dosegel prof. Igor Penko, kije kar desetkrat nastopil na republiškem prvenstvu in leta 1969 osvojil celo drugo mesto, dvakrat pa je bil 5. do 6. Eden največjih uspehov novomeškega šaha je bil dosežen 1974, ko je Ervin Poredoš osvojil naslov mladinskega republiškega prvaka, izreden uspeh pa je že dve leti
poprej dosegla še Anica Praznik-Bucher, ki je na ženskem prvenstvu Slovenije v Ljubljani delita 1. in 2. mesto. Uspehov ni manjkalo tudi v ekipni konkurenci, omenjamo le 1. mesto Novomeščanov na hitropoteznem prvenstvu slovenskih mest in krajev leta 1976 na Bledu, uspehe v republiški šahovski ligi itd.
• Na absolutni lestvici dosedanjih šahovskih prvenstev Novega mesta je prvi Igor Penko, ki je bil šestkrat prvi, dvakrat pa je prvo mesto delil, takoj za njim je SlavkoSitarspetimi zmagami, poleg tega je tudi on 1. mesto enkrat delil, medtem koje tretji na tej lestvici sedanji predsednik ŠK Novo mesto Tone Škerlj, ki je štirikrat osvojil prvenstvo Novega mesta.
Prelomno v štirih desetletjih ŠK Novo mesto pa je bilo gotovo leto 1982, koje klub dobil stalne prostore v domu športov na Loki, saj so bili novomeški šahisti dotlej brez lastne strehe nad glavo. Upamo le, da trdo delo in zagnanost prof. Marjana Dobovška, Ivana Zabukovca, Slavka Kastelca, Mira Verbiča, Franca Mikca, Jožeta Udirja, Igorja Penka, Jožeta Puclja, Slavka Sitarja, ki je klub vodil med letom 1975 in 1980, Toneta Škerlja, ki je na čelu kluba že od leta 1980, in seveda mnogih drugih tudi v prihodnosti ne bo ostalo brez rezultatov.	g	g
SLOVO OD SOJENJA — Še zadnjič sta v soboto med finalno tekmo tradicionalnega, že 13. ženskega rokometnega turniija v počastitev dneva JLA prijela za piščalke novomeška sodnika Fikret Kobašlič (levo) in Pavle Erjavec. Celih dvanajst let sta skupaj delila pravico na rokometnih igriščih, v soboto pa sta se od aktivnega sojenja poslovila. To pa seveda ne pomeni njunega slovesaz rokometom, sajstaoba že opravila izpit za zveznega rokometnega kontrolorja. V finalni tekmi, ki sta jo sodila, je Trešnjevka iz Zagreba ugnala mlado vrsto Kranja, jesenskih prvakinj v ženski SRL, in tako osvojila prvo mesto na turnitju, medtem ko je tretje mesto pripadlo igralkam šentjernejske Iskre in ne gostiteljicam, kot je bilo uradno razglašeno. Organizator se za spodrsljaj Šentjernejčankam opravičuje, pokal pa jim bo podelil naknadno. (Foto: B.B.)
Še osmi poraz deklet
Labodove igralke praznih rok tudi proti zadnj-euvrščenemu Mariboru — Dober prvi polčas novolesovcev
Potem ko so košarkarji novomeškega Novolesa med tednom v zaostalem srečanju I. SKL premagali vrsto Kraškega zidarja in tako zabeležili četrto zmago v prvenstvu, so v soboto po
Ribniški rokomet slavi
Tri desetletja rokometa v Ribniški dolini — Jutri pričetek velikega rokometnega turnirja — Zmagovalcu pokal Dolenjskega lista____
RIBNICA — Rokometni športv Ribniški dolini slavi letos tri desetletja obstoja. Pričelo seje leta 1955 na ribniški osnovni šoli, koje takratni učitelj Maks Drobnič učencem prvič predstavil to igro, navdušenje zanjo pa je bilo tolikšno, da je skupina Drobničevih učencev čez pet let pri TVD Partizan ustanovila rokometno sekcijo, ki je nastopala v takratni dolenjski ligi. Pravi razcvet je doživel ribniški rokomet po letu 1965, ko je prišel v mesto Ljubljančan Sveto Pavčič, barve kluba pa so branili Nikola Radič, Jože Šilc, Toni Andoljšek, brata Ponikvar, Lovšin in drugi. Tega leta je klub iz conske prešel v republiško ligo in že prvo leto nastopanja osvojil odlično tretje mesto.
Prišla je tudi kriza, menjava generacije, ki pa so jo »lesarji« hitro prebrodili. Že v sezoni 1978/79 so bili Ribničani celo na pragu I. zvezne lige, vsega dve leti kasneje pa so bili tudi v kvalifikacijah za vstopv LB ligo. Inles je brez dvoma po vseh teh rezultatih tretja slovenska rokometna ekipa, za Slovanom in Aero Celjem, po zagnanosti, delu in odrekanju pa zanesljivo na vrhu. V klubu delajo vse selekcije, njihovi rezultati so . odlični. Mladinci so dvakratni prvaki Slovenije, enak uspeh so ponovili tudi pionirji, sedaj pa gredo po njihovih stopinjah še kadeti. Ob tem je treba vedeti, da trenerji delajo amatersko, najvrednejši pa je zagotovo podatek,
da Ribničani nimajo niti enega tujega igralca. Veliko jih je dobilo ponudbe, da bi igrali drugje, celo v prvoligaških ekipah, toda vsi so ostali zvesti Inlesu. In njihova največja želja je, da njihov klub prav v letu, ko slavi tako visokjubilej,stopi v zvezno ligaško druščino.
• Prvi dan turnirja, v petek, bo ob 19. uri srečanje med Dinosom Slovanom in reprezentanco Slovenije, ob 20.30 pa tekma med Inlesom in ekipo LJAO. V soboto se bosta ob
10.	uri najprej pomerili ekipi republiške reprezentance in Inlesa, ob
11.30	ekipa LJAO in Dinosa Slovana, ob 16. uri bo tekma med reprezentancama LJAO in Slovenije ter ob 17.30 zadnje srečanje med Dinos-Slovanom in Inlesom.
V počastitev tega jubileja je bila te dni odprta svečana razstava o prehojeni poti, v. petek pa bo slavnostna akademija, na kateri bodo najzaslužnejšim posameznikom podeljena priznanja in plakete. Višek slavja pabo verjetno turnir, ki bo v počastitev 30-letnice v Ribnici jutri in soboto in na katerem bodo moči merile ekipe Dinosa Slovana, slovenske reprezentance, reprezentance Ljubljanskega armadnega območja in seveda slavljenca Inlesa. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal Dolenjskega lista.
M.GLAVONJIČ
pričakovanju v Rogaški Slatini ostali praznih rok. Brez točk pa so ostale tudi Labodove igralke v Mariboru in se teko verjetno dokončno poslovile od lige.
ROGAŠKA — NOVOLES 99:84 (50:49) — Novomeščani so se v prvem polčasu izredno upirali močno okrepljeni domači vrsti, za katero igrata tudi bivši igralec Cibone Gospodnetič in Sarajlija. Še posebej seje v tem delu igre izkazal Plantan, ki je zadel kar osem trojk. Srečanje je bilo odločeno šele v nadaljevanju, ko so gostitelji zaigrali agresivneje in si s hitrimi protinapadi že v 28. minuti priigrali 16 točk prednosti.
Novoles: Cerkovnik 12, Vučkovič 14, Golobič 10, Župevec 16, Plantan 26.
Po 9. kolih so Novomeščani na 7. mestu s 13 točkami, v soboto pa igrajo doma z ekipo Jeklotehne Branika.
MARIBOR — LABOD68:43(28:20)
— Novomeščanke so izpustile še zadnjo priložnost, da se z zmago nad doslej zadnjeuvrščeno ekipo Maribora, ki edina v ligi do soboteše ni okusila slasti zmage, rešijo začelja lestvice. Toda tudi proti gostiteljicam, katerih poprečna starost je vsega 14 let, so bile docela nemočne in vnovič močno izgubile.
Labod: Srebrnjak 16, Verstovšek 1, Bratovž 2, Čavlovič 11, Dragman 4, Smrke 9.
Z vsega eno zmago so Novomeščanke skupaj z Mariborom na dnu lestvice, v soboto pa jim prihaja v goste Slovanova ekipa.
dvojna zmaga TREBANJSKIH KEGLJAČEV
IVANČNA GORICA — Na kegljišču Čož v Ivančni gorici je bila pred dnevi zanimiva kegljaška revija, ki je prinesla Trebanjcem velik uspeh, r.ajso osvojili prvi mesti tako v moški kot ženski konkurenci. Rezultati, moški: 1. Maraž 843, 2. Gričar (oba Mercator) 817, 3. Avbar (Novo mesto) 808 itd.; ženske: 1. Okoren 378, 2. Flisar (obe Mercator) 372, 3. Zupančič (Novo mesto) 368 itd.
Nesloga vodilnih nam je vzela dvorano in bazen
Miloš Dernovšek, Bloudkov nagrajenec, o sevniškem športu in razmerah
SEVNICA — Med redkimi dobitniki najvišjega priznanja v republiki za uspešno delo v telesni kulturi je bil tudi 56-letni poslovodja trgovine Peko v Sevnici Miloš Dernovšek. Prijetno je bil presenečen, ko mu je za Bloudkovo plaketo in njegovo delgoletno predano delo v sevniški telesni kulturi brzojavno čestital celo predsednik slovenske skupščine Miran Potrč.
Miloš se je s tekmovalnim športom ukvarjal le krajši čas takoj po osvoboditvi, kojeprisevniškem Partizanu igral nogomet. Zbolel je in zdravnik mu je odsvetoval igranje. Postal bi najmlajši nogometni sodnik, a ga poslovodja železniške zadruge v Sevnici ni pustil za 10 dni na seminar v Rogaško Slatino. Tako je Dernovšek pravzaprav ves čas povezoval organizacijske niti sevniškega športa, zlasti pa so ga vedno zaposlili zdenarjem in z blagajno ima opravka tudi danes, čeprav so mu naložili še druge pomembne, morda navzven bolj zveneče funkcije.
»Telesna kultura ni bila nikoli dovolj pri srcu ne gospodarstvenikom ne politikom. Edino Franc Pipan je kot partijski sekretar imel takšno moč in ugled, daje, denimo, privabil ljudi k delovni akciji, ko smo obnavljali stavbo in dvorano TVD Partizan. Ko sem jih jaz prosil, naj pridejo udarniško delat, so me nekam poslali,« pravi Dernovšek, podpredsednik občinske te-lesnokulturne skupnosti in od nedavna še Partizana v Sevnici.
Miloš ima dober »zgodovinski spomin«, zato je prepričan, da so bili Sevničani prav zaradi nerazumevanja odgovornih ljudi ob bazen, ki so ga zastavili že leta 1948 pri Mizarski produktivni zadrugi, današnjem Stillesu. »Po mojem mnenju je pred leti propadel sevniški referendum za samoprispevek za večnamensko dvorano in plavalni bazen prav zaradi nesloge vodilnih mož,« razmišlja Miloš Dernovšek.
P. PERC
Miloš Dernovšek
>ošta 6485 Črnomelj
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo odpadkov hrane. Javna licitacija bo v ponedeljek, 29.12.1986, ob 9. uri v kasarni »Bela krajina«. Začetna cena je 40.500,— din.
Kandidati morajo pred licitacijo plačati 10% izklicne cene-	1063/52-86
Razpisna komisija skupne delovne skupnosti upravnih organov občine Trebnje
razpisuje prosta dela in naloge:
referenta za urejanje prostora in stavbnih zemljišč
— za nedoločen čas POGOJI) visokošolska izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit. Po dogovoru je možna rešitev stanovanjskega vprašanja. Pisne prijave s potrebnimi dokazili morajo kandidati poslati v 8 dneh po dnevu objave razpisni komisiji.
O izbiri bomo prijavljene kandidateobvestili v 15 dneh po poteku razpisa.	1058/52-86
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
KRIŽE — Športno društvo iz Križ organizira v nedeljo, 28. decembra, v gasilskem domu na Križih zanimiv namiznoteniški turnir dvojic. Pričetek mladinskega dela turnirja bo ob 9. uri, medtem ko bodo člani stopili za zelene mize ob 10. uri. Organizator sprejema prijave do 27. decembra na telefon (068) 26-206.
elektrotehniško podjetie gnosuplje pozd elektroservice
Zaradi povečanja obsega poslovanja, hitrejšega razvoja in nove organiziranosti vabimo k sodelovanju:
1. SAMOSTOJNEGA RAZVOJNEGA INŽENIRJA
za področje avtomatike, industrijske elektronike in sistemov napajanja Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike ali ing. elektrotehnike, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del in nalog, opravljen strokovni izpit, aktivno znanje tujega jezika (nemščine ali angleščine).
2. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA (ali manjšo skupino projektantov)
za projektiranje elektroinstalacij, elektronaprav in opreme ter razvoja izdelkov Pogoji: dipl. ing. elektrotehnike, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del in nalog, opravljen strokovni izpit, aktivno znanje tujega jezika (nemščine ali angleščine).
3. VODJA MONTAŽ
za operativno vodenje in nadzor elektroinstalacijskih del na gradbiščih Pogoji: ing. elektrotehnike ali dipl. elektrotehnik, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri enakih delih, opravljen strokovni izpit, vozniški izpit B kat., izpit iz varstva pri delu — B.
4. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
za raziskavo trga in prodajo proizvodov s področja elektrotehnike in elektronike Pogoji: višja ali srednja komercialna ali tehnična šola, poznavanje uzanc in predpisov, najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah, vozniški izpit B kat.
5. VKV ELEKTROINSTALATERJA
za opravljanje najzahtevnejših elektroinstalaterskih del in vodenje skupine na terenu Pogoji: delovodska šola, večletne delovne izkušnje, vozniški izpit B kat.
6. KV elektroinstalaterje
za samostojno opravljanje elektroinstalaterskih del na terenu Pogoji: KV elektroinstalater, 18 mes. del. izkušenj.
7. KV monterja — vezalca
za samostojno opravljanje del in nalog velektrodelavnici Pogoji: poklicna šola elektrosmeri, 18 mes. del. izkušenj pri enakih delih
8. VEC pripravnikov — ELEKTROTEHNIKOV JAKEGATOKA
za opravljanje del in nalog voperativi, na zahtevnih montažah, na terenu in v kalkulacijah. Istočasno objavljamo
ŠTIPENDIJE
za naslednje poklice oziroma programe:
2 — dipl. inženir elektrotehnike, VII. stop. zaht. poklica, 1 — diplomirani ekonomist, VII. stop. zaht. poklica,
10 — elektroinstalater, IV. stop. zaht. poklica,
3 — ključavničar, IV. stop. zaht. poklica.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, podatki o dosedanjem delu in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15-ih dneh kadrovsko-splošnemu sektorju IMOS — ELEKTROSERVICE, 61290 GROSUPLJE, Cesta na Krko 9.	•'
1061/52-86
/
15
Št. 52 (1950) 25. decembn 1986
POLENjsk: ust|
Ictif KC| Energetska elektronika lOlVI d Novo mesto
j
ZNANJE IN DELO
danes za jutri
Proizvajamo: — napajalne sisteme (za energetiko, telelnformatiko In po posebnih naročilih)
— napajalne naprave (za telekomunikacije, posebne namene, večnamensko uporabo)
— modulne napajalnike (za telefonijo, standardne izvedbe, za namenske kupce)
— elemente (konektorje, spojne elemente, vtične panele, elektrokonfekcijo, releje)
J
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO	IN USPEŠNO
L
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
OBVEŠČA SVOJE VARČEVALCE IN OSTALE OBČANE,
da bo v času novoletnih praznikov v enotah banke veljal naslednji delovni čas: 1. 31. decembra 1986 bojo vse enote Ljubljanske banke-Temeljne dolenjske banke ODPRTE DO 12. URE;
2. v soboto, 3. januarja 1987, bojo od 7. do 12. ure ODPRTE NASLEDNJE DEŽURNE ENOTE:
Novo mesto, EKSPOZITURA CENTER, Cesta Komandanta Staneta 10 Črnomelj, Trg svobode 2 Metlika, Trg svobode 7 Trebnje, Ulica Gubčeve brigade 4
Vse druge enote Ljubljanske banke- Temeljne dolenjske banke Novo mesto bojo v soboto, 3. januarja 1987, ZAPRTE.
VSEM VARČEVALCEM, USTANOVITELJICAM IN DEPONENTOM	NAŠE BANK
NERJEM	IN	DRUGIM	OBČAN
1987 OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA POSLOVNIH REZULTATOV IN DOBREGA SODELOVANJA.
DOLENJSKI INFORMATIVNI CENTER TOZD GRAFIKA, NOVO MESTO
razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANATOZD
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo
— najmanj 5 let prakse v stroki
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijske vodstvene uspehe,
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja
— da je državljan SFRJ
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Prijavez dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov: DIC, tozd Grafika, Novo mesto, Glavni trg 24, 68000 NOVO MESTO. Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteku razpisa.
1071/52
NOVOLETNA LOTERIJA ^
POSKUSITE SREČO S SREČKAMI NOVOLETNE LOTERIJE, SAJ VAS ČAKA 174.685 DOBITKOV V SKUPNI VREDNOSTI 144,000.000 DIN.
GLAVNA PREMIJA 10,000.000 DIN ŽREBANJE a JANUARJA 1987
SREČO JE TREBA DELITI
O
SQ£)\7[iCaO£[l
POD ENO STREHO NA ENEM MESTU OBUTEV IN ŠPORTNO OPREMO:
smuči, sanke, rokavice, nogavice, bunde, okovje za smuči, smučarske palice, trenirke moške, ženske, otroške in še kaj
VAM NUDI OD PONEDEL. KA DO PETKA OD 8 do 18. ure
in ob SOBOTAH od 8. do 12. ure samo ALPINA, Komandanta Staneta 6, v Novem mestu.
Se priporočamo!
alpizia.
zima 1987
8-DNEVNI ARANŽMAJI (organiziran prevoz)
Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divčibare, Jahorina, Igman, Brdo pri Kranju*, Bled*, Bohinj*, Bohinj-Vogel, Platak**, Portorož**, Poreč**, Lovran**, Opatija**, Dubrovnik.
*v ceno vključen izlet v Celovec **v ceno vključen izlet v Trst
Za smučarsko karto na Kopaoniku je obvezna fotografija
7-DNEVNI ARANŽMAJI (lasten prevoz)
Planine in jezera
Kopaonik, Zlatibor, Tara, Divičbare, Goč-Mitrovo polje, Jabuka, Brezovica, Jahorina, Igman, Bjelašnica, Brdo pri Kranju, Bled, Bohinj, Bohinj-Vogel, Kranjska gora, Lipica, Plitvice
Morje
Izola, Portorož, Novigrad, Poreč, Vrsar, Medulin, Lovran, Opatija, Crikvenica, Šibenik, Trogir, Kaštel Stari, Stari grad (Hvar), Makarska, Neum, Dubrovnik, Kupari, Mlini, Cavtat, Igalo, Hercegnovi
ZDRAVILIŠČA (7-dnevni aranžmaji)
Arandjelovac, Vrnjačka Banja, Soko Banja, Jošanička Banja, BanjaKoviljača,KuršumlijskaBanja, llidža,Banja Vručica, Banja Kiseljak, Višegradska Banja, Fojnica, Istarske Toplice, Stubičke Toplice, Dolenjske Toplice, Dobrna
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
PUTNIK, LJUBLJANA, Miklošičeva 17/19, tel. 061/311-542,314-889, in pooblaščene agencije
V PLANETARIJU
Učenci osmih razredov smo bili v planetariju v Ljubljani. Po ozkem stopnišču smo se povzpeli v majhno sobico brez oken, ki je imela okroglo kupolo. Študent' fizike nam je najprej pripovedoval o zgodovini astronomije. Potem je ugasil luč in vključil okroglo napravo s čudnimi izrastki. Ko je skoznjo pognal svetlobo, nam je pričaral zvezdnato nebo. Predstavil nam je posamezne zvezde, potem pa nam je pokazal diapozitive o meteorjih in zvezdah.
VESNA CURHALEK, 8. b OŠ Dobova
NAGRADA ZA SPIS
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je ob mesecu knjige razpisala nagradni natečaj za črtico, novelo in reportažo za učence višjih razredov osnovnih šol in za srednje šole. Jazsem sodelovala s spisom Belolaska, ki gaje posebna žirija ocenila kot enega od desetih najboljših. Na podelitvi Trubarjevih plaket 17. decembra smo avtorji nagrajenih spisov dobili-knjižne nagrade. Osnovnošolci smo dobili knjigo Srebrnik in revijo Mentor, v kateri so natisnjeni najboljši spisi. Spise je pohvalil tudi pisatelj Ingolič.
VESNA DIRNBEK, 7. r OŠ Globoko
PAVLIHOVA PRATIKA 1987
v prodaji povsod po naši deželi
NOVO NOVO NOVO
Tel. št.: 22 802, 21 927 2iro račun pri SDK Novo mesto št.: 52100—601—10649 Teleks: 35—822 YU HRAST
Obrtna zadruga HRAST Novo mesto in Obrtno združenje Novo mesto
OBRTNA CONA CIKAVA
Obrtna zadruga HRAST je na svoji skupščini 19. 12. 86 sprejela sklep, da bo nosilec investicije izgradnje obrtne cone na Cikavi pri Novem mestu iz sredstev obrtnika, bank, zavarovalnice Triglav in obrtne zadruge vse v skladu s posebnimi pogodbami po katerih bo dana možnost združevanja sredstev po fazah.
Za tak pristop k izgradnji obrtne cone potrebujemo interesenteza gradnjo delavnic. Zaradi tega zbiramo interesente za vse vrste dejavnosti, ki jim lokacija ustreza.
Izgradnja obrtne cone zajema samo izgradnjo poslovnih prostorov brez možnosti izgradnje stanovanj po »verižnem sistemu« izgradnje delavnic. Na ta način bodo tudi stroški priprave, komunalne opreme in same izgradnje delavnic finančno ugodnejši.
Na podlagi tako zbranih potreb po interesentih bomo naročili izdelavo idejnih načrtov delavnic kamor bodo v postopku projektiranja vključeni tudi posamezni interesenti, kar bo osnova za naročilo spremembe zazidalnega načrta obrtne cone Cikava.
V fazi spremembe zazidalnega načrta bo sklad stavbnih zemljišč že pridobil zemljišče v družbeno lastnino in ga tudi takoj oddal obrtni zadrugi za izvajanje nadaljnjih nalog.
Pisne prijave vseh zainteresiranih tako obrtnikov, ki že potrebujejo delavnice in tistih, ki bodo delavnice potrebovali v kasnejših letih vložite pri Obrtni zadrugi »HRAST« Trdinova 4 s prilogo, ki jo dobite na zadrugi do 30.01.87.
Vse informacije dobite na Obrtni zadrugi »HRAST«, T rdinova 4, tel. 22-802, 21-927, vsak dan med 7. in 8. uro.
CENEJE DO OBRTNE DELAVNICE CENEJE DO OBRTNE DELAVNICE
OBRTNA ZADRUGA 68000	NOVO	MESTO
Mercator preskrba KRŠKO trgovsko Mercator podjetje na debelo in drobno
ČESTITAMO ZA NO VO LETO IN SE PRIPOROČAMO.
Osnovna šola Novo mesto, TOZD Osnovna šola Katja Rupena,
objavlja
prosta dela in naloge dveh delavk v kuhinji:
— 1 KV kuharice za določen čas (1 leto),
— 1 NK delavke v kuhinji
za nedoločen čas.
Kandidatke naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi.
1068/52-86
SEME
EXPORT- IMPORT
Komisija za delovna razmerja TOZD BEOGRAD, PE MARIBOR Framska ul. 4, tel. 062/33-631
OBJAVLJA za svojo prodajalno v Novem mestu prosta dela in naloge
PRODAJALCA
Pogoji:
— kmetijski tehnik ali KV trgovec mešane stroke
— vsaj eno leto delovnih izkušenj v trgovin:
— primerno zdravstveno stanje za delo s pesticidi
— poizkusno 3-mesečno delo
Kandidati naj pisne vloge pošljejo v 8 dneh na naslov: »SEME BEOGRAD, PEMARIBOR,62000Maribor, Framska ul. 4, ali pajih oddajo v naši prodajalni v Novem mestu na Prešernovem trgu 15, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
1067/52-86
kkhk
Krka, tovarna zdravil, n. sol. o.
Novo mesto, Jugoslavija
Svet sklada Krkinih nagrad
Učenci srednjih šol Dolenjske in slovenskih srednjih šol v zamejstvu!
Če bi radi poglobili svoje znanje in preizkusili svoje ustvarjalne in raziskovalne sposobnosti, vas vabimo, da se prijavite na:
Razpis
Krkinih nagrad za leto 1987
Sodelujete lahko z nalogami iz naslednjih tem:
BI sinteza, izolacija, biosinteza zdravilnih učinkovin in oblikovanje zdravil H izobraževalna, kulturna in raziskovalna dejavnost slovenske mladine El računalnik kot pripomoček pri poskusih B predklinične raziskave zdravil H odmevnost in učinkovitost tržnega informiranja za proizvode široke potošnje
Med mladimi želimo spodbujati skupinsko delo. Zato vas vabimo, da razpisane teme obdelate v skupini treh do petih učencev. O izbrani temi nas pisno obvestite do 10. februarja 1987. Napišite nam vaš naslov, kratko vsebino naloge in mentorja, ki vas bo usmerjal pri delu.
