Posamezne številk: navadne Din V-	„
ob nedeljah Din 1*50.	/	•"
šxbaja vsak dan, razven 321 le ‘n Prarn^ovt ob nri * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti U 12*50, xa inozemstvo D 20'50, dostavljen na dom & 14*—, na izkaznice D 12*50, inserati po dogovoru.
Naroča se pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4.
**mma TSi^ui"« g&tsvM.1
JL
aBOR
Posamezne Stevflket Navadne Din 1'—,
ob nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO se eehaja v Mariboru, Jurčičeva uk at. 4» L nadstropje. Telefon intorurb. št. 276. UPRAVA m nahaja v Jurčičevi ulici št. ^ pritličje, desno. Telo-foa št 24. - SHS poštnoSekovni račun štev. 11.787.
Na naročila brez denarja ae m ozira. — Rokopis! la aa vračajo.
Uto: JV.
Maribor, sobota 5. maja 1923.
Številka; 101
Nrvatski klerikalci in revizionistični blok.
^rv' pupke ^ran£o bivši posl. gt' daako Šimrak je objavil v zadnji vuki »Narodne politike« zanimivo kri-jjj,0 Rad ič-Korošec-Spaho ve	politike,
tv«' a.'.‘mrak p'8e (očividno na naslov slo-'Orl^k klerikalcev), da ni dobro, da se gov,raVa VSak korak tega bloka iit lije-da 1M voditeUeim žge kadilo, oziroma, tam ^ lno^^ Potrebna jo kritika. Po lik00,11 v •<^r* ^*mraka bi blok dosegel ve-
uspeh, če bi ne bilo nesrečnega taima -eea govora v Borongaju. Radič in n ,£? nrimanj diplomatskega duha Svoi^ • Šibkosti. On se razjezi in v sovo >Zi g’ovori tak°> kakor, se ne smo Rev-1".. ’ 8-tem Pa razoroži samega sebe. taktik'10ll'S*:'®n bl°lc s je izbral napačno ^Por Na-iprci bi se bil moral doseči tVeg3?1111 v vprašanju aktivne politike. j,rv. "lok bi bil moral priti takoj k ^ent* pariamenta in tam modro voditi iuaj .' Ugajanja. Če bi ta He uspela, bi bi g62	^ načrt za močno opozicijo, ki
fctruk ?.° Potrebi Spremenila tudi v oblah^30, S pomočjo obstrukcije hi bil gjjjjj, 'Vsilil nove volitve. Pri tem pa dr. gr0i . opozarja na znafio Radičevo /basal ^ da ko n3eg°va stranka po-R0Sn}a Ve6ino mandatov v Sloveniji in v • Radič je začel že prav zgodaj Rorn?navati s sv°P'mi tovariši (t. j. dr. Prav-C®m 1n Spaho), Čudno je tedaj, zboLdl\ Š“> da je na Radičevem felfmpVan:i'11 govoril Janez Brodar, po-če\.g • in’ da je tako odobril Radi-m^Pade na zborovanju.
Kloka bčna napaka revizionističnega h’i ge Pa izvira iz načelnih razlik. Blok tal6(j . * moral najpoprej Sporazumeti če], F ,.°3, K^e(l° osnovnih političnih lia-res’ajJ:,Pb namerava s svojo politiko u-Zriati 'v • ab boljše rečeno:	moral bi
nastal boče. Ker pa tega ni storil, je ^^gorih vrstah že ob prvih’ po-dal v j Nastopih nered. Radič je na pr. Me*. agrebu strierniee zunanji politiki ^emči- So 3*e treba nasloniti samo na treba * Rusijo in da je z Nemčijo ie ,ra5®H do zadnjega diha. Radič taišgg ,°rd zelo nedelikatno o kralju. Ko-sta . n /mahe sta moral dati izjave, da kkwa°n0rhista itt da nimata ničesar tae vS. Radičevimi izpadi. Ra-Pa hoč1'* .. nikogar ▼ Beograd, ker te Spaho ej° Glogovi volllci. Korošec in’ hta, ka^ JIa^a3n*a v Beogradu in ne ve-boda. n „ storila, ker ni nobenega iz-lz Beo j^ženj z morebitnim eksodusom Pasivj, a_ p'® jemlje dr. Šimirak reSno. ^olucijg J*bi bila brezplodna. Re-tf« niisV , pTTn'čaH je, da na to nihče ^el. Kai' *	bilo	najblaznejša mi-
■^odjg v Pdai ‘storiti1? Na to odgovarja *ti. ki blci-iknicev: Naj rešujejo ti-V is<i Pr>f«dli v to situacijo!
? ^nani, T!^ki Se dr- Slmrak peča tudi tri ostro. .ličnim Položajem Hrvatov o zvesf,.i,.ri!.'7'ra waffo Radičevo izjavo bjegovo ' rnf>p,m' bi je v ‘skladu z *astoPal ^Pabofilsko tezo, k! jo je :manofii8i • VnCTrtW vojno. Gor-
5e več ‘ v'in bomunMična orientacija ^Pravil/ jTman-i blazna, ker bi lahko ^ntacita Tr'Vate v Pr0Pa8t- Politična o-W priSuv .aW ne m®re biti drugačna ^>tn T! ' ]tn 7 Vp1^° Malo an-So ... 3* aksiom. Hrvati cene žrtve,
Pidi za' 11^ H zavp'Zniki med vojno ■^vezniv;’	7ato iirn’ ostanejo zvesti
doiiu nn:	v	Parizu in Lop.
4a niso ei	tt	bosode StjepaUa Radi-
Vednega ^	'Va^°V-	ampak glas Pa-
kekor to i_' PTnafroga ali »besnega risa«,
samega sebe.
»Sklad otroške y IVIariboru.
Položaj v Beogradu.
Hrvatakl pokrajinski namestnik poroča o položaju. — Komunike demokratskega
kluba. — Invalidski zakon’.
Beograd, 4. maja. V Beogradu Se nahaja hrvatski namestnik dr. Cimič. Sprejel ga je ministrski predsednik Pa-šič, kateremu je poročal o političnem položaju na Hrvatskem. Govori se, daje namestnik dr. Cimič podal demisijo, ki pa ni bila sprejeta, ker mu vlada popolnoma zaupa.
Beograd, 4. maja. Demokrati nameravajo izdati komunike, v katerem bodo povdarili svoje stališče glede rešitve vladne krize. Odbor, ki izdeluje ta ko-
munike, se je sestal včeraj popoldne in bo danes še enkrat pregledal proglas in’ ga takoj nato objavil.
Beograd, 4. maja. V ministrstvu socialne politike se je sestala kon.bv-enea, ki bo zadnjikrat pregledala osnutek invalidskega zakona, nakar ga bo izročila zakonodajnemu odbora. Osnutek je, kakor znana izdelal minister dr Z?rjav. — Kakor se doznava, bo sedaj nekoliko iz-premtnjen,
Francija odklanja nemško ponudbo.
Ponudbe nesprejemljive — Francija vztraja Ha zasedbi Por uh ja
F ar iz, 3 maja. (Izv.) Danes, je bil odposlan btlgijski vladi osnutek odgovora na nemško noto. V odgovoru izjavlja francoska vlača, da onemogoča praiška zahteva po izpraznitvi Poruhria vsako nadaljno disku zi j o in je vsaka nadaijna nota. ki bo vsebovala slične zahteve, že v naprej nesprejemljiva. Zavezniki so ti dno odločeni., obdržati garancije, ki jim j.’b nudi zastdba Poruhrja, vso dotlej, dt kler Nemčija ne izpolni vseh svojih, po mirovnh pogodbah prevzetih obviznesti. To je neizogibno, ker Nemčija v preteklih tr.h letih ni pokazala uiti dobre volje, d a bi izpolnila svoje obveznosti. NemŠKa ponudba razen tega niti ne vsebuje nikokib garancij, iz katrvlh bi s3 dalo sklepati na odkritosrčnost stavljene ponudbe. Ponujene reparacije to mnogo nižje, kakor jih je predvideval plačilni načrt iz leta 1921, ostale zahteve
pa so naravnost v nasprotju z versaillsko mirovno pogodbo. Francoska vlada bo besedilo odgovora sporočila jutri v London in Rim, v petek popoldne ali v soboto dopoldne pa tudi nemški vladi.
Pariz, 3. maja. (Izv.) Poincare pravi v odgovora na nemške ponudbe med drugim: Francoska vlada tako dolgo ne more razpravljati z nemško, dokler ne poneha vsak pasivni in aktivni odpor v Poruhrju. ^»gn mnenja je tudi belgijska vlade :hrje bo izpraznila Francija parah : odplačilom nemških reparacij, ker tvori Poruhrje edino garancijo za lojalnost Nemčije. Pogajanja-glede reparacij se morejo vršiti edinole na podlagi plačilnega načrta iz ’eta 1921. Francija bo tudi v bodoče vztrajala pri svojem programu, od katerega se ne more in ne bo oddaljila niti za korak.
Napetost med Francijo in Turčijo.