Predlagano temo naloge vam bo svet Krkinih nagrad pisno potrdil.
Vsak učenec lahko prejme Krkino nagrado le enkrat. Naloge, ki stejihžeposlai nadruge razpise, ne morejo konkurirati za našo nagrado. Nagrajene naloge postanejo last Krke, vi pa boste obdržali pravico, da svoje delo objavite, vendar boste morali navesti, da ste zanj prejeli Krkino nagrado. ^
Svet se lahko tudi odloči, da nenagrajene naloge odkupi.______________________________
Izdelano nalogo pošljite v dveh izvodih do 10. 'septembra 198 f na naslov:
Krka, tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto, 68000 Novo mesto Cesta herojev 45 (za Sklad Krkinih nagrad)
Dodatne informacije lahko dobite v izob-raževalnem centru krke. ____________________
Višine nagrad so:
. nagrada 120.000 din
II. nagrada 100.000 din
III. nagrada80.000 din
Slavnostna podelitev Krkinih nagrad, na katero bodo povabljeni vsi nagrajenci in mentorji, bo v oktobru 1987.
OPEKARNA NOVO MESTO, p. o. Zalog 21, Novo mesto
Razpisujemo prosta dela in naloge
vodje finančno-računovodskega sektorja
(ponovni razpis)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske ali komercialnesmeri
— 5 oziroma 7 let delovnih izkušenj
— poznavanje finančno-računovodskega poslovanja
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— izpolnjevati pogoje družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike.
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Objavljamo tudi naslednja prosta dela in naloge:
1.
2.
3.
4.
5.
komercialist (za delo na terenu), vzdrževalec — 2 izvajalca, prodajalec, komisionar, viličarist,
6.	pomožni delavec — 3 izvajalci.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1: končana srednja ekonomska, komercialna ali poslovodska šola, vozniški izpit B kategorije in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2: končana poklicna šola za poklic ključavničarja, strugarja ali druga ustrezna šola in 2 leti delovnih izkušenj;
pod 3 in 4: končana šola za prodajalce in 2 leti delovnih izkušenj;
pod 5: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole, tečaj za viličarista ali vozniški izpit B kategorije; pod 6: končana osnovna šola.
Pisne ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh poobjavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi oglasa.
1062/52-86
TRIKON, tovarna pletenin in konfekcije, Kočevje Reška cesta 16
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge voznika motornega vozila za
PREVOZ BLAGA
POGOJ:
— končana šola za voznike motornih vozil
— 1 leto delovnih izkušenj
Delo sezdružujezanedoločen čas, strimesečnim poskusnim delom. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po dnevu objave na naslov:
TRIKON, Kočevje,
Reška cesta 16.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku razpisanega roka.
1060/52-86
Četrtek, 25. decembra —; Božič ! { Petek, 26. decembra — Štefan Sobota, 27. decembra.— Janez .Nedelja, 28. tfeceMira —Živke/' ■Ponedeljek, 29. decembra — David Torek, 30. decembra — Evgen Sreda, 31. decembra — Silvester Četrtek, 1. januarja — Novo leeto Petek, 2. januarja — Makarij Sobota, 3. januarja — Genovefa Nedelja, 4. januarja — Angela Ponedeljek, 5. januarja — Simeon Torek, 6. januarja — Gašper Sreda, 7. januarja — Zdravko Četrtek, 8. januarja — Severin
LUNINE MENE
24. decembra ob 10.18 — zadnji krajec 31. decembra ob 4.11 —mlaj 6. januarja ob 23.35 — prvi krajec
BREŽICE: 25. 12. ni predstave. 26. in 27. 12. nemški erotični film Žena v rdečem klobuku. 28. in 29. 12. ameriška kriminalka Holkroftova pogodba. 30.12. angleški znanstveno-fantastični film Brazil.
ČRNOMELJ: 26. 12. ameriški film Diplomant. 28. 12. ameriška glasbena
	
	
komedija Izganjalci duhov. 30. 12. ameriška komedija Kje so fantje. 1.1. ameriški akcijski film Šampion nežnega srca. 2. in 4. 1. ameriški akcijski film Nindža III. 4. 1. ob 20. uri ameriška komedija Mladi zaljubljeni doktorji. 6. 1. ameriška grozljivka Ko zazvoni telefon. 8. 1. italijanski vestern Bel Star.
KRŠKO: 28. 12. avstralski film Pobesneli Max II. 29. in 30. 12. ameriški film Policijska akademija.
NOVO MESTO: 26. 12. italijanska komedija Človek buldožer (ob 16., 18. in 20. uri). 27. 12. ameriška komedija Bratje Mara v cirkusu (ob 16. uri) in Človek buldožer (ob 18. in 20. uri). 28. 12. Človek buldožer (ob 16., 18. in 20. uri). 29. 12. prednovoletni koncert. 30. 12. ameriška komedija Norije na kolesih (ob 16., 18. in 20. uri). 31. 12. ni kinopredstav. 1. 1. Leteča vraga (Stan in 01io) (ob 16. uri) in Norije na kolesih (ob 18. in 20. uri). 2.1. Norije na kolesih (ob 16. in 18. uri) in ameriški film Mož z zvezde (ob 20. uri) 3. 1. Norije na kolesih (ob 16. uri) in Mož z zvezde (ob 18. in 20. uri).
SEVNICA: 26. in 27. 12. kriminalka Žena v plamenu. 28. in 29.12. ljubezenski film Ljubezen v Riu. 2. in 3.1. komedija Policijska akademija. 4. in 5.1. akcijski film Super zmeda nore misije in risanka Robin Hood. 6. 1. risanka Robin Hood. 7. in 8. 1. slovenski film Dediščina.
stanovanja
MLAD UREJEN FANT nujno išče stanovanje ali sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista <_ 347/86). (97-52-MO)
IŠČEVA garsonjero vTrebnjem ali v Novem mestu. Vzameva tudi v najem. Naslov v upravi lista(8048/86). (92-52-MO)
PRODAM dvosobno stanovanje v Ribnici. Telefon (063) 821-253 po 19. uri, 821-216 med 7. in 8. uro. (88-52-MO)
43 m2 veliko enoinpolsobno stanovanje, pritlično, centralno ogrevano, novejše, zamenjam za večje, starejše stanovanje, lahko brez centralne, z eventualnim doplačilom. Kličite zvečer, razen petka, na telefon 23-153. (143-52-MO)
MLADA DRUŽINA išče enoinpol-ali dvosobno standVanje v N ovem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na . Jefon 25-725. Možno tudi plačilo vnaprej. (29-52-MO)
motorna vozila
PRODAM ASKONO, letnik 1982. Tel. 21-079. (72-52-MO)
PRODAM ohranjeno Z 101, letnik 1976, registracija do novembra 1987. Ugodno! Tel. 24-808, popoldne. (123-52-MO)
PRODAM P 126. Štubljar, Slavka Gruma 2, Novo mesto (73-52-MO) PRODAM KADETTA, starega 10 let, garažiranega, v dobrem stanju, prevoženih 62000 km. Majda Kuzma, Ragovska 10, Novo mesto, tel. 20-434 popoldne. (75-52-MO)
R4TLS,letnik 1983,31000 km,prodam. Tel- 26-236. (81-52-MO) PRODAM ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, letnik 1979. Roman Krese, Češča vas 25, Novo mesto. (82-52-MO) PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1973. Dragan, Gorenja vas 9, Šmarješke Toplice. (85-52-MO) PRODAM Z 750, letnik 1981, Mežič, Mali Podlog 13, 68273 Leskovec. (86-52-MO)
VW 1200, letnik 1975, dobro ohranjen, prodam. Jože Kirn, Dobra-vica 14, Šentjernej. (89-52-MO) PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1980 ter 1983. Marjan Urbančič, Kriška reber 16, Velika Loka. (91-52-MO) PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1977, prvič registrirano septembra
1978, delno popravljeno, registrirano do 28. 10. 1987. Drska 21, Jože Jerič, tel. 22-629. (111-52-MO)
PRODAM CITROEN 1,3 S, letnik 1980, prevoženih 54000. Tel. 26-729, od 14. ure dalje. (1-9-52-MO) PRODAM P 126, letnik 1982. Tel. 25-565, popoldne. (110-52-MO)
Z 750, letnik 1984, prodam. Tel. 84-634.
FIAT UNO 45, letnik 1984, prodam. Tel. (068) 23-911.(114-52-MO) PRODAM ZASTAVO 750, Rolih, Vel. Brusnice 99. (.113-52-MO)
R 4 TL, letnik 1983, 15000 km, ugodno prodam. Prodam tudi kvalitetno slivovko. Tel. 24-297. (112-52-MO)
PRODAM KOMBI 850, neregistriran, potreben manjšega popravila. Uc-man, Smolenja vas 65. (1-52-MO) PRODAM R 4, letnik 1979. Tel. 56-133. (3-52-MO)
LADO 1300 S, letnik 1985, in diatonično harmoniko Be, es, as, prodam. Tel. 44-268. (5-52-MO)
Z 750, neregistrirano, starejši letnik, ugodno prodam. Hočevar, Cirje 24, Raka. (8-52.MO)
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EP), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 120 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbeneorganizacije6.000 din, za tujino <£u auiti iških dolarjev ali 50 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti).
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo*mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.000 din, na prvi ali zadnji strani 4.000 din, za razpise, licitacije ipd. 2.500 din. Mali oglasi do deset besed 1.000 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, novinarskega servisa23-610, ekonomske propagande, malihoglasovin naročniškega oddelka 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
R 4, letnik 1978, ugodno prodam. Klančar, Zalog 10 a, tel. 85-387 od 16. ure dalje. (64-52-MO)
ZASTAVO 750, letnik 1982-okto-ber, registrirano za celo leto, ugodno prodam. Dragan, Družinska vas 90, Šmarješke Toplice. (96-52-MO) PRODAM AVTO PEUGEOT 304 in NSU prinz 1200, vozili sta nevozni zaradi motorjev. Franc Žužek, Ul. II grupe odredov 5, Trebnje. (14-52-MO) POCENI PRODAM Z 750, letnik 1976, delno karambolirano. Informacije v Beli cerkvi 17, tel. 84-960. (21-52-MO)
PRODAM ŠKODO 100, letnik 1971, registrirano do avgusta 1987, v dobrem stanju. Tel. 40-187. (22-52-MO)
PRODAM CITROEN GS 1976/12 ali zamenjam za manjši avto. Turk, Mali Orehek 5, Novo mesto. (32-52-MO)
ZASTAVO 101, letnik 1978, karoserija 1984, prodam. Tratar, Kaplja vas 12, Tržišče. (62-52-MO)
PRODAM R 4, letnik 1986. Tel. 20-416, popoldne. (40-52-MO)
Z 750, letnik 1977, registrirano, prodam. Tel. 25-248. (99-52-MO) PRODAM Z 101, letnik 1980. Macedoni, Šmarjeta 11. (59-52-MO) ZASTAVO 101-1973, registrano do junija 1987, ugodno prodam. Tel. 57-724 po 15. uri. (60-52-MO).
PRODAM FIAT 127, letnik, 1978, za 130 SM; Fiat 126, letnik 1978, za 50 SM; Z 101, letnik 1977, za 60 SM; Z 435 K, letnik 1980, za 60 SM. Gregorčič, Mokronog 116, tel. 49-107. (46-52-MO)
R4, prodam, letnik 1977, obnovljen. Gor. Straža 70, Vujanič. (27-52-MO) PRODAM R 4 TLS, letnik 1979. Tel. 23-002. (50-52-MO)
Z101GTL, letnik 1984, prodam. Lesjak, Mokronog 93, Tel. 49-002, dopoldne. (56-52-MO)
126 P prodam. Kolenc, Mali vrh, Mirna peč. (52-52-MO)
LADO 1600, letnik 1979, prodam. Tel. 51-420 popoldne, 51-410 dopoldne.
GOLF JX diesel, letnik 1986, prodam. Janez Pleško, Irča vas 9. (134-52-MO)
R 4 TLS, letnik 1978, ugodno prodam. Ulica Stare pravce 1, Novo mest—. (133-52-MO)
NUJNO prodam R 18, star dve leeti. Tel. 32-234. (3/87-1)
UGODNO prodam R 4, letnik 1979, prevoženih 44.000 km. Jordan, Dol. Prekopa 17 a, Kostanjevica. (140-52-MO)
R 4 GTLX 1984 prodam. Mirko Pirnar, 25-711, popoldne. (157-52-NO) GOLF D, letnik november 1983, prodam. Telefon 24-092, v četrtek od 15. do 18. ure. (139-52-MO)
CITROEN GS PALLAS /76 in ETZ z opremo prodam. Telefon (068) 52-102. (135-52-MO)
WV pasat, letnik 1974 prodam za 65 SM. Jenič, Stranska vas 26. (ček-96-52) CITROEN GS 1,3 super, letnik 79/80, potrebno barvanje in pokrov motorja, nujno prodam za 80 M. Ernest Kožar, Vel. Malence 49/a, 68262 Krška vas. (127-52-MO)
Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. Rozman, Mali vrh 9, Mirna peč. (132-52-MO)
VW 1200, starejši, zelo ohranjen, pozimi nevožen, registriran, ugodno prodam. Ragovska 20, Novo mesto.
R 4 TLS, 83, spredaj karamboliran, za rezervne dela, prodam. Telefon (068) 71-268, popoldne. (151-52-MO) Z 101, 1978, karambolirano, prodam. Telefon 75-634. (148-52-MO).
R 18, letnik 1985, odlično ohranjen in redno vzdrževan, krem barve, ugodno prodam. Tel. 22-322, med 17. in 20. uro.
KOMBI IMV serviser prodam. Tel. 22-713, informacije ob 7. ali 15. uri. (145-52-MO)
VW 1300 L, letnik 1970 in ZASTAVO 750, letnik 1977, ugodno prodam. Franc Zupančič, Birčna vas 5, Novo mesto.
prodam
PRODAM skoraj novo mizo in 8 stolov, primerno za jedilnico, kombinirani otroški voziček in EMO peč na olje. Informacije po telefonu 32-184, zvečer. (7-52-MO)
UGODNO prodam enofazni hidro-for,.no v, nekompletno pant žago ter dirkalno kolo z desetimi prestavami. Hočevar, Cirje 24, Raka. (8-52-MO) SESALEC, dobro ohranjen, prodam. Šegova 3, Drska, Novo mesto. (10-52-MO)
SPALNICO prodam. Tel. 24-461, od 18. ure dalje. (9-52-MO) UGODNO prodam suhe hrastove deske, 2 cm debeline. Telefon 77-479. (15-52-MO)
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan po 14. uri. Bogo-vac, Ragovska 14/5 Novo mesto. (19-52-MO)
NUJNO in poceni prodam bobne YAMAHA, veliki komplet s činelami. Cena po dogovoru. Telefon 24-981 ali 85-012, Robert. (20-S2-MO) PRODAM nove in rabljene salonitke ter 90 steklenih opek. Franc Pri-bac, Jurčičeva 8, Brežice, tel. 61-645. (95-ček-52-MO)
ŽAGO 480 Husqvarna v zelo dobrem stanju prodam. Viktor Plut, Mačkovec 4 pri Jugorju. (34-52-MO) PRODAM novo peč za etažno centralno (12.000 kcal). Tel. (061) 851-514 od 7. do 8. ure, ogled od 15. do 17. ure. Osterman, Breg 1, Stara cerkev. (36-52-MO)
KOSTANJEVE SOHE na rastilu ali naspol v Mladju prodam. Martin Kerin, Slinovce 9, Kostanjevica na Krki. (44-52-MO)
PEČ za etažno centralno ogrevanje (20.000 kcal) prodam. Tel. 26-760. (64-
51-MO)
PRODAM malo rabljen 16-colski gumi voz, 1300-litrsko kovinsko cisterno za kurilno olje, pony ekspres in harmoniko Lubas. Božnar, Malko-vec 20, Tržišče. (37-52-MO)
PRODAM televizor,črno-beli.Telefon 20-278. (38-52-MO)
PRODAM pohištvo za dnevno sobo in otroško posteljico. Telefon 23-103, po 15. uri. (40-52-MO)
PO UGODNIceniprodamgumivoz (16 col) in dva prašiča (160 kg). Alojz Dragan, Roje 4, Trebelno. (41-52-MO) SPALNICO prodam. Informacije na telefon 23-672. (42-52-MO) PRODAM 4 m3 suhih mešanih drv. Ivan Škedelj, Veliko Mraševo 11. (43-
52-MO)
PRODAM prikolico za avto, hidrofor in 35 m bakrenih žlebov. Telefon (068) 25-916. (47-52-MO) PRODAM 4 prašiče (110-220 kg). Regerča vas, tel. 26-191. (49-52-MO) SOLO KITARO Mosima prodam. Tel. 52-400. (30-52-MO)
PRODAM trajnožarečo peč. Jenič, Stranska vas 26. (ček-96-52-MO) KAMP PRIKOLICO 3 + 2 nemške izdelave prodam takoj. Telefon popoldne (068) 82-654. (128-52-MO) PRODAM motorno žago STIHL 050 in starejšo kosilnico RAPID. Sta-niša, Vinja vas 34. (138-52-MO)
ZX SPECTRUM 48 K zyostickom + interfacce + 100 programov prodam. Telefon (068) 23-008. (131-52-MO) UGODNO prodam uvožen vrtalni stroj Ider(do 16 mm) in uvožen vrtalni stroj Sharp (do 13 mm). Tel. (061) 612-362.
DIATONIČNO harmoniko ADG prodam. Informacije: Anton Grubar, Gor. Vrhpolje 1, Šentjernej. Tel. 32-081 v nedeljo dopoldne.
(153-52-MO)
UGODNO prodam agregat, stroj mio 82 za oblaganje in šrotanje ter avtoradio, vse novo. Tel. 23-600. (54-52-MO)
NOV originalni prtljažnik za smuči za GOLF jx prodam. Telefon 84-546. (70-52-MO)
PRODAM gumi voz (16 col), cirku-lar 4 KW in tračno žago. Telefon 23-789. (80-52-MO)
PRODAM radiokasetofon SHARP 2 x 9 W, črno-beli televizor Videoma-tik, motor z menjalnikom za 101, smuči RC z Marker avtomati. Tel. 85-406. (83-52-MO)
SINTHESIZER ROLAND Jupiter 4, orgle Roland Organ-strings 09 in končno stopnjo KOBRA 3 x 150 W (v garanciji) prodam. Telefon (068) 26-693. (90-52-MO)
UGODNO prodam motorno žago Stihi. Martin Kern, Celine 11, Raka, tel. 75-581. (102-52-MO)
PRODAM kravo, staro 8 let, brejo 9 mesecev. Telefon 33-783. (120-52-MO) PRODAM shrambo žita. Pavel Ju-ršič, Dolž57. (124-52-MO)
ZELO ugodno prodam novo sedežno garnituro (kavč, fotelja). Telefon (068) 25-044, od 14. ure dalje. (94-52-MO)
TV COLOR Grundig, 50 cm, nov, s carinsko deklaracijo, prodam. Informacije na telefon 25-841. (104-52-MO) PRODAM enoosno prikolico. Ju-ršič, Iglenik, Stopiče. (98-52-MO) PRODAM cisterno Creina (3000 1), staro 5 let, uporabno za pitno vodo. Telefon 56-782. (105-52-MO) PRODAM avtomat za kuhanje kave GAGGIA, nov, in 80 let staro harmoniko frajtonarico. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej. (119-52-MO) PRODAM starejši pralni stroj Gorenje, delno v okvari. Tel. 56-782. (106-52-MO)
PRODAM skoraj novo zamrzovalno skrinjo (380 1) ali zamenjam za drva. Bračika, Gotna vas 40. (108-52-MO)
PRODAM buldožer TG 50. Andrej Pintar, Velika Loka 66, telefon (068) 44-779, zvečer. (118-52-MO)
kmetijski stroji
PRODAM malo rabljen motokulti-vator »Pasbo« diesel 14KMzjeklenimi gosenicami, plug za oranje in na-gnjanje ter frezo. Možnost ostalih priključkov preko kardana. Tudi zamenjam za malo rabljen diesel 8 KM, tel. ,(068) 52-364. (66-52-MO)
TRAKTOR Štore404 prodam. Rudi Celestina, Zg. Vodale, Tržišče. (78-52-MO)
UGODNO prodam dobro ohranjen traktor Ursus 335-C. Jože Krevs, Biška vas 6, Mirna peč. (103-52-MO)
PRODAM traktor IMT 35 KM in enoosno traktorsko kiper prikolico (3 t). Janez Pavlin, Gorenja Stara vas 19, 68310 Šentjernej. (lOO-52-MO)
PRODAM nov plug za traktor TV 731. Telefon (060) 040-182. (107-52-MO)
PRODAM koso, rabljeno eno sezono, za Goldoni Mundial 108 (širina 110) in frezo Ferari, komplet, italijansko, starejši letnik. Martin Šiško, Mirna peč 94, 68216 Mirna peč. (52-MO)
TRAKTOR Zetor (42 KM) in 200 kg težkega prašiča prodam. Rado Anezlj, Vrh na Trebelnem. (77-52-MO) PRODAM traktor Štore 502 ali zamenjam za IMT. Jablan 23, Mirna peč. (76-52-MO)
PRODAM kabino za traktor Ursus C 335 ter gumi voz (16 col). Fanc Slak, Dečja vas 5, Trebnje. (67-52-NlO) TRAKTOR Zetor 2511 prodam. Zupančič, Biška vas 14, Mirna peč.
ZETOR 35 KM prodam. Tel. 26-903. (122-52-MO)
PRODAM motorno škropilnico ter APN 4. Cesar, Rdeči kal 8, Dobrnič. (136-52-MO)
PRODAM traktor Zetor 7011, letnik 1982, prevoženih 1600 ur, z originalno kabino. Martin Kos, 68261 Jesenice na Dolenjskem 12. (142-52-MO) PRODAM traktor TV 730 s plugom in frezo. Gorenc, Gor. Impolje 1, Studenec, proti večeru. (150-52-MO) POCENI prodam skoraj nove traktorske gume 750 x 16. Jablan 30, Mirne peč. (63-52-MO)
UGODNO prodam traktor Ursus 35 in skrinjo Gorenje. Telefon 75-666, popoldne. (62-52-MO)
PRODAM frezo Goldoni (14 KS) s priključki, vžig na akumulator. Janez Kobe, Dol. Straža 111, tel. 84-716. (39-52-MO)
TRAKTOR Tomo Vinkovič( 18 KM) prodam. Jože Rožman, Dobličkagora 13/a, Črnomelj. (58-52-MO)
mesta s svojo opremo. Informacije na telefon 85-951. (51-52-MO)
kupim
posest
Dragemu atiku, - tr.rernu atu PETRU BUTSCHER JU s Prib ja — Rožni dol, ki bo 3. januarja 198/ praznoval svoj 70. rojstni dan, želimo še mnogo zdravja in razumevanja v krogu domačih sin Adolf, snaha Silva, vnuka Boštjan in Vanja. (28-52-MO)
Naši dobri skrbni mami in ženi TONČKI ZORKO iz Čadražčestitamo za njen 60. rojstni dan in ji želimo predvsem trdnega zdravja vsi, ki jo imamo radi. (117-52-MO)
ANI DOMITROVIČ iz Čemš želijo ob njeni 60-letnici še mnogo zadovoljnih in zdravih let mož Stane in otroci Jože, Stane ter Anica z družinami. Njeni vnučki pa ji pošiljajo 60 poljubčkov. (126-52-MO)
Dragemu možu ZDRAVKU HOČEVARJU iz Mačkovca pri Škocjanu za 32. rojstni dan iskreno čestita in želi vse najboljše, obenem pa tudi srečno novo leto žena Marica. Pridružujeta se še Minka in Franci iz Gor. Dol. (18-52-MO)
Ljubljeni ženi in mamici SILVI BUTSCHER, Petelinjek 23, Novo mesto, želimo vse najboljše ob njenem 33. rojstnem dnevu in godu. Otroka Boštjan, Vanja in mož Adolf. (28-52-MO)
obvestila
STAREJŠO HIŠO ali začeto novo gradnjo v Novem mestu kupim. Cena do 12 mil. Telefon 21-942, zvečer. (130-51-MO)
KUPIM zazidljivo parcelo (15-20 a), tudi s staro hišo, kjer je možna nadomestna gradnja, v okolici Krškega. Telefon 74-648. (pol.-52-MO)
KUPIM plastično 2000-litrsko cisterno za kurilno olje. Telefon 84-704. (4-52-MO)
ENOSTANOVANJSKO HIŠO 9 x 11 v Novem mestu prodam. Telefon (068) 27-739. (129-52-MO)
PRODAM polovico hiše z ločenim vhodom, vseljivo, v centru Mirne pri Trebnjem. Informacije natelefon (068) 72-545. (68-52-MO)
PRODAM nedokončano hišo v Stopičah. Telefon 24-966, popoldne.