Carigrad, 3. maja. (Izv.) Francoski opravnik poslov v Carigradu je sporočil zastopniku angorske vlade, da francoska vlada ne more dopuščati, da bi se y času mirovnih pogajanj koncentrirale tur-
Zahteve sodnikov.
Beograd, 4. maja. Udruženje sodnikov bo zborovalo dne 25. tm. v Beogradu. Pripravljalni odbor je že izdelal resolucijo, ki bo predložena ‘občnemu zboru in v kateri se zahteva izboljšanje gmotnega položaja sodnikov, zlasti v krajih onstran Save in Donave.
Glede gibanja železničarjev.
Beograd, 4. maja. (Izv.) Železničarji so imeli v dneh 29. in 30. aprila po vsej državi zborovanja, na katerih se je razpravljalo o položaju železničarjev. Sprejeta je bila resolucija, ki bo predana tri dni po sestavi vlade ministrskemu predsedniku. V resoluciji zahtevajo uzakonjenje železničarske pragmatike in zvišanje dohodkov. Za dne 5 maja določena enourna protestna stavka je bila radi vladne krize odgodena. Dne 5. in 0, maja se naj vrše po vsej drž«vi informativna zborovanja. Izvoljen je bil centralni odbor, kojega prva Halogi je, predati vladi sprejete resolucij;, ter sporočiti vsem krajevnim odbor mi odgovor vlade.
Vprašanje šekveštrov v Rumnniji.
Bukarešta, 3. maja. (Izv.) Vrhovna komisija za sekvestre pri finančnem ministrstvu je v zadevi sekvcslri ranega premoženja državljanov, ki pripadajo bivšim sovražnim državam sklenila, da. se ukine sekvester samo tam, kjer to ni v škodo državi. V slučajih pa, kjer bi to povzročilo državi kakoršnokoli škodo, se sekvestri ne smejo ukiniti. Gre tu predvsem za posestva nekaterih članov habs-SSffilifl® in jjmdžarskih mogotce;®.
ške čete ob smirski meji, s čemur naj bi se ostrašilo Francijo. V tem slučaju bi bila Francija prisiljena, takoj prekiniti vsa pogajanja ter zapustiti mirovno konferenco.
Jugosl.-italijansko-reški trgovska zbornica na Reki.
K “k a, 4. maja. (Izv ) Na včerajšnjem zborovanju reških trgovcev je bil sprejet predlog glede ustanovhve jugoslovcnsko reško-italijanske trgovske zbornice. V zbcrnici naj bi bili jugositov«Hski in ita-ljatiski trgovci zastopani po enakem šbvilu delegatov, predsedstvi pa bo v rokah Rečanov.
Mussolini »trošta« Tržačane.
Rim, 3. maja. (Izv.) Ministrski pred-šedntk Mussolini je sprejel deputacijo tržaške mestne občine, kateri je ob ljubil, da bo podvzel vse korake, da olajša brezposelnost in žnjo združeno bedo v Trstu. Predvsem hoče to doseči s tem, da bo dal graditi državna poslopja, pri čemur l)05° Predvsem' zaposleni brezposelni tržaški delavci. Pristal je tudi na črtanje vseh avstrijskih dolgov od leta 1914 do 1918.
BORZA.
Curih, 4. maja (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 37.10, Beograd 5.80, Lonrloa' 25.67, Borila f,0146, Praga 1^.49, Milan 37.10, Newyork 554 pet osmink, Dunaj 0.0078 e rt/ ofnrrto, žig. krma 0.007825, Rudimpe-šia C1025, Varšava 0.01.15, Sofija 4.17.
Zagreb, Pariz c.325-0.375 Švica 17.05 17.125, London' 1.40—4.42, Berlin’ 0.24-0.26, Dunaj 0.13325- 0.13375, Praga 2.815—2.83, Trst 4.62-2.64, Newymk 94-~94.75, Budimpešta 1.775—1.85.
.rCH
Politične vesti.
* Za slovensko samostojnost. Te dini se je vršil v Maribora sestanek zaupni-/ kov klerikalne stranke, na katerem So, kakor poročajo njihovi listi, enoglasno sklenili, boriti se za slovensko samostojnost do končne zmage. Radovedni smo, proti komu se bodo borili za slovensko samostojnost, ko smo vendar Slovenci že od leta 1918 samostojni? Klerikalci so očividno prespali osvobojenje in mislijo, da so še vedno v Avstriji. Toda ne — vi Avstriji se vendar nikoli niso borili za slovensko samostojnost, ker so bili hlapci Habsburžanov in Nemcev in je ve« njihov boj bil le boj za lastne trebuhe in žepe, zato se bo tudi novo napovedani' boj bil v to svrho.
* Devica Marija in’ politika. Doslej še nam ni bilo znano, da se tudi Devica Marija peča s politiko. Kdor spoštuje verske svetinje, bi se ne osmelil postaviti Mater božjo med agitatorje za gg. dr. Korošca, Žebota, Ivlckla in drage ali jo smatrati za nekako zaščitnipo listov »Straža« in »Slov. Gospod.« Če bi liberalci na tak način zlorabljali pojme, ki bi jih moral spoštovati ne le vsak kristjan, ampak tudi dobro vzgojen brezverec, bi jim klerikalci obesili Ha vrat paragraf o bogokletstvu. Nenavadno smo se začudili, ko smo dobili 2. številko »Marijinega lista«, ki ga, urejuje z dovoljenjem vikariata v Dolnji Lendavi št. P. H. 48-1920 vpokojeni katoliški župnik (poslanec) Jožef Klekl. Ta list. posvečen »ttevtepeno poprijeti Devici Mariji«, ima na prvem mestu članek »Devica Marija in volilec«. Tu se sestaneta volilec in Marija. Marija uči volilča politike irf mu daje nasvete glede volitev, seveda v ta« kem smislu, da ona hoče — konkretno rečeno — izvolitev gg. Korošca, Žebota, Klekla itd. za poslance. Če to ni zloraba božjega dostojanstva, kaj še potem? Ali' na j se čudimo, da je pri nas tako makr resničnega verskega duha. če duhovniški politiki vpregajo v svoj jarem samega Boga, Marijo in druge verske svetinje? Ali sploh resno verujejo v Boga?
* »Velikanski uspeh«. Pod tem naslovom prinaša dr. Šušteršičev »Ljudski tednik« članek, ki se bridko norčuje iz klerikalcev, kateri so iz velikih gromovnikov proti Pašidu postali naenkrat njegovi najponižnejši slugani. Tako-le piše list: »Mislili smo, da pride po velikanski zmagi SLS to, kar je obljubovala, avtonomija, in to v onem obsegu in smislu, ki je bil natančno obrazložen za časa volilne borbe od SLS same. Sedaj pa proglaša SLS kot svoj uspeh, da je ostalo homogeno radikalno ministrstvo g. PašL-da, to je ravno tisto ministrstvo, katero je do 18. marca SLS strastno pobijala. Do 18. marca je bilo hudodelstvo, biti’ z g. Pašidem v kaki zvezi, bilo je ljudsko izdajstvo ž njim le govoriti in kdor je to storil, je bil njegov »hlapec« ali pa še kaj hujšega. Sedaj je pa velik političen u-speh. da g. Pašid s svojim ministrstvom’ ostane in SLS naravnost triumfira zaradi tega Velikanskega uspeha. Gospodje klerikalci so torej jnrišali na veterne mline, kakor svojedobno blagopokojiii' Don’ Quixote. Mlifii so ostali, g. Pašid pa tudi... Mi čakamo še vedno na avtonomijo, ker je od SLS obljubljena... Zaenkrat se nam/ samo čudno zdi. zak»j je homogeno radikalno ministrstvo naenkrat tako dobro, ko je bilo 18. marca tl. tako strašno slabo. Težko spoznamo dk-eak-politiko Ju ne moremo spoznati velike vodilne črte.« V tem smislu gre dalje. Značilno je, da skuša, tudi »SloveH. Gospodar«, ki je dozdaj dosledffo slikal Svojim bralcem radikalce kot velesrbe i« iz tega razloga hujskal proti Srbom! sploh, v zadnji številki že ponižno Slikat radikalce kot edine »prave zastopnike Srbov« ter pravi, da je edina pot k sporazumu ta,, da dobijo -.odločilno beledoc
v Dtrudi ,
»1 A D U it««
*	—	  t	'
Radikali. 'Čudna go pota 'božja ifl — kle-irikalnih listov. Kdor pa ve, da se pod ibesedo »sporazum s Srbi« krije klerikalina nadvlada v Sloveniji, katero naj kon-teedirajo radikalci, bo marsikaj bolje fazumel. Mi tudi.
\	* Že v prvi seji narodne skupščine dno
5. tm. se je pokazala zveza klerikalcev z jradikalci. Pri raznih predlogih so skupino glasovali radikalci, klerikalci, spa-.ihovci, džemijet in Nemci. Manjkal je sa-imo še Radič.
* Seton Watson in naše notranje za-•ideve. Naši javnosti je dobro znano ime angleškega publicista Setona Watsona ISkotusa Viatora), ki je edini Anglež, ki ise je intenzivnejše bavil tudi že davno pred vojno s problemom avstrijskih Slovanov. Njegova zasluga je bila tudi, da 'Pas je spoznala angleška javnost in so Sploh začela zanimati za nas. Za vse to -Smo mu odkritosrčno hvaležni, boli pa fnas tembolj sedanje njegovo vmešava-inje v naše notranje zadeve. Seton W at-Son je potoval nedavno po naši dižavi ter se pri tem mudil posebno v Zagrebu dn v Beogradu. V Zagrebu je obiskal Radiča, v Beogradu pa razne politike in jbil je sprejet v avdijenco tudi pri kralju. Vse to je bilo lepo in prav, ni pa lepo in prav, da je objavil v »Obzoru« čla-Inek, v katerem se postavlja skoro odkrito iri docela na Radičevo stališče in trii lepo in prav, da je v tem smislu skuhal intervenirati tudi v Beogradu in celo rta najvišjem mestu. Kljub temu, da nas pozna že dolgo, je vendar tujec in kot tak ne more občutiti položaja, v katerem fee nahajamo tako, kakor ga občutimo mi. Ort presoja Radiča in njegove besede z angleškega stališča in ne ve, da je taarsikatera. parlamentarna zadeva, ki i[je v Angliji samoobsebi razveseljiva in koristna, pri nas naravnost absurdna in škodljiva. Mi še dolgo, dolgo ne bomo .'Angleži. V Angliji, kjer je narod edin, jkjer so izdajalci neznani, tam je vprašn-itnje federacijo ali unitarizma gotovo postranska zadeva, ali bolje rečeno, zgolj [administrativno vprašanje brez politične primesi. Pri nas je ravno narobe. Zato (vidi Seton Watson s svojimi angleškimi : Očali pri rta« narobe in zato so njegove Sodbe pogrešite. Če on vidi v Radiču rodoljuba, ga vidi zato, ker je vajen občo-jvati z žentlemeni, katerih besede so obenem izraz mišljenja, mi pa vemo, da je Radič navaden izdajalec in da so nje-.gove besede le krinka, s katero zakriva (svojo- pravo mišljenje, svoje resnične (toameue. Seton Watson so je iz Jugosla-) tri je odpeljal na Češkoslovaško ter je ,pred svojimi odhodom baje obljubil zagrebškim Separatističnimi gospodom, da bo deloval na to, da bo tudi češkoslovaško časopisje pričelo drugače presojati >*hrvatski problem«. Če bo g. Watsort ;res poizkusil kaj takega, potem nam bo
napravil prav slabo uslugo. Sicer pa’ smo prepričani, da je češko časopisje dovolj pametno, da ne bo nasedlo njegovi napačni sodbi. G. Watsonu svetujemo, naj se no vtika v naše notranje zadeve, ako noče izgubiti naših starih simpatij, ker bilo bi tudi1 nam jako žal, če bi mu morali danes ali jutri povedati v obraz kako krepkejšo besedo in bi raje videli, da bi ostal vedno v našem spominu kot resničen naš prijatelj.
* Papež proti politikujoči duhovščini. Kardlhal-tajnik Gasparri je odposlal vsem škofom okrožnico, v kateri opozarja, da se naj duhovščina vzdržuje vsakega političnega delovanja. Papež naroča duhovščini, da naj med strankami pomirjevalno vpliva in da se naj ne eksponira za eno ali drugo politično stranko. — Tako se glasi poročilo iz Rima. V zadnjem času jo večkrat slišati iz Vatikana pomirjevalne besede in' obenem svarila, da naj se duhovščina ne peča 's politiko, vendar pa zelo dvomimo, o iskrenosti teh na zunaj lepili besed. Na drugi strani pa je gotovo, da papeževa svarila rte bn-do nič pomagala, ker Sc po-litikujoča duhovščina ne drži najosnovnejših verskih načel in s tem kaže, da ji je krščanstvo zgolj krinka, glavni cilj pa oblast in moč. Ali bo ljubljanski škof obžaloval, da je volil komuniste? Ali kateri slovenski duhovnik obžaluje, da klerikalni časniki netijo najnižje ljudske strasti, da duhovniki, ki pišejo in odgovarjajo za katoliške liste, na najostud-nejši način kradejo osebno čast, kakor da častikraja ni tatvina in lopovstvo?! Če se vendarle zgane kak starejši duhovnik in jih posvari, -pa sc sklicujejo na nekega španskega jezuita, ki dovoljuje, da sme kristjan obrekovati, smešiti, zaničevati Svojega političnega nasprotnika, če s tem koristi svoji veri. Da pa lažje delajo to Antikristovo opravilo, Se skrivajo za poslansko imuniteto, kar je seveda tudi »katoliško«. Dokler ne bodo cerkveni poglavarji javno obsodili duhovnikov, ki eksponirajo za politično stranko colo srce Jezusovo, tako dolgo no verjamemo, da naša duhovščina sploh še kaj da na pravi krščanski duh. Do tega časa pa so tudi papeževe lekcije samo pesek v oči.
* Pri volitvah v nared no 'skupščino ha Španskem so dobili vladne stranke 228, opozicijo-nalci pa 180 mandatov.
Dnevna kronika.
— Smrtna koša. V Slov. Bistrici je v torek dne 1. maja umrl artel. rtadoficijal v pok. Jožef. Omerzu v 58. letu svoje starosti. Pogreb se jo vršil z vojaškimi častmi in se ga je udeležil ves oficirski kor. Pokojni je bil vrl naš pristaš iu volilcc. Blag m uspomin!
— f Pavel Balugdžtč. V Berlinu je umrl tajnik našega tamošnjega poslani-
Consolatso.
[ Spisal A. J. Herzon. Prevci fgnotus.
{	(Konec.)
— Saj nisem dolžila bolezni. Sicer pa tvaša primera ni povsem točna, ker priroda nima zavesti.
— Glejte, tudi rta -pol zavestno množico ise ni treba jeziti. Zamislite si, kako ise v masi bori slutnja svetlobe z navado, hiti v temi. Za merilo imejte v cvetličnjaku vzgojene cvetlice, ki so zares zelo lepe, ki pa so zahtevalo neizmerno nete in skrbi. Ali naj -se jezimo, da cvetlice, ki rasto na polju, niso tako lepe? To hi bilo rte le nepravično, ampak tudi jako okrutno. Ako bi imela večina ljudi rtekoliko svetlejšo zavest, bi ne mogla živeti v takem' stanju kot. živi sedaj. Saj rte delajo slabega samo drugimi, marveč tudi sebi in ravno to jih opravičuje. Nad ljudmi vlada navada; umirajo od žejo poleg studenca in se ne domislijo, da jo v Studencu voda, ker jim tega niso povedali njihovi očetje. Ljudje so bili zmerom taki in jo že čas, da bi se jim ne čudili več in da bi se no jezili, kajti temu. hi Se bili lahko navadili že izza Adamovih časov. Je to podobno, kakor ko sc pesniki hudujejo, da imajo telo iri da čutijo mraz. Jezite se, kakorkoli vam jo 'drago, toda sveta ne bodete preustrojili po nikakam programu; vse gre po svoji poti in' nlihče nima moči, da bi posunil tok 'stvari z njegovega tira. Spoznavajte to pot in! opustite moraliziranje, pa postanete močnejši. Nekateri ljudje so tako zaverovani v moralna načela, da jih .predpisujejo celo prirodi, pa so prisili
raznim živalim dobre ali slabe lastnosti, videli so n. pr., da zajec zbeži pred vsakim pojavom', ki ga smatra za nevarnega, pa so nlu nadeli značaj strahopetca; videli so, da lev, ki jo dvajsetkrat večji od zajca, ne beži pred človekom, ampak ga včasih celo požre, zato so ga začeli smatrati za hrabro zver; videli so, da siti lev ne žre in so to Imenovali velikodušnost. V resnici pa je zajec tako malo strahopeten kakor je lev velikodušen ali osel neumen. Ne smemo vedno tičati rta Aesopovih basnih; skušajmo profna-trati pri redni in človeški svet nekoliko bolj preprosto, mirno in jasno. Govorili ste o Rouseaujevem trpljenju; res je, mož je bil nesrečen, res pa je tudi to, da je bil nenavaden duševni razvoj zmerom iri povsod združen s trpljenjem. Genija ir n človek včasih ne trpi, te osredotoči
v samem sebi, zadovolji s samim seboj, z vedo, umetnostjo; toda v praktičnem življenju to no velja. Vzrok je čisto preprost: kadar se genijalni ljudje udeležujejo navadnega človeškega življenja, rušijo ravnotežje; sredina, ki jih obdaja, jim izgleda ozka, neznosna; tir,če jih razmere, ki niso za njihova ramena, ki jih pa drugi lahko ali lažje prenašajo. Vse, kav drugi komaj čutijo, kar jih lo tupatam na rahlo zaskeli, utegne v genijalnem človeku dobiti značaj neznosno bolesti, postane oster protest, vidna sovražnost, smeli klic k boju; naravna posledica je, da pride tak človek prejalislej navskriž s svojo okolico. Množica misli, da tak človek zaničuje to, kar je za njo najvišji zakon in vrže nanj krmenjc in blato; zalezuje ga tako dolgo, dokler ge spozpa, da jo imel prav. Vpra-
štva g. Pavel Balugdžid, sin rtašega atenskega poslanika g. Živojina Baiugdžica. Kakor očo je bil tudi Pavle odličen diplomat in je njegova smrt težka izguba za našo diplomacijo.