STANOVANJSKO HIŠO v Škocjanu s 13 a zemlje prodam. Ferkolj, Za-vinek. (69-52-MO)
HIŠO na Ratežu prodam. Naslov v upravi lista (8049/86).
ZAOKROŽENO RAVNINSKO kmetijo prodam. Velikost po želji. Naslov v upravi lista. (8050/86) (149-52-MO)
ZDOMCI! Prodam novo manjšo stanovanjsko hišo, primerno tudi za vikend. Informacije (061) 40-967, popoldne. (152-52-MO)
NJIVE, travnike prodam v Birčni vasi pri Novem mestu. Telefon (061) 263-993. (33-52-MO)
PRODAM na desnem bregu med Dvorom in Sotesko borov gozdiček s travnikom, manjšo leseno hišico, kompletno z opremo. Možnost zamenjave za gradbeno parcelo v Novem mestu (okolica). Telefon (068) 25-113. (91-51-MO)
PRODAM 1,8 ha obdelovalne zemlje s hišo, vrtom in gospodarskim poslopjem ob cesti Krško—Brežice. Informacije na telefon (068) 71-144, po 20. uri (P52-5MO)
NOVO HIŠO brez fasade (210 m2), spodnji prostori primerni za manjšo obrt, lepa sončna lega, Mirna Roje III, prodam. Franc Milošič, Slovenska vas 17, Šentrupert. (P52-7MO)
razno
PO UGODNI ceni izdelujem kabine za traktorje TV. Telefon 47-541, popoldne. (23-52-MO)
SKUPINA, ki se uveljavlja, išče organista (organistko) iz okolice Novega
OBVEŠČAM cenjene goste, da še sprejemam rezervacije za silvestrovanje. Gostilna Balkovec, Mali Ne-rajec. (144-52-MO)
Želja vsakega perutninarja je imeti pri vzreji uspeh. Zato ni vseeno, kje in kaj kupujete. Valilnica PETELIN-KAR vam je za sezono 1987 pripravila dve pasmi: — težko pasmo za meso (Hubart) in — odlične rjave nesnice (Hisex). Prvi piščanci bodo v drugi polovici januarja, nato vsak petek popoldne in soboto dopoldne. Informacije kakor tudi vplačila (akontacijo) sprejemamo na naslov: Nada PETE-LINKAR, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto, tel. (068) 23-385. (21-51-MO)
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo piščani od 9. januarja dalje vsak petek od 12. do 16. ure. Vljudno prosimo stranke, da se pravočasno naročijo. Valimo bele težke pasme, grahaste in rjave, srednje težke nesnice. Priporoča se Mijo GUNJI-LAC, valilnica, 68281 Senovo, tel, (068) 79-375. (16-52-MO)
ŠIVANJE ZAVES — informacije po telefonu 23-893, Janja Šehič, Lobetova 12, Novo mesto. (17-52-MO)
NOVO! Popravilo drobnih gospodinjskih aparatov v Črnomlju. Fino-mehanika Damir Cvitovac, Mirana Jarca 6,68340 Črnomelj. (132-51-MO)
HITRO, poceni in z garancijo popravljam gospodinjske stroje. Naročila sprejemam po avtomatskem telefonu številka 25-393 NON-STOP.
ČE VAM iz zamrzovalne skrinjeteče ali vam ta na zunanjih stenah ledeni, oziroma rosi, pokličitena tel. (062) 34-367, in obiskali vas bomo na vašem domu ter napako z jamstvom odpravili! (22-50-MO)
REJCI PERUTNINE! Prihranili si boste čas in denar, če se boste odločili za nabavo dvomesečnih jarkic rjave barve. Dobava konec marca. Sprejemamo naročila! Strugar, Svibnik, Črnomelj. (35-52-MO)
ŽALUZIJE, rolete, platnene zavese montiramo in popravljamo. Telefon (061) 264-172,271-455. (50-50-MO) CENJENE STRANKE obveščam, da bo frizerski salon MARIJA 31. decembra 1986 odprt od 6. do 13. ure. V soboto, 3. januarja 1987, pa bo zaprt. Vsem skupaj želim srečno novo leto in se priporočam. Marija Kulovec, Vavta vas. (71-52-MO)
PIŠČANCE, enodnevne in starejše, vseh vrsi, bomo začeli prodajati v januarju. Naročila sprejemamo na naslov: Franc HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto, tel. (068) 24-496. (93-52-MO)
FRIZERSKI SALON »Darovec«, Straža, obvešča cenjene stranke, da bo salon zaprt od 1. do 5. januarja 1987. Vsem skupaj želimo srečno in uspešno novo leto 1987. (70-52-MO)
V našem domu je praznina, v srcih huda bolečina, zaman so klici naši, zaman te iščejo oči.
V SPOMIN
28. decembra mineva žalostno leto, odkar nam je kruta usoda iztrgala našega dragega moža, očka, sina in brata
ANTONA MACEDONIJA
Gorenja vas 45, Šmarjeta
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižigate sveče in krasite njegov prerani grob.
Žalujoči: žena Jelka, hčerkica Melita, mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
FRANČIŠKA
DRENIK
iz Malenške vasi 10
Najlepše se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter pevcem in župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
^ iSlr	ZAHVALA V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama MARIJA
	GORŠE Krakarjeva mama iz Dragovanje vasi o vsem, ki ste ji med boleznijo stali ob strani J vala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo oti. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni
Iskreno se zahvaljujerr in ji lajšali bolečine, pospremili na zadnji p	
V SPOMIN
22. decembra sta minili žalostni dve leti, odkar so žalostno zapeli zvonovi našemu dragemu možu, očetu in stricu
EKANCU MENCINU
iz Gor. Dol pri Škocjanu
in smo se poslovili od njega. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči: vsi njegovi
Prerano zapustil si nas. srcu zadaI bolečino, ki ne zaceli je čas.
Nisi utegnil se posloviti od nas. tako hiter je bil tvoj zadnji korak.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 25. letu življenja za vedno zapustil naš dragi sodelavec
BERNARD PETRISIC
natakar v Hotelu Kandija
Ohranili ga bomo v lepem spominu
Njegovi sodelavci iz Hotela Kandija, Novo mesto
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni, vendar nenadoma, nas je star komaj 46 let zapustil dragi mož, oče, sin, brat, tast, stric in svak
JOŽE GERŠIČ
Župančičeva 10, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Zlasti se zahvaljujemo zdravnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Novem mestu in zdravnikom ZD Metlika za lajšanje bolečin, DO Novoteks-predilnici Metlika, TOZD Trgovina in finančno-računovodskemu sektorju Novo mesto tersekciji upokojencev, RD Metlika, MFS Ivan Navratil za podarjeno cvetjein izrečeno sožalje. Hvala Mirku Čadoniču in Jožetu Matjašiču za tople besede slovesa, Ivanu Kapušinu za zaigrano žalostinko ter g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Martina, hčerki Andreja in Jožica z možem Darkom, mama, brata Tine in Tone z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očija in bratranca
VINKA DOLENCA
iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem za vso pomoč in izrečeno sožalje, za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala za vsestransko pomoč delovnima organizacijama Elektro Novo mesto in Dolenjke Novo mesto, vsem družbenopolitičnim organizacijam, društvom in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Mimica, sin Sebastijan in vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu starosti meje zapustil moj dragi mož
JANEZ KUKMAN
iz Gradenj 8 pri Beli cerkvi
Prisrčno se zahvaljujem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, mi izrekli tolažilne besede, pokojnemu možu darovali cvetje in venceter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem GD Bela cerkev, govorniku Albinu Bobiču, LD Otočec, govorniku Tonetu Merlinu za besede pri odprtem grobu, ZB in čebelarjem iz Smarjete ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Nežka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, sin, stari ati, tast, brat, stric, nečak in svak
FRANC MARINČIČ
elektrikar v pokoju
Z žalostjo v srcih se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga v bolezni obiskovali in nam kakorkoli pomagali ter z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v velikem številu pospremili do zadnjega doma.
Posebno se zahvaljujemo dr. Humarju, ki seje zanj žrtvoval do zadnje ure njegovega življenja, dr. Marjanu Pavlinu, patronažni službi, sosedom Vidrihovim, Perkovim in Vidmarjevim. Iskrena hvala GD Ponikve za organizacijo pogreba in poslovilni govor ob odprtem grobu, DES Elektro za besede slovesa, kolektivom KPD Dob, Pionir TOZD MKI in DSSS Novoteks Novo mesto. Prav lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, kakor tudi cerkvenemu pevskemu zboru za petje.
V neizmerni žalosti: žena Angelca, sinova Franci in Stane z družinama v imenu vsega sorodstva
Trebnje, Breza, Ljubljana, Domžale, Kranj, Zagreb, Argentina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naših dragih sinov
ZDRAVKA IN PETRA TRUNKELJ
iz Dobrniča
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, vsem, ki ste pokojnima darovali cvetje ter ju pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi mladincem, Novolesu Straža, Krajevni skupnosti, vsem ostalim iz bližnje in daljne okolice ter pevcem in gospodu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred. Vsem šeenkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče, mati, bratje in sestre
Ostala je praznina brezmejna, ki nič je ne more zapolniti, ostala je luč, svetla in močna, luč spomina in zahvale, ki nikoli ne more je nič ugasiti.
ZAHVALA
Tiho in nepričakovano nas je v 71. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra, stara mama in prababica
KRISTINA BEČAJ
iz Pustega gradca pri Dragatušu
Zahvaljujemo se vsem, ki ste v teh težkih trenutkih sočustovvali z nami, pokojni darovali cvetje in vence ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo tistim vaščanom Pustega gradca in Dragatuša, ki ste nam ves ta čas nesebično nudili veliko pomoč, vsem sodelavcem, prijateljem in znancem iz Dragatuša in okolice, Metlike in Novega mesta, godbenikom in pevcem, Miranu Simoniču za vodenje pogrebnih svečanosti, Fani Toman in Evgenu Cestniku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: mož Leopold, hči Slavica, brata Mirko iz Zvone z družinami, sestri Katarina in Barbara
Zakaj si mora! nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti?
Odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Ljubil si življenje, polje in dom. vendar brez slovesa zapustil si dom.
ZAHVALA
V 17. letu starosti je tragično preminil naš ljubljeni sin, brat, nečak in
bratranec
JOŽE NOVAK
iz Šahovca 18 pri Dobrniču
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in nekdanjim sošolcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na * njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala govornikom OO ZSMS Dobrnič, DO IM V Novo mesto ter sovaščanorn Dolfetu Longarju za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujemo družinama Kuharjevi in Smoličevi za nesebično pomoč, pevcem, mladincem iz Dobrniča in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, sestra Anica, brata Marjan in Bojan, stric Lojze in ostalo sorodstvo
OGLJI-
KOVODIK
(OKTANS-
SKO
STEVILOt)
MLEČNI
IZDELEK
VBI-
BITSKI
PRELAZ
STRAŠILO
SEST. DEL BATNEGA POGON. STROJAc
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
HALOGENI
ELEMENT
LEPOTA
ZMRZUJE NA VODA
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
ODDA JALEC DELA NA AKORD
CEPINOV
OKEL
ZAPISKI
PRIPADNIK ANTIČNEGA NOMAD.
LJUDSTVA
NAKDANJ!
PREDSE
DNIK
CARTER
MIT. GERM. OREL
VELIKO
REŠETO
PREDPONA V ŠKOTSKIH IMENIH
OPORIŠČE ZDA NA PACIFIKU
REKA NA PIRENEJSKEM POLOTOKU
KLICANJE K OROŽJU
NEPOGREŠLJIV TISKARSKI MATERIAL
NAŠ SKLADATELJ (KAROLI
PAPIGA
STOPNJA V VOJ. NADRE JENOSTI
GR.VOJ-- SKOVODJA '
DOMAČE
M. IME
VRSTA
EMBALA2E
PRIPADNIK NEM. PLEMENA VRSTA ■POKRIVALA 1
REŠEVAL
NlCOLN
LAT. UMETNOST
GLEDALIŠKA IGRA
ZVEZDA V ŠKORPIJONU
GESLO FR. REVOLUCIJE (ENAKOST)
IGRAŠ
KARTAMI
OKROŽJE
DRAGO
NOVAK
INFAM-
NOST
TEZA EMBALAŽE
DOBA
VITAMIN
BI
IZDELO-
VALEC
RAKET
GOROVJE V BURMI
SLOV.
SUKAR
(MATUA)
2ELATINA
IZ ALG
ŽELEZOV
0KS10
ČAROVNIK
OKR.ZA
RECEPT
OKLOPNO
VOZILO
D&O PRI PREDENJU
LEPO
VEDENJE
Izkopan'
PREHOD ZA CESTO
KDOR
APN02GE
LETOVIŠČE PRI OPATUI
REZULTAT
ZBIRANJA
INFARKT
HOMERSKI
JUNAK
Novoletna nagradna križanka
Za popestritev prazničnih dni smo spet pripravili celostransko nagradno križanko. Kdor želi sodelovati pri žrebanju nagrad, naj pravilno izpolnjeno križanko pošlje v uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Germova 3, p: p. 130, do vključno petka, 9. januarja 1987. Žreb bo izbiral med naslednjimi dobitki:
1. nagrada — 10.000 din
2. nagrada — 6.000 din
3. nagrada — 2.000 din
4. do 10. nagrada — knjiga
Reševalci križanke naj na kuverto obvezno napišejo oznako »KRIŽANKA«, svoj naslov pa naj pripišejo na rob križanke, ki bo hkrati tudi kupon pri žrebanju.
Prijetne praznike in srečno 1987. leto vam želi vaš DOLENJSKI LIST
SONDA
OGRADA ZA SVINJE
0KR.ZA BRATU M
MEDN.
BEGUNSKA
MRTVI-
CHA
SLEP PRIVRŽENEC
PUŠČAVSKI RIS
ROMULOV
BRAT-
W0JCEK^
BURKA
MESTO
VSZOB
OONU_
SREONJE-
VEŠKA
DRAMA
AVT. OZNAKA 00BOJA
SAMOSPEV
JAP.
SAMOMOR
SODNI POSTOPEK MESTO V NIGERUI (KULTURA BENIN)
NORO. MIT. GOSPODARICA MORJA
KRALJ
SAUa
ARABIJE
ANGL
VELIKAS
"mesto”
V BACKI
VLAKNO
IZRAEL
SKALUKA
MESTO V ŠPANUl
RUDAR
KONEC
ŽIVLJENJA
MOČNIK
AVSTRALSKI MEDVED
VEROVANJE
INDIJSKI
DROBIŽ
KEM.
SIMBOL
ZAJANTAL
ŽIME
KEM. SIMBOL ZA BARU
EVR.
VBITOK
KEM.
SIMBOL
ZAVANADU
ZNAK MNOŽENJA—
VRSTA
VRBE
KRITIKA
SREDI
SCNICA
DEL KO
TALNEGA
LEŽAJA
NOVOZE-
LANDSKI
DOMAČIN
MAKEDON SKO KOLO
ETIOPSKI
KNEZ
POKRAJI-
vsAua
ARABUI
GR TEMPELJ
SMER NEBA
KEM. SIMBOL ZA OEVTERU
ZDRAVI-
LIŠČE
RIM.
URADNIK
STARO VOJ. PO KRIVALO
KORI
TASTA
DOLINA
POTR-
DITEV.
ODO-
BRITEV
KRAŠKO
VINO
ETNOGRAF
ROŽANC
GR.CRKA
NRAVO-
SLOVJE
srečno novo leto
1987
RAST-
LINSKI
ROD
(JAVORR
BANKOVEC ZA STO ENOT
UPAD MOR VODE
PREMO-
ŽENJE
■m'
VARNOSTNI SVET
SIMBOL
PROŽNOST
ZA BOR
POLITIK
RUMEN
DUHOVIT
ZBAD
UIVEC
PANJ. NA KATEREM SESEKA
HAZARDNA
IGRA
OBSEŽEN SPIS PREBIVALEC GR. DEŽELE
ANA
LOGUA
SMOTKA
SEST.: J. UDIR
SJGNAKEL V KNJIGI
METER
:
STO
NA ČELNA SOGLASJA
NE REŠUJEJO DRŽA V
Gospodarstva posameznih republik in pokrajin, združena v republiških in pokrajinskih ter v zvezni gospodarski zbornici, so se, doslej že prevečkrat soočena z mnogimi neživljenjskimi in slabimi rešitvami v ekonomski politiki, letos vključila s svojimi pogledi In predlogi o gospodarski politiki v prihodnjem letu v fazo nastajanja razvojnih dokumentov. Upanja, da jih bo kdo zares poslušal in upošteval, ni bilo veliko, saj so v zvezni vladi, ki ji sicer gotovo ni prav nič lahko, očitno spet zelo prepričani o svojih sposobnostih in o svojem prav in mirno lansi-
rajo tudi mnoge škodljive, da ne rečem butaste ideje, ki tudi škodujejo našemu ugledu, kar se že pozna v gospodarskih in celotnih naših odnosih z drugimi državami. A veljalo je poskusiti.
Slovensko gospodarstvo, pa ne samo slovensko, je zahtevalo korenite spremembe v ekonomski politiki, pa ne zaradi lepšega, ampak zaradi izredno poslabšanih gospodarskih razmer. To, kar so razni politiki že nekajkrat napovedovali, namreč prelomno leto za jugoslovansko gospodarstvo, ki pa se vse doslej še ni
uresničilo, ampak je šlo le še na slabše, bi bilo v letu 1987 dejansko nuja, zadnja priložnost. Če drugega ne, bi se morali pripraviti na odplačevanje večine odloženih dolgov tujini, ki nas čaka čez dve leti. To bo hudzalogaj, ki si ga ne bi smeli dovoliti pričakati z gospodarstvom v razsulu, ampak v razcvetu, kar brez zelo domišljenih ukrepov gospodarske politike ne bo možno. Tujih upnikov pa javno zmerjati z oderuhi ni niti vljudno niti koristno.
Slovensko gospodarstvo je za prihodnje leto zahtevalo predvsem manj administriranja in
več prostora na trgu, večjo poslovno samostojnost in večje pravice pri razpolaganju z ustvarjenimi devizami, Postopoma naj bi vendarle začeli spoštovati trg in tržne zakonitosti v gospodarstvu in voditi bi morali ofenzivnejšo izvozno politiko. Letošnji instrumentarij z deviznim zakonom na čelu slednjega ni omogočal. Ekonomska politika naj ne bi preveč le razdeljevala, ampak motivirala delovne organizacije za ustvarjanje, za doseganje boljših proizvodnih rezultatov, podprla naj bi dobre. Kateri so dobri in kateri slabi, pa lahko pokaže samo tržno usmerjeno gospodarstvo. Zato naj bi gospodarska politika omogočila večjo vlogo trga in tržnih zakonitosti, najbolj sposobne naj bi spodbujala k izvozu, spodbujala naj bi k boljši delitveni politiki in razbremenjevanju gospodarstva. Odpravljali naj bi vzroke visoke inflacije. K temu bi pripomogla tržno gospodarstvo in ofenzivna izvozna politika pa hitrejši tehnološki razvoj, hitrejši razvoj kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva, politika delitve v prid gospodarstva, večja motivacijska vloga osebnih dohodkov za boljše gospodarjenje in ustrezna socialna politika. Finančna disciplina bi morala veljati za gospodarstvo in družbenopolitične skupnosti. Zvezna vlada naj bi priprla vse pipe za veliko sivo denarno emisijo, ki je dvakrat večja od uradne primarne.
Slaba ekonomska politika doslej niznala motivirati izvoznikov z realnim tečajem dinarja, z normalnimi spodbudami, kot jih poznajo tudi v razvitem svetu, z večjimi ugodnostmi pri posojilih. Pogoji gospodarjenja bi morali omogočati, da bo izvoznik na tujem zaslužil vsaj toliko, kot če bi prodajal doma. A glede na to, da je za nekatere v zvezni vladi že sedanji tečaj dinarja realen, se je bati, kakšne bodo rešitve. Večjo vlogo trga naj bi uveljavili s trgom blaga, denarja in deviz. Z realnimi obrestnimi merami, kijih ne nazadnje zahtevajo naši tuji upniki, bi bolje kot administrativno lahko uredili tudi naložbeno politiko. Nujno naj bi razbremenili gospodarstvo ter se spopadli s slabimi, kar bi bilo bolje, kot da drvimo navzdol zaradi navideznega socialnega miru.
Sedaj že nekaj tednov na najrazličnejših mestih in ravneh, v telesih in organih podolgem in počez premlevajo razvojne dokumente za prihodnje leto, ki naj bi bili sprejeti do konca leta. Temeljne opredelitve, ki jih je v osnutek resolucije zapisal zvezni izvršni svet, so bile sprejete z odobravanjem kot že nekaj časa ne, bistveno manj pa je navdušenja nad predlaganimi rešitvami v ekonomski politiki in spremembami ekonomskega sistema. Resolu-cijski osnutek zastavlja tri temeljne ci!je: rast pr- j oizvodnje in izvoza, dvig delovne storilnosti in učinkovitosti gospodarjenja ter bistveno zmanjšanje inflacije. Napoveduje odločno podporo predvsem tistim gospodarskim subjektom, ki so sposobnejši za prodore v novo kakovost gospodarjenja. Načelno so seveda vsi za realne pogoje gospodarjenja, takšne, ki upoštevajo ekonomske in tržne zakonitosti, za svetovni trg, za večjo proizvodnjo, za večjo storilnost, boljšo izrabo zmogljivosti, za donosen izvoz, boj proti inflaciji itd. Kako vse to doseči, pa so pogledi zelo različni, kot so v Jugoslaviji zelo različne možnosti, navade, tradicije, storilnost, hotenja in sposobnosti, ko nekaterim z 80- odstotno odpisano opremo uspeva več kot drugim s sodobno opremo. Ne nazadnje so tri federalne enote praktično napovedale bankrot in zahtevajo, da jih drugi tako tudi obravnavajo ter jim dejansko še naprej podpisujejo bianko menice prek sklada za nerazvite, kar razvitejši seveda zavračajo, čeprav ne zavračajo pomoči.
V prvem krogu usklajevanja razvojnega dokumenta za prihodnje leto so bila po stari navadi kljub načelni podpori temeljnim usmeritvam prisotna izsiljevanja za kompromise in izjeme vseh vrst, ki dokazujejo, da mnogi pravzaprav niso za spremembe, za soočanje s trgom, domačo in tujo konkurenco brez ujčkanja bolj ali ; manj visokih in pomembnih stricev. Opozarjajo, da bi spremembe zahtevale velike pretrese in prelome, dejansko pa ravno te potrebujemo, če naj bo reforma gospodarskega sistema smiselna, če naj prinese ustrezno spremembe načina gospodarjenja in ustrezno selekcijo v gospodarstvu. Če naj 'oi preživeli vsi. če naj bišenaprejdelalitakokotdoslej, če naj bi razvoj temeljil na inflaciji in porabi večji od : možnosti, potem jevsajškodatrudazapripravo številnih zakonov in predpisov in za njihovo usklajevanje, da ne govorimo, kakšna škoda bo to < za jugoslovansko gospodarstvo in družbo v celoti.
Dokumente o gospodarski politiki v prihodnjem letu bodo seveda sprejeli, mnoge celo >>v roku«, še v tem letu. Nekaj bo popustila vlada, še mnogo več bodo očitno morali popustiti v republikah. Načelno bodo sicer vsi za že naštete nujne pozitivne cilje, v konkretnih rešitvah bo še vedno precej izjem in »prehodnih obdobij«, fragmentarnih spoštovanj ekonomskih zakonitosti in zelo parcialnih ukrepov, ki ne predvidijo, kaj povzročajo v celoti gospodarskega sistema in dogajanja. Upajmo, da bo rezultat usklajevanj vendar tak da naše preživetje ne bo povsem postavljeno pod . vprašaj.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
-----------------------
V neobvezen premislek
KORISTNI TEPČKI
Časniki intelevizijaso nasz najmanjšo mogočo količino besed obvestili, da naši alpski smučarki Mateja Svet in Katra Zajc ne bosta nastopili natreh slalomih in enem veleslalomu v Courmayeurju in Valzolda-ni, ker sta pač na svojo pest z vlakom odpotovali domov. Edino sredstvo javnega obveščanja, ki si je upalo povedati kaj več,je bil Val 202, ki je, čeprav prav tako neobveščen kot vsi drugi, vsaj bobu rekel bob, oziroma vse skupaj imenovaj »najnovejša afera v našem smučarskem športu«.
Zakaj smo se novinarji spet enkrat podelali v hlače in pustili pri miru dogodek, ki je vznemiril tako rekoč vso Slovenijo? Osnovna profesionalna reakcija in dolžnost bi namreč bila, da bi sed mašila v imenu javnosti o zadevi povprašala vse prizadete, torej obe dekleti, trenerja Janeza Ziblerja in seveda Toneta Vogrinca. Ta osnovnošolska formula pa ni bila uporabljena, nekaj nedoločenega je na ekranu odžužnjal leVogrinec, Zibler pa je, ne da bi karkoli pojasnil, v bistvu nespametno rekel: ali dekleti ali jaz. Če vemo, da novinarji pišemo neznanske komentarje o za povprečnega Slovenca veliko manj zanimivih rečeh, je očitno, da je na afero nekdo dal embargo, kar sicer doslej v športu ni bila pogosta navada, odlaganje in zamolčanje resnice je namreč predvsem domena politike in njenega v zadnjem času tako burnega življenja.