— »Slov. Gospodar« je v svoji zadnji številki požrl kar pet demokratov: Kar-'baša v Slov. Bistrici, Cvetka v Vučjivasi, Tratnika v Ljutomeru, Hočevarja v Gor. Gradu ter nadučitelja v Ljubečni pri Celju, o katerem pa celo ne vemo, da bi bil demokrat. Vseeno pa želimo »Slov. Gospodarju« dobro prebavo!
— Gonja proti naprednim denarnim zavodom se v klerikalnih listih, zlasti v »Slov. Gospodarju«, prav ostudno nadaljuje. Zadpji »Slov. Gosp.« celo pravi: demokrate smo strli politično (zakaj pa nas ne pustite mrličev v miru?!), sedaj jih moramo še gospodarsko. Eto! A napredni denarni zavodi še vedno inserira-jo v klerikalnih listih!
— Pri »Slov. Narodu« sc ne morejo odvaditi, da ne bi vsaj vsak teden enkrat oglodali ustanovitve mariborske oblasti ali pa upravnega sodišča v Celju. Vsi tl članki kažejo samo eno, da je gotovim' gospodom v Ljubljani razvoj naše severne slovenske pokrajine hekuba in da hočejo po vsej sili vse koncentrirati v Ljubljani. Sedaj je prišel ta list z novim ničnim predlogom, naj se ustanovi »upravno sodišče v Celju z začasnim sedežem v Ljubljani«. Nimamo tudi danes namena polemizirati s »Slov. Narodom«, samo pribiti smo hoteli mentaliteto, ki vlada v gotovih ljubljanskih krogih.
— Usposobljenostmi in špecijairii izpiti v Maribora so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Matije Pirca v času od 23. do 28. aprila t. 1. in so imeli sledeče uspehe: 1. meščansko-šolski izpit iz I. skupine sta napravila Živko Vinko iri S. Mr. Akvilina Jerman; 2. ljudekošolski izpit: Miklavič Anton, Gorišek Simorf, Kritial Šaša, Plevčal: Berta, Baučer-Majcen Marica, Dobernik Simon, Vertačnik Vido, Babšek Joško, Fabjan Marija, Filipič Marica, Vencl-Vodopivec Olga, Jarc Franc, Engelberger Viktor, Turk Fortunat, Vičič Stanko, Bcrgler Morija, Mirovič Jcsiplna; 3. dopolnilni ljudskošoleki izpit: Mečnark Josip, Šte-vančec Rudolf, Rcjec-Zeehne>- Nežika, Plač Mihael in Preiningor Helena; 4. špecljelni izpit iz francoščine: Vaščaj Nada. — Reprobirani so bili: 1 za meščanske šole, 4 za ljudske šole in 2 za dopolnilni izpit ljudskih šol.
— Blamaža. Nedavno jc beograjski »Balkan« prinesel šaljiv podlistek, v katerem v karikaturi sti čnem smislu opisuje današnjo uradniško bedo. poslužujoč se zgodbe o dvanajstih državnih u-radnikih, ki v Beogradu kradejo, da žive. Razni hrvatski in slovenski separatistični listi pa so — ali res niso razu-
šajino se, kdo je kriv: ali genijalen človek, ki stoji višje nego množica, ali pa je kriva množica, 'ki genijalnih ljudi ne razume?
— Vi menite, da je tako stanje prirojeno, normalno? Po vaši sodbi jo ta nravni padec, ta neumnost neizogibna? — Šalite sc.
— Kako pa drugače? Saj jih' nihče rte sili, da bi tako delali; taka je njih naivna volja. Sploh pa ljudje v praktičnem življenju ne lažejo toliko kot v besedah. Najlepši dokaz za njihovo prostodušnost jo iskreni nagib, da delajo pokoro, kakor hitro spoznajo, da so storili kak zločin. Ko so križali Kristusa, so sc domislili, da so storili veliko napako, pa so zato padli na kolena pred križem. Ne razumem vas, o kakem nravnem padca govorile, če ne mislite na prvi greh. Odkod bi naj padli? Čim dalje gledamo v zgodovino, tem več divjaštva in nerazumevanja nas srečuje, ali pa vidimo kak popolnoma nasproten razvoj, ki se nas ne tiče, kake kitajske navade in moralno predpise. Dolgo življenje v družbi ima dober vpliv na možganski razvoj. Vse to gre seveda počasi in naporno: namesto, da bi to priznali, se jezimo in vzburjamo, ker niso ljudje podobni idealu filozofa, kakor so ga izmislili stoiki, ali ide-"tu svetnika, kakor ga jc naslikalo krščanstvo. Celi rodovi so morali umreti, da je kos zemlje rodil žito, stoletja so minevala v bojih, tekli so potoki krvi, generacije so umirale v trpljenju, v brezplodnem trudu, v težkem delu... Komaj so pridelali toliko, da je zadostovalo za največje živi jenske potrebe, ko-ffitaj so si priborili pekoljk-o miru ip ro-
rfiel, da je le humoreska, ali pa So to sto rili iz zlobe — hlasino pograbili po te gradivu ter ga servirali kot resnico. kV šali so, da je bilo v Beogradu, ka t poroča »Balkan«, aretiranih 19 držami' uradnikov, ki so iz bede kradli. V Beogradu se sedaj seveda smejejo tej b a maži omenjenih listov. Obenem pa 0a la slučaj nazorno dokazuje, kakstrt sredstev sc vse poslužujejo nekateri nasl listi, da bi pri neukem in lahkoverne® ljudstvu oblatili Srbe ter njihove °r‘l nike predstavili kot tatove.	x
— Akcijski odbor javnih nan’.(,'sce , cev. Dne 29. in 30. aprila se je vrš’"a Beogradu koferenca zastopnikov otS^ nizacij državnih nameščencev in ^ carjev iz vse države. Na podlagi p°r0<' delegatov iz posameznih pokrajin J konferenca sklenila: 1. Akcija. zamN na v Sloveniji za 5. maja, se odgodii
so delegati ostalih pokrajin ž njo \ notno ne strinjajo. 2. Dne 5. maja zV j^ ali 6. maja dopoldne naj se vrše v vs0 večjih krajih informativni shodi, na terih se obrazloži sedanji položaj. 3. Le tratnemu odboru železničarskih org® ^ zacij se nalaga dolžnost, da osnuje Beogradu takoj centralni akcijski .odo * ki naj obstoji iz zastopnikov vseh °n strokovnih organizacij državnih na® ščencev, železničarjev iri vpokojericev, na to pristanejo. 4. Ravno tako se^ m rajo takoj osnovati v vseh pokrajin akcijski odbori in akcijski pododbori.^ katerimi mora imeti Centralni akciJ^ , odbor stalne stike. 5. Najkasneje tri po sestavi vlade predloži Central n cijski odbor sprejete resolucije vladi-Najkasneje 10 dni po predaji rcsol'1^' vladi skliče Centralni akcijski 00 delegate vseh pokrajinskih odborov, določijo z njim dan in način bodočo • cijc. — Akcijski odbor državnih na ščcncev, železničarjev in vpokojericev-
Avtomobilska nezgoda v Ivah.1 ^ dli. Dne 3. tm. popoldne ob 5. uri F cesti pri gostilni Kralj v Ivanjk0 ^ obračal ptujski mehanik Spruschin avtom. Pri tem jc zavozil s ceste v VTC^d globoko grah o; pri padcu si je SprnF na zlomil ramo'in 5 reber. Zdrav" ^ Horvat iz Ormoža mu je nudil PrV° ^ moč. Avto je bil le malo poškodovan* ko da je lahko nadaljeval pot.
— Pcštriohranilria, čekovna ?n, mrriska (Clearfng-) služba v kraiF,.^ Srbov, Hrvatov iri Slovencev, katera je bila pri nas že nujno
se tiska ter izide v kr at k etn. V od°' katero jo tudi poštno ministrstvo v brilo za uradno uporabo, bode P0^. ^ gega natisnjen tudi pravilnik ° j1 vitl8 nosnem nalaganju odvisne ff°.cCloV» poštne štcdionice in čekovnih z:V[ ,„v, nadalje zakon o poštriohranilne® c {u, nem in virmanskem (Clcaring-) Prt) pravilnik o delokrogu iu u str o jat'11
v^uimvunarcKvrrmr ir -«v v ■ m-U"; i j J »f	|	ji
dili pet ali šest. ljudi, ki so raZ^^jll abecedo družabnega razvoja ’n. s°se množice k novim smotrom. Čuditi ramo, da so narodi navzlic težkim ‘ p0]o-ram sploh dosegli sedanji	r,1'aViri
žaj, sedanjo požrtvovalno ^r° j., ]jud' tiho življenje; čuditi se moram0, canl'eIuO je delajo tako malo slabega-, 110 ^r-stid pa jim očitati, da ni vsak čl°ve ali Simon na stebru.
— Doktor, ali me hočete
da je ljudem sojeno hiti lopov1- gD,
— Verjemite, ljudem ni n'cS jerio.
— Cernu pa tedaj žive? ..
— No, rodili so so, pa fflora''°tu korr Zakaj svet živi? Zdi se mi- da n«0n čajo vsa vprašanja; življenje F.enjeJe in sredstvo, vzrok in učinek. ^ si i®ce večni nemir napete materije- .^uhljn; ravnotežje in ga takoj 7'°Pc!f-rna vatip’ nikdar mirujoče gibanje. ’!. ljudi0 dalje ne moremo iti. F°PrC' i-.Rih ^ iskali rešitev uganke v 01 ‘ e-epu* v globinah, se dvigali v nebo a gggnj*, ščali pod zemljo, niso pa na- 1 p0vršJfl* ker so vse glavne reči tu	sl11	otm-
Življenje ne dosega _ ni kakega pnZvi3* uresniči pa vse. kar je mogm • v0ijn° vse, kar je vresničeno.^ vedo" i,-dj, iti dalje — samo da bi se	fried;'1
še več, drugega smotra m-	- vjvCga
na meje življenja, je cilj ^SP-’
smrt.	,	„riitsja	dr""
— Pozabljate, doktor, o a ■ • . ];udi, gi zmiscl, ki sc razvija s pom ' fld roki preživi generacije, se T>° ■-•	• gtoletje, da do roda, raste iz
in ravno v tem višjem c	katerimi
uju ge poja;vlj,rij° -težnje,
iWor, 5 maJTig23>
'WlTGrTrRZ'
p » ranilnice iii čekovnih zavodov itd. ent no^randna služba, katero vrže za vjj3*' Samo Pošte v Bosni in' Hercego-so. bode razširila na vse pošte v čplf 30v*nb 5 sto tak o pa se bode razširila ovna siuj;i3a tudi na Srbijo in ^s^i0r°' ~ ^ knjigri bode našel vsak flosl-’ VSali trgovec, sploh vsak, ki ima jjr a ® čekovnimi zavodi in poštno W-ni. -co’ vse Potrebne podatke, s ka-sla*111* SS *5(X^e	okoristil.	Knjiga
se v. Prednaročili samo 25 dinarjev ter stoi°» • ma]a ^23 lahko naroči V pred-KefniStVa glavne Pošte v Mariboru. — vii„ 8e tiska knjiga le v omejenem šte-ztiej--VO<lov *n ^er bode stala ista v po-^a®o raZiPro^aP Preko 30 Din., priporoči tN VSft1" iroelnikom čekovnih računov nico ?m’ bi imajo posla s poštno hranil-PPtj, ’n 8 čekovnimi uradi, d ase na lo Ha.ro§J° *n boristno knjigo čim prejo
pr , Nove radio-postaje v Jugoslaviji. Žene .?ar dne^i so se tukaj mudili irt-da n3-1’ bi jih je poslala nemška vlada, pogoje za napravo velike bo \jP°5Aai'e V ^a^rebu- Kakor znano, Det* eiv'.li''a gradila na račun reparacij bjnhP	Postaj in sicer v Zagrebu,
a&i-.Ja,ni’ Novem Sadu, Skoplju in v ^ kraju v Bosni.
2c že ,0pf°£o predsednik« Masaiyka, ki Drle s i e ^asa Bolehala. je	mi-
Pr.polJ1 bap. Dušna polovica života je Vpr)s| ^nia mrtva in tudi jezil: jo odpo-hja, tj j!^0‘	1 "nikl imajo malo rpa-
_ y bi okrevala.
ToČat0 affrcb kupil Maksi mir. Kakor po-5tlestna Zaan'c'bški listi, je tamkajšnja ktasn; °bčina kupila od države znani ‘ aark Maksi min IC«'-lovJIednRPodni šahovski furnir v tur?: n Va,*ih. Prvi maj se je prj-davil in. Q,|j me d n aro ln em šahovskem turnir lija rJJr‘da se je Samo prijateljska p trie Aljehinom n Rubinsi? .bom, ki
" 10 /j znias° ^1.if>hina. bo]jšPv mll>.ioh»v gladujočih’ je imela ur ^us'i,a v mesecu aprilu, hib j	krivda. Preiskava ziiR-
^arskinc^ent°v ob češkoslovaško mad-'bih Lmeji je dokazala krivda nindžar-h t e -. J J ^'ri 0 v- Češkoslovaška vlada bo -- \ a P°P°lno satisfakcijo.
WnQ y 8 Linder — pustolovec. Svoje te s ?nar,i kinoigralec Maks Linder kkozv 11 V ^a,‘l7U ^Peljal neko dekle iz b®5njj boljše družbe ter ž njim poljub T • ®i Pa s to ljubezensko zvezo l^Vol-lnderovi ®tav> n’so bili nlo kaj T .tcr so zadevo prijavili po-Nizzi t, .i°' oba »begunca« izsledila v in zaprla.
na smrtni postelji. Glasom >	vesti iz Moskvo sc Ljeni-
^3 )q ^lavstveiio stanje vedno bolj slab-Rfeti, sPlošno mmenje, da so mu dnevi
°Veb k'	--------------------
teri(, °raba-. h katerim se dviga in
Vre»ničenje anora doseči .prej-^ P '
sc 'strinjam, Saj sem ■*ajo, f]a dejal, da se možgani razvi-*a idej ;V Zavestnem življenju raste vso-0(t roda n aj‘hov obseg, da se podeduje *at^jih h ° roda; bar se pa tiče vaših ^v°j dvomeS^,d’ 111 * dovolite, da izrazim ^°žnje ’ 6 obstoje težnje in ako so te Morajo vavH» — še ni rečeno, da se Tlav°derri le^n'^|,N- Za primer naj vam' v vse)!^^0^^6^0’ najstaluejšo tež-k^žnjo ^ . dobah in pri vseh narodih, b° vkore,^ °. rem življenju, ki je globo-«ao s čurp,eTia v VBem* bar je obdar-^tnohranif razv.0;’ svobodnega nagor.a ar (Povx]. 'J’ T>r'r°ieai odpor k temu, ?lein> kar°(a b°lesft, in hrepenenje po s°oletnei POvzro^a razkošje; kljub več-na ^ trudu niso ii^dje dosegli ^ imain , Vne^šesra blagostanja, ki fl(i vseh' ^CC-° živali; mislim, da največ bi ru#ii_. ,eri.in največ od vseh živali tr-«loVegtvo llV) lr8^‘ tlaCan-*) C® 116 more ^isočl^T®?* nlti najosnovnejših }’ vresnis .• clVev- bako naj veruj nno ln katerp°nd' teženi- bi so nejasne ^   eojl Wolj manjšina ljudstva?*'*)
^ačane an-P? fi,°.ySe tudi Ka ruske in' irske ^uiere t>° lsade Splošno življenske r°i'Zen ,v.n i ^ Yendar —• Kaj bi dejal Vide)) ’d 1 žlvel 1. 1922 in bi čital fali Tr.n,,, 80, v Saratovu prodajali na v ZaniJ!- ea mu^iba? (Op. prev.)
liadaliiitn ' t^1 .d,'sbusija se v tem dn-^°In Primp, ' ,?riTlesii smo prvi del, ki jo
Ki ikailVrevj na ‘‘“-"““i' ‘-“-j
Dopisi
Slovenska Bistrica. Zadnja »Straža« z dno 80, febr. ima poseben predal za Slovensko Bistrico. Napada najbolj delavne narodne može na tako lažnjivi izzivalni način, da presega res že vse meje. Bistriški klerikalni denuncijanti — bivši nemškutarji — romajo v Maribor, da dajo navodila urednikom mariborske gnojnice. Boj, ki so ga pričeli, hočemo nadaljevati in če je treba tudi do skrajnosti. Priobčiti hočemo vse tukajšne klerikalne mahinacije, da bo vedelo »loven- ] sko ljudstvo, s kakšnimi kreaturami ima j opraviti.	j
Murska Sobota. Dno 28. aprila se jo vršil v hotelu Dobraj sestanek nameščencev fin. kontrole, čigar udeležba je bila za tedanje deževno vreme povoljna, Na sestanku je poročal tajnik društva finančne kontrole za Slovenijo, gospod Franjo Gaberšček'iz Ljubljane o društvenem! delovanju. Opozarjal je na težko-če, s katerimi Sc ima društvo boriti predno kaj doseže. Društvo se je tudi mnogo zavzemalo za tovariše, ki so že več let suspendirani, a komaj šele pri enem ima zaznamovati uspehe. Končno je tovariš Resman, ki je bil meseca svečana t. 1. poslan v Beograd kot društveni delegat, povedal navzočim o različnih obljubah glede izboljšanja gmotnega položaja finančnih uslužbencev, od teh obljub so ni do danes niti ena izpolnila. Poročal je o naj novejših sklepih Akc. odbora in pozival vse tovariše na solidarnost.
ati«1
Praznovanje 1. meja v Celju. Kljub velikanski reklami zveze delovnega in krščanskega ljudstva se je zbralo pod črno rumeno zastavo komaj do sto ljudi, med temi mnogo Marijinih devic. Kla-vern' jc bil shod »Pri belem volu«, še ho.lj procesija na Babno k Janiču, edino ruju o vince in elektrika je vlekla in privabila tudi marsikaterega, ki ne prisega na edini zveličavni klerikalni avtonomistični program. Nekoliko večja udeležba je bila pri socijnlistični prireditvi; vseeno pa je izpadla tudi zelo klaverno. Ljudje so se popoldne po večini porazgubili ter v večjih in manjših gručah prirejali izlete brez voditeljev. Delavski praznik je. v Celju jasno pokazal, da delavec vsled neprestanih hujskarij danes nikomur več ne zaupa.