\_______________________________
Ali res? Ali ni pravomenjeni primer slepomišenja z dekletoma, ki sta sedli na vlak proti domu, pravzaprav dokaz, da je sodobni slovenski vrhunski šport pravzaprav najčistejša politika? Po eni strani zaradi neznanskih milijard, ki se obračajo na vse strani, po drugi pa zato, ker je vsak uspeh ali neuspeh posameznega tekmovalca ali tekmovalke pravzaprav nacionalna zmaga ali
poraz. Če pade Rok Petrovič, je padla tudi Slovenija, zastave so na pol droga.
In če je šport s svojo komercialno-nacionalno logiko tudi del vsakdanjega slovenskega političnega življenja, bi morali mojstri za skrivalnice prvi vedeti, kakšen bumerang so lahko polresnice in drugi pripomočki iz zakladnice zgodb za slab-oumneže in majhne otroke. To bi seveda morali vedeti tudi mi, novinarji, ki nas je nekdo ob podobnem primeru označil kar za »koristne tepčke«. Zadnje je res, o koristnosti pa bo zadnjo besedo rekla nadaljnja usoda slovenskega smučanja in politike.
MARJAN BAUER
S *rt Ih t« •d O
© fl
0.% *-H e.
©
gg S 0)
>
a
Platonovo pravo ime je bilo Aristokle, rekli pa so mu Platon, ker je imel široka ramena. Umrl je na svoj 81. rojstni dan. Nasvoj rojstni dan je med slavnimi ljudmi umrl tudi angleški kralj Harold.
Petnajstega aprila leta 1845 je neznan atentator streljal na angleško kraljico Viktorijo. Po strelu mu je uspelo pobegniti, edino, karso lahko zaznali očividci, je bilo, da grezagr-bavega človeka. Takrat še manj slavni Scotland Yard je takoj stopil na prizorišče in v nekaj urah aretiral in zaslišal 760 londonskih grbavcev. Vsi so imeli neizpodbitne alibije. Šef policije je nato glavnemu uredniku The Timesa izjavil, da je na kraljico najbrž streljal lažni grbavec, torej človek z lažno grbo.
Ne g lede na res dolge skoke lahko kenguruji skačejo samo, če se prej z repom naslonijo na zemljo. Skakanje je poleg tega edina oblika gibanja teh živali, kar pomeni, da kenguruji ne znajo hoditi.
Današnji Italijani popijejo na glavo prebivalca toliko vina kot Avstrijci piva. Manj pa so lahko ponosni na dejstvo, da si je njihovo zastavo izmislil cesarNapoleon III., dotolklo pa bi jih, če bi vedeli, da ima Birmingham 35 kilomet-
rov več kanalov kot slavne Benetke.
Ko so med drugo svetovno vojno v mestecu Alamagord v državi New Mexico Američani začeli delati prvo atomsko bombo, je bil glavni pogoj za službo glavnega vratarja, da je popolnoma nepismen. Vodje projekta so bili prepričani, da bo nepismenost prispevala k večji konspirativnosti ene najbolj čuvanih skrivnosti vseh časov.
Poljak Robert Ahtosczyk je dosegel v jogi izredno mojstrstvo, zlasti mu je šlo od rok zmanjševanje srčnega utripa. Nekega dne pa je šel Robert vendarle nekoliko predaleč, srce je popolnoma ustavil in seveda umrl.
Alexander Cruden, ki je prišel v zgodovino kot prvi in eden zadnjih cenzorjev londonskega tiska, je po desetih letih dela znorel. Na varno so ga dali v slavno norišnico Bedlam. Uprava ga je ob svetlejših trenutkih spuščala na sprehode po Londonu. Običajno ga je policija prav hitro pripeljala nazaj in ga tako zaščitila pred besom londonskih meščanov. Kaj je počel Cruden? Med sprehodom po Londonu ni mogel iz stare kože in jez velikospužvo brisal grafite, kisojihmeščani pisali po stenah in vežah hiš.
Jak, tibetansko govedo, je ena najbolj nenavadnih živali na svetu. Njegovo okostje je podobno bizonovemu, glavo in dlako ima kot koza, rep kot konj, cvili pa kot prašič.
Intervju Dolenjskega lista
REVOLUCIJI IN POLITIKI
M&.iROl -I
■ ^ m	IimV
ŠKODIJO BEDAKI
DL: Veliko študirate, odkod ta silna želja za spoznavanjem novega, za znanjem?
Pipan: »Znanje je po mojem mišljenju največja družbena vrednota. Je eno izmed gibal napredka. Tega se pri nas zavedamo, v praksi pa je znanje pogosto zavržena kategorija. Pri nas se vedemo tako, kakor da investicija v znanje ni nobena naložba. V svetu pajeto precej drugače in ekonomist, Nobelov nagrajenec Sa-muelson, je dejal, da je naložba v znanje naj boljša. Ker znanje v praksi ni cenjeno, ga seveda tudi ne nagrajujemo dovolj. Pri nas so težnje po uravni lovki še zelo močne, na splošno strokovnjakom niti ne privoščimo visokih osebnih dohodkov. Vendar moram priznati, da so tudi pri nas nekateredelovneorganizacije, kis pravo štipendijsko politiko in nagrajevanjem strokovnega dela dokazujejo, da cenijo znanje.«
DL: Kje izvira ta naša silna navezanost na poprečje, kjer izjemni posamezniki prav motijo naravni tok dogodkov?
Pipan: »Na splošno ljudje nimajo radi posameznikov, ki so nad poprečjem. To se pri nas kaže tudi v izobraževalnem sistemu, kjer imajo najbolj nadarjeni učenci največ težav, še več: ves vzgojno-izobraževalni proces je naravnan tako, da se največ ukvarjajo z najslabšimi. Podobno je tudi v gospodarstvu, kjer veliko energije izgubljamo z izgubarji, namesto da bo podpirali dobre. V naši družbi moramo korenito spremeniti gledanje na znanje. Jaz mislim, da je ZK za to, da se izobrazbena raven čimbolj zviša. Temu so bile končno namenjene tudi vse šolske reforme. Vprašanje pa je seveda, kaj se
je v resnici spremenilo. Za reformo morajostati učitelji, ki bodo tak koncept sprejeli. Več bi morali narediti tudi za idejnopolitično usposabljanje. Strinjam se z Bojanom Štihom, ki je dejal, da bedaki lahko bolj škodujejo revoluciji kot vsi zunanji sovražniki skupaj.«
DL: Sedaj ste politični funkcionar na medobčinski ravni, kako dolga je pot do take funkcije?
Pipan: »Moj življenjski cilj ni bil ni koli postati funkcionar. Kot vesten, sem bil najprej pedagog. Kot komunist sem bil aktiven v ZK in uvidel sem, da jetadružbenop-olitični sistem tak, da lahko posegaš v razmere, če na-stopaš z araumenti d2 ! 2 h K o v/n!iv2š n* dogodkov. Kasneje seveda vidiš, da argumetni vendarle niso vedno odločilni, da se politične odločitve ne sprejemajo vedno v skladu z njimi. Če se povrnem nazaj, potem moram povedati, da sem bil v začetku 70. let predsednik občinskega sveta ZSS v Sevnici. Reči moram, da sindikata nisem ali nismo pojmovali ozko. Vlogo sindikata sem videl tudi v tem, da krepi institucije samoupravljanja. Za to pa je nujno potrebno znanje. Spominjam se, da sem tedaj imel konflikt ženim izmed direktorjev zaradi pojmovanja minulega dela.«
DL: Vendar niste bili ves čas samo politični funkcionar, ampak ste bili tudi šolnik pa sodnik.
Pipan: »Mislim, da je za politika, zlasti na lokalni ravni, zelo dobro, če tako menja delovna okolja. Mislim, da na tej ravni ni mogoče biti vse življenje profesionalni politik. Izčrpaš se, postaneš dolgočasen. Zato mora politik pravi čas odnehati, prav gotovo pa še preden začne ponavljati samega sebe. Zato sem za to, da se v politiko usmerijo taki ljudje, ki znajo še kaj drugega razen politike. Tako da potem ni problemov z zaposlitvijo, ko se politiku izteče mandat. Seveda se dogaja tudi to, da ni ovira samo znanje. Politiku, ki je bil dosleden in je prišel tudi v konflikte, vračajo tudi na ta način, da mu le stežka najdejo delo. Zase pa menim, da je to ena zadnjih političnih profesionalnih funkcij.«
DL: In kakšen je obseg dela na medobčinski ravni? Nekateri pravijo, da ste pač samo branilci sistema, medtem ko v dogajanje ne morete posegati aktivno.
Pipan: »Preden prevzameš tako funkcijo, se prav gotovo vprašaš, kaj boš lahko naredil. Mi tu smo v bistvu metoda dela. Skrbimo za usklajen nastop regije nasproti republiki, usklajujemo delo znotraj regije. Iščemo izvirne rešitve, pomagamo strokovno pri političnem delu. Težko pa je soditi samega sebe, ali si učinkovit. Jaz mislim, da je čas najboljši razsodnik, ki po enem mandatu pokaže, če si dobro opravil delo.«
DL: Večkrat je slišati tudi od samih političnih funkcionarjev, da je politično delo sicer polno nekedejavnosti, ob koncu meseca, leta pa ni kaj pokazati.
Pipan: »V političnem delu ježetako.daserezultatine pokažejo takoj. Zamisli se težko uresničujejo, za tako delo je potrebnega veliko potrpljenja. Dostikrat je treba od zamisli odstopiti, ker si precenil moč svojih argumentov ali pa nisi pravilno ocenil razmerja moči. So pa trenutki zadovoljstva, ko opaziš, da si na določeno skupino ljudi vplivaltako.dasoseljudjeosredotočilina bistvo problema, jim nakazal rešitve, ki so jih potem sprejeli za svoje. Če je rešitev prava, potem imaš občutek, da si prispeval k napredku. Vsekakor pa mora politik poznati določene psihološke prijeme. Ljudem je treba nove zamisli ponuditi tako, da imajo čez čas občutek, kakor da so sami prišli do njih. Izogibati pase je treba nasilnemu vcepljanju, dajanju receptov. Osebno sem zelo proti takemu načinu. Nobena ideologija ne more imeti monopola nad resnico. Politik mora biti vedno pripravljen na razpravo, pristati mora na to, da odločajo argumenti, ki so močnejši. Zaradi demokratičnega centralizma v ZK jeza našedelovanje prostor nekoliko zožen. Včasih pa zmanjka tudi časa za prepričevanje, čeprav bi ga ne smelo.«
DL: Ali ste imeli vzadnjemčasu kakšen večji konflikt?
Pipan: »V tej funkciji ne, kersemtušelešest mesecev.
DL: Mi smo konfliktna družba, to priznavamo že nekaj časa. Kako rešujemo spore?
Pipan: »Politična kultura je na višji ravni in, političnih smrti' ja manj kot nekoč. To je dobro, kajti brez demokracije ne more biti samoupravljanja. Je pa res, da pri nas še ni tradicije demokratičnega dialoga. V vsakdanjem življenju, političnem in gospodarskem, je še vedno precej nestrpnosti, neradi sprejemamo poglede in stališča drugih. Ljudje še vedno raje sprejemajo avtok-
ratske odločitve, kakor pada bi tvegali dialog, razpravo. Tako dostikrat pustimo ljudi, ki si v imenu samoupravljanja laste oblast. Nekoč sem enemu izmed direktorjev omenil, da njegov odnos dodelavcev ni najboljši, pa mi je dejal, da je slovenski narod od nekdaj vajen šibe.«
DL: Zdi se, da je pri nas nasploh precej ljudi, ki si žele trde roke.
Pipan: »Da, precej ljudi ješe, ki vidijo vtrdi roki rešitev za vsakršne probleme. Toda znanstvene raziskave kažejo, da je učinkovito tisto vodenje, ki dopušča demokratičen dialog. Sicer pa, kakor je rekel prof. Adamovič, bi bila Latinska Amerika gospodarsko najbolj razvita, če bi trda vojaška roka reševala vse probleme. Pa ni res tako.«
DL: Ali lahko vzrok za naše gospodarske težave iščemo tudi v pomanjkanju demokracije?
Pipan: »Naše gospodarstvo prav gotovo ne bi zašlo v take težave, če bi samoupravljanje delovalo tako, kot je zamišljeno, če bi subjektivne sile odigrale svojo vlogo tako, kot bi jo morale. Samoupravljanje je namreč demokracija!«
DL: Pa se vendar pri nas pojavljajo tudi glasovi, nemara pod vtisom nekaterih dogodkov, da ima demokracija svoje meje.
Pipan: »Seveda moramo ločiti demokracijo do sprejemanja odločitev in potem, ko jeodločitevspreje-ta. Ko je neki sklep po demokratični poti sprejet, mora biti konec razprave. Sicer pa je Kardelj rekel, dademok-racije ne more biti nikoli preveč. Demokracija je notranja potreba vseh ljudi. Vsak človek hoče biti koristen in pomemben, vsak hoče pripadati neki skupini, vsak pa hoče tudi priznanje svoje individualnosti. V industrijskem procesu prihaja do odtujenosti, samopra-vljanje pa lahko to odtujenost preseže. Mislim, da je samoupravljanje priložnost za ves svet. Ampak ne na tak način kotpri nas, kjerježedeformirano.Samoupravljanje pa bo kot model privlačno, če bo tudi gospodarsko učinkovito. Znana je Bakaričeva misel, da bo samoupravljanje prekrila pozaba, če ne bo svoje življenjske sile dokazalo tudi v gospodarstvu. Ko sem že omenil deformacije, naj misel dopolnim. Nekateri postanejo tudi v samoupravnem sistemu avtokrati. Taki ljudje mislijo, da so nezmotljivi, nisovečdojemljiviza nobeno kritiko. Posledice pa so jasne.«
DL: ZK se sedaj odpravlja na dolgo, a nujno pot prenove...
Pipan: »Partija je preveč vpeta v organe oblasti, temelj prenove ZK pa je, da se razdržavi, da se naredi šibka tam, kjer je sedaj močna, in močna tam, kjer je sedaj šibka. Močna je v neformalnih pritiskih, raznih koordinacijah, šibka pa je v družbenopolitičnih organizacijah, SZDL in sindikatu. Za tako vlogo pa partija potrebuje veliko znanja, politične doslednosti. Aktivisti ZK naj bi se zavzemali za cilje organizacije, ne pa za svojezasebne. Pravtipojavinamjemljejougled. Komunist, ki ni tudi osebno ugleden, nam bolj škodi, kot koristi. CK ZKS v sedanji sestavi je po meri sedanjega časa. Se ne identificira z državno politiko, je v odnosu do nje na doiočeni distanci, ki je zdrava.«
DL: Nasploh se zdi, da sedaj prevladuje drugačen profil političnih delavcev. Med njimi je vse več izobraženih.
Pipan: »Od 15 medobčinskih sekretarjev imamo štirje visoko izobrazbo, ostali pa višjo. Politik, ki dela na terenu, mora imeti dosti znanja, daje kos problemom, Drugega prijema razen znanja tako nimamo.«
DL: Ali se tudi zaradi tega ljudje tako težko odločajo za sprejemanje političnih funkcij?
Pipan: »R§s je, zlasti težko se za te funkcije odločajo ljudje, ki so uspešni v stroki, kjersosi ustvarili določen ugled. Nasploh je politika nehvaležen posel, ki se ga ne moreš naučiti na kratkem seminarju. In prav usposobljenosti za delo z ljudmi nam manjka. Pa več osebnih zgledov. Samo poglejmo na Zahod! Če tam enkrat politika ujamejo na laži, je politično mrtev. Zato moramo paziti, da ne bomo delali drugo, kar govorimo.«
DL: Ali drži, da je socializem v krizi?
Pipan: »Seveda drži. Samo poglejmoSZ pa Kubo, nekatere socialistične dežele, ki se za take razglašajo, imajo na čelu celo despote. V krizi pa je tako v praktični izvedbi kot teoriji. Družboslovne znanosti so izgubile svojo samostojnost in največkrat služijo dnevni politiki. V praksi jezavladala birokracija. Vse to prispeva k temu, da je socializem v krizi. Kot enega izmed osnovnih problemov pa vidim v odnosu do družbene lastnine. Kako doseči, da se bo neposredni proizvajalec (to oznako rabim zelo nerad) poistovetil z družbeno lastnino in jo čuval kot svojo. Krivda je morda tudi v tem, ker je prišlo samoupravljanje od zgoraj in ga ljudje ne znajo ceniti. Če bi si ga morali izboriti, potem bi drugačeceni-li to, kar jim samoupravljanje ponuja.«
DL: Materialistični svetovni nazor je obvezen za komuniste, zaradi tega je pri nas prišlo do procesa ateiza-cije, zaradi katere so bili verniki nekako izključeni iz družbenih procesov. Ali socializem lahko grade samo ateisti?
Pipan: »Daleč od tega, da moraš biti ateist, če hočeš graditi socializem. Jaz sem proti vsakemu sektašenju. Drugače mislečih ni mogoče odriniti med drugorazredne državljane. Mislim, da je v SZDL možnost za izražanje interesov, če so seveda sprejeti kot splošni. Potrebni pa so znanje in argumenti tudi znotraj SZDL. Čeprav pravi Torkar: Komur pameti primanjkuje, mu je tudi SZDL ne skuje.«
DL: Zdi se, da mednacionalni odnosi še niso bili tako skaljeni, kot so sedaj. Ali so tudi tu mogoči konflikti?
Pipan: »Tu v Posavju živi dosti pripadnikov drugih narodov, pa tudi naši ljudje se vozijo na delo Zagreb. In tu ni čutiti nestrpnosti. Slovenci se po mojem premalo zavedamo, kaj nam pomeni Jugoslavija. Prepričan sem, da naš narodni in gospodarski obstoj z njo ni ogrožen. Ne smemo tudi pozabiti, dasos" :a Jugoslavijo ogrevali veliki slovenski duhovi, Canka, na primer. Da pa vedno ne prodremo ssvojimi stališči, je tudi razumljivo. Drugi delegati gledajo na vse skupaj iz drugačnih izhodišč, imajo druge probleme. Tudi v pomoči nerazvitim vidim našo perspektivno in nasploh v močnih gospodarskih vezeh. Slovenija zapira sedaj vse svoje rudnike in je praktično brez surovin, zato je navezanost na Jugoslavijo še kako nujna. Pa tudi zaradi trga in obrambe naših meja.«
DL: V Posavju v zadnjem času veliko govorite o kadrih, zlasti pa o tem, da mladi ne vstopajo v vrste ZK?
Pipan: »Krivda je tudi v tem, da ZK dostikrat ni prisluhnila problemom mladih. To moramo proučiti analizirati, odkriti vzroke. Mi se moramo za te mlade boriti, saj drugih nimamo!«
JOŽE SIMČIČ
»Ne dolgo tega nas je glasilo SZDL Slovenije presenetilo z izjavo visokega zveznega sindikalnega funkcionarja, da so delavci proti stavkam. Ne vem, ali se je ta mož šalil ali pa je takozelo odtujen od svojega članstva. Delavci so očitno drugačnega mnenja, saj stavkajooni in nihče drug. Všeč mi je, da ob obravnavanju te problematike uporabljamo izraz stavka, da rečemo bobu bob in da smo prenehali s črkarsko pravdo.« Tako je na zadnji seji CK ZKS kot prvi govornik spregovoril o stavkah Franc Pipan, sekretar medobčinskega komiteja ZK za Posavje. V intervjuju za Komunista pa je dejal, da bi bilo politično razpoloženje ljudi prav gotovo boljše, če bi pri nas ravnali tako, kot govorimo. Obe izjavi, iztrgani iz širšega teksta, obetata zanimivega sogovornika. Zanimiva je tudi Pipanovaživljenjska pot. Začel je kot učitelj, potem napedagoški akademiji diplomiral iz zgodovine in zemljepisa, končal študij politologije, pravno fakulteto, sedaj pa pripravlja magisterij iz kazenskopravnih ved. Da ima bogato pedagoško prakso — poleg vrste političnih funkcij je opravljal posle ravnatelja v sevniški osnovni šoli — je bilo videti tudi v zadnji številki krškega Našega glasu. Anketa slušateljev idejnopolitičnega usposabljanja je pokazala, da je Pipan med najboljšimi predavatelji.
priloga	dolenjskega	lista	(3
Računalništvo
PELJEMO SE PALE
Po presenečenju in skorajda zmedi, ki je zajela slovensko javnost, ko se je srečala s prodorom mogočnega mikra, kot skrajšano imenujemo mikroračunalnike (spomnimo se samo evforičnih besed, neusklajenih poskusov, kako približati šolarjem novost, pa nakupovanj onkraj rneje, preprodajanj, tihotapljenj in kupovanj od zdomcev, navdušenja nad črnimi Sinclairjevimi škatlicami in commodorji), po vsem tem je prišel čas streznitve in bolj stvarnega gledanja na mikroračunalnike. Če so se prej z njimi igrali najrazličnejše igrice predvsem otroci, pa je zdaj že povsem jasno, da morajo imeti z njimi opravka za precej bolj resne »igrice« odrasli. Jasno je, da nikakor niso zgolj igrače za streljanje vesoljskih ladij in beganje po skrivnostnih rovih pred najrazličnejšimi pošastmi, marveč da so predvsem resno in učinkovito orodje, kije lahko v veliko pomoč vsepovsod, odvisno pač od domiselnosti in ustvarjalnosti njihovega uporabnika. _
Hkrati ko jezahajalazvezda malega hišnega računalnika, se jez novimi in cenejšimi proizvodi (žaljetrebato besedo v naših razmerah razumeti nečistodobesedno, marveč le primerjalno s prejšnjimi cenami) na računalniško nebo povzpela zvezda peceja ali pisija, kot pravimo osebnim računalnikom po njihovi angleški kratici PC. To so že stroji drugačnega pomena: hitrejši so, imajo večje pomnilniške zmogljivosti, povezujemo jih lahko v sisteme, na njih teko zapleteni in obsežni programi. Sele ti so pravzaprav pravi računalniški izziv. Ali jih bomo uporabili pri našem vsakdanjem delu, vseeno ali v pisarni ali v tovarni, povsod so enako učinkoviti elektronski pomočniki? Ali jim bomo znali začrtati prave naloge in opravila? Od odgovorov na ta vprašanja, se pravi izrabe in uporabe teh elektronskih »pametnih« strojev, sta odvisni hitrost in smer našega razvoja. Danes je pač neovrgljivo res, da prihodnost pripada informacijski družbi.
ponudbo te vrste, in to same izvirne programe, je predstavljal Iskrin tozd Center za avtomatsko obdelavo podatkov, ki ga omenjamo tudi zato, ker sodeluje z našo tovarno zdravil Krka.
Fani Crček, sistemski analitik v CAOP, jeza Dolenjski list povedala, da gre za več programskih paketov: vodenje in obravnavanje kadrovske evidence, knjigovodsko-računovodski informacijski sistem, obračun stroškov, proizvodno-materialni planski sistem (zasnovan v Krki!) ter za najnovejša paketa, prodajo in ekonomiko.
»Vsi ti novi programi so lahko za uporabo in so tako narejeni, da jim je vsakdo lahko kos. Strah pred računalniško obdelavo vseh teh področij je povsem odveč. Tako je pač, da je takšen način dela nekaj vsakdanjega v razvitem svetu in da mora to postati tudi pri nas. Sicer pa moram pohvaliti naše poslovneže in gospodarstvenike, saj se precej zanimajo za računalniške posodobitve svojih delovnih organizacij, vštevilnih naši programski sistemi že delujejo. Res smo sprva kar močno zaostajali pri uvajanju računalništva, vendar zdaj, tako mislim, zaostanek uspešno odpravljamo. Moja izkušnja je, da bi že danes imeli v vsakem tozdu računalnik, če bi ga lahko kupili — tako se je spremenilo splošno gledanje na računalništvo,« je povedala Crčkova.
Zelo zanimivo združenje strojne in programske opreme so razvili strokovnjaki odseka za energetiko in vodenje procesov na Inštitutu Jožef Stefan. Dipl. inž. strojništva Janez Žmuc je takole na kratko orisal njihov sistem: »Izdelali smo distribuirani mikroračunalniški sistem DMS860, ki povezuje8-bitneperiferneračunal-nike s 16-bitnimi. S sistemom omogočamo zajemanje vseh potrebnih podatkov, ki so pomembni za vodenje procesov v industriji, in seveda njihovo obdelavo. Naše sisteme smo že postavili v hrastniški Steklarni, vTamu, Metalni in še kje. Izkušnje kažejo, da jesistem omogočil pomembne prihranke, in sicer z učinkovitejšim in varčnejšim izkoriščanjem energije, omogočil pa jetudi izdelavo kvalitetnejših izdelkov. Sistem smo razvijali nekaj let, v omenjenih delovnih organizacijah pa je stekel letos. 2e dlje časa, od leta 1980, pa v več delovnih organizacijah delujejo mikroračunalniški sistemi za avtomatsko izravnavanje konic pri odjemu električne energije.«
Za ilustracijo kar dovolj. Res smo na vlaku v prihodnost. Naš sedež je sicer v zadnjem vagonu in skromen, a peljemo se le...