Seja obč. sveta v Celju. PrihodiTjaSe-ja celjskega obč. sveta, ki je bila razglašena za prejšnji pondeljek, se vrši šele prihodnji pondeljek, dne 7. Im. z obširnim poročilom finančnega odseka.
Šport.
s Prvenstvena tekma ISSK Maribor ; SK Ptuj se vrši dne 6. maja tl. popoldne o<b 15. uri na igrišču Maribora. — Igralci Glaser, Škrab ar, Vodeb, Marusig, Stau-ber, Hreščak, Simončič, Nemec IT, Bratož, Vagncr, Vogrinec, morajo biti pravočasno na igrišču. Kapetan.
: Mednarodni šahovski -.urnir v Karlovih varih. Prvo kolo: Te dni je bil o-tvorjen v Karlovih varih na Češkoslovaškem mednarodni šahovski turnir. V prvem kolu je premagal Niemezovicz Wol-fa, Bogoljubov Tarascha, Chajes Tetya, Spielmann Bernsteina. Remis so ostale partije Maroezy—Teichmann. Tartako-wer—Treybal,	Samisch—Grunfeld	in
Yates—Thomas. Partija Aljehin—Rubin-stein prične šele,v torek, ko dospe Aljehin.	/,
|d
§ Jutri iii pojutrišnjem se vršita zfia kovna dneva v prid otroški bolnici in dnevnemu zavetišču v Mariboru. Prosimo cenjeno občinstvo, da pašo akcijo dragevolje podpre.
§ 4. Redni občni zbor Mariborskega ženskega društva se vrši v pomloljok dne 7. maja ob 20. uri v mali dvorani Nar. doma. Prosimo našo članice, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo, uljudno vabimo pa vsakega, ki «e zanima za delo našega društva. Odbor. ,
$ Izobraževalno društvo privatnih nnstavljencev v Mariboru. V soboto dne a. trn. se vrši v društvenem lokalu pri I »Oroviču« družinski večer z lepim sporedom. Dostop samo za člane in po njih | yp.&ljane goste,Začetek ob 8. uri zvečer,;
Mariborske nesli.
Maribor 4. maja 1923, Velika splavarska nesreča na Dravi.
Dne 3. tm. okrog 5. ure popoldne jo najel železničarski skladiščnik Fr. Krci-ner iz Maribora splavarja Mihaela Sta-pajnika iz Marenberga, da mu pelje po Dravi približno 13 m dolg splav kolja iz Maribora v Št. Peter. Kolje je bilo namenjeno vinogradniku Kotasu.
Na splav se jo podalo 5 oseb, Kreiner in njegov devetletni sinko, krmar Sta-pajnik in dva po imenu neznana delavca iz Maribora, ki bi v Sv. Petru splav razkladala.
Nasproti Lorber j evi hiši, kjer bi naj splav ustavili, so je začel le-ta vsled narasle vode in gramoza obračati. Razen krmarja ni bil nobeden vešč veslač. Vsled tega in radi krmarjeve pijanosti jo zanesla voda splav v levo strugo Drave, neposredno pod orožniško postajo. Tukaj so poskakali na obrežje vsi, razen najetega delavca, ki je bil pri zadnjem krmilu. Tega nesrečnika jc zanesla na tem mestu najbolj deroča Drava pred znani šontpeterski mlin. V smrtnem strahu je klical na pomoč ter skočil v valove. Splav in moža je nato zanesla voda pod vrteče se mlinsko kolo. Precej poškodovan jc še plaval približno 300 metrov daleč, nato pa izginil v valovih. Vsaka rešitev je bila izključena, ker v bližini ni nobenega čolna.
Mlinar Budja, kateremu je splav poškodoval mlinsko kolo in druge dele, trpi okrog 10,000 K škode. Vrednost splava se ceni na krog 30.000 K. Koliko škodo jc povzročil splav na svoji nadaljni usode-polni poti. še ni znano. Krivda vsej nesreči se pripisuje vinjenemu krmarju Stapajniku, l^i ga je orežništvo izročilo sodišču. Zopet enkrat je alkohol krivec usodepolne nesreče, katere bi si naj »flosarji« kot svarilen vzgled vzeli k srcu.
Železniška nesreča pri predoru v Št. liju.
Danes dopoldne sc je zgodila v železniškem predoru pri Št. liju železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Tvrdka Artič je prevzela popravo zidovja prod vhodom v predoi1. Med drugimi je pri tem zaposlon tudi nek Rudolf Pa-hanik. Iz neznanega vzroka je šel Paha-nik tik pred prihodom tovornega vlaka v predor, kjer ni imel ničesar opraviti. V tem trenutku je privozil vlak. Na nepojasnjen nači*i je prišel Pahanik pod vlak, ki ga je smrtno nevarno poškodoval. Strojevodja jc zapazil nesrečo irt je vlak ustavil. Pahanika so našli nezavestnega poleg proge, črepinjo jo imel skoraj popolnoma razbito, na rokah in nogah jo imel polno ran, iz katerih še da sklepati, da ga je vlak par metrov daleč vlekel s seboj. Leva noga je pre-tisnjeria. Ponesrečenca so naložili na vlak, ki ga jc zapeljal na kolodvor v M a rilmr. odkoder ga je rešilni oddelek prepeljal v mariborsko bolnico. Pahanik je bil ve^ čas nezavesten in jc malo upanja, dahi okreval, ker mu jc razbita črepinja in so bržkone prizadeti tudi m ižgar.i.
m Mhitifikacija. Ljubljanska »Orju-na« jo v svoji zadnji številki prinesla članek »Obupen klic iz Primorja«, v katerem se nahajajo tudi razna predbaci-vanja na račun uglednega jugoslovenske-ga častnika, kapetana prve klase g. Rudolfa Ukmarja. Kakor pa vemo in potrjujejo tudi številni ugledni slovenski narodnjaki, n. pr. g. dr. Vekoslav Kukovec, g. postajenačelnik Mohorko itd., jo_ bil g. Ukmar vedno zaveden Slovenec in i je kot tak imel celo neprilike za časa; Avstrije. Napad v »Orjunl« je neupra- i vičen, je mistifikacija, katero je zagrešil nekdo iz čislo osebnih in nečednih nagibov. Radi tega priporočamo »Orjuui«, naj za kazen objasni ime mistifikatorja, da bo tako javnost videla, s kom ima o-pravka. Sicer pa vsi sumimo in skoro vemo, kdo je to napravil, ravno ta sum pa nas še bolj potrjuje o neresničnosti v članku navedenih trditev.
m Zanimivo predavanje bo v pondeljek dne 7. tm. ob pol 20. uri v mali kazinski dvorani (Ljudska univerza). Predava g. inž. Janko Kukovec o Eabindra-nathu Thakurju. Predavatelj je o tem predinebi predaval že zadnji pondeljek. j Tokrat bo nadaljeval in sicer bo opisali jr^ikeca iudi iskev-a umetnika, kot ‘■Vama.-l
tika. Predavan je je tako zaokroženo, da ga! bodo nemoteno poslušali tudi Oni, ki &et
niso udeležili prvega predavanja,
m’ Meso zopet dražje. Zadnje dpi itd mesile cene na mariborskem' trgu zopetši poskočile. Boljša govedina stane že 2§( D, svinjina kar 40 D, za ledvico Staro'1 buše pa zahtevajo pič manj kot 20 D< Vsi mesni izdelki so se podražil! povprečno za pet dinarjev. Tržni cenik, ki ga Izdaja mestni tržni urad, je popolnoma: brezpomemben’, ker ne odgovarja dejan« sitemu stanju na trgu, prodajalci pa Sfef) zanj sploh ne brigajo in povišujejo 'ce-. ne po mili volji. Pomlad je tu in na trg: bo prišla zelenjava. Treba bo mesarjem napovedati bojkot in postati skoz in skoa vegetarijanec. V Zagrebu je imelo prebivalstvo hude boje z mesarji, a končno) so se morali mesarji vendarle udati. Zakaj bi v Mariboru ne šlo?