M. MARKELJ
računalniških strokovnjakov, tako imenovani softvvare oziroma programsko opremo, ki je sol računalništva.
O sami strojni opremi ni kaj dosti povedati. Obznanih domačih izdelovalcih in »izdelovalcih« mikroračunalnikov pa številnih zastopnikov znanih tujih podjetij, ki pa zvečine le prodajajo uvožene mikre(med njimjebilo mogoče videti in potipati najnovejšo pecejevsko zvezdo Schneider PC 512), je presenetila ZOTK, ki je predstavila svojo inačico peceja, in sicer računalnik sokol, ki je združljiv z IBM-ovi modeli (kar je dandanes tovrstni standard) in je »najcenejši in/ali najboljši na jugoslovanskem trgu«, kot zatrjujejo. Nekaj podobnega so pokazali kot plod skupnega sodelovanja Konim, Elektrokovina in Slovenijales, in sicer PC YU, pravtako z IBM združljiv pece. In, seveda, omeniti je treba tudi podoben računalnik zasebne podjetniške skupine Mikrohit.
A kot sože zapisali, znanje in ustvarjalnost se izkažeta v uporabi računalnikov, v pripravljanju tako imenovane programske opreme, v aplikacijah. Zelo obsežno
Pred letošnjimi novoletnimi prazniki, ko sev človeku iz prastarih občutenj prebujajo upanja in vedra pričakovanja, smo imeli lepo priložnost pogledati, kako je s slovenskim računalništvom. Sicer površen in še zdaleč ne celosten, a vendar dovolj informativen pregled je nudilo računalniškosrečanjev Cankarjevem domu prejšnji teden, s spremljajočim 4. mikroračunal-niškim sejmom in razstavo novih tehnologij v gospodarstvu. PripravilastagaZvezaorganizacijza tehnično kulturo Slovenije in Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja.
Upanja in pričakovanja se v Cankarjevem domu niso zrušila v nič. Splošen vtis prireditev je, da nam je v Sloveniji le uspelo zadnji hip skočiti na zadnji vagon vlaka razvoja, ki nam je pred nosom peljal že pred leti, na njem pa so sedeli vsi, ki kaj mislijo in ne spe na sušečih se lovorikah preteklih uspehov. Prav zadnji čas smo se zbudili in vlak ujeli.
Poleg nekaj strojne opreme, domače in uvožene, je bilo na razstavi videti tudi zanimive plodove dela naših
Usode	_
VELIKE NAS NAREDI TRPLJENJE
Aprila 1981 je Egon Kocjan padel s tovornjaka, naloženega z rezanim lesom, si zlomil hrbtenico pri petem vretencu in v hipu ohromel od vratu navzdol,S tem trenutkom se je za takrat 34-letnega inženirja gradbeništva iz Krškega in njegovo ženo Vido, medicinsko sestro, nepreklicno in za vedno končalo eno življenje in začelo drugo, ki ga še niti danes, pet let po usodnem dnevu, nista do konca spoznala. Od nekdaj, ki se nikoli več ne more povrniti, sta Egon in Vida v sedanjost in prihodnost rešila le ljubezen, veliko medsebojnega spoštovanja in sinka Egona; Vida je bila ob nesreči v tretjem mesecu nosečnosti.
Tistega aprilskega dne pa se je bilo treba najprej bojevati za golo življenje. Naključje je hotelo, da seje tako rekoč na kraju nesreče na kosilu mudil voznik rešilca. Avto z Egonom je oddrvel najprej v Brežice, potem pa v Ljubljano, v klinični center. Kocjan je dva meseca visel na ekstenziji, tako negibnega so ga vsake tri ure obračali, da ne bi dobil ran od ležanja.
»V začetku je popolna zmeda, pravzaprav ne veš, kaj seje zgodilo, tolažijo te, dase bo v treh tednih pokazalo, ali je hromost trajna ali ne,« se z invalidskega vozička spominja Egon. »Potem pa nekegadne vzameš pametv roke, pogledaš okoli sebe, vidiš, med kakšnimi bolniki ležiš, in ugotoviš, da ti je od vseh delov telesa kaj prida samo še glava. Ta ti tudi pove, da ne moreš biti kaj bistveno drugačen od sotrpinov. Potem nehaš sprašaveti, tudi zdravnikom je lažje, ko vidijo, da si doumel. Morda je bilo meni za trohico lažje kot drugim, vsak dan meje, tudi takrat, ko je imela trebuhžedozob, obiskala žena. Toda ta »lažje« je obenem tudi neznansko težak, ko jo vidiš in se je razveseliš, se vedno znova vprašaš, kaj bosta žena in otrok stakšnim možem in očetom«.
Prva zmaga družine Kocjan v njenem novem življenju je bila, ko so Egona prvič pokonci posadili na invalidski voziček. Kot v čudo je gledal krožnik pred sabo, vse do takrat so ga hranili po cevkah, če se prav spominja, so vanj zlili okoli 400 litrov različnih tekočin. Tudi Vida ne bo nikoli pozabila tega prvega moževega sedenja: ves shujšan je sedel in sedel in se smejal.
Kocjanovo drugo rojstvo se je nadaljevalo v ljubljanskem zavodu za rehabilitacijoSoča.Gresevedaza funkcionalno rehabilitacijo, invalida uče, kako naj čim bolj koristno in učinkovito uporablja ude, ki so mu ostali Zdravja in gibčnosti mu ne morejo dati. Egon, ki je tetraplegik (100-odstotna invalidnost), se je naučil čim bolje izkoristiti glavo in ramena, roki lahko dvigne do ust, zmore gib z rokami k sebi, od seb#pa ne. S prsti in s premikanjem rokvzapestju in komolci nisevedaničali skoraj nič. Roki sta bolj ali manj vzvoda, ki juupravljašz rameni in okrnjeno možnostjo giba k sebi.
»V zavodu napreduješ, kolikor ti jedopustilausodain kolikor sam hočeš. Nekateri iščejo nove možnosti, drugi, ki so obupali, zastanejo že na pragu. Jaz sem vztra-
Življenje z vodo
SAVA JE TEKLA NAZAJ PO KRKI
Boljšega poznavalca voda, kot je Franc Avšič s Čateža, ni daleč naokoli. Savo, največjo, najbolj muhasto in ob poplavah najbolj nevarno reko, pozna od Radeč navzdol kot svoj žep. Štirideset let je bil vodar in s čolnom je nič kolikokrat veslal po njej. Ko so vozili komisije, jim je že v Radečah napovedal, kdaj se bodo pripeljali v Krško in kdaj v Brežice. Včasih mu niso verjeli, a so se prepričali, da so prispeli natančno, kot po voznem redu.
Avšič je prišel na Čatež 1938. leta. Kot rečni nadzornik hidrotehničnega oddelka banske uprave jehod'l od delovišča do delovišča ter nadziral utrjevanje bregov
ob Savi in pritokih od Sopote pri Radečah do Sotle na hrvaški meji. Največ dela je bilo na Savi, vmes tudi ob Mirni, ob Gabernici, ob Krki, Sotli in drugih manjših pritokih. V gradbene dnevnike je natančni vodar vsak dan vnašal podatke o vremenu in višini vode, zato so imeli na vseh gradbiščih provizorične vodomere. Na Čatežu stoji tak vodomer pri Budičevi gostilni. Leta 1946 je Avšič pri Budiču naletel na strokovnjake iz hidrometeorološke službe v Ljubljani, med katerimi je bil njegov znanec. Pozdravila sta se, beseda je dala besedo, in ko je rojak zvedel, da Avšič redno zapisuje nihanje savske gladine, ga je zaprosil za pošiljanje mesečnih poročil. Dotlej so jim merili vodo cestarji, vendar so bili zelo površni.
Avšič pa je bil vesten in natančenkoturainšedanesz veseljem opravlja to delo. Če kdaj zboli ali jeodsoten.si dobi namestnika, takega, da se nanj zanese. Odkar obratuje v Krškem jedrska elektrarna, redno meri tudi temperaturo Save. Ve, da je za spoznanje toplejša. Za koliko, ne more reči, ker bi jo moral meriti tudi nad Krškim. Šele potem bi lahko primerjal in videl razliko. Iz izkušenj lahko pove le to, da je v Brežicah zaradi bližine nuklearke več megle. Pozimi se to najbolj pozna.
V slabih petih desetletjih, odkartačateškivodarživis Savo, je spoznal veliko njenih obrazov, vendar še ne vseh. Doživel je več poplav, a če bi prišel v te kraje še deset let prej, bi lahko videl celo zamrznjeno gladino te velike reke. Domačini so mu povedali, da se je to zgodilo v hudi zimi 1928/29. Ko se je spomladi začel topiti led, se je struga na Čatežu zamašila in Sava je tekla nazaj po Krki, tako da je bila Krška vas pod vodo. Štiri leta pozneje so imeli tam spet poplavo, a ne zaradi ledu. Takrat sta se Sava in Krka močno dvignili in narasla voda je Krškovaščanom odnesla most čez Krko.
Poplave se po Avšičevih izkušnjah, po zapisih in ustnem izročilu prebivalcev ob njej ponavljajo v ustaljenem ritmu, na 10..11, 30, 50 in 100 let. Ko je nekaj časa mir, se ljudje uspavajo v prepričanju, da se jeSava umirila. Pa se motijo, pravi Avšič. Reka živi svoje
nevarnost še z drugimi čutili. Po naraščajočem hrumenju spozna, kdaj se je voda zarotila proti ljudem. Ob poplavah so vodarji od nekdaj pomagali prebivalcem ogroženih vasi. Moščancem, Mihalovčanom in Ločanom so priskočili na pomoč pri reševanju živine, če je voda začela zalivati hleve.
Največje vode rade prihrumijo na večer. Avšič je nekajkrat vstal sredi noči in odšel po delavce, da so šli skupaj na delovišča ter pospravili stroje in orodje. Ta-koj nato so se odpravili dopoplavljenihvasi.Edinokrat, ko ni mogel zdoma, je bilo ob povodnji stoletja, leta 1964. Doma je ležal z zlomljeno nogo in prijatelji so ga prišli s čolnom obiskat. Cesta proti Čateški mToplicam je bila pod vodo, zato niso imeli druge izbire. Avšič je imel tedaj v hiši več kot metervode. Precej škode mu je naredila.
Na Savo ga vežejo tudi drugačni spomini, spomini na čase, ko so se v njej še kopali. Do izgradnje Celuloze v Krškem je bila še zelo čista in tudi potem so se ljudje poleti radi osvežili v njenih valovih.
Življenje na reki je bilo nekdaj bolj živahno. Avšič je bil priča še tudi splavarjenju lesa. Splavarji iz Savinjske doline so se ustavljali v Brežicah ali paso se zasidrali na sipini na Čatežu, od koder so se vsi po vrsti odpravili v splavarsko gostilno pri Lukežu. Tam so se okrepčali, pokramljali, poveselili in si tako nabrali novih moči za nadaljevanje poti proti Hrvaški.
Kadar sta Savinja in Sava nenadoma narasli, je veliko z lesom naloženih splavov ušlo po vodi. Nekoč jih je Avšič naštel celo več kot sto.
Sava pa ni samo odnašala, ampak je včasih tudi kaj dobrega prinesla. Kadar se jezmernodvigala, navadno jeseni in spomladi, so domačini v Ločah in na Čatežu prestrezali premog. S čolni so se zasidrali sredi reke. Premog so lovili v mrežo na nekakšnih vilah. Izreden ulov so imeli leta 1939. Tedaj so ga zvozili načateško sipino za več vagonov, sespominja Avšič. Zares bogata bera, škoda, da premog dandanes ne plava več povodi.
JOŽICA TEPPEY
Ko je Vida Kocjan prinesla zadevo na krško carino, je uradnik gledal krožnika, pa paščka, pa krožnika, pa seznam in po daljšem preudarku izjavil, da je treba krožnikom in paščkom pripadajoče papirje pgslati v Ljubljano, da oni odločijo. Iz Ljubljanejeseveda prišel odgovor, da inkriminiranih stvari ni na seznamu in da naj vse skupaj carinijo. Vida pošteno pove, da so bili pri tem dejanju zelo človeški, namesto predpisanih
6.000	din so se zadovoljili s tremi tisočaki.
Egon Kocjan, os naše zgodbe, človek, ki je kljub vsej pomoči, razumevanju in neizmerni ljubezni najbližjih še vedno eden najbolj samotnih ljudi na tej zemlji, kajti najbolj samotna je samota s samim seboj, s svojo mislijo, ki ji je usoda vzela eno in nadela drugo lupino, pa je dejal: »Če se bo Jugoslavija rešila na tetraplegiku, naj se pa reši!«
Zastali smo za trenutek, potem pa se nasmejali in nazdravili. Nam, vam in življenju.
MARJAN BAUER
življenje in se ravna po svojih zakonitostih, ne po naših željah, čeprav si ljudje že stoletja prizadevajo, da bi jo ukrotili.
Kadar grozijo poplave, izkušeni vodar s Čateža po dviganju vodne gladine hitro oceni nevarnost in od takrat naprej reke ne izpusti izpred oči. Ponoči zaznava
jal. Naučili so me jesti, pisati, seobriti in umiti zobe. Vse to je mogoče le s posebnimi pripomočki, nastavki, ki jih nameste ali namestiš na tisto, kar je bila nekoč roka,« brez dramatike pripoveduje Kocjan. »Skupaj sem bil v bolnišnici in na rehabilitaciji 10 mesecev. Ko greš domov, ti dajosseboj nastavkezažlico.zobnokrtačko, svinčnik in brivnik. Za invalide mojevrste razen vozička ni drugih pripomočkov. Jaz nisem hotel ostati na pol poti, če sploh je kakšna pot (danes vem, da je), iz tujine so mi prijatelji poskrbeli kataloge različnih invalidskih pomagal. Nekaj so naredili, po slikah in skicah, domači
mojstri, nekaj smo uvozili, danes lahko 2 voljo in
pripomočki počnem precej več, kot sem kdajkoli sanjal.«
Pionir, kjer je bil pred nesrečo in je še zdaj zaposlen Kocjan, je za svojega delavca zgradil stanovanje po meri in potrebah invalida. Hodniki so širši, kljuke imajo posebne nastavke, stikala so niže, vse je v enem nivoju (zaradi vozička) in v pritličju, Egon se lahko sam zapelje
na dvorišče. Kljub relativno veliki samostojnosti, za tet-raplegike naravnost osupljivi, pa je Kocjan zelo odvisen od soljudi.
»Brez žene me nebi bilo, ob meni ni bila samo v bolnišnici in v času rehabilitacije, tudi danes jez menoj. Neznansko dela ji dajem, treba me je dati v posteljo in iz postelje, me kopati, posaditi v avto in spraviti iz njega (ne pozabite, dajevse, karzmorem, dvig rok do ramen). Tu so zadeve s straniščem, kaj bi skrivali, nihče se je ne upa vprašati, kako vse tozmore in neobupa. Najbrž tudi sama ne. Mes imamo veiiko pripomočkov, lUui uViCjalC, da me ni treba dvigovati z rokami, in na desetinedrugih reči, vendar ne vem, ne veva, kako bi bilo, če ne bi imela sina, tega nežnega, krhkega fantka, ki mora pri petih letih tu in tam že pojasniti, da njegov atekni tak, kot so drugi. Pa iz tega ne delamo tragedije, naše življenje je pač drugačno, ne more gaspremeniti niti otroška solza. Tako je in zadovoljni smo, da ni slabše,« zbeži iz intimnosti Kocjan.
Da ne bo kdo tega napačno razumel, Kocjanovi nič ne skrivajo, želeli so, da z njimi prebijem dan, da na kraju samem vidim, kako žive, jedo, delajo, se uče, igrajo s sinom, telefonirajo, odpirajo sosedu vrata, kajti vse to so svojevrstni podvigi, ki so terjali veliko vaje in volje vse družine. Toda so tudi stvari, najbrž jih ni tako malo, ki so in ki morajo biti samo njihove.
Tu je seveda še Pionir. Egonovo podjetje, ki je zgradilo zanj posebno stanovanje, kolektiv, ki jev bolnišnici in med rehabilitacijodomalavsak dan poslal nekoga k sodelavcu, ki še danes dela v njegovem razvojnem
—I -J 1...	1/«. r~ — •- _ _:l - J' • •	•
uuucmu. r\djii i_ylmi i\ocjdM je iidjurz eumi leirapiegiK v Jugoslaviji in eden redkih v Evropi in na svetu, ki ni maral v invalidski pokoj, redno hodi v službo. Tako ni hotel samo on, to je bila tudi želja njegovih sodelavcev. Vsak dan pride ponj kombi, izbrali so zanj primerne naloge in dela, priredili pisarno, vedno je nekdoz njim, da pobere neroden papir, Egon ima svoj računalniški terminal, zdaj se pogovarjajo, da bodo zanj kupili računalnik, ki ga bo imel doma. Kocjanovim so pomagali tudi z denarjem — invalidski pripomočki, večinoma iz uvoza, stanejo veliko, tu je še sto in tisoč drobnih, vendar neznansko pomembnih stvari in dejanj, ki se jih Kocjanovi s hvaležnostjo spominjajo.« Lahko je biti enkrat darežljiv in ustrežljiv,« pravi Egon, »nenehna pomoč pa je velika obveznost. Za tistega, ki jo daje in za onega, ki jo sprejema.«
Kocjan je hvaležen in učinkovit. O tem poleg najrazličnejših priznanj in diplompriča tudi lanska nagrada novomeške raziskovalne skupnosti za inventivno dejavnost. Večkrat ga odpeljejo »na teren«, pravi namreč, da za delo in razmišljanje potrebuje problem. Ti pa se ne valjajo po pisarnah, Pionir je proizvodna organizacija, naloge so praktične narave. Ko ga vprašaš, koga bi bilo poleg žene in sina potrebno imenovati kot posebno zaslužnega za njihovo po mnogočem svojevrstno, vendar kljub temu harmonično življenje, Egon odgovori, da je teh ljudi toliko, da se mora ravnati po norveškem reklu »nihče omenjen, nihče pozabljen«, kljub temu pa ne sme in ne more pozabiti patronažne sestre Nevenke, ki ga vsako jutro dodela za službo. 2ena gre namreč na delo ob sedmih, ponj pa pridejo ob pol devetih.
Ves čas pogovora je tu tudi Vida Kocjan, ta steber Kocjanove skupnosti. Tu in tam dopolni moža, to niso besede, gre za rafale, lepev hvali in uničujočev kritiki. Besede največkrat spremlja prijeten nasmeh, ki nekako še bolj razsvetli bleščeči red v stanovanju.
Njen obraz je pretanjeno zrcalo njenih misli in čustev, redko srečaš žensko s tako zgovornim obrazom. To ji najbrž večkrat škodi, kot koristi. Zelo si želim, da bi se z Vido Kocjan nekoč seznanil tudi načelnik zvezne carinske uprave. Rad bi videl njegov obraz, ko bi mu Kocjanova povedala, kaj si misli o njegovi vsemogočni službi. Ali veste, kaj je za našo državo in carino invalidski pripomoček? Samo zadeve, ki jih imajo v svojih seznamih. Ti pa so kratki, na njih je poleg invalidskega vozička in bergel, ki pa Egonu žal ne morejo pomagati, še ta ali ona malenkost in pika. Carinikom je skorajda nemogoče dokazati, da nekaj, kar ni na njihovem seznamu, vendarle lahko pomaga invalidu. Egonov voziček in dvigalo sta zaradi take (nes)mišelnosti en mesec ležala v carinskem skladišču jedrske elektrarne, neznansko časa so cariniki potrebovali za spoznanje, da tehtnica za invalida ni nič drugega kot to, kar je, vrhunec vsega pa je bil, ko so Kocjanovi dobili iz tujine dva posebna plastična krožnika in usnjena paščka za pritrditev žlice. Krožnika nista prav nič posebnega, na eni strani imata plitek na drugi pa strm rob, da žlica lažje seže v krožnik, ob strmini pa se tja porinjena hrana sama zvali na žlico. Poleg tega se prisesata na mizo, daju invalid neodrine od sebe. Paščka sta malo daljša od tistih za uro, dober čevljar ju (če bi imel model) oba naredi v pol ure. Vse skupaj je stalo 90 mark.
Slovenski d uho v n i ki
PASTIR
LJUDEM IN ZEMLJI
Dela, skrbnosti, gospodarnosti, varčnosti in skromnosti seje Franc Šifrar, sedanji župnik na Suhorju pri Metliki, navadil že doma na gorenjski kmetiji v Praprotnem nad Škofjo Loko in tak je tudi danes pri petdesetih letih. V suhorskem koncu, kjer je župnik že petnajst let, ga ljudje ne pozanjo samo kot duhovnika, marveč tudi kot dobrega in umnega kmečkega gospodarja in kooperanta metliške Kmetijske zadruge. Šifrar in njegova sestra, ki mu gospodinji, imata v hlevu po osem glav živine, na leto pa oddasta zadrugi 15 do 17 tisoč litrov mleka. Sedaj oddajata več mleka, kot na primer cela zbiralnica v bližnji Bereči vasi. Poleg tega gre iz suhorskega župnijskega hleva vsako leto v metliško klavnico šenekajteletinkakšnakrava, izvinogra-da na Radoviči pa tudi nekaj grozdja. Šifrar ima namreč dvežupniji, naSuhorju in naRadovici.stemdveposes-tvi in seveda toliko več dela. »Za delo sva v glavnem sama ssestro. Jaz opravim vse strojno delo, drobno ročno delo, ki ga je na taki kmetiji še vedno največ, pa ostane sestri.« Večino dela, kot rečeno, opravita sama. Šifrar se namreč drži načela, da kdor je dober gospodar in delavec, ima dovolj dela doma, kdor pa ni za nič, tudi njemu ne more pomagati. »Še nekaj je pri današnjem kmetovanju: če dobrega delavca ne plačaš pošteno, je bolje, da ga nimaš, če ga pošteno plačaš, je pa bolje, da nimaš kmetije.«
šifrar se je za duhovniški poklic odločil sorazmerno Pozno. Še preden je končal takratno nižjo gimnazijo, se je enajsti od trinajstih Šifrarjevihotrokšelučitzausnja-rjavželeznike. »Na naši kmetiji jebilovednodovoljjes-ti, dela pa tudi, le denarja je bilozmeraj premalo,« pravi. Pouku je še nekaj let delal kot usnjarvtovarni v Kranju, ob delu končal večerno osemletko in se vpisal na škofijsko gimnazijo v Pazinu. »S šolo nisem imel nikoli večjih težav, z'lahkoto pa tudi ni šlo. Seveda sem šel po gimnaziji na ljubljansko teološko fakulteto. Če ne bi šel študirat teologije, bi šel delat nazaj v tovarno kot usnjar.
Študi rat pa n isem šel zato, da bi bolj brezskrbno živel, in popolnoma napačno se mi zdi, ko danes slišim, kako starši spodbujajo svoje otroke: .Študiraj, otrok moj, da ti ne bo treba delati!' Po moje bi morali reči: .Veliko študiraj, da boš lahko čimveč naredil.' Saj cilj in smisel študija in izobrazbe ni lenoba in brezskrbno življenje, ampak delo, ustvarjanje za osebno in družbeno korist in zadovoljstvo.«
Šifrarji, potomci kolonov, ki jih ješkofjeloškaduhov-na gospoda v srednjem veku naselila v teh krajih, imajo doma rodovnik, ki segavečstoletij nazaj. Eden od prednikov sedanjega suhorskega župnika, Jožef Anton Sc-hiferstein, je bil pred več kot tristo leti dvorni spovednik na Dunaju. Kasneje si je kot župnik v donosni župniji na češki meji pridobil veliko premoženje in je zapustil 4.000 zlatnikov kranjski bolnišnici, nakupil v Sloveniji več hiš ter naložil lep kup denarja, od obresti pa jedobi-valo štipendije kakih 20 študentov. Da štipendija ni bila majhna, pove podatek, da je znašala toliko, kot je zaslužil delavec v kamnolomu. Prednost pri štipendiji so imeli moški potomci te rodovine. Ta fond je deloval do prve svetovne vojne, ko je »izginil«, tako da Franc ni bil več deležen dobrodelnosti svojega prednika.
Tako, kot je FrancČifrar obdelu končal osemletko, bi lahko rekli, je končal tudi teološki štuaij. Po končanem petem letniku so zaradi potreb dva najstarejša študenta v letniku določili za kaplana. Šifrar je tako prišel v župnijo Videm-Dobrepolje in šesti letnik končal že na delovnem mestu. Po treh letih kaplanstva so ga pred petnajstimi leti premestili za župnika na Suhor. »Ko sem prišel v Belo krajino, na Suhorju ni bilo župnišča, zemlja je bila v najemu in precej zapuščena, prav tako vinograd na Radoviči, Takoj naslednje leto sem se lotil
nraHnlo -ti imničoo i n Ln»* i n 11	•	~—J	—
grsgnjeZMH.i.Su«, .M	jcunumaiutienarja, jaz pasem
imel z zidavo že prej precej izkušenj, sem hišo v večini zgradil sam.« Spominja še, kako so ga ljudje z nezaupanjem gledali, ko je v vaški kapelici ponovno vzidal vrata in postavil kip na staro mesto. »Joj, gospod župnik, pa si upate?« so ga spraševali. »Saj ne delamo nič grdega in škodljivega,« je odgovoril. Seveda seje kmečki sin takoj lotil tudi obnove posestva. »Posestvo je bilo zapuščeno, orodja nobenega, zemlja je plitva in revna, je pa vseh 6 ha v enem kosu. Zapisano je, da je prvi suhorski župnik pred 130 leti porabil štiri cente razstreliva, da je to zemljo za silo očistil kamenja. Ko sva s sestro prišla na Suhor, sva najprej več mesecev sekala
grmičevje. Brat mi je dal kravo in telico in tako smo začeli. Meni je pri kmetovanju bolj važno zadovoljstvo kot tisto, kar pridelaš. Zaradi preživljanja mi ne bi bilo treba kmetovati, res pa je, da sedaj lažje vzdržujem cerkveno posest in tudi ljudje so bolj zadovoljni, saj jim je treba tako manj prispevati.« Na lanskem novoletnem sprejemu za duhovnike v metliški občini je Šifrar napol v šali, na pol zares rekel, da jeobčina njegova dobrotnica. To pa je razložil takole: »Hotel sem obnoviti neko staro cerkveno stavbo, seveda bi moral za to vložiti vse svoje prihranke, ki bi se vracan zeio počasi in obzrii Ou inflacije. Ker pa so na občini mečkali in odlašali z dovoljenji, sem odnehal in si kupil golfa. Če ne bi bilo občine, ne bi imel novega avta.«
Šifrarju, kot sam pravi, za preživetje ne bi bilo treba kmetovati. To počne iz zadovoljstva. Vendar tudi iz lastne izkušnje dobro razume kmeta, ki živi samo od svoje zemlje in trdega dela. Imenuje ga svojega sotrpina. »Če trezno premisliš, sedanes ne izplača kmetovati. Na primer: nakladalka stane okoli 90 starih milijonov, imeti jo moraš pod streho, nakladalka zahteva še kosilnico in traktor. Če vzameš samo 200 milijonov kredita po 56-odst; obrestni meri, znese to na leto 112 starih milijonov obresti, toliko pa ne znaša celoletni dohodek od kmetije. Potem pa še davki, elektrika, gorivo, gnojila itd. Kako je pa z odkupom, lepo kaže letošnji primer krompirja, koruze in še česa. Če bi kmet trezno razmišljal, bi nehal kmetovati, ker pa, hvala Bogu, ne razmišlja na ta način, še vedno dela in se trud’ in ves dohodek vlaga nazaj v kmetijo. Na kmetiji ne smeš računati svojega dela, ne smeš pa tudi misliti, da se delati ne izplača. Delo je tudi vir veselja.«
Kljub dvema župnijama in dvema posestvoma Šifrarju ostajaše nekaj prostegačasa. Takrat radzaigra partijo šaha. »Ne izgubim rad, se pa tudi to zgodi,« prizna. »Največ prostega časa je ob nedeljah popoldne in ob zimskih večerih. Vendar je treba tudi prosti čas pametno in koristno izrabiti, saj pohajkovanje in lenarjenje ne prinašata zadovoljstva. Odkar sem na Suhorju, še nisem bil na dopustu.«
Pred časom je bil pri njem na obisku župnik od drugod in beseda je nanesla tudi na farane. Kolega mu je povedal, da imazmeraj polno cerkev, priznal pa mu je tudi, da ima vse zaklenjeno, pa so mu kljub temu pokradli kokoši. »Pri meni sicer ni polna cerkev, nimam pa nikoli nič zaklenjeno in tudi izginilo mi ni še nikoli nič. Tudi redni tedenski darovi so bolj revni, ko pa kaj delamo in je treba zbrati denar, se pa stroški vedno pokrijejo.« Koliko časa bo Šifrar še ostal župnik naSuhorju, ni odvisno od njega. »Najbolje pa bi bilo, če bi to .premestitev' opravila kar Matilda. Kdor je pognal korenine v suhorski zemlji, jih želi čim dalj tukaj namakati.«
A. BARTELJ
Odnosi SFRJ—Vatikan
VELIKO ZA TAKO MALO LET
Štefan Cigoj, sedanji jugoslovanski veleposlanik pri Svetem sedežu, je na nedavni seji sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu RK SZDL Slovenije, ki je bila posvečena 20-letnici podpisa Protokola med našo državo in apostolskim sedežem, poudaril, da je v rimski kuriji Protokol ocenjen kot dobra in zadostna osnova za razvoj odnosov med obema stranema ter države in cerkve pri nas. Cigoj je ob tem izjavil, da so se odnosi med Vatikanom in Jugoslavijo krhali vedno takrat, ko je ta ali ona stran prestopila okvire, kijih določa omenjeni dokument. Glede globalne ocene Vatikana o kakovosti odnosov med katoliško Cerkvijo in državo v Jugoslaviji pa je naš ambasador dejal, da v Rimu menijo, da so ti odnosi največkrat dobri ter da se nenehoma razvijajo, posebno v Sloveniji.
Kaj je Protokol in kaj določa? Odnosi med SFR Jugoslavijo in Vatikanom so zasnovani na protokolu o razgovorih, ki so jih vodili predstavniki naše vlade in predstavniki Svetega sedeža. S podpisom Protokola (25. junija 1966 v Beogradu) sta državi obnovili prekinjene diplomatske odnose. Do prekinitve je prišlo leta 1952 na zahtevo jugoslovanske vlade. To je bila reakcija Jugoslavije na potezo papeža Pija XII., ki je imenoval za kardinala Alojzija Stepinca, zagrebškega nadškofa, ki je bil obsojen zaradi protiljudskega delovanja. Zanimivo je, da razgovori, ki jih je vatikanska diplomacija vodila z drugimi socialističnimi državami, želeč urediti položaj Cerkve v teh državah, niso dali niti približno tako ugodnih rezutatov kot v pogajanjih z Jugoslavijo. Protokol še danes ocenjujejo kot najbolj bleščeč rezultat tako imenovane vzhodne vatikanske politike, ki jo je Vatikan zastavil pod papežema Janezom XXIII. in Pavlom VI., na drugi strani pa je ta papir pomemben uspeh jugoslovanske zunanje politike in njene diplomacije ter dokaz naše notranje stabilnosti in odprtosti do dogajanj v svetu.
Glavne razloge, ki so vodili vatikansko diplomacijo k ureditvi odnosov z Jugoslavijo, je treba iskati v oceni Vatikana, da jugoslovanska ustava zagotavlja oziroma načelno omogoča svobodno delovanje cerkve, tu je bilo pozitivno mnenje o jugoslovanski družbenopolitični ureditvi in zunanji politiki. Sveti sedež se je nadalje trudil za čim boljše stike z neuvrščenimi državami in pri tem ni mogel mimo vodilne vloge Jugoslavije v tem gibanju, ne nazadnje pa bi Protokol utegnil postati vzorec za podobno urejanje odnosov z drugimi socialističnimi državami.
Vlada SFRJ pa je želela normalizirati odnose z Vatikanom zaradi krepitve svojega mednarodnega položaja, ugleda ter s tem povezane varnosti, notranje stabilnosti in trdnosti pa tudi zaradi obetov, da bo ob
urejenih odnosih z Vatikanom lažje urejala pogosto zelo zapletene odnose z rimskokatoliško Cerkvijo, še posebej z nekaterimi tedanjimi reakcionarnimi in zelo konzervativnimi krogi znotraj škofovske konference Jugoslavije. Jugoslavija je zahtevala ureditev odnosov s katoliško Cerkvijo na podlagi ustave in jugoslovanske zakonodaje, pri tem je izhajala iz suverene pravice države, da pravni položaj verskih skupnosti ureja s svojo notranjo zakonodajo. Naša država je v okviru ustavnih načel (svobode vesti in veroizpovedi, ločitve cerkve od države, enakopravnosti vseh verskih skupnosti, enakosti pravic in dolžnosti vseh državljanov ne glede na vero in izpovedovanje vere) zagotovila katoliški Cerkvi svobodno opravljanje verskih zadev in verskih obredov. Priznala je popolno ju-risdikcijo Svetega sedeža nad katoliško Cerkvijo pri nas, vendar samo v duhovnih vprašanjih verske in cerkvene narave, če ne nasprotujejo jugoslovanski ureditvi. Škofom je zagotovila nemoteno vzdrževanje stikov s Svetim sedežem.
Vatikan je potrdil načelno stališče, da se morajo dejavnosti katoliških duhovnikov pri-opravljanju njihovih duhovnih dolžnosti odvijati v verskih in cerkvenih okvirih. Svoje verske in cerkvene funkcije ne morejo zlorabiti v namene, ki bi dejansko imeli politični značaj. Sveti sedež obsoja vsako dejanje političnega terorizma ali podobnih oblik nasilja, zato bo proučil vse primere, na katere ga bo opozorila jugoslovanska
vlada. Ukrepal bo vskladu s kanonskim pravom. Poleg tega Protokol omenja obojestransko pripravljenost na medsebojno posvetovanje o vseh vprašanjih, ki so pomembna za razvoj odnosov, dogovorili pa so se tudi o izmenjavi predstavnikov na diplomatski ravni.
Podpis Protokola je bil seveda tudi začetek novega obdobja v odnosih med katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji in našimi oblastmi. Greza tako imenovanoobdobje dialoga in sporazumevanja, ki traja še danes.
Globalno vzeto, lahko trdimo, da so odnosi med SFR Jugoslavijo in Vatikanom od podpisa Protokola kljub občasnim nesporazumom postopno napredova-
li.	Posebna kvaliteta teh odnosov se je pokazala ob podpisovanju Osimskih sporazumov, katerih glavno obeležje je dokončna in mednarodno nesporna obel-ežitev državne meje. Vatikan je ureditev teh vprašanj aktivno podpiral.
Kot je poudaril Peter Kastelic, ki je na seji sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri slovenski SZDL podal obširno informacijo o razvoju odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom, slednji očitno zastopa stališče, da neodvisna, suverena, samostojna ter notranje stabilna socialistična in neuvrščena Jugoslavija predstavlja pomemben faktor stabilnosti in miru v Evropi in širše v svetu. Obstaja precejšnja podobnost, v zvezi z
nekaterimi konkretnimi vprašanji pa celo identičnost stališč o zelo pomembnih svetovnih vprašanjih, kot so zlasti: borba za ohranitev svetovnega miru, mirno reševanje mednarodnih sporov, vprašanja v zvezi z razorožitvijo, gospodarska in politična enakopravnost dežel v razvoju, odnosi sever-jug. odprava blokovske razdelitve sveta in tekmovanja supersil za interesne sfere, nasprotovanje politiki sile in vojnih intervencij, zavzemanje za demokratizacijo mednarodnih odnosov in novo mednarodno ekonomsko ureditev.
Po drugi strani pa je Jugoslavija za Vatikan zanimiv partner za praktično uveljavljanje zelo pomembnih aspektov vatikanske cerkveno-politične in koncilske strategije, zlasti glede ekumenizma in stem povezanih
O BOŽIČU
Vsem občanom je treba omogočiti svobodno proslavljanje božičnih in drugih verskih praznikov v skladu s stališčem, da je to njihova osebna zadeva. ne pride pa v poštev, da bi seti prazniki podržavili. Ne smemo dovoliti nikakršne politizacije v zvezi s tem in na tej osnovi. Ne vidim nobenega resnega razloga, zakaj nadškof Alojzij Šuštar, ki je kot občan privržen naši samoupravni socialistični skupnosti, ne bi mogel prek RTV govoriti javnosti. Te možnosti pa ne morejo imeti tisti posamezniki, ne glede na status, ki imajo negatorski odnos do naše družbene ureditve. Osnovno sporočilo božičnih praznikov je »Mir na zemlji vsem ljudem«, za mir pa se bori tudi Socialistična zveza oziroma celotna naša družba.
(Jože Smole v intervjuju za Borbo)
odnosov s pravoslavnimi Cerkvami in islamom, vprašanj, ki se nanašajo na položaj in vlogo katoliške Cerkve v državah s socialistično družbeno ureditvijo, kar zadeva dialog z marksizmom in neverujočimi, razmerij med znanostjo in vero v socializmu in podobnega.
Normalizacija odnosov med SFRJ in Vatikanom je pripeljala tudi do občasnih stikov na visokem in najvišjem nivoju, pri čemer je bil zlasti pomemben obisk predsednika Tita v Vatikanu leta 1971. Deset let kasneje je Cvijetin Mijatovič ob obisku v Vatikanu papeža Janeza Pavla II. povabil, naj obišče Jugoslavijo Državi se doslej še nista dogovorili o njegovi realizaciji, vabilo pa je še vedno v veljavi.
Eden od udeležencev že večkrat omenjene seje je ob tem zastavil vprašanje, ali »ni politika stalnega prelaganja obiska na svoj način neproduktivna«. Ambasador Štefan Cigoj je odgovoril, da je treba na zadevo gledati kot na proces, gre torej za dinamično in nesta-tično vprašanje. Da gre za dinamiko, dokazuje tudi Dizdarevičevo povabilo kardinalu Casaroliju in nadškofu Silvestriniju. naj obiščeta našo državo. Poleg tega je papežev načrt potovanj za dve naslednji leti popolnjen. Ne glede na to pa se je treba zavedati, da vprašanje obiska ni enostavno. Tu niso samo odnosi naših oblasti s hrvaško CeTkvijo, ti se vendarle izboljšujejo. ob takem obisku pridobe na temperaturi tudi medkonfesionalni odnosi, ki so se v Jugoslaviji na nekaterih točkah nevarno zaostrili. Papež, čeprav poglavar rimskokatoliške Cerkve, prihaja namreč obiskat všo Jugoslavijo. Vsekakor bi obisk moral biti koristen ne samo za Vatikan in Cerkev ter odnose s to cerkvijo pri nas. ampak za vso Jugoslavijo. Obe oziroma vse strani morajo imeti popolno garancijo za uspeh, kar pa ta čas ni tako preprosto. 2esamoglede naomenjeno je formula »vabilo je še vedno v veljavi« veliko bolj razumljiva, vsezadovoljujoča in sploh netako papirnata. kot se zdi na prvi pogled. To pa seveda ne pomeni, da bi morala tovrstna »dinamika« v nedogled stopicati na mestu.
Pripravil: M. BAUER
Papež Pavel VI. Je prisrčno sprejel Tita v Vatikanu.
Najdaljša noč
VABLJIVA
PRAZNIČNA
MIZA
Kljub bogati gostinski ponudbi ob silvestrovanju bodo prav gotovo mnogi zaradi razmeroma visokih cen in številnih drugih razlogov pričakali novo leto kar doma v družinskem krogu ali s prijatelji. Da bo poslavljanje od starega leta in čakanje na prihod novega prijetno, veselo, zabavno in praznično, da se bo silvestrski večer razlikoval od vseh drugih v letu, pa bo seveda pripomogla tudi primerno bogato obložena miza z dobrotami izdomače kuhinje, ki sicer pridejo le bolj poredko na mizo. Jedi, ki sodijo v praznični jedilnik, silvestrski ali v preostalih prazničnih dneh, ki sledijo Silvestru (letos bodo za mnoge kar štirje), je seveda zelo veliko. Mi smo jih lahko izbrali le nekaj, sestavo prazničnega jedilnika iz njih prepuščamo vam, da to naredite po lastnih željah in seveda možnostih.
Kot jušni vložek predlagamo žličnike ssirom. Naredimo jih tako, da penasto umešamo 40 g marga-
rine, dodamo 1 jajce in postopoma40 do50 g drobtin. Začinimo s soljo, malo muškatnega oreška in sesekljanega zelenega peteršilja. Dodamo 40 g naribanega parmezana, poželjišel do2žlicinarezane šunke ali mehke salame. Oblikujemo majhne žli-čnikeali cmoke in jihzakuhamovvrelojuho.Počasi naj vro 10 minut, potem pustimo še 10 minut pokrito na toplem.
Kot jUsili VIOZSK i STIKU 'CJJ'J3'Ji:;;0 luui !»1S§rtI zvitek z ohrovtom, ki ga lahko ponudimo tudi kot toplo začetno jed ali kot prilogo mesnim j6dem. Iz 25 dag moke, 2 žlic olja, ščepca soli in 6 do 8 žlic mlačne vode pognetemo vlečeno testo. Vodo prilivamo postopoma. Dobro pregnetemo, hlebček namažemo z oljem in pokritega pustimo počivati pol ure. Medtem vložimo na četrtine narezan ohrovt (potrebujemo okrog 75 dag ohrovta) v slan krop in ga blanširamo pet minut, da se zmehča. Dobro odcedimo in zrežemo na rezance. Drobno sesekljamo 2 čebuli, drobno zrežemo 30 dag vloženih gob. Na olju prepražimo na hitro čebulo, gobe in pol kilograma mletega mesa. Odstavimo, začinimo z malo timijana, soli in popra. Primešamo ohrovt. Na pomokanem prtu testo najprej malo razvaljamo, nato ga z rokami raztegnemo v pravokotnik. Obložimo z nadevom, robove zapognemo in zvijemo. Zvitek položimo v pomaščen pekač, konca spodvijemo. Pomažemo z mlekom ali smetano. Pečemo35do40 minut pri 200° C.
Kot toplo začetno jed ali prilogo k pečenemu mesu lahko pripravimo ocvrt brstični ohrovt ali ocvrto cvetačo. Okrog kilogram brstičkov ohrovta očistimo, operemo in dobro odcedimo. Sesekljamo 1 čebulo in zmešamo z brstički. Damo v ponev. Prilijemo pol skoledice vode, solimo, popramo, pokrito dušimo 15 minut. Odcejene brstičke pokapamo
ssokompollimomeinohladimo. Iz 1 dlbelegavina, žlice olja, 1 rumenjaka in ščepca soli naredimo žvr-kljano testo in primešamo sneg iz beljaka. Brstičke pomakamo v testo in jih v olju ocvremo. Kot toplo začetno jed jih ponudimo s tatarsko ali paradižnikovo omako. Cvetačo (pol kg) pa očistimo, narežemo in skuhamo na pol vslani vodi. Natojoodce-dimo, povaljamo v moki, jajcu in drobtinah. Cvremo jo v vročem olju. Ponudimo prav tako s tatarsko um 3 ko ali razmešat!'-.' Ki S ju s; j ! wiEnv, v kstGro 5GSO-kljamo šopek peteršilja.
Kot glavno jed lahko pripravimo pisano zmleto pečenko. Kilogramu mešanega mletega mesa primešamo na drobno naribana dva surova korenčka in 10 dag gomolja zelene, 1 sesekljano čebulo, na kocke zrezano 1 vloženo papriko, sesekljan zelen peteršilj, na rezinice narezanih četrt kilograma vloženih gob, sol, poper, papriko v prahu, 2 jajci, v mleku namočeno in ožeto večjo rezino belega kruha. Dobrozmešamo in oblikujemo štruco ter joobl-ožimo s tanko narezanimi rezinami suhe slanine (10 dag). Preložimo v pomaščen pekač, oblijemo z vročo maščobo in pečemo pril 90 do 200 ° C eno uro do uro in pol. Med peko zlijemo v pekač malo tople vode ali juhe. S sokom, ki nastane, večkrat oblijemo pečenko, da ostane sočna. Ponudimo toplo ali hladno kot sestavni del poljubnega narezka. Pečenka je še lepše zapečena, če surovo namažemo s stepenim jajcem in mazanje med peko ponovimo.
Pisana nabodala — potrebujemo po 300 g govejega, telečjega in svinjskega fileja, ki ga narežemo na 1 cm debele, in približno 4 x 4 cm velike rezine; narežemo tudi 300 g puste prekajene slanine; 2 papriki narežemo na štirikotnike, 4 čebule na rezine, vzamemo tudi 250 g šampinjonov in 750 g paradižnikov. Na lesene špile nabadamo menjaje meso, slanino, čebulo, meso, papriko, meso, gobice, sla-
nino. En konec špile zabodemovparadižnik.Nabodala zložimo v dobro namaščen pekač iz jenskega stekla. Prosti del špile naj bo na robu pekača, paradižnik na dnu. Nabodala premažemo z oljem, pečemo v vroči pečici ali pod grilom 20 do30 minut. Preden ponudimo, potresemo s soljo in poprom. Ponudimo kar s svežim belim kruhom.
Kislo zelje z mandarinami — potrebujemo 375 g kislega zelja, 300 g mandarin, ščepec soli, ščepec sladkorja, 1 iaboikn, Šopek peteršilja. 2 žlici olia, 100 g pikantnega mladega sira. Sirgladkorazmešamoz oljem in 8 žlicami soka iz mandarin. Solimo in sladkamo po okusu. Kislo zelje sesekljamo, mandarine razdelimo na krhlje, zmešamo, damo grobo nastrgano jabolko. Premešamo, dodamo sirov preliv in začinimo po okusu. Solata naj nekaj časa stoji, preden jo damo na mizo.
Rožni kolač — Pretlačimo 20 dag dobro odcejene skute, zmešamo s 6 žlicami mleka, 1 jajcem, 8 žlicami olja, 10 dag sladkorja, 1 vaniljo in soljo. Skupaj presejemo 40 dag moke in zavitek in pol pecilnega praška ter zamešamo vse v testo. Pogneteno testo razvaljamo v pravokotnik in namažemo z maslom. Potresemo z mešanico iz 10 dag sladkorja, 1 vanilina, 5 dag rozin in 15 dag zmletih orehov, mandeljnov ali lešnikov. Zvijemo. Narežemo 15 štrukeljčkov in jih zložimo z odrezano stranjo navzgor v okrogel model, ki ga prej dobro pomastimo. Namažemo z jajcem in pečemo približno tri četrt ure pri 190° C. Med pekošeenkratpomažemozjajcem. Kolač je najboljši svež.
Kava Orli — V džezvo iz jenskega stekla vlijemo 1/2 dl pomarančnega likerja in nad plamenom segrevamo, da liker zagori. Džezvo odstavimo ter obsteni likerju počasi dolivamo vročoturškokavov dvojni količini likerja. Po okusu lahko dodamo tekočo ali stepeno sladko smetano.
Iz roda v rod
KRŠKA JABOLKA NE ZARDEVAJO PRED SVETOM
»Tu sem sicer zaposlen kot tehnolog za sadjarstvo in vinogradništvo, če pa bi se moral odločiti za eno samo panogo, potem bi se za sadjarstvo. Saj ga rad spijem kakšen kozarček, zlasti belega vina, ki se mi je še posebej priljubilo v zadnjem času. Ampak ljubezen do sadjarstva so mi vcepili odlični učitelji na grmski kmetijski šoli in potem v Mariboru. Tega jim seveda ni bilo težko narediti, saj sem se s sadjarstvom temeljito seznanil že doma,« pripoveduje inž. Alojz Pirc iz krškega M-Agrokombinata.
Doma je iz Velike vasi na Krškem polju, med Drnovim in Rako Doma so imeli srednje veliko kmetijo z 10 hektari zemlje. Kmetija še obstaja, le da je sedaj za kakšna dva hektara zemlje manj. Pirc pravi, da so lepo živeli na kmetiji. Oče je bil umen gospodar, ki seje posebej zani-
mal za sadjarstvo. Prav tako kot njegov sin Alojz je tudi on največ znanja pridobil na nižji kmetijski šoli na Grmu. Doma je potem imel drevesnico in pri njem so sadike nabavljali vsi okoliški kmetje. Alojz Pirc se še danes spominja, kako so otroci nosili slamo in z njoovi-jali nežna drevesna stebla. A to je bilo v prostem času, sicer pa jeobiskoval osnovno šolo v bližnjem Leskovcu, meščansko šolo pav Krškem. Povojni je Pirc nadaljeval šolanje na srednji kmetijski šoli v Mariboru. Končal jo je leta 1950 in takoj našel zaposlitev v domačih krajih.
»Čeprav je tisto obdobje znano potem, da je vse skupaj delovalo na temelju direktiv, mislim, da je bilo za našo panogo zelo uspešno. Ker sem bil zaposlen pri kmetijskem ministrstvu, sem imel veliko posla z rajo-nizacijo. Tedaj smo določali področja, na katerih naj bi se razvijalo sadjarstvo in druge panoge. Uvajali smo za tiste čase zelo sodobno tehnologijo. Takrat so nastali prvi nasadi jablan pri Sevnici, začeli smo z vinogradi na žicah, dobili smo prve drevesnice. Začeli smo tudi s sistemom popolne oskrbe in zaščite, delali pa smo seveda vse ročno, ker ni bilo strojev. Kljub temu je bil tedaj dosežen v vinogradništvu in sadjarstvu največji napredek, zlasti v primerjavi z ostalim kmetijstvom.«
Krški Agrokombinat je danes prav gotovo eden izmed najbolj znanihpridelovalcevsadjavSIoveniji.Po izkušnje in zglede prihajajo iz vse Jugoslavije pa tudi tujine. Krški sadjarji namreč dosegajo največje pridelke na hektar, njihova jabolka pa so tako dobra da vanje prav radi zagrizejo tudi Švicarji ali Nemci. T akega uspeha niso dosegli čez noč, potrebnega je bilo veliko dela, zlasti v zasebnem sektorju, kjer je z novo tehnologijo najtežje prodreti. Levji delež je pri tem imel Alojz Pirc. Pa tudi on ni ostal le pri domačih virih. Skupaj s člani Sadjarskega društva Slovenije in s pomočjo poslovne skupnosti za sadjarstvo je potoval po Evropi. Vestno je beležil vsa svoja opažanja, se pogovarjal s sa-
djarji na Tirolskem, v Nemčiji, fotografiral in tudi skiciral. Vse, karsejenaučil novega, karjespoznalnasvojih sadjarskih popotovanjih po Evropi, pa ni ohranil le zase. Izdajal je brošure, ki jih je sam opremil z risbami. Jablane, pogoji uspevanja in vzgoja, Pogledvevropsko sadjarstvo, Breskve, pogoji uspevanja in tehnika
oskrbe, Pogled v vinogradništvo Južne Tirolske so samo nekatere izmed brošur. Silno veliko dela pa ni vložil samo v pripravo teh brošur, kijihjepisalvzimskem času dolgo v noč, ampak tudi v pripravo časopisa, ki ga je izdajal Agrokombinat.