m Beda vpokojcncev. Najmanj mehko postlana je menda usoda vpokojencev, brez razlike, ali državni ali drugi. Borno' kronice, ki jih dobivajo na ime pokojnine, ne zadostujejo niti za hrano za pol meseca, kamoli za kak priboljšek na stai-e dni po truda in delapolnerrt življenju. Vpokojenci so malone izročeni stradanju in ni se čuditi, če jim moči vidno pešajo. Včeraj se jo zgrudil na cesti 60 letni železniški vpokojenec Alfonz Verzel. Pri padcu je zadobil precej veliko rano na čelu. Zdravnik je ugotovil onemoglost. Rešilni oddelek mu je prožil prvo pomoč ter ga na to prepeljal na njegovo stanovanje. Koliko drugih pa hira po stanovanjih, ker nimajo več niti pošteno obleke, da bi si upali na cesto. Bil bi pač že skrajni čas, da se temi revežem izboljša njihov gmotni položaj, m Nesreča In nezgode. V tovarni vozov na Teznu zaposleni 38-letni Franjo Frangeš je pomagal pri zapreganju konjev. Pri tem ga jc konj udaril s kopitom! tako močno, da mu je prebil levo nogo pod kolenom. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. — Šofer Aleksander; Krear, uslužben’ pri tvrdki Welle, jei • prišel navskriž z nekaterimi delavci pri livarni Ježek v Melju. Iz prepira se je j razvil pretep, pri katerem je dobil Kozar tako močen udarec po glavi, da jo padel v nezavest. Rešilni oddelčk mu je ; prožil prvo pomoč ter ga prepeljal v: bolnico.
m Odmevi prvega maja. Prvi Utaj,
praznik dela (in žepovl) je proslavila tudi Micka H., dekla v Lajtersbergu. S svojimi prijatelji in tovarišicami so je pridružila klerikalnim »socijalistom«, kil so napravili izlet k Sv. Urbanu. Prišla pa ni tako daleč, ker jo že prej obtičala, pri nekem vinotoču. Tam.je 1. maj pridno zalivala ter se končno tako nažnlila božje kapljice, da jo jo moral rešilni oddelek vso pobito in povaljano prepeljati z vozom domov.
m Vlom. V noči od 3. ha 4. tm. je Bil izvršen vlom v krojaško delavnico J. Stiblerja na Aleksandrovi cesti štev. 40. Storilci, so odnesli raznega blaga v vrednosti 20.000 K. Pred nakupom) so svari.
m’ Sobota 5. tm. v Grajski kleti koncert polnoštevilne železničarske godbe »Drava«.
ni Kavarna v mestnem parkn. Vsak: dan pri lepem vremenu koncert. Domače pecivo, od nedelje naprej sladoled.
Narodno gledališče
Repertolre:
Petek, 4. maja: Zaprto.
Sobota, 5. maja: Faust, izv. Gostovanje g. Flegla (bas), g. Hržiča (bariton) in g. Knittla (tenor), članov zagrebške opere.
Nedelja, G. maja ob 15. uri: Svatba
Krečinskega, izv. Znižane cene. — Nedelja, 6. maja ob pol 20. uri Škrjnučlcov, gaj, izv.
Zanimivo gostovanje v mariborskem glcdaRšču. V soboto 5. maja gostujejo najodličnejši člani zagrebške opore g. Flogcl (bas), g. Iiržič (bariton) in g. Zd. Knlttl (tenor).
Poslano.
Prva mariborska cksportna hiša »Luna«, Maribor, Slomškov trg 11., oddelek za ure, jc sklenila za čas birmova-nja cd 4. tm. daljo dnevno od pol 10. do 12. ure razprodajati ure tudi na drobno tor tako omogočiti javnosti nabavo cenenih birmanskih daril.
Anton Kiffmauii. lastnik.
Sokolstvo.
o Telovadnega nastopa Sokolskega odseku pri Sv. Marjeti na Dravskem polju ,y nedeljo dne 6. tm, se udeleži Sokolsko :društvo v Maribora z efio vrsto na drogu, Vlak odide ob pol 13. uri (pol 3.) popoldne (oziroma ob 10. uri dopoldne). Radi neugodne železniške zveze vdeležba ni obvezna, pozivamo pa članstvo, da se ?,leta udeleži po možnosti. — Odbor.
o Načelstvo Kola jahačev naznanja, da se v soboto 5. tm. vrši vež ha v jahanju ob pol 15. uri. Zbirališče ob 14. u.ri v Narodnem domu. Zdravo!	,
izpred sodišča.
Pretep radi ljubico.
Brata Jožef in Franc Harc, delavca v Ceršaku, Franc Winkler, delavec v Selnici ob Muri, Alfred Muhič, delavec v Št. liju v Slov. gor., Anton Ferk, delavec na Belem bregu, Albert Gornik, posestniški sin v Selnici ob M., Karl Krebs, zidar v Ceršaku in Alojz Krebs, tesar v, Selnici ob M., so se zagovarjali pred o-krožnim sodiščem radi hudodelstva težke telesne poškodbe.	1
Dne 26. decembra 1. 1. so se nahajali v gostilni Rudolfa Ferka v Selnici ob Muri današnji obdolženci in' več Rusov, ki So finančni stražniki. Med terni je bil tudi Rus Aleksander Denisov. Domačini so bili večinoma v levi sobi gostilne. Rusi: pa v desni. Naenkrat je nastal prepir radi dekleta in sicer radi sestre obdolženca'
'Antona Ferka, ki je ljubica Ruša Deai-fcov. Temu prepihi je sledil pretep, tekom katerega je zadobil Ruš Denisov poleg pet lahkih tudi težko telesno poškodbo nad temortom glave, ki je motila poškodovanemu zdravje in poklic več kot 30 dnii. Vsi obdolženci tajijo, da bi se bili. poslužili pri pretepu nožev in večinoma se zagovarjajo, da so poškodovanega pretepli z golimi pestmi. Ugotovilo pa se je, da so rabili brata Jožef in Franc Hars ter Albert Gornik nože. — Sodba se glasi pri Jožefu Harcu na 5, pri Francu Harcu na 4 in Albertu Gorniku na 3 mesece ječe, dočim se ostalim obdolžencem ni dalo dokazati da bi prizadjali Denisova kake telesno telesne poškodbe ter so bili oproščeni.	,	1	..,
Gospodarstvo.
g Produktne tiorze: Z a g re h', 3. maja: (cene v dinarjih za 100 kg) pšenica 450—460, koruza 262.50-275; bela 300—310; rž 375—380; ječmen 300—310; oves 287.50— 300; fižol pisani 500—650. beli 450—500; moka pšenična »0« 687.50—712.50; »2« 662.50-688.50; »6« 637.50-662.50; žitna 525 —540; otrobi, 160—180; tedenca neizprc-menjena. — Novi S a d, 3. maja: (cenev dinarjih za 100 kg) pšenica 453; ječmen 310—320; oves 290—295; koruza 260—270; moka pšenična »00« 695, »0« 685; »5« 550, »6« 512, »7« 375; otrobi 150—155. Tendenca nestalna,
g Zagrebački zb’or je bil 1. tm. zaključen. Uprava zbora ceni vrednost sklenjenih kupčij na 300 milijonov dinarjev.
|	ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke I izgube, ki nas je zadela, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo j zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo za darovano krasno cvetje, | različnim oblastim in društvom ter vsem, ki so spremili nepo-i zabnega pokojnika na njega zadnji poti.
Maribor, dne 4. maja 1923.
\ 875	Rodbina	Kunc.
klala oznanila
Koprtorlstinja, perfektna vame-rikanskem knjigovodstvu, slovenski in nemški korespondenci, strejepbjn ter stenogra fiji, se sprejme. Ponudbe ■/ prepisi spričeval je poslati na Tovarno Čokolade in kakaoa, Karl Zalokar, Maribor.
862 2—S
Skoraj n«vo moSko kolo „E-ka" se takoj proda. Stritarjeva ulic«, trgovina Penko 866
Kompletna konjska oprema
z« dva konja in dva bencinska soda so na prodaj. — Tattenbachova ulica St. So, I. nadstr.	867
Kupniem vsako množino vinskih steklenic od F.
naprej. Carič in Matkovič, Maribor, Vetrinjska ul. 3. 855 1
Zatekel se Je mlad pes
volčje pasme .Najditelj se prosi, da ga odda proti dobri nagradi v stavbeni pisarni stavbe Zadr. gospodar, banke, Aleksandrova cesta.	870
Na prodaj lepo posestvo, obstoječe iz staiiovanisko hiSa, gospodarskega poslopja in enega orala zemlje. Stamic, Pobrežje, Cesta na Brezje it. 51a.	854	3—3
~ — ■ ■ I  I...	. ■ —- ——
cement;
gips, strešna lepenka, karbolinej, drvocement, vat- j proof, apno, izolacijsko lepenko, mavčne plošče, pravi Hatschek eternit i. t. d. nudi po tovirnižkih cenah
Material, dr. z o. z. s
Ljubljana. Miklošičeva 13
Telefon 718.	816
flUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje In trnjnlje so kakor usnenoj Najbolje varstvo proti vlagi l mraza'
Restavracija »Klavnica"
Vsako nedeljo in praznik *«*
vrtni koncert
^Fodpira^t^slovensk^tvrdke^
j	Krojači in krojačice! |
p Razpošiljam krojne vzorce (muštrej za dame h S' H spede. Kroje izdelujem po doposlani meri i* P° 8 ' I '.ni	rijah	normalnih	mer.
Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaSt*? I
Ljubljana, KriževsiSka ul 2-L	M
Zahtevajte povsod,TABOR'!
Mihel Zevaco: ,	"
Markiza Pompadour.
Zgodovinski roman. — Poslovenila
Rosandra.
(Dalje.)	(83)
IS temi besedami in1 prijaznim naklonom je stopil gospod Jakob od d’ Assa- j sa k du Barry-ju, — ga prijel za roko, ter ga živahno potegnil za seboj. — j »Ali 'site zblazneli, gospod grof?« — ga' je začel karata. — »Tu mi motite tega j dobrega mladeniča, ko se bliža hiši. — ’ Ga hočete izzivati in, — še ranili bi ga * bali ali pa celo ubili!« —	!
»Sovražim ga!« — je godrnjal du ■ Barry. —	j
»To dobro vem. — Ali torej ne Sora! mogel nikdar razpolagati z možmi, ki lahko premagajo svoje strasti? — Po-' čakajte vendar za zlodeja, — saj vam ga prepustim, ko pride pravi čas.« — I »Kedaj bo to?« — je željno vprašalt du Barry. —	\
»Kedaj. — Povedati vam1 hočem'. —j Ali do tistega dne sta zaveznika, — on' vam mora biti nedotakljiv! — Obljubili ste mi že bili, — a — sedaj zahtevam.! vašo prisego.« —	j
»Prisegam!« — je izjavil grof po krat-1 kem molku. —
»Dobro!« — je vzkliknil gospod Ja- \ kob s trdim glasom, v katerem je spoznal du Barry vse grožnje, ki bi se ure-! snieile, ako bi ne držal prisege. — j Potem pa, je tajni vladar vseh onih, ki so mu pripadali, — povzel milejše:	j
»In Julijeta? — Ali je prišla?« —
»Da, pred dvema urama in nahaja še 1 v hiši v Reservoirs. —	'	;
»Dobro, — dragi grof. — Ali potre-j bujete denarja? — Da. — Pridite tedaj; danes zvečer k meni. — Kar se pa tiče * Julijete, — bodite pripravljeni, da jo po-j vedete, kadar yas pride obvestit de Ber-j »is.« —	<	1
Začela sta stopati proti Versaillesu: j gospod Jakob je še vedno držal du Bar-' ryja za roko, —	•	!
XXVIII.
Gostoljubnost gospoda Jakoba.
_ .Vitez d’ Assas je ostal sam — osup-; njen' vsled	čudnega	povabila	gospoda1
.Jakoba, in’ vsled čisto nenaravne nepri-j j siljenosti, s kate.ro je izjavil in povabil.
. Ali naj sprejme? —	-
Sicer — vse kar miu je do tedaj po-j . vedal, je bilo res, — on mu je prinesel j oprostitev, — on mu pustil doznati, kja j ’ se nahaja Ivana. — Ali vendar, — čutil: I ie> da če sprejme povabilo, se mogočo ‘ ; izroči v roke možu, — ki je pač bil dovolj ; strahovit s svojimi tajnostmi in oblastjo., |	Z druge	strani pa	se mn je	zdelo no-j
;	mogoče, da	bi se sedaj vrnil v	Pariz. — >
( Zdelo se mu je, da že sama njegova pri- j i sotnost v Versaillesu varuje Ivano, — in j če bi odpotoval, da bi bilo Sploh vse ! zgubljeno. —	j
| Na vsak način, — oglejmo sl 'Salo to’ j eu. — Prišel je v Pariz in' bil gotov, da j takoj odpotuje, — in reven kakor jo. * bil — je prinesel s seboj le svojo plačo. — in svoje upe, katerih je bil imel do- S , sti, a ki niso bili tekoče vrednosti. — t I Najsak način, — oglejmo si malo tfo , bivališče, — si je mislil, — in potem se j bom1 odločil, — Gotovo je, da ne Smem,
! ne morem sedaj iz Versaillesa. Prišel , je trenutek, da tvegam vse, tudi svoje | dostojanstvo. —
! Ponižan' in jezen Sara nase, a zdihu- j joč v svoji ljubezni, — je začel stopati j k svojemu konju, — poslal še poljub j | proti hišici, — zajahal ter oddirjal proti! Reservoirs. Tamkaj je re« našel pravo ulico, skočil je z konja, — ter šel do če-1 trte hiše na levo, — kakor mu je bilo navedeno. —
Bilo je to skromno poslopje, — le v | jedno nadstropje, — s tremi okni, ki pa! so bila trdno zabita. —	<
Vitez je dvakrat notrkal. —	I
! Oez nekaj trenutkov se je odprlo ma- ‘ lo zamreženo kukalo in vitezu se je za-! t zdelo, da je zagledal za hip obraz go-' spoda Jakoba. —
Ali gotovo se je motil, kajti ko so se! hip nato odprla vrata, — je opazil pred seboj služabnika, ki ga je začudeno pre-. ; motril in vprašal:	*
|	»Kaj želite, gospod?« —	{
Vitez je že hotel odgovoriti, da se je ) zmotil in oprostiti se. —	.
'	A spomnil ise je Ivane in odgovoril:	j
:	»Pridem po priporočilu gospoda Jako- -
; ha.« —	<
| Služabnik pa je takoj spremenil ob-: ' hašanje, se prijazno nasmehnil ter plosk- j nil z rokami. — Prikazal se je drugi I : sluga. —	Č	|
!	»Odvedi v hlev konja od tega gospo- ‘
| da,« — je ukazal oni, kateri je bil odprl ; vrata, — potem pa je S kretnjo povabil | viteza, da naj vstopi. — j	D’ Assas je vstopil, — opazil je pred
■ seboj hodnik, — kjer so se približno na ‘ sredi začele stopnjice v gorenje nadstropje. Vrata dvojih sob v pritličju so se odprla 'na isti hodnik, ki je delil
> celo stavbo v pritličju. —
;	Ko sta s služabnikom dospela do kon-
! ?a- .te vstopil na prostorno dvorišče, kjer je opazil d’ Assas v temi tri paviljone, na levi, na desni ter ravno nasproti, tako, da so vse štiri zgradbe tvorile četve-rokot. —
Trije paviljoni 'so bili tihi in' mirni,'
I dozdevno ni bival nikdo tamkaj. —
! _ »Blagovolite mi slediti, gospod čaist-
■ nik,« je rekel služabnik ter hotel v paviljon’ na levo. —	j
!	D’ Assas pa ga je prijel za roko ig mu
• rekel:
»Ali ste vedeli o mojem obisku?« — »Nikakor no, — ali tu se nahaja troje stanovanj, ki so vedno pripravljena za j one, katere pošlje naš gospodar. — Go-: sti so navadno častivredni plemenitaši, katerim mora biti1 iz enega ali drugega ozira na tem ležeče, da se skrivajo v
  —
| Versaillesu, — ali imajo Ba v'e^vlro>
1 mal greh, — ali iz kakega dru2e* ^ ufl j ka, po katerih, umevno pač, " ^	\
j vprašujem!« —	„ 06&
! Dospela sta med tem v	jB
je bil skrbno opremljen, — 8 , TggaS &
. prižgal dve voščeni baklji. — D ntlje"®* f zapazil, da je soba elegantno op"®j kuri'" j opazil je malo knjižnico z I6_P. gjoT®® gami in celo glasovir, — da Bi 3® j res lahko prijetno kratil čaS. prav« i »In vaš gospodar, — kdo j®	>
■ zaprav?« —	^	fl0'šP°
; »Zlomka, — kdo vendar?
; Jakob,« — je odgovoril eluŽabm ^ i deno. — »Oni, kateri vas je P°s ,' ge0t« »In pravite, da se pridejo skrl | kaj večkrat plemiči?« —	,-of	vi.
»Da, gospod častnik! —'	.. ali Pa
mladeniči, ki so igrali in' ize^, ax3jjii> "" taki, ki so prišli navskriž B ali ki so posilili soprogo kak^^or je na, ki začne potem rogoviliti. faijeJ0 bi ga bili odrli. Naši ubežnik' jjm tu, dokler ,se jim dopade. Na' ^ jraS’1 vzljubi, pa zopet odidejo. t «-moj gospod, pač nimate srCC6’^ra^ »Zakaj vendar ne?« "
Assas. —	gotot°
»Ker ste sami in Se SfSUsft dolgočasili. — Imamo štiri rpgdaj 3 večkrat so kar vsi zasede"1,	bo	P9
tu življenje veselo. — No,	«ereg«	^
služilo kot pokora za greh,	vatri
storili. — Na vsak način	ustf®'
razpolago, če vam morda t® žem na kak način'
»Hvala vam prijatelj,«	kal**
vitez, — ki se je slednjič "	.^e7jay^°
služabnik je tako mirno m bo®0 pripovedoval, da ^so se nj res zdele odkritosrčne. —	-
Zazdel se mu je gospod	nekak«
pek človekoljub, filantrop.
»Božja previdnost«! —	•t.VdoiiČ')	'
(Dalje prihod"!^