»Ustna informacija je nepopolna, zato sem pripravil za naše kooperante knjižice, ki so jih potem doma prebirali,-pripoveduje Pirc. Kooperanti paso začutili, daje človek, ki nobenega posla ne opravlja na pol, in so mu seveda sledili. Vse skupaj sejezačelo nekako leta 1970. Kmetje so imeli dosti zemlje primerne lege. In tako so nekako pred sedmimi leti začeli z intenzivnim spodbujanjem sadjarstva. Zdaj je v Agrokombinatu 40 kooperantov, ki se ukvarjajo s sadjarstvom na 40 hektarih nasadov. Letos so v teh nasadih obrali 100 ton jabolk najboljše kakovosti. Poleg tega krški sadjarji pridelujejo ribez, breskve. V Agrokombinatu so prepričani, da bodo zaradi velikega zanimanja kmetov v naslednjih petnajstih letih povečali nasade, od sedanjih 390 hektarov na najmanj 800 hektarov.
Pri svojem delu je temeljit in dosleden. Tudi zaradi tega deluje nekako staromodno, a to je samo lupina. V resnici pa je ves v toku časa, pripravljen prisluhniti tudi čisto vsakdanjim težavam kooperantov. Pa vendar doslej za svoje veliko delo niti ni dobil kdove kakšnih priznanj. Ni skrivnost, dasegajevzadnjemčasu polotila brezvoljnost. Resignirano pravi, da je pri nas pravzaprav vseeno, ali delaš ali ne delaš. Zato pa temveč razmišlja o tem, da bi odšel predčasno v pokoj. Še bolj kot doslej se bi rad posvetil svojemu sadovnjaku, kjer je tolikokrat preizkušal svoja in tuja dognanja. Rad pa bi strnil tudi vse svoje strokovno znaje v knjogo, ki bi jo sadjarji prav gotovo radi brali. In še več časa mu bo ostalo za slikanje, ki je tudi eden izmed njegovih konjičkov.
J.SIMČIČ
NA ZDRAVJE!
Pijače, še posebno vina. ki se pijejo kot del obroka, so imele v življenju ljudi od nekdaj velik pomen. Kozarec ustreznega vina napravi obrok popolnejši in prijetnejši. Odveč je poudarjati, da se lahko najbolje nazdravi prav s kozarcem dobrega vina. Na Silvestrovo bodo gotovo le redke manjše ali večje družbe, kjer k dobremu razpoloženju ne bo prispevalo tudi vino, ki pa ga je treba pravilno izbrati in se seveda ne nacediti z njim preko mere.
Izbira vin za posamezne obroke je odvisna od jedi, ki se servirajo, ali pa k določenemu tipu vina, ki ga imamo na voljo, izberemo primerne jedi. Le tako bo kvaliteta jedi in vin prišla do polnega izraza. Ker je ponudba vin tudi pri nas bogata, pri izbiri vin za izbrane jedi gotovo ni težav. Temeljno pravilo je: bela vina k belemu mesu, rdeče vino k rdečemu mesu in pa čimbolj kvalitetno vino h kvalitetni jedi. Če bo na praznični mizi na voljo več vin, se velja ravnati po pravilu: najprej lažja, potem težja vina, najprej suha, potem sladka, najprej mlada, potem stara vina, suha vina k slanim in močno začinjenim jedem in sladka vina k blagim in sladkim jedem.
Začne se seveda z aperitivom. To je lahko žganje, od vin so v ta namen najprimernejša popolnoma suha in aromatična bela vina, če teh nimamo, ponudimo močnejša bela vina. Mag. Julij Nemanič iz metliške Kmetijske zadruge kot najprimernejši aperitiv, ki bo tudi prispeval k prazničnemu razpoloženju, svetuje zlato radgonsko penino, prav tako pa pravi, da ne bomo razočarani, če si za aperitiv preskrbimo peneče
vino iz Ormoža Club Slovin, dodaja pa svarilo, naj nas ne zapelje podobno oblikovana steklenica, saj glasen pok velikokrat skriva slabo kvaliteto. In naprej?
2eče bomo izbirali med vini posavskega vinorodnega okoliša, ki veljajo za pitna, družabna — letošnja dobra letina ježe na trgu — ne bo težko dobiti kakšnega, da bomozadovoljni. Mag. Nemanič pravi: vsakemu tisto, kar mu prija, svetuje pa izbiro med naslednjimi vini iz domačega vinorodnega okoliša. Dolenjski cviček je poznan po pitnosti in nizki alkoholni stopnji, zato ga lahko spijemo tudi nekaj več — kar se bo na Silvestrovo verjetno marsikomu zgodilo — pa naslednji dan ne bo posledic. Belokranjski rose, rdečaksto sveže vino, nežno dišeče pred nosom, je primerno za h kakršnihkoli jedi ali kombinaciji jedi, seveda primerno ohlajeno. Mlada metliška črnina je novost, ki bo zadovoljila tiste, ki jo bodo prvič pili, in tiste, ki jih je že osvojila, če bo prišla na novoletno mizo. To vino je kot nalašč za omizja, na katerih bo puran, pečenka, suhe mesnine itd. Belokranjec, belo kakovostno vino, je letos kot še nikoli uspel metliškim kletarjem in s pra-
vico nosi zlato zaščitno znamko slovenskih vin. Z njim ne bo neprijetno silvestrovati. Enako velja za belega Sremičana iz Krške kleti in belega Bizeljčana iz Brežic. Beli Bizeljčan je prijetnega okusa, primeren za različne priložnosti, prav tako tudi rdeči Bizeljčan, ki je soroden dolenjskemu cvičku. Beli in rdeči Sremičan sta v okusu precej podobna Bizeljčanoma.
Včasih, ko so bila v navadi dolga, svečana kosila, je veljalo pravilo k vsaki jedi ustrezno vino. Danes smo v prehrani bolj enostavni in število vin med obrokom na najbolj zahtevnih ravneh seje skrčilo na dvoje do troje vin. V deželeh z razvito gastronomijo, na primer v Franciji, priporočajo med bogatim kosilom strežbo od začetka do konca šampanjca ali roseja. Slovenci imamo več pitnih vin, ki bi jih lahko stregli ves čas obroka, tako dolenjski cviček, belokranjski rose, beli in rdeči bizeljčan ali sremičan. Užitek, je enkraten, če nam uspe najti najbolj ustrezno vino k posameznemu obroku.
Katera vina sodijo k posameznim jedem? Danes priporočajo k juham lahka rdeča ali rose vina. K
predjedem, ki so lahko zelo različne, je vino težje izbrati. Težka je izbira vina še posebno za predjedi, ki vsebujejo začimbe, olje, kis, poper. K tem ne priporočajo nobenega vina, ker ga kis preveč prizadene in ne zaznamo še tako plemenitih sestavin v vonju in okusu. K raznim suhomesnatim izdelkom pa sicer gredo lažja rdeča vina. Le za kraški pršut, kije gotovo naš najboljši suhomesnati izdelek, velja zlato pravilo, da gre k njemu najbolje kraški teran. Od drobovine pristajajo k vampom rdeča vina,-prav tako k telečjim jetrom, k možganom pa lažja rdeča in bela vina. Školjke in ostalo morsko sadje gredo v surovi obliki skupaj le z belimi suhimi vini, v kuhani obliki pa tudi z rose vini. K rečnim ribam lahko ponudimo bela suha vina, enako k morskim ribam z belim mesom, k morskim ribam s »plavim« mesom pa rdeča vina. K perutnini, piščancu ali puranu, sodijo lahka rdeča ali rose vina, h gosi ali raci pa močnejša rdeča vina. Močnejše rdeče vino gre tudi k jagnjetini, teletina in svinjina pa zahtevata lahka rdeča ali rose vina, a jih lahko ponudimo tudi z belimi vini, saj ju štejemo tudi med bele vrste mesa. Za meso v omaki velja: čimbolj je omaka pikantna, tem močnejše in bolj polno rdečo vino zahteva. Po polnosti lahko slovenska vina razvrstimo od cvička in vin iz Posavja preko metliške črnine do merlotov in kabernetov iz Slovenskega Primorja. Raguji zahtevajo močnejša rdeča vina vrhunskega razreda. K divjačini gredo močnejša rdeča vina. Pripravki iz sira se lepo dopolnijo s suhimi rdečimi in belimi vini. K obrokom z zeljem, na primer k sarmi, gre suho belo vino.
Da bi prišla kvaliteta vina do polnega izraza, se je treba držati določenih načel tudi glede temperaturevi-na, ki ga serviramo. Okvirno velja, da morajo imeti aperitivna vina temperaturo do 10° Celzija, bela suha vina od 8 do 12°, rdeča od 17 do 20°. Najbolj hladna morajo biti pri serviranju peneča vina, ki smejo imeti le 3 do 8°. Zelo pomembno je tudi, iz kakšnega kozarca pijemo vino. Vsaka vinarska dežela ima svoje kozarce za vino, ki so rezultat stoletnih iskanj. Vino mora biti namreč vidno, treba ga je čutiti, vonjati in okušati v najbolj prijetni obliki invčimbolj prijetnih okoliščinah. Enostaven pecljati kozarec je najboljši, če je le ustrezno oblikovan. Danes lahko izberemo obliko kozarca, ki ustreza večini vin. Višina peclja mora biti tolikšna. da se lahko prime s palcem in kazalcem. Če ima kozarec pecelj, ne smemo zgrabiti s polno roko za čašo, ker je to zelo neestetsko. Čaša na peclju naj bo jajčasta, malo potegnjena, na koncu malo zožena, ali pa v obliki tulipana, na dnu odebeljena in zožena proti vrhu. Kvalitetnih vin ne gre natakati v majhne ali dvodecilitrske kozarce. V kozarec nalijemo največ do dve tretjini vina, raje manj. Če je kozarec prepoln, ne moremo uživati prelepih vinskih vonjav.
2,6 (2)
priloga dolenjskega lista
I
ZGODBA
IGRALSTVU
Poznamo primere, da je v eni osebnosti združeno več talentov. Da pisatelj na primer tudi slika, ki-
par pesnikuje, glasbenik recitira. Taki primeri so redki, tako rekoč izjeme. NaSlovenskemso.denimo, prava redkost zapisi igralcev o njihovi umetnosti. Je nekaj takih zapisov, od katerih so bila do zdaj znana in čislana predvsem duhovi-
POCENI,	A	DOB
Kot že vrsto tet je Prešernova družba tudi letos v decembru, mesecu Prešernovega rojstva, poslala med svoje člane in na knjižne police knjigarn paket knjig svoje redne letne zbirke. Letos prihaja med bralce v prenovljeni in lani prvič uporabljeni opremi, ki sojo bralci z veseljem sprejeli, ter hkrati v precej večji nakladi, kot smo je bili vajeni dolga leta. Vse od leta 1965 zbirka ni bila natisnjena v tako visoki nakladi — v več kot
33.000	izvodih. Zbirko poleg zanimive in pestre vsebine, prijetnega videza in oblikovanja odlikuje še vse bolj redka lastnost slovenske knjige, dajevsakomur dostopna tudi po ceni. Podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Ljubljanske banke gre zahvala, da so knjige v zbirki do trikrat cenejše kot podobne druge knjige.
Kot običajno je zbirka sestavljena iz knjig, ki bi jih lahko razdelili v dva sklopa, priročniškega in leposlovnega. V prvem sklopu je tu seveda obvezni vsakoletni Prešernov koledar, ki ga je tokraturedillvo Tavčar tako, da je v njem vsega in za vsakogar nekaj. Običajnemu koledarskemu delu, ki ga plemenitijo reprodukcije Vavpotičevih slik (zapis o njem je pripravil M. Komelj), slede zapisi, v katerih pisci opozarjajo na nekatere pomembne obletnice, od 140-letnice izida Prešernovih Poezij do 50-letnice čebinskega . kongresa, nato zapisi o pomembnih možeh, kot so bili Krek, Plečnik, Adamič, Lavov in Betetto, pa zapisi iz naravoslovja, zgodovine, varstva narave, tehnike, vse povezano ali z obletnicami ali aktualnostjo/ kot je na primer prispevek o aidsu. Med prispevki so nanizani Menartovi epigrami in nekaj Pavčkovih pesmi ter pesmi Mile Kačič, medtem ko so prozne zapise prispevali Zidar, Ingolič, Partljič, Kriščakova in Švajncer. Torej zares pester zbornik, po katerem bo bralec lahko večkrat segel iz te ali one potrebe.
Bralec bo z zanimanjem segel tudi po knjigi Vladimirja Utviča Velike
in male bolezni človeštva, v kateri avtor, ki je izkušen in široko razgledan zdravnik splošne prakse, bralca vodi skozi zgodovino najpogostejših bolezni od strašne kuge, kolere in koz do zasvojenosti z mamili in sodobnega zla aidsa.
Ljubitelji narave in sprehodov se bodo razveselili knjige Travniške rastline naSlovenskem, ki sta jo pripravila Andrej Seliškar in Tone Wraber. V nji sta s sliko in besedo predstavila sto najbolj pogostih rastlinskih vrst, ki jih najdemo na slovenskih travnikih. Priročnik tako pomaga spoznavati bogastvo naše narave, po svoji zasnovi pasodi v lani začeto serijo, ki naj bi predstavila kulturno in naravno bogastvo ter dediščino našega naroda in domovine.
V leposlovnem sklopu so tri knjige. Uveljavljeni pisatelj Anton Ingolič, ki bo prihodnje leto praznoval 80-letnico, se predstavlja z izborom 15 novel in črtic, zbranih pod skupnim naslovom Zgodilo seje.\/ izbor j e zajet ves časovni lok Ingoličevega ustvarjanja. Izčrpno spremno besedo o pisatelju in njegovem delu je napisal Franc Zadravec.
Luj Šprohar je novo pisateljsko ime, a lahko bi rekli, da že uveljavljeno. Bralci knjig Prešernove družbe ga poznajo po lanskem prvencu Proti življenju za zaveso. Tokrat pa se mladi pisatelj predstavlja z nagrajenim romanom T udi jaz vidim, v katerem nadaljuje zapisovanje o slepem fantu, ki se bori s težavami vseh vrst, ko si utira pot v družbo in življenje.
Da mlajši bralci ne bi bili prikrajšani, je v paketu knjig tudi mladinski potopis Mimi Malenškove Počitnice v Bayangi. Pisateljica je na osnovi pripovedi in dokumentov napisala, kako doživlja nov svet, A f-riko, slovenski deček, ki med počitnicami obišče očeta, zaposlenega v Slovenia Bois v Centralni Afriki. Pripoved je faktografsko točna, vendar pa domišljijsko preoblikovana, da bo šla mladim bralcem bolj v slast, a ostala zanimiva in poučna.
MiM
ta Lipahova kramljanja. Res je prava sreča, če se igralskemu daru pridruži tudi izjemna sposobnost literarnega oblikovanja. Da zna igralec vse tisto, kar občuti, doživi, kar ga v poklicu radosti in povzdiguje ter obenem potiska navzdol, do popolne zagrenjenosti, preliti v zgodbo, v umetniško pripoved. In prav takšno srečo je imel igralec Polde Bibič, ko se je odločil svoj pisateljski dar uporabiti za »kramljanje o igralstvu«, kakor je pod-naslovljena njegova zajetna knjiga Igralec, ki je nedavno izšla pri Cankarjevi založbi.
Bibičeva pričevanja o gledališču nikakor niso samo spomini na igralsko kariero od začetkov na ljubljanski akademiji do vrhunskih vlog i n P rešernove n ag rade kot najvišjega slovenskega priznanja, ki ga je dobil za to umetnost. To jeopi-sano bolj spotoma kot ilustracija k razmišljanju. K spoznanju, da je igralska umetnost izrazito mimobežna, minljiva, zato pa kar naprej ožarjena z žarometi neposrednega šarma, z bleskom trenutka. Bibič piše strastno, ves jezavzet za g leda-lišče, za katero se je odločil po srcu in talentu, vendar pa zavzet z modrostjo in razgledanostjo sodobnega razumnika. Pripoveduje prizadeto, poglobljeno, a nadvse prikupno, kot da natanko ve, kaj se spodobi zapisati, da ne bi postal dolgočasen in plitek.
PETERICA HRAMA
Zbirka Hram, ki jo je Mladinska knjiga začela izdajati pred dvema letoma, se je pred kratkim okrepila za nadaljnjih pet knjig, tako da jih zdaj šteje že petnajst. To pa je že zadostno število knjig, da je mogoče ugotoviti, ali zbirka zares hodi po poti, ki so ji jo ob rojstvu začrtali, in to po vsebinski in tržni plati. Založniki zagotavljajo, da je med kupci dovolj zanimanja za knjige iz Hrama, saj je prvi letnik že povsem razprodan. Kar pa se vsebine tiče, vseh petnajst knjig priča, da zares skrbna roka izbira, katero besedilo iz zakladnice daljše slovenske proze se bo uvrstilo v zbirko (pravzaprav gre za tri urednike: M. Kmecla, J. Koruzo in J. Mušiča), enako skrbno se trudijo literarnozgodovinska in kritiška peresa pri orisovanju posameznih piscev in njihovih del ter okoliščin, v katerih so nastala ali so vplivala nanje. Če torej potegnemo črto pod dosedanjo bero, je račun jasen: Hram je dobra zbirka!
Kratek pregled novih knjig iz Hrama začnimo z najstarejšim pisateljem v letošnjem Izboru, in sicer z Janezom Mencingerjem in njegovim romanom Abadon. V tej »bajki za starce«, kot je roman podnaslovi!, je za svoj čas na zelo nenavaden način obravnaval družbene, intelektualne in nravstvene probleme, pri čemer je v romaneskno obliko vsajal esejistično. Gre za delo, ki je bilo v svojem času »eno najbolj pomembnih miselnih dejanj na Slovenskem«, kot je v obsežni spremni študiji zapisal dr. Jože Pogačnik.
Svojevrsten je tudi roman Izidorja Cankarja S poti, ki ga strokovnjaki različno označujejo, naj bo kot poučni roman (avtor sam), psihološko Intelektualni, ideološki in filozofski, psihološki ali kar esejistični. Vsekakor gre za po obsegu sicer skromno, a po vsebini bogato delo, ki je močno pritegovalo slovenske razumnike in umetnike v dvajsetih letih tega stoletja. Po kratkotrajni pozabi je roman postal znova aktualen v času, ko so v slovensko slovstvo vdrla filozofska vprašanja. Dr. Franc Zadravec je v spremni študiji podal svojo interpretacijo tega zanimivega besedila, zasnoval pa jo je na miselnih iztočnicah, kot jih je razbrati iz Cankarjevih člankov in esejev.
iz izložbe
Dominik Smole živi v zavesti beroče javnosti predvsem kot dramatik, kar je razumljivo ob dejstvu, da je izdal doslej en sam roman, in sicer črni dnevi in beli dan, sodobno pisano pripoved, po kateri je Hladnik posnel znani film Ples v dežju. Danes to Smoletovo delo deluje enako sodobno in zasluži, da ga ponovno preberemo, ne samo zato, ker je bilo eno prvih daljših slovenskih besedil, s katerim se je pri nas začela uveljavljati eksistencialistična proza, marveč ker je delo zares napisano z veliko jezikovno in izrazno močjo. Spremno študijo je napisal Aleš Berger.
Pisatelja Bena Zupančiča poznamo predvsem po romanu Sedmina (tudi ta roman je doživel filmsko predelavo), vendar pa literarna kritika bolj ceni njegov roman Grmada, ki je »brez dvoma najizrazitejši dosežek Zupančičeve proze«, kot je zapisal dr. Andrej Inkret v spremni študiji k ponatisu Grmade v Hramu. Z močno pisateljsko in doživljajsko izkušnjo Grmada poglablja pričevanje o vojnih in prvih povojnih letih v Ljubljani.
Najmlajši roman v tem letniku Hrama je Rožančeva pripoved Ljubezen (vsekakor je zanimivo, da je tudi ta služila za filmsko priredbo). Roman je zelo priljubljen, saj končno Rožanc velja za dovolj komunikativnega pisatelja. Za njegovo pisanje je značilen poseben pogled na življenje, skoraj sakralen odnos. Temelj življenja vidi v ljubezni, ki ima metafizične razsežnosti združevanja bistva in bivajočega. Značilnost Rožančevega pisanja pa je tudi ta, da ga gradi iz svojega življenja, podobno ko to delata Zupan in Kovačič.
MIM
Bibičev Igralec je zapis o gledališču v naših razmerah, v tej naši in edini dolini, ki je še vedno vsa tako šentflorjanska. O gledališču, ki pozna stiske in križe, upanja in želje, blišč in bedo, ki nenehno premaguje majhnost na poti k velikemu — k umetnosti. Je svojevrsten zapis, esej, kamor zarisuje tudi svoje vrstnike in predhodnike, premišljuje o usodi umetnosti, o akterjih tega odrskega pehanja, o tem umetniškem in norem poslu, včasih tako podobnem čarovnijam na odru. Knjiga se ne priklanja bralcu, a mu gre vseeno do srca. Zato ker je pisana nepotvorjeno, iskreno. Neposredno, brez kulisja in nepotrebnih okraskov.
I. ZORAN
NAŠ DELEŽ
OSVAJANJU
VESOLJA
Vožnja po vesolju se človeku ne bi smela večzdeti nekaj nemogočega, pač pa predstavlja problem, kije verjetno tehnično docela rešljiv, problem, ki mora spričo silne želje,
': tiči za njim, prikazati kot nične Voc ovire, ki stojijo na poti do njegovega dokončnega obvladovanja. S temi besedami je sklenil v knjigi Problem vožnje po vesolju svoja razmišljanja svetovno znani pionir moderne raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik. Knjiga je izšla že leta 1929 v nemščini, po več kot pol stoletja pa jo dobivamo po zaslugi Slovenske matice in Iskra Delte tudi v slovenskem prevodu, s čimer delo našega velikega rojaka, ki se je vpisal med graditelje poti za prodorčloveštva v vesolje, stopa v naše splošno vedenje.
Wernhervon Braun, konstruktor raket, ki sovsvojihkonicah ponesle v vesolje prvi ameriški satelit in lunarni modul s človeško posadko, je o Potočnikovi knjigi dejal, daje bila učbenik »meni osebno in drugim graditeljem vesoljskih vozil«, za pisca knjige pa je zapisal, da »sodi nedvomno med vesoljske pionirje, ki so prispevali k uresničenju vesoljskega programa levji delež«. Tem besedam ni mogoče oporeka-
ti. Dovolj je, če vemo, da so nekatere rešitve, ki jih je Potočnik zasnoval v svoji knjigi (geostacionarni satelit, stanovanjsko vesoljsko kolo z umetno gravitacijo, raketoplan), že postale resničnost ali pa so tik pred uresničenjem.
Zanimivo je, da dolgo nismo zanesljivo vedeli, kdo je Hermann Noordung. Potočnik je namreč knjigo izdal pod tem psevdonimom zaradi svoje poklicne navezanosti na nemški krog znanstvenikov. Rodil se je slovenskemu očetu in preživel otroštvo ter osnovnošolska leta v Sloveniji, vendar je potem živel predvsem na Dunaju ter v stikih z nemškimi strokovnjaki, tako da o kakšnem močnejšem čutenju slovenstva pri njem ni mogoče govoriti. Kljub temu je našega rodu.
O Potočnikovemu življenju in delu, hkrati pa tudi o drugih slovenskih pionirjih na področju raketne tehnike, piše v spremni besedi h knjigi Problem vožnje po vesolju njen urednik Sandi Sitar. Tako je
knjiga v celoti lepo pričevanje o moči tehniškega genija našega naroda.
M. MARKELJ
IZTRGA	T
POZABLJENJU
Gotovo je res, da znajo mladi zapeti več tujih in domačih hitov z najrazličnejših lestvic kot pa narodnih in ponarodelih pesmi, res pa je tudi, da druščina, ki rada zapoje, kaj hitro odkrije, da popevke niso najbolj primerne za skupno prepevanje. Tako se v družbi oglasi narodna pesem, iz polpozabe vznikne melodija in nekaj besedila, v celoti pa skoraj da ne gre več nobena razen najkrajših in najbolj znanih. Morda je prav potreba po ponovnem spoznavanju narodnih pesmi vodila številne kupce, ki so si v zadnjih letih nabavili priljubljeno mi-niaturko 300 narodnih. Založnik pravi, da so jo že nekajkrat ponatisnili in sproti vse razprodali, da dosega skupna naklada že preko 160.000 izvodov. Nerodna stvar pri tej priljubljeni knjižici je le ta, da v nji ni zapisana melodija in harmonija za spremljavo.
Državna založba Slovenije se je odločila, da to pomanjkljivost odpravi, in sklenila je izdati nekaj knjižic, v katerih ne bodo le besedila narodnih in ponarodelih pesmi, marveč tudi notni zapisi s spremljajočo harmonijo, tako da bo mogoče pesmi tudi po melodiji iztrgati pozabi. Prva od načrtovanih je knjižica Ljubezen v slovenski narodni pesmi. Stanko Prek, naš znani glasbeni pedagog in pisec števil-
MEJNIKA	ZBR
V iztekajočem se letu sta štiri desetletja obstoja Državne založbe Slovenije oznamovatadva velikazaio-žniška mejnika: 40-letnica izhajanja zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, znotraj te pa izid 150. knjige.
Literatura je nesporno ena od bistvenih sestavin slovenske narodne identitete in za slovensko literaturo je Državna založbazZbranimi deli storila več, kot za svojo hočejo ali zmorejo ( številni literarno in še kako drugače bogatejši narodi. Založba je torej od zadnje vojne sem docela naklonjena zbirki, kakor jo je zasnoval njen prvi in dolgoletni glavni urednik, pokojni Anton Ocvirk. Od vsega začetka je bil namen zbirke »objavljati vrhunske dosežke slovenske literature, našo leposlovno klasiko, urejeno po načelih sodobne literarne vede in opremljeno z znanstvenokritičnim aparatom, vendar takd, da besedila ostajajo dostopna tudi nestrokovnim bralcem,« pravi zdajšnji glavni urednik Zbranih dei France Bernik, po čigar mnenju uredniške zasnove ne kaže spreminjati, vsekakor pa je že čas, da se zbirka še bolj na široko
odpre mlajšim klasikom; glavno merilo pri izboru ne smeta biti literarna smer ali slog, temveč izki/učnu umetniška vrednost. Načrti za naprej so zastavljeni tako, da bo z imeni I. Pregelj, J. Kozak, C. Kosmač, M. Jarc, A. Vodnik, E. Kocbek, A. Leskovec pa Iz. Cankar, S. Majcen, B. Vodušek in M. Kranjec mogoče zaobjeti slogovno in še kakšno raznovrstnost slovenske literature.
Zbrana dela niso enkratna, časovno zamejena zbirka, so stalno narodno založniško dejan/e, ki ima trdno oporo pri založbi in dolgi vrsti poznavalcev slovenske literature, ki tako rekoč z znanstveno natančnostjo poskrbijo za izdajo knjig, brez katerih ne gre več niti pri zgodovinskih in družboslovnih raziskavah slovenstva. T udi o razvoju slednjega, in ne samo o literarni polnokrvnosti, namreč govorijo doslej zaokrožena Zbrana dela A. T. Linharta, F. Prešerna, F. Levstika, J. Trdine, S. Jenka, S. Gregorčiča, J. Mencingerja, J. Jurčiča, I. Tavčarja, J. Stritarja, J. Kersnika, D. Ketteja, J. Murna, I. Cankarja, S. Kosovela in S. Gruma, medtem ko je pred zaključkom Zbrano delo V. Vodnika in P.
Voranca, v polnem razmahu pa L. Kraigherja, F. S. Finžgarja, O. Župančiča, A. Aškerca in A. Gradnika. Po knjigah Zbranih del slovensko bralstvo rado sega, zato je založba pred leti ponatiskovala posamezne razprodane knjige, v naslednjih letih pa bo v novi opremi ponatisnila celotno zbirko; Jenka in pol Kersnika je že mogoče kupiti v ozaljšani obliki, hkrati z jubilejno 150. knjigo pa sta pred kratkim izšli še dve.
Osma knjiga Frana S. Finžgarja prinaša »prozo po drugi svetovni vojni«, kakor podnaslov označuje pripovedi Mirna pota, Gostač Matevž, Zgodba o dekletu in Na dopustu. Kot mohorjev-ke niso bile deležne kritiške pozornosti, kar seveda ni nič presenetljivega, saj se je v času, ko so se te Fin-žgarjeve pripovedi s svojsko idiličnostjo obračale nazaj k nekdanjemu človeku, slovenska literatura neprizanesljivo zavzemala za prenovo družbe in novega človeka. Knjigo je uredil in besedila z literarnozgodovinskimi opombami opremil Jože Šifrer.
S pravcato literarno novoto pa postreže deseta knjiga Otona Župančiča. Vanjo je Joža Mahnič uvrstil ljubezenska pisma, kijih je pesnik naslovil na Berto Vajdičevo v letih od 1897 do 1911. Tej ženski je posvetil ljubezenske pesmi prvih treh zbirk, iz 389 pisem, ki v knjigi obsegajo nad
600 strani, pa je razvidno, kako se je vnela, gorela in ugasnila velika ljubezen mea tenkočutnim, svetovljanskim pesnikom in mikavnim, razgledanim meščanskim dekletom. Pisma, ki so bila (razen enega) doslej neznana javnosti, razkrivajo tudi podrobnosti Župančičevega življenja na tujem, njegove poglede na umetnost, sodobnike. Nekatera pa so spisana v pravi ritmični prozi in se berejo kot črtice. Na ovojnice s pismi Berti je Župančič pogosto zapisal tudi pesmi in te so pred leti že izšle v knjigi. Urednik je pričujočo knjigo pisem, kiji bosta sledili še dve, dopolnil z nekaj pismi drugim naslovnikom, v opombe pa je uvrstil več Bertinih pisem pesniku.
150. knjiga Zbranih del prinaša drugo knjigo Alojza Gradnika in v njej najdemo zbirki Pot bolesti in De pro-fundis, izbor pesmi iz antologije Svetle samote in več doslej nezbranih pesmi. Knjigo pesmi, iz katerih veje silno vznemirjenje zaradi mračne usode, kakršni jezapisančlovek, ki gaza življenja burijo strasti, sta uredila Miran Hladnik in Tone Pretnar; njune so tudi literarnozgodovinske opombe, ki za razliko od drugih v Zbranih delih različic Gradnikovih pesmi ne podajajo opisno ali z naštevanjem, ampak tabelarično.
D. RUSTJA
UCTtttK
»swnw*iwMe»ii
PBHI
nih učbenikov zakitaro.sicerpave-lik ljubitelj slovenske narodne pesmi, je izbral stoznanih narodnih in ponarodelih pesmi, ki govore o ljubezni na šaljiv, otožen, radosten način. Pesmi so razvrščene po abecednem vrstnem redu, nad besedilom pa je pri vsaki natisnjen še notni zapis z označeno harmonijo. Res so note nekoliko predrobne in težko berljive (knjižica je blizu miniaturki), vendar bodo le služile svojemu namenu in pomagale iz pozabe obuditi melodije naših čudovitih ljubezenskih pesmi.
In ker smo tik pred prazničnimi dnevi, ko med veseljem najbrž tudi petja ne bo manjkalo, bi nakup knjižice priporočali.
M. MARKELJ
priloga	dolenjske
□27
SREČNO POŠTARJI, NAŠI BRZI SLI
Čas okoli novega leta je in v zraku mistični občutek, podedovan in privzgojen iz temnih globin stoletij, morda celo tam iz prvih svetlikanj
človeške civilizacije. Vera v usodo je to, upanje po lepšem življenju, po sreči. Le kdo bi si upal zanikati ta čustva, ki tlijo globokozakoreninjena tudi v še tako materialistično usmerjenih in neobčutljivih srcih. In nehote v tem času oko išče simbole, ki bi potrdili tisto trepetliko upanjavsr-cu in ki bi dali opore optimizmu, ki ga je človek ob preobratu teh temnih dni tako potreben. Včasih so ta simbol predstavljali dimnikarji, ki so vsi črni v snežni bleščavi prišli voščitvšetakoskrito človeško domovanje. Dandanes pa jih ni več na spregled. Le kam so se izgubili, še z novoletnih koledarjev se ne smehljajo več? Ljudje pa potrebujejo simbole. Bo nov simbol postal poštar, ta dobrodejna puščica na mopedu in s konico iz rumene čelade, ki s pozdravi in dobrimi željami iz neslutenih daljav zadene naravnost v srce? Vsak četrtek pa še z Dolenjcem, danes tudi s koledarjem, našim in Inlesovim pozdravom.
Ravno četrtek je, okoli osme ure, v zadnji sobi pošte v Dolenjskih Toplicah pa vlada kot ponavadi ob tem času mrzlična aktivnost. Rajko Pugelj in Jože Kapš, poštarja, ki imata na skrbi okoliš tam do pod Roga, Starih žag in Sušic, sedita za kupom Dolenjca in ga sortirata v predalčke pred sabo. Kup je kar zajeten, saj morata razdeliti približno štiristo časopisov. Tu sem predvsem zaradi Rajka. V lanski akciji za pridobivanje novih naročnikov jih je zbral več kot sto in le za las mu je ušla prva nagrada. Tomosov moped. Kdo pa je ta Rajko, ta pomembna vez med našim uredništvom in bralcem? Redkobeseden, skromen možak, nekaj čez trideset jih ima, o sebi ne govori kaj dosti. Je nejevoljen, ker si je v akciji nakopal toliko več dela, saj mora se-
daj nositi po širnem terenu toliko več Dolenjcev? Ne. Ljudje, ki časopis redno dobivajo, so zadovoljni, nekaterim, ki se nanj niso naročili, pa je celo žal.
Pogovor teče o poštarskem poklicu, o težavah, radostih, odgovornosti. Vsega je dovolj. Medtem se po sobi razširi prijeten vonj po kavi. Milena Primc, uradnica za poštnim okencem, utegne vmes, ko stranke kapljajo ena za drugo v poštni lokal, pristaviti kavo. Srkamo jo in pogovor je bolj sproščen. Rajko Pugelj in Jože Kapš sta soseda, oba doma iz Starih žag, skupaj so jima tekla mladostna leta. In sedaj sta že več kot desetletje tesna sodelavca. Rajko ježe dobro desetletje na tej pošti, prej je nekaj let delal pri Novolesu, Jože pa že celih petnajst let. Nekakšna poklicna solidnost, odgovornost, temeljitost je v vsem njunem početju in govorjenju. Ne, na svojem terenu nimata problemov. Poznata ga do potankosti in ljudje poznajo njiju. Res, njima bi človek brez pomislekov prepustil svojo pošto, pa naj bo vsebina takšna ali takšna. In že smo pri klasičnem poštarskem problemu, pri psih. Ali so le začimba za številne šale o poštarjih ali resnična nadloga poštarjevega vsakdanjika?
»Podajajo si naju kakor štafetno palico, v duetu pritrjujeta. »Najbolj vnete so tiste male mrcine, ki jih ni skoraj nič, pa se ti prisesajo na moped in na hlačnico, dokler ga ne zamenja pri sosedu njegov pasji drug. Nič jih ni, sam lajež! Ti pritlikavci so tudi najpogosteje odvezani.« Jože pa pristavi svoj doživljaj: »Gruča ljudi nas je na
avtobusni postaji čakala na prevoz. Pa ti pride mimo taka pasja mrcina. Drugih še povoha ne. name se spravi in laja, kot da bi mu najmanj kračo snedel! Vsi so se smejali. Tako je to z našimi pasjimi odnosi.«
Medtem, ko se pogovarjamo, na police in predalčke z nezmanjšano hitrostjo potujejo novoletne čestitke in Dolenjci. Kdaj pa kdaj potrkana vrata. To so stari znanci, ki ne morejo pričakati, da bi moped pribrnel pred njihove duri. Zdaj, prav zdaj hočejo časopis! Potrebujejo ga, svojo redno tedensko hrano. In pogovor sezopetsuka okoli časopisa, cene. Bozdaj težje pobirati naročnino, ko bo v dveh obrokih in občutno višja? Mislita, da ne. Resje, ljudje vse težje shajajo s svojimi dohodki, vendar se je rednemu branju, tedenskemu srkanju novic, težko odpovedati. Človek premleva, cinca, preračunava, končno pa se le odloči. V primerjavi z vsem, kar galopira nezadržno navzgor, je to pravzaprav malo. In kakšna sta njuna dohodka? Skromna. Tam okoli sto tisočakov za pet delavnikov ob vsakem vremenu, v dežju, snegu in mrazu, pa še vsako drugo soboto povrhu. Rajko imadružinozdvema otrokoma, Jože je sam in ima kmetijo v Starih žagah.
Sortiranje gre h kraju in intimno vzdušje v pisarni se počasi razblini. Še posnetek na trgu, s čelado, mopedom in težko torbo, in Rajko sev trenutku spremeni v puščico, ki leti v odprta srca pričakujočih ljudi in hlastajoča pasja žrela. Naj mu bodo v novem letu prizanesljiva!
TONE JAKŠE
Leta 1910 je Janko postal gospodar in nikoli ve&-^k zamikalo, da bi zapustil domačo zemljo. Prav nasprotno, s preudarkom se je lotil kmetovanja in daleč naokrog zaslovel kot napreden kmet.Topotrjujejotudi številna priznanja. Rad pokaže pohvalni diplomi, ki ju je prejel 1925 in 1926 na belokranjski razstavi za plemensko živino. Koliko truda je moral v tistih revnih časih vložiti v kmetijo, ki je veljala z 21 hektarji polj, vinogradov in gozdov za izredno veliko, je težko povedati. Toda Janko je, kljub temu da je vse dni delal od jutra do večera, delal zmerno. Vedno je pazil na svoje zdravje, se izogibal prepihu, pil le po potrebi, prav tako kadil. To je po njegovem mnenju tudi recept za dolgo življenje.
Pri zdravniku skoraj hi bil. »Ko mi je bilo 15 let, sem preživel v bolnišnici tri mesece. Na nogi se mi jegnojilo. Spominjam se, da so mi brez narkoze strgali stran gnojno kožo. Rjul sem od bolečin. Mislili so mi že odrezati nogo, pa so rekli, da bodo še malo počakali, in noga se je res pozdravila,« pripoveduje. Prav zaradi brazgotine na nogi ga niso poklicali v prvo svetovno vojno. Bil je vaški stražarv Kočevju pri Črnomlju. Ker jih je neko noč na straži zeblo, so se šli gret k enemu od vaščanov, tam pa so nalezli špansko bolezen. Bacil bolezni je prinesel domov, vendar je bil njegov organizem tako odporen, da ni zbolel, toliko več težav pa so imeli žena in otroci. Štiriletni sin France je celo umrl.
Še bolj sveži so spomini iz druge svetovne vojne, ko so ga dvakrat ujeli Italijani. Konec junija 1941 so na Svibniku kresovali. Ko so Italijani zagledali ogenj, so začeli streljati. Mlajši so se razbežali, Janka ter še dva soseda pa so ujeli. Dva dni so jih Italijani zasliševali in pretepali, ker so kresovanje, ki je bilo na Svibniku že dolga leta v navadi, povezali s kraljem Petrom in Vidovim dnem. Rešila sta jih Črnomaljec, ki je znal italijanska in dekan, ki je opozoril Italijane na zagotovilo, da bodo pustili prebivalcem šege in navade, ki so bile ukoreninjene že od nekdaj.
Veliko razdejanje je ostalo našvibniku poofenzivi26. julija leta 1942. Kuretovim je na srečo pogorela le kašča, oropali so jim hišo, toda streha nad glavo jim je ostala. Sedem družin se je znašlo pod milim nebom. Tako so v vsaki hiši sprejeli pod streho družino Pogorelcev. V Kuretovi hiši se je v dveh sobah stiskalo 14 ljudi. To pa ni prav nič oviralo hčerke Anice, ki je bila učiteljica, da ne bi začela s šolo. V začetku je poučevala 9 otrok. Tablo so imeli naslonjeno kar na postelje. Sicer pa je med vojno pri Kuretovih pomagal partizanom vsak po svojih močeh. Janko je dajal med za bolnišnico, pa kravo, z volom je vozil partizanom hrano. Ko je bila obvezna oddaja, je odšla od hiše vsa živina, ostala je le krava.
»Po vojni pa je bilo pri nas tako kot povsod drugod. Znova smo se poskušali postaviti na noge. Mlajše otroke sem moral še spraviti h kruhu, to pa samo z zaslužkom na kmetiji ni bilo lahko. Štirjesoštudirali, štirje so se izučili poklicev. Le sin, ki je ostal na domačiji, ni odšel v šolo,« pripoveduje Kure. Ko je bilo Kuretu 90 let, je delal na kmetiji vse, kar je bilo potrebno. Celo v vinograd je šel. O, pa še bi rad poprijel, toda otroci mu ne dovolijo več. Da bi bil bolan? To pa ne! Če pa že ne sme delati, se rad vsaj sprehodi po kmetiji. Brez palice, seveda. »Če me ne bodo držale noge, mi tudi palica ne more pomagati,« se smeji.
Zelja ob vstopu v drugo stoletje Janko nima veliko. Da bi seveda še dolgo živel ter da bi lahko pel in plesal kot nekdaj. Tri leta je tega, kar se je nazadnje zavrtel na plesišču, in upa, da mu bodo ob rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval jutri, otroci, ki zelo skrbijo za njegovo dobro počutje, dovolili, da bo zopet zaplesal.
M. BEZEK-JAKŠE
{	.' • ■■■■'?	.-~'Y	;;	v	,:...	■	...	-	j
Izjemneži
KOT LIST VVETRU USODE
Sedel je pred televizorjem in ves nervozen vil roki, ko je prvi dan kranjskogorskih tekem vozil Rok Petrovič. »Zdajle me ni, kadar je smučarija, me ni za nikogar,« je rekel 77-letni upokojeni gradbeni delovodja Jože Klevišar: iz Luterškega sela, ki je sicer nadvse vljuden. Navdušenje za smučarijo je namreč eden njegovih konjičkov, ki se jim z vso strastjo predaja. Vse, česar se loti, doživlja z vso svojo bitjo. Tega človeka bi morali vprašati, česa v življenju še ni delal in česa ne zna, ker je ko tavžentroža. Eden tistih dolenjskih izjemnežev, kakršnih je vedno manj.
Zrasel je na Selih pri Ratežu na kmečki domačiji s številnimi otroki in že tedaj je v sebi začutil trgovsko žilico. Kot fant ni bil voljan žulje in znoj puščati le na zemlji, ampak je odkupoval gobe in les po podeželju in prodajal v Ljubljano. Za predvojne čase je bil to dober začetek, želel pa si je še kaj več. Sposoben in predvsem delaven je leta 1935 dobil službo oskrbnika pri otoškem grofu Margheriju.
»Na skrbi sem imel grad, mlin, žage, nakup lesa, žgali smo opeko, imeli so gostilno in kovačijo in rudnik blizu Gumberka.« Tekal je z enega delovišča na drugo in gledal, da je grofovskim pritekal denar. Kljub temu se je z delavci dobro razumel. Pa je prišla vojna: »Znašel sem se v precepu. Na eni strani grof s svojimi prijatelji Italijani, na drugi partizani. Čim se je grof za nekaj dni umaknil, so začeli partizani prihajati v grad tudi ob belem dnevu. Ko pa je iz strahu pred partizani celotna grofovska družina zbežala za stalno, so se dogodki odvijali kot na filmskem traku. V grad je prišel partizanski zaščitnik in začel deliti kmetom česar Margheriji še niso odpeljali. Sprva sem branil, ko pa so mi zagrozili, naj se ne igram z glavo, sem utihnil in samo opazoval. Naenkrat je prišel v grad partizanski oficir v uniformi, me dal poklicat predse in ukazal, naj ne dovolim več raznašanja stvari, češ da bo po vojni marsikaj prav prišlo za muzeje. Spet sem poizkušal razgnati množico, toda nihče me ni poslušal. Ujezil sem se in odšel domov. Še prej ko seje dan obrnil, sem spoznal, da sta imela prav oba, ki sta v imenu partizanov hotela različno ravnanjez grofovskim imetjem. Še isti dan so namreč vdrli v grad Italijani in uničili ali odpeljali prav vse, kar je še ostalo. Potem je bilo res bolje, da so stvari dobili domačini.«
Ko se danes Klevišar spominja tistih časov, odkrito pove, da se je preostali del vojne večinoma skrival v lastnem bunkerju pri Selih. »Ker zaradi bolne noge nisem bil za v hosto, kamor sem se sicer ponudil, sem ostal doma, imel pa sem zveze s partizani.«
ro osvoboditvi se je hitro znašel v miIičniški uniformi in bil v Mirni peči celo komandir postaje milice. »Ne rečem, da ni bila dobra služba, ampak menejevleklok zemlji. Pustil sem službo in začel kmetovati. 2e od malega sem si želel hišo. Začel sem tako, da sem na drugi strani Krke pri otoškem gradu preoral večje njive, posadil krompir in pšenico, in ker je bilo takrat pomanjkanje hrane, sem lahko pridelek lepo prodal. Kmalu sem začel zidati hišo in jo postavil, a je spet
Korenine
prišel čas, ko je moral vsak v službo, sicer so ga oklicali za delomrzneža. Tak pa je bil tako rekoč sovražnik države. Dodelili so me Okrajni cestni upravi, potem sem presedlal na Cestno podjetje in tam ostal. Bil sem leta 1958 delovodja pri gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb, nato pa podobne posle opravljal še dvajset let, do upokojitve.«
Ampak to je le službena izkaznica Klevišarjevega Jožeta. V prostem času pa je kmetoval, odkar je imel zemljo. Ker je rad igral harmoniko, je igral po ohcetih. Lovec je od leta 1934 in je danes še edini živ od ustanoviteljev lovske družine Šempeter (danes Otočec). V tem društvu je bil 25 let tajnik, nekaj časa tudi starešina. Je tudi ustanovitelj Turističnega društva Otočec, ki vneto dela vse od leta 1965, in še danes je predsednik tega društva.
Po upokojitvi je začel načrtno urejati tudi okolico hiše. Naredil si je (sam!) krasen park z baliniščem nad Krko, ima posajenih čez 150 različnih rastlin, nekatere so prav redkev naših krajih. Ima krasen nasad hrušk, malin in jabolk, drevesnico in pozimi se bavi s tem, da ljudem svetuje, kako obrezovati sadno drevje, kako saditi nova drevesa.
In tudi s tem vseh njegovih sposobnosti šeni konec. Ko je bil še mlajši, je načrtno kolesaril in bil aktiven v novomeškem kolesarskem društvu.. Kot navdušen motorist pa je tudi dirkal. Nikdar ne,izpusti nobenega krosa v Krškem. »Kadar sva na dirkšh, kar skače, tako je nervozen,« pravi njegova žena, »trese se in vpije kot kakšen pobec...«
Vrh vsega ima Klevišar naročenih ali redno kupuje 14 različnih revij, od Lovca do .Nedeljca', brez Dolenjskega lista pa četrtkov sploh ne bi mogel preživeti. Niti z besedico pa ni omenil težkega infarkta, ki ga je komajda preživel pred petimi leti, prav tako ne bolezni, od katere je komajda vstal. Ima še toliko načrtov in toliko dela, da na take stvari nima časa misliti.
RIA BAČER
ZAPLESAL BO V DRUGO STOLETJE
Kaj so napovedale rojenice ob zibelki, ki je stekla pri Kuretovih na Svibniku pri Črnomlju dan po.božiču natanko pred 100 leti? Kdo bi vedel! Če so napovedale, da bo mali Janko živel celo stoletje in še več, so imele prav, kajti jutri bo Kuretov oče praznoval svoj stoti rojstni dan. Rad pove, da je najstarejši Svibničan, morda tudi Črnomaljec, da pa je tudi najstarejši Belokranjec, tega skoraj ne more verjeti.
Od šestih otrok, kolikor jih je bilo v družini, živi danes leše Janko. Jeduhovit, prijeten sogovornik, neverjeten spomin, ki ga ima, pa mu pomaga, da razkrije marsikatero podrobnost izživljenja na prelomu stoletja. T udi iz pripovedovanja prednikov se mu jevtisnilavspomin marsikatera pripoved. Tako počasi, kot bi bral misli, pove, da je bil njegov oče med prvimi Slovenci, ki so odšli s trebuhom za kruhom v Ameriko. T oje bilookrog Ieta1847. Bil jetrgovec, domovpasejevrnilšele.komu je bilo že 50 let. Kupil je kmetijo, se poročil in ko sta odrasla njegova sinova, Janko in Matija, ju je prav* iko kot očeta zamikal tuji svet. Najprej je odšel čez Atlantik Janko, ko ni štel še niti 20 let. »Pravzaprav sem šel od doma po zelo čudnem naključju. Sosed Janez Stih je imel kupljeno karto za Ameriko, a je tik pred potovanjem utonil v Dobličici. Dane bi vozovnica propadla, so določili kar mene, da potujem pod njegovim imenom,« se spominja Kure. Po dveh letih dela v rudniku pa se je vrnil domov. Starejši brat Matija, ki naj bi prevzel domačijo, mu je namreč pisal, da mu prepusti kmetijo, sam pa je odšel v Ameriko.